Upravmsivo i.juoijtuia, Knafljeva 5 — Telefoc $t 3122 3123 3124, 3125 3128. Inseratm sddelea: Ljubljana, 9elen-burgova ul — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor GralskJ trg 1. Telefon 3t 2455 Podružnica Celle. Kocenova ulica 2. — Telefon St 190 Računi on pošt ftek zavodih: Ljubljana št 11.842, Prag8 &slc 78 180 wien 5t 105 241 Ljubljana, torek 18. aprila 1939 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—* Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica štev. L telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Rooseveltov apel V začaranem krogu med mirom in vojno, v katerega se zdi, da je svet v zadnjem času znova zašel, nam prinaša skoro sleherni dan kako novost. V kolikor gre pri tem za diplomatske pobude z raznih strani, vliva to svetu nove nade, da bo mogoče preprečiti grozečo katastrofo, pesimisti pa nasprotno ka-?5jc samo na naraščajoče vojne priprave. Toda dokler še imajo besedo diplomati, je upanje v ohranitev miru in mirno rešitev mednarodnih sporov še vedno uten.aljeno, čeprav trenutna negotovost narekuje državam opreznost, ki se praktično kaže v čedalje hujšem oboroževanju in izvajanju varnostnih ukrepov. Sredi preteklega tedna je bilo na zgolj diplomatskem področju opaziti zanimive pojave trenutnega omiljenja napetosti. Na evropskem zapadu so jih spravljali v zvezo z znanimi izjavami obeh šefov angleške in francoske vlade. Že proti koncu tedna pa so začela vzbujati novo pozornost in naraščajočo napetost poročila iz zapadnega Sredozemlja o vojaških ukrepih raznih velesil. Tudi zanimanje za poljsko-nemške odnošaje je v tem času znova naraslo zaradi poročil o incidentih na zapadni meji Poljske, od koder je po nemških vesteh precej Nemcev zbežalo v Gdansk in v druge nemške kraje. V tem razvoju novega valovanja je nepričakovano kar dvakrat zaporedoma posegel v razplet evropskih dogodkov predsednik ameriških Zedinjenih držav Roosevelt, najprej z nekakšno poslanico staremu svetu, Ki jo je prečital na seji stalnega odbora panameriške unije v petek dne 14. t. m., dan nato pa z apelom na Hitlerja in Mussolinija glede obveznih nenapadalnih izjav za dobo 10 do 25 let. V tem vidijo zlasti v Londonu, kjer ne prikrivajo novega optimizma, začetek novega razčiščevanja motnega mednarodnega položaja. Po soglasnih angleških in francoskih razlagah, ki se naslanjajo na več ali manj neposredne informacije iz Wa-shingtona, sta oba poslednja Roosevel-tova nastopa v neposredni zvezi z evropskim dogajanjem. Čeprav samo v primerni razdalji, korakajo Zedinjene države, tako zatrjujejo v Parizu in Londonu vzporedno z zapadnima evropskima velesilama, Anglijo in Francijo. Francija ima najbolj neposreden interes ohranitve obstoječega stanja na evropski celini in je zato pripravljena iti v svojih celinskih mirovnih jamstvih najaalje. Svojim jamstvom pa sama ne more dati primernega konkretnega izraza, zato se nujno naslanja na pomoč Velike Britanije. Interesi te velesile seveda niso samo evropski, zato je v dajanju svojih evropskih jamstev navezana na istočasno upoštevanje vseh svojih izvenevropskih interesov, pri čemer sta ji potrebni še dve velesili: Zedinjene severnoameriške države in Rusija. Z obema je Velika Britanija v zadnjem času v tesnih stikih in obe spadata sedaj iz ozadja, da zavarujeta tudi svoje interese, v kolikor bi mogli biti tudi ti izpostavljeni čez čas neposrednim nevarnostim. V Rooseveltovi petkovi poslanici staremu svetu prihajajo do izraza štiri točke nove ameriške politike kot vzporednice novi angleški in francoski politiki. Predvsem je v njej poudarjena popolna solidarnost vsega ameriškega kontinenta v sedanjem negotovem mednarodnem položaju. Roosevelt govori o »ameriški družini« in ne le o kaki slučajni zvezi držav, ki so združene v panameri-ški. državi, ki bi bila izpostavljena gospodarskemu pritisku od zunaj. Obljuba pomoči Kanadi v primeru neizzva-nega napada, kakor jo je dal lansko poletje, ostane v celoti še nadalje v veljavi. Spričo vedno lažjega obvladanja daljav postaja usoda novega sveta vedno bolj navezana na usodo starega sveta. iz česar je treba za ameriško varnost že sedaj povleči odgovarjajoče posledice v znamenju naraščajoče obrambne pripravljenosti. Končno pravi poslanica, da. imajo tudi ameriške države pravico spregovoriti svojo besedo v evropskem sporu, saj bi vojna, če bi se razvnela, nujno prizadela tudi ameriški kontinent. V svojem apelu pa gre Roosevelt še dalje. V njem izhaja s stališča, da leži glavni vir sedanje napetosti v medsebojnem nezaupanju in da bi se dali vsi spori sporam ..mno urediti, če bi to nezaupanje izginilo. Zato apelira Roosevelt na Hitlerja in Mussolinija, naj dasta za 25 ali vsaj za 10 let nenapadalne obveze celi vrsti evropskih in maloazij-skih držav. Vsa sporna vprašanja naj se spravijo pred nekako novo svetovno mirovno konferenco, pri kateri bodo sodelovale tudi Zedinjene države in na kateri naj bi se zlasti uredilo tudi razdeljevanje surovin, torej zadeva, ki jo Nemčija in Italija označujeta za enega najvažnejših svetovnih problemov. S tem bi se na vseh straneh povrnilo medsebojno zaupanje, kar bi omogočilo splošno razorožitev ter nov duhovni in materialni razmah. V Londonu in Parizu tolmačijo Rooseveltov apel kot korak, ki je popolno- ANGLEŠKA POGAJANJA Z RUSIJO Neprestana posvetovanja v Londonu in Moskvi - Londonski veleposlanik Majski gre osebno poročat svoji vladi London, 17. apr. AA. (Reuter) Chamberlain je dobil prvo sporočilo o Rooseveltovi spomenici v soboto takoj po kosilu. Poslanico so mu sporočili po telefonu iz Downingstreeta v Chequers. V London se je Chamberlain vrnil danes ob 11.30. Za danes ni sklicana nobena ministrska seja in je tudi ni pričakovati pred običajno sejo, ki se vrši vsako sredo. Danes se bo Chamberlain samo sestal z nekaterimi ministri na posvetovanje. London, 17. aprila, br. Ministrski predsednik Neville Chamberlain se je danes vrnil v London. Včeraj je bil v Windsorskem gradu, kjer je" bil gost vladarja, kateremu je poročal o mednarodnem političnem položaju v zvezi z zadnjimi angleškimi garancijami za Grčijo in Rumunijo ter Rooseveltovo poslanico. Na jutrišnji popoldanski seji spodnje zbornice bo Chamberlain. kakor zatrjujejo politični krogi, podal pregled zadnjih dogodkov in bo poročal o pogajanjih Velike Britanije z Grčijo, Rumunijo, Turčijo in predvsem z Rusijo. Pogajanja z Rusijo naglo napredujejo. Davi je imel svet komisarjev daljšo sejo, na kateri je Litvinov poročal o svojih razgovorih z angleškim poslanikom Seathom. Spočetka se je zatrjevalo, da se bo Rusija vključila v angleško-francoski sistem le tako, da bi tem državam priskočila na pomoč v gospodarskem pogledu in s svojim letalstvom. Angleški politični krogi pa naglašajo, da pogajanja, ki so se vršila zadnje dni v Moskvi in Londonu, niso bila omejena na ta način. Državni podtajnik v Foreigen Office Cadogan je imel danes nov daljši razgovor s poslanikom Majskim, ki odpotuje jutri zjutraj v Moskvo, da poroča Litvinovu o dosedanjem poteku svojih razgovorov z angleškimi državniki v zadnjih desetih dneh. Pričakovati je, da bo prišel nazaj v London z novimi navodili, na podlagi katerih se bodo mogla pogajanja, pri katerih je bil v glavnih stvareh že dosežen sporazum. formalno zakliučiti. Londonski krogi napovedujejo, da je pričakovati uspešnega zaključka pogajanj že za konec tega tedna. Pogajanja v Moskvi London, 17. aprila. AA. (Havas). Stalni državni podtajnik v Foreign Oficu sir Cadogan je sprejel dopoldne sovjetskega poslanika Majskega. Za sovjetskim poslani- kom se je pripeljal v Foreign Ofice tudi francoski veleposlanik Corbin. V uradnih krogih dajejo kratka obvestila o razgovorih, ki jih je angleški veleposlanik v Moskvi imel v soboto dopoldne s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim. Ni še potrjeno, da sta Litvinov in angleški veleposlanik imela v nedeljo tudi druge razgovore. Pravijo, da so razgovori med njima v soboto rodili zadovoljiv uspeh, Litvinov pa, da se mora zdaj še posvetovati s svojimi tovariši, predno bi se razprava o načetih vprašanjih nadaljevala. Berlinske informacije o pogajanjih Berlin, 17. aprila. w. Po poročilih iz Londona bo ministrski predsednik Chamberlain najbrže še v teku tega tedna v spodnji zbornici podal novo izjavo o zunanje-poli-tičnem položaju. V tej izjavi pričakujejo predvsem podrobnejše obrazložitve o pogajanjih, ki se trenutno vodijo z Rusijo in Turčijo. O angleško-ruskih pogajanjih so se pod vplivom vesti iz Pariza razširila v Londonu zelo optimistična mnenja, ki pa so se izkazala za preuranjena. Angleški poslanik v Moskvi je imel ponoven razgovor z Litvinovom. sovjetski poslanik Majski v Londonu pa je danes zapustil London in odpotoval zaradi poročanja v Moskvo. O značaju pogajanj z Rusijo se zatrjuje, da ne stremijo niti za za- ključitvijo popolne alianse, niti samo za formalno sodelovanje, temveč za nekako srednjo rešitev med obema. Predvsem gre Angliji za to, da bi pobila poljske in rumunske pomisleke zoper oboroženo pomoč Rusije ter spravila Sovjetsko Rusijo v koalicijo za razbremenitev Anglije, tako da bi Rusija v vojni dala na razpolago svoje zračno orožje ter preskrbela Poljski in Rumuniji vojni material. Glede pogajanj s Turčijo pravijo, da dobro napredujejo in vse kaže, da bi utegnila biti zaključena še v teku tega tedna. Pogajanja s Turčijo Pariz, 17. aprila. AA. (Havas): Včeraj ni bila v Parizu zabeležena nobena važnejša dipJomatična akcija. S pozornostjo spremljajo reakcijo, ki jo je Rooseveltova iniciativa povzročila v inozemstvu. Brzo-javi, ki so jih diplomatični predstavniki in francosko zunanje ministrstvo sprejeli, potrjujejo vtise, ki so bili že objavljeni. Zunanji minister Bonnet je sprejel včeraj edino turškega poslanika, s katerim se je razgovarjal o pogajanjih, ki se vodijo med Parizom iin Londonom na eni ter Ankaro na drugi strani. V diplomatičnih krogih so glede teh pogaianj zelo rezervirani. Potrjuje pa se. da se podajanja vodijo paralelno s pogajanji v Moskvi, ter da odlično napredujejo, tako da obstoja upanje, da bodo v kratkem uspešno končana. Kar se tiče pogajanj s Sovjetsko Rusijo, kier se, kakoT izgleda, nahaja vozel diplomafičnega problema, je imel francoski odpravnik poslov v Moskvi včeraj daljš; razgovor z Litvinovim. Ta razgovor pomeni odločno etapo v razvoju pogajanj. Danes bo Bonnet sprejel ruskega veleposlanika Suriča. Vsa Amerika podpira Rooseveltovo pobudo Solidarnostne izjave držav iz Južne in Srednje Amerike Washington, 17. aprila. AA. (Havas) Ministrstvo za zunanje zedeve v Wa-shingtonu je sprejelo kablograme iz Kanade in od vlad vseh držav Južne in Srednje Amerike razen Haitija, Honduraša, Gautemale in Paragvaja. Vse vlade javljajo, da v celoti osvajajo Rooseveltovo poslanico. Roosevelt lahko računa na njihovo podporo v cilju za ohranitev miru. Na osnovi nemških in italijanskih komentarjev smatrajo ameriški politični krogi, da bosta Berlin in Rim po vsej priliki zavrnila predloge, ki jih je objavil Roosevelt v svoji poslanici. Ministrstvo zunanjih zadev v Washing-tonu doslej ni objavilo nobenega komentarja. V diplomatičnih krogih posebno naglašajo važnost dejstva, da so države Južne Amerike sprejele Roose-veltove predloge. Zato. smatrajo, da bodo na skupni gospodarski konferenci ameriških držav razpravljali o boju proti avtarkiji ter vrnitvi k liberalni metodi v mednarodni trgovini. Ameriški obisk angleškega kralja London, 17. aprila w. Kralj Jurij VI je na gradu Windsor v soboto priredil party, ki so se ga razen ostalih odličnikov udeležili tudi ministrski predsednik Chamberlain z ženo, ameriški poslanik Kennedy z ženo in vodja laburistov Atlee V nedeljo sta imela kralj in ministrski predsednik Chamberlain razgovor o nameravanem potovanju kraljevske dvojice v Kanado. V vladnih in dvorskih krogih niso edini v tem, ali naj bi spričo sedanjega mednarodnega položaja kraljevski obisk v Kanadi odpovedali ali ne. Zdi pa se, tako kaže zdaj, zelo neverjetno, da bi kralj in kraljica ne odpotovala, ker bi odpoved vznemirila javno mnenje. Odhod je določen za 6 maj. Baldwin o Rooseveltovi poslanici London, 17. aprila. AA. (Havas)- Lord Baldwin je izjavil, da 'e poslanica predsednika Zedinjenih držav Rooseveta dejanje velike hladnokrvnosti in velikega državnika. Dodal je. da želi. da bi imel nje gov napor usipeh. Nit; najmanj ne dvomi, da bodo vsi deli britanskega imperija storili svojo dolžnost. Angleški listi London, 17. aprila. w. V vsem angleškem imperiju je izzvala Rooseveltova poslanica veliko navdušenje. V Ottawi je kanadski ministrski predsednik Mackenzie King izjavil, da se kanadska vlada popolnoma strinja z Rooseveltovo iniciativo Podobno izjavo sta dala tudi predsednika ma v skladu z angleško-francoskimi prizadevanji. Zato ga seveda pozdravljajo. Italija in Nemčija na apel še nista odgovorili, iz časopisja pa se razvidi, da so ga tam sprejeli z velikim nezaupanjem in da je zato razpoloženje vodilnih krogov do njega odklonilno. Očitajo mu zlasti, da je njegov namen predvsem ta, vplivati na ameriško javnost v proti-nemškem in protiitalijanskem duhu ter pripraviti ozračje za opustitev ameriške nevtralnosti na korist Anglije in Francije. Popolno jasnost pa bosta prinesla šele službena odgovora obeh vlad. avstralske in novozelandske vlade. Tudi vseh 16 južno-ameriških vlad je že izrazilo svojo solidarnost z Rooseveltovo akcijo. Angleški tisk objavlja o poslanici danes obširne komentarje. >Times« ji pripisujejo velik moralen pomen. Roosevelt je Hitlerju in Mussoliniju zastavil jasna vprašanja na katere je mogoče dati le jasne odgovore. »Daily Telegraph« označuje poslanico kot najvažnejši dokument svetovne zgodovine v tem desetletju. »Daily Mail« ugotavlja, da sedaj že ni več odvisno od odgovorov iz Berlina in Rima stališče, ki ga bo zavzel svet do razvoja mednarodno političnih dogodkov v bližnjih časih. »Daily Express« napoveduje, da bo Roosevelt, ako bosta Hitler in Mussolini odgovorila negativno, uvedel še nove korake, da se ustvari vsaj 10-letno premirje med vsemi državami sveta. Pariški odmevi Pariz, 17. aprila. A A. (Havas). Pariško časopisje komentira Rooseveltovo poslanico ter se bavi s prvimi odmevi, ki jih je ta poslanica zbudila v Nemčiji in Italiji. »Jour« in »Journal« objavljata poročila svojih berlinskih dopisnikov, ki pravijo, da je poslanica naletela v Nemčiji na nezadovoljiv sprejem in mislijo, da je treba računati z negativnim odgovorom. Zadoščenje v Bolgariji Sofija, 17. aprila, br. Rooseveltova poslanica je izzvala v Sofiji splošno zadoščenje. Listi objavljajo pod veiikimi naslovi celotno besedilo poslanice. Stališče Švice Bern, 17. aprila. A A. (Havas). čeprav je Rooseveltova poslanica kot nova manifestacija v korist miru, posebno pa še v korist upoštevanja nedotakljivosti švicarskega oziemlja imela najugodnejši odmev v vseh političnih krogih Švice, vendar za zdaj ni treba pričakovati, da bi zvezni svet zavzel kakšno določno stališče o tej poslanici, čeprav Švica ni bila uradno obveščena o Rcoseveltovem pozivu v Bernu opozarjajo na to, da Švica med državami, ki so bile naštete v pozivu, zavzema nekak privilegiran položaj v tem smislu, da ima od Nemčije in Italije formalno obljubo o spoštovanju svoje nevtralnosti in neodvisnosti. ob!*rbo. ki je bila dana po diplomatskih notah in sicer 21. junij? 