f i posli prejeman: za culo leto naprej 26 K — h pol leta „ 18 „ - „ *etrt , , 6 „50, ■tesee „ 2 „ 20 „ * upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ «etrt „ , o „ - „ mesec: , 1 „ 70, Z« pošiljanje ca doir> 20 h n« mesoc. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inser*U sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se iie vračajo, nefrankovana pisni« n« vsprejeznajo. Uredništvo je v Seme-i.iSkih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje m praznike, od pol 6. uri popoldne. 292. V Ljubljani, v petek 21. decembra 1900. Letnik XXVIII, Obmejnim Slovencem. Volitvena doba je huda, neznosna doba. Vse moči so napete, vse strasti so odklenjene, z malenkostmi se pobijajo velike ideje. A jedno je vendar le dobro pri t m. Ob tej priliki se spoznajo delujoče moči, ker se odkrito kažejo. Le ob volitvah jih je možno ceniti, ker ob tej priliki jiokažejo vse svoje sile. S tega stališča opazujemo tudi zadnjo volivno borbo. Z žalostjo moramo najprej priznati, da obmejni Slovenci v tej borbi kažejo, kako jim pešajo one moči, ki so toliko desetletij držale Slovenstvo po koncu v prošlih dneh zoper najhujše navale. Na Koroškem in v Istri prodira nam nasprotni zistem. Od zadnje volivne dobe sem smo na teh dveh plateh naše domovine mnogo izgubili. Krivda se nam zdi dvojna Zoper eno ne moremo ničesar, ker ni naša krivda: Tuja premoč, gospodarska in politična, pritiska na nas. Strahoviti vpiiv šolskega zakona in liberalnega gospodarstva, katero se nam je zakonito usi-iilo, in brezmejna brezobzirnost nam nasprot-nih oblastnikov — zlasti v avtonomnih za-stopili — potiska naše meje dalje in dalje proti središču. Druga krivda je pa naša: pomanjkanje organizacije na jezikovni meji. Zadružna organizacija edina bi m,igla ustaviti naše na-Zidotarije n« jugu m severu, a to priliko so žal marsikje zamudili. In če nam bo »Edinost" še kdaj kaj očitala glede „bratomor-stva" ali kaj podobnega, bomo ji mi brezobzirno našteli, kaj j e z a m u d i 1 a! Nazadujemo pa tudi na Štajerskem in na Goriškem. Tega so krivi oni, ki so pro-vzro^ili sedanji boj. Na Goriškem je zdaj slovenska stvar desetkrat najmanje slabša,-nego jo bila pred pol desetletjem. To imajo na vesti oni ljudje, ki so liberalizem »Narodove" vrste zanesli tudi na Goriško. Nravno in gospodarsko slabi nas rod vsled tega, Gabršček m Tuma delata, kot bi ne imela iskrice usmiljenja do ubogega sioven-skega ljudstva. Na Štajerskem t.-,)i slovenska st\ar zaradi boja v peti skupini. Tudi tu s i liberalci začeli razpor in ga nadaljujejo v grozno škodo ljudstva. Nekateri polnezavedtii ljudje še tega ne spoznavajo, a prišel bo čas, ko bo treba tudi na Štajerskem take stroge katoliško stranke z jasnimi načeli, kakor jo naša kranjska katohško-narodna stranka. Ko pregledujemo celo bojno polje, vidimo povsod nazadovanje in poraze, samo katoliško - narodna stranka na Kranjskem zmaguje na celej črti. Ne po skokih, ampak polagoma, ne po kriku, ampak po požrtvovalnem delu vzdiguje so njena moč. Danes smemo reči, da ni več katoliško-narodne stranke, ampak da je na Kranjskem katoliško narodno ljudstvo, in eni „naprednjaki", ki je blatijo kotpobalini, ne spadajo k temu ljudstvu. To je glasen nauk za obmejne Slovence ! Vse koketiranje z liberalci ne pomaga in ne rešuje, ampak pokoplje onega, ki je je zagrešil. Oj Goričani, vi bi vedeli o tem zapeti žalostno pesem! Vedno so imeli razni obmejni preroki v svoji ,,mukotrpno8ti" vzrok, da so vrgli kak očitek na našo stranko, kot da ona ruši mir in slabi narod. Tu imate zdaj vzgled in dokaz, jasen in neoporečen, da le v katoliških načelih in v njih odkritem in odločnem zagovarjanju 11 a j d e s 1 o v e n s k o ljudstvo ohranitev in napredek! Mi imamo trden namen, napredovati po začeti poti, ki se je tako dobro izkazala. Ljudstvo se nam je udalo — ne, mi smo zadeli pravo ptiuuo v ljudski duši in zato je šlo /a nami. Zato pa pozivljemo vse dobro misleče sinove našega ljudstva, da vržejo proč ukoreninjene predsodke in da stopi|o k nam v bratsko zvezo. Z ljudstvom in z njega katoliškimi zastopniki bomo nadaljevali, kar smo začeli. Edino krepko, življenja zmožno zdravo deblo na Slovenskem je zdaj katoliško - narodna stranka. Želimo, da se ob nji nasloni vse, kar hoče živeti in delovati ljudstvu v korist! Deželni zbor kranjski. (2. seja, dne 21. dec j Ob 10. uri dežel, glavar pl. De tel a otvori sejo. Dežei ni predsednik ekscelenca baron II ein prečita v imenu vlade izjavo, da umakne vladno predlogo glede uvedbe doklade. k državni žganjarini, k^r jo je odklonil dalmatinski deželni zbor. Vlada bode bodočemu državnemu zboru predložila enak načrt zakona, s katerim bi se zboljšale finančne nvmere. posameznih kronovin in dežel. Nhto dež. glavar pretrga sejo, da se lin. odsek posvetuje glede resolucije, ki naj jo dež. zbor sklene v tej stvari. Po daljšem posvetovanju se je lin. odsek zjedinil za nastopno resolucijo, katero utemeljuje poroče-val c Luckmann : »Deželni zbor prizna vladni namen, da bi se s tem zakonom zboljšale deželne finance, ter bi sprejel načrt zakona s pogojem, ako se deželi še pusti samostojna dež. naklada od likerjev in vseh oslajenih opojnih tekočin od hektolitra 20 K in od drugih porabljanih žganih opojnih tekočin od hekt. stopinje 40 h. Ker pa je vlada umaknila vladni načrt zakona, pričakuje dež. zbor, da bodo vlada zakonodajnim potom prej ko mogoče v popolnoma zadostni meri zboljšala dež. finance ter deželi kranjski ne le ohranila, ampak še zboljšala dohodke«. Resolucija je bila soglasno in brez ugovora vsprejeta. Nato poslanec Hribar v imenu linanč nega odseka poroča o začasnem pobiranju dežei nih priklad leta 1901. Zbornica brez debate vsprejme naslednje predloge : 1. V pokritje primanjkljajev pri dežel nem zakladu naj se pobirajo od I. januvarija leta 1901 do onega časa, ko se deželni proračun za letvi 1901 končnovel|avno določi, sledeče deželne priklade: I. 40odstotna doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa. 2 Samostojna deželna naklada od porabljenih likerjev in vseh oslajenih opojnih tekočin od hektolitra HO K in od drugih porabljenih žganih opojnih tekočin od liekto-literske stopinje (jO h, toda s to omejitvijo, da se od tistega žganja, ki je po § b. zakona o davku od žganja oproščeno od državnega davka, ne sme pobirati deželna naklada. 3. Samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 2 K od hektolitra. 4. 40odstotna doklada na vse direktne davke, izvzemši osebni dohodninski davek. II. