T CO*OYlnL Leto tU. Ml. 39. 1 DiH v velo i. oprfla I9ZB. Ceno om r Izhaja vsak dan popoldne, Uvzemli oedelje in praznike. — toserati do 80 petit A 2— Din. do 100 vrel 250 Din, večji In sera H petit vrsta Din. Popust po dogovora, lnseratni davek posebej. 0 »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 840.— Din, sa inozemstvo «20.«- Din, . mmn~* w. .,*^ _ UpravolStvo; Knaflova ulica St 5, pritličje. «* Telefon 2304. Uređntltro: fCnaflor* nflca It 5, L nadstropje. » Telefon 2034. Angleži zahtevajo popolno kontrolo nad Jugoslavijo Izredno težki pogoji za novo zunanje posojilo KDK zahteva garancije, da se bo posojilo plodonosno vporabilo. — Kaj vse naj se s posojilom naoravi in kakšne pogoje nam stavijo Angleži. Beograd, 4. aprila. Včeraj popoldne F svrho ustanovil večji devizni fond, ki od 3. do 6. se je vršil sestanek med finančnim ministrom dr. Bogdanom Mar-kovićem in predsednikom KDK g. Sve-tozarjem Pribićevićem. Sestanek je vzbudil v vseh političnih krogih veliko pozornost, zlasti še, ker se zatrjuje, da se je vršil na izrecno željo krone. Četudi sta tako finančni minister kakor g. Pribićević po sestanku odklonila vsako izjavo, se splošno domneva, da se je sestanek tikal vprašanja inozemske?* fK)sofi!a, glede katerega zastopa KDK stališče, da ne more pristati na takšno obremenitev države, dokler nima garancije, da bo posojilo res služilo povzdigi gospodarstva in zboljšanju splošnih razmer v državi. Kljub dosedanji rezerviranosti poučenih krogov pa je mogel vaš dopisnik zvedeti, da se bodo tekom prihodnjega meseca odigrali važni dogodki, ki bodo temeljito spremenili gospodarski položaj naše države na mednarodnem tržišču. Glasom teh informacij ne gre samo za posojilo v znesku 50 milijonov funtov šterlingov, ki bi jih imela dobiti naša država od angleške finančne skupine, marveč tudi za temeljito preorijentacijo celokupne naše gospodarske in finančne politike. V zvezi s tem načrtom, ki so ga izdelali angleški kreditorii. se pričakuje v Londonu skorajšnji prihod našega finančnega ministra dr. Bogdana Marko-viča in nekaterih naših gospodarskih strokovnjakov in politikov, dočim so nekateri že tam. Ko bodo končane vse priprave in pogajanja zaključena, pose ti naš kralj angleški dvor. Reorganizacija gospodarsko-finančne politike temelji predvsem na stabilizaciji dinarja. O tem so se vršila pogajanja že mnogo prej, predno je prišlo na vrsto vprašanje velikega investicijskega posojila. Že v času, ko je bil finančni minister še dr. Stojadinovič, so si naši uradni krogi prizadevali, da pridejo v stik z velikimi angleškimi finančniki v svrho rekonstrukcije našega državnega in narodnega gospodarstva. Kot prvi pogoj za pogajanja pa so zahtevali Angleži regulacijo naših vojnih dolgov v Angliji. Iz tehničnih razlogov pa tega vprašanja ni bilo mogoče rešiti, dokler niso bili urejeni naši dolgovi v Ameriki. Kakor znano, je moral radi tega dr. Stojadinovič svoječasno potovati v Ameriko skupno z našim londonskim PGslanikom g. Gjuričem, Ju fungira v tej zadevi kot naš ekspert. Žele po ureditvi naših dolgov v Ameriki je prišlo do sporazuma glede naših dolgov v Angliji, Takoj nato so Angleži pokrenili vprašanje ureditve privatnih dolgov, ki datirajo še izza predvojne dobe in pri katerih so angažirani izključno srbijanski trgovci. Za te dolgove je bil dosežen moratorij, nerešeno pa je ostalo vprašanje kurza med dinarjem in funtom, ker so dolžniki, ki jih je podpirala pri tem tudi vlada, zastopali mnenje, da mora služiti za bazo predvojni zlati dinar. Angleški kreditorji nato niso pristali in tako je nastal spor. ki se razvija že dolgo in ki je povzročil neprecenljivo škodo kreditu naše države v Angliji. Radi tega so bila tudi pogajanja za posojilo zelo težavna in šele sedaj je upati, da pride do končnega sporazuma. V glavnem gre načrt za tem, da se plasira pri nas čim več angleškega kapitala. V to svrho pa je predvsem potrebna stabilizacija naše valute. Angleži so pristali na to, da se izvede stabilizacija s pomočjo posojila, ki nam ga nudijo, TODA PO NJIHOVEM PROGRAMU IN POD NJIHOVO KONTROLO. Potemtakem posojilo ne bo služilo toliko investicijam, kakor stabilizaciji valute. Država bo morala s tem posojilom plačati svoj dolg pri Narodni banki, da ji tako omogoči trdnejšo fundacijo obtoka papirnatu, novčanic in ji proži možnost, da plasira na domačem denarnem trgu dovoljne količine tujih **eviz. Pri Narodni banki se bo v to bo služil za nivelacijo dinarja tudi v slučaju, da domače gospodarstvo ne bi imelo dovolj deviz za ohranitev ravnovesja. Vrednost dinarja bi na ta način porastla. stabilizacija pa bi ostala pri sedanjem tečaju. Zadolževanje države pri Narodni banki bi se omejilo do skrajnosti in če bi se v praksi izkazalo za potrebno, se bo spremenil tudi pravni odnošaj med Narodno banko in državo. Dinar bi redno notiral tudi na londonski borzi, kar doslej ni. Šele po stabilizaciji dinarja, ki bi se izvršila s prvo tranžo posojila in po regulaciji vseh zasebnih dolgov in rešitvi sporov med našimi dolžniki in angleškimi tvrdkami bi se priče! izvajati drugi del tega programa. Drugi del programa predvideva predvsem investicije. V ta namen bi dobila država drugo tranžo posojila, a v programu določena investiciiska dela bi izvršili angleški strokovnjaki. Razen tega bi država odstopila angleškim firmam zgradbo raznih predvidenih železniških prog, po-večanje in moderniziranje državnih rudnikov Hd . za kar je določen del tega posojila. Sem spada tudi izsuševa-nje močvirij, regulacija Drave. Save in Dunava ter obnova nasipov. Angleški kapitalisti in podjetniki, ki bodo vodili ta dela. dobe v to svrho posebne u-godnosti in se bodo v ta namen sklenile specijalne konvencije, ki bodo tvorile izpopolnitev trgovinske pogodbe. Gotove angleške banke bi otvorile v naši državi svoje podružnice, pripravlja pa se tudi ustanovitev velike angleško - jngoslovenske banke z angleškim kapitalom in angleško upravo, ki bi izvrševala vse transakcije, ki so v zvezi z izplačilom in plasiranjem tega posojila. Obenem bi vršila banka kontrolo nad uporabo posojila. Predvideva se tudi prireditev velike gospodarske razstave v Londonu, ki naij predoči angleški javnosti bogastvo naše zemlje in zainteresira angleški kapital, ki je sedaj brez place-menta, da posveti večjo pažnjo naši državi. Kar se tiče pogojev tega posojila, še ni mogoče iizvedeti podrobnosti. Zatrjuje pa se, da niso pretežki. Če se vzame v poštev solidnost in velik vpliv finančnih skupin, ki nam posojilo nudijo. Kolikor pa se je moglo dognati, je eden glavnih pogojev ta, da se naša država ne sme več in nikjer drugod zadolževati. V tem pogledu je določen precej dolg rok — zatrjuje se. — da 99 let — a tudi po tem roku na-j bi se zadolževala le pri onih finančnih skupinah, ki dajo sedanje posojilo. Za garancijo posojila mora država zastaviti vse dohodke monopolne u-prave, državnih železnic, državnih gozdov in vse neposredne davke, zlasti davek na poslovni promet Poleg tega mora država pristati na to, da kreditorji vrše absolutno kontrolo nad vsemi investicijami, nad uporabo posojila in nad poslovanjem Narodne banke. SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE _ Beograd. 4. aprila. Danes dopoldne je predsednik Narodne skupščine dr. Ninko Peric posetil ministrskega predsednika g. Vukicevića in zastopnika zunanjega ministra dr. ^umenkovica, s katerima je razpravljal o sklicanju Narodne skupščine. Kakor se zatrjuje, bo skupščina sklicana 20. aprila. STEP AN RADIĆ V ZAGREBU — Zagreb. 