1938 od strani Berlina in istočasno od strani Rima. Vendar je pnslarica zbudila veliko pozornost in simpatije na najvišjih mestih švicarske zveze. Nemške vesti r ikonskem stališču Berlrn, 17. aprila. AA. DNB poroča iz Tokia. Današnji jutranjiki prinašajo Rooseveltovo spomen co zelo obširno. »Ko-kumini šimbun« pravi v svojem komentarju da so i uradni krogi i japonska javnost spomenico sprejeli popolnoma hladnokrvno Rooseveltova poslanica ima zgolj pomen diplomatske okrožnice, ki ne more roditi nobenih sprememb na svetu. Roosevelt je poslal svojo spomenico očitno na pobudo Velike Britanije. * Gradnja osem novih angleških križaric London, 17. aprila. AA. »Daily Telegraph« poroča, da je ang'eško mornariško ministrstvo siklenilo z ladjedelnicami pogodbo, da takoj začnejo graditi 8 križark od 16, koliikor jih je v načrtu v letošnjem načrtu. Križarke bodo gotove v roku 18 mesecev. Hitler bo odgovoril Rooseveltu 28. t. m. Sklical je v ta namen nemški parlament, da bo vzel njegov odgovor na znanje — Nemški protipredSogi ? Berlin, 17. aprila. AA. DNB objavlja uradno: Predsednik USA Roosevelt je poslal voditelju rajha poslanico s prošnjo, naj zavzame stališče do nekaterih vprašanj. Voditelju rajha se zdi ta stvar tako važna, da je sklenil sporočiti predsedniku USA odgovor nemškega naroda pred rajhstagom. Voditelj rajha je zato sklical nemški parlament na zasedanje za 28. april, da vzame na znanje njegovo izjavo. London, 17. aprila. AA. (Reuter) V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da bo na seji nemškega državnega zbora Hitler objavil nekakšne protipredloge na Rooseveltove predloge. Ostri napadi listov na Roosevelta Berlin, 18. aprila. AA. »Volkischer Beobachter« komentira Rooseveltovo poslanico ter omenja v zvezi s tem, da je del tujega tiska mnenja, da zdaj ne more biti več govora o obkoljevanju Nemčije, ker je Roosevelt povabil vse države k sodelovanju. Tako mnenje, pravi list, je zelo primitivno in žaljivo, ker bi izgledalo, da sile osi ne morejo zdravo presoditi razmer. Treba je naglasiti, da je Roosevelt naznačil Nemčijo in Italijo kot državi, ki ovirata mir ter je njima nasproti navedel dolgo listo držav, ki jih baje ogražajo sile osi. Na ta način nadaljuje Roosevelt isto igro kot oni politiki v Londonu in Parizu, ki želijo obkoliti Nemčijo. Roosevelt očividno želi, da se osnuje čvrsta fronta proti Rimu in Berlinu z izgovorom, da se lahko samo tako prepreči napad na neodvisnost in varnost malih držav. Ce se razbije megla fraz, v katere je ovit ta eksperiment, potem se jasno vidijo konture vojne zveze proti silam osi. Ta zveza ima namen pripraviti Londonu in Parizu primerno hrano za topove Ce se pregleda lista teh držav, ki je očividno najvažnejši del washingtonske poslanice, potem se takoj vidi, kaj je namen te igre. Najbolj karakteristično je dejstvo, da Roosevelt smatra, da je njegova država ena od onih držav, ki ščitijo Sovjetsko Rusijo Ako Roosevelt želi biti prijatelj tega svetovnega neprratelja št. 1, potem ne more pričakovati, da bi se sile osi soli-darizirale z boljševizmom, ki je v zadnjem času samo v Španiji povzročil smrt 1.200.000 ljudi. Anglija in Francija, nadaljuje list, razumeta seveda Rnoseveltovo poslanico tako, kakor da pomeni poziv k miru in sodelovanju. Izgleda, da je svet pozabil, da je Nemčija že pred več leti ter večkrat poslala drugim državam predloge za splošno pomiritev, ki so šli mnogo dalje, kakor gredo Rooseveltovi predlogi. London in Pariz sta te predloge v celoti odbila. List pravi, da je najboljši dokaz, da je vsa Rooseveltova poslanica samo navadna -agitacija, dejstvo, da velik del svetovnega tiska naglaša, da Nemčija in Italija ne moreta pristati na tako osnovo za skupno sodelovanje. Na osnovi tega se vidi, da je poslanica »o svobodi, varnosti in miru« samo pripravljanje nove laži o krivdi za vojno. »Montag« piše: Ne gre za nobeno akcijo za mir, temveč samo za del politike obko-ljevanja, ki jo izvajajo demokratične države in boljševizem proti Nemčiji in Italiji. Ako je Roosevelt imel namen postati pošten sodnik in posredovalec med obema frontama v Evropi, potem bi enako upošteval zahteve obeh front. Toda Roosevelt želi poveljevati. Sedanje stanje mora po njegovem ostati. Naravne poti Nemčije in Italije, ki težijo za tem, da se jima da po- trebni življenjski prostor in polna enakopravnost, se vnaprej odklanjajo. Noben narod v Evropi ne more trditi, da mu preti direkten napad s strani Nemčije in Italije. Nasx tno pa sta Italija in Nemčija ogroženi od skupne fronte demokracije in boljševizma. Obisk v Avstriji Munchen, 17. aprila. A A. (Havas) Hitler je snoči s posebnim vlakom odpotoval iz Miinchena. Minister za zunanje zadeve Ribbentrop je odpotoval v prestolnico z letalom zaradi obiska rumunskega ministra za zunanje zadeve Gafenca. St. Polten, 17. aprila. AA. (DNB) Hitler se je pripeljal v St. Polten, kjer je inspi-ciral garnizijo. Na postaji ga je sprejel general v. Brauchitsch. Gobbelsov govor po radiu Berlin, 17. aprila. AA (Havas) Na predvečer Hitlerjevega rojstnega dne bo propagandni minister Gobbels imel govor, ki ga bodo prenašale vse nemške radio-postaje. To bo v sredo ob 18.30. 20. april — narodni praznik v zunanjem ministrstvu Berlin, 17. aprila. AA. Notranji minister je proglasil 20. april t. 1. v zvezi z rojstnim dnem voditelja rajha za narodni praznik v vsej Veliki Nemčiji. To velja tudi za češki in moravski protektorat. Naše zastopstvo na berlinskih svečanostih Beograd, 17. aprila. AA. Nemški zunanji minister Ribbentrop je povabil v imenu voditelja nemškega rajha Adolfa Hitlerja številne tuje ugledne osebnosti, naj se udeleže svečanosti, ki bodo prirejene o priliki proslave Hitlerjevega 50. rojstnega dne. Iz Jugoslavije so povabljeni: poveljnik letalstva general Milko Jankovič, inšpektor državne obrambe general Lukič, dr. Veli-zar Jankovič, bivši minister in prvi podpredsednik avtokluba, Tadija Sondermai-jer, prvi podpredsednik aerokluba in it in srečo vsega našega naroda. Poljski novinarji v službi domovine Predsednik poljske vlade je sprejel te dm zastopnike Zveze poljskih novinarjev. Razložili so mu v razgovoru pomen resolucije, ki jo je zveza poslala vladi in v kateri je poudarjena odločna volja vseh poljskih novinarjev, da ne glede na razlike v političnem prepričanju služijo vsi kot en mož domovini ter da se v ta namen odrekajo sleherni politični polemiki na znotraj. Ustno so še pesebej poudarili, da hočejo s svojim pisanjem pozitivno podpirati vse ukrepe vlade v pogledu narodne obrambe in popolne vojaške pripravljenosti države. Predsednik poljske vlade Sklad-kowski je v svojem odgovoru poudaril, da bo sproti vestno informiral poljske novinarje o dejanskem položaju, ker se zaveda, da je prav v sedanjem položaju potrebno živahno sodelovanje med novinarji in oblastmi. Poljska v znamenju narodne obrambe List »Kurjer Polski« piše o trenutnem notranjepolitičnem položaju v državi v zvezi s sedanjim mednarodnim položajem in ugotavlja med drugim: »Ali je notranjepolitičnega življenja pri nas konec? Lahko rečemo, da je povsem zamrlo. Ni niti zborovanj, niti shodov, niti drugih večjih zbiranj. Zdi se, da so vsi ljudje duhovno mobilizirani pod zastavo narodne obrambe. Pojavila se je tako najlepša strnjenost duhov, ki je povsem prostovoljna, ker jo slehernemu narekuje samo njegova nezlomljiva odločnost v obrambo domovine, tako v mestih kakor na vasi, tako med revnimi kakor bogatimi.« češkoslovaški paviljon na newyorški razstavi Bivša češkoslovaška vlada je sklenila udeležbo na nevvjorški svetovni razstavi ter je tam zgradila reprezentativen paviljon ČSR. Po razpadu republike in po proglasitvi nemškega protektorata nad Češko in Moravsko je prešlo tudi zunanje zastopstvo bivše ČSR v roke Nemčije V j New Yorku je nastalo vpraš nje, kaj bo ; s češkoslovaškim paviljonom Nova praška vlada je odredila, naj razstavni komisar paviljon zapre, predmete, določene za razstavo, odstrani in paviljon odda v najem ali pa proda Češki razstavni komisar pa se je temu nalogu uprl in je v sporazumu s češkoslovaško narodno organizacijo v Ameriki sklenil, da se s paviljonom in že nameščenimi predmeti udeleži svetovne razstave v imenu ČSR Skliceval se je na to. da ameriška vlada nemškega protektorata nad Češko ni priznala in da v Ameriki še vedno obstoja oficielno diplomatsko zastopstvo ČSR Temu stališču se le sedaj pridružilo tudi vodstvo razstave in tako bo bivša ČSR z obsežno razstavo reprezentativno zastopana na newjorški svetovni razstavi. $teS X VJ - -r - e V 0 ^(jf3 rt''1,^ p MODERNI TAILORING SALON MODE SOUVAN — CO MESTNI TRG ŠT. 24 * Promet potniških letal je bil letos začet 14 dni prej kakor običajno. V ponedeljek so se dvignila na beograjskem letališču letala, polna potnikov in pošte. Pri zračnih progah, ki vodijo preko Beograda, sodeluje osem inozemskih zrakoplovnih društev in okrog 20 letal se bo odslej do konca oktobra dvigalo vsak dan na beograjskem letališču. V ponedeljek je na beograjskem letališču prvič startal ogromni štirimotorni avion »Kondor«, ki je znan po svojem rekodnem letu Evropa — Severna Afrika in obratno. To veliko letalo je v službi redne zračne zveze med Berlinom, Dunajem, Budimpešto in Beogradom, ki obratuje vsak dan. V letalu je prostora 'za 24 potnikov. Zdaj so skoraj vsa večja evropska središča po zračnih progah vezana z Beogradom. Proga Rim — Beograd — Bukarešta bo letos raztegnjena do Kon-stance v Rumuniji, proga Berlin — Beograd — Sofija pa dobi letos odcepitev Sofija — Carigrad. — Pri korpnlentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne diete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, ' drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. reg. s. br 50474/55. ♦Proslava sU^e-iuce prve organizaciji zdravstvene službe v Srbiji. Po iniciativi srbskega zdravn skega uruštva so v nedeljo v Beogradu v slavnostni dvorani stare univerze proslavili stoletnico prve organizacije zdravstvene službe v nekdanji kneževini Srbiji. Pred sto leti je knez Miloš podpisal ukaz, s katerim je bil imenovan in nameščen prvi šef »Odelenja sanitete«. v Srbiji. S tem je b.l položen temelj zdravstvene službe v kneževini Srbiji in državna uprava je prevzela nalogo, da v vseh večjih krajih države uvede zdravstvena oblastva in zdravstveno službo. Začetek je bil težak, ker je bilo treba orati najtršo ledno, a s požrtvovalnostjo svojih funkcionarjev je imela zdravstvena služba v mali srbski državi že po nekaj letih velike uspehe. * Letni občni zbor združenja klobučarjev je bil v nedeljo v Celju v hotelu »Pošta«. Od 60 članov združenja se je zbora udeležilo 26 klobučarskih mojstrov. Novo upravo, ki je bila izvoljena za dobo treh let, tvorijo: predsednik Fran Frank iz Vitanja, podpredsednik Friderik Chiba iz Celja ter odbornik1 Andrej Bernik, Franc Erbežnik, Ivan Kvas, Franc Florijan, Rudolf Pajk in Anton Skok. Dosedanji predsednik in starosta klobučarskih mojstrov dravske banovine ter ustanovitelj združenja Franc šribar iz Celja je zaradi starosti ponovno izvolitev odklonil ter je bil soglasno izvoljen za častnega predsednika združenja. Zbor mu je izrekel zahvalo za njegovo dolgoletno uspešno vodstvo organizacije. * žc*je in težnje avtobusnih podjetnikov v naši državi. V Beogradu je bila plenarna seja zveze avtobusnih podjetnkov Jugoslavije. Poroč:la funkcionarjev ugotavljajo, da avtobusni promet v naši državi ne odgovarja državnim, gospodarskim in kulturnim zahtevam. Zdaj obratuje v državi okrog 370 avtobusnih podjetj. ki na 481 progah 8 kakimi 1000 motornimi vozili najrazličnejših tipov opravliaio promet na razdaljo 16.500 km Okrog 150 podjetij ima na razpolago samo po eno vozilo. Prevozne cene so med 0.50 do 0.30 d'n po kilometru in osebi, kar pomeni da je prevoz z avtobusi za kakih 120 odstotkov dražji, kakor pa z železnico. V avtobusnem prometu ni nobenega pravega sistema kar je prometu in tudi javnosti v velike škodo. Na ministrstvo trgovine in industrije je bil naslovljen apel naj čira prej izdela načrt dobre mreže avtobusnega prometa po vsej državi ter to mrežo uvede v soglasju z avtobusnimi podjetniki. * Najstarejša sarajevska biblioteka. Gazi Husrebegova kni'žnica v Sarajevu, ki je najstarejša v vsej Bosni in Hercegovini, je bila te dni premeščena in preurejena v poslopju na dvorišču Carjeve džamije. Vhod v knjižnico je monumentalen. V zadnjem času je dobila ta stara in vel ka knjižnica nekaj dragocenih knjig od privatnikov ter tako izpopolnila svoio veliko zbirko knjig v orientalskih ježkih. Vodstvo knjižnice je prevzel znani strokovnjak za orientalske jezike prof. Mehmed Hadžič. * Večerni tečaji o negi ln prehrani otrok se bodo vršili v zavodu za zdravstv. zaščito mater in dece v Ljubljani, (Dečji dom kraliice Marije) dvakrat na teden ob ponedeljkih in sredah od 20. do 21. Tečaj se prične 26. t. m ot> 20. ter je brezplačen. Prijave sprejemajo dnevno v dopoldanskih uradnih urah v omenjenem zavodu tudi tele fon^ko na štev 4471. Tečai bo trajal 12 ur. * Uprava udruženja četnikov naznanja vsemu č'anstvu dravske banovine, da se morajo do 21. t m izpopolniti nove prijavnice. Kdor tega ne stori, bo črtan iz udruženja. Uradne ure so do 21. t. m. vsak dan od 16. do 18 v Ljubljani v Nunski ulici 3. * Tri vin'čarfje ?o zgorele. Preteklo soboto smo poročali, da so pogorele tri vini-čarije v Vičanskem vrhu Popravljamo poročilo v to1;ko. da je požar nastal v vini-čariji Fr Munde. posestnika v Ledincih. nakar se je razširil na viničarijo trgovca Franca Medika iz Velike nedelje in na Cvetkovo zgradbo Po"ar je bil podtaknjen. oro~n:ki vd;:o preiskavo. * Avlofrlet v Benetke od 23 t. m. do 1. maia. Priiave do 23. t m. v Izletni p;sar-ni M. Okorn. Ljubljana, Frančiškanska uli"" tel. 9? 50. ( —) Kuhinjski recepti zanimajo vsako gospodinjo Ne zadostuje znanje dobrega kuhanja. če ni dobrega recepta Tako tudi ne zadostuje znati prati brez dobrega mila. Uporabna jte domače terpentinovo milo »OVEN«. — To Vam priporoča na tisoče gospodinj. u— Rdeči križ — vojska? Ne, ampak akademija ljubljanskih podmladkov Rdečega križa bo prihodnjo nedeljo ob pol 11. v frančiškanski dvorani. Pomagajte še Vi izvesti letošnjo počitniško kolonijo revnih ljubljanskih pedmladkarjev! Zato se udeležite te akademije! u— Francoski institut opozarja ln vab na predavanje v francoskem jeziku, ki bc v sredo 19. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo g profesor Jean Lacrobc o francoskih humorist h iz dobe okoli 1. 1900. u— Mladinski zbor PJS z Rakeka br zvajal na svojem koncertu slovenske mla-linske pesmi v ponedeljek 24. t. m. naslednje zbore: Adamič- »Nmav čez izaro' n »Drežnica«, Dolinar: »Plavajo meglice bele«, Tome: »Romarska«, Savin; »Maj« *Osterc: »žabica in muha«. Ti zbori so p capella. Sledijo trije zbori s spremljeva-njem klavirja, kar oskrbi prof. Pavel ši vic. in sicer: Premrl, »Uspavanka«, Pirnik' »Marija je po polju šla«, šivic: »Tri otrokove želje«. III. del koncertnega nastopi nrinaša naslednje zbore: Bravničar: »Pol-žek čarodejec«. Cvetko: »Glej, saj ne moreš več«. Osterc: »Ovce in psi«, Pirnik: »Uspavanka Matijažku«. Dirigent zbora ie strokovni učitelj Makso Pirnik. Koncert bo v veliki filharmonični dvorani, začetek pa točno ob po] 9. zvečer. Sedeži šo že v prodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Ker je mladinski zbor z Rakeka v resnici izvrsten, opozarjamo na njegov prvi koncertni nastop v Ljubijan' vse prijatelje mladinskega zborovskega petja. KOSTIME EN PLAŠČE v vseh barvah •• ra^ogo kvalitetah dobite v velik. 