$  A
m.annia.__________       i vmm,» m**t*, i fflt va.__________dl m.
^k  ■    II ■■  ^^     I^H   ^k hA   I        W^m Jg  ^^fc II II
.Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen:                        v upravniitvu prcjcman:
cek> leto.......K 24—           ćelo leto.......K  22-—
pol teti........12-—          pol leta........   ličeni leta     ......    .    6-—           četrt ieU.......      5*50
na mesec     •••••-     •     2-—              na mesec     .    .         ....      1^90
Dopisi na i se fraiKiraio.    Rokopisi se ne vrača io. Uredništvo: Mnmtoovm nlfca 44. 5   v oritličju lcvo>. teltfos *1 34.
Utaja vsak daa nr**«r ti*i«tl m%M\* Is praialk*.
lnserati   veljajo:   peterostopna  petit  Trsta za enkiat  po  14 vm.,  za  dvakrat po 12 vul, za trikrat ali vcčkrat po 10 vin   Parte in zahvala vrsta 16 vio. Poslano
vrsta 20 vin. Pri  večfih  insercijah po dogovoru.
Upravništvu nat se pošiljajo naroćninc,  reklamacije,   insenti   itd.
to  ie administrativne stvari
--------------   PNiBim ttevllka velfa 10 viaarj«*.   --------------
Na pismena naročila brez istođonne  vnoslatve naročnine se ne ozira. .Naroda* tlskarna« ttUfon *t SS.
.Slovenski Narod*  velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko;                                                 za Nemčijo:
ćelo leto.......K 25-—           ćelo leto.......K 30—
pol leta   .......    .  13'—                                   .
četrt leta......,    650              M Amenko in vse druge dezele:
na mesec     .....     ,     2*30           ćelo leto ...         .   .    .    K 35"—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravu U tro  spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: si. 5 telefon St. 85
Slovanshe slavnosri v Pragi.
(Posebno porocilo »Slovenskega
Naroda <O
(Razpoloženje v Praff. — Sprejetna-n$e gostov. — Slovenci — zmago-vaktf! — Tlsoč in era noč. — Vseslo-vanski časnikarski -hod. — Izzivanje germanskih mladićev.)
Praga, 29. junija.
Kdo prešteie narode in tisoče. ki se zbirajo v teh velikih praznikih sokolske ideje v Fragi? Kdo izmeri na-vdušenje. kj se širi po praških ulicah, kakor tisočeri odmevi vsega slovan-skesra sveca, jigar oči so obrnjene na kraljevsko nešto, kier rriumfira mi-sel Fiigrerjeva in Tvrševa — misel slovansta.
Nepopisni so ti dnevi. Vedno znova se razlega jasot po ulicah, ki so žarite v ponosne barve slovan-skih narodov, okrašene z zelenjem in cvetjem in po katerih se od rane-ga jutra do poznega večera giblje pesrra množica občudujoč in obču-dovana. Rdeče srajce neštetih Sokolov iz daljnega slovanskega severa in juga. iz domaćih čeških dežel in bratskih slovanskih zemlja dajejo barvo tej gnječi, ki se ti zdi ne-skončna. Ves svet gleda na matičko Prago. v kateri vstaja znova straro-helenska krasota Olimpijad. kjer za-- stopniki vseh kulturnih narodov s!a-vfjo te dni s slovanskim Sokolstvrom. Voditelji in častni funkcijonarji me-tropol kulturnega življenja so prispe-li, da povzdignejo slavnostni značaj tega slavlja in da se — uČijo.
»Prid\ Sloven'c. se les učit!« vzklikamo brez razločka vsi Slovenci, ki smo prihiteli semkaj.
To narodno navdušenje. ta narodna energija, ki ustvarja čudesa, ta narodni samoponos in ta nepre-magljiva volja do samoudejstvova-nta. ki predstavlja gore. ta zadivlja-joča vztrajnost, kje je najti te čednosti v toliki meri na svetu, kakor tu na zemlji češki?
V Pragi počiva že teden dni vse delo, po ulicah pa valovi stotisočgla-va množica, da posipa s cvetkami triumfalno pot. po kateri stopajo slo-vanski in drugi gostje v zlato slovan-sko Prago, in da kliče tem gostom novodobno hosiano — sokolski »na zdar<.
Žgoče pripeka solnee z neba, tlak je kakor   razbeljen,   tisočglava
množica pa stoji mirno in vdano v pekočem solneu in potrpljivo caka ure in ure, da prispo napovedani gostje. A v tej množici so vsi sloji — od najvišjega odličnjaka pa doli do zadnjega reveža. In ko se najavi prihod gostov, se zgane tisočglava množica, za hip nastane tihota, po-tem pa zaorijo navdušeni »na zdar«-klici, da se trese ozračje in da se lo-mijo oblaki.
Na mah je narejen spalir in v tem spalirju stopajo ali se vozijo gostje iki stari rimski triumfatorji. Z okenj in balkanov iim mahajo v po-drav z robei. mladenke in gospe pa sipajo nanjc ^veLkc.
Mnogo tepih, sijajnih sprejemov smo že videli, toda tako sprejemati, kakor to umejo Čehi, tega ne zna nobeden drugi narod na svetu!
Kako so biii spre'cti zlasti Slovenci, Srbi, Hrvati in Francozi, to se mora videti, opisati tega pa ni mo-goče!
Pred vsem je opažati, da odli-kujejo Cehi posebno nas male Slovence.
Župana Hubljanskega dr. Tvana T a v č a r j a je prišel osebno spreiet sam župan dr. Karei Groš, dočim so druge odličnjake spreiemali podžupan in drugi občinski odborniki. Prihod ljubljanske deputacije je bil najavljen v petek ob polu X popol-dne. 2e cb 2. so bili zasedsni vsi do-'hodi h kolodvoru od velikanske mno-žice,\a dasi je bil vstop na peron pre-povetian. vendar je bilo tam na tisoče ljudi. Tričetrt ure je imel vlak za-mude, toda občinstvo na peronu in zunaj na žgočem solneu je vztraialo, dokler ni končno prisooihal vlak. Ta-krat pa so zaorili navduseni in pozdravni klici in množica je mahoma obkolila ljubljansko deputacijo.
Ćim pa je jel govoriti župan dr. Groš. je zavladala tišina, da se je moglo vsako njegovo besedo razloč-no razumeti. Tn ko je župan končal svoj pozdravni pjovor. izrazaioč dobrodošlico glavi slovenske Ljubljane, reprezentantu naroda slovanskega. so zopet zadoneli gromki klici: »Na zdar! Slava Slovencem, slava slovenski befi Ljubljani!
Potem pa je nastal zopc* mir. ko je na pozdrav odgovarjal žunan ljubljanski dr T a v č a r.
