128. Številka.
Ljubljana, v soboto 7. junija 1902.
XXXV. leto.
izhaja vsak dan zvečer, 1 zim Rt nedelje in praznike, ter velja po p o iti prejemati M evelro-ograke deaele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 80 h, sa jeden meeeo S K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 23 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 80 h, za jeden meeec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpo9iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, čo se oznanilo jedeakrat tiska, po 10 ta 5o 36 dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvold (rankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu at. 12. Upravnlštvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod'1 telefon št 34. — „Narolna tiskarna" telefon št 85.
Lex Heintze na Slovenskem.
Slovenci stojimo pod vplivom dveh velikih kultur, a vzlic temu smo še dandanes malenkostni, da, časih celo bornirani. To je pokazal občni zbor »Slovenske Matice«, oziroma usoda Štrekljeve zbirke slovenskih narodnih pesmi.
V obče moramo reči, da se nikakor ne prištevamo k tisti dosti znatni skupini naših rojakov, ki so mnenja, da je sreča in bodočnost slovenskega naroda odvisna od slovenske književnosti, znanosti in umetnosti ter mislijo, da je bistvo narodnega življenja ravno gojenje znanosti, književnosti in umetnosti. Ne! Rimljani niso na polju književnosti in umetnosti nič posebnega in nič originalnega vstva-rili in vendar so bili najmogočnejši narod, kar jih pozna svetovna zgodovina. Književnost, znanost in umetnost niso namen, ampak samo sredstva za povzdigo kulture, za intelektuvalni in nravni razvoj naroda in pospeševanje njegovega blagostanja, usoda narodova pa ni odvisna od njih, nego od moči narodovega značaja, od čilosti in masivnosti njegove življenske volje. Zgodovina ima vseskoz moški značaj. Samo hrabri, ponosni in čvrsti narodi ohranijo svojo individualnost, slabotni in strahopetni narodi poginejo, pa naj imajo še tako bogato književnost, umetnost in znanost.
S tem pa nikakor ni rečeno, da ne cenimo v polni meri velike važnosti znanosti, književnosti in umetnosti za narodno kulturo. Vsa preteklost narodno napredne stranke svedoč , da je vedno in z vso vnemo pospeševala prav to stran kulturnega življenja, ker uvideva njen neprecenljivi pomen in prav danes se oglašamo zopet v obrambo predpogojev vsakega resničnega kulturnega delovanja, v obrambo svobode z n a -nostiinprotikonfesionalnemu zelotizmu in barbarstvu, kista ga na občnem zboru »Slovenske Matice« oznanjala dr. Lampe in dr. Opeka.
V tem, ko so v Nemčiji pred nekaj leti z grohotom in prezirom vrgli pod klop proslulo »Lex Heintze«, ki je hotela utesniti svobodo umetnosti, so pri nas n a č e 1 a t e »L e x Heintze« obveljala celo v prvem našem književnem zavodu v »Slovenski Matici« in se je odbor udal konfesionalnemu zelotizmu nekaterih duhovnikov celo pri knjigi, pri kateri je smel te ugovore najmanj slušati.
Odborovo postopanje nam je popolnoma neumljivo, kajti škoda za trud in za denar, če se ne vstvari popolna zbirka slovenskih narodnih pesmi j. Čim se je odbor odločil, da priredi izdajo slovenske narodne pesmi v znanstvene namene, je bila njegova dolžnost, da je pri tem ostal. Znanstvenim namenom pa zamore služiti samo popolna izdaja, samo izdaja, na katero ni vplivala borniranost in tisto osladno estetikovanje, ki ima pri nas še vedno prvo besedo. Zbirka narodnih pesmi ni važna samo za filologa, nego ima še veliko večji pomen. Narodne pesmi nam kažejo narod, razkrivajo nam njegovo dušo, njego čustvovanje in naziranje, iz njih vidimo njegov razvoj in njegove navade, v njih se zrcalijo vsa njegova svojstva. Štrekljeva zbirka narodnih pesmij ima pred vsem ta namen, šele potem pride filologija, a če zbirka ni popolna, potem izkratka ne doseže svojega namena. Popolnost in točnost je najvažnejša stvar pri ti zbirki in mi s polno zavestjo očitamo profesorju dr. Streklju, da je grešil zoper svetega Duha znanosti, če je, kakor se je povedalo na občnem zboru, iz svoje zbirke izpustil nekaj pesmi o frančiškanih itd.
Štrekljeva zbirka naj nam vendar pokaže vse narodno mišljenje, tako, kakršno je v resnici. Popravljati in pačiti ni nič bolj grešno, kakor posamične pesmi izpuščati. Da je narod v svojih pesmih dostikrat surov in ciničen, to je ob sebi umevno, ali zato se vendar  ne sme lep-
šati podobe, ki nam jo dajejo narodu njegove pesmi. A tako lepšanje so zahtevali tisti duhovniki, katerih ugovoru se je odbor udal. če naj ima Štrekljeva zbirka znanstveni pomen, nam ne sme podati samo pesmi, iz katerih se spozna, kako časti narod razne svetnike in kako do kosti in do mozga je presesan rimskega duha, ampak podati nam mora tudi vse drugo gradivo, tudi ono, po katerem se spozna njegova erotika, kakor ono, ki priča, da se časih vendar upira rimskim idealom, izkratka vse, kar je nabrano in pristno brez premembe.
»Slovenska Matica« nam še ni podala knjige, katero bi bili pozdravil s tolikim veseljem, kakor Štrekljevo zbirko narodnih pesmi. Ta zbirka je gotovo najznamenitejše slovensko znanstveno delo, a če bi bili obveljali klerikalni ugovori, bi bilo to delo popačeno. Na srečo ti ugovori niso obveljali in zanašamo se, da bo dr. Štrekelj svoje delo nadaljeval brez ozira na bornirane ugovore klerikalcev.
Kako malenkostni in zelotični so klerikalci, se je v Štrekljevem slučaju posebno jasno pokazalo. Še dandanes so iavn.T tam, koder so bili za Jeranovih časov in bi tudi »Matico« radi potisnili V službo svoje konfesijonalne znanosti. Časih se jim je to že posrečilo kakor svedočijo katoliško-filozofične knjige dra. Lampeta, ki jih je izdala »Matica« in skoro bi se jim bilo to posrečilo tudi pri Štrekljevi zbirki slovenskih narodnih pe mij.
Kar je v naših močeh, storili bomo vse, da bo »Matica« gojila svobodno znanost, znanost, ki išče samo resnico, brez ozirov na karkoli. Mi ne želimo zanesti prepira v »Matico«, dasi smo dobro poučeni o zavratni agitaciji, ki so jo uprizorili klerikalci proti zopetni izvolitvi nekega odbornika, vendar nismo niče-čar storili proti temu, ali na to bomo vedno delovali, da se v »Matici« ne ugnezdi duh,katerega je navdana »Lex Heintze«, ker si štejemo v dolž-
nost, varovati svobodo slovenskega kulturnega delovanja, kar le svobodno kulturno delovanje zamore biti v korist, v blagoslov slovenskega naroda.
Naše sodne razmere.
Govor poslanca dr. P loj a v seji državnega zbora dne 21. maja t. I.
(Dalje.)
En slučaj bi si še tudi dovolil omeniti, ki je v gotovem oziru značilen za mišljenje, ki napolnuje predsednika graškega dež. sodišča grofa Gleispaeha napram slovenskim sodnikom.
Avskultant pri okrožnem sodišču v Celju Benkovič je imel nesrečo, da je v neki noči s svojim znancem opozoril nase celjsko policijo ter ga je policija ovadila, da je zakrivil vmešavanje v policijsko uradovanje. Vsled tega je bil pri okrajnem sodišču v Celju obsojen v denarno globo 25 K, proti čemur pa je vložil priziv.
Ne da bi počakal izida priziva, je premestil predsednik graškega dež. nadsodišča nekako pred disciplinarno kaznijo Benkoviča k okrožnemu sodišču v Novo mesto.
Ko je prišel Benkovič k predsedniku dež. nadsodišča s prošnjo, da bi se pre-meščenje preklicalo,- 'ga. je predsednik na-hrulil z besedami: „Vi ste madež sodnega stanu!" In sedaj pride komično. Na priziv Benkovičev zoper sodno kazen je bil popolnoma oproščen vsake kazni (Čujte!); ni se tedaj zakrivil nikakega kaznivega dejanja. Pozneje se je uvedla zoper njega disciplinarna preiskava ter mu je disciplinarni senat graškega dež. sodišča izrekel ukor. Graški državni nadpravdnik je pri obravnavi predlagal, omenjeni Benkovič naj se odpusti iz službe (Veselost) ter je vložil priziv na najvišji sodni in kasacijski dvor, ki je potrdil disciplinarni izrek graškega dež. nadsodišča, in sicer z motivacijo, skozi katero se vidi, da se je zgodila potrditev pravzaprav samo zato, ker je ukor najmanjša disciplinarna kazen, ki se sploh more dati. Ta Benkovič je seveda takoj spoznal za najbolje, izstopiti iz državne službe ter prestopiti k odvetništvu.
LISTEK.
Štrajk pri „Domaćem petelinu".
Prispevek k zgodovini krokarskega gibanja v Ljubljani.
Kakih šest ali  sedem  nas je bilo,
— pripovedoval je Fridolin Žolna, — šest ali sedem, ki smo se shajali tisti čas, (še par let pred potresom), vsak večer pri »Domačem petelinu« okoli okrogle mize v kotu pri peči. Mladi smo bili, vzorne želodce smo imeli in pili smo, da je kar od mize teklo — v pravem, prvotnem pomenu besede —, in da nam je naposled naš debeli krčmar, ki je bil pač zavarovan za primer požara, ne pa zoper škodo po povodnji, pregrnil mizo s povoščenim platnom in posul tla s žaganjem, boječ se, da mu vsled neprestane moče vse skupaj ne strohni. Najmanjša posoda, ki je sploh smela na mizo, bil je »trolitron«;
— pri količkaj slavnostnejših prilikah, katerih je bilo na teden vsaj pet, se je pa šopirila v naši izsušeni sredini pletena steklenica, držeča devet litrov, katero ata prinašala na mizo po natančno določenem obredu dva najmlajša člena našega omizja pb svečanih zvokih družbenega orkestra,
sestoječega iz tovariša Janka in njegovih harmonik. Janko je bil fin dečko; godel in pel je in pil, ako treba, celo noč, potem pa šel naravnost na komisijo ali kamorkoli.   Zanj je res škoda, da se je oženil!
— Tudi njegove harmonike so storile žalosten konec: neki vnanji rodoljub jim je
— znabiti v najboljšem namenu — dal piti vrček piva, da so utihnile za vselej! Harmonike pač ne preneso piva. pa je!...
Moj Bog, če se spominjam, koliko smo tačas udušili vina, še danes občudujem s sveto grozo naše tedanje želodce. Ho, krčmar je pa tudi vpošteval naše vrline in zasluge na tem polji in zato dosledno preziral opetovane pritožbe nam sovražnih zgagastih filistrov v sosedni sobi in čmerne stranke nad nami, ki niso imeli zmisla za glasbene užitke in jih je osobito vznemirjal ritmičen topot nog in žvenket kozarcev, s katerima smo obligatno spremljali »orkester«.
Tako je bilo vse dobro in v redu, in pogrešali nismo ničesar razun primerne subvencije mesta in dežele za naše kroke. —
Pa se pripeti, da zgubi naš krčmar nekega lepega dne neko pravdo. Saj se ni šlo za denar, ampak samo za čast, — ali, vrag vedi, stvar je le spravila našega nekoliko oholega »Petelina« tako iz uma,
da je pridivjal tisti večer okoli devete ure v našo sobo, kjer smo baš v temi sedeči izvajali ob tajinstvenih plamenčkih dveh užigalic pesem o rožmarinu, in pričel kričati, kdo da je tako zaloputnil vrata, da se je potresla cela hiša in se je od-krušilo pol dimnika, — in da tega kratko-malo ne trpi več.
Možak debeli je nesramno pretiraval.
Tovariš Vlado je bil sicer res zaloputnil vrata nekoliko krepkejše nego je običajno v boljših rodbinah, — tako da so zašklepetala okna, da sta padla s kredence svečnika in je ugasnila viseča svetilka, — ali — dimnik se ni porušil, in še danes obžalujeir, zakaj nismo takoj vzdramili ogled z možmi na krčmarjeve stroške.
Vlado je bil rodom zelen Štajerc, ki se je pa čudovito hitro bil iznebil v naši družbi tistih štajerskih samoglasnikov in se naučil po pristnem kranjskem načinu kleti hudiča; vsi smo ga čislali in ljubili kakor lastnega brata. Med tolovaji je sedaj kaj na dobrem glasu kot zagovornik, imel je pa že tačas nabrušen jezik, in z isto rezkostjo kakor vrata, zaprl je takoj tudi »Domačemu petelinu« kljun.
Rekel je, da amo se zelo razveselili njegovega prihoda, misleči, da nam priskrbi luč in tako popravi v Srednji Evropi
nezaslišano sramotno nemarnost, da morajo gostje sedeti v temi, — da smo se pa kruto varali; ali tudi on, »Domači petelin« se kruto vara, če misli, da ima pravico nas zmerjati kakor pse. Ali smo mu že kdaj kaj dolžni ostali? Ako se je res porušilo pol dimnika, dobro, — naj ga dene natakarica v račun, pa plačamo poleg vina, krač, kruha in cigar še pol dimnika. Saj nismo na prežgani juhi priplavali! Ali takega tona nikakor ne trpimo v svoji sobi in zato vemo, kaj nam je storiti, sajf^ hvala Bogu, nismo oženjeni s to gostilno in smo že lepše krčmarje videli nego je on
»Domači petelin« ni zinil ne besede, pobral se je iz sobe, zaloputnil vrata, da se je morala podreti, če je količkaj pravice na svetu, še druga polovica baje načetega dimnika, v veži pa prislonil Rezki in Pepci vsaki po eno klofuto, ker sta bili poslušali pri durih.
Plačali smo in odšli skozi špalir jo-kajočega se ženstva.
Tako se je pričela naša stavka, neizogibna, potrebna, da se enkrat za vselej odločno in občutno odbije frivolni poseg brutalne krčmarske sile v svete pravice gostov, zajamčene jim že po naravnem zakonu.
, Vest o naši stavki se je bliskoma razširila po Ljubljani in vzbudila velikan-
ter naj bi se pri zalaganju armade bolj oziralo na domače proizvajalce. Del. He-rold je izjavil, da njegova stranka ne more ne za redno, ne za izvanredno potrebščino glasovati, ker nim. jamstva, da armada ceni enako vsako narodnost, in da se sme vsak vojak pripoznati k svoji narodnosti. V imenu Poljakov je izjavil del. Bik, da bodo glasovali za vojno potrebščino z ozi rom na zvezno zmožnost, da ostanemo v zvezah kot enakovredni faktorji s svojo armado na popolni višini. Del. dr. Šuster-šič je ponovil vse točke predgovornikov ter je izjavil, da ne more dovoliti vojni upravi novih topov, ker bi pri tem prišel v nasprotje z voljo večine prebivalstva. Del. dr. Conci je predložil resolucijo, da se odpravijo okovi in privezavanje iz vojaških disciplinarnih kazni.
Duhovščina in politika.
Naši duhovščini za zrcalo naj bi se vtaknila sledeča načela, ki so se določila na pastoralnih konferencah škofije S t. Polten glede razmerja duhovščine in politike. »Reichspost« poroča, da se je sklenilo sledeče: Pri uporabi političnih pravic so duhovščini stavljene gotove meje, ne samo v splošnem nravnem zakonu, nego tudi vsled obzirov, ki jih ji določata stan in poklic duhovenski. Nikdar ne sme duhoven pozabiti, da je predvsem dušni pastir, in sicer za vse župljane, torej tudi za politične nasprotnike. Tudi tem naj se omogoči, da morejo svojemu dušnemu pastirju v svojih verskih zadevah zaupati vzlic svojemu političnemu nasprot-stvu. Zato jih duhovnik ne sme osebno žaliti. Potemtakem se duhovnik ne sme postavljati v ospredje politične agitacije ter ne sme biti nikdar tako strasten, brezobziren in vse meje dostojnosti prezirajoč agitator, kakršen je danes marsikdo. Vse čisto politično, vse osebno in vse, kar se ne strinja s svetostjo kraja, naj se ne govoriš pri ž n i c e. Pri pobijanju političnih društev in pri zagovarjanju ali podpiranju prijateljskih društev naj ne rabi duhovnik nepoštenih ali neplemenitih sredstev, naj loči strogo stvar od osebe ter naj kaže v svojem uradnem vedenju pa tudi privatno odkritosrčno naklonjenost do ljudi ter naj jim bo dostop do njega odprt in lahak. — Pastoralne konference v St. Poltnu so torej določile načela, katera liberalni »Slovenski Narod« vedno povdarja kot edino prava! Pa menda vendar ni duhovščina st.-poitenske škofije — liberalna?! Ali prava in poštena načela so samo ena, pa naj jih naglasa liberalec ali vreden duhovnik! Gotovo je, da se slovenska duhovščina poteh načelih ne ravna ter da je med st.-poltenskimi in ljubljanskimi duhovniki v načelih glede politike velik prepad! Ali seveda, tudi v st-poltenski škofiji se dobe eksemplarji kranjske vrste, ki teh načel ne poznajo in poznati nočejo! Cesar Viljem proti Poljakom.