12-biri in po ceii, ki Vam bo ustrezala, v trgovini modnih n vitet BRATA VLAJ, WOLFOVA S. RDEČI P L A S C CONRAD VEIDT v velikem ANNABELLA pustolovnem filma Pustolovščine legendarnega viteza-junaka za časa samodržnosti okrutnega kardinala RICHELIEJA, pod katerim so vladale svet Intrige, spletke, zvijače in zahrbtne podlosti. PREMIERA DANES! Samo tri dni na sporedu! KINO SLOGA, tel. 27-30 I j DANES ZADNJIKRAT! Po napetem romanu »VELIKI BOBEN«. Upor v Indiji — ogorčene borbe kolonijalnih čet z domačini. Znak za pokolj Angležev je glas velikega bobna PREDSTAVE: OB 16., 19. in 21. URI! Film v prekrasnih naravnih barvah! A L A M M KINO UNION — Tel. 22-21. Iz Li * Zbor vojnih dobrovoljcev v Beogradu. V nedeljo je imela organizacija vojnih dobrovoljcev za Beograd in okoliš v Obrtniškem domu v Beogradu svoj občni zbor. Člani uprave so naglašali, da je bilo v pretečenem letu največ opravka s socialnimi akcijami. Organizacija vojnih dobrovoljcev združuje zastopnike vseh ustanov in so v njej v lepi tovariški vzajemnosti združeni najrevnejši delavci, kakor tudi univerzitetni profesorji. Od cestnega po-metača do najuglednejšega intelektualca, vse je v naš h vrstah je naglasil predsednik, in vsi se oklepamo organizacije s čistim srcem in ljubeznijo za najvišjo svojo nalogo pa smatramo podpiranje revnih članov in tovarišev in vse skromne podpore, ki jih delimo, so dane iz ljubezni in prijateljstva, ki je bilo za vedno sklenjeno v najhujših časih. Zborovalci so soglasno sprejeli spomenico, naslovljeno na vse do-brovoljske organizacije in na javnost. * Prijavite se najkasneje do vključno 22. t. m. za izlet v Trst in Opatijo, ki ga priredi Putnik v dneh 29. in 30. t. m. Pravočasno prispele prijave sprejemajo vse biletarne Putnika. (—) n— še eno mestno zavetišče. Minilo je sto let, odkar so dobri Ljubl'ančani pod županom Hradeckim ustanovili prvo otroško zavetišče pri sv Florijanu. Včeraj pa je bilo v Zgornji š;ški otvorjeno šesto meitno zavet šče, ki bo nudilo zavetja šestdesetim otrokom iz tega predmestja. Okrog 17. ure se je zbrala v šišenski meščanski šoli številna šolska mladma. z njihovimi starši prvim; «avetišča.rji in z uči-teljstvom. Mestno občino so zastopali župan dr. Adlešič. mestni svetn;ki. predsednik soe;alT^ega sveta kanonik dr. Kl;nar in drugi funkcionarji G. župan je 9 kratkim nagovorom otvori zavetišče in si v družbi So^ske^a upraviteijstva in ostalih funkcionarji ogledal prostore zavetišča, mali zaveti ščarji pa so bili povabljeni na prvo milico. u— Tri nesreče pod avtomobilom. Včeraj okrog 12.30 so bili mestni reševa ci nujno poklicani na Marijin trg, kjer je neki avto podrl 10-letne?a Ivana Smrekar-ja, sina poštnega služitelja iz Bizovika. Pri nesreči si je fant nerodno poškodoval levo nogo. Skoraj na istem mestu je okrog 15. prišlo do druge razburljive nezgode. Slamičev tovorni avto je treščil v nekega kolesarja, ki je č:sto pravilno vozil po desni strani ceste. Kolesar je odletel na tla, da se je samo nekaj ma^ga op~askal po rokah avto pa mu je občutno poškodoval kolo. V nedeljo zvečer pa je neki avtomo-bilist blizu Domžal podrl Leopoldino Bir-kovo, sobarico iz Ljubljane, ki se je bila s kolesom odpeljala na svoj dom v Moravče. Karambol je b'l precej silen, da je Bir-kova nezavestma obležala na tleh. Avto-mobilist jo je takoj prepeljaJ na kirurški oddelek splošne bolniSn;ce, kjer so ugotovili, da ima počeno lobanjo in resne notranje poškodbe. n— Diplomirani tehniki! V soboto 22 t. m. bo ob pol 20. redni letni občni zbor Udruženja diplomiran/h tehnikov, sekcija Ljubljana pri »šeštici«', Tyrševa cesta 6. Vabljeni vsi člani in nečlani. u— Za mestne reveže v stari cukrarni je daroval g. Franc Jager. tapetnik na sv. Petra cesti 17., 150 din namesto venca na krsto g. Ernesta Cerneta, železniškega uradnika; v počastitev pokojne ge. Pavle Mayerjeve, Poljanska cesta 15., je pa daroval g. Vekoslav Kramarič, trgovec na Resljevi cesti, 100 din, a mestni socialni urad je položil na krsti venca s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcema najtoplejšo zahvalo. Počastite rajne z dobrimi deli! u — Ljubljanska sadjarska In vrtnarska podružnica priredi v sredo dne 19. t. m. ob 16. uri popoldne na vrtu g. Josipa Olu-pa na Vojvode Mišiča cesti št. 21 praktični pouk o poletnem škropljenju sadnega drevja (vrste škropil, priprava škropil, uporaba raznih škropilnic itd.). Letos kaže naše sadno drevje izredno lepo in ima izredno obilni nastavek Zato je dolžnost in korist vsakega sadjarja, da ga obvaruje raznih škodljivcev s pravilnim in pravočasnim škropljenjem. Udeležba pri pouku prosta vsakomur. u— »Obraz Amerike ml govori ...« je naslov izrednega skioptičnega predavanja, ki ga bo imela drevi ob 20. v franč škan-ski dvorani soproga predsednika mestne občine ljubljanske ga. Vera dr. Adlešiče-va na 51. prosvetnem večeru Frančiškanske prosvete M. O. Za nas Evropejce je opazovanje Amerike prav posebno zanimivo. zlasti ker nas bo odi čna predavateljica seznanila ob krasnih slikah s politično in socialno miselnostjo pretekle in današnje Amerike in ameriškega človeka. Zato opozarjamo vse ljubljanske kroge na to predavanje in priporočamo, da si nabavijo vstopnice po enotni ceni 3 din v pred-prodaji v frančiškanskem prehodu. Cisti dob'ček je namen'en mestnim revežem za kuhinjo v stari cukrarni. (—) u—Tramvajski tir prestavljajo pred re-mizo v šiški. Zaradi preureditve nove državne ceste proti Gorenjski je nastal nujna potreba, da se prestavi pred remizo na Celovški cesti tramvajska proga, ki je bila doslej izpeljana v nekoliko vijugasti smeri, odslej pa bodo vozili tramvajski vozovi kar naravnost. Maloželeznlška družba opravlja vsa ta prestavitvena dela v lastni režiji, zategadelj bodo stroški znatno manjši kakor sicer. n— Okrajna organlmcffa TNS v Trnovem bo imela svojo redno letno skupščino v nedeljo 23. t m. ob pol 10. dopoldne v prostorih Sokličeve gosti'ne. Pred Konjušnico 2. Vsi člani in somišljemki vabljeni u— šentjakobsko gleiališče uprzori v sredo, 19. t. m. ob 20 10 uri Ha/kovo satiro »Dobri vojak švek« v korist gradbe Sokolskega doma Sokola II. Vabimo sokolsko članstvo, da s poletom igre ki je navdušila že toliko gledalcev, podpre Soka-la H. pri gradnji Sokolskega doma. u— Po zgledn Trbovelj«' ih sl-včkov se je ustanovilo širom naše ožje domovine več mladinskih zborov, ki so se začeli prav uspešno ude.jstvov.iti v našem koncertnem življenju Nj:hovi na^t-pi so vzpodbudili niše skladalelje. ki so mm ustvarili zelo bogato m'ad!nsko zborovsko glasbeno literaturo. Eden najpomembnejših mlad:nskih zborov ie 7bir meščanske š^le na Rakeku. V zb~ru ie združen:h 90 nVa^ih pevk in nevcev ki izvajajo no večini a cap°ra di^a v ?—4- gJas-n°m 7hnro^";lrDrn stavku. ni -borp s spremljevni^m kliv;ria. V Lj ^lmi bo zbor z Pike'"a na^m'1 v n-n^-ii-k 24. t. m r ob nol 9. v v°1i1r! f:iv>->r- rn.on'onj dvorani v=r+rvr>~'',e v k^^Tami (TI-icV,---! KT^.ioa *"> d'" n_ Pod flni- štva prebava dane« v TTvneraViri n^^a-valni"' un'ver*e t*. Inft Franr»e Avč'n o temi' -^Mij in njegova uporaba«. Začetek ob 18.15. * Iz £dp e— Zmaga celjsk h 8ah:s'ov v Mariboru. Celjski šahovski klub je gostoval v nedeljo v Mariboru in igral prvenstveno tekmo s šahovsko sekcijo Udruženja jugoslo-venskih nacionalnih železničarjev in b o-darjev v Mariboru. Celjani so zmagali s 5:3. Posamezni rezultati so naslednji: (prvi so Celjani, drugi Mariborčani): prof. Gabrovšek : R. Rupar 1:0, inž. Sajovic : Mišura 0:1, šmigovc : Skralovnik 1:0, inž. Pipuš : Kuster 0:1, Schneider : Stare pol: pol, Vladimir Diehl : Lukež st. 1:0, Gra-šer : Peče 1:0, Fajs : Certalič pol:poI. Re-vanžna tekma bo v nedeljo 23. t. m. v Celju. e— Pogreb učitelja v p. g. Mihaela Levstika bo danes ob 16 30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču in ne z Miklav-škega hriba, kakor je bilo včeraj javljeno Umrla je v soboto v celjski bolnišnici v starosti 54 let soproga železn škega upokojenca ga. Cecilija Lis ji kova. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Celjani! Kakor smo že na tem metu poročali, se pripelje v soboto pop. 22. t m. v Celje Akademski pevski zbor iz .jubljane. APZ bo ob 20. v »Unionu« pri-edil koncert, ki vsebuje program iz dobe lašega narodnega pieporoda, v taki interpretaciji, da se ji je celo razvajeno ljub-jantko poslušalstvo čudilo in je izva;anje sprejelo z navdu£enim odobravanjem. Tuli mi obrnimo pozornost na ta kulturno pomembni večer, ki nam bo pokazal kos godovine našega kulturno-ustvarjalnega orizadevanja in nudil lep glasbeni užitek. (—) e— Ustanovni občni zbor Zveze bivših mornarjev je bil v soboto zvečer v gostilni »Skalna klet« v Celju V odbor so bili izvoljeni gg. Anton Ulaga, Franjo Wltav-sky, Rudolf Pibrovc, Franjo Puncer in Rajko Reinprecht. Odbor poziva vse tovariše, ki se doslej še niso prijavili, da to storijo čimprej. e— Huda prometna nesreča, V nedeljo okrog 19. je vozii tovorni avtomobil prevoznika g. Dolinška iz Celja z jabolčnikom napolnjene sode skozi Arjo vas pn Petrov-. čah. Na avtomobilu sta bila 301etni dela-{ vec Stanko Korent iz Drešin.ie vasi in 36 ! letna dninarica Antonija Kosova lz iste | vasi. Ko je vozil težko natovorjeni avtomobil čez mostiček na banovinski cesti blizu Ar je vasi se je mosiiček zaradi velike teže vdrl. Avtomobil je z zadnjim delom zdrknil v potok. Korent in Kosova sta padla z avtomobila Težek sod se je zvalil na Korenta ter mu prizadejal hude notranje in zunanje poškodbe, Kosova pa si je pri padcu zlomila desno roko. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko boln šnico. e— žrtve napadalcev. V nedeljo okrog 20. so se stepli v Malejevi gostilni na Sp. Hudinji neki delavci. Med pretepom je neki delavec prereza; 35-letnemu delavcu Albinu Lavrincu iz Gaberja z nožem lice od ušesa do nosa, neki drugi delavec pa je zabodel 31-letnega delavca Martina Petriče-viča z nožem v levo pleče in tilnik. V soboto zvečer so neki fantje na Sp Hudinji pri Celju napadli 30-letnega delavca Rudolfa Kolenca iz Leskovca pri škofji vasi ter ga hudo poškodovali po glavi in vratu. V nedeljo okrog 23. je neki posestnik v Jani-čevi gostilni na Babnem pri Celju v prepiru udaril delavca Jožeta Druškoviča iz Medloga z boksarjem po glavi in obrazu ter ga občutno poškodoval. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Velik vlom v Gaberju. V noči od sobote na nedeljo so vlomili neznani storilci v trgovino ge. Marije Posnikove v Gaberju pri Celju. V trgovino so vdrli iz veže in odnesli manufaktumega blaga v vrednosti 18.000 din. Policija je storilcem že na sledu. Iz M&rK):?a a — Starešine Triglava so imeli pri Orlu svoj redni letni občni zbor. Namesto obolelega predsednika dr Top'aka je otvoril in vodil občni zbor podpred:ednik dr. Miloš Vauhnik. Ob poročilih tajnika Košto-maja in blagajnika Skaze je razbrati, da starešinsko drušjvo moralno in finančno lepo napreduje. Za nadzorni odbor sta poročala gg. Ribaf in dr. Kukovec. Pri volitvah so bili izvoljeni: dr Toplak predsednik. dr M Vauhmk podpredsedn?k Odborniki dr. Snuderl, Mačus. dr Vrečko, dr. Germovšek. K'št orna j in Skaza V nadzornem odboru sta gg Ribaf in dr. Kukovec. Na občnem zboru so razpravljali starešine Triglava o vseh perečih zadevah in problemih ob naši meji. O važni, neobhodno pot^^bni akciji je poročal g. Sorli ml Ob zaključku se je predsedujoči g. dr. M. Vauhn-'k iskreno zahvalil vsem udeler"n-cem za scdo1o\ anie in vzo'Tio tovar!.ško prijateljstvo, ki veže stareš;ne Triglava. a— Zak'jučno gostovan!e MHroviceve in Ma?d?čeve v »A Idi«. V četrtek 20. t. m. gostujeta v »A;di« za red C odl;čni pevki 'n umetnici Ančica Mitrovičeva in Vera Ma'dičpva Je to zakliučno eo"to"anip S tem pnide »A!da« z repertoarja Narodnega 2ledai:šča za mnogo let. a — II. umetnostni teden. Jutri zvečer bo v dvciani Ljudske univerze literarni večer mariborsk'h književnikov. Večer je organiziran v okviru II. umetnostnega tedna. a— Zborovanje četnikov je bilo v nedeljo popoldne v polno zasedeni dvorani Narodnega d"ma Sestanek je sklical ljubljanski ood^dbor četniškega udruženja Klirb neugodnim popoldanskim uram se je zbralo v Narodnem domu izredno veliko «t°vilo mariborskih četnikov. ki so v družbi z ostopmj četniki iz obmejnih krajev pr°živeli leno čotniško nop^ldne. 7bnrovanie ie o*vt;1 P-a^o Vojska, nakar ie poročal Ve"č° Z^deršič. Dr"»«?o Voiska nato govnrM o obmeirvh nrili-knh. V dihati so nato w*ori1i še '"'»ia, K'-■bil R-aikov'č. ^."pr. Ct^oM 'n l'n. Č°tn;ki si 7akli'-č'" l«no us*v1n -borov nje z vseslovansko himno »Hej Slovani«. a— Pad«1« lr drvečega avtomobil. Gospa Ma^ta Šn-lerieva je bila z avt^m na ;7letu. Ne^ad^ma je p~čila rmevmafka. Snelerjevo je vr^lo i7 v^la Pri pad^i si le zlomila levico. Zatekla se je v bolnišnico. a— Ko« beto«sVp plo^e v Izložbo tvrd-ke B?t*a. V Prešernovi ul'>i so v teku rest-na dela. Pri ra^bninju betonske plašče na ie kis betona n»r,lo+al v bVžnjo irlož-t>eno ovno t^dvp Bat'a, ki ima zaradi t<»cra R d'n Jfk^-de. a— Ii zasede. Na 35-letnega delavca Ludvika Roika je navalit iz zai^ed«? neznanec in ga uprav nečloveško porezal z nožem po vsem telesu Roiko ima številne vbodi-a1e na glavi, po rokah in plečih. Prepeljali so ga v boln'šnico. Slična usoda je dole*"'* tn^i 27-WnHie v Brezlu in 34-"et->««a V?-k«» ž:ška Iz Gost>-\«rvetske 48 na Potre2-iu Oba sta oosta'a žrtev j drznega napada iz zasede. Tudi 21žek in : Sonc se zdravita v bolnišnici. I a— Avto na pločnik, motociklist na tla. Na križišču Jezdarske in Frankopanove ulice se je pripetil karambol. Oba vozača avtomobila, oziroma motocikla sta zavozi-la preveč na levo. Avto je zdrsel na pločnik, motociklist pa se je znašel na tleh. Motociklist Štefan Pušaver je dobil manjše poškodbe. Njegovo vozilo je skoraj po-ponoma razbito. Pušaver ima okoli 10.000 din škode. Iz Ptuja »Partija šaha« je nova tridejanska komedija Franceta Bevka, ki so jo igrali v Mariboru z velikim uspehom ob priliki Bratinovega jubileja Drevi gostujejo ž njo v Ptuju v isti zasedbi, t. j.: mariborski ansambel in Valo Bratina iz Ljubljane, ki je delo zrežiral in igra glavno vlogo. Komedija je originalno zasnovana in zelo napeta od začetka do konca tako, da zanimanje za usodo oseb ne popusti niti trenutek. j— Požar na Vičanskrm vrhu. Zaradi požara, ki je na veliko sredo uničil tn domačije na Vičanskem vrhu, so orožn ki aretirali pogoreičevo snaho Ano Mundovo iz Vičancev. Po pričah se je ugotovilo da je omenjena žena oo kritičnem času hodila okrog teh viničarij in da je svojemu tastu že grozila s pož'^om. j— Spor zaradi poginule mačke. Pocestnici Štefki Firi:asovi iz Jersovcev pri Sv. Urbanu je nekdo ubil mačko. Tega dejanja je obdolž:la svojo sosedo Ivano Ma-tjašičevo. Nastal je med njima prepir, huda Štefka pa je Ivani vrgla v jezi škaf v glavo ter ji prizadela hude poškodbe po glavi in po obrazu. H A Torek 18 aprila Ljubljana 11: šolska ura: življenjske si ke iz Bele krajine (g. M. Kugier). 12: Z našega juea (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13 20: Radijski orkester. — 14: NapoveT. — 18: Razigrani zvoki (plošče). — 18 40: Cisto src r vodi k Bogu (g. Fr. Terseriav). — 19: Napovedi, poročila. — 19 30: Nac. ura: Oživ'ie-nje slovenskega bankarstva (g. Drago Po-točn k). — 19.50. Deset nrnut zabave. — 20: V sodobnem ritmu fp^šče). — 20 °0: Večer ljubljanskih kon" rvator;"tov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (Radijski orkester). Beograd 17: Orkester. — 20" Petfe. — 20.30: Simfonični koncert. — 22 15: šče — Zagreb 17.15: Orkestralni km." t. — 20.30: Voiina in klavir. — 21 30: La^-a godba in p^s. — Prazni 19 50: Mešan beni program. — Varšava 21: Orkestr"1-!! in klavirski koncert. — 22 15 Goda!ni kvir-tet. — Sofija 17.30: Glasba - 18 15: Simf. kon^Tt. — 19 50: Komima glasba. — 20 55: Ruske ro^nee. — 21 °5: Lahka g0,iv0 .