ni toma i uili t tim a. li m. I.Mo. m^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^r ^^^^^H ^^^^^^^^^^^H ^^^^^^1 ^^^^b ^^^^^^^^^^^r ^^^^^^H^^^^^^H ^^^^^^^1 ^^^^^^H ^^^^B ^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^^H ^^^^^1 ^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^^^r .Slovenski Narod' v«l{a p* pottli sa Avstro-Ogrsko: ćelo Iclo skupaj naprej . K 28 — pol leta . „ . . • 14-— čctrt leta m 9 • • . 7-— na mesec „ » - • • 2*50 za Nemftjo: ćelo leto naprej . . . . K 33*— za Ameriko in vse druge deiele: edo leto naprej.....K 38.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica a!l znamka. DpraTnUtvo (spodaj, dvorfšče levo). SnaHova allca *t. 5, teltfoa ftt ti. Mat* vsak in sf*tw IiiimiM art«t|* te prmsalk*. fanerati se račttnajo po porabljenem proatora in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 viti., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (eaak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročntne se ne ozira. Jlarotei tiskani«0 tetetoa ŠL S9. Upravnlltvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Lnaeratl Li i, to je administrativne stvari .Slovenski Narod* vel}a ▼ LJu*ll*al dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo leto naprej . . . . K 2fr40 I pol leta n . . • . . 1320 | Četrt leta „ • . . . . 6*6C na mesec „ . • • • » 2*20 Fosamtzaa MoiUka vel)a 10 vinari**- Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. 0redai*tvo i Hiiaflova allci *L 5 (v pri ti ič ju levo,) telefon *t 94. Kale aradno porcčilo. Dunaj, 14. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO IN JUGOVZIIODNO BOJISCE. Neizpremenieno. ITALIJANSKO BO.HSCE. Artiljeriis?^ bitka ob Soči se brez presiedkc nadaijuje. Sovrainl ogeni se je stopnjeval do največie jakosti. Italijanska pehota je poskusila pri Piaveh ncnadni nspaU na naše vilinske pozicije. Bila }e s takojšnjlm pro'ir-unkom vržena nazaj. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fm!. Pili nrailno BO^OnlB Beroiin, 14. maja. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠČF. Armadna skupina presto-lo; aslednikaRuprehtaBa-v a r s k e g a. Ob oba!L v loku prj Vpernu fn Wytschaete je postajalo delovanje artiljerije od časa do časa sHnejš?. Silni artf'Seriiskl ogenj na bo-jišču pri Arrasa jfe čsz dan ntestoma po?en«aval, zveče- pa se ?e pričel med Lensom ia Oueantom z novo liiitostfo. Anglešk? deini šunki pri Onpyu *n Fampouxu so se ponesre-čV?}. Ec?i pri Builecourtu so seNia-dallevali z \Sr> srditosijo. V žilavi borbi snro držali razvaline vaši proti več sovražnim napadom. St. Quen-tin je vsied «ovražneq:a obstrelje-vanja vsak dan boli poškodovan. Armadna skupina nemske-ga prestolonaslednika. Na fronti ob Aisni iie položaj ne-izpre ine njen. V Champagni je postal artiijerj?ski boj zlasti med Prunayem in Auberiveom iako mcčan. Sovražnik Je izcrnbil včerai 18 letal in 1 pri vezni ha! on. Poročnik WoKi je sestrelil svojega 30., poroč-nik baron Richihoien pa svojega 24. sorraznika. VZHODNO BOJ1ŠČE. Neznatno bofno de!ovanje. MAKEDONSKO BOJISCE. Med Prespanskira jezerom \n Vardariein je bilo delovanje artilje-rile živahno. Na posameznih točkah proti na?im crtam prodirajoči so-vražrik je bil zsvrnjen. Prvi greneralni kvartirni moistftr v. LudendorfL flein^o nBćerno poročHo. Berolin, 14. maja. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča. dne 14. maja 2večer: Menjajoče se silno artiljerijsko delovanje na bojnih frontah na zapadu. Pri Craonellu. Corbenvju in Berry au Bacu so ostali francoski delni sunkibrez-u s p e š n i. POTOPLJEN FRANCOSKI TRANS-PORTNI PARNIK. Berolin, 14. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Neki naš podmorski čoln, ki operira v Sredozem-skem morju (poveljnik moniariški nadporočnik Laumburg) je napadel 30. aprila francoski transportni par-nik »Colbert« (5394 ton) s četami in vojnim materijalom iz Marseilla v Solun. Napadel ga je pred kanalom La Galise ter ga s torpednim strelom tekom 5 minut potopiL Velika artiljerijska bitka ob Soči. Sincčno poročilo pravi, da artiljerijska bitka ob Soči traja dalje in artiljerijski ogenj se razvija do besne Ijutosti. Pa tuđi infanterija se je že pojavila na bojišču in sicer je hotela pri Piaveh iznenaditi naše branitelje in polastiti se oporišča naših čet na višinah nad Plavmi na levem brejcu Soče. Pri Piaveh so hoteli Ita-lljani že večkrat predreti pa se jim ni nikdar posrećilo, Sedaj so tam najprvo poslali v boj infanterijo. pri Piaveh. to je v središČu ronte od Tolmi-na do morja. koder divja artiljerijska bitka. Pri Piaveh za Svetogoro bi radi Italijani zlezli kvišku in se pola-stili planot severovzhodno Gorice, zavladali z višin z desne strani nad Vipavsko dolino in ob jednem v sme-ri proti Sv. Luciji, padli bi radi v hr-bet našim pozicijam vzhodno Gorice in tako oprostili severni rob Krasa napadov, ki jim tam onemogočujejo prodiranje. Boj pri Piaveh je torej i oalekosežen. ali tega ne ve samo Cadoma. Naše poročilo naznanja, kako ^xit^o so izvršile naše branilne Čete protisunek in italijanski nenadni napad je bil odbit tako. kakor že ve-ćo ItaHjani, kako krepko znajo odbijati naši boievniki. Na Goriškem torej napadajo Italijani vedno hujše na vsej fronti, ni pa pričakovati večjih oj>eracij na Koroškem in Tirolskem, ker tam je še obilo snega. Dunsj, 14. maja. (Kor. urad.) Iz voinoporočevalskega stana: Artiljerijski ogenj, ki so ga Italijani že ne-kaj dni na vsej soški fronti od Tol-mina do morja vzdrževali v vedno naraščajoči meri, je prikipel včeraj do učinkujcčega, mestoma do bob-naiočega ojErnja. Vsi kalibri topov. havbic in možnarjev so obdelovali ure in ure naše jarke, v katerih so naši vrli Ijudje. povsem na varnem, pričakovali napada italijanske infan-terije. Ali samo na dveh odsekih vse fronte je ista pridrla iz svojih pozicij: pri B i 1 i a h. južno Gorice, kjer je začelo jurišati več stotnij in pri P1 a-v e h. kjer so se Italijani z nenadnim napadom hoteli polastiti ene naših iz-postavljenih visinskih pozicij vzhodno tega kraja. Dvakrat so poskusili svojo srečo: prvi naval se je takoj zlomil v našem odbijalnem ognju, tuđi dru^i se je vstavil na predpolju. O^rska infantsTija se je posebno odlikovala v bržem in posrečenem protisunku. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 13. maj a. Na julijski fronti je spremljalo artiljerijske boje v soboto živahno Ietalsko delovanje. 2c ob zori je sovražna skupina pomorskih letal podvzela polet na pokrajino spodnie Soče, metala bombe na razne kraje in provzročila žrtve med prebivalstvom. Ves dan pa so krožila naša opazo-valna letala, spremljana po Iovskih le-talih, nad črtami. Proti večeru je kava-lerijski poročnik Fullo Ruffo di Cala-bria v boju zbit na tla eno avstrijsko letalo, ki je padlo vzhodno Gorice. Ta letalec je strmosclavil s tem sedmi so-\Tažni aparat. Ob gorenji Adriji je vladalo na obeh straneh Aelovanje pomorskih letal. Sovražni aparati so metali v soboto ob izlivu Pada bombe brezuspesno. Naša odbijalna baterija jih je uspešno obstreljevala. Pri nekem iz vidu ob sovražni obali so napadla naša pomorska letala z uspehom neki transport nedaleč od bregr* bli«a Capo Salvore. Na naši strani uf bilo tesrub. Naše mornarislce baterije so se znatno udeleževale zvišanega dclovanja artiljerije na obrežnt sosTd frontž.________ tanak! na boH&i irlMMt M h 4 živlienie! Tebi ie le tata, 4» *sriB SNi dendf. Oiiietaica u lirolske ofenzive. Lani 15. maja je izbruhnila naša ofenziva na Tirolskem proti Italiji. Povsem nenadno, presenetila je Ita-lijane, izborno je bila pripravljena. 15. maj! Tesno je zvezan ta dan z našim cesarjem, ki je kot nadvojvoda poveljeval oni napadalni skupini, ki je predrla sovražne crte in prenesla čez gigantske masive boj v sovražno deželo ob času, ko je bila zbrala Italija artiljerijo in čete v masah na Go-riškem za ofenzivo ob Soči. Naša takratna fronta je tekla južno Rove-reta ob vzhodnem robu folgarske in lavaronske planote do doline Brenta, večer 14. maja so bile pripravljene bojne sile in zbrana težka in najtežja artiljerija vseh kalibrov. Topovski ogenj je trajal pozna v noč z ne-zmanjšano ljutostjo. Ob zori 15. maja se je zvišalo učinkovito streljanje do bobnajočega ognja in artiljerija pod mojstrskim vodstvom je z naj-večjim učinkom razbila sovražniku ovire, topove, strojnice, krit ja in na-zadnje tuđi njegovo odporno silo. Infanterija je mogočno navalila in že i 15. maja je bila na Folgarski planoti vzeta prva sovražna crta v vsem ob-segu. Vsi protinapadi so bili odbiti. Na mogočne italijanslce oklopne utrdbe pri Asiagu in na utrdbo Porta Corbin so pričeli streljati z uspehom dalekosežni topovi. Napad se je nadaljeval. 2e 16. je bila vsa glavna odpoma crta sovražnika M. Maro-nia-Costa d' Agra-M. Coston-Soglio d* Aspio v posesti naših čet. Obupni protinapadi z vsemi razpoložljivimi silami so se razbili do zadnjega. Skupni plen prvih dveh dni je bil 141 oficirjev, 6200 mož, okoli 30 topov. ćete nadvojvode Karla, vajene go-rovja. so na to stopile prviČ na italijanska tla. Pohod čez skraino težak teren, ki so ga mogle izvršiti naše Čete samo z neizrecnim naporom, je brez primere. Odločil je tuđi nadalj-na bojna dejanja. Dne 18. je padel hrib Gusella. 