Cerkev nemškega viteškega reda v Marienburgu je popravljena in nanovo bla-
goslovljena. Cesar Viljem je sklical vse nemškega reda viteze ter imel z njimi, sam primerno fantastično kostumovan, sijajno parado, potem pa banket in govora nce. Pri tej paradi so bili cesarica, grof Btilow, poslanika Szogyeny Marich in La-scelles ter kot zastopnik avstrijskega nadvojvode Evgena general kavalerije baron Bechtolsheim in končno angleški zastopniki reda. Pri banketu je dejal cesar, da je bila trdnjava Marienburg izhodišče kulture dežel vshodno reke Visle ter da je simbol nemškega kulturonositeljstva. »Ali sedaj smo prišli tako daleč« — je dejal cesar — »da se upa poljska predrznost nastopiti proti nemštvu, zato sem primoran, poživljati svoj narod, naj brani svojo narodno posest«. In člane viteškega reda j je poživljal cesar, naj delajo povsod in j kjerkoli za to, »kar je pristno nemško, na j tej in na oni strani meje«. Viljem torej poživlja svoje križarje na boj proti Poljakom in Slovanom sploh. Cesar se ne le strinja s protipoljsko politiko svoje vlade, nego poseza še sam agitatorično v boj proti slovanstvu. Na Pruskem se proti-poljska gonja še poostri in pohujša, narodnostni boj Poljakov proti Prusom postane še ljutejši. Ali slabo mora stati nemška stvar, če mora sam cesar voditi gonjo proti Poljakom! Vsi pruski regimenti, cela vojska pruskih uradnikov, nakupovanje posestev in naseljevanje z nemškimi obrtniki in delavci — vse ne izda toliko, da bi ne bilo treba agitacije in pozivov gostobesednega Viljema. Ali protipoljska gonja ne more ostati brez vtiska na Avstrijo. Poljaki v Galiciji so krvni bratje Poljakom v Prusiji, vsi Slovani pa simpa-tizujemo s trpečimi in preganjanimi brati onkraj meje. Vsi smo ena kri, in udarci po Poljakih v Prusiji bole nas vse. Zato pa posledice ne izostanejo. V poljskem dr-žavnozborskem klubu so se že pokazale. Klub je sklenil ostro resolucijo proti tro-zvezi, zlasti proti Nemčiji, in le Jaworski je stežka pregovoril tovariše, da je dobila resolucija splošnejšo stilizacijo. Hujskanje Viljema pa bo razburjenje v poljskem klubu zopet povečalo, in gotovo bodo poljski delegatje pri razpravi vojnega proračuna na govor Viljema energično reagirali. Avstrijski zastopnik se je v svojem govoru pri banketu izognil vsakemu političnemu namigavanju ter je čisto pravilno naglasil, da je bila naloga viteškega reda svoj čas boriti se proti paganom, danes pa je njegova naloga, vršiti dela telesnega usmiljenja. Slovansko časopisje bo znalo Viljemu povedati krepak odgovor.
Vojna v Južni Afriki. Pri debati o predlogu zakladnega ministra lorda Balfourja, da st? dovoli Kit-chenerju dotacija 50.000 funtov šterlingov, je dejal poslanec "VVilliam Redmond, da ostane Kitchenerjevo ime v zgodovini zategadelj, ker se je vojskoval proti ženskam in otrokom. Na te besede so zagnali liberalci in konservativci velikanski hrup, da ni mogel govoriti dalje. Dotacija se je sklenila s 380 glasovi proti 24, zahvala častnikom in moštvu pa s 382 glasovi
proti 42 glasom. V Bloemfonteinu so 8e daj delegatje Burov, ki so dospeli iz Ve reeniginga pod vodstvom Pretoriusa. An gleški listi poročajo, da so se Buri bratil z Angleži ter da se je vršil anglo holand ski banket, na katerem so zastopniki obe! narodov napijali Chamberlainu. Mirovn stroški za Anglijo znašajo 176,369 000 fun tov (okoli 4232 milionov kron). Toliko b< treba plačati za nove farme, za vzdrža vanje močne vojske in za transport vo jaštva v domovino. V Vereenigingu zbran Buri so izrekli s posebno resolucijo, d; se podajajo, ker imajo prevelike izgube ker je preveč ujetnikov in ker so se bali da se njih narod uniči docela. Večina č. odloži orožje tekom 10 dnij, čete v Kap landiji pod Hertzogom, Smuthsem pa sta vijo menda še nekatere pogoje, predno s« podajo. Buri zahtevajo živil, ker trpe rad zime pomanjkanje. Tudi ujete ženske ir otroci trpe glad. Stein baje miru ni pod pisal.
Najnovejše politične vesti.
Državni železniški svet je se stavil posebni pododsek zaradi podržav ljenja južne železnice ter proge Ala-Kuii stein in Maribor Franzensfeste. — Pred sednikom francoske zbornice definitivno izvoljen Brisson. Podpredsed niki so: Etienne, Faure, Trouillot in Guil Ion. — Sestavo francoskega mini strstva je prevzel Combes, ki bo tud prevzel ministrstvo notranjih zadev in na uka. — Avstrijska gospodska zbor niča se snide zopet k seji v ponedeljek ter se bo bavila z graškim 14 milijonskirr posojilom. — Avstrijski general ba ron Bechtolsheim, poveljnik zagreb I škega voja, ki se je udeležil slavnosti \ Marienburgu, je po strastno bojeviti na pitnici cesarja Viljema istemu napil, za hvalivši se mu za njegovo «krb za ohra nitev Marienburga, tega simbola, zatočišča in trdnjave nemške zvestobe za bodoča stoletja in rodove. — Papež za katoliško vseučilišče v Solnogradu Ravnokar je izšel papežev breve na vse škofe, v katerem podžiga vernike za so pomoč pri ustanovitvi omenjene univerze Papež je podaril sam v ta namen 2000 lir — Angleški poslanec — burskivo jak. Irski poslanec Lynch se je bojeva ves čas v burskih vrstah proti Angležem Sedaj po končani vojni pa je naznani parlamentu v London, da se vrne na svo sedež v zbornici, dasi je angleška vladi že od začetka izdala ukaz, naj se ga prim< zaradi veleizdaje. — Novi kardinal postanejo v konzistoriju, ki se začne dn< 9. t. m., praški nadškof, krakovski škof ii apostolski delegat v \Vashingtonu.
Dopisi.
— Iz Vogel j pri Kranju. Kakoi sem zadnjič poročal, da se bo učitelju Kor_ . gotovo pel 13. maja 1902. miserere, tako s je tudi zgodilo. Pogorela je župnik Kukelj Kosova stranka na celi črti.   Pred dnevou
t&JT" Dalje v prilogi.
Na ta način se postopa zelo pogosto zoper slovenske sodne uradnike, in to je tudi vzrok — rekel bi — zakaj so slovenski uradniki dandanes v položaju ravnodušnosti, v kateri vidijo za najbolje, da si pustijo vse mirno provzročati ter za sodno mesto na Spod. Štajerskem sploh več ne prosijo.
Hitim k drugi točki svojih izvajanj, in sicer k razgovoru vprašanja o*rabi slovenskega jezika pri sodiščih na Štajerskem, Koroškem in tudi Primorskem.
O tem vprašanju se ne bom izjavil v principialnein oziru, niti z narodno-političnega, niti s pravno-političnega stališča, temveč pristopiti hočem k temu vprašanju edino le s stališča potrebe ljudstva, ki išče prava, in s stališča redne in in pametne justice.
Da se ne zadošča napoininanim interesom, ako se vršijo obravnave pri sodiščih s tolmači in s pomočjo besednjakov in slovnic, tega mi ni treba obširneje razpravljati. Ali dovolil bi si opozoriti na to: Kako se more pač ugoditi tem resnično modernim in v ljudskem duhu urejenim načelom civilno-pravdnega reda, ustnosti, neposrednosti, hitrosti, cenemu civilnopravdnemu postopanju, ako uradujejo sodniki, ki nezadostno ali nič ne znajo slovenskega jezika, v katerem izraža velika večina prebivalstva svoje želje, svoje zahteve, svoje tožbe in svoje vloge pri sodišču.
Kakšne gmotne nasledke, kakšne škode provzročajo našemu kmečkemu prebivalstvu te razmere, da velika večina sodnikov na Spod. Štajerskem in tudi na Koroškem ni zmožnih slovenščine, hočem pojasniti na enem zgledu.
Od verodostojne strani sem dobil obvestilo, in jaz vem to tudi iz lastne skušnje, da si slovenski kmet ne upa več priti sam k okrajnemu sodišču, vedno pride k odvetniku ter mu tudi izreče skromno prošnjo: rProsim vas, ne govorite slovenski, temuč govorite nemški, kajti, če zastopate mojo stvar slovenski, potem se moram bati, da propadem."
Nočem trditi, da je več konkretnih povodov za tako bojazen iu za tako nezaupnost, napram sodnikom, toda opasna prikazen je, ako se take bojazni tako  Često pojavljajo.
Opozoriti hočem še na neki drugi slučaj.
Najvišja justična uprava kaže sedaj tako prizadevanje — in hvaležno je to pozdraviti — da povzdigne pupilarne zadeve, otroško varstvo i. dr. Izišle so različne odredbe, kojih vsebina je le hvalevredna in priča, da je smisel za socialna vprašanja pri naši najvišji justični upravi zelo razvita. (Dalje prih.)
V KjJulilJauS) 7 junija. Iz delegacij.
Avstrijska delegacija je nadaljevala včeraj generalno debato o redni vojni potrebščini. Skoraj vsi govorniki so povdar-jali težka bremena, ki jih nalaga vojaštvo kmetskemu prebivalstvu; skoraj vsi so tudi zahtevali dveletno vojaško službovanje, odpravo dvoboja, ki je vsled častnega sodišča naravnost prisiljena stvar. Del. Barwinski je razun tega še zahteval reformo vojaškega kazenskega postopanja
sko senzacijo v vseh krogih. Celo tedanji župan, prav ljubezniv gospod, se je zelo zanimal zanjo in si dal vsak dan o nji poročati.
Utaborili smo se najprvo v čitalnici, ki je tačas gostovala še na Turjaškem trgu. Sprejelo se nas je sicer zelo častno: primerno našemu ugledu, — ali jed in pijača sta bili za dvojko in živeti smo morali ob samih mehko kuhanih jajcih in ob slivovki.
Pač pa so nam ugajale velike sobane, kjer nas ni zvečer motila živa duša. V eni smo naleteli na harmonij, — ne vem, ali je bil čitalniška last, ali ga je bil kdo tam pozabil, in uprizorili smo v teku treh večerov našega ondotnega bivanja dve operi in en oratorij z velikim moraličnim uspehom; na Turjaškem trgu se je kar trlo občinstva in morali smo naposled vsled policijskega ukaza zapirati okna med posameznimi točkami. Harmonij je obdeloval tovariš Miroslav, pedagog po poklicu; peti mu je bilo sicer prepovedano v naši družbi pod kaznijo nagobčnika, ker je imel tak glas, kakor da je požrl fono-graf, — s klavirjem pa je znal izvrstno hoditi v caker. Za harmonij je imel pač nekoliko predolge noge . . . Ne vem, katere tvrdke izdelek je bil ta harmonij, ali četrti dan se ga je  lotila naduha, in
namesto da bi pel, je sopihal jako smešno. Zaklenili smo ga, ključ izročili krčmarju z naročilom, naj harmonij pazljivo obvaruje prepiha, in preselili se k »Zelenemu modrasu«.
To zver je bil iztaknil Janko, ki je bil s polovico mesta v sorodu in je imel vsled tega zelo koristne zveze. Povedal je, da zahaja tjekaj vsak večer stalna družba profesorjev in učiteljev, kar je najboljše spričevalo za dobra vina, in da se bo za nas tudi še dobil kak kotiček.
Prostora smo dobili več nego treba: en sam gost je sameval za mizo. Obilen je bil pač za dva, in z rojenega, rudečega obraza mu je sijala zadovoljnost.
Janko nas je seznanil; samotni gost — ime mu je bilo Puc. Peter Puc — nam je s prijaznim krohotom segel v roke, češ, da je že slišal o nas, in potem pričel razkladati, da je z včerajšnjim večerom vstopila cela stalna družba »modrasova« — v štrajk! — Zaradi vina! Zadnje vino, imenovano »goriška rebula«, se namreč krčmarju ni posrečilo. Imelo je več okusov, pa nobenega pravega. Krčmar je sicer pokazal dobro voljo, s par kapljicami črnine premenil vinu barvo, povišal ceno za osem krajcarjev in mu dal drugo ime, — ali razvajeni družbi to ni zadostovalo, še par dni je godrnjala, potem pa je izostala. Le
on, Puc, Peter Puc, se ni izselil, ker baš v tej hiši stanuje, v prvem nadstropji, oziroma ker je njegova žena nekoliko bolna, ali pravzaprav — nekaj pričakuje in se boji, da ne bi šel predaleč z doma, — babnice imajo vedno svoje sitnosti, sicer pa mu je itak še napraviti eden iz-pitek, in — čim slabše je vino, tem lažje se vrne iz krčme h knjigam, vrhutega pa je krčmar zanesljiv narodnjak, ki ga je treba podpirati, in na vse zadnje, saj — barvo ima vino prav gosposko . . .
Poskusili smo vino in soglasno spoznali štrajk popolnoma opravičenim.
Odšli smo, plačavši. Bridko iznenađenje, katero smo ravnokar doživeli, nas je mučno poparilo, ali sklenili smo vztrajati v štrajku — stvari na ljubo. Vendar pa sem prišel ta večer že tako zgodaj domov, da me je skrbna majka drugo jutro vprašala, sem li bolan . . .
Za sledeči večer smo dogovorili sestanek pri »Belem kozliču«, prišli smo pa le štirje: jaz, Vlado, Miroslav in slednjega kolega Kuno. Obžaluje smo vzeli naznanje, da se naša družba že krha . . .
Zasedli smo drugi konec dolge mize, za katero so že sedele tri častitljive mumije moškega spola, temeljito se za-bavajoče : prva je čitala novo prešo, druga je lovila muhe  in jih spuščala v povez-
neno četrtinko, tretja je pa kadila pipo ii smrče opazovala ta lov, a vse tri so mol čale ko grob. Tem živahnejša pa je bili natakarica, čeden, odrezav deklic z Go renjskega, ki je bil navzlic svojemu imeni Mirni dokaj inteligenten, je poznal vs< slovensko literaturo, najmlajšo celo osebne in se je znal tako ljubeznivo naslanjat na goste, da je vsak takoj naročil še ene merico.
Vino je bilo pitno. Po včerajšnjen »modrasovem« strupu se nam je zdek celo izvrstno in s prijaznim sodelovanjen štirih »Štefanov« pozabili smo polagomj na svoje skrbi in razvil se je slednjii večer, kakršnih smo bili vajeni pri »Pe telinu«. Po dolgem premoru pili smo zope »viteza«, — v naši prireditvi »navskriž ii s petjem«,in sicer s tako veličastno res nostjo, in s takim realističnim tempera mentom, da so mumije plaho šinile izza mize; ko smo — prestopivši k drugi točk — na povelje »sablje gori!« hkratu lop nili s palicami po mizi, so plačale, poza bile dati napojnino in odšle — nemara \ svoje sarkofage. Lahko jim je bilo žal Da so le malo počakale, divile bi se bih še »Mornarjem na krovu«, katere smo n? mizi stoječi briljantno izvajali..
Mirni so naši obredi do skrajnost navdušili.  Po vrsti nas je poljubila, izja-
volitve so bili svoje zmage tako gotovi, da so na dan volitve zjutraj vse posle doma pridržali in zaukazali, da naj se praznično oblečejo, da, ko se vrnejo, praznujejo skupaj dan zmage. Imeli so tudi že pripravljen smodnik in zastave. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Pogoreli so! Vsleđ te blamaže pa so sedaj Voklani besni kot psi in se hočejo nad Vogljanci maščevati. Deloma so to maščevanje že pričeli. Postali so surovi v najskrajnejši meri in res noben Vogljanc ni varen, ko se pelje skozi vas Voklo. Takoj na Binkoštni torek so napadli voz g. župana Molj-a s kameni, na katerem sta se peljala posestnika Osel in Globočnik. Posestnika Z. so precej dobro obuškali; za ta slavni čin se vrši preiskava. Posestnikovega sina G. je napadel delavec na njivi, ko se je peljal mimo. Istega je dekla zadrževala, a iztrgal se ji je iz rok in s kameni obsipal mimovozečega G. Ko je imel župnik Vogljan-gki g. Miha mašo v Voklem, mu vaščani, kakor običajno, niso hoteli izpreči voza in konja postaviti v hlev. Tako bi lahko navel slučajev za cel cenjeni list. Župnik Kukelj i. dr. pa odobravajo ta junaška dela in če mu kedo opomni, pa pripomni ironično: ..Zakaj pa ni volil tako kakor jaz." Da župnik! Kaj neki mislite, če vi kozolce preobračate tam v Šenčnrji, da jih morajo tudi Vogljanci? Sramota za Vas, kot duhovnika, da odobravate taka surova dejanja! Mesto, da bi nevednega kmeta učili in ga varovali zlih posledic, pa ga takorekoč še hujskate in ga slavite za surovosti in se niti za svojega kolego ne potegnete.. Lep Kristov namestnik ste in ste tudi lahko ponosni, da imate take junake na strani. Ozirati bi se morali vendar tu na Vokljanske fantaline, kateri so itak krvoločni, da bi jih svarili in vaščane učili o ljubezni bližnjega in miru, kar je Vaš poklic, katerega pa se ne zavedate, ker ravnate ravno nasprotno. Zapomnite pa si Vi in vaščani iz Vokla, da s takim ravnanjem med drugimi prebivalci ne bodete dobili ugleda, temveč da bodete imeli zmirom manj pristašev na svoji strani. Saj ste se vsi lahko prepričali z izidom volitev, kjer ste bili zmage sigurni. Saj ste storili vse, naše pristaše ste spravili drugam, da so se volitve vzdržali, imena na pooblastilih si niso bila podobna, volilcem ste žugali z uničenjem itd. in vse to Vam ni pomagalo. Vložili ste tudi pritožbo, ki bo morda tudi brezvspešna. Le pošteno na delo in z resnico, potem bodete možje v pravem pomenu besede. Isto polagam tudi Vam, Kos, na srce; kajti sedaj je prilika, da mladini le dobre lastnosti vsadite v srca, jih učite „manire" in spoštovanja do samega sebe in do druzih in da ne bodo na javnih cestah napadali poštene ljudi s kamenjem, kakor se je to zgodilo posestniku G., dotični kamen se nahaja v uredništvu „ Gorenjca". Če pa surovina ne bo pojenjala, iskali si bomo pomoči pri oblastvih in naprosili, da se žendarmerijska straža v Šenčurji poveča, da bodemo tako zamogli varno skozi vas hoditi v Kranj in da se bodemo varno vračali zopet domov, kadar nam bo ljubo — seveda zmirom trezno in mirno kot dosedaj — ne pa kadar nam bo župnik Kukelj zapovedal. Toliko zopet za danes. — Moje ime pa Vam je zopet na
vila, da zdaj šele ve, kaj so »Slovani«, in nas rotila, naj »nastopimo« vsak večer, čeprav izostanejo mumije.
Pa nas ni bilo več tje!