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod I. Najvišje priznanje. V tajni seji je deželni zbor sklenil, da se gospodu Albin u Pctcrnelu, kontro- lorju deželne prisilne delavnice, podeli naslov »vodje« ter isti premesti v 3. plačilni razred prve stopinje; prošnja za njegovo umirovljenje pa se deželnemu odboru odstopi v rešitev. V državni železniški svet so bili izvoljeni poslanci: Fr. Povše, Fr. Višnikar in baron Sc h \v eg e 1. S tem je bil dnevni red končan in za sedanje preloženo Konečno deželni glavar vošči vsem veselo novo leto. Volivno gibanje. Volivno gibanje na Koroškem Volitev v znamenju kola in krvi! Take volitve so imeli leto« na slov. Koroškem. Tekla je kri, in sicer so jo prelivali vrli slovenski kmetje za versko svoje in narodno prepričanje! Tekla je na posvečenem kraju, n a pokopališču, pred hramom božjim. Rekcriminacij danes še ne pišemo, podamo tu le poročilo »Mira« o tem: Navadno so volitve v vovb -rški občini blizu V e 1 i k o v c a mirno minule, ali drugače letošnja volitev, ki je bila v St. Štefanu. Začela se je z velikim hrupom in končala s krvavim pretepom. Po ukazu od gotovo strani so spravili Vovbrani vse na noge, kar v Vovbrah leze in gre, poleg posestnikov še njihove polnoletne sinove, hlapce, goslače, katerim so se pridružili uslužbenci barona H e 11 d o r f a. Prišli so Vovbrani v veliki trumi demonstrativno skupaj in kar začeli zbadati in zabavljati. Navdušeni od piva, katerega je bilo obilno in zastonj na razpolaganje, so začeli čedalje bolj predrzni postajati. V peti kuriji, za katero se mi nismo posebno kaj potrudili, zmagala je vovberška garda s 57 glasovi, našinci so dobili do 42 glasov Popoludne se je vršila volitev za 4. kurijo ali tukaj je sijajno zmagala naša kr-ščansko-slovenska stranka. Našinci : .Simon Kralj p. d. Mohovnik, Tom Cikulnik p. d. Škorjanc, župnik Vaclav Cecli in provizor Val. Sitelkopf dobili so 42 do 45 glasov, nasprotniki pa so ostali z 32 glasovi v manjšini. Naši kmetje so so vkljub vsemu zabavljanju od strani Vovbranov junaško držali ; glavna zasluga pa gre vrlim kmetom iz Hudega kraja, katerih je prišlo 18 na volišče in so tako zmago naše stranke odločili. Vsled poraza postali so Vovbrani, ki so bili vsled obilnega popivanja že do skrajnosti razburjeni, kar besni. Našinci so se zdržali mirno in dostojno zavračali grde zabavljice Vovbranov. Ze pred sklejiom so se našinci deloma podali v sosedno Likebovo gostilno in tam čakali izida volitve. Po končani vo lit vi so začeli nasprotniki divjati in kričati! »T a črni v u n !« Nameri našineev je bil pri tako nevarnih razmerah precej po sklepu volitev domu oditi. Našinec Luka Klemen p. d. Zgornji Krajnik spomni se pa, da jo svoj v ruto zavezan zavojček pri Mežnarju pozabil. Ko njega vovbtrska mladež zagleda, vržejo ga tik pokopališča na tla in ga pr. tepajo. Našinci prihitijo na pomoč, našinec Kovač iz Rut oprosti Krajnika, ali zdaj se spusti cela tolpa za njim. Kovač beži na pokopališče in sicer misleč, tukaj semkaj so napadalci ne bodo upali, v cerkveno lopo. Ali v tem hijiu ga že kot prvi popade barona Helldorfi gozdar Ferdič, drugi priskočijo m mu pri- zadenejo, dasi se junaški mož brani, z nožem več ran na glavi in sicer ravno na da-ritveni mizi, kjer se cerkveni darovi pobirajo. Drugi našinec Slamanik zbežal je po stopnicah, ki peljejo od zunaj n:i cerkveni kor, ali tudi za njim teče razdivjana druhal, vlečejo ga čez stopnice in spodaj v lopi ga pretepajo, dokler g. okr. glavar, ki je bil kot komisar pri volitvi navzoč, ne prileti in jih oprosti. Zdaj pa Vovberjani kakor divjo zverine, bilo jih je kakih 30, planejo za našinci, katerih je kakih 15 bežalo proti Šmartinu, oboroženi z nožmi, koli in kamenjem, tako da ni bilo mogoče se jim zoperstavljati. Katerega dosežejo, ga pobijejo na tla in ga bi-jejo z nožmi, koli in kamenjim Nakrat je bilo več našineev krvavih. Nazadnje pri Kol mančevi njivi obsujejo divjaki naše može še z gosto kamenito točo in jih pred seboj podijo še čez potok. Še drugi dan so ležali kakor ovčje glave debeli kamni na cesti in so videli sledovi krvi hudokrajških mučencev. Močno poškodovani so našinci: Kovač iz Rut, P uši iz Spodnjega Dobja, Slamanik in Kader k iz Hudega kraja in Štuk iz Šmi-hela. Kaj se je drugim prigodilo, dozdaj še nisem mogel zvedeti, gotovo pa skoraj nobenega ni, ki bi odnesel zdravo kožo. Vsi ti suroveži so pa bili vovb- rski hlapu), kmečki sinovi (!) in uslužbenci barona Heildorfa (!), ki so skoraj vsi sedanjo tako hvalisano osemletno šolo obiskovali. Tukaj se jasno vidi sad brezverske šole, to je napredek in nemška omika: noži, koli in kamenje. Posebno obžalovanja vredno je pa še to, da so nekateri vov-beriki posestniki celi pretep kakor kako gledališko igro opazovali, ne da bi razgrajajoče divjake jiosvarili. sramota ! Pripomniti je treba, da se vas Vovbre, po kateri ima naša občina svoje ime, nahaja glede mišljenja v nasprotstvu z veliko večino prebivalstva naše občine. Vovbrani so liberalci in radi nemškutarijo, poiejo nemške pesmi in kličejo »heil«, večina občine, obstoječa iz St. Stelanske lare in delov Dješke in Št. Rupertske fare je pa krščanskega in slovenskega mišljenja. Dasi so Vovbrani v manjšini, vendar prizadevajo se, da bi imeli žuj-iana v svoji sredi; ker pa večina obžine drugače odloči, odtod njihova velika jeza posebno na I ludokrajčune. Kakor se pripoveduje, so Vovbrani popili menda v gostilni pn Mežarju 3, pri Li-kebu v Št. Štefanu 4, in pri Prižu v Vovbrah 4 sodčeke, skupaj tedaj I 1 sodčekov piva. Vsa čast! S takimi požeruhi in pivot na prihodnjo razstavo govedij .' Orožniki zdaj poizvedujejo po zločincih. Dal B ig, da so jim posreči tudi tiste i«ve-deti, ki so jih naščuvali. Preblagim našim kmetom pa, ki so morali za našo sveto versko in narodno stvar celo svojo kri prelivati, želimo pa, da bi kmalu ozdravili in jim kličemo : Bog jih živi! Zedinjena Hrvatska v hrvatskem saboru. V proračunskej razpravi se je ban na-rogal hrvatski-] opoziciji, di Evropa ne bode njej na voljo spremenila sedanje karte Evrope. Ta nasprotna izjava je dala povod, da se 'e na njo ozrl v podrobnej proračunskej razpravi ulasoviti govornik zedinjene opozicije di. Bre^jenszkjr, ko je prišla na vrsto točka o hrvatskem sah. nt V krasnem in pomenljivem govoru, v katerem je ocenil ! današnji hrvatski sabor, kako je nastal proti pravej volji hrvatskega naroda in kako ne vrši svojega delovanja v hrvatskem duhu, je omenil tudi razcepljene hrvatske domovine in želje hrvatskega naroda, da se vendar enkrat zedini. Razjasnil je, da je ravno hrvatskega bana dolžnost, da se zavzame za zedinjenje Dalmacije s Hrvatsko, saj je to zedinjenje osnovano ravno na nagodbi, katero ban pri vsakej priložnosti hvali kot izvor vseh hrvatskih pravic. In vendar ne stori nič niti on niti njegova stranka na hrvatskem sa boru, da se izpolni ta želja Hrvatom. Ko bi bilo to zedinjenje koristno za Mažare, bi se bilo gotovo že izvelo 8 sodelovanjem samega bana in njegove stranke ; ker