Pred skupščinsklm zasedanjem je predsednik občin-skega komiteja za družbenoekonomske odnose, BRANKO DROBNAK, spregovoril o pomembnejSih podrofijih razvoja obČine v nasiedniem sredn/eročnem obdobju, ki jih opredeljuje osnutek družbenega plana. Po razpravah na zborih so delegati osnutek sprejeli. Branko Drobnak je pozval tudi vse nositce družbenega plantranja v občini, da se vključijo v javno razpravo o dokumentu, ki bo trajala do konca oktobra. Razprava bo potekala loieno v krajevnih skupnostih in organizacijah združe-nega dela matertalne proizvodnje, družbenih dejavnosti, v samoupravnih interesnth skupnostih ter v drugih subjek-tih v občini.
Osnutek dru2benega plana, ki so ga skupaj s septembr-sko številko Zbora občanov prejela tudi vsa bežigrajska gospodinjstva, sestav/jaio trije vsebinski sklopi: ekonom-ski, socialni in prostorski razvoj v nastednjih petih letih. Družbeni proizvod bo v tem obdobju porastel vsako leto realno predvidoma za 2,5 odstotka, industrijska proizvod-
OSNUTEK DRUŽBENEGA PLANA 1986-90
Javna razprava do konca oktobra
nja za 3 odstotke. zaposlovanje za odstotek, produktiv-nost za 1.5 odstotka, izvoz pa realno za 6 odstotkov. K načrtovani rasti družbenega proizvoda bodo najvefi pri-spevale industrija, trgovina, poslovno-tehnične storitve, gradbeništvo ter drobno gospodarstvo z obrtjo in pred-vsem nove predvidene naložbe. Povečanje proizvodnje je načrtovano predvsem na račun njene racionalizacije. posodabljanja tehnologij, inovacij in boljše organizacije, vodenja ter poslovanja. VeČina predvidenih razvojnih pro-gramov je, kot je poudaril Branko Drobnak, dobro zasno-vanih in temefiijo na stvarnih fmančnih možnosfih, pred-vsem na virih samih organizacij združenega dela ali nji-hovih poslovnih partnerjev. Več kot tretjtna vrednosti celotnih naložb pa nima realne finančne osnove, zato bodo do priprave predloga piana Še temeljito preverjeoe. Celotna vrednost naložb znaša 44.770 milijonov dinarjev.
V naslednjih petih letih bo predvidoma skupna poraba rastla s povpreino letno realno stopnjo 2,3 odstotka Tako bi le neznatno zaostajala za rastjo družbenega pro-izvoda. To bo predvidoma zadostovalo za skladen razvoj vseh   družbenih   dejavnosli.   V  pnhodnostt   načrtujenio hrtrejŠi razvoj na podroČju vzgoje. izobraievanja, zdrav-stvenega varstva ter zagotavljanja socialnovarstvenih pra-vic občanov. Tam ctljem bodp steciUa tudi rtafaažfaa
V  prostorskih sestavinah osnutka družbenega plana je Bežigrad po novem razdeljen na devel pfanskih celot, te pa na 96 posameznih zaključenih ureditvenih območij. Programske zasnove v tem najobsežnejšem delu družbe-nega plana opredeljujejo temeljne rešitve rabe prostora v naslednjih petih letih in predvidoma tudi do leta 2000. Raba prostora do konca tisočletja pa bo vnesena v plan takoj, ko bo opredeljena v dokumentu Ljubljana 2000. Vendar ostaja med prostorskimi sestavinami Se vedno nekaj odprtih vprašanj, predvsem v ureditvenih območjih ZupanČtČeva   jama,   Gospodarsko   razstavišče,   KoroSki partizani in Podgorica. Zato je pomembno, kot je pouda-ril ob koncu uvodne besede Branko Drobnak, da bodo med javno razpravo vsi subjekti družbenega planiranja odgovorno usklajevali in dopolnjevati prostorske sesta-vine v planu, tudi na ttstih področjih, ki bodo v phhodnje namenjena za pozidavo organizacij združenega dela.