Naša dva pedadoga je prišel namreč drugo jutro inspicirat »stari«, kakor vsaki-krat, kadar zavoha kak krok. To pot je bil posebno nasajen, glas se mu je same razdraženosti kar lomil, in končnice je tako natančno izgovarjal, kakor da mu bo v šolskem poročilu koncem semestra položiti račun o njih. Potem ju je citiral k sebi v pisarno in jima tam razodel zanimivo vest, da je bil med sinočnimi mumijami tudi član deželnega šolskega sveta. Končno jima je naklonil vsakemu sijajen nos z izpregledom takse.
Moža sta, akoprav po študijah filozofa, tisti dan veliko grešila v besedah in naposled sklenila, da bosta odslej ostajala zvečer doma, ker drugod nista varna — vohunov.
To bi bila katastrafa za našo družbo in njeno pravično stran.
Ali bogovi nas niso zapustili!
Sledeči dan, baš prvega maja je bilo, prejel je Vlado pismo, v katerem je »Domači petelin« lastnoročno in nepogojno obžaloval in prekliceval, kar je in kar še bo znabiti kdaj govoril, obljubil spoštovati naše pravice in nas prosil nadaljnega naklonjenega obiska.
razpolago v uredništvu, ker še nimam strahu pred Vami.
Izpred sodišča.
Pri prvi obravnavi včerajšnjega porotnega sodišča je predsedoval gospod predsednik Pajk. Zagovornik je bil g. dr. K r i a p e r.
1. Pokvarjena roka. V Striiščah na Gorenjskem stanujeta v jedni hiši dve stranki: Rozmanovi in Bernartovi. Kakor je to že mej sosedi navada, so si v hudem nasprotstvu in se sovražijo prav od srca. 1. decembra 1901 je prišel Janez Rozman, še precej mlad človek, drugače priden in pošten, le gorenjski bolezni: žganjepitju udan, domu, seveda precej »natrknen«. Pričel je psovati Bernartove, posebno radi tega, ker se je že preje z Matijo Bernartom skregal. Skakal je pri tem krog Bernart*, tako da ga je moral ta večkrat od sebe suniti. Rozman je padel tudi na tla. Potem je šel v svoje stanovanje in vpil ter psoval naprej. Sedaj pa je šel Bernart, kar je bilo povsem ne potrebno in kar je vzrok cele nesreče, za njim, da bi ga baje »posvaril«. Navadni človek misli, da dela lahko v svojem stanovanju, kar hoče in da nima nobeden pravico, ga nadlegovati pri lastni peči. Tako je mislil tudi Rozman. Poprijela sta se zopet in nakrat je Rozman zgrabil nož in sunil Bernarta z vso močjo v desni komolec. Kri je tekla curkoma, vse žile in muskulatura so bile prerezane. Roka je bila tako poškodovana, da je ne bode mogel rabiti Bernart nikoli več, da niti pesti ne mora narediti in da bode celo življenje ostal pohabljenec. Tako se je torej od obeh strani delalo neumnosti, iz katerih je nastala nesreča. Bernart, ki je bil tudi radi tepeža že predkaznovan, je jako sovražnega značaja. To je že razvidno iz dejstva, da je tekom obravnave govoril nasprotno svojim izjavam pri prvem zaslišanju in da ga je vsled tega moral dr. Krisper ovaditi radi krivega pričanja; imel se bode torej v kratkem i on zagovarjati in dobil bode morda več nego Rozman, kateremu se mora reči, da je ravnal le v nekakem silobranu. Po zagovoru dr. Krisperja je bil obsojen Rozman na 4 mesece težke ječe in na 100 K plačila kot odškodnino.
2. Umor v Kranju. Popoldne je prišel na vrsto znani umor v Kranju. Predsedoval je gosp. deželnosodni nadsvetnik Schneditz. Zagovarjal pa je obtoženca g. dr. Furlan: Obtožen je bil 1. 1881. rojeni Rihard R a u t a r , po domače »Ma-runšnikov«, dvakrat predkaznovan; mesarski pomočnik, ki je služil zadnji čas pri »Matičku« v Kranju. Obtožnica pravi: Toženec je dne _16. marca t. 1. v Kranju sunil Alojzija Žebreta z nožem v prsi in ga umoril. Priden je toženec za delo, a baje jako silovitega značaja. Popoldne nesrečnega dne je bil v Stražiščah in proti večeru prišel nekoliko pijan v Kranj. Imel je pri sebi palico- ubijalko in naletel na Žebreta. Pričel se je ž njim kregati in skakal je tako dolgo krog njega, da je dobil klofuto. Potem je stekel domu in vzel svoj 15 cm dolgi mesarski nož. Preje mu je pri pretepu vzel Zebre klobuk s »šnajdfedrom«. Tega je potem nazaj zahteval, a dobil ga ni. Tovariši so ga silili, naj gre ž njimi v cirkus; a on ni šel. Čakal je na Žebreta. Ko je ta prišel ven, ga je vstavil in dejal: »No, prokleti Zebre, če si zakaj, pa pojdi sem!« ko je Zebre res tje stopil, ga je že sunil z nožem v prsi.   Ranil  ga   je   grozovito — Zebre
Ta izjava je končala štrajk, Ljubljana se je oddahnila in še tisti večer smo zopet sedeli za svojo okroglo mizo v kotu pri peči, in harmonike so pele, bobnela so tla in žvenketali kozarci v proslavo naše zmage, kakor še nikdar.
Deležen je bil te alavnosti tudi — Puc, Peter Puc, ki se je okoli 10. ure nenadoma znašel v naši družbi. Z rudečega lica mu je sijala zadovoljnost in hitro nam je povedal, da se je ravnokar odkrižal »Modrasa«, plačavši mu dolg a preteklega meseca in da bo odslej zahajal k nam. Sprejeli smo ga gostoljubno in mu dali jesti in piti, tako da je ob poludvanajstih trdno zaspal, in smo ga morali domov nesti, kar amo pa radi storili. Ker je imel »Modras« še goste, bile so hišne duri odprte, in smo spravili našega najmlajšega tovariša brez ovire v hišo, po stopnjicah v prvo nadstopje in skozi prve nezaklenjene duri v sobo; položili smo ga na posteljo in se tiho zopet odstranili v sladki zavesti, da amo storili dobro delo, in da nam bo Puc, Peter Puc hvaležen.
Ali ni ga bilo več k »Domačemu petelinu«, in na cesti se nas je ogibal. Bojim se, bojim, da ga v svoji veseli razburjenosti nismo zanesli v pravo sobo, in da je bila »modrasova« natakarica tisti večer nekoliko začudena, ko je našla v svoji postelji moškega . . .
je atopil ie par korakov in se potem zgrudil ter umrl. Nož mu je prerezal prai, ranil srce in odrezal celo kos jeter. Po dejanju je iel toienec še neko punico obiskat in ji je dejal za alovo: »Adijo, morda ae ne vidimo več!a In res, — ne bodo ae kmalu več videli . . . Stavljeni ata bila dve vpraianji: Ali je toienec kriv umora ali uboja? Porotniki so jednoglasno zanikali prvo vprašanje glede umora in potrdili drugo glede uboja. Obtoženec je bil obsojen le radi uboja na 4 leta težke ječe z mesečnim postom in temnico.
• •
Pri porotnem sodišču v ue-lovcu bo prihodnji torek, dne 10. t. m. kazenska obravnava proti učiteljici Olgi Burgarellovi iz Ljubljane, ki je tožena radi d e to m o r a. Ker so zdravniki v Pre-valjah izrekli o tem slučaju drugačno mnenje, kakor zdravniki v Celovcu, je sodnija vprašala medicinsko fakulteto v Gradcu za njeno mnenje.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. junija
— Občni zbor „Narodne Tiskarne" bo jutri, v nedeljo, ob 11. uri dopoldne v prostorih uredništva »Slovenskega Naroda«. Ta občni zbor je slepčen ne glede na število delnic, ki jih zastopajo navzočni delničarji.
— Državni poslanec Plantan je stavil državnem zboru v seji dne 3. t. m. predlog, da se mestni občini Ru-dolfovo v asanacijske, šolske in druge javnokoristne namene dovoli državna podpora 200000 K, ker imenovana občina nikakor ne more ob svojih dohodkih in skromnih sredstvih pokriti izdatkov za navedene namene in je država dolžna tej mali občini na pomoč priskočiti
— Boj za novomeško gimnazijo, človek bi menil, da o tem, kje bodi novomeška gimnazija, med razsodnimi možmi ne bi moglo nastati prepira. Gimnazij vzeti Novemu mestu ter ga presaditi v Stopiče ali v kako drugo tako inteligentno vas, to mogel bi zagovarjati k večjemu bolnik v blaznici! To je čisto nekaj tacega, če bi v Ljubljani nastopil dr. Šusteršič ter zahteval, da naj se ljubljanske učilnice premestijo deloma v Črnovas na Barju, deloma v Rudnik, na Jezico in v Kožarje, češ, te gimnazije so za celo Kranjsko, in ne samo za liberalno Ljubljano! V Kandiji pri Novem mestu pa se je ustanovila zadnje čase zarota, ki nič manj in nič več ne namerava, nego ukrasti Novemu mestu gimnazijo. Ko nam je o tem došla prva vest, menili smo, da je vse to prazna šala in zategadelj smo dotični dopis zdatno skrčili. Pred kratkim pa je gospod dvorni svetnik —j— v ljubljanskem »Slovencu« — to glasilo zadošča sedaj gospodu dvornemu svetniku za vse telesne in dušne potrebe, — priobčil dolg članek, iz katerega predvsem posnemamo, da se je Frančišek Hruška korenito odvadil smeha v cerkvi, in da je sedaj na najboljši poti, da postane prav kmalu še celo cerkveni ceh-mošter v Šmihelu pri Novem mestu ali kje drugod v slopški občini. Mi k ti izvanredni karijeri gospodu —j — le čestitamo! V omenjenem članku se gospod dvorni svetnik —j— najpoprej pošali nekoliko z našim listom, potem s slovenskim razumništvom, dalje z dostojnostjo našega lista in končno, kar je v sedanjih časih, ko dela Francelj Hruška krvavo pokoro, samo ob sebi umevno, norčuje se gospod dvorni svetnik tudi z liberalstvom sploh in s slovenskim liberalstvom posebej. Nas te šale niso preveč vznemirile, gospod dvorni svetnik —j — zopet enkrat slači svoje kožo, in pravijo, da sta tedaj, kadar slačita kožo, prav slabe volje tako rak kakor kača — in obe ti živalici sti dandanes gospodu dvornemu svetniku vzor! — če torej gospodu dvornemu svetniku služi v tolažbo, potem mu je naš list na razpolago, in lahko si ob njega drgne svojo kožo, kakor in kolikor časa mu drago! Kar se pa tiče novomeške gimnazije, bi jo gospod —j— rad spravil v Kandijo. Ko se je namreč v svojem dopisu s celim svetom norčeval — samo s penzijoniranimi dvornimi svetniki se ni norčeval, ker ti sploh smešni postati ne morejo! — nam gospod — j— dokazuje, da mora gimnazij iz Novega mesta in v Kandijo. In zakaj? Zategadelj, ker tako hočeta on, to je gospod —j— in pa Stembur,   cvet   dolenjskih   županov in
oštirjev. Ali bodo pa vsled tega angeljci, kakor nekdaj hišico s Trzata v Loreto, prenesli gimnazijo z Novega mesta v Kandijo, je pa drugo vprašanje! Morala bi že preklicano temna noč biti, da bi se angeljem kaj tacega posrečilo! Po našem mnenju Novomeščanom še ni treba obupavati. Naj oče Stembur še toliko njiv na medvedovo kožo nakupi, s tem še ni ničesar doseženo, ker je nad Štemburjem in nad celo njegovo občino oblast, ki ne bode dopuščala, da bi se na ljubo intrigam dvornega svetnika —j— lahko-mišljeno zapravljalo občinsko premoženje! Take reči se ne izvrše s tisto naglico, kakor se na primer lahko spije literček dobrega dolenjskega vina v Štemburjevi krčmi! Gospod dvorni svetnik —j— pa bode k večjemu samo toliko dosegel, da bode novomeška občina prisiljena, prostor za novo gimnazijsko poslopje državi brezplačno ponuditi, kar bode občini, ki že itak zdihuje pod težo svojih nalog, se ve v veliko breme. Jedno tolažilo bode pa občina vendar le imela, da ji je namreč to breme blagohotno naklonil njen hvaležni častni občan, kar se bode moralo s zlatimi črkami zapisati v zlato knjigo novomeških spominov! Jednemu se pa v istini čudimo! Da se mestni zastop v Novem mestu še ni naveličal tistih rednih sitnostij, katere provzročuje Kandija Novemu mestu. Kandija je pravzaprav novomeško predmestje ter živi tako rekoč od Novega mesta. Samo plačevati za mesto noče ničesar, ali sedaj bi rada še gimnazijo pozobala! Z jedno besedo, Kandija živi v nekakem takem položaju, kakor je živel del ljubljanskega mesta ob mitnici pri evangeljski cerkvi, dokler je pripadal še k občini v Spodnji Šiški. In kako je ta občina kričala in se branila, ko je hotela Ljubljana imeti, kar ji je šlo. Pa ni vse nič pomagalo! In zatorej mestnemu svetu v Novem mestu na srce polagamo, da se naj ravna po zgledu Ljubljane in da naj prične resno in energično akcijo za priklopljenje Kandije k mestni občini. S tem bo pomagano tudi gospodu Štem-burju, ker mu potem ne bode treba »pri lepi telesni obilnosti« stokati niti za »zlo-deji«, niti — za muhami!
— Nekdaj in sedaj. Slučaj je nanesel, da smo dobili v roke pas tir s k i list ljubljanskega škofa Herbersteina iz 1. 1773. Pročitali smo ga z zanimanjem pa tudi z začudenjem, kajti grof Herber-stein zaukazuje v tem pastirskem listu svoji duhovščini ravno nasprotje tega, kar se danes z malimi častnimi izjemami splošno prakticira, in sicer z vednostjo in brez ugovora od kompetentne strani. Naj navedemo dva posebno značilna odlomka iz tega pastirskega pisma iz leta 1773.: I.) »Sed praeterea confessarios mo-nitos volo, ne in sacro Poenitentiae Tribunah de aliis rebus adhocSacra-mentum minime speetantibus colloquia misceant, unde multa interdum consequuntur mala: quemadmodum etiam vitandae sunt inutiles quaestiones, vel periculosae, ne forte curiositate excitata innocentes anitnae malitiam discunt.« — (Slovenski: Posebno pa opominjam spovednike, da se pri spovedi nikar ne mešajo v pogovore, ki k temu zakramentu čisto nič ne sodijo, iz česar večkrat mnogo slabega izvira; isto tako treba se je izogibati nepotrebnih in nevarnih vprašanj, da bi se morda vsled vzbujene radovednosti nedolžne duše ne učile hudobij.) II.) »Ceterum a negotiis temporalibus omnino abstineant, potissimum vero in testamentis conficiendis, in contraeti-bus et in matrimoniis se nullatenus im-misceant.« — (Slovenski: Sicer naj se popolnoma zdržujejo posvetnih opravil, zlasti pa naj se nikar ne mešajo v sestavljanje testamentov, kontraktov in v zakonske zadeve.) Lahko in hvaležno bi bilo, navesti konkretnih slučajev izza naših dnij, kako se ta zapoved škofa Herbersteina sistematično prezira.Tekom let smo navedli že na tisoče slučajev, ki kažejo, kako se duhovniki vtikajo v posvetne zadeve, kako zlorabljajo spovednico, vsled česar se razširja silno pohujšanje in kako se zlasti vtikajo v testamente in druge take zadeve. Pa kdo bi se temu čudil, koje celo škof Jeglič v posebnem pastirskem listu priporočal duhovnikom, naj vplivajo naumira-
joče, da v svojem testamentu kaj zajpuste za Škofove zavode, čaai so se pač korenito premenili, to dokazuje pričujoča zgodovinska reminiscenca in pa dejstvo, da smo mi bili že neštevilnokrat razglašeni za brezverce in sovražnike Kristusove eerkve, dasi ne zahtevamo druzega ničesar nego to, kar je že pred 140 leti zaukazal duhovščini njen tedanji škof. Ali je bil tudi škof Herberstein brezverec in sovražnik Kristusove cerkve?
— Afera nadškofa Stadlerja.
Sramotni preklic nadškofa Stadlerja je na Hrvatskem napravil najmučnejši utis. Nevolja je občna — mej rodoljubnimi Hrvati, zato pa hvalijo Stadlerja organi ma-djarske vlade in grofa Goluchovvskega. Stadler bi seveda rad potolažil narod in mu svoje postopanje predstavil v drugi luči. V ta namen so izišli v raznih listih inspirirani članki, v katerih se občinstvo »farba«, da je Stadler postopal korektno, ker je preklical, kar je spoznal kot neresnično. Seveda se pri tem računa, da občinstvo ne ve, da je bil Stadler prej v Rimu, predno je obelodanil sedaj preklicani protest in da je torej natančno vedel, če piše resnico ali neresnico. Stadlerjevo opravičevanje ni druzega kakor novo varanje Hrvatov in kdo ve, če se sarajevskemu nadškofu ta komedija ne posreči. Glas razuma ne slušajo radi na Hrvatskem. To se je pokazalo v zadevi zavoda sv. Jeronima. Dr. Potočnjak je že meseca septembra, ravno tedaj, ko so radi Jerolimskega zavoda na Hrvatskem naj bolj noreli, priobčil v »Svobodi« izvrsten članek, v katerem je pojasnjeval, da je-ronimsko vprašanje nima narodnega pomena. A njegove svarilne besede so bile bob ob steno. Sedaj je dr. Potočnjak zopet obširno spregovoril o Stadlerjevem preklicu. Njegova izvajanja se v bistvu popolnoma strinjajo s tem, kar smo mi pisali povodom Stadlerjevega preklica.