4. aprila. SnoSi se je vrnil g. Stepan Radić iz Prage, kjer se je mudil 8 dni kot član na.Še parlamentarne delegacije DanP3 je g. Radič predsedoval seji oblastnega odbora. Preko velikonočnih prazuikov osLn,e v Zagrebu. Vesti o protikorupeijskem zakonu Zatišje v Narodni skupščini. — Radikalski nezadovoljneži bodo podpirali KDK. — Kako hoče g. Vukičevič zastrašiti radikalne nezadovoljneže. Beograd, 4. aprila. V Narodni skupščini je zavladalo popolno zatišje. Po odgoditvi sej Narodne skupščine so prenehali z delom tudi posamezni odbori. Zatišje bo trajalo čez velikonočne praznike do ponovnega sestanka skupščine. Politične kroge zanima v glavnem akcija, ki jo vodi radikalski glavni odbor v zvezi s centrumaši in pašičevci proti Vukičevicevi vladi. Iz njihovih vrst se zatrjuje, da ho glavni odbor svojo akcijo nadaljeval preko svojih poslancev tudi v Narodni skupščini na ta način, da bo podpiral Kmečko-demo-kratsko koalicijo in s tem podprl njen nastop proti vladi. Vukičevičevim načrtom, da spravi potom rekonstrukcije v vlado neke ug'edne Hrvate izven parlamenta in tako ustanovi nekako hrvatsko skupino kot protiutež KDK. v vrstah koalicije ne pripisuieio nikake važnosti. Tudi njegove grožnje z razpisom novih volitev niso rodile uspeha, ki si ga je želel g. Vukičevič ter so ostale brez vsakega odmeva. Sicer pa prevla- duje mnenje, da bi Vukičevič ne dobil več volilnega mandata. — Beograd. 4. aprila. V političnih k»rogih živahno komentiralo verzije, ki jih je lansirala vlada snoči o pripravah za nekak protikorupcijski zakon. Zatrjevalo se je, da sta se gg. Vukičevič in IJavidovič sporazumela, da predloži vlada na prvi seji Narodne skupščine načrt zakona, glasom katerega naj bi posebna parlamentarna anketa preiskala, na kakšen način so si vsi dosedanji ni inistri pridobili svoje premoženje. Sedi se, da hoče vlada s takšnim verzijami preplašiti pašičevce in cen-trurnaše, ki imajo marsikaj na vesti, da bi s tem stri njihov odpor proti vladi. Ko se je g. Vukičevič danes dopoldne vračal iz avdijence na dvoru, so ga novinarji vprašali, koliko ie resnice na teh vesteh. G. Vukičevič sprva ni hotel dati nikakega odgovora, pozneje pa j je izjavil, da o tem ničesar ne ve. da pa je slišal pripovedovati, da baje nekateri poslanci pripravljajo tak predlog. Protest naše vlade v Tirani Naš poslanik v Tirani je včeraj protestiral v Tirani radi neutemeljene zapore meje v ohridskem okrožju. — Zanimiv komentar nemškega lista. — Beograd. 4. aprila. Kakor smo že poročali, je albanska vlada pred dnevi odredila, da se zapre meja napram naši državi v ohridskem okrožju z motivacijo, da je tam izbruhnila epidemija tiiuza. Včerai je izdalo ministrstvo za narodno zdavie uradni komunike, v katerem to trditev kategorično zavrača in naglasa, da zadnja štiri leta v Južni Srbiji sploh ni bilo nikake epidemije, da pa bi Albanija tudi v tem primeru ne smela zapreti meje ker to nasprotuje mednarodni sanitetni konvenciji. V političnih in diplomatičnih krogih jc izzval ta korak Albanije veliko presenečenje, pa tudi razburjenje, ker se sološno sodi, da ima albanska vlada povsem druge namene in da vodijo niti te nainovejše afere zopet v Rim. Že pred meseci so se širile vesti, da bo skušala Italija spomladi izzvati na Balkanu nove komplikaciie, da bi škodovala interesom Jugoslavije in s tem ustvarila ugodnejši teren za svoio ekspanzivno politiko na Balkanu. Znano je, da podpira Italija v ta namen tudi bolgarske krmite, ki pripravljajo za bližnio bodočnost novo akcijo proti naši državi. Zato se v dobro informiranih krogih zatriuie, da je za tvori tev albanske meje v zvezi tudi s to akciio, ker da ima namen onemogočiti našim oblastem kontrolo nad gibaniem komit-skih tolp. Naša vlada je takoj, ko je preiela oficijelno obvestilo o zatvoritvi meje. naročila našemu poslaniku v Tirani, da vloži pri albanski vladi odločen protest in da kar naj-enerjrfčneie demantira trditve o eDidemiji v Južni Srbiji. V zvezi s temi dogodki je bil pozvan v Beograd tudi naš poslanik v Sofiri. g. Ljuba Nešič. Na podlagi njegovega referata o razpoloženju, ki vlada v Bolgariji glede akcije bolgarskih komitskih tolp, bo vlada odredila nadaljne korake za obrambo proti tem napadom. Obenem bo razpravljala o tem, ali ne bi kazalo povzeti primerne diplomatske korake v Sofiji in Tirani. V zunanjem ministrstvu se vrše neprestano konference in zbirajo podatki o vseh teh ma-hinacijah. s katerimi bi rada Italiia razvnela strasti na Balkanu, da bi mogla v kalnem ribariti. — Berlin, 4. aprila. Današnji objavlja dopis iz Sofije, ki govori o pripravah makedonstvujušcih za nove napade na Jugoslavijo, in pravi med drugim: Na balkanskem obzorju se pojavlja nova nevarnost, ki resno ogroža mir v tem delu Evrope in ki lahko rodi katastrofalne posledice za odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo. To nevarnost predstavljajo priprave za novo veliko akcijo komitov. Makedonski odbor dela s pomočjo Italije na to, da kar najbolj razširi bolgarsko propagando po vsej Makedoniji in ztfnese nezadovoljstvo med prebivalstvom tega dela proti Beogradu. Notranja makedonska organizacija je bila vedno in je še danes tajna konspiracijska družba in sam Stambulijski, ki se je hotel upreti tej organizaciji, da omogoči zbližan je med Bolgarijo in Jugoslavijo, se je moral končno prepričati, da so vsa njegova prizadevanja zaman. Za odpor je plačal z glavo. Dobro je znano, da so ga ubili člani te organizacije, ki so tudi pomagali Cankovu na krmilo. Po najnovejših vesteh je ta organizacija opustila svojo dosedanjo taktiko in se oprijela sistema posameznih atentatov. Jugoslavija sodi popolnoma pravilno, ko predvideva, da je center makedonskih zarotnikov v Bolgariji. S popolno upravičenostjo je Jugoslavija zaprla svojo mejo napram Bolgariji in bo ostala meja zaprta vse dotlej, dokler bolgarska vlada ne bo zadostila zahtevi Beograda, da razpusti makedonski odbor in pre-nreči njegovo nadaljno pogubno delovanje. Bas v tej zahtevi pa leži največja ovira zbli-žanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, ker si nobena bolgarska vlada ne upn izpolniti le zahteve, boječ se, da se ponovi nesrečni 9. junij 1923. Opažati pa ie. da široki sloji v Bolgariji ne odobravajo dela makedonskega odbora in da koncem koncev vendar le prevladuje ideja slovanske solidarnost? in da si priprosto ljudstvo iskreno želi zbližania med obema slovanskima državama na jugu. UMIK ALBANSKE VLADE? — Beograd, 4. aprila. Danes dopoldne se je razširila v političnih krogih doslej še nepotrjena vest. da je albanska vlada z ozi-rora na protest našega poslanika v Tirani preklicala zaporo meje v Ohridskem okrožju. Zunanje ministrstvo do 12. o tem še ni prejelo uradnega poročila. najboljše, najtrajnejše zato najcenejše I Trocki ubit? — Parit. 4. aprila. poroča, da je postal Trocki žrtev atentata. Pred štirimi dnevi ga je baje od zadaj v hrbet ustrelil neki armenski komunist z vzklikom: cV sovjetski uniji ni prostora za izdajalca!> Sovjetska vlada Trockega smrt skrbno prikriva tako, da o tem doslej še niso dospele v Evropo nobene vesti. Evropske agencije, ki so si prizadevale, da ugotove resničnost tega poročila, od sovjetske vlade sploh niso dobile nikakega odgovora. Iz Moskve vesti o smrti Trockega niti ne potrjujejo, niti ne deman tirajo. VSTAJENJE po romanu L, N, Tolstega Dolores del Rio Pride! ELITNI KINO MATICA NASTOPNA AVDIJENCA POŠTNEGA MINISTRA — Beograd, 4. aprila. Danes doi>oldne je bil novoimenovani poštni minister dr. Bogoljub Kujundžić sprejet v nastopni avdijenci POVRATEK ITALIJAN SKEGA POSLANIKA — Beograd. 