19. utrdbi Toraro in Campomolon. nadvojvođski 20. zbor se je Mižal Arsieru. Bližnji zbori so podupirali prodiranje in vzeli naglo glavne sovražrrikove trđnjave. lirib Verrma in Campolongo je vzel graški polk. 26. je bil zavojevan hrib Cimo-ne. 27. oklopna trdnjava Ca^a rati in s tem je bil Arsiero za Italijane izgubljen. Patrulje so ga dosegle 29. Skupni plen ta dan: 29.420 mož, med njimi 697 oficirjev, in 296 topov. dva dni pozneje, 1. junija: 71H oficirjev, 31.600 mož, 313 topov, 148 strojnic, nešteto avtomobilov, koles in dru-gega vojneg-a orodja. Prediranje je Šio dalje v široki fronti, na čelu nad-vojvodov zbor. Okoli 400 km2 je bilo zasedenih že koncem maja.. Italijani pa so se doslej po- dveletni vojni v devetih besnih bitkah ob Soči komaj premakriii z mesta. Sovražnik je bil opešan in vsi njegovi napori so se razbili ob stanovitnosti naših čet. Ti spomladanski tedni na južnem TI-rolskem so bili visoka šola vojaških \Tlin in mladi vojskovodja, katerega vzgled je bodril vsakega vojaka, je v polni meri vporabil nauke te visoke sole. Naša armada se je ustavila v ugodnih pozicilah, katere si je sama izbrala, ki nišo bile daleč od zadnjih grebenov, $ katerih se je gledalo že v nizino. Mladi vojskovodja pa je odšel na novo bojišče, kjer ga je ča-kala ena najresnejših nalog, ki jih Ima resiti general tekom vojne. Lu&ma, 14. maja. (Kor. urad.) »Popolo d9 Italia« zaključuje svoj čla-nek o obletnici avstro-o^rske ofenzive proti Italiji takr>4e: Dandanašnji Je položaj drugačen. Kdo ve, ali se ne bo obhajala obletoica s strašno vrnit-vijo sovražnika? Tuđi sedaj živimo v najnapetejšem prtčakovanju in ča* timov da nekaj tiči v zraku in da so-rt neka usoda. Ćakamo verno. Po-ročila bedo to pot polna veselja, kajti gotovo naznanijo zmago. Bitka na zapadu. Berolin, 14. maja. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroca: Na fronti pri Arrasu je bil 13. maja artiljerijski ogenj slabotnejši kakor prejšnje dni in se je povečal sele proti večeru. Nemška zračna premoć je omogočila artiljeriji, da je odbijala sovražne baterije na vsej fronti z močnim učinkom. Poskuse Angležev, da bi izgradili kolodvor in vas Roeux za obram-bo, je motil nacrtni artiljerijski ogenj. Nabiranja čet zapadno Gavrella je razpršil nemški ogenj. Ob 11. ponoći na cesti Fampou-Fresnes prodira-joč angleški napad se je zdrobil v nemškem ognju. 13. angleški napad na Bullecourt se je izjalovil zjutraj 13., 14. napad zvečer istega dne. Kljub ogromnemu z oblačnimi bom-bami mešanemu bobnajočemu ognju smo vas obdržali. Na St. Ouentinu je ležal močan ogenj. Na fronti pri Aisni in v zapadni Champagni je bil artiljerijski ogenj razmeroma slab; živah-nejši je bil samo med Zimskogoro in cesto Corbeny - Brimont. Nemci so zboljšali svoje pozicije severozapad-no Braye in pri Givencourtu. Istota-ko se je posrečllo zboljšanje nemških pozicij na visini 108. Navzlic najmoč-nejšemu artiljerijskemu učinku in ogromnim četam Francozi nišo mogli izbiti tega oporišča na voglu nemške pozicije. Nemška posadka, ki je s Franzoci delila posest kope. je sedaj nemško crto pomaknila naprej. Drzne napadalne čete so se polastile dela tamkajšnjega kamnoloma in pripelja-le nekaj vjetnikov. Temu sledeči močni artiljerijski ogenj ni mogel ni-česar izpremeniti na nemškem uspehu. Stockholtn, 14. maja. Kakor po-ročajo iz Londona, izrekajo »Times« mnenje, da brez pomoči ne bo mo-goče biti na zapadu odločilne bitke. ; Javno mnenje in časopisje v Londonu pripisujejo neuspeh ofenzive brez-delnosti Rusije. Trdi se, da je mogel spraviti Hindenburg vsled miru na vzhodni fronti najmanj en milijon vo-jakov na zapad ter tako ustaviti an-gleSko - franeosko ofenzivo. Basel, 14. maja. »Petit Journal« poroča, da so poslali zadnji teden zadnje franeoske kolonijalne čete na fronto. Pričenjajo se nove priprave za novo ofenzivo na raneoski crti. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 12. maja zve č e r. Nadaljnje podrobnosti o napadih na bojni fronti po-trjujejv uspeh naših podvzetij. VČeraj zvečer smo opazili, da so se močni so-vražni oddelki pripravljali za protina-pad v okolici Bullecourta. Vzeli smo jih pod uspešen artiljerijski ogenj. Napad se ni mogel razviti. Pozneje ponoći so napadle naše čete ter so se po silnih, vso noč trajajočih bojih polastile vaši Bullecourt, kjer boj še traja. Popoldne je naša artiljerija zlomila sovražni napad na naše zavzete pozicije. Za cesto Arras - Cambrai smo zavzeli nad 1000 jardov nemških strelskih jarkov ter trdno točko, imenovano »Reiterfarm«. Severno od Scarpc so zajuriSale naše čete preteklo noč pokopališče Roeux bi kemične tovarne severno od tam. Danes so napredovale ter tu na fronti nad lVi milje xavzele sovražne pozicije. Med tcnri podvzetji smo vjeli nad 700 mož, med njimi 11 častnikov ter vplenili številne možnarje za jarke in strojne puške. 13. m a j a popoldne. Preteklo noč boji patrulj severo - zapadno od St. Ouentina in severo - vzhodno od Levizgoira (?). Sovražniku smo priza-dejali izgube ter svoje postojanke tu in tam potisnili naprej. -Boj v Bulle-courtu se nadaljuje. Preteklo noč smo svojo Crto julno od Scarpe nekoliko potisnili naprej ter izboljšali svoje po-zicijft na zapadnem pobočju »Grdn-landskega vrha«, severno od reke. Pri tem smo vjeli nekaj mož. Početkom noči smo zavrnili sovražni protinapad vzhodno od pokopališča Roeux. Kakih 50 vjetih je ostalo v naiih rokah. ' 13. m a j a zvečer. Rano zjutraj je sovražnik dvakrat napadel pozicije v Hindenburgovi crti vzhodno od Bullecourta. Obakrat smo napadajoce čete vrgli nazaj ter so pustile števiJne mrtve pred našimi jarki. Zadnjih 10 dni so držali Avstrafci svoje pozicije v tem odseku Hindenburgove crte ter ta čas zavrnili najmanj 12 energičnih sovraž-nih napadov. Velik del vaši Bullecourt, ki leži v Hindenburgovi crti, je sedaj v naših rokah. Severno od Scarpe so se ustalile naše čete v zapadnih hišah Roeuxa ter so napredovale na zapadnih pobočjih »Gronlandskega holma«, pri čemer so vjele nekaj mož. Obstreljevanje Zeebrtigga. Rotterdam, 12. maja. Angleška ad-miraliteta poroča v soboto: Del naših rezervnih bojnih sil je včeraj zjutraj zelo silno obstreljeval Zeebrugge Mor-nariška letala so sodelovala. Vršilo se j© nad 15 bojev v zraku ter smo na-sprornika uničili in 5 letalcev izločili iz boja. Dva naša letalca pogrešamo, eden je padel na Nizozemskom na tla ter so ga tam internirali. Bitka v Makedoniji. Zeoera, 14. maja. Iz SarrafloVe okolice dobivajo pariški listi zverl-žena poročila v ponesre^enl veftki ofenzivi zaveznikov na makedansln fronti. Neugodno vreme, zlasti pa sneg je oviral podvzetje, vendar pa podvzetja zadnjih dni nfe» ostala brez uspeha. Budimpešta, 14. maSa. »Pestor LIoyd« piše o namenu nove Sarrai-love ofenzive: Očividno hoče Sarrail dobiti prostora profi zapachi, đa omogoči umikanje grlavnega dela sk-made v Valono in v ta namen je treba, da se zapadno krilo centralnih držav najprej potisne proti severu. Sedanja ofenziva je torej očividno prvi korak za opustitev solunskega podvzetja. BOLGARSKO ORADNO POROČILO. 13. maja. Makedonska fronta. V okolici Bitolja slaboten artiljerijski ogenj. V loku Crne je po-skusilo več sovražnih oddelkov pro-dreti proti našim pozicijam na visini 1050, mi pa smo jih z lahkoto s svojim ognjem zavrnilL Sicer običajno artiljerijsko delovanje. V okolici Mo-glene so Srbi zelo Živahno nastopali. Ves dan silen artiljerijski ogenj na Dobropolje. Proti večeru so izvršili Srbi tri besne napade, mi pa smo Jih vsakikrat z besnim ognjem zavrnili ter z bajoneti pobodli vse zastale, ki so bili vdrli v naše jarke. Hrabri peš-polk Zagora št. 22. je končno sijajno zavrnil v protinapadu one srbske od-delke, katerim se je bilo v včeraj-injih bojlh posrećilo vstaliti se v ne-katerih naših jarkih. V drugih odsc-^ kih fronte ob Mogleni smo z lahkoto zavrnili opetovane srbske napade. Zapadno od Vardarja so se vršili ves dan silni boji. Nasprotnik je poskusil večkrat preiti v napad, vsakikrat pa smo ga s svojim ognjem prisilili. Ja se je umaknil. Sele proti 6. popolJnc se je posrećilo Francozom v večkrat-nih napada inih valovih napasti visino Jarebino "n Bisilkovo Kitko južno od Hume. Večkrat ponovljene napade smo s krvavimi izgubami za Fran-coze zavrnili, ter so bili Francozi na ćeli fronti prisiljeni se umakniti, mestoma v begu. Pri Alčaku Malem in Seovu južno od Gjevgjelija artiljerijsko delovanje. — Romunska fronta. Pri Tulči slaboten artiljerijski ogenj, ogenj pušk in strojnih pušk, pri Isači posamezni strel? topov. Izgube Sarraflore armađe, Sofija, 14. maja. Izgube Sarral-love armade v zadnji makedonski bitki znašajo okrog 40.000 mož. Izgube centralnih anmđ so nematne Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne i5 maja 1917. Ili. štev. Razne vojne vesti. Nemci otatreljtijejo GaJac to Izmajto. BenMta, 14. maja. (Kor. urad.) .V/olffgrv urad poroda: Na vzhod-n i fronti so bile v plačilo za obstre-Ijevanje Tulceje obložene z ognjem roja^ke naprave in kolodvor v Galcu In Izmaila z bombami. Na kolodvoru se je opazila eksplozija in v Galcu so bifi konstatirani na več mestih po-!žari. Sovr&žne baterije, ki so odgo-varjale na naš ogerrj, sa morale umolkniti. Rusko letalstvo. Berotifl, 14. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Zadnji čas so poskusili ruski hi-droplani večkrat ovirati delovanje naših stražnih ladij na severokurski obali. Dne 13. t. m. smo zato rusko letalisče Lebaro izdatno obložili z tombami. Štrajk v francoskih tovamah za municijo? T*reko Zeneve porocajo: Radikalni francoski socijalisti erozijo s štrajkom v municijskih tovamah, če vlada njihovih delegatov ne bo pustila v Stockholm. Pred hudimi čaši za entento. Bern, 13. maja. Francoski senator Humbert je mnenja. da stoji Fran-coska pred hudimi casi in da je treba opustiti vse iluzije. Generalni štab se brani oprostiti 5000 do 6000 ru-darjev, tako da velikega dela rudo-kopov ni moč izrabiti. Na Angleškem manjka lesa za rove. tako da bo treba tuđi tam v rudokopih omejiti delo. Mome rale. Bern, 13. maja. (Kor. urad.) Lord Curzon je naznanil 8. t. m. v zbornici lordov, da bo vlada izročila predlo go o ureditvi irskega vprašanja parlamentu dne 17. t. m. Potopljene ladje. Berolin, 14. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroČa: V Atlantskem oceanu smo iznova potopili 4 parnike in 8 jadrnic s 27.000 tonami. Grška se nadalje upira. 2eneva, 12. maja. L* Information^ poroča iz Aten, da se Zaimis upira na-domestit? vodilne osebe grškepra gene-ralnega štaba s prijatelji entente, pač pa je poslal. kakor poroča »Marine, 6 višilb Častnikov v projmanstvo v Pelo-ponez in je le princ Andrej preprečil, da ostali častniki nišo demonstrirali. Ponesrečena Sarrajlova tridnevna ofenziva je utrdila Zaimisovo pozicijo. Grki ▼ ententni vojski. London, 14. maja. (Kvr. urad.^ Poslanik venizelistične vlade Oennadios ie sporočil, da je že 50.000 Grkov na fronti in da bo Ste vilo grških voiakov v par tednih naraslo na 100.000 mož. Grška in podmorski čolnl. Lugano, 14. maja. *Secolo* poroča iz Aten: Grška je izgubila do sedaj več kot 70 parnikov s 180.000 tonami, torej 24^ vseh svojih ton. Amerika v vojni. Amerika in separatni mir. New York, 13. maja. (Kor. ur.) »Associated Press* poroča: Državni tajnik Lansing je zanikal vesti, da so Zedinjene države s katerokoli zavez-niških držav sklenile pogodbo, da ne bodo sklepale separatr. miru. z be-sedarni: Niti pismenesa niti ustme-ne^a dogovora ni glede miru. Wi!son o namenih Amerike. Washington, 14. maja. (Kor. urad.) Pri blajroslovljenju nove hise »Rdečega križa« je rekel Wilson, da so srca ljudstva pri tej vojni. Tu je prilika, pokazati posebnosti Zedinienih držav. Pra-vega vzroka za nezadovoljnost Amerika liima. Vstopila je v to vojno, ker služi človečnosti. Amerika ne bo spre-jel nobenega dobička iz te vojne. Tud! po vomi proti Nemčiji. Amsterdam, 14. maja. (Kor. ur.) Angleška In američka vlada delata, kakor pravi ^Algemeen Handels-blad« iz Londona, na načrtih. da bi sedai veljavni red dodelievanja ne-vtralnim državarn obdržali tud! v bo-doče, toda s strofo vporabo načela kraja končne namembe. Mirovno vprašanie. NEMŠKA VLADA NE PUSTI RADIKALNIH SOCIJALISTOV V STOCKHOLM? Berlin. 13. maja. Nemška vlada ne da radikalnim socijalistom Lieb-knecht - Ledebourjeve skupine pot-nih listov za Stockholm. Voditelj radikalne socijalistične skupine v dr-žavnem zboru posl. Haase izjavlja, da bo tozadevno interpeliral držav-nega kanclerja. Stockholmske konfe-rence med nevtralnimi in nemškirni delegati se pričnejo že 15. maja in če nemška vlada ne pusti radikalnih delega^ov v Stockhoim, je uspeh po-gajanj že v naprtj izključen. Posvetovanfe z avstrUsktal »oc8*. Ilsti v Stockhotaui. Berlin, 14. maja. »Vonsvarts« javlja: Konference med nevtralnimi in avstrijskimi socijalisti se pri&iejo v Stockholmu dne 29. maja, konference z nemškimi delegati pa začetkom junija. Izjava francoskih •ocljateto^. Pariz. 14. maja. (Kor. urad.) Narodni svet socijalističnih strank je sklican na dan 27. maja, da določi svoje stališče glede socijalističnega kongresa v Stockholmu. Pripadnik! večine so sklenili predlagati, naj narodni svet potrdi sklep izvrševalne-ga odbora, da se francoski socijalisti ne udeleže kongresa v Stockholmu. Predlog pravi, da kongres v Stockholmu sploh ni pravilno sklican. Ker ni ne natančnega razpravnega reda in so malo vpoštevane določbe o za-stopstvu na kongresu, bodo nastale opravičene kritike in nesporazum-ljenja. Internaciionala je bila nezmož-na. prepreciti vojno in se je pred njo umaknila. Dalje je rečeno v predlo-gu: Socijalistična stranka je pripravljena, se udeležiti prihodnjega sestan-ka Jnternacijonale. če se zgodi skli-canje praviloma in se določi dnevni red. Pribiti se mora odgovornost Nemčije in Avstro - Ogrske, proglasiti njiju vlade za sovražnice interna-cijonale. ncmške. avstrijske in ogr-ske socijaliste pa za je kot sokriv-ce teh vlad izključiti iz internacijona-le. Predlog končuje z zahtevo naj internacijonala krive zastopnike nemške. avstrijske in ogrske socijalne demokracije obtoži. Položaj na Ruskem. VOJNI MINISTER GUČKOV ODSTOPIL. Petrograd, 14. maja. (Kor. ur.) Vojni minister Gučkov je o d s t o p i 1. Petrograd, 14. maja. (Kor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura poroča: V seji kongresa delegatov s fronte ie sporočil vojni minister Gitč-kov svojo demisijo ter prebral pismo, katero je pisal ministrskemu predsedniku Lvovu. V tem pismu je naglašal. da pri današnjih razmerah ne more prevzet! soodgovernosti za težke grehe, ki se gode proti domovini. Gorki o razmerlu socijalistov napram vladi. Stockholm, 13. maja. (Kor. ur.) »Svenska Dagebladet« poroča: Mak-sim Gorki odklanja vstop v provizo-rično vlado. V svojem listu piše: Socijalisti v meščanski vladi so navad-no le tali demokracije, ki naj zasigru-rajo vladi, da br> masa odobravala njeno politiko. Naloga koalicijskega ministrstva mora biti likvidacija sve-tovne vojne. \"p!iv demokratičnih članov mora odgovarjati dejanskim razmeram. O miristrih brez portfelja ne more biti govora. — Podobno se izražajo drugi radikalni listi. Le glasilo Kerenjskegra zagovarja vstop socijalistov v vlado. Dezertacije v ruski armadl. Stockholm, 13. maja. (Kor. ur.) »Stockholmer Ta^blatt^ javlja: Z raznih delov ruske fronte prihajajo poročila o velikih dezertacijah. V Petrogradu traja nemirno razpolo-Ženje. Francoski minister na Ruskem. Petrograd, 13. marca. (Kor. u.) Petrograjska brzojavna agentura javlja: Francoski finančni minister za oboroževanje Albert Thomas je bil popoldne sprejet v izvršilnem odboru soveta delavskih in vojaških zastopnikov. Minister Thomas je v govoru, ki je trajal 2 in pol ure. po-jasnil, kaj pričakuje franeosko javno mnenje od nove Rusije. Minister Je PTiznal, da je bila Francija Časih vznemirjena zaradi podpore, ki jo more dati Rusija. Upanje francoskih demokratov je, da bo nova Rusija brez zadržka podprla Francijo. Potrebno je preiskati, na kateri podlagi in pod kakim pogoji bi bila mo^roca skupna akcija. Francoski minister je prizna], da je želeti. da formulirajo socijalistične stranke vseh dežel svoja načela, a to ne srne dati prilike za nove nemške spletke. Govornik je navedel spletke nemikih socijalistov med vojno. Sovet je poslušal minist-rova izvajanja z zanimanjem in z naraščajočimi simpatijami. Dasi je že več na razpravo postavljenih vpraianj ie preiskanih in rešenih, je izvršilni odbor zahteval odloga do ponedeljka, da odgovori na nova vprašanja, V ponedeljek bo med ministrom Thomasom in IzvrŠilnim odborom nov pogovor. Orozeča lakoia aa Fkukii. KodanL 13. ma]a. Finski senat Je Izdal oklic. kl pozivlja preblvalstvo da naj posveti vse svoje sile delu na polju — sicer grozi defell iakota. ker ne bo več mogoče uvažati tita iz Rusije. Nemški državni zbor. Ustavim borba. V ncmShem driavnem zboru 5c je začela velika ustavna borba. Nem-čija je država, ki ima sicer splošno in enako volilno pravico za državni zbor, ki je pa sicer še jako daleč od demokratičnega načela, da mora biti državna vlada ob enem tuđi ljudska vlada in da moratfo imeti ljudski za-stopniki odločilni vpUv pri izberi onih mož, ki se jim poveri javna oblast in izroci odločitev u sode vse-ga naroda. Državni zbor je izvolil poseben odsek, ki se bavi z revizijo ustave in ki je minoli teden končal takorekoč prečitanje re\izijskih predlogov. Nemški državni zbor je že nekaj let pred sedanjo vojno po-skusil doseči tako reformo, a odpor od zgoraj je bil tako močan, da se je vse izjalovilo. Tuđi sedaj ne zahteva državni zbor take ustavne uredbe, da bi žnjo prišla do popolne veljave ljudska suvereniteta, kakor je to na Francoskem in na Angleškem in v drugih demokratičnih državah, nego se hoće zadovoljiti s tem, da posta-nejo državni kancelar in ministri res-nično odgovorni državnemu zboru in da se preuredi razdelitev voiilnih okrajev. NotPORjspoIiflčnl položaj. Posvetovanle Ce^kega Svaza. Praga, 14. maja. Cesky Svaz in njega poslanski klubi so se 10., U. in li. maja v Pragi posveLavaii o pri-pravah za parlamentarno zasedanje. Podana je bila vrsta predlogov, ki so bili izročeni predsednistvu, da o njih poroča v prihodnji seji. Posveiuva-nja se nadaljujejo dne 17. in 18. t. m. na Dunaju. Iz čeških političnih krogov §e porocajo: Cesk\* Svaz je v zelo temeljitih in obširnih debatan razprav-Ijal o velikih in težavnih političnih in taktičnih vprašanjih, ki so v zvezi z biižajočim se zasedanjem državnega zbora. ČeŠky Svaz stoji na strogo opozicijonalnem stališču proti seda-n.iemu sistemu ter se zaveda histo-rieno valne dobe. ki je napočila za bedočnost države in njenih narodov. Temelj bodoče češke politike tvori spoznanje. da je prvi pogoj preure-ditve države sprememba ustave. Češka delegacija zahteva naj-širšo avtonomistično reformo derernberske ustave in sicer, v kolikor prihajnjo v poštev češki interesi, v zmislu češkega državnega prava. Cešky Svaz je prepričan, da ureditev češke za-deve ni več le notranjepolitično vpraŠanje, temveč problem evropej-ske politike. — Glede predsedniškega vprašanja zavzema »Č. S.« predvsem popolnoma odklonilno stališče napram kandidaturi nemškcsra nacijo-naica drja. Grcssa. V ostalem bi bilo potrebno razpravljati o kandidaturi S 1 o v a n a na predsedniško me-sto zbornice, v kateri so Nemci v manjšini. V tem oziru -č. S.