»Z radostnim srcem smo prihiteli Slovenci semkaj,« je n Kel govornik med drucrim.»da sep klonimo
spominu moža, ki ga prišteva bratski narod češki med svoje velikane, upravičeno pa si laste kot členi velike slovanske obitelji pravico tuđi vsi ostali Slovani, — FrančiŠka Palac-kega. Tem raje pa smo se Slovenci napotili v naročje zlate matke Pra-ge, ker vežejo na-od slovenski tiso-čere vezi s severn mi brati Čehi. Pri-hajamo na praške tla, toli proslavljena v zgodovini kot učenci k svojemu učitelju, saj so nam bili Ćehi od nekdaj učitelji, vzgojitelji in vzor-niki na vseh poljih narodnega dela. Ljubezni do svoje domovine, vztraj-nega dela za narodne ideale, narodnega samoponosa in narodne značajnosti, vsega tega smo se naučili pri svojih vzgojiteliih Čehih. Zato se ni čuditi, ako prihaja vsak Slovenec v Prago s Čustvi crloboke hvaležnosti in iskrenega spoštevanja do tistih, ki so z dejansko podporo, z vzgledi in nauki podpirali in pospeševali razvoj in nanrer'ek sloverskeea naroda.«
Or. Tavčar je končal s^•oi govor z zahvalo za presrčni sprejem in s klici: »Naj živi bratski narod češki!«
Ko je ljubljanska deputacija 7a-puščala kolodvor, so priredili iugo-slovanski dijaki, na čelu jim akade-rrično društvo »Ilirija«, navdušene ovacije.
Poleg župana in podžupana dr. Karla T r i 11 e r i a, za^tonata ljubljansko mesto se orčinska odbornika notar Aleksander Hudovernik in  inženir Ignacij  Jtembov.
Deputacija je gost praškega me-
sta.
*             *
Včcraj se je v?šila tekma za prvenstvo v »Zvezi slovanskih sokolskih društev«.
Vnaprei ie vladalo za to tekmo največje zanimanje, ker se je vedelo, da bo to pot za prvenstvo med Cchi in Slovenci liuta borba. Imena, kakor Vidmar, Fux in drugi so vzbuja-la v Slovencih nailepše nade. vendnr pa v resnici ni nfhče mislil na to, da bi se slovenskim tekmovalcem že to pot posrećilo, priboriti si palmo prvenstva nad Cehi.
Taborišče Slovencev je v hotelu T-Adria« na Vaclavskem namesti.
Tu sem so prihajale vesti s telo-vadišča na Letni.
Vse te vesti so bile ugodne in so budile najlepše upe za končni uspeh. Vsepovsodi je zavladalo med Sloven-
ci nair^dostnejše razpoloženje, ki je dospi do vrhunca, ko je ob 12- došlo poročilo, da obviaduje Vidmar vse ostale tekmovalce za 3 in še več točk.
Toda kmalu je nastala depresija, ker so prihajale vesti, da je zmaga malodane izključena.
Ob 5. popoldne. so pravili, da bo znan izid tekme. Pa potekale so ure, a vesti ni bilo nobene. Šest, sedem je že odbila ura, a še vedno nič. Že ob 5. je Riko Fux hitel na tekmovališče, da bi prinesel zanesljive vesti. Toda, ni ga bilo nazaj. Povsodi napeto pri-čakovanie. Malodušnost se je že lo-tevala vseh.
Nakrat ob pol 8. je prihitsl brat Smertnik s telovadisča. Obraz mu je kar žarel. da mi ie bilo z njega že od-daleč čitati veselo vest: »Slovenci smo zntagovalci!«
Ne Šumno, marveč tiho, a tem globje čuteno veselje je zavladalo med Slovenci. Molče so si stiskali roke in kjerkoii je Slovenec srečal Slovenca, povsod se je razpravijalo samo o tem nepričakovano velikem uspehu. »Narodni Listy« pišejo o tek-mi to - Ie:
»Tekma za prvenstvo ie trajala še vse dopoldne in se je končala sele okrog 7. zvečer. 2e v dop^ldanskih urah se je razglašalo ime Slovenca i Vidmarja, brata znane^a šah:sta, kot piiega najodličnejših borce\ za pr-vensko čast
Tekma se ie končno razvila v boj Slovencev Vidmarja in Fuxa in Ceha Svatopolka Svobode. Ko so bile vaje na orodjih končane, je imel Vidmar tri točke nad vsemi Cehi pa so še stavili svoje nade na proste vaje, v katerih se po skušnjah turinskih Slovenci ne morejo kosati z nami.
Toda to pot smo se vračunali. Slovencem, ki delujejo z mladenšškim žarom in navdušenjem, se Ie posrećilo v Kratki dobi. ki je prešla od Tu-rina. izjednačiti propad, ki je nas de-III od njih. Vidmar in Fux. zlasti pa Vidmar, ni imel tuđi pri prostih va-iah niti enega trenotka ohlapnosti, ki bi Svobodi podal zmožnost, da bi si pridobil nazaj to, kar je preje izgu-bil. Od tekme do tekme je naraščala napetost. Ali bo Svoboda strmogla-vil svojega nasprotnika, ali bo uspel njegov naskok? Svoboda je končal srečno, priborivsi si polno število točk v plezanju in teku. Vidmar, ki je prav na svobodno sestavo prostih
vaj polagal največjo važnost, je do-segel v Dlezanju odlično vseh 10 točk. Započel ee je tek. Ali se mu po-sreči doseći tuđi v t^ku polno število točk in s tem tuđi zm^^o? Toda ta zagoreli 211etni mladenič, ki je z usmevom na ustnicah stopal od tekme do tekme, ne pozna nobenega od-nehanja. Njegov krepak orga*iizem je sposoben za vsak odpor. PretOrel je 100 metrov v 114A sekund. dose-gel 10 točk in si s tem pridobil prvenstvo »Zveze slovenskega Sokol-stva«, porazivši Svatopolka Svoho-do za 3 točke in priborivši si od 230 možnih točk 2201/2. Svoboda ima 217*5 točke na 3. mestu pa je Vidmar-jev tovariš Fux z 216 točkami.
Vidmar je pretekel cilj ter hite -| naravnost v naročje svojih rojako v ki so mu navdušeno čestitali. P^rat Erben, ves očaran od tega divr^Sga borca, ga je pritisnil na prsi in er /a"jej poljubovati ter objemati. Krase^ mp in navdušujoč, da je posledn^ 5|en v verigi napornega dela slovejns|cega Sokolstva in posledica ene>rgi^nega napora hrabrega boritelj?./ \^\ je v svoji telovadni dovršer "^ učenec onih, ki jih je sedaj nn -•• ;■•. Tekma hoče imet? prvega,^3rugrega, tretjega. In ima jih! Toda Jv resnici ni razločka meć onim, kjff doseže 220 točk in tištim, ki jih Jfzvojuje samo 217 in 216. Vsi zaslu^ujejo največjo pohvalo in priznanMV, . tada venec zmage ima krasiti seAice enega samega!«
Tako »Nar ođni List5^<. V istem smislu pišejo tua\; drugi časniki. Slovenci pa se razvtfjetega srca v tem slovesnem trenotku* hvaležno sporni-njamo, da je ta uspefi sad mnogolet-nega truda in požrtvovnijega dela preroditelja Sokoistva di., Viktor ja Murnika.