pa Mažari ni kakor ne žele, da se Hrvati zedinijo, je tudi ban proti zedinjenju in njegova stranka mu je pokorna celo v tem tako eminentnem narodnem vprašanju. Dalmacija spada že po nagodbi k Hrvatskej; pa tudi Bosno smemo zahtevati po istej inauguralnej diplomi, saj se je v njej hrvatski kralj zavezal, da bode zedinil s Hrvatsko tudi še vse ostale hrvatske dežele, katere bode osvojil. In tako se je zgodilo tudi z Bosno. Naši protivniki imajo vedno na jeziku sklepe berolinskega kongresa, če-, da se le-ti ne smejo nikdar spremeniti. Toda narodna moč je vendar jača, nego so sklepi omenjenega kongresa in njegovih zagovornikov. Bolgarija se je zedmila vkljub berolinskemu kongresu in tudi Kreta je dobila svojo avtonomijo. Zakaj se isto ne bi moglo zgoditi z Bosno. Saj berolinski kongres ni o Bosni nič drugega odredil, nego da jo je izročil upravi Avstro Ogerske! Tukaj ni bilo določeno, da jo upravlja zajedniški finančni minister; na isti način bi se mogla lahko izročiti tudi upravi hrvatskega bana, in poslanci iz Bosne bi mogli sedeti v hrvatskem saboru, ker v kongresu se tudi ni določilo, da se mora zemlja ab solutno upravljati. Narodna volja hrvatskega naroda zahteva, da se razcepljene hrvatske dežele zedinijo in tej splošnej volji se modra državna uprava ne bi smela ustavljati, kajti meč avstro-ogerske monarhije na iztoku se more povzdigniti edino le z zedinjeno Hrvatsko; brez Hrvatske naša država ne more na iztok. In kaj poreče hrvatski ban na to, da so ravno v zajedniškem in ogerskem ministerstvu izbrisali ravnokar na novih zemljevidih kraljevino Hrvatsko? Je-li je tedaj Evropa spremenila zemljevid na voljo hrvatske opo žici je ? Ta govor je silno deloval. Dočim je razlaganje umnega govornika zedinjena opozicija burno odobravala, je bila večina potrta; videlo se jej je, da jo je govornik do golega razkrinkal ter jej odkril propad, kamor se mora sčasoma zrušiti, če bode še dalje podpirala takšno protihrvatsko politiko. Celo po banovem odgovoru se more razsoditi, da )e dr. Bresztjenszky s tem govorom sijajno vspel, kajti ban sam je priznal, da oni, ki brišejo Hrvatsko z zemljevidov, ne ravnajo po postavi, ali da sicer to nič ne pomeni. Mi pa mislimo, da to mnogo pomeni, in da je njegova dolžnost, da opozori do-tične oblasti, da se drže postave. Seveda Hrvatska zato ne bode propala, če se ne nahaja na mažarskih zemljevidih, toda pravo ni, da se na tak način slepi domači in zunanji svet ter gazi postava. Prej ali slej bodo seveda prisiljeni tudi protivniki Hrvatske rabiti zemljevide, na katerih bodo meje današnje Hrvatske razširjene navzlic porog-ljivej opazki hrvatskega bana, kajti odločnej probujenej narodnej volji se umičejo še večje zapreke, nego so neizvedljive osnove mažarskega šovinizma na balkanskem polu otoku. ___ Politični pregled. V Ljubljani, 21. decembra. JJržavnozborske volitve. Včeraj so se vršile, kot smo omenili, volitve v Dalmaciji in Galiciji. V prvi kronovini so izvolili volivci kmečkih občin šest zastopnikov in sicer je prodrl : v Zadru pravaš dr. J. F e r r i, v Šibeniku notar in župan v Kninu, And. V u j a t o v i 6 , Srb, ki je dobil 121 glasov, v Spljetu dr. V. Ivčevič, pred- sednik dež. zbora, član hrvatsko • narodno stranke. V Sinju je bil soglasno izvoljen pravaš J. Peric, v Dubrovniku je bil s 83 glasovi zopet izvoljen urednik B i a n -kini, član pravaške stranke, in v Kotoru s CO glasovi dusedanji poslanec odvetnik Kvekič. — V Galiciji so volili včeraj mestni volivci. Izvoliti je bilo 13 poslancev. Kolikor je dosedaj znano, je izvoljenih 10 članov poljskega kluba, mej temi minister Pientak. V Lvovu je potrebna ož|a volitev. Kosala se bota jeden član poljskega kluba in neki demokrat. Iz ostalih dveh voli vnih okrajev še niso došla poročila. Nadaljnje državnozborske volitve se vrše pri-čenši s 3. januvarijem. Državni zbor se snide po nainovej ših baje olicijelnih virih v prvi polovici me seca februvarija. To vest je prva objavila dunajska Židinja iz Fichtegasse, ki ima neki najboljše zveze z najvišjimi krogi. Avtonomija deželnih zborov. Povodom odklonitve vladne predloge v dalmatinskem deželnem zboru je zavladalo v židovskih in tem sorodnih krogih jako veliko veselje. Prvič so veseli, kakor pravijo, ker je izpodletelo Koerberjevi vlad', drugič pa in največ radi tega, ker se je baje pokazalo, kako nevarno bi bilo, če bi vlada ustregla avtonomiatom in priznala deželnim zborom večji delokrog. Udriha se s tem po strankah bivše večine, Čehih. Poljakih, Jugoslovanih in katoliški ljudski stranki. Izid v dalmatinskem deželnem zboru, piše „Neue Freie Presse" mej drugim, je pokazal, v kak kaos bi zašli, ko bi se izpolnile sanje po razširjenju avtonomije deželnih zborov. Zgodovino o vladni predlogi glede žganjarine si treba zapomniti. — No, pravih zagovornikov avtonomistiških načel tudi taki udarci ne bodo odvrnil; od dosedanje poti. Protest dalmatinskega deželnega zbora proti rešitvi železniškega vprašanja. Pred sklepom zasedanja je vsprejel deželni zbor soglasno sledečo resolucijo: Deželni zbor ugovarja načinu rešitve vprašanja glede železniške zveze Dalmacije z Bosno vsled znanega dogovora mej oberna vladama, vsled katerega se je odložila gradnja želez niče Bugojno-Spliet na nedoločen čas in je odvisna od dobre volje ogerskega parlamenta. Deželni zbor naroča deželnemu odboru. naj pošlje prošnjo avstrijskemu parlamentu, da se takoj dovoli gradnja proge Bugojnc-Spljetin brez odloga prične z gradn jo proge Spljet Aržau s postransko progo v Sinj ter z v letu 1S73 zakonito določeno progo Zader Knin. — Kak uspeh bo imela taka peticija, ne more seveda sedaj še nihče napovedati. Volivni oklic mladočeške stranke je predvčeranjim v vseh čeških listih zagledal beli dan. Oklic je tako sostavljen, da so ga podpirale tri stranke na Češkem, Mo-ravskem in v Šleziji. Podpisan je izvršilni od bor mladočeške stranke, skupni volivni odbor narodne in ljudske stranke na Morav-skem ter narodne stranke v Šleziji. Najbolj se peča oklic z obstrukcijo. Naglaša se, da so imeli Miadočehi ravno tako pravico do obstrukcije, kakor Nemci, razlika pa je ta, da nemška obstrukcija ni bila opravičena. Potem se omenja zahteva po nemškem državnem jeziku in gospodarski priklopitvi Avstrije k Nemčiji. Vprašanje glede taktike bodočih čeških poslancev se le na kratko rešuje s tem. da se zahteva od volivcev, naj puste svojim zastopnikom proste roke pri izbiri sredstev v svrho izvedbo čeških zahtev. Proti obstrukciji se oklic naravnost ne izjavlja. Potem se govori o programu posamnih strank na Češkem. Najstrožje se obsoja socijalno • demokraški program. Zahteva po češkem državnem pravu in pravični rešitvi narodnostnega vprašanja ter poziv na volivce, naj pribore zmago češki stvari, zaključujeta