« sicer ni še storil nobenih konkretnih skle-pov. — Napram ukrepom vlade v brezparlamentamem času bo zavzel »C. S.« kritično stališče. Spravil bo v parlamentu na razgovor zlasti vprašanje interniranja in konfiniranja poslancev, zadevo gotovih političnih procesov, cenzuro češke lit-eraturc, razne ukrepe, naperjene proti češRe-mu narodu in njegovim zajamčenim interesom ter pravicam. »C. S.« se zaveda, da je sedaj poklican govoriti odkrito besedo k vsem činiteljem, ki so merodajni v veliki politiki sedanje dobe. Kriza v poljskem klubu. Poliski klub je imel 14. t. m. sejo. Predsednik Bilinski je porcčal o po-gajanjih klubovega načelstva z vlado glede posebnega stališča Galicije in naznanil. da je prisiljen se odpo-vedati načelstvu kluba. Spre-jel je načelstvo leta 1915., ker si je Štel v dolžnost storiti kar mogoče. da se vsled ruske okupacije Galicije storjena škoda popravi. Ker pa nima mandata za državni zbor. je z ozi-rom na bližnje sklicanje državnega zbora potrebno, da stopi na Čelo kluba kak poslanec. Ustavovema stranka gospodske zbornice je imela 12. t. m. sejo, v katari je pozdravila naznanilo o obnovitvi parlamenta ter izjavila, da je njeno vo-dilno načelo ohranitev in utrditev državne enotnosti, ki jo naj vodi krepka državna uprava. Stranka je za ohranitev ustavnih uredb in za sodelovanje prebivalstva pri določit-vi državne volje. Posebno potrebna je po mnenju te stranke zakonita do-ločba nemike »stattssprache« in nemškega notranjega uradnega jezika, češ, da Je to državna potreba, dalje povećanje državnega vpliva na šolstvo in zlasti še zavarovanje prvenstva Nemcev v Avs+riji, v kar je zlasti potrebna razdeiitev Češke. Končno se je stranka izrekla za trdno ZfKO 9 PmtBCOOk Dunajski liši porocajo, da je po-slanec Glombinski sporočil načelniku Poljrr:ega kluba, cla odlaga svoje mesto načelnikovega namestnika in svo] mandat v Komisijah Poljskega kluba. Politične vesti. = Stjepan Radić in slovanstvo. Znani hrvatski politik in voditelj Seljačke (kmetske) stranke Stjepan Radić Je postavil lastno kandidaturo v volilnem okraju Sv. Ivan - Zelina proti starčevićanskem kandidatu Kovačeviću. Ob tej priliki je izdal na volilce oklic. v katerem pravi: Treba je spregovoriti tuđi par besed o delu in programu Starčevićeve stranke. Ta program niti ne pomenja kmečkih pravic. v njem ni nobenega sledu o hrvatskem narodnem jedinstvu na temelju siovanske kulture, posebno na podlaci velike ruske pro-svete, ki po svoji literaturi sije na vsem svem tuđi slepcem. V programu niti ni tega, kar je že od davnih let najsilnejša opora nas Hrvatov, kar nam ie vrnilo za Ljudevita Gaja in bana Jelačića naše narodno življenje, to je slovansko pobratimstvo. Konećno ima Starčeviće\ a stranka malo ali prav nič volje za to. kar je danes najbolj potrebno, t. j. za slogo v^eh poštenih in pravih Hrvatov. Hrvatska »Seljačka stranka« pa ima v svojem programu tuđi hrvatsko jedinstvo Hrvatov. Slovencev, Srbov in Bolgarov in slovansko pobratimstvo. Posl. Radić je znan po vihra-vosti svojih nazorov in svoje taktike. Ni še dolgo, kar je bil zaveznik Star-Čevićancev, ni še dolgo kar je šel s Frankovci čez drn in strn, ni Še po-zabljeno, da se je svoj čas tuđi moč-no naslanjal na koalicijo. Klerikalne »Novine« mu očitajo, da skače od kontradikcije do kontradikcije po-čenši od one izjave v Belgradu. da bo hrvatski narod še le takrat sre-čen, kadar ga Rim prekolne. — Nemško - radikalna stranka na Stajerskern objavlja v llstih jako krepkobesedno resolucijo, iz kaiere je razbrati siecieče: Nemški radikal-ci smatrajo, da je državni zbor, ki je sedaj sklican, že doigo mrtev in da se torej »poskus ga galvanizirati^ ne bo obnesel. Od nemških poslancev zahtevajo odločen nastop proti soci-jaini demokraciji, ki se nahaja popolnoma v židovskih rokah, skriva pred nemškimi delavci, da je v služ-bah oderuskega kapitala in jih sili, da naj prepustimo sadove" nnših zmag — sovražnikom. Kct vojne ci-Ije označuje nemška radikalna stranka: dobre meje proti trem južnim banditskim narodom, varstva v Al-pah, ob Dcnavi in v Karpatih (kak-šna? nemško kolonizacijo?), svobo-den izliod iz Jadranskega morja, vojno odske:!nino, dobavo surovin iz sovraznih držav, integriteto Turčije v celem obsegu. Sedanje govoriče-nje o miru je le strahopetno in babje jaćikovanje — s strahopetnostjo pa se še nikdar ni nicesar trajnega doseglo. Poslancem in listom, ki bi po-vsodi radi videli republike, očitajo nemšk radikalci, da so zapeljivci ljudstva. Nemški poslanci naj bodo napram njim skrajno previdni in skrajno odločni. = Držanje in prizadevanje narodnosti v Rusiji. »Times« porocajo iz Odese; Tukajsnji omikanci so za konstitucijonalno monarhijo ali demokratično republiko. Misel zvezne države s samoupravnimi državami po ameriškem vzorcu dobiva vspri-čo težkega narodnostnega vprašanja vedno več taJ. Pred velikonočnim kongresom Ukrajincev v Kijevu in za njim so se vršila posebna zboro-vanja raznih maloruskih političnih strank, da določi jo program za veliki kongres v maju, na katerega so povabljeni zastopniki vseh drugih narodnosti Ukrajincev. Ta kongres položi temelje za bodočo avtonomno vlado, katero mora po tem potrditi ustavedajni zbor. Najprej se bo bavila s temi načelnimi vprašanji skupno z novo viado komisija, ki zastopa razna mesta, upravna okrožja, sta-rove in narodnosti Ukrajincev in ki je sklicana na zahtevo provizorične vlade. Kongres v Kijevu je zahteval državno zvezo s samoupravo, v kateri morajo biti zastopane razne ruske narodnosti. Kongres je zahteval zase zastopstvo na mirovni konfe-renci skupno z drugimi narodnostmi, na katerih ozcmlju so se odigrale so-vražnosti. Zahteval je noleg avtono-mije popolno priznanje romunskega jezika, ne da bi se bilo kedaj govorilo o romanskih zahtevah. Nikakor nočejo stikov s separatističnimi stremljenjL Brez dvorna priđe s časom tuđi do izjav želja Armencev, Oeorgijevcev in drugih neruskih narodnosti. Armenci molčijo za sedaj iz politične previdnosti. Dne 1. maju je bila največja cestna demonstracija, kar jih je bilo kedaj v južni Rusiji. Njen cilj je bil, pokazati enot-nost delavstva vsega sveta. Oblasti so 3e )e oddcžik. Igji zasUvah je bU napis: Mir brez aneksij. Hoćemo demokratično republika, svetovni mir, zemljo in osemurno delo. Napi-sov za energično nadaljevanjc vojne ni bilo opaziti, pa tuđi ne proti na-ćaljevanju. V sprevodu so bili Litav-ci, Poljaki, Leti, Moldavci in Ukrajinci. Jako navdušenje je vladalo radi navzočnosti par tisocev kozakov. Veli iz priDRl i&l. Iz Kromeriža se nam poroča: 8. t. m. je inspiciral nadvojvoda Fran Salvator tukajšnje vojaške bolnišni-ce in v dežehii umobolnici oddelke, kjer so nastanjeni bolniki-vojakL — Predstavljenim mu gorjškim zdrav-nikom je razodeval veliko zanimanje za goriški zavod in njega bol-nike ter si kljub zelo kratkemu času, ki mu je bil na razpolago, tuđi ogledal en goriški oddelek. Po hudi zimi nam je majnik prinesel prekrasno pomlad. Zelo toplo solnčno vre-me je nakrat vse razevetelo in oze-lenelo. Da bi le ostalo tako i nadalje. Vinko Kataiinić t. V Splitu je dne 11. t. in. nenadno uinrl v 58. letu svoje starosti tamkajšnji dolgoletni podžupan in poznejše župan Vinko Kataiinić. Za časa balkanske vojne je bil pod njegovim županova-njem razpuščen občinski odbor in Kataiinić ter občinski tajnik Šegvić sta bila obtožena hujskanja. ki da ga je Kataiinić zagrešil z nekim govorom z balkona mestne hiše. Razprava se je vršila v Celovcu in pred nemškimi sodniki je takrat ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar sijajno zago-varjai svojega splitskega tovariša. Kataiinić je bil oproščen. Ko so se vršile v Splitu nove volitvs, je bil Kataiinić zopet izvoljeli. Pokojni si je stekel za mesto Split velikih za-slug. Potomec stare ugledne splitske trffovske rodbine je poleg svojih kup-čijskih poslov posvetil svoje sile na-rodnemu delu. Poštenjak od nog do glave, dobrotljivega, plemenitega srca je bil pokojnik. Njegova smrt po-meni za mesto Split veliko iz&ubo, ki je v sedanjih težkih časih narav-nost nenadomestljiva. čast spominu vrlega narodnjaka! Smrt med beguncL V deželni bolnišnici v Ljubljani je umrla gospodična Ivanka J a k i 1. stara 18 !et. Razžaloščeni družini naše sožalje. — Umrla je dne 12. t. m. v Zdenski vasi-Dobrepoljah gospa Marija P i p D, stara 56 let. iz Gorice, soproga zna-nega krčmarja Antona Pippa v Ra* štelu, ter zapušča žalujočega sopro-» ^a in pa 7 otrok, med temi dva v vr> jaški službi. Pri splošnem obstre-Ije van ju mesta Gorice meseca novembra 1915. je zapustila tuđi družina g. Pippa svoj tako ljubljeni do mec ter iskala zavetia pri sorodniku gosp. trgovcu A. Mužini v Rihem-bergu. kateri jo je z vso ljubeznjl-vostjo sprejel. Ko pa tuđi v Rihem-bergu ni bilo obstanka, so pribežali vsiskupaj.Pippovi in Mužinovi v Dc-brepolje, kjer so vsled svojega od-kritega in poštenega značaja v obče priljubljeni in spoštovani. — Umri je \2. t. m. g. Anton Stres, bivši učitelj v Breginju, sedaj v pokoju in kot begunec na Bledu. To Te sedaj drugi smrtni slučaj, ki je zadel to družino v nej2runstvu. Naše iskreno sožalfe. — Na Bledu je umrla posestnica Marija S k o č i r iz Zatolmina. stara 26 let. Mož je prišel par ur pred njeno smrt-jo na dopust z romunskega bojišča. Umri! so v timoholnfci v Krome-rižu: Josip Srebrnič iz Števerjana, A'arija Mavrič iz Kojskega in Ana Vitez iz Tomaja. Pesem o vojnem posojilu, no, da Ni treba sele sijajno spesniti, /,e sama po sebi je narodna vsa. Avstrijec vsak jo zna zapeti. Ena misel naj nas navda. NTaj bode SI ovan. Nemec ali Oger, Sedaj velja: Živela naša Avstrija! Tam zunaj se bijejo pogumno za nas, Nam. ki smo doma ostali, S srčno krvjo prinaSajo spas. Zavratnih sovražnikov nas bodo varovali In šli so, bogati ali revni moŽje, Sinovi, očetje, vsi naši ljubljenci, Da rešijo nam čast Avstrije. Denar, ki s:a damo državi, Naj bode li vinar, krona in zlat, Je žrtev za naše predrage, Ki nosi obresti bogati sad. Vaši dragi tam zunaj drže se krepko, Naj postanejo vinarji tuđi vojaku Da vse se boju je za Avstrijo. Zdaj ^re se za mir in gre se za zmago, Ki Avstrijci vsi jo v slogi dobe. Po strašni in grrozni ljudski tei vojni. Ponosno k prestolu vsi hite1, Naj borno že naroda tega in tega, Ti\ cesar, si kiical nas vse. Da c'arno blago in kri v čast Avstrije! U5P1) Hugo SalBs. 