--p nies — f),i-,->i io- T,i*-Va o-odba. — 16: Orkester. — 19: M1?"'i "'r^-^t^ni. — 20 15: Lahka — 22 ?5: Za zabavo in — \ 10 • O-e-ete in val-čk'. — 20 15: Zvoč-ni fPrn in n'«s. — 21: Veliki orkester. — 2"?0: I "hka godba in ples. — 24: Nočni koncert. ■ pa » r Ja -iS ij* ui*- 1 Ni več v!de?a »cSepfavanfa« NOV NA K02l NEVIDEN PUDER DAJE ČUDOVITO NARAVNO LEPOTO E'egan-ne Francozinje so kreirale novo modo. ko sc našle puder, ki daje polti vide« breskvinega cveta ter prepreči za ves dan tucU aajmanjše sledove svetiikanja. Skrivnost }e v tem. da se po novem na-č'nu izdelsve najfinejši puder trikrat pre-saje skoz) svileno sito in zmeša z dvojno peno smetane Ta novi način izdelave pudra, ki le plod dolgoletnih raziskovanj francoskih kemikov, je patentiran od tvrdke Tokalon. Puder Tokalon omogoča odstranitev svetll-kanja nosu in mastne kože Da Vam prekrasno polt, ki ostane popolnoma »mat« polnih 8 ur Ce uporabljate »mat« puder Tokalon, s« Vem ko?a ne bo svetlikala niti na vetru in dežju in tudi ne pri potenju Ta puder daje licu vide? svežih dražestnih rožnatih listov ter zviša » veliki meri Vaše privlaC-uost Nabavite si puder Tokalon — kateri se proizvaja a de^etib prekrasnih niensab: Din 12 -. 20 - in ?n BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot ln druge stroške na naslov Hinko Mayer 1 drug; Odio 9-A., Zagreb, Praška ui. 6. Gospodarstvo Schachtov in Funkov finančni načrt Po razrešitvi dr Schachta kot predsednika Keichobanke je njegov naslednik nemški gospoaaiski mjiisLei dr. Funk sestavil nov imancm program, o katerem smo že poročali. Ta nacx i predvideva, da bo država plačevala dobaviteljem 20", 0 fakturnega znesna v 6 mesečnih m 20% fakturnega zneska v triletnih davčnih nakaznicah. V taKih nakaznicah bodo v enaKem razmerju piačevala dobaviteljem dolžne zneske tuui samoupravna telesa. Podjetniki pa bodo te davčne pnznamce lahko porabili za plačilo svojih obveznosti, za kupljene surovine tn drugo blago. Tako bodo te davčne prtznanice nekako nadomestna piačil-na sieostva. Da di ^zdane prizuanice čim manj krožile kot piač.lno sredstvo, so določene razne ugodnosti za one, ki bodo davčne pnznanioe obdržali v portfelju. Dr. Schacht je lam šel v svojem finančnem načrtu drugo pot. Imel je predvsem pred očmi. da sc razpoložljiva sredstva denarnega in kapitalnega sredstva v Nemčiji omejena in da jih je treba rezervirati za državna posojila in za državo spioh. Zato je izdal številne ukrepe v tej smeri. Predvsem je prepovedal odn. do skrajnosti omejil emisije industrijskih delnic in obligacij, s prisilnim naiaganjem dividend, ki presegajo 6 odn 8%, v državne papirje, je onemogočil izplačevanje visokih dividend prepovedal je nadaljnjo izdajo hipotekarnih posojil in nadaljnje emisije hipotekarnih zadolžnic ter komunalnih zadolžnic. Vsi ti ukrepi so bili potrebni, da se zasi-gura kritje ogromno narasiih finančnih potreb države v zvezi z oboroževanjem, z gradnjo utrdb in z velikimi javnimi deli. Tako je Nemčiji lani v resnici uspelo, da se je na trgu zadolžila bodisi z izdajo dolgoročnih obveznic ali kratkoročnih papirjev za preko 10 milijard mark, čeprav so se istočasno znatno povečala davčna bremena, ki so narasla od 6.8 milijarde v letu 1933. na skoraj 18 milijard v lanskem letu. V nasprotju z dr. Schachtom smatra dr. Funk, da je treba denarni in kapitalni trg odpreti privatnemu gospodarstvu. Zato je napovedal ukinjenje zapore za indu- strijske emisije, ukinjenje zapore glede najetja hipotekarnih posojil ln ukinjenje zapore za komunalne in hipotekarne zadolž-nice. Za kritje državnih potreb je postavil načelo, da je treba financiranje takih izrednih potreb urediti tako, da bo breme odloženo na poznejša leta. Po načrtu dr. Funka je računati s tem, da bo v letošnjem letu izdanih za 1 milijardo mark novih industrijskih obligacij, za 3/4 milijard obligacij nemških železnic, tako da bodo nedržavne emisije skupaj z izdajo hipotekarnih in komunalnih obveznic dosegle 2 in pol milijarde mark. Funkov finančni načrt je vzbudil v Evropi veliko pozornost. Čujejo se razni komentarji, ki zlasti poudarjajo razliko med Srhachtovim in Funkovim finančnim načrtom Res je. da se dajo izredna finančna bremena odložiti na poznejša leta, za kar naj služi izdaja davčnih nakaznic, vendar le za državo, ne pa za gospodarstvo kot celoto Izdatki, naj se krijejo na ta ali oni način vedno obremenjujejo sedanjost. Začasno financiranje, ki naj omogoča odložitev bremen na prihodnja leta. bodo pač nosili oni, ki bodo držali v blagajnah davčne nakaznice Država poleg davčnih dohodkov ne more več potrositi, nego znašajo prihranki naroda. Lani je Nemčija potrošila pretežen del teh prihrankov. Ker pa se tvorba kapitala najbrž ne bo povečala, bo tudi nemški državi v letošnjem letu na razpolago le toliko sredstev, kolikor bodo znašali prihranki nemškega naroda, če pa bo dopustila uporabi enega dela teh prihrankov v druge namene (industrijske emisije, dajanje hipotekarnih posojil. Izdajanje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic) potem bo toliko manj ostalo za državne potrebe. Če pa bo Nemčija več potrošila, potem obstoja nevarnost, da bo Nemčija zašla v inflacijo. Po pisanju nemških listov je računati s tem, da namerava Nemčija v letošnjem letu z izdajo davčnih nakaznic kriti 8 do 10 milijard svojih finančnih potreb, kar gotovo presega možnosti, ki jih nudita kapitalni in denarni trg. I tu (glede na znatno udeležbo pri dekliški I glavnici) vendar očitno ne bo imela več odločilnega vpliva na vodstvo zavoda. Lira in albanski frank Pri ustanovitvi AJbanake narodne ba-.-ke leta 1925. je bil določen kot enota valute albanski zlati frank v zlati vrednosti predvojnega francoskega franka (1 framk enako 0.920322 grama čistega zlata). Ko je leta 1927 Italija stabilizirala svojo valuto, je bila določena nova pariteta med liro rn albanskim frankom: 1 albanski frank enako 3.6666 lire. To re'acijo je Italija tudi še pozneje obdržala, ko je v oktobru 1936 devalvirala zlato vrednost lire za 41% in je bila določena nova zlata pariteta (1 lira enako 0.04677 gr čistega zlata) ki ustreza tečaju 6.21 lire za 1 albanski frank. Po zasedbi Albanije je sedaj Italija določi'a. da ostane zlati frank nadalje valutna edinica Albanije. Obenem je bil določen tečaj za zamenjavo, in sicer v relaciji 1 albanski frank enako 6.25 lire. Ta tečaj se razlikuje od zakonite paritete le nebistveno. Glede na okolnost. da se bo ods'ej albanska valutna in gospodarska politika vodila po italijanskih vid:kih ima ohranitev posebne albanske valute le formalni značaj. Zato je tudi določen stalni te?aj za zamenjavo, namreč 6.25 lire za 1 albanski frank. Pretežni del zlatega zaklada A banske narodne banke je že dolgo časa deponiran v Rimu in je imela Albanska narodna banka v Tirani le manjšo rezervo za reguliranje obtoka zlatnikov (v Albaniji je v obtoku še mnogo zlatnikov zlasti napolpondorjev. zato je morala Albanija leta 1925 uvesti kot va'utno edimico predvojni francoski zlati frank navzlic temu se Albanci še niso v večjem obsegu privadili na papirnati denar). Oni del zlat<"h rezerv Albanske narodne banke, ki je bil v Tirani, je pa bivši kralj Zogu prenesel baje v inozemstvo. Skupščina mariborskih gostilničarjev Včeraj popoldne je b'la pri Meranu 56-redna letna skupščina tukajšnjega Združenja g-StijiLik.h podjetij. Občni zbor je ob lepi Uueiežbi mariborskih gost-lničar-je-v, kavamaijev ter hotelirjev otvoril predsednik Zd.uženja g. Aleksander K 1 e. š i č, ki je po uvodnih formalnostih izčrpno poročal o vseh perečih zauevah, ki se-gr.ju v obstanek in eksistenco mariborskih gvst.imških podjetij. G. Klešič je navajal, da se žal n;so :zponila pričakovanja glede ureaitve in izboljšanja razmer v gostinstvu Organizaciji jr uspelo doseči znižanje cene električnemu toku, ki pa je še veuno razmeroma chag. Skrajno potrebno je. ca se zi iža visoka (težavna trošarina na električni tok. V upravi mestne občine so maiibo. ski gostilničarji najslabše zastopani, čUudi coprinaia gostilničaistvo k ob. irskemu proračunu sorazmerno naj. več. Trcšaiirslca za„eva glede pavšalira-nja banovinske in tudi občinske trošarine na aikch Ine pijače se žal še ni premak. nila z mitve točke. V bedoče bo leteča ko..Uoia poostrila nadzorstvo nad tihotapci in šušmarji vina ter žganja. Združenje sa je obrnilo na mestno občino za odpravo trošarine na vinski mošt. Avtorske tantji-me se niso uredil^ v duhu zahtev in želja gostilničarjev. Razne takse, tantje. me in cavščine (prometni davek) globoko posegajo v režijo in žep gostinstva. Posebno poglavje tvori kuhinjski naraščaj ki mu co treba v bodoče p:svečati vso pažnjo. Strokovno nadaljevalna šola bele. ži letos izredno dober obisk, žal se opaža primanjkovanje prostorov, saj so vsi trije razredi strpani v enem prostoru. Vprašanje ustanovitve višje hotelirske šole v Mariboru in postavitve večjega moderne, ga hotela na Pohorju se je moralo odložiti za kasneje. Tujski promet je lani kata. strofalno nazadoval, kar čuti predvsem vse naše obmejno gostinstvo. Klasifikacija hotelov na področju mariborskega združenja se je izvršila sporazumno z obrtnim oddelkom mestnega poglavarstva v splošno zadovoljstvo. V turističnih letoviščnih in zdraviliških krajih naj bi se prepovedalo ustanovljanje bufe. tov Maribor je mene'a edino mesto v državi, ki se je de 99% otresel krčem. Nazadovanje tujskega pr°meta Sledilo je izčrpno poročilo tajnika g. Ivana Jenka. Iz njegovega poročila povzemamo sledeče glavne navedbe; Tujski promet Maribora je postal po znanih dogodkih onstran meje za naš Maribor problem zase, ki se mu mora p:svetiti posebna pažnja Leta 1938. je namreč v primrriz letom 1937 prišlo v Maribor 2300 tujcev manj (skupaj 19.400 tujcev). V zasebnih stanovanjih je bilo prijavljenih 4440 tujcev z 12.124 nočninami. Z ustanovitvijo turističnih občinskih odborov smo dobili posehno takso na nočnine, ki pa je ni mogoče p-polnoma prevaliti na goste. Predlanskim je obratovalo avtobusno podjetje iz Opatije, ki je vozilo tujce do Maribora in preko Maribora ter z Dunaja v obratni smeri, tedensko dva do trikrat. Tujci so ostali v Mariboru čez dan, nekateri tudi ponoči. Ves ta promet je .ani skoraj popolnoma skopnel in padel na minimum. Tudi nedeljske ekskurzije so izostale. Kriv da je predvsem v valutnih razmerah, pri potnih listih, največ pa na naših cestah, ki so v obupnem stanju. Spričo tega nimajo gostilničarji nobene koristi, če je Maribor uvrščen v seznam turističnih krajev Pa tudi najrazličnejše takse na koncerte, plesne in druge prireditve zelo ovirajo lazvoj tujskega prometa. Mariborsko gostinstvo je zadolženo za 14 milijonov din Tudi mariborsko gostilni čarstvo se zavzema za to, da dobi Maribor relejno radijsko postajo, da se odpravi telefonska mizerija in da se uvrsti Maribor v prvi draginjski razred. V preteklem letu so iztočile mariborske gostilne 14.o25 58 hI vkia in vinskega mošta, to je za 476.42 hI manj nego v letu 1937. Piva je šlo 5.347.96 hI, to je za 296-30 hI več kakor leta 1937, žganja in likerjev 867.20 hI (za 59.480 hI več) Na področju združenja je 151 gostinskih obratov Hoteli imajo 154 sob in 214 postelj, gostišča in prenočišča pa 98 ter 187 postelj. Pri teh obratih je zaposlenih 452 ljudi, vajencev in vajenk 34. Po poročilu predsednika ln tajnika je sp.egivoril ravnatelj Putnika g Loos ki je poročal o ramenih ln ciljin Maribor, skega tedna. Nato je spregovoril predsednik Zveze gostilniškin združenj g. Ciril Majcen ki je v enournih izvajanj:h izčrpno poročal o vztrajnih prizadevanjih v prid gostilničarjev dravske banovine Občni zbor sta potem še poz-'rav:la kavarnar šerec v imenu Zbornice za TOI in mest-i občirski referent Scrkcvič. Nato je slcdiio poročilo blagajnika Lojzeta Mo jena. Blagajniški saldo izkazuje 113 293 iin. Proračun za leto 1939. izkazuje 39 79" din dohodkov in 78 800 din izdatkov Pri volitvah je bil izvoljen p* etež^o dosedanji upravni odbor z AT0|/r;em Klesoem na čelu. Novi podpredsednik je Lojze Majcen. Dresdner banka je dobila odločilni vpliv pri češki eskomptni banki Dresdner banka, ki spada v trojico največ jih nemških bank. je že lani v zvezi s političnimi spremembami v Srednji Evropi pokaza a veliko aktivnost zlasti o priliki reorganizacije bank v Avstriji in v sudet-skem ozemlju. Svoje interese je ime a Dresdner banka v Avstriji že prej zastopane p eko dunajske Merkur-banke. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji pa je Dresdner banka prevzela glavno dunajsko podružnico pariške Landerbanke. nakar je izvedla združitev obeh zavodov v en zavod pod firmo »Landerbanke«. Kmalu po priključitvi sudetsikega ozemlja k Nemčiji je Dresdner banka prevzela od Češke eskomptne banke v Pragi 27 podružnic te banke v su-detsikem ozemlju. Po ustanovitvi samostojne slovavaške države je šla Dresdner banka še korak naprej in si je z nakupom večine delnic Bratislavske trgovske in kreditne banke zasigurala tudi zastopstvo v sJova-škem bančništvu. Sedaj poročajo iz Berlina, da je dobila Dresdner banka odločujoč vpliv tudi v Češki eskomptni banki v Pragi. Ta banka, ki je bila ustanovljena že leta 1863, je po vojni prevzela od dunajske Kreditanstalt vse podružnice v Češkoslovaški in se razvila v ceega najmočnejših denarnih zavodov bivše Čehoslovaške. pod novo firmo: Češkd eskomptni banka a uverni ustav. Doslej je imela pri Češki eskomptni ba.n-ki odločujoč vpliv skupina delničarjev pod vodstvom Živnostenske banke v Pragi (ki ima 13% delnic) in bruseljske »Bannue de Bruxelles« (ki ima 17% delnic) — Kakšne spremembe so v zadnjem času nastopile v lastništvu delnic če'ike eskonm.tne ba^ke ni znano. Ve~jetno je. da bruseljska »Ran-que de Bruxelles« po uključitvi Če^ike m Moravske v nemško gospodarstvo ni več interesi rana na tem da obdrži svo j anga-žma, toda ni še znano ali je svojo udeležbo komu odstopila. Vsekakor je prišlo te dni do znatnih sprememb v upravnem odboru Češke eskomptne banke. Predsednik banke je postal dr. Karel Rasche od D esdner banke, ki je skupaj z nekaterimi drugimi predstavniki Dresdner banke prišel v upravo zavoda. Za poslovodečega ravnatelja Češke eskomptne banke pa je bil te dni postavljen bivši ravnatelj Dresdner banke v Dres-denu von Liidinghausen. ki je p-av tako kooptiran v upravni svet poleg Leonharda Woltza kot predstavnika dunajske Landerbanke. Novi podpredsednik banke je inž. Hold. generalni direktor Prve brnske tvor-nice strojev, drugi podp edsednik pa je Franz Hummelberger. generalni direktor železarne Poldina Hut. Zivnostenska banka je Se nadalje zastopana v upravnem svt- Gospodarske vesti = Pred trgovinskimi pogajanji z Nemčijo. Poročali smo že, da se bo stalni nem-ško-jugoslovenski gospodarski odbor sestal v aprilu, da reši vsa vprašanja, ki so se pojavila od zadnjega zasedanja, zlasti pa vprašanje v zvezi z vključitvijo Češke in Moravske v Nemčijo. Našo trgovino s češko in Moravsko bo treba vključiti v obstoječo trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Prav tako bo treba rešiti vprašanje