*            *
*
Zvečer je bila ljudska s!i^vnos+ na Žoiinu, na otoku, ki ga tvorv, reka • Vltava. Ves otok je žarel v tist^g \n tiso, da, stotisoč električnih, na]*raz_ nobarvnih lučkah. Belo-modro-rdt^ča barva je povsodi preobvladovala. ^?e sam na sebi diven park na Žofinu, s^e je zdel kakor čaroben vrt iz Tisoc" in  ene  noči.
V bajnem tem vrtu pa je valo-v?.la ogromna, pestra množica, govo-reča vse jezike slovanske lipe.
Ne par tisoč, par stotisoč ljudi se je gnetlo tu, da je bila semtertja že res smrtno nevarna gneča. Mimo »Narodnega Divadla« je bilo posam-
LISTEK.
Ltpi stričeh.
(Bel - A mi.)
Francoski  spisal  Quy  de  Mau-
passant   —   Prevei Oton 2 u -
p a n č i č.
Drugi del.
Madelena je govorila: »Pred vsem ga ne pozabi prašati, ali ima general Belloncle nalog za Oran, ka-i*or se je govorilo. To bi imelo velik pomen.«
Georges je nervozno odgovoril: -Saj vem prav tako dobro, kakor ti, Kaj naj storim. Pojdi se solit s tem '.cčnim  premlevanjem.c
Zavrnila ga je mirno: >Dragi moj, vselej pozabiš polovico tega, Uar ti naročim za ministra.«
Zagodrnjal je: »Mi že preseda, ta tvoj minister navsezadnje. Ta "pec.«
Rekla je pokojno: »Je prav toliko tvoj minister, kolikor moj. Tebi lač več koristi nego-li meni.«
Obrnil se je bil napol proti nji in se i/L zasmejal:
»Pardon, dvori mi pa Ie ne.«
Izjavila je počasi: »Sicer meni tuđi ne; ampak srećo nama kuje.«
Bil je tiho, potem pa za hip, dva:
*pa mi je izhirali med tvojimi častil-ci. bi mi bil tišti stari slamoglavec de Vaudrec vendarle <e ljubši. Kaj na je pravzaprav z njim? 2e osem čini ga nisem videl.«
Odgovorila je, ne da bi se raz-burjala: »Bolan je, pisal mi je, da leži, ker ga je stisnil protin. Lahko se Oglasiš pri njem. Veš, da te ima jako rad, in veselilo bi ga.*
Oeorges je odgovoril: »Da, gotovo, popoldan  stopim  tja.«
Opravil se je bil. in s klobukom na glavi je gleda!, ali ni česa poza-bil. Ker ni ničesar našel, je stopil k postelji ter poljubil svojo ženo na ćelo: »Na svidenje, draga moja, pred sedmo uro me gotovo ne bo domov.«
In odšel je. Gospod Laroche-Matihieu ga je pričakoval, zakaj tišti dan je zajtrkoval že ob desetih, ker se je imel sestati ministrski svet opoldne še pred otvoritvijo parlamenta.
Komaj sta bila za mizo, satna z rninistrovim zasebnim tajnikom, zakaj gospa Laroche - Mathieu ni ma-rala premeniti svoje navadne obed-ne ure, je začel Du Roy govoriti o svojem članku; razkladal je njega osnovo po bilježkah, ki si jih je bil načečkal na vizitke; in ko je končal: »Ali bi bilo treba po vašem kaj pre-drugačiti. gospod mtnister?«
»Prav malo, prijatelj moj. Mo-goče maro^co zadevo malo preveč poudarjate. Le govorite o ekspediciji, kakor da bi se morala napraviti, a
naiiiigniti je treba, da vsakdo lahko razume, da se ne bo izvršila, in da vi sami vanjo nikakor ne veriamete. Občinstvo naj čita med vrsticami. da se pač ne borno z&pleli v to pustolov-šdno.T
»Prav. Razumem vas, in gledal bom, da bodo tuđi mene razumeli. Žena mi je naročila,    naj vas    glede
j tega prašam. ali bo poslan general Belloncle v Oran. Po vsem tem, kar
| ste mi pravkar povedali, sklepani, da r.e.«
Državnik je odgovori!: »Ne.« Potem so govorili   o   bodočem zasedanju. Laroche - Mathieu je za-
' čti govorančiti, pripravi jaje učinkovite fraze, s katerimi bo obsul par ur pozneje svoje kolege. Zamahoval je z desnico; dvigal v zrak sedaj vilice, sedaj nož, sedaj založaj kruha; nobenega ni gledal, nego se je obra-cal proti nevidni skupščini in bruhal ti, sebe svojo osladno zgovornost, zgovornost čednega, lepo počesane-ga pobiča. Prav kratki zavihani brki so se mu vili nad ustnicami, kakor dvoje škorpijonovih repov, in lasje, namazani z briljantino, s prečo na sredi, so se mu krožili na senceh v dva pramena, prav po okusu pro-vincijalnega gizdavca. Malo prede-btl je bil, malo zabuhel, čeprav mlad; trebuh mu je napenjal tclov-nik. Zasebni tajnik je mirnodušno je-dei in pil, brez dvoma že vajen tak ih besedmh povodnji; ali Du Roy, lu g* ie grizla v srcu Ijubosumnost na njegove ttspchc, si Je miilil:   »Beli.
beži, čeljuste! Kakšne zabite buče, ti poiiliki!«
In primerjaje svojo vrednost z jezikavo veljavo tega ministra, si je ilejal; »Strela, samo stotisoč fran-kov, da bi se priglasil za poslanca v svoji lepi rouenski domovini, pa bi prekanil svoje vrle zvite in neokret-ne Nprmance vkljub njihovi trdokor-ni pretkanosti; kakšen državnik bi bil, poleg teh neprevidnih paviih!«
Vse do kave je gospod Laroche-MaMiieu besedoval; potem, ko je vi-del, da je že pozno, je pozvonil, da mu pripravijo voz ter je prožil žur-malistu roko:
»Torej, velja, prijatelj moj?«
»Popolnoma, gospod minister, zanesite se name.«
In Du Rov je šel prav zložno proti uredništvu, da bi začel svoj članek, zakaj do štirih ni imel nika-kega opravila. Ob štirih je moral v rue de Constantinople, h gospe de Marelle, ki je prihajala tja redno po dvakrat na teden, v ponedeljek in petek.
A ko je stopil v uredništvo, so mu izročili brzojavko; bila je od gospe Walterjeve, in to-le je bilo napisano:
»Danes moram na vsak način s teboj govoriti.    Važna, zelo    važna stvar. Počakaj me ob dveh, rue   de ! Constantinople.    Veliko    uslugo     ti utegoem storiti.
Do smrti tvoja
Virgmiia.«
Zaklel je: »Prokleto, kakšen klop!« — In obšla ga je tako zla volja, da je pri tej priči zopet odšel. preveč razjarjen, da bi utegnil delati.