111. Star. .SLOVENSKI NAROD", dne 15. maja 1917. Stran 3. dnevne vesti. I — Odlikovanje, Zobotehnik v I Ljubljani Oton S e y d 1 je bU odliko- I van z zlatim zaslužnim križem na I traku hrabrostne medalje. Gospod I Seydl deluje že od začetka vojne I kot vojaški zobozdravnik v Uub-I banu ! — Kranjsko društvo za podptso-I vanje vojnega posojila. Včeraj po-I poldne je imelo Kranjsko društvo za I podpisovanje vojnega posojila občni | zbor, ki je bil potreben z ozirom na ' razpoložitev VI. vojnega posojila. Ker je bil predsednik g. Jan B. P o 1 -I a k osebno zadržan, je predsedoval cbćnemu zboru podpredsednik g. dr. A ž m a n ter je društvo sklenilo iz-j premeniti pravila na ta način, da bo-do odgovarjala tuđi potrebam podpi-sovanja VI. vojnega posjila. Polcg ^oćnižnice Jadranske banke in po-leg Ilirske banke je sklenil občni zbor piitegniti tuđi Kreditno banko v Ljubljani, kjer bo društvo vplačeva-! lo svoje tozadevne prispevke. O V. i in VI. vojnem posjilu se bodo vodile ledeno knjige ter konstatira podpred-5ccinik ,da člani društva prispevke za V. vojno posojilo zadovoljivo in redno vplačujejo, ter izrekel željo, da bi bil uspeh društva pri VI. voj-nern posojilu še Icpši. kakor pri pred-idočem posojilu. Odbor, ki se je iz-vo'ii in se je konstituira!, je sestav-lien tako-le: gg. Jan B. P o 11 a k , predsednik; dr. A ž m a n , podpred-sednik; dr. K o b a 1, tajnik; dr. Sušnik; c. kr. stotnik Kump in ravnatelj Pr a p r o t n i k. odborniki ter dr. ivo Tavcar in ces. svetnik M a t h i a n , namestnika. — Vlagatelie Mestne hranilnice ljubljanske opozarjarno, da lahko šesto avstrijsko vojno posojilo pod-pišejo neposredno pri hranil-ni ci! — »Žive! naš pešpo»k Cesnrie-vje!« To je naslov koračnice za klavir, ki jo je zložila gospodična Er-vina R o p a s v Novem mestu. Od poveljstva nadomestnega bataljona pešpolka Cesarjeviča št. 17 v Juden-burgu jo Ciotila skladateljica dne 21. arriia jako laskavo pismo, v kate-rcni je povedano. da bo dalo bata-Ijonsko poveljstvo to koračnico r.c'asbiti ter jo posije polku na bcino polje, da jo bo igraia ćela vojaška Kcdba ter ž njo na fronti vojake raz-veseljevaia in navduševala. — Nastop slovenskih pevcev pešbataliona v Gyorgo-Szt.- Mikioszu na Sedmograšketn. Dne 6. maja t. 1. je priredilo višie vojaško poveljstvo v Gyorgy6-Szt.-Miklo-szu na Sedmograškem veliko slo-vesnost v korist ubogim vdovam in sirotam. Priredbo je poleg višjih vo-jaskih dostojanstvenikov obiskalo tuđi mnogobrojno občinstvo imeno-v;:nega mesta. V prijetno dolžnost si stcjcmo. zabeležiti, da sta to priredbo počastila tuđi Županja naša slovenska gospa Minka Orel in gospod župan dr. Orel. Ko so v zanimivern sr-oredu zadoneli glasovi naših ijubih pesmic, smo se spominjali svoje drage slovenske domovine in veseli smo bili. da so naše pesmi v dalnjem madžarskem mestu napravile naj-boljši vtis. Naši možje in fantje. kate-rih krasno petje je vse prevzelo, zaslužilo, da se objaviio njih imena. Bili so: narednik Jožef K o v i č, eno-letni prostovoljec Pavel Pečen-k o. desetnika Bogomir Mavrič in Rudolf R e b u 1 a. san. pešec Stejan F e r I e t i č, četovodja Alojzij P r i n č i č, Josip S u li č in Josip R u p n i k, desetnik Martin Adam in poddesetnika Karei Rozet in Alojzij H r o b a t. — Dramaifčen večer v deželnem pledaiišču. »Kino Central« je odstopil v soboto čas in prostor slovenski jrledališki umetnosti in po dolgem času smo smeli zopet y goste slovenski Taliji. Gledaltče je bilo dobro zasedeno in je sprejelo tri odigrane enodejanke Sudermannovega »Fri-ea-. Courtelinovega »Neizprosnega stražnika« in Čehovega »Medveda« i dopadenjem. pomešanem z raznirni neblagimi občutki. Kadar se je spusti! železni zastor, smo pač vendar-Ie obsedeli v — kinematografu. Na odru je publika pozdravila stare znance: Zvonarjevo in Danilo. SRr-binSka, Juvanove. Zdi se nam, da jim doba brez gledališta ni bila v prid, akoravno prav gotovo nišo izgubili svojih znan'h vrlin. Najbolje se je igrala Sudermannova tragična eno-tieianka »Fric«. gr&- Danilo. Skrbin-šek. ga. Zvonarjeva so bili izborni, pasivna m nehvaležna vloga Emc }e tyia ~- gospej Juvanovi hvalevred- ,copana. Še stari sluga (Pavlič) e hA dobtr in ravnotako Hallerpfort %. Juvana. Enodejanka ie napravila strumno in z vnemo igrana kar naj- bcljši vtis, kl bi bil morda še vcčft Šesto vojno posolilo je raz-grnjeno v podpisovanje. lak ui Mi nm UHU 1 ko bi se bili posluževali gospodje nekoliko mm] roiljaioćih oštrog. Za prizor med očetom in sinom zaslu-žiU gospoda Danilo in Skrbinšek le posebno pohvalo. Grotesku ki sta sledili »Fricu«, vsebujeta irredno mnogo srtuačne komike. V tem ozirn se kolesa nišo vedno dobro vjemala in izgubilo se je marsikaj, kar daje »Neizprosnemu stražniku« in tuđi »Medvedu« še le globokejši čar. Pohvaliti moramo Danilovo sijajno masko v »Neizprosnem stražniku«. — Občinstvo bi se bilo še bolje zaba-vaio, da ni bilo onih brezkončnih od-morov, ki so večer treh enodejank zavlekli skoraj tako, kakor Wa*ner-jev »ParsifaU. Zanimanje, ki se kaže med občinstvom za gledališke predstave, nam je v ostalem dokaz. da bi se morda poskus nadomestiti Kino z gledalištem le obnesel. Ne ve-mo, ali je treba za tak korak le ko-rajže ali tuđi še kaj druzega. — Slavni češki umetnik, virtuoz Jaroslav Kocian bo v sredo, 23. maja v hotelu >Lnion« v Ljubljani priredil svoj koncert. — Bajka »V kraljestvu palčkov«, katero iz\ajajo otroci Ciril-Metodo-vih sol iz Trsta v našem deželnem gledališču dne 21. t. m., nadkriljuje s svojo naravnostjo in globoko po-membnostjo znane dramatizirane nemŠke pravljice: Snegulcica. Pepel-ka i. dr. X njej ne vidimo niČesar onega, ker se ćelo otroku zdi ne-umno. neverjetno in smešno. Vse de-janje se vrši in razvija tako naravno, logično in spretn3, pa vendar ne-pričakovano in originalno. To je ne-kaj, česar se nimamo v naši literaturi. Kot otroško srce, tako naravne sa slike: polne smeha, joka, navdu-šenosti, petja, delavnosti, zamišlje-nosti; kakor otroško srce, ki mu gre -jok in smeh, vse v en meh«. Temu primerna je tuđi crlasba. Lepo in gladko teko melodije. Orkestru pa ni poverjeno samo spremljevanje pes-mic, ampak nastopa popolnoma sa-mostojno. Globoko zasnovan, popol-rema v modernem zmislu, -slika vr-Šeče se dejanje. oziroma ga pripravlja ali pa samo še snominja na njega. Posebno lepa in globoko občutena je mrtvaška koračnica koncem tret-jega dejanja. — Sedeži za to predstavo so v predprodaji pri blagajni Kino Central, cene pa so razvidne na letakih po mestu. — Poziv na svojce neznanesa umrlega vojaka. Dne 15. junija 1915 ie v c. in kr. rezervni bolnišnici št. 10 na Dunaju umri za ranami. ki jih je dobil v vojni vojak menda 27. peš-polka z imenom Peter S c h e d I, star 36 let, v civilnem pokliču dela-vec. Kakor je razvidno iz spisov o njegovi smrti, stanuje žena umrlega, Marija Schedl. v Terbiji, pošta Ore-novac na Kranjskem. Ker so pa ti podatki oči vidno napačni. se pozivlje vsakdo, kateremu bi bilo o svojcih zamrlega kaj znanega, naj to javi c. kr. okrajnemu glavarstvu svoje&a bivališča, v Ljubljani pa c. kr. poli-cijskemu ravnateljstvu. — Pri nekem vojaškem begun* cu, ki se je lani meseca avgusta in septembra po celem Kranjskem po-tepal. so našli precejšnjo vsoto de-narja. Arctiran je bil na Gorenj-skem. On pravi, da je pir stotakov ukradel pri neki samotni ! :?i v blizini kraja St. Vid in izdamo vsoto iz nabiralnika neke kapelice v blizini večjega kraja. Kdor bi mogel last-ninsko pravico do tega denarja iz-kazati, se naj pismeno javi na dežel-no sodnijo v Ljubljani. — Popis zalog žfvalske dlake. Po ministrski odredbi z dne 27. aprila 1917, drž. zak. St. 184 se vse ob Času pravomoćnosti te odredbe v Avstriji nahajajoče in pozneje doha-jaioče zaloge živalske dlake in sicer koz, kozličkov, goveđi, juncev, te-let žrebetov in konj zaseže. Ta za-sega pa ne zadene onih množin navedene živalske dlake, ki so bile ob uveljavljenju te odredbe Že v pose-sti obratov, ki jo sami porabljajo. ali so se pozneje iz carinskega inozemstva vpeljale. Kdor je v posesti take zaloge živalske dlake, je obvezan te zaloge prvi dan vsakega meseca ponuditi centrali za volno (Wollzentra-le A. G. Wien I., Seitzergasse 1), priložiti mora vzorec z najmanj 250 gr, ter navesti množine posameznih vrst in kraj, Kjer blago leži. Prijavni listi se dobe pri organizaciji: Kriegsver-band der Wollindustrie Dunaj. Prvo napoved je podati po stanju 28. aprila 1917 takoj. V primeru, da hranitelj zasežene živalske dlake ni tuđi nje lastnik, mora v svoji hrambl nahaja-joče se zaloge ol> navedenih rok;h gori omenjetii centrali za