likvidacije češkoslovaško-jugoslovanskega kli-ringa .Po informacijah iz Beograda je sestanek določen na 27. apriL Ni pa še določen kraj sestanka. Nemci predlagajo naj se sestanek vrši v Kolnu, Miinchenu ali v Karlovih Varyh. Našo delegacijo bo vodil pomočnik zunanjega ministra Mili-voj Pilja. | = Trgovinska pogajanja s Poljsko. Iz Beograda poročajo, da bodo v maju trgovinska pogajanja s Poljsko zaradi sklenitve novega sporazuma o blagovnem prometu in novega sporazuma o plačilnem prometu. Ta pogajanja so bila prvotno i zamišljena v marcu. Ker pa so bili naši I delegati na drugih pogajanjih, je bil sestanek delegacij določen na maj. Ni še določen dan sestanka in kraj, kjer bodo pogajanja. r= Nove investicije za po*to 'n telefon. Iz Beograda poročajo, da je vlada odobrila uredbo o gradnji novih avtomatskih telefonskih central, o razširjenju starih in postavitvi novih medkrajevn h telefonskih zvez in o gradnji poštnih poslopij. Po tej uredbi bo znašala vsota investicij 115 milijonov d n. M n'strstvo za pošte telefon in brzojav bo do te višine najelo posojilo pri Poštni hranilnici. = Tran^fer židovskega kapitala iz naše države v Palestino. Finančni minister je izdal odlok, s katerim se uvaja poseben režim za transfei kapitala v Palestino, in sicer s polaganjem dinarjev na poseben račun pri Narodni banki. Zneski, ki bodo položeni na ta račun, se bodo poiabili za pospeševanje izvoza blaga v države Levan-ta. Na ta način bo omogočen prenos imovine židovskih izsei.encev židovskih palestinskih javnih fondov obresti Ln dividend podjetij, katerih lastniki ali delničarji so nastanjeni v Pa-estini, nadalje prenos ustanovnih stroškov in prometnega kapitala poslovalnic naših tvrdk v Levantu in končno šolnin in podpor. Prošnje za ta transfer se bodo predlagale Zavodu za pospeševane zunanje trgovine ki jih bo s svojim mišljenjem odkazal Narodni banki Po dobljeni odobritvi bodo transferenti vplačali znesek, ki ga je treba transferirati po po-goj'h, ki jih bo predp sai Zavod, in sicer v d:nar;ih preko enega od pooblaščenih zavodov na transferni kono »A« pri Narodni banki. I- pačila transferiranih zne~kov v funtih v Palestini bo odrejal Zavod za ! pospeševanje zunnnie trgovine po izvrše-j nem izvozu blaga in po krono!orkem redu i vpačil, in to z računa Narodne banke pri pooblaščeni banki v Tel-Avivu. — Zapora francr>«=U'h an^leSk^h in ru-sk h drbroimetij na Ci škem in Moravskem. Pra/ka Narodna banka je te dni objavila, da je glede te jatev oseb, tvrdk in ustanov ki imajo svoj sedež v protektora-| tu, odrejena v Angliji in Franciji zapara, in da je potrebno odgovoriti s protiukrepi. Do ra?čiš*enja tega vprašanja je zaradi tega Narodna banka odredi'a, da se doslej prosti inozemski računi oseb, tvrdk in ustanov, ki imajo svoj sedež v Angliji in Francki. zaprejo po stanju z dne 27. marca t. 1. Vsako razpolaganje z dobroimetji na teh računih ie odvisno od dovoljenja Narodne br.-ke Ta določba 9e ne nanaša na zneske ki so bili na teh računih vplačani po 27. marcu t. 1. Nadalje je Na-odna banka odredila zaporo računov, vlog in de-poinv kakršnihkoli vrednot ki pripadajo Ruski državni banki v Moskvi, ruskemu trgovinskemu za^-^ v Pragi in ruskemu poslaništvu v Pragi. i = Licitacije. Dne 19. t. m. bo pri gar-nizijski upravi v Ljubljani licitacija za prodajo gnoja. — Dne 20. t. m. bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo 25 pokrival. 21. t. m. za dobavo decimalne tehtnice in napravo električne inštalacije za skladišče v Dravljah — Dne 24. t. m. bo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo raznih žarnic in kartonskih patron za signalizacijo, 29. t. m. pa za dobavo pil. — Dne 3. maja bo pri upravi zavoda »Obi-ličevo«. Kruševac-Obiličevo licitacija za dobavo 520 000 kg oleuma. — Dne 5 maja bo pri ekonomskem oddelku štaba mornarice v Zemunu licitacija za dobavo la-t nene in konopljene jadrenine. tudi/ ir^i/iVuhmaXV din Borze 17 aprila Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13 80), prav tako angleški funti (specialni tečaj 238, svobodni tečaj 258). Grški boni so se v Zagrebu nudili po 30.50, v Beogradu pa je bil promot po 30.25. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca deloma nekoliko prijaznejša. Za Vojno škodo ni bil zabeležen tečaj (v Beogradu je bil promet po 453 — 455). Zaključki pa so bili zabeleženi v 4% severnih agrarnih obveznicah po 62 (v Beogradu po 60», v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 88 (v Be-gradu po 87.25 — 87.50), v 7°/0g2« 220 — 230; »5« iUU 210 »6» 190 »7« 150 - 160; »8« 112 50 — 115 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 272.50 275 Otrobi: baški 110 — 112. sremski 104 — 106, banatski 101 — 103. Zahteve avt: basnih podjetnikov Beograd, 17. aprila, p. Zveza avtobusnih podjetij je imela danes svoj obc.ii zbor, ki so se ga udeležili zastopniki podjetij iz vseh banovin. V posebnem referatu je upravni odbor navedel zanimive podrobnosti, na podlagi katerih ugotavlja, da sedanja organizacija avtobusnega prometa ne odgovarja ne občim, ne kulturnim, ne gospodarskim, niti narodno-obrambnim državnim interesom. Neza dostno je predvsem število avtobusnih prog. Važni turistični kraji vobče nimajo zveze z bližnjimi centri. V referatu se odobrava ustanovitev posvetovalnega odbora trgovinskega ministrstva, ki pospešuje organizacijo in pospeševanje avtobusnega prometa. Odbor naj bi začrtal popolno avtobusno omrežje v vsej državi in pripravil program, po katerem naj bi se ti načrti izvedli. Nadalje zahteva referat pobijanje brezpravnega dela. Posvetovalni odbor ministrstva bi moral izraziti svoje mnenje glede vsakega novega podietja, ki bi se moglo v bodoče ustanoviti. Letalski promet z Italijo in Rumunijo Beograd, 17. aprila, p. Z današnjim dnem se je pričel redni promet na letalski progi Turin-Milan- Benetke-Zagreb- Beograd-Bu-karešta. Prvo italijansko letalo je danes ab 11-50 prispelo preko Zagreba v Beograd. TUNISIE Črtasto ozemlje predstavlja države osi Rim—Berlin, pikčasto ozemlje pa države, ki so dobile dosedaj od Anglije in Francije garancijsko Izjavo Angleška vlada Je odredila za Gibraltar vojno pripravljenost Požarna katastrofa v Egiptu V bližini spodnjeegiptskega mesta Mahale el Kubra, ki slovi kot središče bombažne trgovine in industrije, je nastala velika požarna katastrofa. Dve vasi ob tem kraju sta pogoreli in doslej poročajo o 32 mrtvih ter 300 ranjenih. Kolikšna je materialna škoda, še niso mogli ugotoviti, kakor Se ni mano, kaj je povzročilo požar. ANEKDOTA Ko je dal Schiller v Mannheimu uprizoriti svoje »Razbojnike« po Dalbergu, si Ja ta dovolil neke ublažitve v tekstu, ki pesniku nikakor niso bile všeč. Ko se j« zato neki igralec, ki ga je delo navduSilo, obrnil na Schillerja, da bi mu dal kakšne pobude za nastop, je pesnik skomignil z rameni: »Vprašajte Dalberga. Ta se razume na moje delo bolje nego jaz.« Dlpiotnatcfto novotaeno« vanje v Hkna Angleška industrija motorjev, ki se je že izfcazala pri gradnji malih avtomobilov pričakuje ,da bo v kratkem uspela tudi r proizvodnji malih aeroplanov. Mr. Willam Mason, uradnik neke aeronavtske tvornice v Rochestru se trenutno ukvarja s konstrukcijo aeroplana, ki meri v dolžino 6 Tn, z razpetimi krili pa bo meril v širino 7 m. Kadar se krila zložijo, meri letalo v Širino komaj dva metra. Letalo se da v petih minutah vzeti narazen in zopet sestavili. Motor tega letala bo proizvajal 40 k s., potrošnja goriva pa ne bo presegala potrošnje goriva malega avtomobila. Aparat bo izgotovljen v nekaj mesecih in bo najbrže izzval na polju civilnega letalstva velik preobrat. Maso. novo letalo obeta postati takšno prevozno sredstvo kakor je avtomobil. Razfsojitlk je zažgal vas Strahovalec poljskega prebivalstva — Na koncu Je le prišel v roke policiji VSAK DAN ENA Sela albanskega parlamenta ▼ Tirani, kjer se albanski veljaki sklenili ponudit! krono Agonije Italijanskemu kralju 1» cesarju AbesiiUje švicarska »Maginotova linija« Angleški ljudski aeroplan Policijsko postajo v volinijskem mestu Bielski Woli je alarmiral ogromen požar, ki je nastal v bližnji vasi Scibierzcycah. Neiki vaščan je bil pritekel v mesto in planil z vzklikom: Rešite nas! Razbojnik Ro-maczuk je našo vas zažgal!« na policij-sko postajo. Uradniki so se takoj odpravili. Razbojnika Romanczuka se je v okrožju vse balo. Več let je teroriziral prebivalstvo in je od vaščanov v Sobierz>cycah pobiral pravi davek. Razen tega je neprestano kradel, toda ljudje ga iz strahu niso naznanili policiji. Končno ga je nekoliko kmetov ovadilo in sodniki so ga obsodili na ječo. Ko je prišel iz ječe, se je nad vasjo takoj maščeval. Kakor je pripovedoval mož. ki je prlte-| kel v Bielsko Wolo, je razbojnik vdrl v hiše nekaterih kmetov, ki jih je imel na sumu, da so ga ovadili, in med tem ko so ljudje pred besnežem bežali, je vas na vseh koncih zapalil. Velika četa policistov je vas obkolila. Razbojnik so je bil zaprl v neko hišo in nastala je prava bitka. Požar se je med tem širil in je zajel tudi hišo, v kateri je bil razbojnik. Zločinec je poskusil obupen beg. S ka. 1 rabinko na rami in samokresom v vsaki roki je adfirjal iz hiše ter hotel med divjim streljanjem na vse strani prebiti verigo policistov. Zadelo ga je več krogel in se je zgrudil. Skoda zavoljo požara je zelo velika. Trideset hiš je pogorelo do tal i »Kaj ste danes videti nekam zaskrbljeni?« »Odposlal sem anonimno pismo, pa aem pomotama na koncu podpisal svoje fcnerf Obrambna črta Švice sega od Konstance do Bazla v dolžini 130 km. Na levi: Betonska utrdba švicarske vojske ob Renu. Na desni: V zemlji skriti jekleni stebri, ki lahko vsak trenutek šinejo kvišku, da zabranijo dostop na švicarska tla Tekma v letalskem oboroževanju Francoski bivši minister za letalstvo Eynac je imel te dni predavanje, v katerem je povedal, da bosta razpolagali Anglija in Francija letos v sredini julija s 14.000 vojnimi aeroplani. Ob istem času bosta imeli Nemčija in Italija skupaj 10.000 letal. Zgoraj: Lord Perth, angleški poslanik v Rimu, ki bo v kratkem zapustil svoje mesto; spodaj: sir Percy Loralne, novi j poslanik britskega imperija pri italijanski | vladi Sončni mrk 19. aprila Pri nas ga skoro ne bomo mogli opazovati Jutri, v pozni popoldanski uri, bomo z nekimi omejitvami deležni zanimivega ne. besnega pojava. Sončnega mrka. Na žalost se prične ta dogodek v naših širinah tedaj, ko bo sonce že zahajalo, tako da ga bomo mogli nekaj časa opazovati pod tem pogojem, da bomo imeli prost razgled proti zapadnemu obzorju. Začetek mrka je okrog 18.30, sonce pa zaide že ob 18.50, tako da bomo tudi v najboljših okoliščinah opazovali le začetek mrka, ki bo trajal do nekoliko minut čez 20. Ker bo mesec ob času mrka videti manjši nego sonce, imamo tokrat opravka s tako zvanim krožnim ali obroč astim mrkom. Na njegovem višku ostane tenek pas sončnega roba nepokrit. Pas krožnega mrka pa poteka skozi Severno Ledeno morje, se dotakne Severnega tečaja in se končuje na Aljaški. V Evropi bo mrk viden le kot delen mrk. Mesec, ki je »kriv« novega sončnega mrka, je bil 13. t. m. v največji svoji oddaljenosti od zemlje, namreč 406.000 km. Do konca meseca bo spet za 50.000 km bližje. Kadar govorimo o »sončnem« mrku, se prav za prav napačno izražamo. Govoriti bi morali o »zemeljskem« mrku, kajti ni sonce tisto, ki ga mesec zamrači, temveč zemlja se zamrači. Mesec meče svojo senco v svetovno prostornino in kjer zadene ta senca zemljo, je tema. Samo po sebi je umevno, da Ima samo določen del zemlja mrk. O tej priliki lahko izdamo, da Je jutrišnji sončni mrk med podobnimi zadnji, ld ga doživimo v Evropi, šele čez mnogo let bo Evropa deležna spet krožnega sončnega mrka. Tokrat ga bo na naši celini najbolje opazovati na Irskem. Razen tega sončnega mrka bo letos še en lunin mrk, in sicer v zgodnjih ju trn jih urah 28. oktobra, tako da bo viden pri na« tudi le njegov začetek. Kar se tiče obeh nadaljnjih letošnjih sončnih mrkov, pa bosta pri nas sploh nevidna. Med njima je popoln sončni mrk 12. oktobra, ki ga bo mogoče opazovati isto tako kakor jutrišnji mrk najbolje v neobljudenih ozemljih. Za spremembo pa tedaj ne bo šlo za neoblju-dena ozemlja okrog Severnega tečaja, temveč za Južno Ledeno morje in Antark-tido. Nesreča ameriškega bombnika Zavoljo okvare v motorju je v New Yor„ ku bombnik najnovejše konstrukcije padel na tla in zgcrel. štirje letalski častniki so bili ranjeni. Letalo je bilo posebnega tipa in ga je bila neka ameriška družba ponudila ameriškemu vojnemu uradu za 500.000 dolarjev. Bilo je na poskusnem poletu. Utrjeni Gibraltar Američanka na indijskem prestolu 30-letnl maharadža iz Indura, eden najbogatejših indijskih mogačnikov, se je pred kratkim vrnil iz Londona, kjer se je bil poročil s 25-lefcno Američanko Margu-erito Lawlerovo, domov. Čeprav je s to poroko prekršil običaje svoje dežele, mu je vendar niso preveč zamerili, kajti bogataš se je izkazal ob tej priliki za svoje podanike zelo radodarnega. Maharadža, ki cenijo njegov letni dohodek na kakšnih 70 milijonov dolarjev, je priredil sijajne slav. nosti ki so trajale nekoliko dni in so ga veljale 100.000 dolarjev. Pri teh slavno-stih je lepa Američanka v krasnih oblačilih sprejemala goste v zlati prestolni dvorani Ob strani svojega moža. Poljsko poljedelstvo v primeru vojne Kolektivizacija vaškega gospodarstva — Sprememba v strukturi poljskega poljedelstva Poljsko poljedelsko ministrstvo je v sporazumu z notranjim ministrstvom izdalo odredbo o samopomoči v poljedelstvu, ki utegne imeti važne posledice. Odredba daje vojvodom (banom) v primeru vojne, katastrof ali drugih izrednih okoliščin možnost, da izvedejo to samopomoč, po kateri bodo kmetje dolžni vzajemnega sodelovanja v obliki dela, uporabe orodja, poljedelskih strojev, vozli, po drugi strani pa bodo skupaj obdelovali polja, izmenjavali proizvode ter jih zavarovali. Dolžnost samopomoči se lahko raztegne tudi na posevek in krmo. Vodstvo del poljedelske samopomoči bo imela v poedinih občinah oseba, ki jo določi starosta in ki dobi enega do tri pomočnike. Odredba je že stopila v veljavo in listi pripominjajo, da bo v težavnih trenutkih rezultat dela nedvomno boljši, nego če bi ga imeli kmetje sami in na svojo pest v rokah. Odredba lahko dovede do popolne spremembe v strukturi poljskega poljedelstva. Izkazalo se je. da mali poljski kmečki ob- rati nikakor niso tako zmogljivi, da bi mogli, zlasti kar se tiče proizvodnje žita in pripravljanja zalog, zadostiti zahtevam, ki jih postavlja posebno vojaška uprava. Da ae odstrani ta nedostatek, je vlada posegla po pripomočku, ki sliči kolektivizaciji vaškega gospodarstva. Z novo odredbo je dobila država glede vasi odločilno moč v roke, kakršne doslej ni imela. Tuji elementi v albanščini Znani jezikoslovec g. prof Ivan Koštial nam piše iz Novega mesta: Univ. prof dr. Nahtigal in dr. Oštir, strokovnjaka za albanščino, lahko potrdita, da ima albanski jezik 22 odstotkov osmanskih besed (»izposojenk«), rumun-skih je kakih 6 odstotkov (z latinskimi in laškimi vred 27.6 odstotkov); 14.2 odstotka pa je temnih po izvoru. Novogr-ških je 16-3 odstotke, pristno albanskih besed indoevropskegs izvora je 7.7 odstotka, slovanskih pa je 10.5 odstotka. Prevladujejo torej osmanski leksikal-ni elementi, kar je razumljivo, ker so Aroavti ali škipetari prepojeni z (zunanjo) turško civilizacijo. Gibraltar v vojni pripravljenosti Drzno dejanje r milanskega letalca Mehanik nekega krdela bombnih letaj ▼ Bukarešti Anghel Stanescu je pred nekoliko' dnevi med vežbalnim poletom opazil, da se je desno kolo bombnika poškodovalo. v poletu je zlezel Stanescu iz kabine in po enournem trudu, pri čemer se je držal z eno samo roko za krilo, Je kolo spravil spet v red. Letalo je potem lahko pristalo brez nezgode. Zato pogumno dejanje so Stanesca sedaj pohvalili v dnevnem povelju m ga nagradili s 5000 lejt DROBNE ZANIMIVOSTI Za f,LUciferja Adama Satana« je neki čudaški oče krstil svojega najmlajšega sina v Managui v Nikaragui. Vprašanje je, kako bo sinu to ime ugajalo v poznejših letih. Kot mesto, kjer je največ štorkelj na svetu, vsaj med zimskimi meseci v Evropi, je neki avstralski ornitolog označil mesto Timbuktu v Francoskem Sudanu. Tam odpade na vsakega prebivalca po deset štorkelj. Na Angleškem uvajajo nov šport, streljanje z lokom s kolesa. Pri ocenjevanju uspeha upoštevajo prav tako zadetek, kakor tudi brzino kolesa na določeni progi. Pariški trgovec Jacques Herbart je v osmih letih ulovil v Seini s trnkom 500 — starih čevljev. Pogled na Gibraltar ■ angleškimi vojnimi ladjami Z znamkami je sleparil Naplahtal Je zbiralce, trgovce ln celo fflatelistične organizacije OlomouSka in praška policija sta odkrili pozornost zbujajoče sleparstvo z znamkami ter v osebi 19-letnega Jaromira Komin-ka prijeli velikopoteznega goljufa s tem zbirateljskim blagom. Kominek ima navzlic svoji mladosti celo vrsto sleparstev za seboj, ki bi jih tudi star strokovnjak ne mogel izvesti bolje. Mladi mož se je specializiral za goljufije z znamkami in je pri tem postopal tako prevejano, da je celo vrsto zbiralcev, trgovcev in filatelističriih društev zvodil za nos. Goljuf si je dal izdelati razne klišeje in pole z znamkami, ki jih je potem opremljal s ponarejenimi posebnimi žigi in pre-tiski, ki so se nanašali na vsakovrstne politične športne in druge važne dogodke. S prodajo teh znamk je zaslužil kupe denarja. V »kontorju« mladega sleparja si si lahko nabavil posebne izdaje znamk, kakor »češki legionarji v Italiji 1918.