4. aprila. Danes dopoldne p« je vrnil iz Rima italijanski poslanik general Bodrero, ki je pred dnevi odpotoval v Rim v zvezi s skorajšnjim pričetkom pogajanj za podaljšanje prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Italijo. Takoj po svojem prihodu je v spremstvu poslanskega svetnika Petrue-cia posetil zastopnika zunanjega ministra dr. Šumenkovića in imel ž njim dolgotrajna konferenco. Normalni odnošaji med ČSR in Rusijo Praga, \ aprila. Pooblaščeni zastopnik sovjetske unije v Pragi Antonov Osejenko je izjavil v razgovoru s praškim dopisni* kom ccVossische Zeitung», da se odnosaii med Češkoslovaško in sovjetska unijo bolj* šajo. Krik in vik, ki ga je dvignil del časo* pisja zaradi aretacije nekaterih češkoslo* vaških komunistov, je neutemeljen. Tudi trditve, da so pogajanja za sklep trgovin* ske pogodbe naperjena proti Nemčiji, so popolnoma neutemeljene. Pripravljalna po* gajanja za sklep te pogodbe se že vršijo v Ženevi. Vse kaže, da bo trgovinska po* godba med obema državama slej ali prej sklenjena. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.905, Berlin 0-13.5975, Budimpešta 9.915—9.945 (9.93), Bruselj 0—7.9365, Cirrih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.9855—8.0155 (8.0CO5), London 277.09—277.89 (277.49), Ne\vvork 0— 56.83, Parra 0—223.75, Prasa 168.1—16S.9 (168.5), Milan 299.12—301.12 (300.12). Efekti: Investicijsko 87 den.. Agrarne 57.5 den., Celjska 164 den., Ljubljanska kreditna 135 den., Praštediona S02.5 den„ Kreditni zavod 157—175, Vevče 135 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., Šešir 125 den. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni škoret. III., fco. vagon meja po 480. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zakliučeni so bili 3 vagoni pšenice. Cene so ostale nespretne« njene. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 800.05, Berlin 13.5975. Milan 300.12, London 277.49. Nevvvork 56.83, PaTiz 223.75, Praga 168.50. Čurib 10.95. Efekti: Vojna škoda 335.336. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Beograd 9.13. Berlin 124.13 Milan 27.42, London 25.335, Newyorl 519.05. Patiz 20.425. Atrmr* Z. NA«?OD» 'dne 4. aprila 1928. Ste* It, Stepan Radić o Češkoslovaški Pomen kontinuitete in inteligence v politiki. — Češkoslovaška lahko služi za zgled, kako je treba decentralizirati drž. upravo. — O izgredih v Pragi. Sotrudnik praških »Narodnih Listove je posetil Stepana Radića pred odhodom iz Prage in ga naprosit, naj mu pove, kakšni so njegovi vtisi o razmerah na Češkoslovaškem. Gosp Radić se je prošnji rade volje odzval in je govoril s češkim novinarjem v češčini, ki \o obvlada prav tako, kakor srbohrvaščino. Naravnost neverjetno ie, — je izjavil, — kako malo smo inrormirani o razmerah in važnejših dogodkih v obeh državah V Jugoslaviji vemo samo za razne senzacije na Češkoslovaškem, dočim nam bistvo vseh važnih dogodkov v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju uide. Isto velja glede informiranosti Češkoslovaške javnosti o položaju v Jugoslaviji Krivda je na obeh straneh. Vaš tiskovni urad poroča o nas malo. naš tiskovni urad Da o vas sko-rai nič. Na novinarskih kongresih Dred vojno smo si očitali, da smo navezani v med-seboini poročevalski službi na avstrijski Korbureau in zda« v tem pogledu nismo na bolišem. Treba bf b:Io tehnično izpopolniti medsebojno poročevalsko službo Posedaj je bila preveč enostranska m površna, ker je zasledovala samo politiko, dočim se za narodno gospodarstvo in za kulturne probleme ni zmenila. Tako naša in vaša javnost ni informirana o razmerah v obeh državah. V češkoslovaškem političnem življenju igra posebno važno vlogo inteligenca, ki zna vedno najti pot do solidarnosti in sodelovanja Kaj pomeni inteligenca v politiki, ni treba posebej omenjati. Vaša največja sreča je v tem. da niste izgubili kontinuitete v politiki in da stoje oni. ki so vodili vašo poltiko pred osvoboienjem. še vedno na krmilu. Ta generacija, ki je preživela vse muke in v boiu spoznala, kako težko ie priboriti si svobodo, zna najbolje ceniti njen pomen in najti sredstva, da se prepreči vsaka akcija, ki ogroža neodvisnost države Nova generacija nima tega neposrednega doima, za njo je edino merilo delitev v dva tabora Eni gredo desno, drugi levo. Zato ie dobro, da so vaše v dobrem pomenu besede konservativne stranke združile v sebi inteligenco, kmete, obrtnike in industriice in da so tako močne. Zato znate ceniti dr Kra- mara, Švehlo, dr. Hodžo in druge politike, ker predstavljajo to kontinuiteto in ker jih potrebujete vsaj še deset let. Z občudovanlem moram ugotoviti, da ste brez večjih notranjih trzavic decentralizirali državno upravo in postavili samoupravo na najširšo podlago. To le v praktični politiki velik uspeh Lahko vam rečem, da je ta vaš korak tudi za nas izredno važen Vs? naš: merodaini činitelii. pa nai bodo iz tega ali onega tabora, se strinjalo v tem. da se bomo morali pri reviziji ustave ravnati po češkoslovaškem vzgledu. Tudi naš kralj često vpraša, kako ste to uredni in kako to pri vas funkcionira. DokieT so prihajali k nam samo migljaji, n. pr. cd stran? g dr Beneša. nai opus'imo pretirani centralizem, ni imelo to tol:kega pomena, kakor zdaj. kn ste sami pokazali, kako ie treba državno upravo decentraTzirati. Zdrav poiav vidim pri vas tudi v tem, da se ie zelo razvilo poljedelstvo in indrstri'a Veedvisnost države ne sme gospodarsko viseti v zraku. Go-sp Radić se ie dotaknil nid: nedavnih izgredov v Pr?g? Oeia! je. da se mn zdi da češkoslovaško delavstvo še ne razume kako ie treba ščititi stanovske interese De lavec ie postal po voini drugačen človek začel ie misliti. v<;aka malenkost ca razb»ir: ;n po pravici zahteva, da se spoštuje njegovo Sloveslco dostojanstvo Teea ne smemo pozabiti. Toda tudi delavski vod:telii "roraio delavcu povedati ie H vse. kar zahteva, v resnic? doseeliivo Vse socralne reforme so težke in zelo drage F.tatizerr ne sme biti zadma beseda Od države lahko s*mo zahtevamo, da odstrani vse ovire Delavstvo ie pomagalo trraditi narodno državo, od katere pa n? more zahtevati nemogočih stvari V lastnem interesu ne sme delavstvo postati protidr/a vni element Kajti če bi se posrečil un'či^oči Vpflv komunistov, bi nastale «e «|phučc nimajo denarja. - Iz Sarajeva poročajo, da se je te dni zagovarjal r>red sodniki neki Janko Ptečar a va* Buloga zaradi ubota iz leta 1920. Zelo zanimivi so vzroki tega uboja. Neki Milan Mučibabič si je še iz^vojnega časa zapomnil kaprala Rudiča, k: mu je nekoč zapovedal štirikrat zaporedoma, naj leže in zopet vstane. Milana ie to tako užalilo, da je sklenil osvetiti se kaplaru. Takoj po prevratu ie začel iskati Rudiča in ga je res našel kot delavca v neki mehanični delavnici. Stopil .ie k njemu in ga spomnil, kako ea ie med vojno šikaniral. Bivši kaplar je odgovoril, da je bila to le šala. Mučibabič se pa ni dal prepričati, da je to bila le šala in in ie zaklical svojemu tovarišu Janku Plačarju: Drži ga, Janko! Janko je tedaj pograbil pivsko steklenico in udaril z njo Rudiča po glavi, da je ta zaradi težkih posledic nekaj dni nato umrl. Janko je bil obsojen na 7 let težke ječe. Danica Avramcvič je bila tovarniška delavka v Pančevem. Ker je bila bolna, je dobivala po-d-poro v podružnici bolniške