Že šest tednov je izkušal pretrpati to razmerje, a ni se mu posrećilo omajati njenega trdovratnega na-gnenja.
Po tistem dnevu, ko se mu je udala, jo je prijelo hudo kesanje, in pri treh naslednjih sestankih je svojega Ijubčka do milega boga zmerja-la in preklinjala. Ti nastopi so mu presedali, in ker se je te zrele ženske in njene dramatične vloge že naveli-čai, se je kar kratkomalo zalezel in je upal, da se zapletek na ta način resi. Tedaj pa se je ona zdvojena obesila nanj, vrgla se je v to ljube-zen, kakor se vrže obupanec s kamenom na vratu v reko. Zopet se je dal ujeti — iz slabosti, iz ustrežnosti, iz ozirov; in ovila ga je z nebrzdano, utrudljivo strastjo, preganjala ga s svojo zaljubljenostjo.
Vsak dan ga je hotela videti, vsak hip ga je klicala z brzojavkami na nagle sestanke na cestnem oglu, v kaki trgovini ali na javnem vrtu.
In neprestano mu je ponavljala z vedno istimi besedami, da ga ljubi in obožuje, in pri slovesu mu je pri-sezala, da je »vsa srečna, ker ga je videla.«
(Dalj« priliodnjič.)
Stran      £                                                                                                SLOVENSKI   NAROD,_____                     ______________________________________M7 ***.
niku jedva mogoče, da se |e mogel preriti skozi ranožico do 2ofinskega ostrova,
A kljub temu vcUkanskctnu navalu, tej nepregledni tisočglavi mno-iici, je povsodi vladal najvzornejši mir in red in prav nikier ni bilo opaziti niti enega redarja.
Povsem naravno, da je bil 2ofin tuđi za Slovence privlačna itioč.
Ne omenjam Sokolov, marveč navajam tu roiake. ki so prihiteli z vseh delov slovenske domovine. Iz Ljubljane, iz Goreniske. Notranjske in Dolenjske, tz tužne Korake, zele-nega Jtajerja, iz iunaškega Trsta in Istre, ter solnčne Goriške.
Vsi ti so si dali tu rendezvous.
In zveneli so kozarci in praznili so se bokali zlatega českega ječme-novega soka v proslavo priborjenega slovenskega prvenstva v kolu slo-vanskih sokolskih družin. Vmes pa je donela pesem slovenska, da sta odmevala Petfin in Hradčanv-
Povsod pa, kier so nastopili slovenski pevci, povsod je zastal promet in ljudstvo je očarano poslušalo slovensko pesem. Ali je moč slovenske pesmi tako velika, ali je tako velika samo Ijubezen Čehov d^ slovenskega naroda?
Ko je zapreta polnoč v zvoniku Sv. Nikola ja* so svečan ost no zado-neti akordi slovenske himne ^Slove-nec sem«. ObČinstvo je bilo kakor elektrizirano in ni hotelo biti konca najhrapnejšim ovaeijam. Slovenski p*>%ci bi menda lahko peli do pozne-ga jutra, pa bi občinstvo se se vedno
ne navetičalo jih poslušati . . •
*              *
Kongres slovanskih časnikarjev se je danes krmčal.
Za predsednika    »Vseslovanske časnikarske zveze* je bil zopet iz voljen zasluženi starina Josip   H o -I   e č e k, za tajnika pa mesto odsto-pi všega, neumorno delavnega Jana H t -> j r e t a kolega Vavfinck.
Koncem kongresa ie urednik R. p u v5 t o s 1 e m š e k opozoril slovan-ske ^asnikarje na obupno borbo, ki jo bor Jf Slovenci na Koroškem ter jih zainterl^s'ra* za znan° skandalozno afero bc iroveljskega Sokola. Vsi na-vzoči slo\ 'anski. zlasti pa češki žur-nalisti, so Cj2iiubili   svoio   dejanjsko
podporo in V^'^B0^-.       ,
Mesto prihoc^jega kogresa se ni
določilo. marveč st * ie odboru prepustilo, nai no svojem ^preudarku odloci za Split, Cetinie ali tfttffkvo.
Danes je na ulicah\ na sto in Sto-tisoče liudi. Promet ni* ulicah je tako velik, da je skoro nemogoče pnti z ene strani ulice na/ <3nigo, na troto-ariu pa mora člove}* naravnost spretno krmariti. ako woče brez kake kolizije priti do svojega cilja.
Ton daje*i° ulicam rdeča sokolska srajca^ češka dvobojnea in slo-vanska t^rikolora. Med tisočimi Ijud-mi je nv^da eden. ki nima sokolske-ga ali 'Kakega    drugega    narodnega
znaka,
C-lovek bi torej mislil. da se bo-
do Oiermani in razni germančki lepo mir/"0 zadržali in opustili vsako izzi-va*JJe. Kaj se?
/ Danes oh 11. dopoldne, ko je bi-W pa Pfikopih toliko ljudstva, da Tlovek dejansko res ni rnogel naprej. so se nemški zeleni mladici — bur^a-ki pripodili iz kazine ter v vrstah po dva priredili — »bumei« na Pfiko-pih. Tendenca je bila čisto jasna, to da kljub temu se nihče ni niti ozrl na te provokaterie. dasi je pač marsika-terega srbela dlan, da bi jim pokazal, kaj se pravi izzivati v češki, slovan-ski Pragi!
Sicer pa neprestana tuđi đrugod straše buriaki s svofrmi neokttstttfllt čepicami in vsenemškimi trakovi. — Toda, kakor vselei, se Hm tuđi v bo-doče ne bo ničesar zgodilo. Kai prav-zaprav hočejo ti pobalini, bo razvidno iz dejstva, da so že v cetrtek poslali v nemške liste na Dunaj vest, da Sokoli napadajo uboga, nedolžna jagnjeta — buršake.
Seveda na stvari ni bilo niti pi-čice resnice. Korespondenčni urad se je obrnil glede one stvari na praško namestništvo in na državno policijsko ravnateljstvo, a tu kakor tam je izvedel, da ne vedo prav ničesar o kaksnem konfliktu med Sokoli in buršaki. Sokoli si pač nečejo umaza-
ti svojih rok . . .