«, »Mednarodna jubilejna razstava v Pragi«, »Tekma za srednjeevropski pokal« itd. Personalna unija med Italijo in Albanijo Njegovo zadnje dejanje, pri katerem se je pa izdal, je bila »emisija« serije znamk s pretiskom: »Otvoritev 1. karpatsko ukrajinskega sejma 2. marca .«. Te znamke je bila poštna uprava v Chostu v resnici pripravila in filatelisti so že nestrpno čakali nanje. Neka praška trgovina z znamkami je sleparstvo pravočasno odkrila, toda Kominek je bil že prodal 200 takšnih znamk. Razen Koininka so prijeli tudi nekega olomouškega tiskarja in nekega izdelovalca klišejev. Vitamin za pridobivanje biserov Neki japonski učenjak je izumil umen postopek, ki naj bi pospeševal gojitev školjk bisernic in dajal lepše bisere, školjke, ki so shranjene v mrežnih omarah na dnu morja, dvignejo na dan in jih krmijo s preparatom, ki vsebuje razen apna tudi vitamin D. Vitamin nastajanje biserov, ki se razvija sicer počasi, zelo pospeši in biseri postanejo tudi posebno veliki in lepi. Postopek se je zelo izkazal in ga bodo japonski gojitelji školjk bisernic splošno uvedli. 14 uit urni pregled i Iz koncertne dvorane štirje mladi umetniki Letos smo se po pravici pritoževali zaradi soiše koncertnega življenja. Pogled v zagrebške in beograjske liste je pričal, kako bogate in pestre so bile tamkaj koncertne prireditve vseh vrst. Mnogi slavni virtuozi so se Ljubljani izognili v velikem loku Simfoničnih koncertov, torej prireditev, ki zahtevajo dragocenih sil v največjem številu, je biio pri naših bratih na pretek. Med sabo smo se tolažili, da so take koncertne prireditve drage, tuji umet niki da terjajo nezilanske honorarje, pa tudi oomači orkestralni nastopi da požro tolikšna sredstva, da jih prireditelji kar ne zmorejo preko tiste najnižje mere, ki jo zahteva naša kulturna sredina. Večer komorne glasbe v petek 14. aprila v veliki Fiiharmonični dvorani v Ljubljani je pokazal drugo plat tega vprašanja. Suše, ki je vladala to zimo v našem koncertnem življenju, smo v dobršni meri sami krivi! Evo štirih umetnikov, ki jim trem moralo priznati že kar koncertno dozoreiost, umetnici izmed njih pa najlepše darove za umetniško pot, ki je še pred njeno mladostjo Ce si velikih koncertnih večerov ne moremo privoščiti iz gmotnih ozirov, bi zaradi tega naše domače koncertne življenje prav nič ne smelo trpeti ali zaostajati. Kajti domačih sil imamo A>sti, in kar so naši mladi umetniki pokazali na večeru komorne glasbe v petek, bi z lahkoto ponovili v istem žanru še na dveh, treh drugih podobnih nastopih. Saj je komorna glasba polnovreden umetniški vrelec in so se ga posluževali veliki in mah skladatelji. V najnovejših časih rabijo komorna dela celo za legitimacijo darovitosti in polnovrednosti za mlade umetnike, ki jim šola pač z lahkoto pomaga preko velikih form; tam, kjer prevladuje ta talent in izvirna nadarjenost, pa odneha in odpove. Tej formi smo torej doslej pri nas posvečali tako v reproduktivnem kakor v skladateljskem oziru morda premalo pozornosti. Vsekako pa v našem reprodukcijskem koncertnem življenju. Drugod obstoje stalna združenja za komorno glasbo. Umetniki, ki se po svoji notranji naravi zlijejo v enotne družine, prirejajo vsako zimo niz večerov z najizbranejšimi deli svetovne komorne glasbe. Zakaj bi takega združenja ne bilo v Ljubljani, zakaj bi ne smelo izpolniti zevajoče vrzeli našega ostalega koncertnega življenja? Violinska literatura kar mrgoli takih del ki so jim naši domači umetniki vsestransko in vzorno kos. Violinske sonate, na pr. vse Beethovnove in kar jih je bilo pred njim in za njim do današnjega dela. pa triji, kvarteti itd., bi se kar prilegali na takih večerih komorne glasbe. Pa tudi domačo produkcijo in svetovno novotarsko bi mogli čuti z domače koncertne deske. Glede kvalitete takih večerov nas ne s ie biti strah. Koncert v petek 14. aprila nam je to v polni meri potrdil. Z močnim umetniškim gonom so Albert Dermelj (violina), Bogomir Leskovic (violončelo.. in Marijan Lipovšek (klavir) sedli skupaj in pričeli muzicirati v najpleme-nitejšem smislu besede. Komorna glasba ima svoje posebne čare. Na eni strani zahteva tehnično in intonacijsko dovršeno igro, po drugi pa tolikšno osebno interpretacijo malone vsakega takta, da opazi rahločutno uho tudi najmanjše hibe. Naši umetniki so izpričali svojo dozoreiost in umetniško višino. Dermelj nas je kar presenetil s široko, kantilensko zasanjano širino, svoje igre. Z obilnim zamahom je zajemal iz globoke vsebine obeh triov in v samostojnem nastopu z Dvorakovo so-natino. Fant stremi dalje, se neprestano izpopolnjuje in ni dvoma, da bo v tem ža-žanru dosegel zavidno višino. V njem je obilo volje, samozavesti in pa vodstvenega duha, ki je takim umetniškim združenjem in družinam duša. Leskovicev violončelo ni med nami nov. Poznamo ga že iz mnogih nastopov Fina, izredno čista igra, v interpretaciji zajetna. V trijih je igra v visokih legah močno v ospredju in so violončelu predpisani pogosto tehnično dokaj težki dvospevi z violino. Na vseh teh mestih se je Leskovic tesno prilagodil svojemu godalnemu partnerju. Lipovšek pri klavirju pa je poglavje zase. Tehnično prefinjen igra vse brez vsake težave. Ves žari v vodstvu in osebnostnem predvajanju. Hipnotično vodi tudi najmanjše odtenke, a hkratu je dovzeten za najrahlej-še samostojne nastope ostalih svojih igralcev. Močan spremljevalni in tnterpretacij-ski dar, morda največji med nami! Koloraturni sopran gdč. Ksenije Kuše-jeve se je menda ta večer prvič predstavil našemu občinstvu. Le odkod se vzamejo vsi ti naši mladi umetniki, dozorevajoči že med študijem za samostojne koncertne nastope? Kušejevi se je sicer še v izdatni meri poznala šola, to je res. A glas je tu. nastavek čist, kakor pri redkem že priznanem umetniku. In pa dolg obseg, v srednji legi zveneč sočno, nežno, v višino nekoliko pojemajoč, zato pa tem izdatnejši v nižini, šola v tujini bo v kratkem opravila svoje delo in dala tej mladi pevki lošč vsestransko izoblikovanega glasu. In peti zna povrh vsega še z občutkom, kakor je pokazala zlasti v Haendlovi ariji Tusnelde iz opere »Armi-nlo«. O predvajanih skladbah, bi rekli, da jih je bilo na sporedu nekoliko preveč. Občinstvo se je kar utrudilo. Oba trija sta neznansko dolga. Schubertov romantično preprost, zato pa ves v soku mehke melodije, ki skače iz enega instrumenta na drugega, navzlic temu in svojemu malone neštetemu ponavljanju ljubek od začetka do konca. Vse drugačna je Dvofa-kova umetnina Dumky. V svojem bistvu mistično rapsodična pesem pristnega Dvorska. Istega obraza je tudi njegova sona-tina. Pesmi, ki jih je zapela Kušejeva pa so znane vsaki učenki kolorature. Umetniki so zaslužili obilne šopke v polni meri. Upamo, da jih prihodnjo zimo srečamo v naši koncertni dvorani bolj pogosto in že kot nekako stalno združenje. Dr. B. PagSiJi v ljubljansko gltdališče A mrtvec" v drami Brez dna se zdi studenec, iz katerega zajema in daje ruska literatura najgloblja spoznanja o človeku, poslednja dognanja sveta. Tolstojev »Živi mrtvec«, ta preprosto, brez patosa dramatizirana, duha in srce pretresajoča zgodba o ljubezenskem — prav za prav za spoznanje več: življenjskem — srečanju treh ljudi, nam posebej še v današnjih dneh. ko nas besede in dejanja prepričujejo, da bodi zunanja, gmotna sila prva in poslednja instanca človeku in družbi, trika na vest in nas kliče k odločnosti. k tveganim dejanjem, ki edina odrešujejo človeka. Zgodba je znana, da nam je ni treba obnavljati. Fedja Protasov je do kraja spoznal, da taiko ne gre več naprej: v njem se strahotno razrašča klica razpada — ne more biti vreden ljubezni svoje žene Lize, a njun prijatelj Karenim je zdrav, plemenit, cel človek, ki bi ji lahko povrnil srečo. Toda svet je strašen v svojih terjatvah — tudi od človeka, ki je pred obličjem usode priznal svoj konkurz. neusmiljeno terja račun. Fedja bi se rad umaknil — samo kam? Črka zakona in ljudska morala sta nerazdružno vez med možem in ženo postavila za enega izmed temeljev življenjskega reda. Nikamor drugam ni izhoda zanj ko v smrt. a za to pos'ednjo odločitev je v Fedji premalo volje in moči. Na besedo dekleta, ki ga ljubi, se potuhne in fingira samomor. Pred tribunalom pravice se do kraja razgali brutalna simešnost. ne-vzdržnost človeških naprav: mož in žena, ki se ljubita, se morata ločiti, onadva, ki jima ni drugemu do drugega sita obsojena v skupnost, a tisti, ki se je odrekel samemu sebi. bo za svojo odpoved s Sibirijo nagrajen. Preden pade sodba, sri Fedja požene kroglo v sence. Samo od žrtve svojih najboljših ljudje lahko dalje žive. »Živega mrtveca« imamo v dobrem spominu. odkar smo ga prvikrat videli na našem o-dru. Nova režija prof. Šesta p« na.m ga je dala v dognani, izbrušeni obliki, da bo obiskovalcem drame ostal eno najlepših doživetij sezone. Šestova režija išče dobršen del učinka v zunanjih, tehničnih sredstvih. hkratu pa je posvetila vso pozornost izoblikovanju preprosto rea h stičnega, psihološkega detajla, v katerem je vsa teža Tolstojeve drame. Kralj, ki s; je »Živega mrtveca« izbral za proslavo igralsikega ju-bi eja. je v Fedji ustvaril enega največjih likov kar nam jih je ta redk\ od boga izbrani igralec v tem četrtstoletju dal. Iz mirne, samo narahlo razgibane zasnove rase njegov Fedja v veličastno podobo človeka, ki je sam v sebi prešibak, da bi mogel urejati srvet, a je veliik prav v svoji odpovedi in pripravilenosti. da siprejme sleherno žrtev nase za tiste, ki jih ljubi. Najvišji vzpon doseza njegova igra v prizoru v krčmi in vzdrži nato višek do konca. Čudovita v svoj' vdanosti in ljubezni je bila Ša-ičeva kot njegova žen«» Liza. mirno udržan. do sebe in do vsega pravičen in strog Karenin Jerman. Dvoje plemenito vzvišenih materinskih likov sta ustvarili Marija kot zaverovana, a vendar preprosto iskrena Ana Pavlovna in Nablocka kot na videz trda, a sama v sebi vsa nežna in dobra Ana Dimitrijevna Klasično študijo realistične igre je dal Lipah kot preiskovalni sodnik. Mira Danilova je ciganko Mašo doživela v vsej njeni prešerni razigranosti in predanosti Skrbinšek je bil knez Abre-skov umerjen, blago vse uravnujoč. Levar je dal Fedjevega zapitega prijatelja Ivana Petroviča — svoj čas ga je igral Kralj — kot široko objestnega, ve ikih besed vajenega napol genija, napol bohema. Prisrčna je bila Ančka Levarjeva kot Saša, a mimo Cesarja (cigan) Pjetuškova (Jan), Potokarja (Korotkov), Pluta (Afremov). Severja in ostalih sta bila v skrbni igri deležna uspeha Gale in Presetnik. L. M. športnih toaletah briljtrale vsaka po svoji vlogi Nič manj pa se niso založili za uspeh dela gg. Sancin, Peče k, Drenovec, Simon&č, Jelnikar, Rus, Bratina in Se mnogi. G. fiušteršič je namesto odsotnega g. Zebre ta vodil poslednje predstave in to aopet tako vestno, muifiHtfno ki no, da mu bo tudi v bodoče vsakdo rad zaupaj svoje delo. Opereta »Vse za Salo« ima možnost, da tako po libretu, kakor po bogati, z izkustvom in talentom napravljeni glasbi oevoji Se nov« odre. P. š. Izvirna domača opereta v operi Mariborski igralec g Danilo Gorinšeh in vojni kapelnik g. Josip Jiranek sta napisala opereto, ki jo sama najbolje označujeta z naslovom »Ves za šalo«. Pod to devizo namreč — kakor nam prikazuje dejanje — se vrši v našem jadranskem kopališču »Prazni dol« dobrodošlica bogatemu Amerikancu, ki ni Amerikanec, dočim se v istem kraju skriva pravi Amerikanec pod imenom prof. Bogataja. Pravi prof. Bogataj zopet, ki ga naključje privede v kopališče, s svojo čisto in vzvišeno matematiko to komedijo zmešnjav le še bolj zaplete, dozdevni konzul Sveder pa, ki je nevaren tat in lopov, jo še priostri. — Napak bi bilo sklepati po teh zapletih v dejanju na kakšno svojevrstno obliko dela samega. Za naslovom »Vse za šalo« se skrivata tudi avtorja: držala sta se vsega doslej običajnega, vzela s pridom iz njega, kar je najboljšega ln ustvarila v okviru šablone delo, ki je po povezanosti dejanja in prijetni glasbi vendar toliko zanimivo, da utegne mnoge gledalce in poslušalce ponovno pritegniti. S tem pa je glavni namen operete in obeh avtorjev itak dosežen. Zdrav, neprisiljen humor, nekaj dobrih dovtipov in krepkih pripomb na račun današnjih življenjskih prilik, hvaležne in dobro karakterizirane vloge pa učinkoviti šlagerji so delu v prid. Le peti recitativi — se mi zdi — bi lahko izpadli, ker nekam zavlačujejo potek igre in preveč dišijo po sentimentalnosti cenejših spevoiger. Redko se uspešno družijo v eni osebi avtor, režiser in igralec. V osebi g. Gorin-ška so menda vsi trije ugodno povezani. Vprizoritev, pri kateri sta izdatno soudeležena gg. Golovin in Franz s svojimi ko-reografskim znanjem in inscenacijskimi zmožnostmi, napravlja zelo zadovoljiv vtis in je zasedba vlog prav posrečena. V nedeljo, 16. t. m. je vlogo dozdevnega Ame-rikanca, v resnici malega trgovca Revna, izvrstno zaigral in zapel s pravim smislom za operetnost g. Gorinšek sam, dočim je pr! ostalih predstavah g. DaneS zavoljo svoje komičnosti v tej vlogi glavna atrakcija Ge. Ribičeva, Barbičeva, Ra-k ar jeva in Se prav posebno Poličeva so v bogatih večernih, dnevnih, kopalnih in »FORT Izbirni miting za nastop v Trstu Skoraj v vseh disciplinah so bili doseženi prav dobri rezultati, najboljši pa Je gotovo Bratovžev v skoku v višino V nedeljo se je vršil na Stadionu prvi letoš nji lahkoatletski miting, ki ga je priredil Ljubljanski atletski podsavez in je veljal kot izbirno tekmovanje za sestavo odn. dopolnitev reprezentance dravske banovine, ki bo konec meseca nastopila v Trstu. Tekmovanje se je pričelo z običajno zamudo, vendar so se posamezne točke vrstile druga za drugo zelo hitro. Sodniški zbor je bil seveda zopet minimalen in so morali situacijo rešiti pomožni sodniki. Čeprav je sedaj za naše lahkoatletske prilike še zelo zgodnja sezona in je bilo te-kališče naravnost nemogoče, so bili doseženi skoraj v vseh disciplinah prav dobri rezultati. Eden najboljših je gotovo Bratovžev v skoku v višino, kjer je le malo manjkalo, da ni že pri prvem nastopu v sezoni preskočil 180 cm. Presenetil je z odlično formo, tako v metu krogle, kakor tudi v metu diska Klinar, ki se bo zaradi svoje vsestranosti počasi razvil v odličnega deseterobojca. Dobri so tudi vsi rezultati v tekih, posebno oni na 100 m, ki bi bili na dobrem tekališču gotovo za pol sekunde boljši. Na 400 m sta tekla samo Pleteršek in Poljšak. Rezultat prvega glede na prvi start čisto zadovoljiv, dočim je Poljšak nekoliko slab. Nabernika je v teku na 800 m rešil le velik naskok, ki ga je imel še 100 m pred ciljem, da je zmagal za šir no prs pred Koširjem. Na 10.000 m bi bil dosežen gotovo boljši rezultat, če bi bili začeli teči nekoliko hitreje, kajti prvo polovico so pretekli v času preko 18 minut. Rezultati v metih, razen kopja, so zadovoljivi, manjka pa tekmovalcem še mehkobe ln izglajenosti v gibih, kar Je predvsem posledica »zimskega spanja«. Tehnični rezultati tekmovanja so naslednji: Krogla: 1) Klinar (Pl) 12.95, 2) Hlade (Železničar) 12.39, 3) Jeglič (Pl) 12.15, 4) Kosec (Pr) 11.89. 