— Razkrinjkanje ,,Obrambnega društva". Pred nekaj meseci s tolikim hrupom ustanovljeno »Obrambno društvo« je sedaj nesmrtno blamirano. »Soča« je prišla tem tičem na sled in razkrila, da je to »Obrambno društvo« kovačnica laži in druzega nič. To razkritje se je pa zgodilo takole: V »Soči« je bil o nekem g. nuncu dopis, seveda resničen, ali tiste vrste, katera prijateljem pri »Obrambnem društvu«) ni po všeči. Ko so brali Lampetki tisti dopis v »Soči«, — so pisali hitro tistemu g. nuncu, naj popravi oni dopis v »Soči« ne glede na to, ali je resničen ali ne. »Popraviti se mora, pa če je še tako resnično«, to je deviza »Obrambnega društva«. Tako nemoralo širi to društvo med duhovščino in javnost. Ako pa ne zna popraviti, so rekli, pa naj kar podpiše »in bilanco« kos papirja, bodo že oni popravili, in take skrpucarije bi bili morali potem priobčiti mi na temelju § 19. tisk. zakona, za katerega se zatekajo, da morejo lagati. Ta slučaj potrjuje prejšnje trditve, da duhovniško »Obrambno društvo« ne gleda na to, ali je resnično ali ne, kar stoji v listih, marveč gre le za tem, da se mora popraviti vse, kar je ne-všečnega pisano o kakem nuncu, pa če je še tako resnično. Tako služi tiskovni zakon politikujoči duhovščini v »obrambo«, »Prim. List« pravi, »da se obrekovanje samo obdolži«, v resnici pa zato, dalažejoin sleparijo javnost pod zaščito tiskovnega zakona. Tako daleč gre politikujoča duhovščina. In še greha nima pri tem, ker namen posvečuje sredstva. V čast onemu duhovniku pa moramo povedati, da jim ni šel na limanice ter ni hotel s pomočjo § 19. tisk. zakona javno lagati, prepričan, da tisto, kar je stalo v »Soči«, je bilo do pike resnično. »Obrambno društvo« je razkrinkano kot društvo, ki hoče slepiti našo javnost in s sleplenjem varovati ugled in čast duhovskoga stanu. Presneto na slabih nogah pa mora biti ta čast in ugled, ako jih hočejo varovati z nemoralnimi sredstvi! Kdor kaj drži nase, ta se pač ne bo pečal z »Obrambnim društvom«, tisti pa, ki se bodo še zatekali v varstvo ljubljanskih političnih slepičev pri tem društvu, si bodo dajali sami sebi v javnosti spričevalo, kakršno si je zaslužilo to društvo.
— Ljubljanski trgovski gremij. Priobčili amo včeraj dopis iz trgovskih krogov o jako čudnih razmerah, ki vladajo že nekaj let v trgovskem gremiju. V tem oziru smo izvedeli še drugih podrobnosti, ki jasno pričajo, da je dosedanje vodstvo skrajno lahkomiselno gospodarilo. Tako se nam zatrjuje, da kuponi vrednoatnih papirjev, ki leže v gremialni blagajni že več let, niso bili realizirani in da so dotične obresti, ki bi se morale kapitalizirati, vsled tega izgubljene. Tudi se kaže, da se niti gremijalni prispevek ni pobral, vsaj nekateri trgovci so nam znani, pri katerih se ni pobral. Vzlic temu slabemu gospodarstvu pa skušajo nekateri gospodje nemške stranke ohraniti vodstvo gremija še nadalje v nemških rokah. Nekateri mlajši, nemški stranki pripadajoči trgovci so se prav na tihem združili in se dogovorili, kaj in kako je storiti, da bi v dstvo gremija ostalo nemško, dasi je velika večina med ljubljanskimi trgovci slovenska. Že v včeraj priobčenem dopisu iz trgovskih krogov je bilo pojasnjeno, kako stališče zavzemajo slovenski trgovci glede gremija. Magistrat ima kot obrtna oblast I. instance dolžnost, da skliče občni zbor, na katerem se mora gremij popolnoma iz nova konstituirati in upamo, d a izpolnijo slovenski trgovci pri tisti priliki v polni meri svojo narodno dolžnost. Gremij mora dobiti slovensko vodstvo, zavedni trgovci so prepričani, da bo potem bolje, kakor doslej varoval, pospeševal koristi trgovskega stanu. Razen tistih nalog, katere ima gremij po zakonu, in razen tistih zadev, katere je označil včeraj priobčeni dopis, bo moralo bodoče vodstvo sklicati tudi pomočnike, da izvolijo svoj pomočniški odbor.
— Konsum v Dobrunjah. Kakor že več drugih katoliških organizacij, ki hočejo s šnopsanjem na menice in z raznimi sleparijami pomagati kmetu, da pride čim preje na beraško palico, tako je tudi katoliški konsum v Dobrunjah naposled prišel na kant. Stanje tega društva je tako, da bi moralo na-povedati konkurs, kajti društvo je za kacih 10.000 K pasivno. Klerikalci pa se seveda boje konkursov ne zaradi tega, ker bi kmet-zadružnik moral plačati primanjkljaj, nego zaradi tega, ker vsak polom diskreditira katoliško gospodarsko organizacijo ter dela tudi zaslepljeno ljudstvo nezaupno proti klerikalnim osrečevalcem. Zaradi tega tudi konsum v Dobrunjah vzlic pasivnosti ni povedal konkurza, nego se je prelevil v »Gospodarsko društvo«, omenjena pasiva pa so na svoja ramena prevzeli načelnik in odborniki. Možje sicer niso premožni, a vzlic temu so z veliko ravnodušnostjo prevzeli zavezo, plačati onih 10.000 K. Kakor sami pripovedujejo, so to storili, ker so prepričani, da jim ne bo treba ničesar plačati. Možje se hvalijo, da jim je dr. Šusteršič obljubil, da dobe vladno podporo, ki bo tako velika, da se ž njo pokrije ves prevzeti primanjkljaj. A tudi za slučaj, da bi dr. Šusteršič te podpore ne mogel izposlovati, si dobrunjski konsumarji ne delajo skrbi, nego se tolažijo, da bodo že od kmetov tekom časa izmolzli toliko, danjim samim ne bo treba ničesar plačati. Ta slučaj je gotovo jako poučljiv in kaže, kakšen je tisti blagoslov, ki se iz katoliških konsumov razliva po deželi.
— Kaznovani klerikalni kon-trabantarji. Med tiste klerikalne-go-spodarske trdnjave, ki razprostirajo svoj žegen dr. Šusteršičevega kalibra med zapeljanega in nerazsodnega našega kmeta po svojih konsumih, spada, žal, tudi belokranjsko mestece — Metlika. Tudi v Metliki gnezdi namreč »Kmetijsko društvo«; ali kaki poštenjaki so ljudje, ki to društvo vodijo, dokazuje ta-le slučaj: V tem konsumnem društvu se je že dlje časa uganjal humbug, da so člani jemali na knjižice razno blago, to pa prodajali (seveda za dobiček!) nečlanom, ti so je pa zopet — v svojo korist kajpada! — razpeča-vali dalje. Razen tega pa so se porabljale knjižnice tudi na druge načine, —
Ta kontrabantarske manipulacije pa so prišle slednjič na dan, in nazadnje tudi pred politično kot obrtno oblast, ki je to zalo družbo zagrabila za vrat kakor zasluži. Črnomelj sko okrajno glavarstvo je, kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, pretekle dni »Kmetijsko društvo« t Metliki obsodilo v globo 200 kron zaradi gori navedenih nepoštenosti, — dočim čaka to društvo za druge kontiaban-tarije pa tudi še od druge strani primeren — curek! — O tem pa seveda drugo pot!
— Obč. volitve v Selcih. Dne
4. in 5. t. m. se je vršila v Selcih volitev novega občinskega odbora. Vkljub temu, da je bila agitacija od strani duhovnikov in klerikalcev nezaslišana — kaj takega tam še ni bilo — niso dosegli takega vspeha, kakor so ga pričakovali. V dveh podobčinah in v prvem razredu je zmagala napredna stranka, v eni podobčini in v 3. in 2. razredu so zmagali klerikalci
— vendar smo dosegli tudi v 3. razredu lep vspeh in sicer 115 proti 140 glasov. Ako se pomisli, kako so naši Tomaži-Ma-tevži »ta žgančevi« in drugi delali in kdor razmere pozna, se mora čuditi, da so naredni možje sploh kak vspeh dosegli, upnik Rožnik in kapelan Matevž sta hodila pred volitvami noč in dan ter delila v vsaki bajti listke in lažnive spise ter sta toliko dosegla, da je bil ves Martin-vrh — Podlok in Konsul na nogah. Laži
— obrekovanje in seveda tudi vera je bilo orožje. O tej volitvi bodemo še pisali drugi pot — naredile se bodo tožbe, iz katerih se bo razvidelo, s kakimi nespoštenimi elementi se moramo bojevati.
— Stavbni prostori za novomeško gimnazijo. Pišejo nam: Va-ščani Kandijoti — na čelu jim poklerikal-neni graščak — bijejo boj za gimnazijo z nami meščani. VašČani trdijo, da nimamo v Novem mestu pripravnega stavbišča. To pa ni res. StavbišČ imamo dovelj. Poleg že od komisije oglodanih prostorov imamo še drugih. Tako je na prodaj Mehorovo posestvo nasproti pošti. In ako se bi morda ugovarjalo, da je ta prostor pokopališču preblizo, je še drugih stavbišč na razpolaganje. Tako na pr. vrt gospe Ro-zinove. Ako se bi tudi tukaj ugovarjalo, da ni ta prostor primeren radi obližja treh gostiln in sploh radi preveliko šuma provzroČujoče obljudene državne ceste, je pa gotovo še za kupiti Germov svet in Rohrmannov vrt z dvema podoma. Oba prostora odlikujeta se s tem, ker ležita na popolnem mirnih krajih. Imata tudi vse druge pogoje za šolska poslopja, t. j. zrak in svitlobo. ^Gospodje Kandijoti, govorite torej le resnico, to Bogu dopadu-jočo čednost.
— Vseučiliški prof. v p. gosp. dr. Krek preselil se je pretekle dni iz Gradca za stalno v Ljubljano.
— Instalacija novega prosta. Novi ljubljanski prost g. Ivan Kula vic bo jutri ob 11. uri dopoludne v stolni cerkvi slovesno umeščen na svoje novo mesto. Pravijo, da so »lemenatarji« jako zadovoljni, da je dr. Kulavic zapustil semenišče.
— Mestna višja dekliška šola
je napravila pretekli četrtek običajni šolski izlet na prijazno našo Vrhniko. Sicer so pač taki izleti drug drugemu podobni; mladina se navadno v božji lepi naravi v družbi učiteljstva in svojcev pozabava s petjem in igro. Ne tako pri tem izletu. Vrli Vrhničanje so pokazali, da že poznajo važnost tega našega šolskega zavoda ter so mu priredili čisto nepričakovano tako slovesen, a vendar tako prisrčen sprejem, da ostane ta dan vsem izletnikom — a bilo je 120 oseb — kot pravi šolski praznik v neizbrisnem spominu. Hvala torej vrlemu županu gosp. G. Jelovšku, blagim damam in gospodom članom občinskega odbora za izkazano toliko ljubeznivost!
— „Obzor" o Vintgarju in Bledu. V br. 128. je izšel jako lep podlistek o izletu slovanskih časnikarjev na Bled in v Vintgar. Feljton je spisala pisateljica MarijaJurić-Zagorka, kije opisala tudi Postojnsko jamo.
— Strela je udarila v petek zjutraj v grajščino Prem, stoječo nasproti postaji Kilovče. Premska grajščina je last kneza Porcie. Strela je ubila ženo graj-
skega čuvaja, moža pa močno opekla. Na reški progi blizu Št. Petra je strela ubila železniškega čuvaja na tiru.
— Umrl je v Št. Gothardu v kamniškem okraju ondotni učitelj g. Gregor Koželj v starosti 65 let. Bil je najstarejši učitelj tega okraja in je zapustil 13, večinoma že preskrbljenih otrok.
— Kultura marnberških Vse. nemcev. V noči od 5. na 6. t. m. pomazali so turnarji tablo slovenskega odvetnika dr. Fr. Pikla s človeškim blatom. Nemci pač radi segajo po tistem, kar jim najbolj diši. Vsak po svoje. Živijo nemški »Culturdilnger!«
— Ali denar ali življenje! Neki Ivan Kargler se je peljal z bicikljem v nedeljo popoludne iz Solkana v Kanal. Na sredi ceste pa ga naskoči nenadoma neki mladenič z velikim kamnom v roki, ga vstavi ter zakriči nanj: Ali denar ali te ubijem! Biciklist mu je dal 58 vinarjev, kar je imel. Napadalec, nezadovoljen s tem, ga je preiskal, ali ker ni nič našel, ga je spustil. Biciklist je šel takoj nazaj v Solkan ter naznanil vse orožnikom, kateri pa so kmalu dobili v nekem grmu napadalca. Imenuje se Josip Simnič, je 19 let star, doma iz Tolminskega Loga. Pripeljali so ga v Gorico v zapor. Pravijo, da vBe priznava.
—Skupščina železniških uradnikov v Ljubljani priredi v nedeljo, 8. t. m., izlet v Jesenice, oziroma Hrušico. Društveniki ogledali bodejo pri tej priliki zgradbo, oziroma predor nove železnice. Izlet vršil se bode pri vsakem vremenu in vabijo se k temu vsi članovi in prijatelji društva. Odhod iz Ljubljane z opoldanskim vlakom ob 1 412 od južnega kolodvora.
— C. kr. poštni in brzojavni uslužbenci prirede dne 6. julija v gostilni »Pri novem svetu« vrtno veselico s šaljivo pošto. Pri veselici bo svirala meščanska godba. Druga društva se tem potom prosijo, naj se pri prirejanju svojih veselic na to ozirajo.
— Tujci v Ljubljani. Meseca maja letošnjega leta obiskalo je Ljubljano 1950 tujcev, 500 več nego prejšnji mesec. — Letoviščarjev je pa letos manj v našem mestu nego lani, in tudi ni upanja, da bi se doseglo lansko število, ker jih odganja — pomanjkanje stanovanj pa nad vse kričeča draginja. Zato se bodo nastanili po gorenjskih mestih in Notranjskem.
— Poprave v Kolizeju so z malo izjemo že dovršene. Zdaj naj bi pa magistrat poskrbel še za to, da bodo obiskovalci tega kopališča dobivali v bazene in kabine snažnejšo vodo in ne tiste ilov často umazane godle, ki se je do zdaj stekala v kopališke oddelke!
— Mejnarodna panorama. V toplih poletnih mesecih se razstava prekine za nekaj tednov, a zdaj še nekaj časa ostane odprta. Ta teden bo razstavljen del Švice, ki je po svojih slikovitih krajih, visokih gorah, zanimivih jezerih med najkrasnejšimi v Evropi. Vidi so mesto SchalThausen ob Reni, Basel, Lu-cern, Bern, Lausanne, gora Pilat-in velika drugih krajinskih scenerij.
— Na zajuterk povabljen kro•'■ jaček.  Včeraj zjutraj pripeljal se je izj Litije v Ljubljano mlad krojaček. Udarilj jo je po Kolodvorskih ulicah v mesto, dasij mu je krulilo po trebuhu, bil je vendar dobre] volje.  Žvižgajo in vrteč škarjice v rokah] je prišel do gostilne, kjer je stala na pragu* gostilničarka in čakala mimoidoče pasa-t žerje.  Lahno se je nasmehnila mlademu; krojačku in ga prav prijazno povabila na, zajuterk. Krojaček, ki je bil »suh« kakotf poper, si je mislil, v Ljubljani so pa reei prijazni in gostoljubni ljudje, in odzval sej je povabilu.   Gostilničarka mu je vesela^ prinesla skledico kave, v katero je nadrobif dve dolgi  žemlji in nato je še popil tri »štamperle«  brinjevca, da si je pošteno, ogrel želodček.   Nato pa se je prav po-j nižno zahvalil za zajuterk in je hotel za pustiti gostilno. Toda gostilničarka ga jt ustavila, češ, da mora popred plačati. Kro jaček je prav začudeno dejal gostilničarki da ga je ona povabila na zajuterk ic da je samo ob sebi umevno, da povab ljencu ni treba ničesar plačati. Gostilni čarka je bila drugega mnenja, kakor kro jaček in zahtevala odločno plačila. Kroja
■ajT Dalje v prilogi. ~ajNJ|
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 128, dn6 7. junija 19Q2.
ček je zagotavljal gostilničarko, da ne pade vinar od njega, če ga narobe obrne in je gostilničarki le ponujal škarjice v zastavo, da bode on pošteno plačal, kakor bode kaj zaslužil. Gostilničarka ni hotela škarjic v zastavo in poslala je po policaja, da bi krojačka aretiral. Policaj pa je bil tako usmiljenega srca, da je plačal kro-jačkov dolg in krojačka spustil.
— Krah tvrdke K. Schumi. Pri krahu prizadet je tudi neki trgovec, ki se je pred kratkim v Ljubljani etabliral in je bil že dalje časa v zvezi z K. Schu-mijem. Temu trgovcu, ki se je z nenavadno reklamo vpeljal, so postala ljubljanska tla prevroča in hoče zategadelj Ljubljani hrbet pokazati. Tudi prav ! So-lidnost ljubljanskega trga je bila po vsej Avstriji znana. Ta ugled je pa v zadnjem času precej trpel. Ljubljanski trg si mora zopet svoj stari renome pridobiti!
— Strah v Zatiškem dvorcu. Na dan sv. Rešnjega telesa zjutraj ob 4. uri je v Zatiškem dvorcu strašilo. Hišnica je videla 3 metre dolgo prikazen, zavito v belo rjuho priti po stopnjicah in iti na dvorišče. Prikazen se je plaho ozirala in končno zginila v stranišče. Hišnica, ki stanuje sama v dvorcu, se je te prikazni tako prestrašila, da je kar zbežala v sobo in se zaklenila. Šele ko je skozi okno poklicala neko žensko v hišo, je odprla vrata in šla spet vun. Skupaj s to žensko sta iskali strah po hiši, pa ga ni bilo več. Prikazen je bila že izginila s stranišča. Sedaj vsak večer čakajo moški na prikazen, ali ta se ne vrne več.
— Boj med ženskama. V četrtek sta se v neki tukajšnji gostilni, ki nosi ime po nebeških prebivalcih, sprli in stepli natakarica in neka šivilja. Šlo seje za fanta. Šivilja je imela že dlje časa znanje z nekim strojarskim pomočnikom, katerega je pa sedaj brhka natakarica ujela v svoje zanjke. Seveda je to šiviljo hudo bolelo in jezilo, šla je v gostilno nad natakarico in jo pozvala na odgovor, zakaj ona njenega fanta zapeljuje. Beseda dala je besedo, zaušnica dala zaušnico in kmalu sta si bili obe ženski v laseh in se lasali na veliko zabavo gostov, dokler ni prišel policaj in ju razdvojil.