blagajne. Nedavno ji ie pa bolrrcška blagajna ustavila podporo. Danica se je zgiasila osebno pri blagajni in prosila ponovno za podporo. Ker so jo odslovili, je stara rn bolehna delavka v razburjenosti potegnila izpod krila sekiro, ki jo ie prinesla seboj, in napadla ravnatelja bolniške blagajne dr. Jovana Iskruljeva in uradnika Dušana Staf a novica. Uradnik ji je pa iztrgal sekiro in ova-dil delavko policiji-Pri zaslišanju je bolna ženska izpovedala, da je nameravala umoriti ravnatelja in nato izvršiti samomor. V žepu njenega kTiila so res našli stekleničico s solno kislino. Policija ie atentatorko izročila državnemu pravdniku v Beli Cerkvi. ★ Policija v Osijeku je odkrila veliko vohunsko organizacijo v Baranji, o kateri ni dala do zadnjega nobenih informacij. Že dolgo se je zdelo življenje nekega premožnega in uglednega posestnika v Dardi orožnikom sumljivo. Ta je večkrat prekoračil na skrivaj madžarsko mejo in se zopet vrnil. Zato so postali orožniki nanj pozorni. Šti.ri mesece so ga zasledovali in o-pazovali in končno dobili dokaze, da je špijoniral v korist Madžarske. Sporočal je madžarskim oblastim stroje naše vojske in posameznih edinic v garnizijah itd. Pred dnevi je spijon odšel v Beograd in policija ga je aretirala v hotelu Imperija!. Pri preiskavi so našli porazne dokaze o njegovem špi-jonskem delovanju. Imel je kemično tinto in kemični papir in fotografski aparat ter številne načrte in zapiske. Posestniku ni preostajalo drugega nego da je priznal, da je špijon. BM je že nad leto dni v službi madžarskih oblasti. Središče špi jonske organizacije je bilo v Pečufmi. Posestnik je izgubil vse svoje premoženje in so mu Madža-ri obljubili 100.000 Dim kot odškodnino za špijonažo. Dobil je pa samo 9.000 Din. Špijoniral je po vsej državi in je sam prenašal poročila čez mejo. Pri tem so mu dobro služile legitimacije na razna imena. V špijonsko afero je zapletenih več oseb in policija iz Beograda s pomočjo domačih orožnikov že nekaj dni preiskuje hiše osumljenih sokrivcev v obmejnih baranskih vaseh. Gustav Ador umrl Iz Ženeve poročajo, da Je umrl tam bivši prezkient Švice Gustav Ador. ki je sta! 30 let na ČeJu pokreta Rdečih križev. Že 1. 1874 ie bil izvoljen v veliki švicarski svet in koncem leta 1014 je postal prezident Švice. 40 let ie bila zgodovina Švice tesno združena z njegovim imenom, kajti Gustav Ador je bil izredno žilav in agilen javni delavec, obenem pa izboren pravnik, čigar govori v parlamentu so opetovano pripomogli, da se ie komplicirana politična situacija razčistila. Adorjeve sposobnosti so prišle posebno do veljave začetkom vojne, ko je izdal v imenu mednarodnega odbora Rdečega križa proglas, v katerem poziva evro-pske narode na delo za bližnjega. V Ženevi je ustanovil mednarodni uietniški urad. ki ie rešil marsikaterega vojnega ujetnika sigurne smrti. V štirih letih je obsegala kartoteka tega urada 11 milijonov ujetniških seznamov in urad je dajal vsem rodbinam vojnih ujetnikov informacije Ker vlade niso pošiljale uradu potrebnih informacij o vojnih ujetnikih, je odpotovali Gustav Ador v Bordeaux in v Berlin, da uredi to zadevo. Uietniški urad je postal kmalu srce Kvrope. Spočetka je bilo zaposlenih samo S članov odbora v društveni pisarni, toda delo urada ie kmalu tako narastlo, da je moral Ador zaposliti 1200 volon te rje v. Dnevno je dobival urad nad 30.000 dopisov, na katere je moral odgovarjati. Gustav Ador je bil zelo priljubljen in popularen. Njegovo ime je šlo po vsem svetu Mnogi ranjenci so se le čil i v Švici in tisoči vojnih ujetnikov se imajo zahvaliti njemu, da so se srečno vrnili domov. Ador je tudi energično nastopil proti potapljanju bolniških ladij in vporabi strupenih plinov Njegova moralna moč ie bila tako velika, da ie smel pošiljati zastopnike v ooe-dine države, da so posredovali v zadevi v celili ujetnikov. Po vojni je Gustav Ador vodil akcijo za prevoz vojnih ujetnikov v domovino. Umrl je v vi-soki starosti 83 let. enie Tolstega ljudje, njih usoda, okolica, vse to se je izlilo v eno samo filmsko umetnino! V glavnih vlogah: Deieres del Rio in Red ia Rocque Pride! Elitni Kino Matica> Razstava I soboslikarskega tečaja na Srednji tehnični šoli Skupno z absolventi nradbene moistrske šele ie razstavil svoia dela njdi I. sobosli-karskj tečaj, ki ga ie Dr.redil ucd vodstvom »Prodube« urad za pospeševanje obrti in indusiriie v Sk)veniii. O izvršenih delih absolventov gradbene moistrske šole se ie Dišalo te dni že precej Nočemo tega ponavljati nas kot oriiatelje slovenske ornamentke. zanimaio v tem oddelku razstave načrti, oziroma slike hiš iz vseh fcraiev Slovenie v domačem slogu Delo g. orof. G r e b e n c a. ki ie svoje učence leta in leta ooozarial na domače stavbne sluge in arhitektonske oblike, je rodilo mnoso sadu. Vedno večri razmah dobiva ideia, da se moramo tudi v stavbarstvu osamosvojiti in uoorabliati domače arhitektonske oblike. Da ie to mogoče, ie potrdil tudi omenjeni oddelek razstave. Že dolga vrsta let ie minula, odkar je bila ustanovljena »Produda< z glavnim namenom, da propagira uporabo slovenske narodne ornamentike v umetni obrti in v stavbarstvu, ideia »Probude« ie Drodrla že v najširše sloje, a ni našla še oopolnega razumevania Dri vseh zastocnikih stanu, ki bi moral to idejo v naivišii meri propa-girati. namreč Dri nekaterih slovenskih umetnikih. Maiokedaj ie na Drišla ta »Probudina« ideia do tako vidnega izraza kakor pri razstavi soboslikarskega tečaia. »PTobuda< ie imela res srečno misel, da je prevzela vodstvo tega tečaia. imela je pa tudi srečno roko ori izbiri voditeljev tečaja s tem, da si ie za tečai pridobila dva odlična interpretatoria slovenske ornamentike, g. orof. Š a n 11 a in e. slikarskega mojstra Božiča. Malo >e obrtnih strok, kier bi ornamentika orišla tako do veliave kakor pri sobnem slikarstvu. Kar smo videli do sedaj v tej stranki, ie b'lo s Drav redkimi izjemami vse tuie in večinoma rudi zelo neokusno. Tuji soboslikarski vzorci, ki so se na Dunaju, v Pešti itd. že preživeli, so prihajali k nam in naši soboslikarski moistri so bili prisil:eni iih uDorabliati. »Probuda« ie tudi na tem ooliu ustvarila nov položaj. Pokazala ie tudi tu pot do osamosvojitve. S tem ie našim obrtnikom sobrslikarske stroke odorla nov vir dohodkov, a kaT ie glavno, omogočila ie olep-šante naših domov v domačem duhu. S tem je tudi odpadlo večno, brezmiselno kopirale tuiih vzorcev, četudi se to vrši pod naslovom modeme umetnosti. Stoavenci smo si v nesmŠtvu. v srlasbi in tudi v slikarstvu ustvarili samobitno umetnost, ki korenini res v domači grudi. Aii ni bil že skraini čas. da smo začeli kon- čno vendar sistematski zoiiti narodno orna-mentiko? In da ie mogoče na tem polju ustvariti nekai noveea. nekal samobitnega. o tem se lahko prepriča vsak oosetnik razstave. Ni tu glavna stvar vsebina ornamenta. Srce. nageliček in drugi umetniški motivi, katerim se navadno pripisuje izkliučno slovenski značaj, so postranskega pomena Te motive naklemo tudi Dri drugih narodih. Gre tu predvsem za način te uporabe, za kompozicijo motivov A o tem ni mocoče oisati fo ie treba videti. Napaka pa ie naše domače motive krat-komalo prekopirati, temveč ti motivi se noraio Prilagoditi sedaniemu modernemu okusa. Dobili bomo na ta način novo moderno umetnost, ki bo Da temeliila v domačih umetmških mot;vih Seveda se mora pri tem gledati, da naš? domači ornamenti »hranilo svoi domači — ooveimo naravnost — slovenski značaj. Da ie vse to