10.000: 1) Kvas (I) 35:34.2, 2) Pere (Pr) 36:10.6 3) Glonar (I) 36:29.8, 4) Bene-dičič (I) 37:04. Daljina: 1) Klinar (Pl) 6.09, 2) Lon-čarič (Maraton) 5.97, 3) Lajko (Litija) 5.89, 4) Smolej (Pl) 5.77, 5) Cerne (I) 5 41. ' 100 m: 1) Cičar (I) 11.6, 2) SkuSek (Pr) 11.7, 3) Polak (Pr) 11.8, 4) Lajko (Litija) 12.00 5) Vukšinič (I) 12.5. Disk: 1) Klinar (Pl) 37.42. 2) Jeglič (Pl) 36.47, 3) Hlade (žel.) 36.28, 4) Kosec (Pr) 35.14. 800 m: 1) Nabernik (Pr) 2:02, 2) Košir (Pl) za prsa, 3) Muraus (Žel.) 2:06.8. Palica: 1) Kosec (Pr) 3.21, 2) Zupančič (Pl) 2.80. Troskok: l) Smolej (Pl) 12.51, 2) Lon-čarič (Maraton) 11.89 3) Lozar (Pl) 11.59. Kladivo: 1) Gujznik (Žel.) 38.04, 2) Hlade (Žel.) 36.27 3) Jeglič (Pl) 32.93. Višina: 1) Bratovž (I) 1.75, 2) Polak (Pr) 1.70, 3) ing. Marek (Pr) 1.70. 400 m: 1) Pleteršek (Pr) 52.8, 2) Polj-šak (Pr) 54 9. Kopje: 1) Vehar (I) 43:05, 2) Klinar (Pl) 42.26. 3) Vukš!nič (I) 41.30, 4) Cerne (I) 38.80. 5) Kvas (I) 37.80. (Poročilo je zaradi pomanjkanja prostora izostalo lz »Poned. Jutra«.) Razširitev Jugoslovenskega olimpijskega odbora Izvršni odbor Jugoslovenskega olimpijskega odbora je sklical delegate vseh šport nih savezov in saveza Sokola kraljevine Jugoslavije na izreden občni zbor, ki bo v soboto 22. t. m. v Zagrebu. To sklicanje je posledica reorganizacije Jugoslovenskega olimpijskega odbora, ki mora po novih pravilih imeti mnogo večje število funkcionarjev. Tako je treba v izvršni odbor izvoliti še enega tajnika in tri odbornike, v nadzorni odbor enega člana in tri nado-mestnike, v širšo upravo pa do 25 častnih svetovalcev JOO. To bodo zaslužni in vidni športni in sokolski strokovnjaki in vaditelji lz vseh krajev Jugoslavije. Na ta občni zbor sta povabljena tudi oba člana mednarodnega olimpijskega odbora za Jugoslavijo prof. dr. Franjo Bučar in divi-zijski general Svetomir Djukič. Takoj po končanem občnem zboru bo važna seja plenuma, na kateri bo treba rešiti številna važna vprašanja. Tako prosi novi Jugoslovenski jahalni savez v Zemu-nu, da ga JOO sprejme za rednega člana. Jugoslavija je povabljena na V. zimsko olimpiado 1940. v St. Moritz. Za olimpijski dan 18. junija t 1. je treba organizirati in aktivirati čim večje število krajevnh olimpijskih odborov. Vsi v JOO včlanjeni savezi so bili pozvani, naj prijavijo število tekmovalcev, s katerimi mislijo sodelovati na Xn. olimpiadi. Ta seja bo podrobno proučila te odgovore, obenem pa tudi vse vesti, ki jih je JOO prejel službeno od pri-rediteljskega odbora iz Helsinkov. Natečaj za idejno skico športne značke Beograd, 17. aprila Ministrstvo za telesno vzgojo je razpisalo natečaj za idejno skico za državno športno značko. Natečaj je splošnega značaja in se ga lahko udeleže vsi državljani kraljevine Jugoslavije. Nagrade so tele: prva nagrada 5.000 din, druga 3.000 din, tretja 2.000 din. Osnutke je treba poslati po pošti priporočeno ali jih pa izročiti v tajništvu protokola ministrstva za telesno vzgojo. Na ovitku je treba poleg naslova navesti »Natečaj za športno značko«, idejno skico samo je pa treba deti v posebno zapečateno kuverto v tem ovitku. Na kuverti mora biti napisano samo geslo. V drugi kuverti, na kateri je takisto samo geslo, naj avtor napiše svoje ime in priimek in točni naslov. Rok za oddajo idejnih načrtov je do 1. junija t. 1. V razsodišču so Toma Rosandič, rektor Umetniške akademije, inž. Milivoj Vuk-Aračič, načelnik za telesno vzgojo, dr. Milan Ka-šanin, upravnik muzeja kneza Pavla, novinar Hrvoje Macanovič, šef računovodstva Otokar Lahman, šef strokovnega odseka Draeo Ulaga in strokovni referent Branko Polič. V nekaj vrstah Izmed obilice športnih dogodkov pretekle nedelje moramo naknadno zabeležiti še nekatere: Prva kolesarska dirka v sezoni Letošnjo kolesarsko sezono je otvoril naš najmlajši kolesarski klub, DKSK Edin-stvo, z zanimivo kolesarsko dirko čez drn in strn, ki jo je izvedel v rajonu Zgornje šiške s startom in ciljem pri gostilni Martine. Proga je vsega merila 11 km, od tega je je 3 km potekalo po gozdu, kjer so morali tekmovalci voziti kolesa za roko in deloma tudi nositi. Dirkači so startali v treh kategorijah. Med seniorjl Je zmagal član prireditelja Oskar žerjal, drugi odn. tretji pa sta bila Pavle Premk (Hermes) in Franc štiber-nik (Edinstvo). Hermežan Peternel je poškodoval kolo in je moral izstopiti. Med juniorji je zmagal Hermežan Grabnor, med nov nei pa je bil najboljši domačin Vlado Berlič. Dirka je privabila precej gledalcev in je bila po svojem značaju res Se prav posebno zanimiva. TaMeteniški turnir xa prvenstvo dravske banovine SK Mladika je v soboto in nedeljo Izvedla tabletenliko tekmovanje za prvenstvo dravske banovine, na katerem so razen ljubljanskih igralcev nastopili vsi znani zagrebški mojstri v tej panogi, med njimi tudi novi državni prvak žarko Dolinar. Med moštvi je zmagala zagrebška Ura-nia pred TTC iz Zagreba ter dvema ekipama Hermesa, ki sta z enakim Številom točk zasedli 3. odn. 4. mesto. Med posamezniki (seniorji) je bil najboljši žarko Dolinar, 2., 3. in 4. mesto pa so si razdelili Hermežan Marinko ter Zagrebčana B!aži in Ratkovič. Presenečenje je bilo, da Je moral drž. juniorski prvak Valkovič (Mladost) prepustiti najboljše mesto igralcu Uranije Bu-banoviču. še nekaj nogometnih izidov V ligaškem sporedu je bil izid tekme med Gradjanskim iz Skoplja in Jugoslavijo še slabši za Jugoslavijo, kakor smo mogli poročati v ponedeljski izdaji našega lista. Po zadnjih vesteh je namreč Gradjanski zmagal kar z 2:0 in je torej še bolj efektno pridobil obe nedeljski zelo važni točki. Med podrobnimi poročili o tej tekmi pa je tudi nekaj takih, ki vedo povedati, da se je Jugoslavija bolj sprehajala po skopljanskem igrišču kakor pa igrala zares. Bilo je torej nekoliko matematike pri onem 2:1 odn. pravilno 2:0 za brate z juga! V italijanskem prvenstvu so bili doseženi naslednji izidi: Milano—Liguria 1:0, Juventus—Novara 1:0, Triestina—Lazio 2:0, Lucchese—Bologna 1:1, Modena—Li-vorno 2:2, Roma—Bari 2:0, Napoli—Genova 2:0, Ambrosiana—Torino 1:0. Na čelu tabele je Bologna, ki je že dokončni prvak prve lige. V češko-moravskero protektorata ao imeli minulo nedeljo tele prvenstvene tekme: Slavija—Bata 4:1, Liben—Kladno 33, Nachod—tteaka Ostrava IX Plnea— židenice 2:1. V vodstvu je Sparta, njej p* sledi Slavija. HjuifjuiJM prvenstvo je dalo naslednje Izide: UJpest—Elektromoa S:2, Ferencv*. ros—Klapest 8:2, Hungaria--Taxi 6:0, Sze-eed—Salgotarjan 4:0, Budafok—Bocskay 4:1, Szolnok—Zuglo 4:1, Nemzeti—PhObua 2:L V GlasgOMro Je Wla odigrana reprezentativna tekma med škotsko ki Anglijo, v kateri so Angleži zmagali z 2:L Gledalcev Je bik) 140.000! V Zagrebu Je bila razen surove Ugašk* tekme med Gradjanskim in Haškom Se zanimiva prvestvena tekma med Concor-dio in Ferrari jo za točke ZNP. Concordia je zmagala tesno z 1:0, vendar si Je s tema dvema točkama pridobila toliko naskoka, da se lahko že smatra kot prvak Zagreba, ki bo po kvalifikacijskih tekmah najbrže spet prišel nazaj v ligaško tekmovanje. Plavalna sekcija SK Ilirije (službeno). Uprava zimskega kopališča SK Ilirije sporoča. da je poleg zimskega bazena odprt za javnost tudi prostor na letnem kopališču za sončenje. Dostop na kopališče je dnevno od 12. dalje skozi zimsko kopališče. Vstopnina za kopanje in sončenje znaša din 5. a samo za sončenje din 3. Poslužite se te ugodne prilike! Skrbite za svoje zdravje! Naše Gledališče DRAMA Torek. 18.: Zaprto. Sreda, 19.: živi mrtvec. Red Sreda. Četrtek, 20 : Kaj je resnica. Red B. Petek, 21. ob 15.: Hlapci. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 22.: Potovanje v Benetke. Red A. Abonenti reda Sreda bodo imeli jutri predstavo Tolstojeve drame »živi mrtvec« s Kraljem v naslovni vlogi Delo spada med najzanimivejše igre iz ruske literature ter se odlikuje z odličnimi kreacijami. OPERA Torek 18.: štirje grobijani. Red A. Sreda," 19.: Aida. Gostovanje Zinke Kuno Milanove. Izven. Četrtek, 20.: VVerther. Red Četrtek. Gostovanje Josipa Gostiča. Petek, 21.: Zaprto. Sobota, 22.: Falstaff. Premiera. Premierski abonma. »štirje grobijani«, opera Wolffa-Ferra-rija spada med najboljše komične opere v svetovni literaturi. Naša izvedba je zaradi odlične zasedbe glavnih vlog izvrstna, štiri grobijane predstavljajo pri nas gg.: Betetto, Primožič, Zupan in Lupša, v ostalih vlogah bodo sodelovali: Kogejeva, Ribičeva, Poličeva, Heybalova, Ramšakova ter gg: Banovec in Marčec. Dirigent: dr Švara. Režiser: R. Primožič. Vprizorili se bodo danes, v torek zvečer za red A. Zinka Kunc-Milanov je pevka in umetnica, ki ima že danes kariero, kakor jo morejo doseči le pevci izrednega slovesa. Skoraj ni pomembnejšega odra v Evropi, kjer bi ta gospa še ne nastopila, odprta pa so ji tudi vrata največje opere na svetu, Metropolitan-opere v Nevv Yorku. Tu je visoko spoštovana in ugledna umetnica nastopila že v dveh serijah predstav ter dosegla izredne uspehe. Velik ugled uživa kot pevka in umetnica pri najslavnejšem svetovnem dirigentu Toscaniniju, ki jo ponovno poziva k sodelovanju ob najrazličnejših slavnostnih prilikah. Pri zadnjem gostovanju v Ameriki je imela gospa Zinka Kunčeva posebno velik uspeh v »Aidi« in v tej vlogi bo nastopila tudi pri nas jutri, v sredo, 19. t. m. Opozarjamo na njeno gostovanje. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 18. ob 20.: Dijak prosjak. Red A, Sreda, 19.: Zaprto. Četrtek, 20. ob 20.: Aida. Gostovanje g. Mitrovičeve in gdč. Majdičeve. Red C. Zadnjič. Za vedno nas Je zapustil nai predobri oče ln stari oče, gospod dr. Franc Frlan odvetnik Nepozabnega bomo spremili k zadnjemu počitku v sredo, dne 19. aprila ob pol 15. uri iz hiše žalosti, Aškerčeva cesta 18 na viSko pokopališče. Rodbini: Frlan, Jemejčič In Yvonne Persche i V globoki žalosti sporočamo znancem in prijateljem, da Je dne 16. t. m. nenadoma preminul vsled srčne kapi naš soprog, oče in stric, gospod IVAN BURDIAN ŠOLSKI UPRAVITELJ V POKOJU Pogreb bo v torek 18. t. m. ob pol 18. uri izpred hiše žalosti, Aškerčeva ulica št. 3, na mestno pokopališče v Celju. Prosimo tihega sožalja in priporočamo pokojnika v blag spomin. CELJE, dne 16. aprila 1939. FRANČIŠKA, soproga; VLADKO, FRANCL, KARLA, EMA. STANA, otroci; LUDVIK, nečak — ln ostalo sorodstvo. L VVLNDER: v\ GospodhJ£nO0ti Roman o Franco Ferdinandi! (Avtorlzlran prevodi Mahoma je zardela do las. Opazila je bila, da je bil nadvojvoda prestregel njene poglede in je očividno ta hip vpraševal grofa Wurmbranda, kdo je. Neprijetno ji je bilo, da je nadvojvoda izpraševal o nji baš njenega sorodnika, »ošabnega Leona«, kakor so ga imenovali pri Chotkovih. Med Wurm-brandovimi in Chotkovimi je bilo že dolgo časa napeto razmerje, ki se po upokojitvi bivšega poslanika ni bilo zboljšalo. Državni grof Chotek, stara ekscelenca, je bil sicer v plemiških krogih zelo priljubljen, a Wurmbrandovi so imeli kar pre-rodovitne Chotkove bolj za revne kakor za ugledne sorodnike; ni se bilo moči kdo ve kako postavljati z njimi. Prištevali so se k staremu češkemu plemstvu in so veljali za Čehe, čeprav ni nihče izmed Chotkovih dobro govoril češkega jezika. Grofica Chotkova je izgubila vso samozavest, ko je videla, da je ne gleda samo nadvojvoda, ampak da jo tudi Wurmbrand meri z očmi. Za trenutek jo je izpreletela radostna groza; laskalo se ji je, da je zbudila prinčevo pozornost. Toda prepričana je bila, da je Leo Wurmbrand izrekel o nji neprijazno sodbo, in mučna ji je bila misel, da morebiti zbija dovtipe o nji. Obrnila se je in hotela zapustiti dvorano. Še preden je stopila v sosednjo dvorano, je začutila, da gredo za njo. Franc Ferdinand in Wurmbrand sta se bila nenadoma odtrgala od skupine, ki ji je bil nadvojvoda središče, in pohitela za grofico. Slišala je grofov glas, ki jo je ogovarjal in pozdravljal. Obstala je in zagledala zraven grofa nadvojvodo. Po prvih minutah, ki jih je grof izpolnil z brezpomembnimi puhlicami, je pustil nadvojvodo in grofico sama. Samozavest se ji je vrnila in s svetlimi očmi je poslušala Franca Ferdinanda. Za zdaj ji ni bilo treba mnogo govoriti, ker je on spretno vodil pomenek; to je znal kakor malokdo, samo da je bil srečen, kadar je bilo sicer redka stvar. Nocoj se je čutil srečnega in ni vedel zakaj. Na tej veselici v prostorih češkega namestništva je bilo mnogo žensk, ki so bile lepše od nekazne, malo elegantno oblečene grofice Chotkove, toda ona mu je ugajala mimo vseh, njene lepe rjave oči so ga omreževale, in bilo mu je, kakor da jo že davno pozna in kakor da so mu njene črte in zvok njenega glasu zdavnaj domače. V Ennsu ga je bila nekoč globoko prevzela čudna, skrivnostna pesem, ki jo je neki pesnik, vpoklican kot rezervni oficir, prednašal v kazini Mladi nadvojvoda takrat ni razumel verzov — bili so Goethejevi, česar pa on ni vedel; a njihov prečudni zvok in smisel sta se mu bila za zmerom vtisnila v spomin. V tej uri je uganil njih skrivnost, čeprav se ni zavestno domislil pesmi: Kaj nama je usoda namenila, Kaj le naju druži tak tesno? Oh, kdo ve, kdaj sva se že ljubila, brat in sestra ali mož z ženo. Odvedel jo je v salonček, kjer sta sedla. »Tu, v tej sobi,« je pripovedovala, »so me trpinčili s klavirskimi urami, ko sem bila še dekletce. Moj oče je bil takrat namestnik.« — »Vem,« se je nasmehnil. — »Najbrže od Leona Wurmbranda. Ali vam je povedal veliko slabega o meni, cesarska visokost?« — »Oh, nič, prav nič,« je v zadregi odgovoril in se nasmehnil: »Kaj bi tudi mogel sla- bega povedati o vas? Saj vas ne bi imel zakaj opravljati« — »Kdor nič ne ve, si lahko kaj izmisli« je resno dejala, in starodevičja črta se ji je zarisala v obraz. On pa ni videl drugega kakor lepe rjave oči, ki so ga zvedavo gledale. »Ne,« jo je potolažil, »nič neugodnega ni rekel o vas. In če bi hotel poslej on ali kdo drug kaj slabega reči o vas, tedaj... tedaj bi imel opravka z menoj!