— Nezgode. Zidarski vajenec Ivan Holz je v četrtek pri zgradbi škofovih zavodov v Št. Vidu ponesrečil. Padel je kakih 5 metrov globoko z odra in se pobil. Prepeljali so ga z vozom v deželno bolnico. — V Begunjah je ponesrečil delavec Valentin Muri. Pri nakladanju lesa mu je padlo bruno na levo nogo in mu jo zdrobilo. Prepeljali so ga tudi v tukajšnjo deželno bolnico.
— Utopljenca so našli v Gruber jevem kanalu pri mostu v Stepanovi vasi. Cerkovnik Jakob Podor in posestnik Ivan Bajde iz Stepanove vasi sta ga potegnila iz vode, v kateri je menda ležal že kaka dva meseca. Konstatiralo se je, da je utopljenec berač Gregor Slana, star kakih 55 let, doma v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Slana je bil pijančevanju udan in je brez dvoma ponesrečil.
— Streljanje na Tržaški cesti. Dohajajo nam pritožbe, da ob Tržaški cesti streljajo s floubert puškami na ptiče, pse in mačke. Predvčerajšnjim je jeden fant ustrelil v glavo Perhavčevemu psu in tudi neki fant je baje že obstreljen. Policija je neki že priredila lov na te strelce in je menda tri tudi že ujela.
— Klobase kradel je postopač Jože Pirnat v Šolskem drevoredu. Ko si je še hotel prisvojiti suho prašičjo glavo, so ga zasačili. Dali so ga pod ključ.
— Samomor. Danes popoludne se je v svojem stanovanju v Kolodvorskih ulicah št. 22 na postelji ustrelil kurjač na južni železnici Josip Breu. Vzrok samomoru je dosedaj neznan.
— Stolp na gradu so pričeli na novo kriti. Pri tej priliki pripomnimo, da res ne vemo, čemu se je svoj čas posta vilo gori tisto tičarsko strašilo, ki kazi stolp in ovira razgled!
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri, v nedeljo, 8. t. m, pri »Novem svetu« na Marije Terezije cesti koncert. Člani in otroci prosti, nečlani plačajo 40 h. Začetek ob 4. popoldne.
— Prvi balinski klub pri Cenkarju se otvori v ponedeljek, 8. t. "S klubovo balinanje se bo vršilo vsaki Ponedeljek zvečer, h kateremu se vabijo
vsi člani in drugi prijatelji balinanja. Ba-lina se pri plinovi razsvetljavi.
— V hotelu „Stadt Wien" pri
Maliču bodo se le kratek čas videle razne senzačne posebnosti abnormalnih ljudij in živih Živalij, kakor tudi morskih pošastij. Razven tega se vidi ondi od 9. zjutraj do 9. zvečer „originalni pariški cirkus bolh, ki je ob parižki razstavi in v vseh večjih evropskih mestih vzbujal veliko senzacijo. Vstopnina 10 kr., otroci in vojaki 7 kr., v dvorani hotela „Stadt Wienu.
— Izgubljene in najdene reci. V četrtek dopoludne je izgubila na Mestnem trgu neka dama star petak. — Na Pogačarjevem trgu je izgubil posestnik A. P. iz Nove vasi bankovec za 20 kron. — Šolski učenec I. E. je našel v bližini nove vojašnice v travi srebrno uro in srebrno verižico. — Nekje v mestu je bila izgubljena zlata hroža v podobi kljuČka. vredna 50 kron. — Na Mestnem trgu je izgubila krojačeva žena I. I. sivo denarnico, v kateri je imela bankovec za 10 kron, nekaj drobiža in 2 svetinji. — Zasebnica N. F. je izgubila na Sv. Petra cesti devarnico s 12 kronami. — Branjevka U. T. je izgubila na Mestnem treru denarnico, v kateri je bilo 10 kron. — Napoti skozi »Zvezdo«, po Šelenburgovih ulicah do pošte je izgubila služkinja I. N. bankovca za 20 in 10 kron. — Na Pogačarjevem trgu je bila izgubljena denarnica s petakom. —Neznano kje v mestu je bila izgubljena zlata igla.
* Najnovejše novice. Društvo nemških časnika r j ev za planinske dežele v Avstriji sije vstanovilo posredovalnico za službe po celi Avstriji in Nemčiji. — Na dvoboj sta pozvala italijanskega ministra Prinettija dva poslanca, ker je ju obdolžil, da sta se v neki komisiji nečastno vedla. — Perzijski šah je podaril 10.000 frankov za žrtve na Martmique. — Še ena s lep arka. V Šopromu so zaprli neko Irmo Tihanv, soprogo častnika, ki je obdolžena, daje ponarejala z imeni barona Cblumeckega, dvor. svetnika Cbledovvskega in drugih, visoke menice. — Pretep med Slovaki in Mažari. V trgu Semez blizu Požuna so priredili slovaški in mažarski fantje pravcato bitko iz starega sovraštva. Preden so prišli orožniki sta bila že dva mrtva, trije pa težko ranjeni. Bojevali so se z železnimi drogova. — Balmašev živi? Čudna vest se je rastrosila, češ, da je smrtna obsodba in obešenje Balmaševa, znanega morilca Sipjagina, bila zgolj fikcija, kajti morilca so takoj po napadu zgrabili v višje policijske uradnike oblečeni njegovi tovariši, ga spravili v voz ter ž njim zbežali.
* Drugič od žene ločen je bil
knez Albert Monakovski. Ločil se je od svoje druge žene Alice, vdove vojvode Richelieuje. L. 1880 se je ločil od prve žene, lady Douglas Hamilton. Knez je 54 let star, kneginja pa 44. S prvo ženo je imel sina, z drugo pa nobenega potomca. Prva žena je omožena sedaj z grofom Festetitsem. Njegova druga žena pa je prinesla v zakon sina, kneza Ar-manda.
* Nevarna samomorilka. 16
letna dekla Jos. Gornitsch se je v sredo vrgla iz okna v II. nadstropju hiše na Dunaju ter padla na 721etno starko. Samomorilka se je pobila smrtno, starko pa je nevarno pohabila ter bo menda tudi umrla. Dekle se je bala kazni radi tatvine.
* 17.822 dobitkov v gotovini, med temi glavni dobitek 200000 kron, dalje obilni dobitki, kakor 15.000 kron, 10000 K, 5000 K, 2000 K itd. v skupnem znesku malodane pol milijona se dobi pri XXII. državni dobrodelni loteriji, koje žrebanje se vrši že 12. junija t. 1. Ena srečka te loterije, ki zasluži radi svojega dobrodelnega namena posebnega ozira, stane 4 K in se dobiva v tabačnih trafikah, menjalnicah itd.
* Grozno mučeništvo. Iz Dallessa (Teksas) poročajo o strašnem umoru zamorca Dudlev Morgana, ki je šiloma one-častil neko belo ženo, soprogo delavca Mac Kava in potem pobegnil. Zamorca so zasledovali z mesarskimi psi, in ko so ga dobili, so ga peljali z železnico v Lansing. Ze prej pa so brzojavili na vse strani, tako da je čakalo na postaji 4000 oborožencev. Ti so peljali zamorca do hiše Mac Kava, kjer je žena iz poznala svojega napadalca. Potem so ga privezali na železen drog, izžgali mu oči, tudi po telesu so ga obžgali. Mučili so ga uprav bestialno, in sicer prav počasi. Sele ko se je zamorec onesvestil, so ga deli na gorečo gromado, kjer so ga pustili tako dolgo, da je umrl. Žena Mac Kava je ves čas gledala to grozno mučenje. Žalostno je, da ni v vseh južnih državah sodišča, ki bi obsojalo to strašno linčanje. V zadnjih petnajstih letih so belo-kožci usmrtili na ta način 2500 zamorcev.
Statistika veroizpovedanj na Ruskem. A. M. Zolotarev objavlja v »Ruskom Včstniku« statistične podatke v veroizpovedanjih na Ruskem.  Po teh
je vseh prebivaloev v Rusiji 128,188.627 in izmed teh:
Pravoslavnih . . 90,100.106 ali 6990»/, mohamedancev . 13,889 421 ali 10 83°/» katolikov .... 11,420.227 ali 891»/0 protestantov .   .   .    6,213.237 ali 485%
Židov..... 5,189.401 ali 405«/,
drugih kristijanov 1,224.032 ali 0-96»/, drugih nekristijanov 645.503 ali 050«/« Pravoslavni so Rusi, Rumuni, veliki del Gruzinov in finskih plemen. Islam spoznavajo turško-tatarski rodovi, zlasti pa vsi, malo da ne, prebivalci na Kavkazu. Poljaki in Litvanci so katoliki, Nemci pa Lute-ranci.
* Najvažnejši dnevi v zgodovini vojne v južni Afriki. L. 18 99.
se je 9. oktobra proglasil ultimat Burov, katerim so zahtevali, naj se poverijo prepiri radi agleških priseljencev posebnemu razsodišču ter da naj se umakne angleško vojaštvo z mej Transvala. — 10. okt. Anglija je zavrgla ta ultimat. — 11. okt. Buri so vdrli v Natal. — 19. okt. General Symons je bil pri Glencol tepcn, Angleži so bežali v Ladvsmith. — 20. okt. Vojni vspeh Angležev pri Elandslagte, pri katerem je bil nemški kor, ki je prišel Burom na pomoč, skoraj popolnoma uničen, in polkovnik Schiel ujet. — 29. okt. Angleške čete so bile pri Nichol-sousneku ujete. — 31. okt. Buller je dospel v Kapstadt, — 21. nov. Kraljica Viktorija je sporočila vojakom, da jim pošlje čokolade.
— 23. nov. Zmaga Methuena pri Belmontu.
— 25. nov.  Zmaga Methuena pri Eneslinu.
— 29. nov. Velik poraz Methuena ob Mo-duler Riverju. — 11. dec. Poraz Methuena pri Magersibnteinu. — 15. dec. Poraz Bullerja pri Colensu. Angleži so izgubili 11 topov.
— L. 1900. 10. jan. Lord Koberts in Kit-ehener sla dospela v Kapstadt. — 24. jan. Poraz Bullerja na Spionskopu. — 8. febr. Poraz Bullerja pri Vaalkrantzu. — 18. febr. Lord Roberts je zajel pri Jakobsdalu generala Cronjeja, ki je imel 8000 mož. — 27. febr. Cronje se je udal pri Paardebergu s 4300 možmi. — 28. febr. Buri so prenehali oblegati Ladysmith. Panika Burov. — 13.   marca.    Obleganje   Bloemfonteina. —
18. maja. Opustitev obleganja Mafekiuga. — 27. maja.  Lord Roberts je prekoračil Vaal.
— 28. maja. Angleži so anektirali republiko Oranje. — 31. maja. Angleži so zasedli Jo-hanesburg. — 5. jun. Angleži so zasedli Pretorijo in so osvobodili 4000 ujetih angleških vojakov. — 30. jul. Angleži so zajeli burskega generala Prinslao pri Fourisbergu s 5000 možmi. — 23. avg. Poraz Burov pri Dalmamuthi. — 26. avg. Poraz Burov pri Belfastu. — 20. s ep. Lord Roberts izjavi, da je vojna končana, ter da se upirajo samo še nekatere razkropljene čete, katere pa tvorijo samo najeti tujci. — 20. okt. Predsednik Kriiger je zbežal na holandski la-diji „Gelderland" v Evropo. — 11. dec. Lord Roberts je odpotoval; poveljništvo je prevzel lord Kitchener. — L. 1901. 30. maja. Zmaga Burov pri Blakfonteinu. — 20. avg. Zmaga Burov pri Uniodale. — 30. septembra. Zmaga Burov pri Moevvillu. — 11. okt. Angleži  ustrele  burskega  poveljnika Lotterja.
— 12. okt. Angleži so ujeli burskega poveljnika Scheepersa,  katerega   so ustrelili
19. jan. 1902. — L. 1 90 2. 30. jan. Holandski minisrski predsednik dr. Knvper se je ponudil, da bi posredoval med Buri in Angleži.
— 9. marca Poraz Angležev pri Tvveebochu. Methuena je ujel Delarey in^ ga kmalo potem izpustil. — 17. marca. Člani transvalske vlade, na čelu jim Schalk Burger, so prišli v Belfast. Začela so mirovna pogajanja. — 31. maja. Buri in Angleži so podpisali v Pretoriji mirovno pogodbo.
Društva.
— Pevsko društvo Slavec"
priredi, kakor že dvakrat naznanjeno, svojo veliko vrtno slavnost na dan 6. julija t. 1. na vrtu in v areni »Narodnega Joma«. — Društvo je to slavnost že dvakrat preložilo, prvič radi časnikarskega shoda, drugič pa radi nameravane velike akcije v korist »Narodnega doma«. »Slavec« je sedaj to slavnost definitivno določil na gori omenjeni dan ter je izrazil željo, da se ostala narodna društva blagovoljno ozirajo na ta dan pri svojih prireditvah.
— Pevskega društva „Ljubljana" prvi koncert, koji se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. v Švicariji, zanimiv bode že radi poleg druzega sporeda in obilo zabave posebno pevski spored. Ker bode za občinstvo skrbljeno tudi z vedno animirano šaljivo pošto, coriandoli corsom vsled tega se nadeja društvo od strani p. n. občinstva najlepše vdeležbe.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur11 priredi ob ugodnem vremenu v nedeljo dne 15. t. m. popolu-danski izlet v Vevče. Ker je slavno ravnateljstvo papirnih tovarn v Vevčah dovolilo društvenim članom, da si ogledajo notranje prostore teh tovarn in bo to naše člane gotovo zanimalo, opozarjamo že danes na ta izlet. Pa tudi za zabavo je preskrbljeno, ker se naš pevski zbor tega izleta polnoštevilno vdeleži. Tega izleta se lahko-udeleže tudi nečlani, zato opozarjamo g. društvene člane, da svoje kolege k izletu vabijo. Zbirališče in odhod naznanimo pravočasno.
— Šišenska čitalnica napravi prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m. društveni
izlet na sv. Jošta. častite Slane se na to opozori in k vdeležbi vabi s pristavkom, da se bo podrobneji spored pravočasno objavil.
— Narodna čitalnica na Vrhniki priredi v svoji dvorani jutri, v nedeljo dne 8. junija, gledališko predstavo, h kateri je povabila Člane slovenske drame iz Ljubljane. Vprizoril se bode igrokaz v treh dejanjih »Oče in očim« ali »Ženski Otelo«. V glavnih vlogah sodelovali bodo gg. Danilova, Dobrovolna, gdč. Kočevarjeva, gg. Danilo, režiser Dobro-volny in Nučič. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. župana Jelovška, in sicer sedeži v prvih treh vrstah po 1 K 60 h, v ostalih po 1 K, stojišča po 60 h. — Začetek ob 8. uri zvečer.
— Zborovanje učiteljskega društva za litijski okraj bode one 12. junija t. 1. v Šmartnem pri Litiji v zvezi s hospitacijo na 4 raz. ljudski šoli v Šmartnem.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 7. junija. Govor nemškega cesarja v Marienburgu, ki je bil naperjen proti Poljakom, je na poljske poslance naredil jako velik utis. V obče se sodi, da dobi ta cesarjeva izjava odgovor v tej obliki, da premeni poljski klub svojo dosedanjo takt'ko in nastopi odločno proti zvezi z Nemčijo Odkar se je v Nemčiji začelo sistematično raznarodovanje Poljakov, je v poljskem klubu čedalje bclj rasel odpor proti zvezi z Nemčijo, danes pa je ogromna večina poljskega kluba za energično politiko proti Nemčiji
DomŽ3le 7. junija Volitve iz II. razreda se ni udeležil noben klerikalec, k volltvi iz I razreda je prišel jedini župnik Strupi. Ćrnuhi so se poskrili kakor letošnji kebri. Domžale ostanejo neomajana trdnjava narodno-napredne stranke.
Daždtne 7. junija. Kralj Albert leži v agoniji.
Bruselj 7. junija. Burski dele-gatje Fischer, \Vessels in \Vol-marans prisežejo prihodnji teden zvestobo angleškemu kralju in takisto tudi vse osebje burskega poslaništva. Samo Kriiger in dr. Leyds sta izjavila, da nikdar te prisege ne storita.
London 7. junija. Buri so že začeli izročati orožje angleškim oblast-vom. Kitchener javlja, da je do 5 t. m. kapituliralo 1124 Burov.
Narodno gospodarstvo.
O zavarovalstvu.
Vsestransko opozarjenje na važnost zavarovanja na življenje me je napotilo, da sem sklenil, se zavarovati. Naravno je, da sem se pred vsem podučil o razmerah posameznih zavarovalnic in se šele potam odločil, kje da se zavarujem.
Prepričan sem, da koristim vsem tistim, ki se hočejo zavarovati, ako jih opozorim na zavarovalnico „Mutual". Da se spoznajo razmere pri ti zavarovalnici, hočem v naslednjem posneti kar sem čital v raznih (italijanskih in angleških) listih) o ti zavarovalnici.
Komaj mesec dni po koncu 1. 1901. so velike ameriške zavarovalnice že predložile državnemu zavarovalnemu uradu svoje bilance in jih tudi razglasile.
Taka hitrost in taka točnost pri tako ogromnem podjetju je sama na sebi čudovita in bi že to obračalo pozornost na te zavarovalnice; v še večji meri pa obujajo občudovanje doseženi uspehi.
Pregled v bilanci zavarovalnice „Mutual" navedenih številk opravičuje v polni meri laskavo priznanja, ki ga je izreklo najodličnejše angleško strokovno glasilo, londonska „Review". Ta list pravi, da je razvoj amerikanskih vzajemnih zavarovalnic najčudovitejši finančni fenomen dvajsetega stoletja.
Pač res; podjetje, kakor je zavarovalnica „Mutual" se lahko imenuje fenomenalno, saj ima ta zavarovalnica povprek inkasso, ki znaša več kakor milijon kron vsak delavnik v letu; saj plačuje v jednem samem letu ime-teljem svojih polic okrog stopetdeset milijonov kron; saj napravi v teku dvajsetih mesecev novih zavarovanj za več kakor miljardo kron; saj ima upravljati premoženja, ki znaša več kakor tisoč osemsto milijonov kron. Ustanovljena je bila ta zavarovalnica brez krajcarja kapitala, a sedaj, v 60. letu svoje delavnosti ima izreden rezervni zaklad, ki znaša več kakor tristoštirinajst milijonov kron in jamči za vse njene obveznosti.