volno le prijaviti ter navesti lastnika In množine zaloge, ne sine pa, tuđi ne po naročita lastnika, s temi zalogami raz-polacati brez pritrditve centrale za volno. Stroiarne so obvezane vse v svojem obratu odpadaioče dlake kozjih kož, kakor tuđi kož goveđi, juncev, teta in konj pridobivati ro navrodilih, ki jih bo izdalo vojno mi-nistrstvo y sporamnai i mtolstr- Ta obveza za pridobivanje dlake ne velja za one strojame. ki že ob čašo uveljavljenja te odredbe uporablja^o v pretežn' \ ečini žvepleni natron kot razdiakova'no sredstvo. V kolikor U obrati diako pridobivajo, so podvrže-ni določlloai glede ponudbene dolž-nosti po § 2 te odredbe. Prestopki ic odredbe se kaznujejo z denarnimi globami do 5000 K ali z zaporom do (5 mesecev. — Na podkovski šoff kinetičke dražbe v Ljubljani bodo skušnje iz podkovstva za kovače, ki nišo obi-skovali podkovske sole, dne 26. junija. Prošnje je viožiti na predsed-stvo izpraševalne komisije (pri dal. vladi v Ljubljani) do 15. junija. — Podnevna brzovozna zveza Dunaj - Trsi. Od danes naprej vozi zopet podnevni brzovlak na progi Dunaj - Trst, oziroma Trst - Dunaj. Aretirali so v Vevčah nekega železniškega delavca z Nabrežine, ki je osumijen tatvine 1600 kron v škodo neke tukajšnje krčmarice. V vrelo vodo je pade! doma v kuhinji triletni Pirmanov sinček v Zalogu in se tako opekel, da je umri na poškodbah. Smrtna nezgoda. Štiriletna be-gunka Jerica Crnic v Vrhovcih pri Dobrovi se je igrala blizu zaboja za pesek pri stenl. Zaboj se je prevrnil in deklico tako udaril po glavi, da je vsled tega umrla. Pregnan viomilee. V Podgori je posestnica Rozalija BarbiČ zapazila v veži neznanega cloveka in ga trdo prijela, kai da i^če v hiši. Začelo se je med njima borenje, slednjič je neznanec pobegnil. Pojedel je bil par jaje in je s seboj vzel hlebec kruha in svinjski želodec. Neznanec je star kakih 26 let. V Velikih Laščah se je vršilo od 22. do 20. aprila pod vodstvom on-dotnega skupinskega zapovednika nadporočnika plem. Fontana več pri-redb. ig:cr in predavanj v dabrodelne namene. Ta dobrodelni teden je ne-sel čistega dobička 3100 kron za vdove in sirote na bojisčih padlih vojakov. Odbor izreka toplo zahvalo vsem udeležencem. »Domobrarsc« v Novem mestu. V Novem msstu so v nedeljo raz-krili domobranca. postavljenega na korist deželnemu društvu za vdove in sirote. Mesto ie bilo slavnostno okrašeno. zlasti leno mestna hiša. Iz Ljubljane sta prišla na slavlje de-želni predsednik grof Attems in ge-neramoŠtabni zdravnik dr. Geduidi-ger. Slavnosti so se udeležili tuđi do-mači funkcijonarji in različni gostje. Deželne^a predsednika je pozdravil župan Rozman. gospe soprogi dežel-nega predsednika pa je izročila hčer-ka občinskega svetnika Ogoreutza s primernim nagovorom krasen šo-pek. Slavnost se je začela z Medve-dovo pesmijo »Domovje moje, Av-striia^. na kar je imel prost dr. El-bert slavnostni ?:ovor v slovenskem in nemskem jeziku, ki ga je zaključil s Slava- in Koch-klici na cesarsko dvojico. Na to je bil razkrit >Domo-branec«, delo novomeškega kiparja Vodnika. Po odpeti cesarski pesmi je imel ćeželni predsednik grof Attems patrijotičen govor, kateremu je sledilo zabijanje žebijev. Po slavnosti so bili odličnejsi udeležniki pri gospodu prnšru na obedu. Grmenje topov s soške fronte slišiio prav mnčno v Zagrebu. Sredi mesta, v največjem pouličnem nemiru udarja na uho neprestano votlo bobnenje s Krasa. »Ne imej požellenfa!« Pripoved-ka moža, ki ie ostal osamljen, v petih delih. V glavni vlogi Katylyn VV i 11 i a m s. Predvaja se danes v torek do četrtka v Kino Idealu. Predstaven od 4. ure dalje, zadnja ob pol 0. uri. Ta spored mladini ni pristopen. Gosoa Irena Huber, soproga podpolkovnikova. stanujoča na Blei-veisovi cesti št 3., je včeraj okrog 11. ure izgubila na Dunajski cesti — ogel Dalmatinove ulice, zlato zapest-nico, katero naj pošten najditelj od-da proti dobri nagradi. Zguklla se ie zlata napestnica. Odda naj se proti plačilu Koraenske-ga ulica št. 8, I. nadstropje.________ Aprovizadia. t Oddaja cenejšega mesa na rde-č« izkaznioe*. Jutri, v sredo, dne 16. maja 1917 popoldne bo mestna aprovi-zacija oddajala za stare udeležnike vojne prehrane, ki imajo rdeče izkas-nice, goveje meso po znižanih cenah, in sicer 1 kg po 2 kronL Rodbine do 3 oseb dobe Vt kg, rodbine s 4 in 5 ose-bami %k kc rodbine s 6 in 7 osebaml 11 kg, rodbine z 8 in 9 osebami PA kg bi rodbine z več osebami 1% kg. Da se prepreci naval in omogoči oddaja brez nepotrebnega čakanjt, se določa na-slednji red: Na vrsto pridejo od 2. do 3. popoldne stranke, ki imajo rdečo legitimacijo s St. 1—290; od 3. do 4. it 251—500, od 4. do 5. št. od 501—7», od 5. do 6. št. od 751—1000. od 6. na-prej št od 1001 naprej. — Stranke, ki bi se ne ravnale po tem redu in ki bi se BftstarUate ob času, ko nišo kttcanc, ima vsakdo prinesti s seboj tuđi na- | kaznice za meso, kmtere so razdeljc-vale pretek!! teden krasne komisije. r Oddaja ctiojiega aesm za urad-niike skupine. V četrtek, dne 17. maja 1917 bo mestna aprovizacija oddajala v cerkvi sv. Jožefa za uradoilke skupine goveje meso po znižanih cenah, in sicer za skupino I. in II. 1 kg po 2 K, za skupino III. 1 kg po 3 K, za skupino IV. 1 kg po 4 K. Rodbine z 2 osebama dobe V« kg, rodbine s 3, 4 in 5 osebami 1 kg, rodbine s 6, 7 in 8 osebami dobe V/% kg, rodbine z 9 in več osebami 2 kg Da se omogoči oddaja brez nepotreb-nega čakanja, se določa naslednji red: Na vrsto pridejo od 7. do 8. zjutraj vse stranke, ki imajo izkaznico skupine 1. in II., od 8. do Vt9. priđe na vrsto ćela skupina III., od pol 9. do 9. ćela skupina IV. t Nakazovanje moke pekom. Radi praznika v četrtek, se bode nakazovala moka pekom v sredo, dne 16. maja ob 8. zjutraj. + Letošnji pridelek krom piri a in sena bo v celoti zapadel državi, ki bo uredila razdelitev. Tozadevna ureditev glede sena iziđe že v kratkem času. t Cene za seno bodo najbrž letos reducirane, pač pa namerava vlada zvišati cene za žito. Kmetom in vsem poljedelcern bi bilo tore] nujno pripo-ročati, da spremeniio kolikor največ svojih travnikov v njive. Ponekod manjka semenskega Žita. To naj niko-gar ne ovira, seje na] koruzo, ^' manj ugodnih legah pa proso. Koruza in pro-.so obrodita tuđi pičlo sejana, prav bogato. Opozarjati je poljedelce tuđi na repo, ki jo daje na razpolago vojni zavod za promet z žitom. Ta repa ie prav hvaležna in v gotovem oziru nadome-šca krompir. f Umerna sladina. Iz naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 26. marca 1917, št. 166 drž. zak., se v ved-nost in ravnanje tozadevnih obrtnikov objavlja sledeće: 1. Obrtni izdelovalci u m e t n i h sadnih sokov, limonad, po-kalic in alkohola prostih okrepćevalnih pijač vseh vrst ter temeljnih snovi za take in podobne pijace, likerjev in slad-kega žganja vseh vrst ter njihovih temeljnih sestavin, kosmetičnih predme-tov, ne smejo za sedaj več porabljati sladkorja. 2. Gostimičarji, kavarnarji in dru^ri enaki obrtni točilci ter slaščićar-narji ne smejo več porabljati sladkorja niti kot sladilo pijač (mleka, kave, čaja, čokolade, kakao ali drugih pijač in okrepčil) niti pa oddajati kot pridevek k takim pijačam. Pod točko 1. navedeni obrtniki so d o 1 ž n i napraviti pismeno naznanilo na c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani o nameravanem upo-rabljanju umetnih sladin ter obenem navesti dobavišče ter povprek mesečno porabljeno množino sladkorja. Pod točko 2. navedem obrtniki naj napravijo ravnokar navedeno pismeno naznanilo pa 1 e t e d a 3, če želijo prejemati potrebne umetne sladine pri proda-jalcu na debelo. — C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 5. maja 1917. f Lesni pepel je izborno umetno gnosllo za ajdo. Naše poljske rastline kakor n. pr. žito, aida itd. neobhodno potrebujejo za svojo rast fosforovo ki-slino, ki se precej enakomerno poraz-deli po ćeli mladi rastlini, a čim bolj rastlina zori, prehaja fosforova kislina v cvetje in končno skoro vsz v zrel plod (zrnje). Brez zadostne množine fosforove kisline v zemlji kmetijske rastline ne morejo bogato ali sploh ne obroditi in ne pleniti klenega, debelega in težkega zrni a. To vse prav posebno velja za strniščno ajdo, ki rase kratek čas in mora zato takoj v pričetku v zemlji dobiti dovolj lahko zaužitne fosforove kisline. Ce naj strniščna ajda dobro obrodi, se ji mora pognojiti s fosfatnim umetnim gnojilom, najbolj s kakim superfosfatom. Pred vojno so porabili kmetovalci na Kranjskem samo za strniščno ajdo na leto kakih 200 vagonov superfosfata. Superfosfata pa letos ne bo, in če ne bo ajdi pognojeno s fosforovo kislino, ne bo bogatega pri-delka. če bo tuđi vreme ugodno in ne bo toliko škodljive zgodnje slane. Kaj je torej storiti? Poiskp.ti nadomestilo za superfosfat. Izborno in enakovredno nadomestilo za superfosfat pri gnojenju aidi je pepel od lesa. Pepel od pre-moga ni kot gnojilo sploh nič vreden. Pepel lesa od listnatega drevja ima v sebi SVtVt fosforove kisline in 10°/« kalija, pepel lesa od iglastega drevja ima v sebi 2Vx#/# fosforove kisline in 6*'o kalija. Pri gnojenju ajdi bi bilo torej vze-ti na oral štirikrat toliko pepela kakor superfosfata, t. i. 800 do 1200 kg. Takfli množin lesnega pepela pa seveda* ne bo dobiti.a kolikor se ga dobi,bo dobro do-šel in bo vsaka množina pridelek ajdo-vega zrnja znatno pomnožila in zago-tovila, Ysled pomanjkanja superfosfata sežite pri gnojenju ajdi po pepelu od lesa, Se hožetc da vam bo ajda obroci i la in prionite takoj zbirat in iskat tak pepel že sedaj, kajti do setve ajde je samo še slabe tri mesece. 