skupni oklic. — Iz to izjave je torej razvidno, da si hočejo bodoči češki poslanci pustiti odprto pot tudi za obstrukcijo, vsled česar možnost obstrukcijo nikakor še ni izključena. Poljski klub pride v prihodnji državni zbor izredno pomnožen. Ze po zavrženih volitvah v peti in četrti skupini je znašal prirastek celih devet mož, ker je pet iz-van kluba izvoljenih članov prijavilo svoj pristop poljskemu klubu. Mej temi sta oba Stojalovščika in poslanci ljudske stranke Bojko, Krempa in Olszevvski. V mestni sku- pini si klub gotovo ohrani dosedanje po sebtno stanje in v zbornici bo štel torej naj več mandatov. Poljsko časopisje, na čelu mu »Czas«. izraža veliko veselje nad toliko zmago posebno radostno pa p< zdravlja poraz ljudskih voditeljev Stojalovskega in Sta-pinskega. Veselje Poljakov bi bilo seveda še mnogo večje, ko bi se mogli zavedati, da se je pri teh volitvah izrazila prava ljudska volja. Kandidat je katol. ljudske stranke na Moravskem. Volivni odbor te stranke priporoča naslednje kandidate: za peto skupino dosedanji poslanec dr. S to jan, urednik Schilinger, V al o usek in Jaku-bovvski. Za kmečke občine so določeni kandidatje: Schefczik, dr. Hruban, v Brnu Masel in dr. Neuschal proti dosedanjemu poslancu Vychodilu. Proti doseda njemu poslancu dr. Stranskemu bo kandi-doval v mestni skupini Novomesto dr. S't-dlacek. Splošni nemški anarhistiški kongres se vrši, ako policija radikalno ne poseže vmes, o božičnih praznikih v Berolinu. Ravno sedaj je izšel dotični oklic, v katerem vodstvo utemeljuje potrebo sestanka anarhistov iz cele Nemčije Shod sklicuje anarhist čevljar Klose. Na shndti se bo baje izvojeval boj inej anarhistiškima list >ma «Neues Leben« in »Freiheit«, ki zastopata vsak svoje dokaj različno stališče. Dopisi. Z dežele. Prijatelj kmetijske družbe nam poroča : (Kmet vseh kmetov!) Naj-krotkejši človek čuti zadoščenje v sebi, ko vidi, da se potlači kaka ohola, naduta ničla, ravno ko se hoče napihovati. To so veseli časi ! Ponižani napuh, tepena ošabnost. klo-futana predrznost. — to dobro dene in krepi zaupanje v pravičnost V Novem mestu so malo pred volitvami imeli premovanje. Kmet vseh kmetov je bil seveda poleg. S sebi lastno samozavestjo je razlagal, kako se bo volilo. „N a Gorenjskem, v radovliškem okraju, zmaga vsak, tako je dejal, kogar postavimo iz liberalne strank e." Zamigal je z giavico, češ: kaj še-le,. če nastavijo mene ! Takrat ga še niso. Ko so ga pa res nastavili, je govoril, da ima štiri petine Bohinjcev na svoji plati. In sedaj, — tako neusmiljeno tepen ! In če je komu za Tavčarja žal, češ škoda takega talenta, da se uničuje v boju za prazno in slabo reč, ga ni nikogar, ki ne bi rekel o kmetu vseh kmetov : Prav mu je ! To se je nosilo tisto bitjice proti kmetom, ki so imeli kaj posla pri kmetijski družbi! On je odločeval, on podpiral, on zavračal. Vse on! »Vse gre skozi moje roke !« »Bomo že pokazali !« — Denar, ki ga je delila kmetijska družba, je bil pa pri davkih pošteno zloženi denar našega ljudstva, ki ga je država ali dežela prepuščala kmetijski družbi v povzdigo kmetijstva pri nas. Pa vse on ! Gabiti se je moralo vsakemu pametnemu človeku tako postopanje. Plačana osebica, neznatnih zmožnostij, čuda majhnega obzorja, plitvega znanja, je hotela imeti komando. In na Dunaju je še le to bitjice nastopalo ! »Vse je za mano«, se je bralo iz vsake njegove poteze. Čulo je že marši-kakšno. Sedaj, ko je pri volitvah govorilo naše ljudstvo, ko je govorilo tako jasno tudi o njem, pa zahtevamo n a j o d -ločne j še od naših poslancev, da spravijo to oeebico na tisto stopinjo, ki ji pripada. Ta ne sme pod nobenim pogojem več govoriti v imenu slovenskih kmetovalcev v naši deželi in ne sme ga biti niti novčiča javnih podpor, ki bi bil pri razdeljevanju količkaj odvisen od njegove ničnosti. Kmetu vseh kmetov, ki se je z nepopisno predrznostjo upal očitno pokazati kot pristaš podlega »Naroda«, ne sme biti niti najmanjšega prizanašanja. Govori naj, če hoče, v imenu tiste peščice liberalnih učiteljev, krčmarjev, kramarjev in žganjarjev, ki so ga volili, — v imenu slovenskih kmetov ne bo več govoril! Zato bomo poskrbeli. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. decembra. Osebne vesti. Pri cesarju v avdijcnci je bil včeraj deželnošolski nadzornik P. Končnik — V VI. činov ni razred sta pomaknjena ravnatelja Andr. Senekovič in dr. Ju novic z, v VII. razred pa profesorji: Fr. Leveč, Tomo Zupan, Da v. Karli n, A. We s t e r, V. Borštner, K. Prof t, A. Nemeček t^r Jos. Obergloll na Kranjskem, ter dr. K. G laser. And. Aichner, O. p|. H a s s e k, K. Sbuelz, N. Spa-daro, Jak. Čebular, P. Petronio in Aleks. G i ose If i na Primorskem. — Na graškem vseučilišču bo jutri promoviran doktorjem prava V. Schvvegel, konceptni praktikant pri deželni vladi. Častni občani v Radečah pri Zidanem mostu. Na lopovske napade v »Slov. Narodu« je z odločno besedo odgovorila občina Radeče pri Zidanem mostu. V včerajšnji seji so bili soglasno — niti eden ni ugovarjal — imenovani sledeči častni občani: knezoškof dr. Jeglič, dr. Šusteršič, dr. Krek in Luka Smolnikar. — Slava vrlim Radečanoin Imenovanje. Naš rojak g. Ivan lic, c k višji komisar in predstojnik sodne policije za tiskovine pri policijskem ravnateljstvu na Dunaju, je imenovan c. k. policijskim svetnikom istotam. Javno predavanje. »Slovenska kršč. so c. zveza« priredi prihodnji četrtek točno ob pol 8. uri zvečer javno predavanje. Naslov predavanja priobčimo o pravem času, vemo pa že danes, da bode snov predavanja izredno zanimiva. častno svetinjo za 4uletno službovanje je dobil nadučitelj v Ormožu Ferd. R a u « c h I. Slovensko gledališče in sveti dan Letos slovensko gledališče namerava prirediti predstavo tudi na večer sv. dneva. Dosedaj slovensko gledališče ni posnemalo židovskih gledališč, ki ne spoštujejo sv. dneva. Celo židovska gledališča prirejajo ta dan večinoma predstave samo v dobrodelne namene, ker se na drug način ne upajo izzivati verskega čuta občinstva. Pričakujemo, da slovensko gledališče ostane pri stari navadi intendanc slovenskega gledališča ter na večer sv. dneva ne priredi predstave, tembolj, da tudi svojim umetnikom na ta sveti dan privošči zasluženi počitek. Na smrtni postelji je vpokojeni gospod župnik Franc Klemene v Orehku pri Postojini. Njegove ure so štete. Bodi tovarišem in prijateljem priporočen v molitev. Veliki konsumar! Kreditni banki na-čeluje Ivan Hribar. S to banko se je vsta-novil v marsičem konkurenčni zavod mestni hranilnici A, kakor se govori, je hotel Hribar konkurenco prenesti še drugam. Nameraval je banki priklopiti »konzulo«. Prevzela naj bi bila zalogo sladkorja v velikem. V ta namen naj bi bila stopila v zvezo s slad kornimi tvornicami. Vsi sedanji komisijo-narji bi bili tako ob kruh; vsi špecerijski trgovci bi bili pa odvisni od nje in od »njega«. A padel je za zdaj s svojo mislijo. Ne bo se še izvršila. Priča nam pa že taka namera, kako hočejo rešiti naši liberalci trgovce. Hribar — veliki konsumar in reševalec trgovskega stanu v jedni osebi! Naj se primerja s tem tistih par naših konsumnih društev, ki so se vstanovila iz ljubezni do najnižjega ljudstva in se vodijo z največjo požrtvovalnostjo! Liberalci so brez programa in seJaj, ko se jim ni obneslo pri volitvah, ko jim njihovi kramarji niso mogli priboriti zmage, bomo doživeli mnogo čudnih reči. In na lastnem telesu bodo od njih samih zaslepljeni trgovci skušali, da liberalec nikjer in nikoli ne pozna druzega nego lastno korist! Odgovorni urednik „ Slovenskega Gospodarja", g. Avgust Janša v Mariboru, je z včerajšnjim dnem odložil to mesto. Orožne vaje deželnih brambovcev Dodatno k poročilu v jedni zadnjih številk nam je objaviti še sledeče: K orožnim vajam bodo v 1. 