Ako se pomisli, da je ta dolga vrsta milijonov nastala iz skrbnosti, štedljivosti in požrtvovalnosti rodovinskih očetov v prid njihovih udov in otrok, in da ima namen, služiti le-tem, mora vsak, kdor ima kaj človekoljubija, občudovati deželo, kjer se morejo zgoditi taki finančni čudeži in hvaliti može, ki so s svojo administrativno sposobnostjo, s svojo vstrajnostjo, s svojimi študijami in s čistostjo značaja, ta uspeh prouzročili.
Kar se tiče množine veljavnih zavarovanj in zakladov za jamslvo zavarovancev, je ta zavarovalnica prva, mej tem ko ima vedno manj stroškov.
Skupna aktiva znašajo več kakor 72 milijonov šterlingov; garancijski zaklad se je pomnožil za 1,300.000 šterlingov in znaša sedaj že nad 12 milijonov šterlingov.
Mjf' Dalje v prilogi.
Nove izvršene in plačane kupčije znašajo 39,911.000 šterlingov; na leto za 3,741.000 šterlingov več Veljavna zavarovanja znašajo nad 225,000000 šterlingov, in se na leto zvišajo za 20,900000 šterlingov.
Skupni inkasso iz vseh virov se je od pred-nega milijona šterlingov zvišal 13,400.000 šterlingov.
Dne 1. januarja so aktivitete „Mutuala" Znašale ogromno svoto 352,83.8972 dolarjev. Ni ga zavoda na svetu, ki bi imel tako velikanske in tako solidne aktivitete. V primeru s predidočim letom so se zvišale aktivitete za 27,085.819 dolarjev. ,.Inkasso" je lani znašal 65,624.305 51 dolarjev. „Mutual" je naložil 289,652.388 84 dolarjev za rezervo in za druge pasivnosti, kakor je to določil državni zavarovalni urad v Novem Yorku, vrh tega ima „Mutual" še drug izreden garancijski zaklad v znesku 60,706.58283 dolarjev, čigar dobiček je večinoma namenjen, da se v tekočem letu razdeli med zavarovance.
Tekom L 1901. je ,.Mutual" na police umrlih zavarovancev svoto 17,344.023 13 dolarjev, a na police živečih na doživetje zavarovanih članov 11,335 64777 dolarjev. Plačilo na police se je v primeru z leto 1900 zvišalo za 2,307 806 07 dolarjev. Vse glavne operacije „Mutuala" so v 1. 1901. izvrstno uspele in izkazujejo vse bilančne rubrike znaten napredek.
Dne 31. decembra veljavna zavarovanja so znašala 1.143,503.101 dolar. V devetinpetdesetih letih svojega obstanka je „Mutual" plačal ime-teljem polic svoto, od katere pride, povprek ra-čunjeno na leto devet in pol milijona dolarjev, ali skupno 569.159.478 dolarjev.
Društvena uprava velja vse skupaj 42,452.606-50 dolarjev.
Na čelu te velikanske zavarovalnice stoji predsednik Rikard Mac Curdy, mož čudovite delavnosti in izredne finančne bistroumnosti. Odkar je Mac Curdy društvu na čelu, se je to uprav fenomenalno razvilo. Uprava funkcionira s presenetljivo točnostjo in zanesljivostjo in napreduje društvo od leta do leta v vseh delih sveta. V vodstvu društva so možje, ki zavzemajo v finančnem svetu najodličnejša mesta; podpredsednik je Robert A. Grannis, generalni ravnatelj je Walter
H. Gilette. Generalno ravnateljstvo za Avstrijo je na Dunaju Lobkovvizplatz.
„Mutual" je najbogatejši in najimenitnejši finančni zavod na svetu. Od ustanovitve do 31. decembra 1900 je društvo izplačalo: za nesreče
I. 219,307.063 30 K. za doživetja 261,926.334 66 K, za rente 39,963.36775. Od ustanovitve do 31. decembra 1900 je društvo plačalo in naložilo na račun svojih zavarovancev 4.489,252 330 49 K.
Garancijski zaklad je znašal 31. decembra 1901: 1 miljardo, 828 miljonov, 587 tisoč kron v zlatu.
Pri avstrijski vladi je deponiranih sedem milijonov kron.
Vse kar sem tu navedel sem posnel iz raznih italijanskih in angleških strokovnih [listov, priobčil sem pa to v namen, da imajo rojaki, ako se hoče kdo zavarovati, nekako podlago pri izberi med raznimi zavarovalnicami. (1313)
Vrhnika, dne 6. junija 1902.
Teodor Frohlich.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 7. junija 1902.
Skupni državni dolg v notah   .   .   .   . 101 70
Skupni državni doig v srebru .... 101 55
Avstrijska zlata renta....... 12080
Avstrijska kronska renta 4°/,  .... >»9 80
Ogrska zlata renta 4°/0....... 12070
Ogrska kronska renta 4%..... 9795
Avstro-ogrske bančne delnic9   .... 1600 —
Kreditne delnice......... 689 —
London vista.......... 24 27' ,
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 32'..,
20 mark   .   .   ;......... 23 46
20 frankov........... 1307
Italijanssi bankovci........ 93 60
C. kr. cekini........... 11 32
Žitne cene v Budimpešti
dne 7. junija 1902. Termin.
Pšenica za oktober .... za 50 kg K 790 Rž „ oktober ...... 50 „    „   6 61
Koruza   „ julij.....„ 50 „    „ 508
„       „ avgust   ....    „ 50 „ ,.516 „ maj 1903.   ...    „ 50 „    „ 511 Oves      ,, oktober .  .  .  .   „ 50 „    „ 586 Efektiv. 5 vinarjev ceneje.
Darila.
Upravnišlvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila In Metoda. _ K orel* v Šmartnem pri Litiji nabral 3 K 40 v. v veseli družbi pri Robavsu. — Gospod Saboty v Olomucu nabral 8 K v veseli družbi v rNarodnem domu" (Olomuc). — Skupaj 11 K 40 v. — Živeli !
LV. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos . . . 31312 K 19 vin.
J. Sturm, c. kr. prof. na Dunaju 40 „ — „ Ivan Hribar, župan, prispevek za
sušeč................. 50„ — „
Iz zavoda gospice Toni Pajničeve 3 „ — „ Štemburjevi gostje iz Ljubljane
dne 13. sušca........... 20 „ — „
Vesela družba pri Zenkerju. ... 3 „ — „ Vek. Legat v Celovcu za Resma-
nove pesmi J............ 20 „ — „
Norbert Zanier v Št. Pavlu za
Resmanove pesmi......... 20 „ — „
Ivan Hribar, župan, prispevek za
april................. 50 „— „
Ant. Kuhar v Trbovljah za Res-
manove pesmi........... 12 „ — „
Kmetska posojilnica ljubljanske
okolice................ 50 „ — „
Emil Orožen, c. kr. notar, za Res-
manove pesmi........... 20 „ — „
Omizje .j-ri roži" namesto venca
na dr. Šumerjev grob...... 20 „ — „
Ana Kobalova nabrala pri Auerju 5 „ 50 „ Ant. Steiner od F. K. v poravnavo terjatve........... 31 „ — „
Francika Verbičeva v Bistri nabrala................. 8„ — „
Simon Gregorčič v Gradišču ... 50 „ — „ Ant. Kuralt v Senožečah za Res-
manove pesmi........... 6 „ — „
Simov Rutar, c. kr. profesor ...      20 „ — „
Franja dr Tavčarjeva........ 60 „ — „
Ivan Hribar, župan, prispevek za
maj.................. 50 „ — „
Skupaj . . 31850 K 69 vin.
Dr. Josip Stare,
blagajnik.
Bratje Sokoli!
Jutri, v nedeljo se vrši prvi letošnji  pešizlet.  Vabimo Vas, J^§3Ln da pridete ob     ,2 v društveni \» obleki v »Nar. dom«, od koder Fv     W odkorakamo mimo Dobrave čez ^?f**^ hrib k »Miklavu« v Dolnice. Odbor želi, da se v obilem številu vdeležite tega izleta, da se bode s tem večjim veseljem lotil prirejevanja drugih izletov. Odbor.
Za prebivalca mest, uradnike I. t. d. Proti težkotarn prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav-tjenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (12—8)
Prav doinae« zdravilo, katero ze že nad 40 let hrani za vsak slučaj v nekaterih rodbinah, je „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi. To mazilo se rabi z jako dobrim vspehom, da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da se rana po hladilnem, bolečino zmanjsu-jočem vplivu mazila hitreje zaceli. „Praško domače mazilo" iz lekarne B Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! a
Po dolgem zliiiMlteau času Je nujno potrebno, da se telo temeljito osnaži in desin-fekcira. Voda sama ne zadošča, temveč se moramo poslužiti desiufekčoega mila. Najboljša mila za to in sploh za vse kopeli in za umivanje so: ller-ft-er-jevo kotranovo milo, Berg-er - Jevo clirerln - ku-tranovo milo in Berfrr-jevo karbolovo milu. Dobiva se v vseh lekarnah v državi. Pristno samo s sledečo varstveno znamko:     1 (1069—2)
(1291)
ROgaČki     napravlja tek, Tomnol iirolnni P0VSPesuJe Povijanje, 91 dImPdI-VidIKu uravnava menjanje snovij.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
TaDno-cbinin tinlrtnra za lase
katera okrepeuje laslšee, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las.
1 steklenica z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj .kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—15)
Deželna lekarna Milana Len s tek a v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu.
Zahvala.
Povodom smrti ssoje nepozabne matere gospe Katarine L as ar izrekam gospodm uradnikom in delavcem tvrdke Tonnies za prelepe vence, društvu delovodij in vsim drugim znancem za prijazne udeležbo pri pogrebu, posebno pa tudi pevskemu društvu „Ljubljana" za ganljivo zapete žalostinke, v svojem imenu in imenu vseh ostalih sorodnikov tem potom najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 7. junija 1902
(1327)
delovodja tvrdke Tonnies.
Meteori ogično poročilo.
Viftina nad morjem.     t-2 m. Srednji zračni tlak 7S6-0 mm.
.1            Stanje 2 S3
•g   Čas opa- baro- j 2, >
,3 I zovanja , metra; g «?
Iv mm. £i n
Vetrovi Nebo
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
732 0     16 2
731 5 30 6
14 4
19 8
si. svzhod
si. sever bL sever
oblačno
oblačno oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 16'3°, nor-male: 167°.
najboljša zdravilna in osvežujoča pijača, ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja,
in jo priporočajo najodličnejši zdravniki kot bistveno -pcc3.pira.lxi© sredstvo pri Kar-lovovarških in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za nadaljno zdravljenje. (30—2)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju sin Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Glasovir,
harmonij, velika slika, ki predstavlj a zadnjo večerjo in 2birka školjk se po ceni W&£~~   p p o d a.   """^ES (1315—1) Vpraša se: Zvezdarske ulice t, I. nad.
Knjigovodja
zmožen bilance, spreten, resen in zanesljiv, z dobrimi spričevali se pod ugodnimi pogoji vsprejme.
Ponudbe naj se pošljejo pod »3000 K« upiavništvu »Slov. Naroda«. (1324)
Enonadstropna hiša
skoraj nova, obstoječa v pritličju iz dveh sob, zelo prostorne kuhinje, jedilne shrambe in kleti; v prvem nadstropju pa iz 4 lepih sob in hodnika. Puleg je drvarnica, svinjak in tudi 1500 m'J vrta.
V hiši, ki je sredi Begunj je gostilna ter je pripravna tudi za trgovino. Prodala se bode dne 24. junija 1902 iz proste roke. (1304—1)
Več se izve pri Heleni Meden v Begunjah nad Cirknico štev. 6.
Iščem compaynona
za trgoviuo z mešanim blagom, ki ima 50.000 —60.000 K prometa. Vložiti treba 1500—3000 K. Želi se nekaj znanja v branži železnine. Pismene ponudbe na uprav. »SI. N.« pod »Compagnon«. (1307—l)
Na
ie hisa
na Kari o vs ki cesti štev. 12
z 2 kletmi in hlevom ter s šupo za seno in 2 travnikoma. Proda se tudi brez travnikov. Več ze izve Privoz št. 9. (1319—1)
Tovarniški poslovodja
išče se
za tovarno na Kranjskem. Zahteva se znanje slovenščine v govoru in pisavi, izurjenost v navadnem računstvu, zanesljivost in treznost. Prednost imajo oni, ki so že služili v kaki tovarni kot poslovodje, delavski nadzorniki ali pazniki, posebno oženjeni. Lastnoročno pisane ponudbe s popisom dosedanjega službovanja naj se pošljejo pod naslovom ,,Poslovodja A 92" na uprav-ništvo tega lista. (1326—1)
Naznanilo.
Na prodaj so lepa bukova drva
po 24 col dolga, po ugodnih cenah.
Istotam je na prodaj lep nov
po izredno ugodni ceni.
Josip Turk (i308-i)
^35u2.eeleegra.  ossta šte-sr. 3.
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop m sadnega trga. Pogačarjev trg.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini. Danes v soboto, dne 7. junija, zadnjič razstavljeno:
kopališče Slster, jtiarijini vari in 3(arlovi vari.
Od nedelje 8. do vštevši 14. junija:
Velezanimivo
potovanje po slikoviti Švici do Ženevskega jezera.
Otvorjeno mak dan, tudi ob nedeljah ln  praznikih,  od  9. ure  zjutraj do
9. ure zveeer. (1312)
Korespondent
z dobrim konceptom, ki je slovenščine in nemščine popolnoma zmožen, ter dober stenograf z lepo pisavo se sprejme.
Ponudbe naj se pošljejo pod „Stenograf" na upravništvo »Slov. Nar.« ^325)
Poziv na vse
ki nimajo premoženja!
Vsak, kdor zato piše, dobi za predposlani znesek pol krone, tudi v poštnih znamkah, kot plačilo za porto, oznanilo, prospekte, navodilo, poučenje in recepte za majhno fabrikacijo. ki ne zahteva nikakih opravilnih prostorov, nikakega kapitala, nobenih posebnih strokovnih znanosti in s čem si more vsakdo z malo denarjem utemeljiti svojo eksistenco. (13231—1) Pisma naj se dopošiljajo na Edvard Klier-ja nasl. Dunaj III., Rennweg-Hafengasse 5.
Cafe-restavrant „ŠVICARIJA".
0 nedeljo, dne S. junija
dva koncerta
ogrske dvorne ciganske godb. kapele
Jonas Jancsi. Prvi koncert ob 4. popoludne, drugi ob 8. zvečer. — Vstop prost.
Na mnogobrojni poset najvljudneje vabi z velespoštovanjem (1322) Fric Novak.
V najem se odda takoj prostorna
T7- "\7"ođAcaJa. (G-orenjslszo)
Pritikline : 2 hleva, 2 drvarnici, 2 šupi, lep sadni vrt in nekaj njiv po dogovoru. Hiša stoji tik glavne ceste nasproti farni cerkvi in je primerna za prodajalno ali gostilno.
Natančna pojasnila o tem se zvedo pri podpisani, pa tudi pri gdč. ^larljl Hribar v Vodicah, katera vodi v hiši že 17. leto trgovino z različnim blagom. (1296—1)
Franja Kržič
posestnica v Trbojah, pošta Smlednik (Gorenj.;.
Kavarna „VALVAZ0R".
Usak dan sveži
sMikiio letali.
Tudi se oddajo sledeči časopisi: »Slovenec«, »Agramer Tagblatt«, »Politik«. »Grazer Taorblatt«, »Edinost«, »Arbeiter-Zeitung«, »The Grafik«, »Wriener-Zeitung«, »Jugend«, »Medicinische Wochenschrift«, »Pschiitt«, »Interessantes Blatt«. (1261—2)
Svarilo.
Upraviteljstvo brežiške grajščine prepričalo se je, da ponuja tvrdka ..O Holuiar i dru iz Zagreba po raznih krajih vino na prodaj pod reklamo, da izvira ta roba iz vinogradov brežiške grajščine.
Resnici na ljubo konstatujem, da ni tvrdka »O Kolmar i drug« od upravitelj-stva brežiške grajščine grofa Attemsa, nikdar kupila kapljice vina, da uporablja tedaj to neutemeljeno reklamo le sebi v korist, lahkovernim odjemalcem in dobremu glasu vinskih pridelkov grofa Attemsa pa v škodo. (1292—1)
Dr. Gvidon Srebre
zastopnik upraviteljstva grajščine grofa Attemsa v Brežicah.
Zahtevajte
v prodajalnah, v kavarnah in
v gostilnah     -vva     0rig-Ira.a-l3n.il2. ste3slen.ica.lx- wv
v; iv
Žrebanje        Glavni dobitek
.....ata4 is-a^ja. 200.000 K.
in 17.822 drugih dobitkov.
ti
I k 12 „ a kron 14
12 *e.]t»u» 40,000 K, 1. julija 400.000 K. -    300.000 K.
(1328)
priporoča
„Ljubljanska kreditna banka".
S/^Y
CS
T9
09631954
Notarski uradnik
zmožen obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, uren in spreten v delu, ki je služboval dalj Časa v notarski pisarni in je veSč več pisarniških del samostojno opravljati ter je vajen tudi zemljiške knjige, zeli vMtopitl v kako notaroko j,ll odvetnlNko pUarno.
Ponudbe sprejema upravništvo „SIov. Nar." pod »t. 9» 14. (1289—2)
Veliki krah!
i New-York in  London nista prizanašala $ niti evropski celini ter je bila velika to-.3 varna srebrnine prisiljena, oddati vso f svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev 8
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. grebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica
Za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
4* komadov skupaj samo *-ld. O««©.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na MllxnUz.nl slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v (211—18)
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji i!., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pave! pri Preboldu. Dr. Kamilo Rohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
****
* g a
1
*
i I I
%
♦
I
*
I 1 i
♦
*
a
f *
I
♦ ♦
i
♦
*
I
1
Tovarna pečaj
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom
svojo veliko zalogo najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
r>e>6ij
in naj trpežnej ših
štediinih ognjišč
1 noga izdelka, in sicer ru-ja »zelenih, modrih, sivih, be       rumenih i. t. d., po
Jnlzjih eenah. Cen      brezplačno In poštni (32)       nine prosto. (23)
feftfffll Hm đlllMiillll
z zemljiščem ali brez njega, ki bi bila pripravna za trgovino. (1274—3) Kdo? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
!!Ugodna prilika!!