« Siva koprena, ki mu je po navadi zastirala oči, je bila izginila, svetlo in sinje so sijale grofici naproti. »To je lepo, to me veseli, cesarska visokost,« je rekla in od veselja zardela, »torej se mi ga ni več treba bati.« — »In kje je bila vaša soba?« je vprašal. Vstala je, se ozrla po vrsti sob in rekla: »Na oni strani, cesarska visokost. Tu so samo sprejemni prostori. Tudi takrat je bilo že tako. Sicer pa nisem imela posebne sobe, ko nas je bilo toliko bratov in sestra!« Zasmejala se je, in Franc Ferdinand se je pridružil njenemu smehu, rekoč: »To mi je že Wurmbrand povedal. A to vendar ni nič slabega!?« — »O pač, v njegovih očeh vsekako,« je dejala in se spet zresnila, »rodbin z mnogimi hčerami se namreč vsi boje, cesarska visokost.« — »Nu, jaz«, ji je razigrano segel v besedo, »jaz se pa prav nič ne bojim.« Nekaj gospa in gospodov se je v sosednjih prostorih radovedno oziralo na dvojico. Franc Ferdinand je nagubančil čelo in rekel: »Zdi se mi, da zbujava pozornost. Wurmbrand tudi že preži name. Bržkone bo treba izpolniti še kakšno repre-zentacijsko dolžnost.« Poskočil je, a nič ni kazalo, da bi se kanil posloviti od grofice. Začula sta valček, ki se je razlegal iz plesne dvorane. »Ali smem prositi za ples, grofica?« je vprašal. »Sem pa slab plesalec, ker le malokdaj plešem.« Šla sta v plesno dvorano in zaplesala. Vse oči so bile uprte v plešečo dvojico. »Glejte, glejte si Zofko, kako je podjetna«, je rekel grof Wurmbrand skupini častnikov, ki je stala okrog njega, »Nu, ta mora biti nocoj v devetih nebesih. Kaj takšnega se £ pač ni sanjalo, revici« Po plesu je stopil k nadvojvodi in mu šepnil: »Cesarska visokost, korko-mandantka nam bo zletela v zrak; plesa z njo se ni moči ogniti.« Franc Ferdinand je smehljaje se prikimal, zaplesal z ženo zbornega poveljnika in med plesom ves čas iskal oči grofice Chotkove, ki je hotelo mahoma vse plesati z njo. Šele čez pol ure mu je uspelo, da se ji je spet približal. Vendar ni šel več plesat z njo, ampak je tiho rekel: »Grofica, rad bi vas še enkrat odvedel v salonček, tam je bilo tako lepo.« Šla sta v mali salon in sedla. Dejal je: »Čudna reč, grofica: že mnogo let se nisem tako dobro počutil. To je vaša zasluga.« — »Oh,« se je zasmejala, »moja zasluga...« — »Seveda! Vaša zasluga, grofica. Odkar sem vas nocoj zagledal, se čutim... sam ne vem, kako.« — »To je zelo laskavo, cesarska visokost.« — »Ne, nikar me napak ne umejte, grofica. Vem, da je slišati kakor neroden poklon. A jaz res tako mislim. Po-klonov ne delam, to je znana stvar. Zato me imajo celo za posebno neprijaznega pusteža. Prav dobro vem, da je tako, prosim, ne oporekajte, saj ste gotovo že sami slišali. Nepriljubljen sem. In čisto prav mi je, da sem nepriljubljen. Kadar so mi ljudje zoprni... sem pač neznosen. Ne znam se hliniti.« »Ali to je lepo«, je živahno dejala, »prav to mi je všeč! Ce bi si mogla privoščiti — bi bila tudi jaz le z malokom prijazna. Pa si ne morem.« — »Tedaj se pa imenitno ujemava, grofica. In vidite, to sem si takoj mislil, ko sem vas videL Takšne reči človeku že slutnja pove.« Pobesila je oči. Bala se je, da preočitno žari od zadovoljstva in preočitno izdaja, kolikšna je njena sreča in njen ponos. Čutila je nadvojvodov pogled, ki je nežno in občudujoče miloval njeno postavo. Čutila je tudi poglede radovednežv. ki so v sosed-nijh dvoranah potuhnjeno opazovali sedečo dvojico. »4 Službo dobi Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Krojaškega pomočnika m pomočnico za damsko delo, spreimem. Josip Kos, Kranj. 8003-1 Modistovsko pomočnico Naslov v vseh spreimem poslovalnicah Jutra. 8002-1 Delavko ki zna šivati, sprejme Slat-nar, Levčeva 8. 8001-1 Krojaškega pomočnika Za veliko delo v roko — sprejme Špendal, Kolodvorska 26. S010-1 Krojaškega pomočnika odličnega, za male komade sprejmem takoj za stalno. Šlibar, Mestni trg 8-1. 8009-1 Brivski pomočnik mlad, dober delavec, dobi takoj službo. Baseničar Avg. Breg 14. 8000-1 Žagarja za venecijanko dobrega, pridnega delavca, sprejmem za takoj. Žagar, hotel Triglav, Mojstrana. 8020-1 Krojaški pomočnik dobi delo za boljše velike komade. Nastop takoj, dela stalno. Naslov: Vodovnik Slavko, krojaštvo, Zagorje ob Savi. 8018-1 Šteparico »prc-jme takoj Mulej Lovro Frančiškanska 8. 8012-1 Frizerko zmožno trajne, vodne in železne ondulacije sprejmem takoj ali po dogovoru. Vsa oskrba v hiši. Plača 400 — 500 din. Salon »Jereb«, — Kranj. 7841-1 Šiviljo staro ca 30 let, z dobrim okusom in samostojno, — sprejmem v privatno hišo Ljubljani. Ponudbe pod »Din 500« na ogl. oddelek Jutra. 6770-1 OGLASI I55EZEB135F Službe išče Vsaka beseda 2 din, davek 3 din, za dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din Brivski pomočnik kateri želi stopiti v stalno službo. Marincelj Martin, Nova sela 2, pri Kočevju. 7997-2 Hotelski pomočnik verziran, išče mesto portirja. Vešč vseh hotelskih del. — Govori nemško, srbohrvat-sko, slovensko. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Portir«. 7996-2 Trgovska pomočnica izučena v trg. z mešanim blagom želi službe v trgovini ali v pisarni v pomoč *li kot blagajničarka.. Ponudbe je poslati na oglasni odd. Jutra pod značko »Pridna in poštena trgovska pomočnica«. 7586-2 Katera(ri) je zmožna samostojno voditi Glavno zalogo to baka ali ima vsaj nekaj zmožnosti v tej stro.ri, da je točna, poštena in dobra računarica Nastop takoj, plača po do govoru. Pele Anto.i, — Ritnica 34 Dolenj to. 7593-1 Mehanik dober delavec, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad in delaven«. 8013-2 Mesto plačilne ali servirke iščem za sezono. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod značko »Zmožna«. 8021-2 Frizerka in brivski pomočnik iščeta nameščen je s 1. majem. P. Dropučič No. vo mesto, Dr. Režekova c. pri Svara. 7616-2 t3S350331 Seseda 1 din davek S din, za šltro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Zastopnik ki ima lasten avto in potuje i po dravski banovini, se išče radi pridružitve proti odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dravska banovina«. 7999-5 Vsakovrstno zlato kupuje no najvišjih cenah TEKNE - jnvelir nibliana »Volfova ul G. T. Rotman: S Pegazom - okrog sveta Vsaka beseda 50 par davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din Jedilnica naprodaj po nizki ceni. — Poizve se: Medvedova ul. 10. I. levo. 7993-12 Starinsko pohištvo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7994-12 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro »li dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Izredna prilika lepi suhi, parketni odpadki, se dobijo pri F. Vertačnik, Jenkova 7. 8004-6 Otroški voziček športni, prodam. Ogleda se Metelkovi 3. 8023-6 Lokali Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Trgovino z zelenjavo in mlekarno, kompletno, prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7992-19 Beseda 1 din, davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanl šl znesek 17 din Lepo vilo z vrtom, iščem v najem za več mesecev v Ljubljani. Plačam dobro. Naslov, v vseh poslovalnicah Jutra. 8007-28 Vilo na Bledu kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar 99« 7991-20 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Skobelni stroj mizarski kombinirani, rab-lien, kupim. Stine Vivod, Tezno 119, Maribor. 8017-7 LL ra m Seseda 1 din, davek 3 iin za šifro ali dajanje ■laslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Avto Chevrolet 6 sedežni, malo vožen, in dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Primeren za letovišča za prevoz tujcev. Poizve se: Mirje 6, od 12. do 14. ure. 7995-10 Hiša z mesarijo lokal primeren za vsako obrt, prodam. Pekre 6, pošta Limbuš. 8022-20 Hišo z dobro vpeljano trgo vino mešanega blaga in hotelom za letoviščarje, eventuelno s posestvom na prodaj iz zdravstvenih ozirov v industrijskem kraju na štajerskem ali zamenja s stanovanjsko hišo v Ljubljani. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Redka priložnost.« 6958-20 Stanovanja^ Sobo odda Beseda 1 din, davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 17 din Enosob. stanovanje kletno oddam za 1. maj. černetova 11. Šiška. 7751-21 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanjr naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Solnčno stanovanje eno ali dvosobno, po možnosti z nekaj vrta in pritiklinami, iščem za Bežigradom ali v tej okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. maj 1939«. 7479-2 la Dvosob. stanovanje v prvem ali drugem nadstropju, ne dalj ko 10 minut od glavne pošte, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli«. 7225-21a Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj Si znesek 17 din Opremljeno sobo svetlo, solnčno, s posebnim vhodom, oddam 2 ali 1 osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7990-23 Sobo oddam v sredini mesta stalnemu gospodu z vso oskrbo Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8019-23 Sobo v bližini gor. kolodvora oddam boljšemu zakon skemu paru ali dvema gospodičnama za 1. maj Naslov v vseh posl. Ju tra. 7740-23 Tin Sobo blizu centra, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj soba«. 80l4-23a % m Vsaka beseda 2 din, davek 3 din, za dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 20 din Mlada blondinka držav, uradnica, simpatična, plemenitega srca. a kruto varana, želi znanja z akad. izobraženim gospodom do 45 let. Samo resnt dopise na ogl. odd. Jutra pod »Iščem srečo«. 8006-24 Hotel »Ambasador« Split sprejme hotelsko gospodinjo, inteligentno osebo z znanjem več jezikov, veščo strojepisja, in verzirano v hotelskih, gospodinjskih in nekoliko v pisarniških poslih. — Istotako sprejmemo šefa(-ico) dvorane, restavracije in kavarne s strokovnim znanjem, odličnim nastopom in znanjem jezikov. — Nadalje potrebujemo tudi drugo hotelsko osobje kakor tudi SALONSKI ORKESTER. — Ponudbe, s prilogo spričeval in fotografije poslati naravnost direkciji hotela. »Pomlad« pismo prosim dvignite pri podružnici Jutra v Celju. Otilija. 8005-24 Razno Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Od Vas j« odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati ▼ tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — Svetlolikalnic* 6 ^saka beseda 50 par da •■ek 8 din za šlfr» ali dajanje naslova 5 din lajmanjšl znesek 12 din Kolesa raznih prvovrstnih inamk, t večletno garancijo, dobit« zelo ugodno, kakoi tudi na mesečn< obroke pri Nova trgovina, Tyrševa 36. Puzoi (nasproti Gospodarsxe zve ze). 6810-11 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Denarni zavod malega človeka je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana Dvorakova ul. 8. Poso- .a, ugodni pogoji. — . . i-ge — '"e Dbrestl 178-16 INSERIRAJ H M : Kem ki i uporabljajo 7r ilysina t:' '-s-K^v :■: pž Kako pravilno operem lase? Kaj je tipično moško izpadanje las ? Kako se zavre premočno izločevanje maščobe kože na glavi? Kako se prepreči škodljivi vpliv raznih, glivicam podobnih organizmov na lase? Na ta in mnoga druga vprašanja boste dobili odgovor v novi Trilysin-brošuri. Ona vsebuje znanstveno ugotovljene podatke o vsem. kar bi bilo treba vedeti v pogledu ohranitve in nege las. Radi Vam bomo brezplačno in neobvezno dostavili to brošuro. Izvolite nam poslati čitljivo izpolnjen odrezek. Mr. JOSIP HOFFMANN, ZAGREB, Mošinskoga 5. »J« Prosim, da mi pošljete brezplačno novo Trilysin-brošuro! Točen naslov: NOVA UČINKOVITA SNOV VARUJE VAŠE LASE ! 15 Gledalci so z združenimi močmi potegnili vrv s stolom na suho. Gospodična Trepetlikarjeva je bila nezavestna in mokra kakor miš. Ta čas, ko so izkušali ubožici pomagati, je mož postave izdrl zapisnico in zavihtil bridki svinčnik proti krivcu. POSTANITE ČASNIKARSKI REPORTER! Iščemo za nam priključene dnevnike in tednike primerne GOSPODE in DAME kot stalne sotrudnike za poročanje dogodkov, dobavo aktualnih lokalnih poročil in važnih dogodkov, za gledališka in modna obvestila, potopise, kakor tudi pripovedke, pesmi, fotoreportaže, itd. za izgradnjo naše časnikarske službe. — Stalen m trajen zaslužek. Dopise na CERCLE DE PRESSE (Serv. 909) 10 rue Pauquet, Pariš 16 . k-.v uspehov na en oglas T »JUTRU« Industrija v notranjosti države sprejme električne varilce m avtogenske varilce Ponudbe poslati pod »Varioci« na oglasni oddelek »Jutra«. NENAVADNO TENKA, a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za Vaše zdravje! Oglasi v „Jutru" imajo vedno nafvecfi uspeis! Moški ki trpite na seksuain nevrastenljl odnosno impotenci, nezadostni funkcij) ■spolnih žlez, duševn-depresiji, poskusite 0KASA 100 tablet 220 din: ki so Jih mnogi zdrav nlkl preskusili ln so koi hormonski preparat odobreni. Pošiljamo direktno ln poštnine prosto Lekarna Mr. Rožman Beograd. Terazlje br a Reg S. br. 5732-1934 Prvovrstni trboveljski PREMOČ brez prahu, boks, suha drva nadi I« Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59. INSERIRAJ / „JUTHU" ,111ECB BSK S S »m mummmom3 smo se s Tyrševe ceste 46, v SMOLETOVO — ulico — ki drži nasproti cerkve Sv. Krištofa — Bežigrad. PRESELILI Tvrdka ANTON BARTOL trgovina s kurivom in lesom SMOLETOVA ULICA. TELEFON 25-40. Mednarodni velesejem v Budimpešti od 28. aprila do 8. maja 1939. 1500 razstavljalcev, paviljoni 9 inozemskih držav. Lastna emisijska radijska postaja, modne revije. Brez števila posebnih industrijskih državnih in mestnih skupin. 50% popusta po železnicah velja: za Madžarsko pri dohodu v Budimpešto od 18. aprila do 8. maja, za povratek od 28. aprila do 18. maja. Potni popusti za 37 tujih držav, specificirani so r sejmskih legitimacijah. PREHOD PREKO MEJE DOVOLJEN BREZ VIZA po predložitvi potnega lista in sejmske legitimacije. od 18. aprila do 8. maja Sejmski vizum omogoča vsakomur bivanje v Madžarski do 18. maja. Sejmske legitimacije po 50 din se dobe v sledečih ustanovah: v Beogradu: pri generalnem zastopstvu velesejma, Putniku, Kolarčeva 1 in njegovih podružnicah in zastopstvih, pri madžarskem konzulatu, pri zastopstvu trgovskega oddelka madžarskega ministrstva za zunanje zadeve dr. Geza Szillagvi, kraljevskem madžarskem pooblaščencu, Vuk Karadžiča ul. 11, pri potniškem oddelku madžarskega trgovskega zastopstva, Jakšičeva 2, pri vseh podružnicah Wagons Lits ter pri kraljevskem madžarskem konzulatu v Zagrebu. f Mestni pogrebni zavou Občina Liublian- Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša srčno ljubljena hčerka in Pestra, gospodična ZORKA ŽITKO PRIV. URADNICA Pogreb nepozabne pokojnice bo sredo, dne 19. t. m. ob 5. uri pop. izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, ZAGREB, dne 17. aprila 1939. Globoko žalujoči: FRANJA, mati; ADOLF. brat; STEFANOVIČ ČEDOMIR, zaročenec — in ostalo sorodstvo. Potrtega srca sporočamo javnosti, predvsem c. krogu sorodnikov, prijateljev in znancev, da je v nedeljo, dne 16. aprila rano zjutraj po daljšem trpljenju za vedno zatisnila svoje oči naša dobra mama, stara mati, sestra, teta, tašča itd., gospa Hedviga Hermann rloj. SIMA VDOVA PO TRGOVCU IN POSESTNICA Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 18. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na laško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 19. aprila ob 8. uri zjutraj v domači nadžupnijski cerkvi. LAŠKO, dne 16. aprila 1939. Žalujoča rodbina HERMANN in sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,