1901 pozvani: 1. Vsi neposredno v deželno hrambo uvrščeni vojaki letnikov 1893 do 1898, ki so služili dve leti, potem pa letniki 1897, 1895 in 1893, ki so doslužili tri leta; 2. iz Btalne armade v deželno brambo uvrščeni vojaki nabornega leta 1890 ; 3. izmej nadomestnih rezervnikov letniki 1900, 1897, 1894, 1892 in 1891, razun onih zadnjih dveh letnikov, ki so bili že pri treh orožnih vajah ; 4. oni, ki iz kateregakoli vzroka dosedaj niso zadostili svoji dolžnosti. Slovenska misijonarja. Med slovenske delavce na Nemškem sta odšla čč. gg. Svito ilav A r h in Anton K o r i t n i k, duhovnika in slušatelja modroslovja na Dunaju. Pastirovati sta začela v Hambornu ob Henu (okraj Ruhrort), kjer biva do tisoč slovenskih rudarjev. Bog daj obilo blagoslova njihovemu delovanju ! Ob sijajni zmagi pri zadnjih volitvah smo prejeli ogromno število izrazov veselja i d navdušenja. Najbolj nas je pa veselila častitka, ki nam jo jo v imenu mnogo krščanskih gospej in žen v Ljub-l|ani poslala odlična gospa. Prepričani smo, d* so gospe in žene na olovenskem skorej brez izjeme plemenitega, vzorno krščanskega mišljenja in življenja. Mnogo vzdihov, mnogo srčne žalosti, mnogo žrtev, — svetu neznanih, a zato tem občutnejših je rodda med njimi divja, protikrščanska gonja naših liberalcev. Gospe in žene, ki se vesele naše zmage, so nam porok, da umevajo svoje dolžnosti iu da bodo odslej tem navduše-nejše pomagale pri našem skupnem svetem delu. Živele krščanske gospe in žene na Slovenskem, ki jih njihova vnema ob teh ne varnih časih priganja na boj proti sovražnikom naših vzorov. Novomeški vodovod Prav občutno pogrešamo v Novein mestu dobre pitne vode ia zato se je pred leti že sprožilo vprašanje, kak o dobiti mestu vodovod. Z t stvar se je prav zelo zavzel mil. g. prošt. dr. E:bert ter se pismeno in ustmeno dogovarjal zlasti z ministerskim predsednikom dr. pl. Koerber-jein. Zadn|i čas je stvar jako napredovala. Dne 20. t. m. jo prejel gospod prošt pismo od ministerskega predsednika, v katerem mu poroča, da je vsprajern drž. prispevka 37.200 K za novomeški vodovod v proračun melioracijskega londa za leto 1901 popolnoma zagotovljen. Treba torej le še deželnega zakona, ki bo dobil najvišje potrjenje v prvih mesecih prihodnjega leta. — Tako po vsej pravici za trdno upamo, da bomo k letu osorej pili dobro vodo- Ljubljanske novice. Prešernova slavnost in kamenje. Znano je, da so slovenski naprednjaki slavili Prešerna na razne originalne načine. Po jalovi bakljadi vršil se je v -Narodnem Domu« komers. Ko sta se gg. Gostinčar in Štele vračala domov, bila sta pred Mayerjevo hišo napadena s kamenjem in jeden kamen je zadel g. Štefeta. Napadena sta stekla za na padalci. Jeden napadalcev je zbežal ob Ma-yerjevi hiši, na drugi strani pa sta dobila pritisnjena k zidu slugo veteranskega društva Karola Goršič a in Simona Ga lina. Danes je dejal pred sodiščem Goršič, da ga )e k »s o delovanj u« naprosil župan, in se izgovarjal na tistega tretjega, kateremu se je posrečilo uiti. Goršič, ki je že prej v »Narodnem Domu« pretil g. Stefetu, in Galina b.la sta na račun »neznanega tretjega« oproščena, kljub temu pa ima lahko vsak svojo sodbo o županovih pomočnikih pn proslavi Prešernove slavnosti v Ljub ljani. — Pet dni zapora dobila je danes Ivana Jager, kupčevalka z mesom, ker je bivši gostilničanci Mariji Mežnar prodala brez njenega dovoljenja stvari, katere je le-ta imela spravljene pri njej. Marija Mežnar pa je bila obsojena tudi na 5 K globe, ker je Jagrovi dala čuden naslov. — S krampom je šel bivši mestni vrtnar M. Cerar na Tomaža I g 1 i č a. Cerar je dobil radi tega prejunaškega dejanja danes 14 dni neprostovoljnega premišljevanja v prosti celici na Žabjaku. Iz Novega mesta se nam piše: Da »Narod« laže in larba, to je menda znano vsemu slovenskemu svetu, izvzemši »inteligenco", ko j i je »Narod« evangelij in bolj resničen, ko resnica sama. »V „Narodu" stoji,« to je dokaz inteligence. Basta! Toda tako debele race pa se ni z lepa spustil med sva, ko dne 11. t. m. pod zaglavjem »Plan-tan v Novem mestu«. Pravi, da se je zbralo volivcev gotovo 130. Ušteli ste se! Če jih je bilo 70, je veliko, izmed teh naših mož 10 do 12, ena četrtina nevolivcevl Ta shod je bil silno klavern, brez vsega navdušenja; mnogi so obsedeli, a mnogi so prej stali, pa so jih potom šteli kot take, ki so' vstali zaradi glasovanja. — Kar se pn tiče tega, da je napravil Piantan dober utis: samo eno besedo. Na zaupnem shodu, na katerem se je postavil kandidatom gospod dr. Elbert, je eden govoril zanj in med drugim rekel: »Prošta poznamo in prošt r.as, s kdo pozna Plantana ? Bomo tacega volili, ki ga ne po znamo?« Nato nekdo dru^i: »Tisti, ki Plantana poznamo, ga bonu* še manj volili!