mogoče, o tem nam pričaio mnogoštevilni načrti, izvršeni od obiskovalcev tečaia ;n nred vsem krasno, v narodnih motivih poslikana stavnosfna dvorana tehnične srednie šole. Tudi to delo so dovršili nose+nfkl sobnslikarskeca tečaia. Uspeh tečaia »e do mneniu vseh dosedanjih posetnikov naravnost neDričakovano dober Ta usoeh Da tudi Driča o harmoničnem sodelovanju obeh Voditeljev g. prof Šantla kot teoretika in g. Božiča kot praktika. Kakor slišimo, bo na splošno zahtevo občinstva razstava podališana. da jo bodo mo"'i obiskati tudi naiš;rš? krogi. Že sedaj se oelašaio mnogoštevilni do-?etpi!ri z želio, da bi dali svoie stanovanje ooslikati z ornamenti, ki so iih videli na razstavi Umevno ie. da <=e bo fa tečai Dri-hodnie leto nadalieval in kakor slišimo nrir^dll tudi v Mariboru. Vsem. ki sn stekli zaslucre za prireditev teea tečaia. nai iim bo v zadoščenje, da bodo lahko kmalu širom vse Slovenije opazovali povsod soh Ta igra je verna zgodovinska slika političnih razmer v obmejnih slovenskih krajih pred svetovno vujno. Spisana je po resničnih dogodkih in »aslnih doživljajih z dobrohotnim namenom, da bi čitana ali uprizorjena vzbJijala. krepila in utrjevala v Slovencih narodno zavest in demokratična načela, ki jih je treba dvigniti v vseh stanovih io najvišje popolnosti, ako se hoče postaviti narodu trden in neporušijiv temelj za bodočnost. Namen tega dramskega spisa je pa tudi ta, da se i njim ohrani našim srečnejšim potomcem in da se poda inozemstvu v obliki povesi ne igre prava krajevna podoba slovenskega političnega predvojnega življenja, trpljenja in borbe s sovražnimi tujci za narodni obstoj ter osamosvojenja z lastnimi močmi Med osebami igre je glavni junak Rojnik, simbol našega resničnega rod.»ljuba, ki z odličnimi duševnimi silami neumorno deluje na vse strani in končno tudi srečno premaga vse ovire fn zapreke. Lavrin, ki mu je prijazna usoda naklonila kot upokojenemu vojaškemu dostojanstveniku udobno življenje in lepo graščinsko posestvo, pokaže s plemenitim dejanjem najlepši zgled pi*avega demokrata in požrtvovalnega slovenskega rodoljuba. Kaplan Dobre pa je simbol našega vzornega narodnega svečenika in pesnika Simona Gregorčiča. V igri so omenjene tudi nekatere slovenske stanovske Jn strankarske napake, ki slabe našo narodno moč in ki jih mora radi tega obsojati ter se jih ogibati vsak pošten Slovenec, ki želi dobro svojemu narodu. Vendar pa se pri vprizo-ritvi lahko izpuste neugajajoča mesta in se sme igra v nekaterih prizorih tudi okrajšati, ker ostane tudi potem še vedno dovolj obširna. Igra je bila spisana že pred vojno v petih dejanjih, zdaj pa se je predelala in razširila v sredini ter razdelila v dva dela po tri dejanja. Vsak del naj se vprizori zase pri dveh zaporednih predstavah. Znane pesmi v igri se pojo po narodnih napevih.5> Ta najnovejša slovenska narodna igFa je v resnici spisana jako objektivno in v pristnem narodnem duhu. Spisal jo je naš odločen narodnjak, ki se je SO let nepretrgoma v večji ali manjši meri udejstvoval v različuih narodnostnih borbah in so ga radi tega njegovi nasprotniki tudi preganjali med svetovno vojno. Zvezi kulturnih društev se zdi ta igra jako primerna književna publikacija za letošnje jubilejno leto in jo toplo priporoča slovenskim založnikom v založbo, ker sama nima potrebnih sredstev, da bi jo založila Tgra bo posebno dobrodošla obmejnim Slovencem, ki so se že sami borili in se še bore z razmerami in narodnimi nasprotniki, Izpisanimi v igri. Pa tudi vsak drug Slovenec dobi v igri nekaj, kar se tiče njega in ga navaja na pravo pot. Ta dramski spis ima toliko večjo vrednost, ker se ga more i odra pokazati obenem večji množici ljudi. Rokopis igre je na razpolago interesentom v druStveni pisarni . žBetežnica KOLEDAR. Danes: Sreda. 4. aprila 192$: katoličan! Izidor; pravoslavni: 22. marca. Dušica. Jutri: Četrtek, 5. aprHa 1923; katoličani; Veliki četrtek; pravoslavni: 23. marca, Viuko. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: INRI Opera: »Fidelio Xc. Kino Matica: »Sijaj in beda kurtizane«. K»no Dvor: »Chang«. Kino Ideal: »Izpoved voinega kurata«. ' DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt. Go-sposvetska cesta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama Začetek ob 20. 4. aprila, sreda: L N. R. I. Znižane cene. 5. aprila. Četrtek: 8 N. R. I. Znižane cene. 6. aprila petek: ob 10.: I. N. R. I. Znižane cene. 7. aprila, sobota: Zaprto. S. aprila, nedelja: ob 15.: I. N R I. Znižane cene — Ob 20 : Cvrano de Bergerac. Ljudska predstava Znižane cene. Tzv. 9. aprila, ponedeliek: ob 15 : T. N. R I. Znižane cene. — Ob 20 : Nedeljski oddih. Ljudska predstava. Znižane cene. Tzv. Opera. Začetek ob no? 20. 4. apiila. sreda Fidelio. Red C. 5 aprila, četrtek: Zaprto, 6 aprila, petek: Zaprto. 7. aprila, sobota: Zaprto. \rcdclir>. S aprila* ob nol 20. »Carmcn«. —» Oostuie g Marii §;me^c. Izven. Ponedeiiek 9 anrila: ob 15 »FideHo« — Ljudska ored-^tava do zn;ž. cenah. — Ob doI 20 »Ladv X* Ljudska predstava do znižanih renah. * Koncert mladinskega pcvskc«ra zbora: xDie VVionor Sangerknahen» v Ljubljani. Kakor že javljeno, pridejo v četrtek, dne 12. t. m. v Ljubljano ?Die NVi^ner Sangerkna-ben> in prirede še isti večer v veliki dvo-rani hotela Union koncert, na katerem izvajajo poleg Havdnove komične enodejan-ske opere celo vrsto dvo, tri-in štiriglasnih zborov s spremljevaniem k ln vi rja Ta zbor uživa danes svetovni sloves ter je poleg znanega Siksljnskega zbora najboljši deški zbor cele Evrope. Mladi pevci so koncerti rali v celi Evropi z nnj-veoiimi uspehi Te uspehe iim j"e priznala svetovna kritika in za LJubljano pomeni n*"ihov koncert v resnici užitek prav posebne vrste. Prednrodaja vstopnic v Matični knjigarni Cene od 40 Din navzdol. Sport — Kispe^ti A. C. v Ljubljani. V nedeljo in pondeljek igra v Ljubljani eden vodilnih madžarskih profesionalnih klubov A. C. Kis-pesli. Madžari prvič igrajo v Ljubljani, prvič bo imela publika priliko, da spozna igjo in kvaliteto madžarskega nogometa. Gostovanje A. C. Kispesti znači vsekakor senzacijo za Ljubljano. Madžari so obvezani, da nastopijo s svojim prvim moštvom. Kispesti razpolaga z izvrstno vigrano enaJFtorieo, mori cjo je več igračev, ki so že po večkrat nastopali reprezentativno. Madžari, ki so baJ letos dokazali, da je njihov nogomet poleg češkega in dunajskega kvalitativno najboljši, igrajo škotsko igro kratkih pasov, za oko silno efektno in zanimivo, poleg tega pa temperamentno, in nenavadno odločno. Dunajski listi poročajo te dni, da je Madžarska letos kljub svojemu porazu v Italiji, ki je bil pa moralna zmaga Madžarov, dosegla naravnost krasne uspehe in to zato, ker se je povrnila k škotskemu sistemu igre. Zato upamo, da bo velikonočno gostovanje Madžarov nudila tudi najbolj razvajenim gledalcem obila užitka. Ilirija igra z gosti v nedeljo in v po« nedeljek. O moštvu in o posameznih igralci) bomo javnost še informirali. Slabi izgledi. Služkinja: Milostiva, v sobi sem videla miš. Gospa: Za božjo voljo, izgubljeni smo. Baš včeraj sem dobila okrožnico hišnega gospodarja, v kateri pravi, da ne trpi v hiši nobene živali. Danes predstave ob 4, pol 6, pol 8 in 9. uri. Moti u m en talen velefilrn po istoimenskem Balsacovem romanu Srai in beda kurtizane V glavnih vlogah prvovrstni umetniki P. Wegener, Andree La Fayeitev W. Fuetierer Predstave danes samo ob pol 8. in 9. uri. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Ste v. 79. «SUO VENSKI NAROD* ćme 4. aprila 1928. Stran J. Se dva dni je časa, da lahko naročite oglas za velikonočno številko SLOVENSKEGA NARODA katera bo izšla v večji in pomnoženi nakladi. NujnG oglase sprejema uprava do sobote, devete ure dopoldne Te'- f-n 2304 nevne vesti. _ Iz državne službe. Imenovani so: za š.fa veterinarskega oddelka pri velikem županu podunavske oblasti v Smederevu dosedanji šef veterinarskega oddelka ljubljanske oblasti Alojzij Pavlin, za oblastnega veterinarskega referenta pri velikem županu ljubljanske oblasii dosedanij oblastni kmetijski referent pri velikem županu ljubljanske oblasti Fran Čcrne, za policijskega pristava pri sreskem poglavarstvu v Ptuju policijski oiiciial pri istem poglavarstvu Anton Knez, za sres. nadzornika Dolicijskih agentov pri policijskem komisariiatu v Mariboru revirna nadzornika Anton Pavletič in Franc Carsko. _ Imenovanje v diplomatski službi. Za tajnika našega poslaništva v Budimpešti je ircnovan dr. Josip Bernot. Dosedanji tajnik tega poslaništva Milan Stanković je dodeljen ministrstvu zunanjih zadev. Pisar zunanjega ministrstva Jovo Mikačić je imenovan za pisarja pri poslaništvu v Bukarešti. Za tajnika zunanjega ministrstva je imenovan Milan Dragutinović. dosedanji pomočnik šefa tiskovnega oddelka. — Stepan Radić in madžarski novinar. V bratislavskem »Narodnem Deniku« in v madžarskih 1 stih je bil priobeen pogovor Siepana Radića z urednikom »Pragai Ma-gvar Hirlapa*, o katerem ie Radić izjavil, da češčlne sploh ne razume. To bo na;brž vzrok, da so izšle njegove izjave v popolnoma drugačni obliki kakor so bile izrečene Radič je v dostojni obliki obsodil vso Rotbermerjevo akcijo in vse prizadevanje, da bi se katerakoli meia nasilno izpreme-n:la. To je veljalo zlasti za jugoslovenske >ti češko - slovaške državne meie. Načelno je v svoji izjavi sicer dopuščal gotove korekture nekaterih mei, toda samo pod pogojem, da pristane na to kompetentni mednarodni forum in dotični narod, ki bi bil na tem najbolj zainteresiran. Madžarski novinar je pa sklepal iz te Radičeve izjave, da je za revizijo trianonske pogodbe. Gospod Radič je iziavil, da smatra tako reprodukcijo pogovora za nelojalno in nepošteno. — Angleški zdravniki v Jugoslaviji. Včeraj je odpotoval direktor društva za tujski promet Dragomanovič iz Zagreba v Mona-kovo, kjer sprejme 24 angleških zdravnikov, ki posetijo Jugoslavijo. V Zagreb se pripeljejo jutri zvečer, v petek ziutraj pa odpotujejo v Crikvenico. Vso Jugoslavijo nameravajo angleški zdravniki prevoziti z avtomobili. — Nemci in naše Primorie. Mnogi naši konzulati so naprosili zunanle ministrstvo, naj jim pošlje čim več propagandističnega 5n informativnega materijala, ker vlada v jnGzemstvu veliko zanimanje za našo rivijero. Vsi večji nemški listi priobčujejo laskavo pisane članke o naši rivijeri in pravijo, da naša kopališča in letovišča daleč prekašajo italiian^ka. — Poset ameriške vo.;ne ladie v naših vodah. Pred dnevi je dospela v Dubrovnik ameriška voina ladja »PetroiU z admiralom Burrogom. Včeraj je admiral Burroge pc-setil dubrovniškega velikega žunana in mestnega župana, zvečer pa je priredil na ladji svečano večerjo, na katero ie bilo povabljenih več sto oseb, predstavnikov na-š:h oblasti, gospodarskih krogov in zastopnikov raznih organizacij. Ameriška vojna ladja poseu v prihodnjih dneh tudi vse ostale naše dalmatinske luke, nakar odpluje v francoske vode. — Škrlatinka v Vršcu. V Vršcu se je pojavila epidemija škrlatinke, ki se ie začela tako naglo širiti, da so morali zapreti vse šole. Šole ostanejo zaprte 25 dni. • — Poljski dijaki v Sarajevu. V ponede-Vok so pripeli poliski prefesorii in dijaki v Snrajevo. kjer so iih sprejeli na kolodvoru S2raTevski srednješolci. Poljaki so zelo navdušeni za naravne lepote mših krajev. — Trasičra <=mrt. Dne 31. mnrca se je smrtno pono-rpčil triovoe in grostilničar v Slovpnicrradcu Anton Ueb^l. Pri spravljanju: vina v klet mu je na stopnicah izdrknil 400 litrov obsegajoč sod vina ter se skolnlil preko njedra v klet, kjor se jp razbil. Ufbel je dobil tako težke notranje poškodbe, da je kmalu nato umrl. Njegova tragična smrt je izzvala splošno sočutje. Pogreb se je vršil včeraj ob veliki udeležbi občinstva Pokojnik zapnšćn ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. _ Sarajevo zahteva ljubljansko rudarsko fakulteto. Včeraj se je vršila v Sarajevu konferenca strokovnjakov, ki je razpravljala o spomenici sarajevske inženjerske sekcije glede ustanovitve šumarske fakultete v Sarajevu. Konferenca je obširno razpravljala o lem vprašanju ter prišla do prepričanja, da rudarska fakulteta t Ljubljani in rudarska f.kademija v Beogradu nista na oni višini, ki bi bila potrebna z ozirom na enake ustanove v inozemstvu. Tako se je naglašalo, da je beograjska akademija popolnoma ruska in se morajo slušatelji najprej učiti ruščine, pre- den morejo slediti predavanjem. Slične tež-koče obstojajo tudi na ljubljanski fakulteti, kjer se vrše predavanja v ruskem in slovenskem jeziku. Edino zagrebška šumarska fakulteta je po mnenju sarajevskih strokovnjakov na dostojni višini. Ker je ta fakulteta obenem najstarejša, naj bi ostala neokrnjena, pač pa naj bi se ali ljubljanska ali beograjska premestila v Sarajevo, kjer je center naše rudarske in šumarske industrije. — Lahkoverni ženski svet. V Mariboru in okolici se je zadnje dni pojavil neki moški, ki se je izdajal za zastopnika neke ljubljanske filmske družbe. Iskal je s filmske zvezde« za svoje podjetje. Vsaka kandidati-nja mu je morala vnaprej plačati precej visoko kavcijo, tako med 1000 in 5000 Din. Nasedlo mu je precej žensk. K sreči pa je zvedela za tega >zvezdnikaasno. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Ljubljani 17.9, najnižja pa 5.1 nad ničlo. 17 stopinj nad ničlo so imeli včerai v Splitu in Dubrovniku, v Sarajevu pa celo 18. Lahni vzhodni veter je pihal včerai v Ljubljani in Mariboru, dočim je v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skoplju, Splitu in Dubrovniku deževalo. Največ dežia so. imeli v Skoplju, kjer so dosegle padavine 19 mm. Barometer se dviga in pričakovati je, da bomo imeli za praznike lepo vreme. //a //a //a Jj^ Jfa jfc jfcjBBL&b Vsaka zavedna gospodinja uporablja dosledno USA prašek za pecivo 17 Ljubljane —lj Delegacija praškega občinskega sveta v Ljubljani. Kakor smo že poročali, prispe v kratkem v Beograd delegacija praškega občinskega sveta, da vrne lanski poset zastopnikov beograjske občine v Pragi. Ekskurzije se udeleži 16 občinskih svetnikov, na čelu s praškim županom dr. Basom s soprogo. 