100 kg čiste-gau, t. j. presejanega pepela od lesa je kot umetno gnojilo z ozirom na svojo vsebino fosforove kisline in kalija vred-no v priraeri z danasnjo ceno superfosfat* In kalljevfh srnojil povprečno 10 K; seveda pepel od trdega lesa (bukovegra ali hrastovega) tuđi več, od mehkega lesa pa primerno manj in istotako manj nečisti pepel ene ali druge vrste. Zbi-rafte in iščite pepel od lesa kot Izborno nmetno gnojilo za letoSnjo setev str-niSSne ajde, da si zagotovite obilen pridelek. če nam Bog obvaruje ajdo pred slano?________________Gustav Pire. HII Imli trn ? uari? FiipiSi v^m pajib! Razne stvnL * Cesar pri hrvatskih domo« brancih. Dne 4. t. iru je cesar na vzhodni fronti obiskal hrvatske domobranske polke. Zbrani so bili en bataljon zagrebškega domobranske-ga polka št 25. in karlovškega štev. 26., dalje deputacije vseh štirih hrvatskih domobranskih polkov 42. divizije. Cesar je ogovoril vsakega ofi-cirja in se pogovarjal v hrvatskem jeziku tuđi z raznimi vojaki. Pri vsa-ki priliki je s toplimi besedami po-hvalil hrvatske domobrance. Zlasti je omenjal znano hrvatsko »vražjo divizijo«. Stopivši pred nadporočnika 27. hrvatskega domobranskega domobranskega pešpolka Jurja T o-p o 1 n i k a mu je cesar rekel: »Slisal sem mnogo o vas. Vedno ste bili vrli in hrabri. Imenujem vas za stotni-ka.« — Imenovanje rezervnega nadporočnika za stotnika na tako slove-sen način, je pač redkost. Stotnik Topolnik je bil svoj čas srednješolski profesor in je sedaj v civilnem pokliču bančni ravnatelj v Tuzli. * Katastrofa na Japonskem. Posebna brzojavka z Japonskega po-roča, da se je v Ofaki, v kraju, ki ga ni izslediti na nobenem japonskem zemljevidu, zgodila velika eksplozija. Ranjenih in mrtvih je bilo 500. Nastala škoda znaša 10 mili?onov. Kaj se ne zgodi vse na Japonskem. * Goljufl v Sarajevu. Zaprli so v Sarajevu bančna ravnatelja Gezo Stuxa in Karola Somogyija. Prvi je ravnatelj agrarne in komercijalne banke, drugi moslimanske banke. Za-eno sta bila zaprta zastopnika državne kovinske centrale Bela Reich in Josip NVeiss zaradi goljufij pri prevzemanju kovin. * Kulturni dokument. Vseučiliški profesor v Zagrebu, dr. Anton Heinz, je v lepem listu »Priroda« priobčil popularno razpravo, v kateri je med drugim rekel, da čudeži nfmajo realne eksistence, vsaj ne za mislečega človeka, ki je vsaj toliko napreden, da zna s sebe otresti verige katerega koli dogmatizma. Te besede so da-< Ie povod, da je neki pater Teofil Ha-rapin v »Katoličkem Listu« proglas!! dr. Heinza, moža največje znanstvene veljave, za brezbožnega za-strupljevalca mladine, ki ga je treba vtakniti v blaznico. Na to je zdaj odgovoril dr. Heinz s posebnim od-prtim pismom, odgovori! tako, da bo to napadalec zapomnil. Napad dr. Heinza je pa vsekako kultureti da-: kument ter kaže, koliko teme in fa~j natizma še vlada v gotovih krogih va Hrvatskem. * Gendeman brez ovratnik«,; Anglež je brezhibno korekten in ni--kjer na svetu ne posvečajo Ijudje1 obleki hi perilu toliko pazljivosti itt skrbi kakor na Anglelkem. Trdj ovratnik in trda prsa — to je znak?: angleškega perila. Sijajen ovratnik in sijajna prsa. Na Angieškem je po-; polnoma izključeno, da bi se kdo nar ulici pokazal v taki na pol odprti srajc! s Širokim mehkim ovratnikom, kakoršne nosijo nekaj let sem v, nemskih krajih in tuđi pri nas v poletnih mesecih. »Facona konjski hla-pec«, ji pravijo. A zdaj je angleška vlada prepovedala izdelovanje škroba iz pšenice. S tetn ie konec krasnim ovratnikom in prsim angleških gentlemanov in to bo vplivalo tuđi na vse družabno življenje. Stari an-gleški običaj, nastopati zvečer v crni obleki s sijajnim ovratnikom in sijajno srajeo, postane namreč nemo-goč. Uspeh podmorskih čolnov. « Mir iz sile ali po pravu. Znani nemški poslanec in publicist H. pl. Gerlach piše v jako razširjenem ber-linskem listu »Welt am Montag«, da so mogoče samo tri podlage miru, namreč mir, izvojevan s silo, kupcij-sKi mir in mir na podlagi pravice. Min iz sile bi bil oni mir, ki bi ga nareko-val zmagovalec po porazu nasprotni-kov. Tak način miru so zahtevali pangermanisti in angleški jingo, a po triletni vojni se je pokazalo, da je taka zmaga ene ali druge vojskujočiht se skupin izključena. Kupčijski mir bi bil tišti, ki bi ga sklenil i vojsku joči se skupini iz spoznanja, da sicer nobena ne more doseči popolne zmage, a obe mislita, da pri pogajanjih dosežeta kak kos zemlie in kako lepo vojno od-škodnino. Mir na pravni podlagi po-meni. da se vse države odpovedo nasilnim aneksijam. Podlaga takega miru bi bilo priznanje, da ni noben narod last ali posest kake vlade in da ima pravico, sam določiti svojo uso-do. »Svetost tneja« je tako malo dogma za mođernega človeka, kakor mu ni več privatna posest sveta. Dogma mora biti: z nobenim narodom se ne srne razpolagati proti njegovi volji in zavojevalne pravice sploh ni. Z od-klonitvijo aneksij pa ni še z ago tovljen mir na pravni podlagi. Treba je miru zagotoviti trajnost, sicer ostane le premirje, ki traja makar tuđi kako desetletje. Stroške sedanje vojne bodo vse države čuti!© še desetletja. Samo če se naredi konec vsem izdat-* kom sa atmftde, se olaifefct'lvtti Stran 4. .SLOVENSKI NAJtOD«, dne la maja 1917. ni. stcv. Darila. Za stepe vojake. V prijazni družbi go-stov hotela »Jama« v Postojni je nabrala sa. Ivanka Jurca 25 K. ki jih je odposlala na sestro Klaro Verhunc, (MMien - BUoden-An.'jUlt, Gradec, Leanhžrrdstrasse 130/134, nsšim ubcglrn slovenskim vojakom - slep-cem. Za poirtvo valno m vsc hrale vređno delo gre zahvala v prvi vrsti gn*P* Jurca, kakor tuđi vsem cenj. darovaicem. Fosne* maj te ta odkritosrčni čin vse Slovenke in Slovenci ter pridno zbirajte darove za na-kup harmonike slovenskim vojakom - slcp-cem, ki si bodo zapaščeni od vsega, vsaj s tem krajšali bude* mučne ure. Povodom poroke gosp. dr. Frana Novaka, odvetnika in deželnega poslanca v Ljubljani z gospico Vi(fo dr. Treotovo. daruje prvi 100 K in nevestin oče gosp. dr. Dragotin Treo tuđi 100 kron, skupaj 200 K za goričke begunce. Srčna hvala plemenitima dar ovale em a! Mesto Tenca na krsto umrlega soproga Frana Faturja je darovala soproga gospa Tonica Fatur 20 kron potom uoravništva »i>Iov. Naroda^ za goriške begunce v Ljubljani. Blagi darovalkf nai bode izrečena tem potom najsrčnejSa zahvala. Mesto venca na krsto umrlega preč. £. monsig. I. Wolfa je daroval gosp. Teodor Hribar, veletrgovec iz Gorice, 40 K za go-riHte begunce. za kar s« najtopleje zahvz-Jlnjemo. Dobrotniki beguncev. Preč. gosy. Oblak, župnik v Kropi, ie poslal p; valnici za goriške begunce znesek kot čisti dobiček predstave -Andrei i1o:•_•:«, katero je priredilo »Katoliško delav:;'-;u društvo« v Kropi pod vodstvom gosp. nad-učitelja Plesničarja. Posredovalnica izreka tem potom vsem dobrotnikom ia sodeloval-cem svojo najtoplejšo zahvalo in kliče: Posnemajte Ih pomagajte beguncem! Za vojaske domove so darovali: 2u-panstvo Dol. Logatec 25 K; dr. France Per-ne, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. 30 K; tupanstvo. Mreno viče p. Razdrto 100 kron; župni urad Spitalič p. Motnik 20 K; Janez Brence, župnik. Preska, 10 K; mestno žu-panstvo Idrija 20 K; občina Podgorje pri Kamniku 30 K; župansrvo Moravče 20 K; fupanstvo Moste 30 K: župni urad 2elez-niki 21 K; župni urad Col pri Vipavi 55 K; župni urad Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani 10 K; župni urad Vojsko nad Idrijo 5 kron; Franc Vidmar, župnik, Tržiiče, 10 K; Alatej Ježek, župnik, Begunje pri Cerknici, 10 K: Franc Zorko, župnik, Ćate? ob Savi. 5 K: Ivan SaSelj, župnik v Adlešičih, 10 K: Martin Nemanič, župnik. Brusnice, 10 K 06 vln.; župni urad sv. Petra v Ljubljani 100 K: Iv. Savnik, Kranj, 10 K: rvrdki V. H. Rohrman in M. Pakič. Ljubljana. 100 K: L. Mikusch, Ljubljana, 40 K; Karei Camernik. trgovina s kolesi. Ljubljana. 10 K: Peter Kozina ćt Ko., Ljubljana, 100 K: brata Eberl. Ljubljana, 20 K; Ivan Knez. Ljubljana, 200 kron: Franc Kollman, Ljubljana, 100 K: Janko Ce-snik, Ljubljana. 20 K; »Narodna tiskama« v Ljubljani 100 K: Avgust Agnola. Ljubljana, in K: Jax in sin, Ljubljana. 40 K: Franc Tuvan, župnik, Sv. Križ nad Jesenicami, 8 kron; Ivan Dnbnikar. lanče, 5 K; župni ur. LuČIne (Gorenjsko), 20 K: županstvo Stara Loka 20 K; rupanstvo Postojna 20 K; župni urad na Ježići 12 K; župni urad Rakitna 5 kron: župni urad Krka 20 K: Franc Krek, župni*, Vranja peč p. Kamnik, 20 K; Mlhael Arko. dekan. Idrija, 20 K; Franc Dolinar, žvrjvAk, Cerklje, Dolenjsko, 10 K; Tožef Pctokar. žnpnflc Tržič. Oorenisko, 20 K; Fnseibert Berlan, župnik, Zagradec. 20 K; Ori čar & Mejač", Ljubljana. 30 K; Vaso Pe-tričič, nasl. T. Samec, Ljubljana. 100 kron; Zabret & Knmp., tovarna lanenega olia v Britofu pri Kranju, 20 K: občirski urad Predasel, Krani. 20 K: župni urad Dolenja vas pri Ribnici. 20 K: .Tožef Žagar, župnik t Pecah p. VaČe pri Litiji. 30 K; Angela Ćešnovar. Ljubljana. Kolodvorska ulica 33, 10 K: župni urad Št.f Peter na Krasu (cerk-vena zbirka), 80 K ; krretfjsko društvo v Vipavi 100 K; rTenrik Deiak, župnik v pok., Ljubljana, Vodnikov trg. 5 K: županstvo ?e!ca. Gorenjsko. 20 K: Anton Stacul. Ljub-liana, 10 K; župni urad Rudnik p. Ljubljani ;?n K: Stam'slav Poliak. Tržič. Gorenjsko, 5 K: Josip Zelnik. župnik, ćemšenik p. Medija - Izlake. 20 K: Marija TiČar. trgovina, Ljubljana, 20 K: Kmet & Komp., Ljubljana, 50 K: Karei T3klič\ župnik. Prežsanfe p. LI- ttta, J0 K; ftpl mi Tepftfea ja K; Ivan Župan, iapaak, fff»awlca. !