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Lepo pozlačena ura z verižico s triletnim jamstvom, 6 komadov Ia žepnin robcev, 1 svetovno pat. žepno pisalno orodje iz nikla, 1 prekrasni album s slikami, obsega 36 podob, najkras-nejših na svetu, 1 računski stroj „Patenta", kateri izračuni sam najtežavnejše naloge, k temu podučilo, 1 posta vek na pisma za vsakogar poraben, 5 komadov prelepih razglednic, 5 komadov čudovitih orakelnov egiptovskih vedeževalcev, kateri vzbujajo veliko veselja, 1 garnitura manšetnih in erajčnih gumbov iz double-zlata, s patent, zakle-palom, 3°/0 zlata, 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 fino žepno toaletno zrcalo, 1 prakt. žepni nožek, 1 fin nastavek za smodke iz jantarja, 1 modem prstan za gospode z imit. draguljem, 20 kom predmetov za dopisovanje in še 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane M. gld. SO kr. Odpošilja po poštnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (1306;
Krakov 1/3.
Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlarh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušok za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — HuBtro-(96) vani canlki laitonj. (22)
ie-*i
Firm. 167. Firm. p. t. 66/1.
Vpis firme posameznega trgovca.
Vpisala se je v register za firme posameznih trgovcev: (1299)
KJnblJ^aiia, Prešernove ulice št. 52, Kdinuiiil Havrlr. Trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Edmund Kavčič.
C?, kr. deželno sodišče.
Ljubljana, dne 3. junija 1902.
„TfinmDh" stedilna oonjišča
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se prištedi na kurjavi. (780—20)
Dobiva se v vsaki večji železnin&ki trgovini.
Tovarna štediinih ognjišč ,T^i^lmph, S. Goidschmidt & sin
Wel» na Gorenje Avstrijskem.
R02TCEGN0
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (995—7)
Južno Tirolsko,
postaja ralsogusk« ieleinie«, l1/« ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopel, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena proti vetrom, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče prve vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, dva lawn-tennis prostora in vsi drugi poletni športi. Senčnata izprebajališča, zanimivi izleti. Sezona maj—oktober. (V maju, juniju in septem' bru znižane cene.) Ilustrovane prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu.
Kopališče Roncegno
ii
Predzadnji teden!
Loterija flediskih igralcev
(Schauspieler-Lotterie).
1 glavni dobitek a 50000 k
„ * 5000,, „   * 3000,,
2 glavna dobitka a   2000 »
5 dobitkov a 1000 n
■O       „ a 500 n
20       „ a 200,,
60        „ a 100 „
IOO       „ a 50 „
300       „ a 20 „
3500       „ a 10 „ Srečke a 1 H priporoča
J. C. jVtayer v Ejubljani.
Vsi dobitki se od zalagateljev izplačajo v 1012)    gotovini po 10°/„ odbitku. 17
2 stara čolna
še dobro ohranjena, za prevažanje kamna itd., se ceno prodasta.
Vpraša naj se pri gospo Mariji Ani Wake, veleposestnici nad postajo Zagorje ob Savi. (1279—4)
Vabilo
k
rednemuobdnemuzboru
»Posojilnice za sodni okraj velikolaški ter okolico
reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo" kateri se bode vršil v nedeljo, dne 15. junija 1902. I.
ob 10. dopoldne v posojilnični pisarni
s sledečim dnevnim redom:
1. Potrjenje letnega računa.
2. Razdelitev čistega dobička.
3. Volitev načelstva.
4. Volitev nadzorstva. (1311)
5. Slučajnosti.
3(upi se
mala hiša
z vrtom
v predmestju Ljubljane. — Cena 10.000 do 14.000 kron.
Ponudbe pod: „H. 415" na upravništvo »Slov. Naroda«. (1258 - 3)
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje (1042-6) renomiranih
Dirkopp - koles
in
Waffenrader\
Suchard MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše  iz svetovnoslavne tovarne za čokolado
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv.Petra cesta 1©
. riporoča, dvojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 23 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Fr. F, Zajec
Ljubljana, Stati trg št. 28
urar,trKOverz zlatnino in  h ■•«'!» ni i 110  In z vsemi opfieiilmi preti meti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. !•»«. Srebrna cilinder rem. ura od gld <»•—. Ceniki zastonj in franko.
han Stori
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38,
Nlvalnl stroji po mvjnlxjlli eenah. Bielltle in v to stroko spadajoča popra-vila izvršuje dobro In ceno. JfW Vnanja naročila se točno izvrše". ~W
.MODERGE natančno po životni meri
"**•>. t\ za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faponi
f?|.'3@   ®   @   ®   @   priporoča   g)   @   ®   ® $
UCMRII/ V C lin A v Ljubljani, Glavni trg
ntlinliV MlIiUA « ® štev. 17. m »
Skladišče za modno blago, pozamentrija, trakova, čipke, svileno blago, parilo, m » a n a klobuka za dama. tkana In kratka roba na debelo In drobno, m a m m m
i
Ustanovljeno
leta
1842.
Brata Eberl
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CBStalŠt. 6. Delavnica: Igriške UliCB Št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Veli** lzblrka dr. Soboenleid-ovih.
bar? v tubah za akad. slikarje.
Zaloga   6oplčev   za  pleskarje, slikarje ia zidarje, itedilnog-a mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Posebno priporočava si. občinst-ru najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ia likanji
3obnib tal pod imenom „Rapldol" Priporočava se tudi si. občinstva az vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
3947
Firm. 168. Firm. p. t. II. 67/1.
Vpis firme posameznega trgovca.
Vpisala se je v register za firme posameznih trgovcev: (1298)
M j_\ *■ 1* 1_| 2>*m a«. Črevljarske ulice &t. 1, A. Silile*-. Trgovina 8 špecerijskim, kolonialnim blagom, delikatesami, vinom in žganjem ter deželnimi pridelki. Imetnik: Alojzij Lilleg.
C. Ur. deželno sedliee.
Ljubljana, dne 3. junija 1902.
HENRIK KENDA v Ljubljani,
Svoj ilustrovani cenik
1902
klobukov
za dame in otroke
pošljem čast. odjemalcem brezplačno.   (893—9)
L. Lnser^olž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-—I— som, žuljem Itd. itd. =====
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidlliig'.
obliž za turiste poKI-20.
Zahtevajte
Luser-jev
Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, C. Piccoll. V Kranju: K. Savnlk. (621—13;
Luxus-kartonaže
za 3{očevce in branjevce z južnim sadjem.
5 kilo zavitek, lepa, cenena vrsta .... 18 K 5 „ „ mešana z boljšimi vrstami. 20 „ 5 „   „      „   z najboljšimi vrstami 25 „
razpošilja franko  proti poštnemu povzetju na Avstro-Ogrskem (941—8)
Viljem Fuder
Terezin (Theresienstadt) Češko.
obooooooooooooda
8 n,iiiiif lili i
O
Slavnemu občinstvu, letoviščar- *y £y jem in izletnikom na Bled uljudno s£ q naznanjam, da sem prevzel q
g     gostilno g
g „pri panju" §
g v vasi Grai (Bletl) št. 47 in 48. g
q Priporočam   letoviščarjem    in £j
q potnikom lepa stanovanja po pri- q
q mernih cenah, s pristavkom, da se q
q dobivajo  vedno  gorka   in  mrzla q
q jedila ter točijo izvrstna štajerska q
q in dolenjska vina.  Imam tudi za- q
q logo  prve  gorenjske   pivovarne q
8M. M8yr-ja v Kranju.   Postrežba q
točna,  cene nizke. — Lep vrt s rj)
q kegljiščem, kjer je krasen razgled q
q po celi Gorenjski, je p. n. gostom q
q na razpolago q
q Za mnogobrojen obisk se priporoča q
g Davorin Urinšek g
q gostilničar. (1154—4) q
oooooooooooooooo
Firm. 166. Družb. II. 37/1.
Izbris firme.
Izbrisala se je v registru za družbene firme: IJublJana, 14»%ele Jb Lllle*.
Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim in materijalnim blagom, delikatesami, vinom, žganjem in deželnimi pridelki veled r»združne. C1, kr. deželno tsodlšee.
Ljubljana, dne 3. junija 1902. (1300)
Uabilc t&fšs*
(1297)
veselici * gledališki predstavi
katero priredi
♦ o društvo „Mengiška godba"  • »
dne 15. junija ob 3. uri popoldne
na vrtu npri
Začetek predstave ob 6. uri. # VSTOPNINA: sedeži po 40 vin., stojišča po 20 vin. #
Pri neugodnem vremenu preloži se veselica na 22. dan junija 1902. ,
1        Dr. Friderika! i
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teCe iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-SO. (828—6)
Dr. Friderika Iienglel-a
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad SO kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
TJ"ra.cin.o dovoljena (1321)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
priporoča In nanteae* le boljše
službe iskajoče vsake vrste
*.»»  IJiiltljttiio  In drugod. — Potnlna tnltaj.   .\atanrne|« v pltaurnl. Vestna lu kolikor možno hllra postrežba za-gcoto »IJena.
Trgovska ««^
akademija
v Inomostu.
(Trirazredna s pripravljalnim tečajem.)
Šolsko ieto 1902/1903 se začenja 16. septembra, šolnina znaša 120 K.
Vsi absolventi akademije imajo pravico do enoletne prostovoljne službe. — Pojasnila daje vsak čas
(1303-D      ravnateljstvo akademije.
Dvorana v hotelu ,,pri Maliču".
Samo 3 dni!
Samo 3 dni!
Originalno
bolimo gledališče in cirtus
'Floh-Theater und -Cirkus)
v katerem izvršujejo bolhe artisti (Floh-Artisten) vse možne šaljive vaje iz stroke čudapolne umetnosti v kostumih.
Vsaka pol ure nova predstava.
Odprto od 3. ure popofudne do 9. ure zvečer.
VSTOPNINA: I. prostor 20 kr., II. prostor 10 kr. Otroci pod 10 let in vojaki polovico.
Usojam si opozoriti si. občinstvo, da moje bolhno gledališče nadkriljuje vsa enaka in se ti mali artisti živi in s prostim očesom vidijo.
Razne morske pošasti
črez 4 metre dolge kakor tudi druge skrivnostno morske spake, žive abnormalne živali itd. Razven tega tudi nastop aignora Roseto, ki je čudapolna uganka, kajti požre električno svetilko, ki mu bo razsvetljevala drob.
Vidi se od 9. zjutraj do 9. zvečer.
Vstopnina 10 kr. Otroci in vojaki 7 kr.
(1314)     S spoštovanjem     raw nate,j,two.
Pozor
j trpoTci in
(1190-6)
arji! •
Kranjske $
salame!
gjfc zelo okusne kakovosti, 1 klg. 1 gld. a   20 kr., razpošilja od 5 klg. naprej ^ po pošti in železnici proti povzetju
f Dragotin J*ovak •
Q    v Trebnjem, Dolenjsko. %
I V „Narodni tiskarni
1        je izšel
I * * v proslavo * * I Fr« pre|ernct>e m stoletnice
•Prešernov1
album. + +
Cena Izvodu  K 240, po pošt 12 vin. več. Naročila sprejema
L. Schwentner
knjigo tržeč -v Ljubljani
m Ju ySw Vif ^m0 lfcw ^^^^^^
_JL_
Trgovina z železnino
PETEM m
»MERKUR««
0
•v Celju, Graška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
paV* Tomaževa, žlindra, najboljše um etri o g-nojilo- "4^1
Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. ^
Postrežba točna.
Gene nizke.
'M
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši faeone
priporočam p«» mmM.xMsJL «5«s»al.
J. S. Benedikt '
Ljubljana, Stari trg, tik moje :lavne prodajalne na voglu.
I Darila za vsako priliko! j i Frid. Hoffmann g
v Ljubljani, Dunajska cesta |
priporoča svojo naj- W večjo zalogo vseh IS vrst (jI
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi
Popravila •• Izvršujejo nsjtočnej
W I J
iESŠ*^'*^ SIS Ei^l^l^
Optični zavod
J. P. G0LDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Tu se dobiva:
Luč v žepu!"
Su i'nih ostankov vedno veliko v zalogi.
Za pomladno in t Doleti sezono
se priporoča trgovina s suk nenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
Hugo Ihl
t       xxxv Ljubjani x x x v   žalskih ulicah it.4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
37
Fotografi®
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe: na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v .Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
Ž? i *xx &. M. Pakič
Ij3-u.Tolja.aaau.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
<   Josip Reich ^
i likanje sukna, barvarija in > i kemična spiralnica na par £ \  Poljanski nasip — Ozki ulici it. 4 >
4 m priporoča za vsa v to stroko spadajoča k *      Postrežba toftna. — Osa« aitksu *
■■■■■■■■■■■■i
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospod« In otrok« J« vedno na Izbero.
VsafcerSna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
ymmmmi
Klobuke
najnovejSe faeone priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ioubljana, Stari trg St 11.
Avgust Repič, sodar
LJubljana, Kollzejake ulice Stav. 16
(■v Trnoveaao.) 24 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
IfST sode TMl
po naj nIžj In efnah.
ZnpnJ« ln prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip it. 8 (Relohova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali lra.h1a.mi Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvr&d.
>e eno
(1268-2)
dobro kolo
po jako nizki ceni na prodaj.
Kje? poizve se v prodajalni Valentina Goloba, na Mestnem trgu št. 10.
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje >amo
Fernolendt čreveljsko črnilo;
za svetla obutala samo
FernoleBit creme za naravno nsnje.
Dobiva s« povsodl. C kr.^priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunajl. Tovarniška zaloga: (1161—4)
Dunaj, I., Schulerstrasse st. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj s« natančno na moje Ime
BW St. Fernolendt.^
Krepak deček
ki je dovršil ljudsko šolo z dobrim vspe-hom,  išče  mesta  kot učenec v kaki trgovini. (1301—2) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«.
Popolna hrana (stanovanje, kopel, oskrbovanje), postrežba na dan od 4 K 50 vin. naprej. — V maju in septembru še ceneje. (926-10)
Krapinske = Toplice
na Hrvatskem.
Od zagorjanske železniške postaje „Zabok-Krapinske-Topllce" oddaljene za eno uro vožnje, 30' do 35° R. gorke akrototerme, ki eminentno uplivajo proti protlnu, mišični In členskl revml, in njih posledičnim boleznim, pri IsklJI, nevralgljl, kožnih boleznih In ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeli v mramornatih banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnlce (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in nedrage restavracije; stalna to-pliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za tennis-igre itd. Od 1. maja vsak dan zveza po poštnih omnibusih s postajo Zabok-Krapinsk« Toplice. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte is pojasDda pošilja   kopališko ravnateljstvo.
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
V najem se
skupno ali posamezno: gostilna, peka-rija, ledenica za zalogo piva, lep in primeren prostor za sode, hlev, njiva in lep vrt. Prostor za zidanje.
Kraj: tovarne z velikim premogo-kopom, čez 12.000 prebivalcev, blizu že-železničnega kolodvora. (1273—3)
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Red Star Line, Antwerpen
V Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phljo. — Dobra hrana. — Izborne oprava na ladiji. — Nizke vozne oene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Ourtel, na Dnnaji ali (1115-42)
Ant. Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Dbri z velikim dobičkom
je izdelovanje likerov in esenc mrzlim načinom. Vsak, ki se želi te proste obrti poprijeti ali si isto vpeljati, in k temu ni treba niti velikega kspitala, niti velikih proBtorov, niti posebnih strokovnjaških znanosti, naj vpraša pod šifro: „Ohne vlel Capital 1000" »nonrno ekspedicijo Kdvai*tl Brann, Dunaj I , _lilebenoergaagse «. (1194-5)
! Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—54)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22.
rs
es s
s
e u
Pristni kranjski
laneno oljnati firnež
prodaja (1140—8)
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
11 ii m t no v m ii l ceniki nn franko na razpolago.
n e
.9
s
9
a
H
o
s
9
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, k: vozijo
v Ameriko.
Ham"b!irg-2Tew York le 6 dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse raz* rede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—4)
oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške linije
v Ljubljani, Marijin trg št. i nasproti frančiškanski cerklv.
i Št. 10019.
Čudovito glasbeno orodje!
Novo! l«T Novo!
Trombino
je najbolj senzačna iznajdba sedanjega časa. To glasbeno orodje, ki se je v vseh društvenih krogih tako hitro priljubilo, je izvrstno in elegantno narejena trompeta z moenlin clsiam, na katero moremo trobiti, samo ako se pridenejo k temu pristojni trakovi z notami, torej brez učenja, brez znanja not ln brez napora, tako| vsako melodijo. — Trombino vzbuja povsod velikanski efekt in to tembolj, ako kdo v kaki družbi naenkrat nastopi kakor kak najizvrstnejši godec, dočim prej o taki spretnosti nihče ničesar ni slutil
QZ3T Najlepša zabava za hišo, društva, veselice, izlete (tudi s kolesi).
Vsak trak z notami ima 1—2 igri (pesmi, plese, koračnice itd.) in vsakemu instrumentu je priložen bogat imenik pesmi j.
Trombino stane z lahko umevnim navodilom: I. vrsta, jako fino poniklana z 9 glasovi ....  2 gld. 50 kr.
Trakovi z notami za I. vrsto
18
5   „ —
30 60
Razpošilja po poštnem povzetju:
(1099-2)
ITlelsckjntarkt  9 S5.
Življenska zavarovalnica v Gotha.
Stanje zavarovanj dne 1. februarja 1902: (405-6)
810    milijonov mark. Bančni fondi 1. februarja 1902: 267 v«        » „
Dividenda v letu 1902: 30 do 135°/0 letne normalne premije, po starosti zavarovanja,
K pristopu vabi zastopnik v Ljubljani Eđ IvlSlIll"
Razglas.
(1310)
Dražba občinskega lova na Kličem, ki se je bila s tukajšnjim razglasom z dne 14. maja t. 1. št. 9187 razpisala, se s tem prcRllenjc. ker se je dosedanji zakup med tem podaljšal.
Razpisuje se pa s tem javna dražba občinskega lova
in sicer z vzklicnim letnim zakupom 2160 Kron za dobo 5 let t. j. od 1. julija flOOS do 30. Junija 1907. Dražba bo
v ponedeljek dne 23. junija t. I.
ob fO. dopoldne v občinski pisarni v Starem trgu pri Ložu.