22. t. m. prispe delegacija Prage iz Beograda v Zagreb, istega dne zvečer pa v Ljubljano, kjer ostane do drugega dne, potem pa poseti Bled. Opozarjamo že zdaj javnost na prihod odličnih čeških gostov, ki jim mora pripraviti Ljubljana čim prisrčneiši sprejem. Nas Slovence vežejo s Cehi že od nekdaj še posebno tesne prijateljske vezi in zato smo prepričani, da se bodo počutili tudi predstavniki slovanske Prage med nami kot svoii med svojimi. Kispesti A. C. - Ilirija &edeija in jpocetlelfek Igrišče Iliri e — Finančni svetnik g. Maks Debevec *f. Danes ziutraj je nenadoma umrl finančni svetnik Maks Debevec. Pokoinemu je postalo v ponedeljek v službi slabo in danes je nepričakovano umrl, zadet od kapi. Maks Debevec ie bil rojen leta 1870. v Kamniku in je maturiral v Novem mestu. Juridične študije je končal na Dunaju in nastopil svojo prvo službo pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, kjer je služboval nepretrgoma polnili 30 let. Bil je vesten in delaven uradnik in vedno iskren ter naklonjen svojim tovarišem. Bodi mu ohranjen trajen spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalie! —lj Živahnost tržnega dneva. Ob sredah običajni tržni dan ie bil danes izredno živahen z ozirom na velikonočne praznike. J^ko veliko ie bilo na trgu perutnine, kakor tudi krompirja. Živinjski sejem ie bil z ozirom na začetek meseca zelo živahen, cene so povsod neizpremenlene. Na trgu so gospodinie kupovale pred vsem potrebščine za veliko noč. —lj Poslovanje hančnth zavodov na veliko soboto. Bančni zavodi na veliko soboto ne bodo poslovali. — Društvo bančn-h zavodov v Sloveniji. —I Drifštvo »Treznost« ima svoj redni sestanek nocoj ob 19. na moškem učiteljišču s sledečim dnevnim redom: L) Gospodarstvo in protialkoholni boj. predavanje pisa-tel'a br. Ccrkvenika 2.) Slutanosti. — Vstop je dovoljen poleg članov(ic) tudi vsakemu drugemu. —l.i Iz mestnega središča TM. Člane(ice) vseh ljubljanskih abstinentskih kol opozarjam na izlet, ki se bo vršil na Veliki ponedeljek na sv. Jošta. Zbirališče ored glavnim kolodvorom ob pol 7. ziutraj. Udeležite se ga polnoštevilno. — Tainik. PRIZNANO najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka J. Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12. —lj Tatvina mreže. V Lahovem grabnu ob izlivu v Ljubljanico ie ribič Ivan Bre-celjnik, vpokojeni strojevodja državnih železnic, ki stanuje v Veliki čolnarski ulici, v soboto nastavil ribjo mrežo, toda zlikovec mu jo je podnevi potegnil iz vode in jo odnesel. Mreža ie vredna 400 Din. — Tatvina kolesa. Pekovskemu pomočniku Josipu Ferjančiču je bilo včeraj ukradeno iz skladišča v Knezovi ulici št. 11 1500 Din vredno kolo, ki nosi tovarniško znamko št. 2S73. Drzen tat je kolo ukradel skozi okno. —lj Drobiž policijske kronike. Policija je zaprla dve osebi radi policiiskih deliktov. Prijela je tudi danes več beračev, ki se izgovarjajo, da so prišli v Ljubljano prositi miloščine za veliko noč. Prijavljena je bila dalje tatvina kolesa, kakor tudi tatvina ribje mreže. Dalje sta bili prijavljeni dve lahki telesni poškodbi in pet oseb radi kaljenja nočnega miru, oziroma nedostojnega vedenja pri pijanosti. Pasjega kontumaca ljudje še vedno ne spoštujejo in zato ie bilo danes več oseb prijavljenih. 15 voznikov, odnosno kolesarjev je bilo prijavljenih radi cestno - policijskega reda. — Otroške obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Sajvefja zaloga, teško blago, dunajski izdelki. KriŠtolič-Biicar, Stari trg. 47/T Samomor Slovenca na Dunaju \Valfischgasse na Dunaju je bila vče* raj v zgodnjih jutranjih urah pozorišče razburljivega dogodka. Okoli 3. ure sta počila dva strela. Mimoidoči so našli nekega mladeniča, ki je ležal v mlaki krvi tik pred nočnim lokalom Pavillon. V lokalu je bilo več gostov, med njimi tudi plesalka Josephina Bakerjcva, ki so takoj prihiteli težko ranjenemu sa* momorilcu na pomoč. Bakerjcva sama se je zavzela za nesrečneža, naglo ga ie umila in ga obvezala, nato je pa ob* vestila rešilno postajo. Samomorilca so takoj prepeljali v bolnico, toda zdrav« niska pomoč je bila že prepozna. Obe krogli sta mu prestrclili pljuča, ranjeno je bilo tudi srce. V bolnici so ugotovili, da gre za 29* letnega Franca Gabra (Gaber ali Ga* bor), ki je stanoval v hotelu Oesterrci* ohisehe Post. Pokojni je bil po poklicu pevec in je nedavno prispel na Dunaj. Baje je bil zelo talentiran pevec, toda kljub temu že več mesecev ni mogel dobiti angažmaja. Mogoče ga je gnalo v smrt razočaranje, boli verjetna je pa verzija, da gre za nesrečno ljubezen. MILO Epilog upora na angleški križarki Nevzdržne razmere na križarki «Royal Oak». — Admiral Col-lard je ravnal s častniki zelo grdo. Iz Londona poročajo, da se je pri* čela v soboto na krovu ene največjih angleških vojnih ladij, ki je sedaj vkr* cana v Gibraltarju, obravnava proti častnikom križarke «Royal Oak», ki so se nedavno uprli in hoteli odstraniti svojega poveljnika admirala Collarda. Sodna obravnava se je vršila pred za* stopniki tiska in povabljenim občin* stvom. Proces bo končan danes ali ju* tri. Že prvi in drugi dan se je pokazalo, da vlada med višjimi častniki in admi* ralom omenjene križarke zelo čudno razmerje. Kakor znano, so poslali čast* nild križarke Roval Oak pritožbo vr* hovnemu poveljniku angleške mornari* ce, v kateri očitajo svojemu poveljniku kontreadmiralu Collardu celo vrsto prestopkovi Pot, ki so si jo izbrali čast? niki za ta nastop proti svojemu povelj* niku, je v vsaki disciplinirani vojski nemogoča. S tem, da so se pritožili d i* rektno na vrhovnega poveljnika mor* narice, so se težko pregrešili zoper disciplino. Sodna obravnava je pokazala, da vladajo na križarki Roval Oak zelo čudne razmere. Lahko se celo govori o razpadu častniškega zbora. Admiral Collard, mož železne volje in absoluti* stičnih metod, je oddajal podrejenim Častnikom povelja izključno v obliki kletvic in psovk. Grozil je na vse stra* ni .opetovano je iziavil, da uniči kari* j ero mnogih višjih častnikov, dasi so vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Ka* pelniku. ki ima čin poročnika, je zagro* zil, da ga spodi iz službe, in sicer zato, ker pri neki svečanosti ni hotel igrati džezbendove melodije. Kapelnika je vpričo mornarjev ozmerjal in pozval prvega častnika, naj vso «to pakažo z muzikanti vred» spodi v strojni oddelek. Prvi dan obravnave ni pokazal, da*li je izvirala admiralova surovost iz nje* govih osebnih nagnjenj ali pa iz ogor* čenja nad pasivno rezistenco, ki so jo po admiralovem zatrdilu izvajali čast* niki. Sam admiral Collard se ne spo* minja vseh podrobnosti, pač pa se za# govarja, da je nastopil proti častnikom tako strogo zato, ker je slutil, da so se brez njegove vednosti pritožili na vr* hovnega poveljnika mornarice. Častni* ki so se v svojih izjavah popolnoma strinjali. Vsi so pred sodiščem izjavili, da je ravnal admiral z njimi zelo suro« vo in da je s tem sam izpodkopaval di* sciplino. Razmere na križarki so bile neznosne. Admiral sploh ni poznal na* čina občevanja s podrejenimi organi. Nižji častniki so to opazili in se niso hoteli pokoriti višjim. V pritožbi so ni* vaj ali, da na križarki ne bo prej reda, dokler se admiral ne odstrani. Admiral Collard je nastopal pred sodiščem kot priča. Izjavil je, da je ne* koga večera naročil prvemu častniku, naj pripravi motorni čoln, da se odpe* lje iz malteškega pristanišča na obalo. Častnik pa čolna ni pripravil in zato ga je admiral ozmerjal. Prvi častnik seje zagovarjal, da admiralovega povelj.i sploh ni mogel i/polniti, ker je bilo morje zelo nemirno. Admiralu je po* jasnil, da čolna ni mogoče spustiti v morje, na kar je admiral opsoval vse častnike, tako kakor se še ni zgodilo v angleški mornarici. Collard se je pri* toževal, da mu prvi častnik na nekem plesu ni hotel predstaviti prisotnih dam. Častnik je odgovoril, da mu je admiral zato zagrozil, da uniči njegovo karijero. Iz tega je razvidno, da so bile razmere na angleški križarki res ne* vzdržne in da je moralo priti do upora. Admiral sam si je dal med razpravo zelo slabo izpričevalo. Opetovano je nahrulil zagovornika častnikov, tako da ga je moral predsednik vojnega sodišča opozoriti na dostojnost in mu zagro* zil, da ga da s stražo odvesti v kabino. Letalo v službi turistike Letalo je tudi za gospodarstvo ne* dvomno važnega pomena, dasi praktič; i:a vrednost letalstva