« — Hočete še več? Iz Tržiča. (Vari a.j Gospod hotelier M. Lončar je 18 t. m. otvoril v vs< h svojih lepih prostorih električno razsvetljavo. — Nemški otroški vrtec je napravil 20. t. m. svojo božičnico; prihodnjo nedeljo pa jo priredi slovenski otroški vrtec, ki obeta vsled obširnega programa vrlo zanimiva biti. — Zadnjo nedeljo so neznani liberalci po našem trgu kakor tudi po sosednjih župnijah prilepili obilo lepakov za liberalnega kandidata Pirca. Možje so povsodi potrgali te papirje ter pokazali, da se ne dado vloviti na liberalne limanice. Nek znan agitator iz Križa v bi jo bil kmalu pošteno skupil, da ni odnesel o pravem času pete. 18. t. m. pa so nasprotniki vkljub vsej agitaciji priborili v celem tržiškem sodnem okraju Pircu 3 (reci tri) glasove. — G asilo kranjskih Nemcev, »Freie Siirnmen" piše v nekem dopisu iz Tržiča 18. t. m., da je prišlo po volitvi v peti kuriji do pretepa med udi katoliškega izobraževalnega društva in on ini liberalnega bralnega društva. O tem pretepu (?) ne ve nikdo nič, to je le pobožna želja liberalnega dopisnika in ta pretep se je menda vršil v modri glavi dopisnikovi. Nasproti temu konstatujemo z veseljem, da se je volitev izvršila popolnoma mirno in v najlepšem redu. Agenta za šivalne in druge stroje sta postala, kakor se nam poroča, tajnik kmetijske družbe g. Pire, ter oni možic v have-loku, ki je dne 17. decern. v potu svojega obraza ponujal svoje »mašine« in kandidata Pirca po mekinjski župniji in kamniški oko lici. Bilo je človeče j*ko usiljivo, a ni moglo oddati niti ,mašin', niti Pirca; nasjirotrio jako trda mu je predla, ko so mu vrli j kmečki možje vrata kazali. Naznanjali so si med ki b^: »Agent hodi okoli, vrata mu po kažite«. Iu m mu kazalo druzega, nego, da jo jo naglo edkuril. Liberalci so s svojimi lažmi in blatenjem sami dobro preskrbeli, da slovensko ljudstvo te ljudi zaničuje in sovraži. Lagali so, češ da je narod za njimi na sramotišče ž njimi, ki drže s katoliško-narodno stranko. A narod nas se je oglasil z mogočno besedo ter je slovenski lažilibe-ralizem postavil na sramotišče. Da, narod naš še čuva skrbno svoje najdražje svetinje ter se od svojiti duhovnikov ne pusti odtrgat1. Zapaintite si to, sovražniki vere in naroda; vaš trud je brezvspešen. Koroške novice. Prestavljena sta gg. učitelja: L. Scheiflinger iz Sveč v Se!e, Fr. A d lažni k iz Pokrč v Preims. — Do 31. dec. je razpisano učiteljsko mesto v Štni-helu nad Piiberkom. — V Trbižu je umrl žitni trgovec Jan. Romavh. — V Celovcu se je dne 13. t. m. vtopil 21 letni 0/.b. An-dreaš. Bil je slaboumen in v deželni hiralnici, odkoder je bil ušel. — V Porečah so dne 2. t. m. otvorili nov vodovod. — V Trebnju se je delavec Vran u4relil z dina-mitom, katerega je zažgal na prsih. Ravno tam se je dne 8. dec. ponesreči! nek lovtc. Na zmrzlih tleh se je spodr/snil. Puška so je sprožila in strel mu je šel skozi trebuh. V gozdu so ga našli mrtvega. — Kmetijska podružnica za Podklošter je dne 25. novembra zborovala v Št. Lenartu pri sedmih studencih. Zbralo se je 56 kmetiv. G. Šumi je predaval o svinjereji, gg. Prislan in Tavč nik pa o deželnih zavarovalnicah. — Podružnica Sveče ima dne 26. dec. ob 1/3Z. uri popoludne shod pri Adamu v bvečah. — Podružnica Podklošter zboruje dne 30. dec. na Vratih. Na obeh shodih bo predaval g. Šumi. — Deželna zavarovalnica za živino šteje sedaj 36 krajevnih zvez. Zavarovancev je skup 965; zavarovane živine 7043 glav, ki so zavarovane za vkup 927.480 kron. Premij se je vplačalo 8149 kron, za škode izplačalo 8817 kron v vkup 122 slučajih. Iz celovške škofije. V stalni pokoj stopi gospod Jul. Nepomutzky, župnik v St. Štefanu nad Prežami. Prelekt Marija-nišča, gospod Rajm. O it z ing er, ki je bil dne 13. t. m. v mašnika posvečen, je dne 16. t. mes. v Nemškem Plajbergu daroval novo mašo. — Razpisana je do 24. januv. župnija Mičice. Občinske volitve na Koroškem. Pri volitvah v Št. Jakobu v Roiu je slovenska stranka sijajno zmagala. Propadla pa je v Št Petru ob Velikovcu. Ta občina je bila tudi doslej že v rokah nasprotnikov. V Tin j ah so je doseglo nekoliko vspeha, ravno tako v Galiciji. VGrebinjuso združeni kmetje zmagali v drugem in tretjem razredu iu najbolj glasne trske kričače spravili iz občinskega odbora. Na Brdu ob Žili je bila volitev dne 13. decembra. Slovenska stranka je popolnoma zmagala v vseh treh razredih, dasi so nasprotniki na peli vse moči ter so prignali na volišče vse, do zadnjega svojega moža. Slava! Nemški „schulverein". Fužinski vodja S t e i n 1 e c h n e r v Celovcu je nabral za božičnice ki |ili napravlja nemški »schul-verein« po s I o v e n s k i h krajih, do 14. dec. 777 kron. Sam dr. Luggin je daroval 200 kron. Denar se bo porabil za lov slovenskih otrok! Slovenci, te številke so za rias glasen opomin, da žrtvujete i vi za družbo sv. Cirila in Metoda, da darujete i vi zlasti za ve-likovško »Narodno šolo«! Branimo požrtvovalna kar je našega zoper nakane krutega sovražnika! Knjige društva sv. Jeronima za I. 1900 so došle v Ljubljano in jih razpošilja tukajšnje poverjeništvo iManom posredovanjem g. knjigovezca I. Bonača. Vsak društvenik dobi letos po štiri knjige, namreč : 1. koledar »Danico« z društvenim letopi som in raznim poučnim in leposlovnim berilom, pojasnjenim z mnogimi ilustracijami ; dve deli našega neumornega slovstvenika g Jankota Barleta : 2. »Slike i u sponi ene s a sel a«, kjer je nanizanih osemnajst krasnih prizorov in povesti iz življenja na kme tih, 3. »Josip Ju raj S t r o s s m a y e r«, životopis velikega jugoslovanskega mecena, opremljen s olikami; 4. knjiga je dr. Jos. Pazrnana »Ž i v o t s v. J o s i p a«. Pri društvu sv. Jeronima znaša letnina jedno krono, do-mrtnina deset kron. Kdor si hoče za majhne novce nabaviti mnogo izvrstnega, v lepi hrvaščini pisanega berila, naj pristopi omenjenemu društvu. Poverjenik za Ljubljano je trnovski župnik g. Ivan Vrhovnik. Tobačna tovarna v Celovcu postane s I. januv. tobačna glavna tovarna druge vrste. Ogenj je 19. t. m. vpppelil pod in nekaj stranskih poslopij posestnici Fr. Pevec v Brezovščici pri Mirni. Zgorelo je tudi 500 stotov sena. Škodo cenijo na 35(>0 K, zavarovana je bila za 1300 K. Zažgal je šestletni otrok z žveplenkami. Ponesrečil se je 21 let stari Jane/, Virant iz Suše pri Želimljah. V grajščinskih gozdih so napravljali delavci 19 t. m. drva. Ponesrečeni mladenič je z enim delavcem izpodsekaval drevo. Mislila sla, da pade bu kev na doljno stran. Kar zagrmi na zgornjo ter zdrsne če/, porobek. Pri tem ujame ponesrečenca ra no čez ledja ter ga tako pritisne in zmečka, da je bil v kratkih trenutkih mrtev! Bodi Bog milostljiv njegovi duši! V Srednji vasi v Bohinju so, kakor se nam poroča, 16. t m. praznovali stolet nico Prešernovega rojstva. Udeležilo se je 70 oseb Dohodek vstopnine jo namenjen za Prešernov spomenik. Dostavljanje poštnih pošiljatev. Z mnogih stranij smo dobili te dni pritožbe, da so se jim dostavila pisma, ki so došla v Ljubljano v mesecu septembru. Ko bi se šlo v takem slučaju za kako važnejo pošiljatev, bi bila eventuvalne škode kriva jedinole pošta. Izid volitve v zavarovalnico proti nezgodam. Iz Trsta sc poroča: V skupini gospodarjev so v 1. in 2. kategoriji zmagali Italijani, v 0. pa so zmagali slovenski kandidatje. Voljena Pta Feliks Stare v Radomljah in Vinko Majdič v Kranju. V skupini delavcev so zmagali proti Lahom socijalni demokratje v 2. kategoriji, bili bi pa zmagali tudi v 1. in 0., da niso storili nekaj pogreškov. Ker so se volitve vršile v časih državnozborskih volitev, Lahi z izidom nc morejo biti posebno veseli, ker se njihovemu gospodarstvu v tej zavarovalnici odpira žalostna bodočnost. Mestna ljudska kopel. Od 1. do 8. grudna letos oddalo se je v mestni kopeli vsega skupaj 