*              •
Nikdo ne more odotiiti velikan-skemu vtisku teh slavnostnih dm. In najklasičnejši dokaz razpoloženju, ki vlada v Pragi, na Ceškem sploh, je uvodnik »Prava Lidu*, giavnega glasila čeških socijalnih demokra-tov, ki so še L 1897. prepovedali svojim pristašern vstop v sokolska društva. Zdaj pa piše socijalno - demokratično glasilo:
»Ob sokolskem zletu se vrše prekrasne narodne manifestacije ter zaeno dokazi slovanske vzajemno-sti. Ko gledamo na mogočni razvoj sokolske ideje, ko vidimo navduše-nje naroda, imamo Ie eno želio: Nai nam bo rdeča srajca sokolska stalni opomin na želje in stremljenja, ki so vodila sokolsko idejo. Prapori plapo-lajo, navdušenje žari v očeh, tisoči korakajo po ulicah z rdečo sokolsko srajeo, kličemo jim: Geslo moža more Ie biti. geslo nie^ovo BMira Ie biti: Fnako>c. bratM\ r ^\ oboda, r.i na-! rodna ideja, ki je vodila Tyrša in Fugnerja.«
•
\ soboto so se začele že ob 6. /Jutraj glavne predvaje za tekmo *Zveze slovanske<ra Sok ilstva . Po-poldne so telovadile Rusinje, ameri-ške žene in možje. Med telovadbo ameriških žen in mož so rastopili franeoski gimnasti s prostimi vaja-mi v petih oddelkih. Nastopilo je tuđi šest ameriških Slovakov v narodni nosi s svojimi dolgimi sekirami.
Nato so se začele proste vaje. Telovadilo je 11..M0 Sokolov. Vodil jih ic dr. Vaniček, načelnik »Zveze slovanskega Sokolstva*. Za temi je telovadilo 5600 Sokolić tuđi pod vodstvom dr. Vanička. Vse te predvaje so se vzomo izvršile. Po prostih va-jah Sokolić so bile skupne vate žup »Zveze slovanskega Sokolstva« in vaje jezdnih oddelkov. Nafvečjte za-nimanfe so vzbuiali Slovenci, ki so imeli v svoji sredi zmagovalca Vid-marja- Konec vaj >e bil naznanjen ob pol 8. s strelom.
Tem vaiam je prisostvovala ogromna množica gledalcev. iMed temi so bili ces. namestnik knez Thun, najvisji maršal knez Lobkovic, mini-ster za javna dela O. Trnka, naučni minister vitez Hussarek, župan dr. Groš, poslanec dr. Kramaf in drugi.
Iz Pariza poročajo, da je dobil načelnik »Zveze slovanskega Sokolstva« dr. Iienrik Vaniček viteški križ častne legije.
V soboto dopoldne ob 8. so za-stopniki Sokolstva obiskali jcrohova dr. Miroslava Tvrša in Jindncha Fugneria.
Na pokopališču so naiprvc zapeli pevci praškega Sokola Smetano-vo »Veno«, nakar ie govoril pruf. dr. Car Lazar o zaslugah Fugneru in Tvrsa. Nadalje so govorili in položili na grob vence s troMoico: Smrt-
nik zi Slovemcc, Antonov za Boifftre, Cazalet    za   franeoske
gimnaste, Sultan Orim girei za Ruse, Sa 11 y za Angleže, Todo-rović za Srb«,    Đohuš    Hak za
ameriške Sokole, Rusin dr. V o 1 o -šin, Đatka, dr. Janeček za Hrvate in dr. Novotnt.
Od groba TyrŠovega in Fiifner-jevega so sli udeleženci, posebno Slovenci in Jugoslovani k grobu Ja-aa Lece, kateremu so odkrili nagrob-ni spomenik. Na grobu je ležalo mnogo vencev, ki so jih darovali: mesto Ljubljana, akademično društvo »Ilirija-, »Slovenska Sokolska Zveza«, mesto Praga, »Praška meščanska beseda* in drugi. Prvi je govoril predsednik »Ilirije« jur. R a t e j, ki je orisal delovanie Legovo. Potem ie govoril podžupan ljubljanski dr. K. T r i U e r, ki se je v vznešenih bese-dah spominjal dela zaslužnega moža, za kar ga je mesto Ljubljana imenovalo za častnega meščana. Deželni poslanec G a n g 1 je govoril za slovensko Sokolstvo. Govorili so še Ce-hi dr. P i k v imenu praškega občin-skega sveta, M a š c k za če^ko Sokolstvo, Ruttner za »Meščansko hesedo v Pragi« in v imenu českega
učiteljstva Tuček.
*            •
Slavnostni koncert, ki ga je priredila »Češka obec sokolstva«, se je izvršil v največjo radovoljnost vseh. Sodelovali so pevski zbori morav-skega in praškega učiteljstva in pa »Orkestralno zdruienje«.
Na razstaviščt se je ob 5. popol-dne začela ljudska veselica, katere se je udeležiio nad 25.000 oseb.
V  »Narodnem divadlu« so popol-dne igrali Nedbalovo baletno pantomimo »Z pohadkv do pohadki<. Gle-dališče je  bilo razprodano.    Zvecer so peli Smetanovo opero »Prodano nevesto«.
V  okviru slavnosti, ki se vrše te dni v Pragi, in ki .majo namen, pokazati svetu bratstvo vseh    Slovanov, stoji tuđi slavnost moža, ki je v ideji že zasnoval to veiko edinstvo od vi-sokega severa do juga, od vzhoda do zahoda, zgodovinarja češkega kralje-stva, Frana Palackega. Združili so se ^Akademija za zianost  in umetnost cesarja Frana Josipa«,    staroslavno vseučilišče Karlo - Ferdinandovo in kraljevsko glavne mesto Praga, ter razne druge korporacije, da dostojno proslave spomin veleslavnega moža in državnika. V Pantheonu »Muzeja kraljevine Ceškec    so se zbrali za-stopniki vseh    sbvanskih    narodov, zastopniki znanosti in umetnosti,   da proslave spomin avtorja »Zgodovine češkega naroda«. Harmonično so de-lovali v okviru   te    slavnosti    tuđi krasni zbori prašVega   lilahola«. Kot
i prvi slavnostni govornik je govoril ekscelenca dr. Anton vitez Randa, predsednik »Akademije«, ki ie po-zdravil vse goste ter nato orisal po-men slavnosti na čast Palackemu.
Veleduhi. kakršen je bil Palackv, so ćelo pri velikih narodih Ie zelo redki. tem bolj je treba slaviti Čehom moža. čegar vsestransko obču-dovranja vredna slavnost je resila in preporodila narod, ki je bil, ne brez lastne krivde, padei tako globoko, da se je zdel njega pogin še pred sto leti samo vprašanje časa. Palackv je za-počei probujajoče delo, ki se danes nadaliuje. On je razkril mogočnost češkega naroda in njega zgodovine, ter vzbudil narodovo samozavest in upanje na boljšo bodočnost. Govoril je nato podrobno o delovanju Palackega in  zlasti orisal niesrove studije
o pometnbnosti deželne deske za Češko, ki so za razvoj avstrijskega prava največjega pomena. Nato je govoril vseučiliški profesor dr. Josip Pekar, ki je orisal njegovo življenje in delovanie. Govorili so nato §c za franeoske profesorje prof. Louis Le-g e r iz Parna, za jugoslovansko akademik) dr. G. M a n o j 1 o v i ć, za krakovsko vseučilišče prof. dr. Z o 11, za vseučilišče v Sofiji Z o -n e v, za vseučilišče v Kijevu prof. dr. F r o r i n s k i j, za petrogradsko »Akademijo« prof. Bechtjerev, za vseučilišče v Varšavi prof. Fran-c e v, za gališko rusko »Matico« K o-s t e c k yf za vseučilišče v Charkovu prof. K u 1 b a k i n, za »Slovensko Matico« prof. dr. 11 e š i č, za »Srb-sko akademijo« Todorović, za »Srbsko Matico« dr. O s t o j i ć in za najstarejši znanstveni krožek na Mo-ravskem dr. K a m e n i č e k. Končno je slavnostni zbor »Hlahola« zapel Smetanovo »Veno«.