Dražbeni in zakupni pogoji so v uradnih urah pri tem c. kr. okrajnem glavarstvu na videz.
C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu
dne 4. junija 1902.
Št. 15908.
Razglas.
(1277-2)
Vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dno 29. aprila t. 1., št. 15.908, razpisuje mestni magistrat
javno pismeno ponudbeno razpravo za zgradbo novega betonskega kanala od tira južne železnice po Dunajski cesti in Sodnijskih ulicah do Cigaletovih ulic, kakor tudi za napravo kanalov in kamenenih cevi j v Cigaletovih, Sodnijskih in Fredilnih ulicah,
na dan 16. junija 1902 ob 10. uri dopoludne.
Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni mestnega stavbnega urada ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled.
Ponudbe, v katerih so posamezne cene, kakor tudi preračunjeni zneski s številkami in besedami navesti, vložiti je v določenem času zapečatene in s 5°/0nim vadi-jem, ki ga je določiti na podlagi proračunjenih svot, opremljene, pri mestnem stavbnem uradu. V ponudbi je tudi navesti, da se ponudnik vsem stavljenim pogojem popolnoma podvrže.
Na ponudbe, katere ne bodo vsem razpisanim pogojem ustrezale, in na take, katere bi se pogojno glasile ali se prekasno vložile, se ne bode oziralo.
Mostni magistrat v LJubljani
dnć 31. maja 1902.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa tliiiiiiire zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „■•*»»" Gradec, poste re-stante. (1095-5)
Ure na nihalo z godbo
je zadnja novost v fabrika-
ciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo muko uro najlepšo koračnice in plese. Cena z zabojem mom H k Bil. — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bi-lom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem unio « seltfl. — Te ure ra nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna priprava Budil-nik z" zvončkom in ponoči se leskatajočim kazalnikom 1.»«» ajlo*. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra.  « — Niklasta remont, ura
3 &?■«!• — Pristna srebrna n-mont. ura z dvojnim pokrovom, 5.50 K*«*. 1'ošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato nobeno riziko. Veliki ilu-strovani cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis in franko. (1109-5)
Jožef Spiering
Dunaj, L, Postgasse št. 2|C.
Kristjanska tvrdka ustanovljena leta 1860.
Enonadstropna hiša
v Gorenji diski št. 79 je iz proste roke na prodaj.
Pri hiši je vrt s sadnim drevjem. Vpraša se pri lastniku tam. (1294 - 2)
(1271-3)
Izurjena
prodajalka i& modistovka
išče službe.
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
m S ttUSSfl « Ig il uBM I
m ¥ «ct m&m tf«w& asu m&M& m %m
Slili r5;Jtajiifii HiilIM Ji* htm iiiul«iJl.t »Mi K1 PvL«kiiJB H
1111 lil KlJiJiil IS ilfi§lS!ii^l' ^Silliiill SiSijI H SBJK iS ara k-H\ pa\\\ iiplra'^A'i rJ»nil PH l^HfcfclM0l Hi HM «W s%l i«
■ ?! m ra>u mm mmmmm wmm m- *
v Idriji, v sredini mesta, z dobro obi skano, večletno gostilno in trafiko, proda iz proste roke po ugodni ceni
Hiša je pripravna tudi za trgovino. 1275-: Kdo? pove upravništvo »Slov. Nar.«
Zastopnik za Ljubljano in okolico:
Avgust Agnola v Ljubljani.
Vabilo
na
VIII. občni zbor
„Okrajne posojilnice v Radečah
registrovane zadruge z neomejeno zaveze kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 15. junija 1902
ob 3. uri popoludne v dvorani ,,Narodnega doma".
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo računskih preglednikov. 3 Odobritev letnega računa za 1. 1901
4. Volitev načelstva.
5. Volitev računskih preglednikov. C. Prememba pravil.
7. Slučajnosti. iVa^elstvo.
Opomba. V slučaju, da bi obči zbo ob 3. uri ne bil sklepčen, se bode pol un pozneje vršil drugi občni zbor, pri kate rem se bode sklepalo ne glede na števil udeleženih udov.
rCDCAKI PAPAH Je železito> redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jaci živce, ter ILllOAPluAuAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Cirlavna zaloga  za Mi-am|sJio 2 (1156—4)
Josip Jlajr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
Št. 18423.
(1316-1)
Glede na to, da velik del mlekaric in kupuj o čega občinstva še vedno prodaja in kupuje mleko in mlekarske izdelke na samovoljne, deloma še tudi stare mere, opozarja mestni magistrat, da je, kakor pri vseh tržnih predmetih, tudi pri mleku in mlekarskih izdelkih, dopustna edino le metrična mera ter da se bode pri prestopkih tako proti prodajalcu, kakor proti kupcu kazenski postopalo.
Mlekar i ce, ki prinašajo ml?ko v steklenicah ali kovinastih posodah pod 5 litrov vsebine na trg, posluževati se imajo za odmerjanje mleka postavnih cimentov.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 30. maja 1902.
„Andropogon"
(Iznajditčij F. Herrmann, Zgornja Polskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta v. nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, Ui zabrani Izpadanje las in odstrani p r ali »Je. Značilno je, da Ee pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barva.
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 M. Dobi se v VBCh mestih in večjih krajih dežele, zfe G-lavna z&loga in razpodiljatev v Ljubljani pri gospodu
Vaso Fetričib-u.
\' zalogi imata tudi gg. E. IMalir in V. Trn-I*v I.Jiil»!Js;ui in g. A. Kant v f4ranjl.
Dobiva se tudi v Voinn mestu v lekarni „prl anjgeljii".
Preprcdajalcl  popust. (506—14)
ISSL^l^Tepliee ne Kranjskem.
■dolenjsko, železniška postaja Straža-Topliee.
Sk^Kona. oeft S.  maja  ca.«. 13* oktobra.
Temperatura, od g. dvor. svet. prof. dr. Ludwiga na Dunaju analizovanega vrelca je 37° C, enako vpliva kakor Gastin ali Pfaffers v Švici. Bazen. Oiieljace mooTir-e in blatne (Južse) kopeli. Novozgrajena zdraviliška hiša z jedilno, biljard.no in čitalnično sobo. — Udobne sobe za tujce od 1 k višje. — Prostor za tenis-Igre in kegljišča. — Prekrasni naravni park. — Prospekte dopošilja brezplačno
(876—7)
zdraviliško ravateljstvo.
X5
I' Jp
Št 7008.
Razpis.
1318-
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnega zdravnika v Žužemberku
z letno plačo 1400 K in aktivitetno doklado 200 K.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu dež. odbor
do 1. julija 1. 2.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prrksi avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje siu bovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službova v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 4. junija 1902.
"j\ Založena 1847.
Založena 1847. bg.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 24
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Lekarna #„pri orlu"
-v BL._jaBsIJani.
Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar in kemik
priporoča:
rt _ C —
3 o i
>-o I
-S
Soo
s g 50
Bi J*
bo
O v —:
x! z? ta
Cm fi.rH
BI   _   p .
i' i? S
■ a
e —
V i
-3
■ ti
5? "3
C sj t, —, ,
o & o.-h 5 a ,SaS
S.g^iS -w 2^ „^
*H   O F>   ti. P
rt g CQ .    o «o .
.
-
£ e-S §'S 2 » • o S*
•   - rt "
3 2 ^5 £ s
i* S o > << a oŠ, —    >2 c
V     'O o ■J      rt XI
m   ca c>
;|| Stari tr^
št- 21.
Glavni trg št 6
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zaiazoik
Prodaja moke
in raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja. Stari trg čtev» 32. i
'v^za polovico cene/\^
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
23
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5.
15
Važno! Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotogra Ji vm- aparatr in |»o-IrrltMt-ine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rusiia In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 23
Oolastv. konces. cddaja strupov.
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naročila izvršuio o se točno in solidno
Drogerija Anton Kani
LjuLljana, Šelentoove ulice št. 3
Franja Meršol ffi
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin,  krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograini in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop d'orne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ..Glasbena Matica" ter ..Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
[   Fran Bergant j
t Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6 X
1§ nasproti cerkve sv. Jakoba J
% priporoča svojo £
1 špecerijsko in fleli tatesno S
Na drobno. ♦
Doma žgana kava. |
Šunke in salame.
Garantirano pristen rum, ♦ konjak, ruski čaj ter g
raznovrstna južna vina. |
4>
ki se sami regulirajo po smeri in moči vetra ter so varni pred vi
Motori na veter ^S£TJX'
/ . in železa,
/    imajo za 30% večji " uspeh kakor drugi /   ; dosedanji sistemi — '~: Za samodelavno vzdi-i  /'    govan je vode, s katerim niso spojeni nikaki ■/?stroški,   za občine, po-sestva, tovarne itd., kjer je malo vode, kakor tudi
"onitev mlinov za debelo in fino moko gradi  b (1088 —6)
c. kr. dvorni zalagatelj Moravske Granice (Mahrisch-Weisskirclien).
rimski vrelec
najfinejša planinska k:s!a veda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (16-23)
Dobiva se v večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Itojiiik. ^    B-JaililJ a u a, Pred * U ožijo it. 'S'i. ^
K sezoni
i o
c >
ca . m
O t
priporočam svojo bogato'aalogo |>u»k. tii»Jn®v«J*ill» »IkIcihov in najnovejše^vrste, rerelverjeT itd., vseh^pripadajočih rel4.irl*i»o» in »iiaitieljejlposebno pa opozarjam na
ME" trocevne puške "»GS
katere iadelujem v svoji delavnici in katere ae zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo.
~*-j^Ker se pečam samo z izdelovanjem orodja, se priporočam pc n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tuda v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (106—23)
Fran Sevčik. puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
uhe
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415—91)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola.
Dobre cenene ure Q
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine HlOHt (BrUx)  Mtev.  <; t (>iko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gid. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 680
Prava srebrna verižica....... „ 1'20
Nikelnasti budilec.......... „ 1*95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem.   (2758 —49)
pry  llMstrovarU hatalug taatonj in poštnin« jrromto.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni,
vse od avstrijskega^ društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote daleč nadkrlljujori dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (924-8;
Dunaj, IM Masimilianstrasse 3.
Razglas.
Presojevalna jury za dobavo načrtov za zgradbo novega poslopja mestne hranilnice ljubljanske naznanja, da je s terminom 10. majnika t. 1. došlo potom konkurence 14 načrtov, od katerih so po končanem posvetovanju dne 4. junija 1902 dobili razpisane nagrade naslednji načrti in sicer:
I. ceno 1400 kron, geslo ((5^) František Chvojka, stavbenik in Jos. Fospišil, arhitekt oba v Pragi.
II. ceno 1000 kron, geslo „Veritas", Antonin Turek, arhitekt v Pragi in
III. ceno 600 kron, geslo „Oktogon", Vjekoslav  Heinzel, arhitekt in stavbenik v Zagrebu.
Poleg tega predlagajo razsojevalci, da se v smislu razpisa natečaja nakupita dva načrta po svoti 500 kron in sicer:
1. geslo: ,,Radi 1 štedi", Vjekoslav Bastl, arhitekt na Dunaju in
2. geslo: „Iz malega vzraste veliko", Fran Kaudela, arhitekt in mestni stavbenik v Ljubljani ter
3. da se pogaja radi nakupa izven konkurence ostalega načrta arhitekta Jos. pl. Vancaš v Sarajevu. (1309)
Vsi načrti razpostavljeni bodo javno na vpogled v veliki dvorani »Mestnega doma« in sicer od 8, do 15. junija 1902 vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
V Ljubljani, dne 4. junija 1902. Načelnik: Vaso Petričič.
'e se majnika.
dravilišče z mrzlo vodo dne°iđm' DLMiSk toplice Kamnik,Kranjsko.
Prospekti se na zahtevo dopošljejo.
(867-6)
Dosluženi sekundarij graške deželne bolnišnice in bivši zdravnik v Šoštanju
Dr Janko Sernec
prevzel je mesto
okrožnega zdravnika v Velenju
ter ordinira od sedaj naprej tukaj vsak dan
v Skubicevi nisi.
Velenje, dne i, junija 1902
.2
o
"D
O
m
E
r
n
al oi °
8:
(114- 43)
Pneumatik
Velika zaloga
Styria, franco
bFUCH-zP—%SMH&     hoffer sinov
skih Peugeot-,
Stefanie -koles —^r— s^assasr
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo!
Z vsemspoStovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
S Is
m
Na Najvišje povelje Njega
c. in kr. apost. Veličanstva,
XXII. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
——
Ta denarna loterija,
edina, ki je na Avstrijskem dovoljena po postavi,
obsega 1 ¥.£552 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 442.850 3(.
Glavni dobitek:
200.000 kron w gotovini.
Srečkanje se vrši nepreklicno 12. junija 1902. PSS" Srećka stane 4 krone. "SQ
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III., sprednja Zollamts-strasse 7, v loterijah, tabačnih trafikah, davkarijah, postnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah i. t. d. Načrti srečkanja za kupovalce brezplačno. (1029—9) Srečke se pošiljajo poštnine proste.
C. kr. dohodna loterijska direkcija.
Oddelek za državne loterije.
Schalek-ovo sterilno pivo je ravnokar in se razpečava!
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in poSteno brez ka-' pitala in rizike 8 prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8. Budapest. (993—7)
To pivo, ki je kuhano po najnovejši proceduri, je po uradnem spoznanju c. kr. preskuševališč obeh praških vseučilišč kot absolutno brez drožjastih glivic potrjeno, obsega jako malo sladkorja in alkohola ter izključuje kisanje, napenjanje, želodčne kisline in ™ riganje. Klinično je bilo preskušeno na c. kr. splošni bolnišnici na ■   v i    Dunaju. Za bolne na želodcu je neprecenljive vrednosti. Za zdrave nnOln je neprimerno fina delikatesa, ki povspešuje okus. <i3a>>
Dobiva se samo v originalnih steklenicah. V 03T~ Edina zaloga za Ljubljano: pri tvrdki jln\. Stacitl,
trgovina z delikatesami.
V:ir-i. znamka: Sidro.
UNIMENTCAPS.COMP.
iz Klehterjeve lekarne v Pragi
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le   originalne steklenice v  zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2622—28) Kfelilerjevn lekarna pri zlatem levu
v Pragi, I. Elizabete cesta 5.
Spretnega
z lepo pisavo sprejme takoj
Pp. Štor, odvetnic
v Ljubljani. (1317)
ki je nemškega in slovenskega jezika vešč, izveden v knjigovodstvu in poraben tudi za potovanje, se takoj sprejme.
Ponudbe pod „B. B. 6" poste re-stante Ljubljana. (1288-3)
UUUIU   I^UI Jona
šivilja
za šivanje životov se sprejme.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
rasto domače ma
Iz lekarne
B. FRAGUEH-ja v Pragi
Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pneicah a 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr.
več. Bazpošilja se vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 158, se pošljejo 4 1 pušice, ali za gld. 1*68 6/2 pušic, ali za gld. 230 6/1 pušic, ali za gld. 2 48 9,2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito de-ponovano varstveno znamko. Glavr-a zalega:
B FRAGNER, c in. kr dvorni dobavitelj
lekarna »pri erneni orlu*' Praga
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: C. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-detschlager, J. Mayr. 14-12
Kupuj pa „le v steklenicah".
V LJubljani pri gospodih:
F. Grcschl       I A. Kane, drog. I Jožef Kordin      A. Lilleg I A. Sarabon       I M. E. Supan
C. Holzer j C. Karinger      ! Anton Krisper   T. Mencinger     Viktor Schiffer i A. Sušnik. F. Tr-
Ivan Jebačin     Mihael Kastner 'i Peter Lassnik   , Iv. Perdananasl. M. Spreitzer dina, J. Tonih
Anton Ječminek Edmund Kavčič J. Lenček Karol Planinšek Anton Stacul     Uradniško - kon-
Anton Korbar Kham & Murnik Kari Lexander J. C. Roger Fran Stupica '■• sumno društvo. BJed : Oton W61fling, P. Homan. Krško: F. H. Aumanan sin, R. Radovljica: L. Fiirsager, Friderik Crnomlj: Andrej Lackner, Karol    Engelsberger. Homan, Oton Homan.
Muller. B. Schweiger, A. Zurc. Litija: Lebinger & Bergmann.      Sodražica: Ivan Levstik. Draga: P. S. Turk. Lož: F. Kovač. Skofja   Loka:   E. Burdvch M.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.      Mirna: Jos. Schuller. Žigon. Idrija: A. Jelenec, J. Šepetavec. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Slška: J. C. Juvančič. Kamnik:   Anton   Pintar,   Fran    škofu. Travnik: G. Bartol.
Subelj. Novo mesto: Kussel & Končan, Trebnje : J. Petrovčič, J. Zernatto.
Kočevje: M. Rom, F. Schleimer,    Adolf Pauser. Tržič: Fr. Raitharek.
Fr. Loy, P. Peče, J. Rothel. Polhov Gradec: J. Ana Leben. Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Kostanjevica: Alojzij Gač. Postojna: AntonDitrich, K. Cefe- Vipava, Vrpolje. Fran Kobal.
Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer,    rin, G. Pikel. Vrhnika: M. Brilej.
Adolf Kreuzberger, Jan. Maj- Radeče: J. Trepečnik, I. občno Zagorje: R. E.  Mihelčič, Jan. dič, Karol Šavnik, lekarnar pri    radeško konsumno društvo, J.    Muller sen. sv. Trojici. Haller. (836—21) Žužemberk: Jakob Dereani.
Haveloke
pelerine za turiste
iz nepremočljivega lodna
priporočata      3 (1052—6)
Gričar & Mejač i
m ■ Ljubljana ■ m Prešernove ulice št. 9.
Ant. Schuster
Ljubljana, Špitalske ulice
priporoča (1260-2) zele uelikc izbere
-»• bluz,
konfekcije za dame
kakor tudi
modnega in # m # # perilnega blaga
po najnižji ceni.
Ifeorci na zahtevanje franko.
K§ blagovoljno znanje
3(er se mi je posrečilo, dobiti v Gradcu v najem lokal, naznanjam s tem vljudno vsem cenjenim odjemalcem, da se od zdaj naprej preloži glavna trgovina tja, v sedanjem provizoričnem lokalu na Sv. petra cesti štev. 4 pa bo še dalje ostala filijalka do najemninskega termina.
Z velespošt ovan jem (487-29]
Friderik jfodschar
Pri Cjubljana Amerikancu.   Sv. Petra cesta št. 4. Amerikancu.
3838