369 kopelj, in siccr '/a moške 333 (pršnih 229, kadnih 104), za ženske 36 (pršnih 6, kadnih 30). Dobavni razglas. Dne 2. jan. 1901, ob 9. uri dopoludne, se bo v c. in kr. artilerijskem arzenalu na Dunaju vršila pismena ponudbena razprava radi dobave različnih potrebščin za c. in kr. artilerijsko za ogo bojnega orodja na Dunaju za čas od 1. jan. do konca dec. 1901. Dobaviti je opravo za topove kakor : krtače, kljuke (kaveljne), vrvi, potem konjsko opravo, zavojne potrebščine, kovinsko blago, orodje, delavne monture itd. Zapečatene in z 1 krono kolekovane ponudbe se imajo do 2. jan. 1901 zgoraj omenjeni zalogi v p o s 1 a t i. Razuu tega morajo tvrdke tudi priložiti spričevalo o s o I i d i t o t i in o% varščino. Pogojni zvezki, natančni zaznamek predmetov, ki se imajo dobaviti, in natančnejši pogoji se lahko kupijo pri c. kr. artilerijskifili j alni zalogi bojne oprave v Ljubljani, poizvedo se pa tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Ponesrečena redovnica. Na postaji Attnang je izpodrsnilo sestri Soreni Pregunt, da je padla in so ji kolesa železničnega voza šla čez noge. Obe nogi so ji morali odrezati. Nadvojvoda Ludovik Viktor in bavarska princezinja Gizela sta lastnoročno pisala materi redovnice sožalni pismi. Absint v Franciji. Socijalist Vaillant je stavil v drž. zboru francoskem predlog, da bi prodaja škodljivih alkoholičnih pijač se kaznovala. Absint je zdaj na Francoskem najbolj razširjena alkoholična pijača. Jedini Pariz popije na leto čez 100.000 lil. te pijače. Največji izdelovavec absinta je žid P i c a r d , iskren prijatelj ministra Waldeck-Rousseaua in Gambette. Drugi veleizdelo-vavec absinta je veliki mojster fra-masouske lože — Pontarlier. Vaillant si je s tem predlogom sicer pridobil med židi mnogo neprijateljev, a njemu se jih ni bati, ker je bogat posestnik. Stara neapeljska družina Akvin-cev, i/, katere se je rodil včliki sv. Tomaž A k vinski, je v nevarnosti, da izumre v moškem steblu. Njen sedanji glavar knez Mihael Aquino, rojen 1. 1854, je oženjen pa brez otrok. Brat njegov Frančišek ima hčerko, rojeno 1. 1887. Najmlajši brat Aleksander je že 10 let poročen, pa še vedno brez potomca. Sestra je poročena z vojvodo Caravita de Torita ter itna dve hčeri. Iz korita naše »inteligence '. Zdaj po volitvah imamo zopet nekaj časa, da pogledamo, kaj iz svojega korita požira vsak dan naša »inteligenca«. Včerajšnji »Narod« nas imenuje »maziljeno glasilo klerikalnih kimovcev«. G. Novak in Hrovat v Metliki sta »inaziljena kolovodji«, drugi so »klerikalni rogovileži«. Klerikalci imajo »žagovmo« v glavi. .Srce je igralo radosti Metliškim li beralcem, ko so poslušali veroizpovedanje Plantanovo". Ubogo srce! Kmečko društvo v Metliki se bo seveda sesulo, ker je »brumna stavba«. Klerikalci so »žlindrovci«. Brumni »Petjotar« gol|ula, »farška gonja po hegemoniji«, zgagovci dr. Žlindrovega kalibra«, »sramota, maziljenec«, cerkev je .mrtva roka', »koščeno ogrodje drugega knpelančka«, »blagoslovci« , »kozlovska brada obra-ščenega adjutanta«, »blagoslovljene konsum-skeštacune«, „vojščaki žlindrovske armade«. G. Oraniča imenuje glasilo »inteligence« »trebušnega svetohlinca Ceraniča« , »črna druhal«, »figa-moštvo«, »vsak kapelan ima pekel v žepu«, „obskurni kapelani in nervozni škof«. »Lažnjivi duhovnik Korošec«, »tonzurirani kljukci« , »farška surovost«, »dušni pastirji se morajo vsakemu posvetnemu človeku studiti kakor podgane, lazeče po gnoju !« »Katol stranka obstoji iz resničnih, pijanih in beraških bab !« »Prismojeni klerikalci«, »sveta Cilka", „črne gosenice", „larovška bisaga«, »klerikalci so preklinjali kakor slavonski drvarji", »dobrniški jaručarji", »smešni larovški podrepniki" Dr. Tavčar pravi : „Če postane ŠteIVk aroganten, ga je treba čez koleno vzeti in ga s ,šta-brlom' namazati, pa je vse v redu". „Kišč. če^tilci sv. Miheljna", „balet tencarca«. „G. župnik jo prišel raz konia na kozla«. »N;:ce Netopir«, „1(1 rikalni bokal in farovške cigare". To vse v eni številki ,.Narodovi". Siovenska liberalna »inteligenca" je ros »globoko verna", zakaj ,,Narod" je zdaj najbolj „farški" list na svetu. Na vsaki strani sam,,far!" Prosit „ inteligenca !" pri koritu ! Državni p r a v d n i k menda ne vidi tega korita, da tudi on n i k -d a r iz njega nič ne vzame zase! Društvi;. (Podporno društvo za slovenske visok oso lce na Dnu ju) je ime'o nedavno sveij 13. občni zbor v dvorani »Slovanske Besede«. Po pozdravu predsednika gospoda Pukl-a poročala sta gospoda tajnik dr. Vidic in blagajnik dr. Seshun o delovanju društva leta 1899—1900. Društvo je v vsakem oziru napredovalo. Natančneja statistika izidu v kratkem. Pregledovalca gospoda dr. II. Globočnik pl. Sorodelski, c. kr. dvorni svetnik in amanuensis dvorne knjižnice dr. J. Mantuam sta pregledala kniige in blagajnico in našla vse v redu. Blagajniku gospodu dr. KI. Seshunu je občni zbor iz rekel posebno zahvalo za trudoljubno delovanje. Odboru se je da! ab->olut"rij. Toplo zahvalo izrekel je zbor slovenski žurnalUtiki, sl. deželnemu zboru kranjskemu, slavnim posojilnicam, osobito posojilnemu in hranilnemu društvu v Ptuji, za izdatne podpore. Mej onimi, ki so za društvo pobirali, so imenovati: Gsi' drž. poslanec V Pteifer, France Dolenc v Mariboru, dr. E Volčič v Rudol fovem, dr. Fr. Rosina v 1 nitomeru, gospica Mici Duller, učiteljica v St. Vidu pri Ptuji. tlospod knjigotržtc Leop. Schwentner je iz zapuščine umrlega slovenskega pesnika u. D. Ketteja društvu poslal znatno svoto. Veče darove so poslali: U. Anton pl. Suš č, c. in k. polkovnik v p. v Celju, gospa Ana babe o roj. Abram v Trstu, gospa Pavlina Pajk v Ljubljani. G Henrik Turna, dež. posl. in odbornik, je društvu pristopi! kot ustanovnik. — Pri volitvah je ra predlog g. dr. Seshuna dosedanji predsednik g. Jakob Pukl bil eno glasno zopet izvoljen. V odbor bili so izvoljeni: I. podpredsednik dvorni svetnik g. dr. Fr. Ploi, II. podpredsednik dr. F. Simonič. 1. blagajnik g. dr. Seshun. II. blag. g. dr. 1. Bsbnik. 1. tajnik g. dr. Vidic Fr., II. tajnik g. Ivan Luzar in gg. dvorni svetnik dr. p!. Globočnik Sorodolski, monsign. Fr. Jančar, Ž. Sežun. Pregledovalci gg. Iv. Trnovec, višje S' dnijski svetnik, dr. Janko Kočevar, odv. kand., dr.'J. Mantuani, amanuensis. Pre-gledovalcev namestniki gg. Jak Braikovič, Al. Karba, Jos. Premeru; oc!b. namestniki: gg dr. M Murko. dr. I Povsič, dr. Anton Primožič. — Društvena pisarna je: Dunaj, I. Singerstr. 