Upor v Blbaniji.
V soboto so poročali iz Carigrada, da se ustaja v Bitolju ne Širi več in da so vojaške dezertacije ponehale. Upormki so imeli baje z nekaterimi albanskimi voditelji sestanek, na ka-terem so jim prvi sporoćili svoje želje. Uporniki zahtevajo pred vsem, da vlada odstopi, da se razpusti parlament in da pridejo nekateri ministri zaradi svojega nastopa zlasti. v tripolitanski vojni, pod obtožbo. Carigradski vladni krogi pa zatrjujejo, dasiravno gotovo nimajo med vstaši svojih zaupnikov, da pri glasovanju nišo dobile te Želje upnikov Dotrehne večine in da so na ta način izrekli, kakor pravimo pri nas, vstaši vladi zaupanje. Seveda potem je lahko v Carigradu mirna Bosna.
Ne tako veselo za Turčijo se glase poročila iz Sofije, ki pravijo, da se boje v Jedrenu velike vojaške revolte ker so častniki in podčastniki skrajno ogorčeni zaradi slabe hrane in ker že delj časa nišo dobili plače oziroma mezde. Seveda imajo pri tem vmes prste derviši, ki ščuvajo proti mlado-turkom.
Kako malo verjetna so poročila, ki prihajajo iz Carigrada, dokazuje dejstvo, da se glase najnovejša poročila iz Soluna, Cetinja in Belgrada povsem drugače. Tuđi zbiranje srb-skega vojaštva ob meji gotovo ni samo slučaj. Iz Kirčeva je dezlrtiralo tuđi več častnikov in vojakov, ki so se vsi pridružili ubežnikom iz Bitolja. Albanci jih sprejemajo z največjimi simpatijami ter jim kažejo skrivališča in jih goste kot svoje rešitelje. Oblasti v Bitolju so prepričane, da bi čete, ki bi jih poslali proti upornikom dezertirale, zato jih ne puste iz Bitolja in jih strogo nadzorujejo. Toda tuđi iz Carigrada potrjujejo posredno vesti o resnosti položaja v Albaniji. Sicer bi ministrski svet ne bil sklenil poslati iz Smirne 30000 mož v Bitolj, da uduše upor. Toda slabo je naletel ministrski svet. Poveljnik v Smirni je brzojavno odgovoril, da je častniški zbor v ćeli državi prisegel, da se ne bo bojeval nikdar proti svojim tovarišem. Sedaj si hoče pomagati Turci ja z zadnjim sredstvom, ter hoče odposlati Ejub Sabrisa k upornikom, ki so med tem vzeli že mnogo streliva in orožja, namenjenega v Bitolj. Ejub Sabris ima med Albanci velik vpliv, on naj napravi mir. Tuđi od Italijanov pričakuje Turčija pomoći ter misli, da se vrnejo vojaki zopet k svojim Četam, čim store Italijani kak važen korak. Vojni minister je tuđi pripravljen odpustiti upor-
nikom (?) če se vrnejo in če se od-povedo vsakeniu političnemu delovanju, Uporniki tega seveda ne bodo sprejeli, nasprotno se širijo po Carigradu vesti, da $e pripravlja tuđi v Smirni vojaška vstaja. Veliko da misliti tuđi dejstvo, da je brzojavna zveza med Solunom in Carigradom pretrgana.
Najnovejša poročila o vstaji v Bi^ tolju, Dibri, Prilepu, Kruševu in Ohridi dado sklepati na to, da so provzroči* telji vstaje povsod častniki.
Uporniki so zasedli trdne pozicije pri Resni in so odločeni, da se bojo-jejo do zadnjega moža. Kljub temu da vlada napram tujim velesilam vedno še potidarja, da upor nima mnogo pomena, se vidi, da se je turska vlada tega gibanja silno vstrašila. Sklicala je namreč parlament, da kakor hitro mogoče stori potrebne korake. Vse-kakor morajo biti skrbi turske vlade velike, ker odseva iz vseh poročil, da ni samo albansko vojaštvo, marveč sploh vse vojaštvo nezadovoljno.
ltalijansk - turska vojna.
Predio* za posredovanje.
Kakor je izvedel »Daily Chro-nicle« iz Carigrada, je baje storila Angleška pri velesilah posredovame korake za mir. Italija naj dobi Tripo-litanijo, prizna ja versko supremati-jo sultana. Zatt pa naj Italija odpo-kliče svoje vojakvo iz Cirenaike in z Egejskih otoko*. Turčija bi dobila oškodnino za dižavna posestva v Tripolitaniji, plačaf pa bi morala ćelo akcijo v Egejsken morju.
Iz Carigrada rr>ročajo, da so vesti o demisiji veliktga vezirja Said paše popolnoma neosnovane. Za vo-jaškega poveljnika v Sm:mi je bil imenovan bivši polidjsk: minister Cerkes paša. Glede name-avanega sestanka med carjem in nerri^kim ce-sarjem so turski opozicijonđni krogi v velikih skrbeh, da gre merda pri tem sestanku za novo postuoinsko entento.
Sidi Said.
»Agenzia Stephani« poročć xl Bukemeza z dne 27. t. m. da so itali-janske čete pri Sidi Saidu premagale Turke ter jih pognale iz utrdb, kjer so Turki pustili nad 500 mrtvih. Ob-enem so Italijani napadli levo tursko krilo ter zavzeli in razdejali tursko šotorišče. Na italijanski strani je bilo 18 mož in 2 častnika mrtvih in 112 mož ranjenih.
Neverjetno.
Dasiravno poročila »Agenzife Stephani« nikdar nišo zanesljiva, vendar presega zadnje poročilo meje verjetnosti, da vlada, oziroma zuna-nji minister. ni hotel sprejeti nekega *odposlanca Egejskih otokov«, ki je hotel izreci Italiji Ijubezen in navdu-šenje otočanov. Nasprotno je bilo pricakovati, da si izmisli »Agenzia Stephani* kako otočansico udanostno deputacijo, sedaj pa dementira! Morajo pač vedeti tuđi že v Italiji, da poročilom tega korespondenčnega urada ni verjeti.
Štajersko.
Sodniški imenovanji na Štajer-skem. Pravosodni minister je imeno-val avsk. dr. Maksa Scheffenegger-ja za sodnika v Konjicah in avsk. dr. Henrika Fohna za sodnika v Slov. Bistrici.