• K; Inpoi urad Smledoik 15 K; Aaton ŽMAmtUč. župnik. Draga pri Rakeku. 15 K; fupni nrad v So-rici nad Zeleinikl 11 K 35 vta.; Franc Ber-lec, c. kr. stražmojster, Kod!Ja it 83, 1 K 10 vin.; hranilnica v Dobu pri DomŽalah, 10 kroa; Franjo Krvarič. restavrater. Ljubljana, 6 K: Jakob Zalaznik, pekama in shšči-čarna, Ljubljana, 5 K; Ivan LovSin, župnik, Lesce na Oorenjskem, 10 K; Luka Svetec, c. kr. notar. Li ti ja, 20 K; Mestna hranilnica ljubljanska, Ljubljana. 300 K; Franc Ksav. Goli v Idriji 50 K; hraniinica in posojilnica v Št. Vidu pri ZatiCni 50 K; Marija Drenik, Ljubljana. 10 K: hranilnica in posojilnica v Sturijah 20 K: Stefan Na«' v Ljubljani 50 kron: občinski urad v Tržiču 61 K: hranilnica in posojilnica v Preski 12 K; Matija Ježek, Župnik, Đegunje p. Cerknici. 9 knjig. — Vsem blagim darovalcem se »Slovenski odbor na Kranjskem za vojaike domove« najtopleje zahvaljuje ter prosi še nadaljnih darov, ker Je treba kupiti Se več tisoč slovenskih knjis ra naSe vojake. Darove sprejema »Slovenski odbor za voja-§ke domove«. Ljubljana, deželnl dvorec. Umrli so v Ljubliani: Dne 10. maja: Ana Božič, hiralka, 32 i let, Radeckega cesta 9. — Monsignor Janez Wolf, gori.r!;i stolni kanonik, 82 let, Streli-Ska ulica 15. — Marija KoSič, strojarjeva hči, 9 mesecev. Polianska cesta 41. ; Dne 11. maja: Marija Klemen, hiralka, 69 let Radeckega cesta 9. — Anastazija Golubić, zasebnica, 71 let Celovška cesta 82. Dne 12. maja: Marijana Kosec, bivša strežnica. 71 let. KarlovSka cesta 7. — Marijana Bizjak, recte Oblak, jeostja, 71 let, Radeckega cesta 22. — Antonija Hudnik, čevljarjeva vdova, 82 let. Poljanska cesta 4^.^ — Gabrijel Toth, peSec, v rezervni vo-jaSki bolnišnici v Marijanišču. Dne 13. maja: Marjeta Meltk, Kostja, 47 let Te?arska ulica 3. — Josip Kordiž, sin pa z ni ka želez. postaje, 2 meseca, Na mtvki 3. — Ana Lo^ar. premogarjeva hči, hiralka, 14 let Radeckega cesta 9. — Ludvik ,Maj-dič. vojak - hiralec, 30 let Radeckega cesta 9. — Ivana Bischof. Žena davčne^a asistenta, sedaj radporočnika. 25 let utonila z 9 mesecev starim sinom Rudolfom ob Tr-novskem pristanu. Dne 12. maja: Petar Martinović, pešec. v rezervni vojaškf bolnišnici na obrtni SoTi. Dne 13. maja: Josip Steiner, črnovoj-nifki pc^cc, v rezervni vojasid bolni^niri na obrtni soli Dne 14. maja: Jurij Umek. sin železni-čarja. 16 mesecev. StreliSka ulica 15. — Janko Babnik, sin posestnika in postnesa sluge. 8 mesecev. Trnovska ulici 17. — Marjeta Skerjanc. vdova želemiškesa usluibenca. 81 let. OradišČe 14. V deželni bolnISnici: Dne 9. maja: Ivan Pevc, trgovec in hi-§ni posestnik. 64 let. Dne 10. maja: Ana Gregorš, vdova tr-govskega sotrudnika, 37 let. Dne 11. maja: Frania Pečnik, hi§nica, 55 let. — Karei Kastelic, krojački pomoćnik, 29 let. Izđajatel) In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In t\%k »Narodne tiskarne«. Ranitve na različnih delih telesa ! bole včasih tuđi se do popolnem za- j celjenju. V takih slučajfh se ne po-služujte notranjih, živce razburjajo-čih sredstev temveč na zunaj porab-ljivi, Fellerjev bolečine hladeči rast-linski esenčni fluid znamke Elsa-fluid, ki stane 12 steklenic franko 7 kron 32 vin. pri lekarnarju E. V. Fellerju, Stubica, Elsatrg 238, Hrva* ško. O njegovem dobrodejnem učinku izpričuje nad 100.000 zahvalnih pišem. Tuđi Fellerjeve lagodno od-vajalne rabarberske krogljice znamke Eha - krogljice, 6 škatljic franko 5 K 57 v obenem naročite. (vt) i Vsemogočni Bog je pokliča 1 k Sebi našo preljubo mater, U oziroma staro mater, gospo S ^*^ I R)orgarete 5kerJone' i Zemeljski ostanki predrage pokojne se izroče materi 1 zemlji v sredo, dnć 16. maja, ob 6. popoldne. I Cvetlični darovi se v smislu pokojne hvaležno odkla- I njajo. I SaiHtfocI ostsfl* I 1620 Zahvala. Za obile dokaze iskrenega aočutjt, ki so nam došli povodom smrti naSega srčnoljabijenega soprogi, oziroma oCeta, brata, ttrica, svaka itđ. gospoda Hinka Rebolia •aaa^^s«p^Bs^^F^^B»^FaaBwWBai ^pp ^^pp • ^p»w ^p ^^^b^^w ^^^b BW^B^*a^s^BSB^BBaBB^vaj^ss^BiaaavSlv I i izrekamo tem potom vsem oaso najiskreoejio zahvalo. Osobito se zahvaljujemo fg. pevcem za canljivo zalottinko, darovateljem prekrasnega cvetjm, ter vsem, ki so spremili rajnika k veCnenra počitku. iaHdte wi&m to etad. I 1606 ___^_______________^_ ww^^^^r^* ^^^^^»»^^^^^^^*^^ww sj mws ^sv ^^^r^^^m ■■■■nm« itom imiiiskejia tim sluih sardele, bpinja itd. Brzojavni naslov : €OMffaSOni#ri9 Zm4%*, Oalmacela. 1609 500S! Vam pl.n'am, ako moj uni-Čevalec korenin S!a balzam ne odpravf v 3 dneh brez bolečin Vaših kMrfik oćes, bradavlc, obt?i*ancev. Cena iončku z jamstvenim pismom 1.75 I£f 3 lončki K 4-50, 6 lonćkov B 7.50. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Eos»«ay, — Ccšice(&crrs?») PosifacU I 12 307,tgrsxG. 3663 OieiSiSšš t#r obov kl »Sr9 bi-e cnrc *'c b lavarovas^o, ss zzwara;o'o %m il«i«^ flmriis takG^inc ^olno valjavo. Pojasr.iJa da;e brczp'ačno glavat zaiiop v hmhl*a&i, Kon-graaai trg štev. 6, !!• iisđsti"., S^'hiSiOm 1563 Zastcm] in p?štn!ne rresta dobi vsak na željo nic) glnvni katalog s ca. 4ti d slikami ur, srt^rnine, zlatnine, godben.h in bi:vskih predmetov. ŠolsKe :n koncertne violine po K 12, 1 1. 16, 20 25, 30 in vi?. Dobre harmonike k K 8, 10, 12, 14, 16, 21. 30. 40, 5i\ 70 in višje. Premena do-voljena ah d?nar nazaj. PoSiljatev po \ povzctju aii pr?dp!a£il'j. Razrošiljalnica j JAK fiC?:aAD. c kr. dvarnl f^n^avKe«!. Mast ] t>fIm Glavne zaioge: Na Dnnajr. I t lekaraah Tra!(9Czy: ScbSabniimcrstrmsse 1C9, Josef- ! tttitcntrasK 25, Radetzkjptatz 4; t Gradca: Sack- f ttnm 4. -'<4' ^^^k ^^^Bm V^^^h^^i f • .ti Juli ^VE ^^^^^^V' ' fotomanufa^turu drogerija, Ljubljana, SolMbvgova aHca M. 9. desirfekcijskih preparatov kakin Ljsol, Ljsoform, Kreolio, For-■tlii, FonmliiOfe pastilje, kirbolov« kislino, karbolovo apno itd. itd. VeJikm zalogm lotograbUh ptlrofciihi ki aparatov. STANOVANJE ofestojoto is mo, dvoh aU trok sob a pritikllao, m Uto sa tako| ali za poiMlftl tmrmtm. 1593 Ponudbe pod „**• os«k«/ltt3M na upravniStvo »Slovenskoga Naroda«. Me teiiilipraiiiajiile i IL- iz domačejra platna, Btrone Bredpasalke od R 3.—da K 5.— se proda, Marije Teroziie cesta ftfiev. 13, IL sadatr. L|abl|aaa« li i Doslilu!! Ugodna prjlisa. Bliza kolodvora v L?ski^ai!l9 se proda takol hiia h ćelo ouravo gostilniško ia mob-hrano sobo za ta|ce, prav po niski česi« Vpra^a se v upravDiŠtvu S'ovenskega Naroda". 1607 ""KOMJAlT" destiliran ii vina lastnsfa prldelka. Pri oslnbelosti od starosti in želodčnih ttž-kočah )e iz vina destiliran star konjak že stotetia znano preizkašeno okrepčilo. 12 ldt ' etarega v 4 pollitrskih stskienicah po?ljem franko za 4'J K, mlajšega 3 letnega, Čudovito bolečine rolažeče vdrgavalno «redstvo zoper trganie v adih« 4 polhtrske stekle-nice 32 K- Vino od 5b litrov naprej. Beli ' n: ing in rdeči Gurgunder per liter K 3 60. ! B^nedikt Hentl, veloposostaik, | crsšćina Goltte pri Konjicah, Štajersko. j ^_^_^____»————————_—— | m£ #£ ^% ag sap 0± I ■ \ noor zen skleniti tivljonsko zavaravanje ia je sibkeiftega zdtavja ali pa fe bi! od kako drugo zavaro*al« niee odklonion, naf so radi takof-hz]z«& !n brezplataoga polaanila nomudoata obrso na poital pro-dal št 23, LJaUlana. 1595 uiiankili pbmočnikov tuđi invalide, na stalno delo proti dobri plači, sicer na boljSa in Štrapacna dela, kakor )udi za popravila. IWMM KOS, tevlfarskl aatslsr, Saoori« ob Savi *t«v. 116. Sapi so dobro obranjena, polpokriti - kočija • za onoga konja. 1608 Ponudbe pod „Lakka /1608" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Kuharica dobra, zanesljiva, so takoj sprejme. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pod „Dobra kuharica" na poštni predal stev. 38. 1613 OflvetDi'1:! kandidat s snbst pravico po § 31. o. r., zmožen samo stoj no voditi pisarno, se je vrnil od vojahov in bi sprejel mesto bonclpljenta- 1556 Ponudbe na upravo »Slov. Naroda«. galanterijske stroke, znioina slovenščine in nemščine, se takoj sprojmo. — Vpraša se ▼ trgovini Baok ft rehl, Stari trg itev. 8. __________LJnblJana-_______1605 Prazne vreče Tseh vrst in v vsaki množini knpu]6 vedno ter plačuje najdražje 120? X trgovska tvrdka X J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. _________________________________ - ■ a__________ ===== Kneza Auersperga —== ierffl&ino Hopnli^e Toplice no KronlsKei Žeiezniška postaja Strata-Toplloo. Sezlja od 1. mala do t oktobra. Bogati radioakt. lTeld 37° naravne topline. Izborno učinku)ejo pri rOVMll, gihtft, nevralgijah (ischias), eksndatlh itd. Basinl, separatno in Ittiae kOpeljlf elektroterapija! masaža? lepa lega, gozdnata okolica, s^e^a tujce, restavracija. Prospekte in pojasnila daje ravnateljstvo bresplačnoj" 1554 Oferiram 170 gramov dore liefrae paštete komerve l-a eeilca izdelava d 1OO doz..........300 K v 15/20 k^ poštnih zabojih, po povzctju, porto Tračunjen. Zaboj ic zara-I funa K 3*50. Manj kot 1 zaboj z 96 dozami se ne odpošilja. Imam tuđi I kl^base • peče«ice in druge mesne konterve. ! Izvoz praiklU gajatl M. KOHN9 I 1612 Prasa-Žlikov, Havliiekova ul. 16. i________ _____ Popolne opreme otroškega perila v salogi sa vsako starost priporoia znana trgovina s perilom C J. HAMANN LJUBLJANA. Mestni trs Jtev. 3. Ustanovljeno 1866. laF" Perilo lastnega izdelka. v deželnem gledallščn. V torak 15. Maja, y grada U. au]a, » catrtak 17. mala ob 4^ p*l «, 7. ia t, ari naoar: Skrivnostložešt.13 Krimiaalna drama t štirifa dejanjih — Irieh KaystF«Tits t glarni vlcn Kdo poroci mojo taščo? vTr^t.