7. Telefonska in brzojavna perečik. G-orica, 21. decembra. Deželni zbor je včeraj vsprejel deželni proračunski provizorij in zaključil zborovanje. Dunaj, 21. decembra, Poslaniku Ros t ho m iu njegovi soprogi je podelil cesar vojno svetinjo. Soproga Rost-hornova je prva ženska, ki je dobila to odliko. Dunaj, 21. dec. Poljski klub bode imel v novi zbornici nad 70 mandatov. Dunaj, 21. decembra. (C. B.) Vojaški naredbeni list objavlja imenovanje kralja Viktorja Knianuela imejiteljem 28. pešpolka in fiodelitev vojne svetinje vsem avstro ogerski in vojakom v Kini. Praga, 21. deceni. Pri naznanilu ces. namestnika, da vlada tunika svojo predlogo glede žganja, so se primerili veliki škandali. Praga, 21. dec. V bližini Oslavana ležeča tovarna sladkorja Stnmmer je raz ruše na vsled eksplozije nekega kotla. Trije delavci so mrtvi. Cetinje, 21. dec. V knežji palači je povodom 40 letnega vladanja kneza Nikite državni svet včeraj izročil a d reso, v kateri prosi kneza, naj vsprejme zase in z t svoje naslednike naslov „ kraljeva visokost". Knez «e je zahvalil za uda-nostni dokaz in vsprejel naslov. Slavnost se je zaključila s slovesno službo božjo Bruselj, 21. dec. Angleški kapitan Lord, ki je došel sedaj iz Transvala. izjavlja, da imajo Angleži v resnici na bojišču 300.000 mož, boja se pa udeležuje le 20.000 mož. Vojska ne bo končana, ker angleški vojaki z dvojno ali eelo trojno plačo tega ne žele. Moštvo gre zelo nerado v ogenj, vsied česar pade po pet častnikov skoro na vsakih 10 mož. Standerton, 21. dec. V tukajšnjem okraju so Buri nekemu finnovcu odvedli 200 glav živine. Močen burski oddelek je utaborjen pri Robertsdriftu. London. 21. dee. Kitc-hener brzojavlja iz Pretorije, da je 19. t. ni. 800 Burov pri Rhenoster-Hoeku prekoračilo reko Oranje. Drugi oddelek je prekoračil reko pri Danitrifftu. Angleški oddelki jih zasledujejo. Buri so zasedli okraj Oolesberg. Severno od Krii^ers-dorpa se je čulo živahno streljanje. Kapstadt, 21. decembra. Včeraj je bilo odposlanih tisoč mož proti severu. Foulard-svileno blago gl.8'40 in vi«je — 14 metrov! — poštnine in carine prosto! Vzorci z obratno pošto; ravno tako črne, bele in bar-vene „llennehergove svile" od 45 kr. d > gld. 14 65 meter. 2 12 12-11 G. Henneberg, tuvarne za svilo, (c. in kr. dvorni založnik) v Curlhu. Umrli 18. dfcembra. Makso Riolini, del v a sin, 21, meseca, Trnovski pri.-tnn 4, oatarrh. inti-stin. 19. decembra. Franc Ferlinz, gostilničar, 67 let, Cesarji Jožefa tig 18, pneumon a chron. > h u 1 n i i n i c i : 17. decembra. Ivan Jeras, kajž.ir, 60 let, cirrhosis haepatis. Oetia žita dnaajski borz? dne 20. decembra 1900 Z« 50 kilogramov Pšenica za pomlad . K 7*7ti do K 7-77 Rž za pomlad » 7-6l » » 7'62 Turšica za maj junij/01 » frl7 « » 5 18 Oves za pomlad . . • 599 » » 6 — Meteorolojglda® porodilo. ViSina nad morjem SOfi 2 w srnrfeii zračni tlak 736-f)mii> Izjava. Ker se je primeril to dni opetovano slučaj, da so moji cenjeni naročniki, v mnenju, da je moj prejšnji potnik gosp. Zidar se pri meni, naročevali pri njegovem prihodu s konkurenco blago od njega, n-i jo dolžnost javiti, da on že dva meseca ni več v moji službi Velespoštovanjem. 1110 1-1 Fr. Seunig, ž i t n a komisija. j •; j opa-* . zovania ! barometra » mm. i empo- rrttvirb po V Btro»i Nebo i c r s ° f rt "C 5 20 9. XV9<5 | 743-9 —4 4 | sl. szah. me^lit 211 7 *J'uU j 2. popol S odnja v Z 1 7U H —5*7 sl. szah. i 739 1 j —2'5 i rajšnja tem-jeratura —3 8 megla » normiie: 00 - 2 1 Bar s katerimi more vsakdo barvati razno blago: sukrri, platno, volneno blago, svilo, zaslore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BHATA EBEK.L v Ljubljani,Frančiškanske ulice. Vuanja naročila proii povzetju. 228 12 11 -7 mmmL 'M V Sent-Vidu nad Ljubljano Je na prodaj enonadstropna hiša, katera st'ji tik državne ceste, blizo lame cerkve, in ob -začetku slavbišča za t ameravane Škofove zavode, torej prav primerna za vsakovrstne obrle. Več se poizve ravno tam hiš. št. 7. (1111 t) NAJLEPŠE PRAZNIČNO DARILO? V NOPErNI 5L0UEN5KI HlSl 5E NE P! 5HELE POGREŠAT! ooooooooooo il=y DOKTORJA FRANCETA PRRDRNA UREDIL SKRIPT, L PINTAR iLUSTRIRANA IZDAJA, SEDITA 5 K, 11 PLATNU UliZANP 6'40 K, VI U5NJU UErZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. 1*1. KLEIIW\YK & rtD. BAMBCRG U LJUDLJAN* e o DODiUAJO SE PO UScH KNJIGO,TRŽNICAM ° ® 1023 20-14 Skladni koledar za 1.1901 in Stenski koledar za 1.1 izšla s-ta v jako okusni obliki pri založniku ter ju najtoplejše priporoča .SOS. PETItlf V Ljubijo si i. Sv. Petra cesta štev. 2, tovarna papirnih izdelkov in tovarniška zaloga papirja Skladni koledar stane K. 1—, p> pošli K 1 20 1031 9 Stenski koledar stani- 40 h. po pošti 50 h r- Najboljša in najcenejša božična in novoletna darila dobivajo se pri tvrdki Konrad S,CBumi „pri novi tovarni" v JžjuBijani, Prešernove (Slonove) ulice št 1. Flanelaste bluze (jopice)...................šld- Chloth-bluze „ ..................... batist-predpasniki........................9 rn spodnja krila iz Cloth-a v vseh barvah............... batist žepne rutice za dame (Seccesion), 12 kosov..........> Nadalje blago za obleke dam in gospodov iz tU- in inozemskih tovarn, Uavine in posteljne oprave, preproge (Teppiche), kakor vse vrste maiiufakturnega blaga po en d o vi to. nizki h r en ali. 1102 3-2 Ozift 20 decembra. Sk^oci .".rjjivtli dolg v notah . Sk iur.1 driavui dolg y »rebru . Av:«i«jska r.iata renta 4°;0 . ... Avstrijska kronska renta 4"0, VM t rov . Ogerska zlata renLa 4°/0..... O jetika kronska renta 4"/c, 200 . . Av"'ro-o^«irske bančne delni«.«; 800 (tld. . Kreditne deinice, 1H0 ?ld. . Loudon vista Nemški dri. bankovci ir UM) m. os-ni.drt.wJ 98 98 117 98-116 H 2 1B92 667 240 117 20 mari . . 20 frar.ki južne železnice 3" „ » južne železnice o";,. , > dolenjskih železnic i°/0 Kreditne srečs«, 100 ^ld. . . 4% srečke dunav. parobr. dražbe 1IV» gi i. Avstrijskega rudečega križa sreč.«*. 1) k'-i Ogerakega > „ > 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld. . . Rudolfove srečke, 10 gld. LUB 33 42H 388 120-99' 395' 350' 45 20 13 58 :*•»<«. ž'»! Akcije Ferdinandove sb-/. telez.. 1>XX Akcije triažki!)?a Lioyda .i ).1 «« Ak«-.ij8 južne železnice, 2i«) gl 1 sr SDlošna avstrijska jtavbimica dr a i -.si.družba avstr. piaa Trbo?eljst>. premogarska družb.-. Panirnih riibljev 100 . ) (•'. »t i>a 70 (tld. 178 25 203- 50— 270.50 6200— 813 -112-75 148 -438 50 450 --254 25 & ci M&kup la prodaja ! : ■ .»vrstnih driavnlb papirjev, UTočk, denarjev itd. >'.a-varovanja za zgube pri irebanjib, pri isžrebanju lajmanjšega dobitka. VroKMs za vsako nihanje. K u I a n i o a izvršitev naročil xxa boral. !*dajatelj: Hr !vs« U-nei.fi. «ji» J. «en|arjiicn'i diln^ks dru?.na m m i« c: u it« L »nllzeile 111 in IS, Dtrnaj, I., ŠtroDatgassc 2. Odgovorni vrednik: l»«n Raknveo Polaaulla v vseh (jospodarskib in flninSnih ntnar-jr, potem o* kursnib vrednostih VBeh špekulaaijskih »rusMo-stM!!* papirjev m vostrd sviti j-.a dosego kolikor ji mogoče visocef* olirestovanva pri popolni varnosti ■i «}'ii i h tr 1 '» "V »» i "i-Sl JKŽ « H I o