U radni dne vi spodnještajerskih okr. glavarstev se vrše: 4. juli ja v Slov.   Bistrici,   10. v   Zg. Radgoni,
Rienzi, zadnji tribunov.
Z£ odo vinski roman.
Spisal Edwarđ Lvtto« - Bnlwer.
(Dalje.)
VI. Preteča nevarnost.
Oautier de Montreal je bil pokopan v cerkvi Santa Maria delV Araceli. Toda »zlo, katero ie posejal, je živelo še dolgo po njegovi smrti.* Dokler ni bil Montreal vržen v ječo, so ljudje zabavljali na Rienzija, da pusti tako očitnega razbojnika uga-njati. kar hoče, a komaj je bil Montreal mrtev, so ga ljudje začeli pomilovati. Montreal je bil pobožen in čim je bila razglasena njegova ob-sodba, se je pobožno pripravil na smrt. V družbi avguštinskega meni-ha je z molitvijo in izpovedjo izpolnil ostalo mu noč, potolažil potem svoja brata in sel končno na smrtni oder z junaškim ponosom in mučeniškim samozatajevanjem. Vsled čudovitih zrnot njegove duše se ni nič kesal, da je nekako rokodelsko vse življenje rnoril in ropal, marveč so bile zadnje besede tega hrabrega vojaka pravo poveličevanje njegovih dejanj.
»Bodita hrabra, kakor jaz,* je rekel svojima bratorna »in ne poza-bita, da sta dediča tistega moža, ki je ponižal polovico Italije.«
S to samozavestjo ie stal tuđi pred tnalo.    • '
Lmrjem zadovoljen,* je rekel v svojem ogovoru na Rimljane, *ker bodo moje kosti počivale v sveti cerkvi sv. Petra in Pavla in bo Kri-stusov vojščak pokopan tam, kakor apostola. Umrjem pa po krivici. Moje bogastvo je moje hudodelstvo — toži me pa uboštvo vaše države. Rimski senator — ti me lahko zavi-daš za mojo poslednjo uro, možje kakor Oautier de Montreal ne umr-jejo nemaščevani.c
Obrnil se je potem proti solneu, zmolil kratko molitvico, pokleknil počasi in kakor bi govoril sam s se-boj rekel:
»Rim hrani moj pepel — zemlja moj spomin — usoda moje mašče-vanje. — Zdaj, nebo, sprejmi mojo dušo. — Usekaj!«
Na prvi mah sekire je glava od-letela od telesa.
Ljudje so njegovo izdajstvo Ie nepopolno poznali, strah, ki so ga Časih imeli pred njim, je bfl kmalu pozahljen, in vsi spomini nanj so se v Rimu zlili v občudovanje njegovih junaštev in obžalovanje zaradi nje-govega   konca.
Usoda Pandulfa di Guida, ki je bil nekaj dni po Montrealu obglav-Ijen, je obudila še globokejšo, dasi mirnejšo nevoljo proti senatorju.
»Bil je nekoč Rienzija prijatelj,« je rekel ta. »Bil je ljudski zastopnik,« se je hudoval Cecco del Vecchio.
Toda senator je bil odločen, da ostane brezobzirao  pravičen in sodi
vsaKo Kimu pretečo nevarnost, kakor pristoja Rimljanu. Rienzi se je spominjal, da je bilo vsako njegovo zaupanje izdano in vsako prizanaša-nje plaćano s podvojenim sovra-štvom. A kake notranje boje je pre-stajal, to so kazala njegova histerična razburjenja. Zdaj je bridko jokal, zdaj se krčevito smejal. »Kaj ne bom nikdar več užival slasti odpuščenja?« je vpraševal. Sirove priče takih iz-bruhov so smatrale ta razburjenja za slabost in hinavŠČino.
Usmrčenja so imela trenotno pričakovane posledice. Vsa upornost je odnehala, strah je prevzel vse mesto, mir in red sta zavladala vsaj na zunaj. Nevolja je pa vender tiho mrmrala.
Kdor brez strasti presoja Rien-zijevo ravnanje v tej strasni dobi njegovega življenja, ne more njegovi politiki dokazati nobene napake. Opustil je bil svojo napako in ni raz-kazoval nobenega nepotrebnega si-jaja in ni bil nikdar več pijan ponosa. Bil je zmeren, previđen, pažljiv in je vse svoje misli posvečal samo Rimu. Bil je neutrudno delaven, si ogleda! vsako stvar, držal v mestu in pri arrnadi vse v redu, v miru in y vojski. A prave podpore ni našel in vsi, ki jih je porabljal, so bili mlačni in zaspani.
Njegova armada \t bila se vedno srečna. Senatorjevemu vojsko-vodju se Je vdalo mesto za mestom, trdnlava za trdniavo in vsak   čas Ie
bilo pricakovati, da se vda tuđi Pa-lestrina. V težkih položajih se je vedno presenetljivo pokazala njegova spretnost. Tuji vojaki, ti sovražniki, ki jih je pa senator potreboval, so bili neprestano zaposleni zunaj Rima in vsled tega nišo mogli napasti svojega gospodarja. A tuđi ljudstvu je ugajalo, da nemški vojaki nišo prišli v dotiko z mestom. Rienzi se je po pravici hvalil, da je edini italijanski vladar, ki ga v njegovi palači ščitijo meščani sami.
Dasi je bil Rienzijev položaj ne-varen in navzlic vsem sumom, ki jih je gojil, vendar ni njegove stroge pravičnosti omadeževala nobena prešerna krutost — Montreal in Pandulfo di Guido sta bili edini politični žrtvi, ki jih je zahteval. Naj so bile njegove napake kakršnekoli, živel je in umri kakor mož, ki je sa-njal častne, četudi prazne sanje, da je mogoče v izpridenem in straho-petnern ljudstvu novič vzbuditi duha stare republike.
Med vsemi, ki so služili senatorju, je bil Angelo Villani še vedno najbol! vnet in najbolj češčen. Rienzi mu je podelil visoko uradniško službo in zdelo se mu je, kakor bi se mu vračala mladost, videč, da mora biti Angelu hvaležen. Liubil je mla-deniča in mu zaupal, kakor bi bil njegov sin. Villani je bil vedno blizu Rienziju, zapustil ga ic samo zaradi dogovorov z ljudskimi voditelji v raznih mestnih delih in ćelo pri teh
dogovoriti je kazal tako izredno vne-mo, da se je zdelo, kakor bi škodo-vala njegovemu zdravju. Rienzi mu je to nežno očital, če ga je zbudil iz razmišljevanj in je zapazil, da je An-gela minil mladostni cvet.
Na taka očitanja je mladi mož vedno odgovoril z istimi besedami. »Senator, izpolniti moram velike dolžnosti.« Pri teh besedah se je vedno smehljal.