še ni prišla do popolne veljave. Vendar gre ves razvoj letalstva v tem pravcu in vse kaže, da se bo letalo v najkrajšem času uporab? Ijalo tudi praktično. To dokazuje poiz* kus, ki so ga te dni napravili v Avstriji. Letalo so stavili v službo turistike. V soboto in nedeljo se je dvignilo letalo nad planino Rax, kamor so s pomočjo padala spustili več sodčkov piva. Številni na Raxu zbrani turisti in smučarji so z zanimanjem opazovali ta prizor. Po* izkus je popolnoma uspel, sodčki so nepoškodovani priromali na zemljo. Letalo je upravljal sam šef avstrijske letalske družbe R. Stoisavljevič. Av» strijsko planinsko društvo se bo odslej posluževalo letala za preskrbo svojih koč z vsemi potrebščinami. Obetajo se novi potresi Italijanski strokovnjak na polju seizmologije Rafael Bendandi, ki je na? povedal vse večje potrese v letošnjem in lanskem letu kakor tudi zadnji po* tres v Anatoliji, prihaja na podlagi svojih opazovanj in računov do za* ključka, da se nam obetajo v najkraj* šem času novi močni potresi. Bendandi pravi, da nastanejo v kratkem močni potresi v raznih pokrajinah. Prvi moč* nejši potres bo po njegovem prepriča* nju v noči od srede na četrtek, torej nocoj, in sicer ga bodo čutili zlasti v južni Evropi in vzhodni Indiji. Po krat* kem presledku nastanejo 9. in 10. t. m. novi močni potresni sunki, ki jih bodo čutili zlast v sevrozapadnem delu Me* hike in v južnoameriškem ozemlju And. Kakor smo že opetovano omenili, se potres ne da točno napovedati. Vendar pa ni izključeno, da utegne imeti italijanski strokovnjak prav. kajti tudi napovedi srbskega amaterja na polju seismologije, o katerih smo nedavno poročali, niso brez podlage. Izkazalo se je, da je imel mož prav, ko je trdjl, da na-stane letos v pomladriili mesecHt več močnih potresov. Sicer bomo pa itak kmalu videli, kaj je s tem novim napovedovanjem potresov, ker nam obeta Bendandi potres že nocoj. ftie mislite na pirhe ker jih je lahko dobiti, mislite vedno na to, da se boste za praznike najce* neje in najbolje oblekli pri tvrdki Dra* go SCHVVAB. Ljubljana. Milijon dolarjev za Diirerjevo V posesti slovitega samostana Stra* hov pri Pragi se nahaja eno najslavnej* ših del slikarja Albrehta Durerja. Za to sliko se že dolgo časa zanima Pariz, za njo se poteguje London in sedaj je prišla zelo zapeljiva ponudba tudi iz N evvvorka. Američani ponujajo za sli* ko en milijon dolarjev, torej celo pra je. da se je voivodinja odnehala s tem izvoščkom. — Čisto prav. gospod doktor! To ie bila vojvodinia ali pa kaka Jruga ženska. Neki moj prijatelj, ki ie zaposlen na železnici in mora ob pol stinh na delo. stanuie pa daleč gori :ia r>oti:ex Suuaru v zadnji hiši ie videl lavi kako sta dva moža nesla v kočijo neKO žensko in čim sta ga ooazila. sta pognala konia v d'r On Dravi, da se je to zgodilo pred hišo št. 19. Toda kakor pravite, bi niti mezinca ne mncr.i vtakniti skozi kliučavni co kai šelp da bi zlezla skozi nio vojvodinia. Zato vam Drav im, da so to coDerniie. Tisti hip se ie začni zgorai glas, v katerem sem takoi spoznal elas zidar* jeve žene. — Ali ste vi. gospod doktor? — Da. — sem odgovoril. VRSTA 3^67-60708 DIN 269* VRSTA 4937 4C092 A.A, DiN ZO" ' dajemo za našo obutev z vulkaniziraniml „ELflSTIK" podplati ki so s svojo trajnosti o nenadomestljivi! mcijo vsem, ki ves dan hodijo, so nepremostivi in s tem čuvajo zdravje. Temu izdelku smo posvetili posebno pozornost. CENA OSTANE ISTA-a trainost trojna! MARIBOR Aleksandrova c. 7 LJUBLJANA Prešernova ul. 7 Liudee. ki radi nosilo PALMA kaučuk pete. Prednosti: Cenei&e in trajne* -e so kakor iz usnia. ugodna noja, ki *am ohranta tftvce Eksistenca za dame S tiskarno šah Ionov lahko trgovci svoj poslovni pri.met dvignejo kar naibolje Moderna tiskarna (preriti^kari|a ^estoji 24 >rajc. 3 pregrinjala za vozi* čke. 6 kombinež. 6 svilenih bla= zin, 6 milie.iev. 4 garniture za stole, 6 prtičkov 10 prtičev z* omare. 12 posteljnih blazin, f brisač, 12 za oblačila 12 lese= nih modelov. 1 pregrinjalo zv posteljo. 3 za ščetke 3 ABC serije, 1 hrisalka 1 blazina za barve, 1 «.Spritzer» garnitura. 15 za tase 3 prtiče za nizke -toh ce. 6 vitraž 6 kuharic 6 teka* čev, 10 girland 12 mr*i\ov. 10 kuhinjskih čipk 12 hlazin za divane. 12 robcev 6 napisov. 1 stor. 1 posteljno pregrinjalo, 1 zastor. 4 glavnike. 100 raznih imen. 30 raznih vzorcev, pol kg barv?. — Vse to posliemo fran* ko no povzetju za 2000 Din — Blago, ki eventualno ne bi uga^ jalo, zamenjamo. — Ssmuei Leopold Senfa XII!, Bačka, ma* derna tvornica Šablona za ručne radove 58fi Orehova jedrca n orehe — lepa. poceni It Geršak & Co., srečna tllica I leiei. /32!: DRUŽBA .ILIRIJA. Premog, drva, koks g! je. — Dunajska poleg fv 'od 2830. cesta 46 Z a kotnik a, — Tele* 108/L Pesek vseb vrst za zidanje posipan ie dvorišč, za beton, gramoz, kugle — po najboli kulautnih cenah posta* vimo na mesto ali prodamo na licu mesta. Jama se nahaja oa? sproti nove cerkve v Šiški — Pojasnila in naročila: Franc Zajec. Zgornia Šiška 5S3 Stanovanje dveh sob s kuhinjo in pntiklinami išče mlad zakonski par brez otrok v novi ali stari hiši. Vselitev lahko takoj event udi pozne* je. — Ponudbe pod «Stanova= nje'619» na upravo «S1. Nar.». Dr. IVAN PINTAR strokovni zdravnik m ie isie bolezni in porodništvo se ie preselil In ordinira L ubijana, Tavčarieva (Sodna ul. 2) II. nadstrop e Telefon 3051 Blagajničarka z večletno prakse zanesljiva moč — išče službo v večjem podjetju, izuriena tudi » vseh pisarniških delih — Ponudbe pod BiagainiČarka/5°0» na upr »»Slov Naroda* Opremljeno sobo s posebnim vhodom, zračno in z električno razsvetljavo v sre* din mesta — išče gospa za ta* koj ali s 1. majem. — Ponudbe pod «S\etla soba 617» na upras vo «Slov. XarodiiJ». Tovarniško poslopje (večje) z vodno močjo ali of vodi — kupim — Ponudbe z navedbo cene in kraja pod ; VII 4s T Vilo ali hišo s v." imi ali več stanovanji v Ljubljani — kupim proti takoj* šnjemu plaeiJu — Posredovalci izključeni, — Ponudbe z na* vedbo cene na upravo «Sloven* skega Naroda* pod »Dobro ohranjena 621». JCtšni posestniki! Ce hočete imeti lepe vrtove in dvorišča, posipajte jih z belim dolomitnim peskom, ki vam ga dostavi na dom K VODNIK, Podutik, Ljubljana Vil, — N» ročila sprejema tudi «Jeklo», Ljubljana. Stari trg. Ni zdravja brez dobre prebave! | Ali čutite pritisk in napetost v želodcu po jedi, kisel okus v ustih? Ali trpite na zaprtosti, omotičnosti m pomanjkanju spanja? Ali vas muči glavobol, bolečine v želodcu in d rnljah? Ali imate izpuščaje, mozolje, na* stale zaradi slabe prebave? — Prepričajte se tudi vi, da preizkušena zdravilna specijaliteta «FIGOL»*eliksir ureja prebavo in vam vrača zdravje. «FIGOL» se do* biva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa in razpošilja po pošti s povzetjem z navodilom vred lekarna dr. Z. SEMELIČ, Dubrovnik 2. Izvirni zabojček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 stekle* nicami 245 Din. Ena steklenica z omotom in poštnino 40— Din. II Cen 11 Vpllka 17h*r51* repnih robcev, rokavic, NO(JAV L FLOR m VOL VCliiva i£Utia. NENiH, triko perila za dame In gospode. Srajce ovratnike. Kravate, DIŠEČA MILA. — Kompletne potrebščine za šivilje uro evLarie in tapetnike. — Vezenin in čipke. "i Josip Peteline, Ljubljana ohzu Prešernovega spomenika (ob vodil. r>l - >ele»t* s* zalogo In se boste prepričali - Urejuje: Josip Zupančič — Z» »Narodno Ha&avam: (ran Jezer šek. — Za opravo In tn^erarm del lista: O t od Chnstot — Vsi « Ljubljani