Ko je bil Villani nekega dne pri senatorju, mu je naenkrat rekel:
»Gospod, ali se spominjate, da sem se pri Viterbu z orožjem tako odlikovah da je ćelo kardinal Albor-noz izvolil to zapaziti?«
»Dobro se spominjam tvoje hrabrosti, Angelo; a čemu to vprašanje?«
»Gospod — stotnik kapitolske straže je nevarno bolan.c
»Vem.«
»Komu, gospod, morete to mesto zaupati?«
»Poročniku vendar!«
>Kako? Vojaku, ki je služil Or-siniju?«
»Res je! No, pa saj imamo To-maža Filangierija!«
»To je izvrsten mož — toda — ali ni sorodnik Pandulfa di Guido?«
»Ha — tako? Na to je treba misliti! Ali imaš ti kakega prijatelja, ki bi ga priporočiL Zdi se mi, da me-ri}o tvoje besede na to!«
»Gospod,« je dejal Vilfani in ic nekoliko zardeU »jaz sem sicer mor-
147 ftev.________ ____________________________________SLOVENSKI   NAtOO,         _____________________________________            Strani___
Kozjem in v Marnberpi, 11. pri Sv. Lenartu v Slov. gor., 15. v Sevnici, 17. v Ormožu, koštanju in Velenju, 19. v Vitanju; 24. v Ljubnem in Lu-čah, 25. v Trbovljah, Rogatcu in Sol-čavi, 26. v Rogaski Slatini.
Drobne novice. Ose bji a vest. Prestavljen je g. Štefan Šuc kot davčni kontrolor iz Sevniee v Konjice. — I z C e 1 j a. S 1. julijem -e bodo kakor v drugih mestih dobavljale tuđi v Celju poštne pošiljat-ve z vozom na dom — in sicer ob jelavnikih zjutraj, opoldne in po 4. opoldne, ob nedeljah pa sarno jutraj. To je hvalevredna novost rri našem poštnem uradu. Za njeno -peljavo gre uradnemu vodji g. Krainzu posebna zahvala. — T e -čaj za pridelovanje sadja (poletni sadjarski tečaj) se vrši od 1?. do inkluzivno 25. julija na štajerski poljedetski soli v Grottenhofu pri tiradcn. Javiti se je na ravnateljstvo.
—  Iz Maribora. Vpisovanje na ukajšnji viSjt reafki se vrši v petek,
5. julija in v soboto 6. julija dopol-:ne. — Iz Gradca. Umrla e v pe-
k soproga umirovijenega «ež. šol--kega nadzornika, gospa Mirija Lin-fiart. stara 62 let. — 1 z V o j n i k a nam poroćajo: V Arclinu je povozil delavec Jože Oucek. ki j« peljal cement iz Vojnika proti 5kofji vaši. štiriletno Angelo Gorjanc. Otrok se fe igral na cesti in je oieslišal bliža-ioči se voz. — Iz Št. Petra v Sav. dolini poročao:    Naš žup-
*  k dr. Jančič    ni prirošcil zaslužka
—   novem tabernaklu slovenskemu obrtniku,   temvec je dal raje delo ti-
"<Vemu kapitalistu. To v vednost <um krogom. Ri še vedno verujejo, da je klerikalcMn kaj mar za napre-dek našega obrtništva. — I z G a -^ c r j a pri Ci ! hi. n::"?,.' -'- . J:^:'-Metodova podružnica in bralno društvo priredta v nedeljo dne 7. julija 1912 velko kresno veselico na ^rru Sokofckega doma. — Vpokoj je S t 0 p rl župnik pri Sv. Joštu na Kozjaku /akob Munda. Nastanil se je va fk>br*ii. — Pretep na vlaku. V ^etek so se stepli na vlaku med Pragerskim in Ptujem Hrvati in de-tevci \t slovenjbistriške okolice, pri Jeirtur |e dobri delavec Ferzič od Hrvata Kuzeniča dva bodljafa v roko in fiavo.    Pretepače so v Ptuju zaprli.
—  Iz Konjic. Novi konjiški okraj--i zastop je izvolil    za načelnika tr-jovca Franca Kupnika iz Konjic, za
odnačelntka    pa Janeza Hofbauerja
'. Vitanja. — Iz poštne službe. Praktikantima Adela Oset je imeno-
ma za oficijantinio 2. razreda v ^genhergu. — ZažupanavCr--i 1 e u š a k u (Slov. gorice) je izvo-
;en narodni trgovec Martin Roje. — T t o n i I je v Polskavi blizu Sv. Lnvrenca na Pr. polju 721etni tesar P:izr iz Apač.
Rorošho.
Iz srednješolske službe.   Imeno-
* ani so: prof. na drž. gimn. v Celov-»;-j dr. Jos. Gassner    na    drž. realko ^a Dunaju VIIL. pravi učitelj na drž. -ealni gimn. v Beliaku Oskar Rainer 7.2 Dunaj. prof. v Freistadtu Friderik Uolsegger za drž. gimnazijo v Cerovcu. Za prava učitelja sta imenovana   Ferdinand Greilacti   za   drž. 'ealko v Celovcu. Gregor Hercele za :rž. gimn. v Beljaku, za suplente pa fufij Heinzel iz Celova za drž. gimn. v Celovcu,   Fran Manhart    za    drž.
". v Beljaku.    Anton Škrainar z aia za drž. realno ghnn. v Beliaku. Maks Bradaczek za drž. gimn. v Celovc i.
Zloraba usmlijenih ljudi. Pri no-
iru napirnice v beljaški    okolici je ^orelo    delavcu Ivanu Stampferju
.kaj oprave. Skoda pa je bila ma-knkostna. Mož pa je porabil to prida premlad, toda ta služba zahteva več zvestobe. kaVor pa starosti. Ali naj priznam svoje željo? Jaz bi ti raje služil z mečem, kakor pa s pe-resom,-
-Ti bi res prevzei to mesto? Z njim je združenih matij Časti in manj d^hodkov, kakor s tvojo sedanjo Mužbo in ti si tuđi še premlad, da bi f> r*?,el krotiti te neubogljive duhove.« »Senator — v bitki pri Viterbu *em zapovedoval imenitnejšim mo-'♦.m kakor so ti.    A naj se z^odi    po
^ši uvidevnosti. Ukrenite, kakor se
arn zdi, a prosim vas, bodite pre-vfdni. će bi poveljstvo nad kapitol-^ko stražo imel izdajalec — tresem ^ pri tej misli!«
>Na vero, dobri dečko, H si pri tej misli postal bled. Tvoja Ijubezen ~ zame kakor sladka kaplja v gren-v Dijači. Kle dobim vrlejšega moža ^akor si ti? Ti dobiš to službo, vsaj za toliko časa, dokler bo Bellini bo-^n. To poskrbiin še danes. Služba -Jdi ne bo tako naporna za tvojega ^lade^a duha, kakor so sedanji tvoji rosli. Ti se v rnoji službi uničuješ.« »Senator — ne morem drugega reči.   kajeor da ponovim    svof stari
^ovor: Izpoliiti moram veliko ^lžnost«
liko zlobno v to, da si je pridobil de-nar za pijančevanje. V neki gostilni I je napisal v družbi tovarišev spre-vodnika državnih železnic Ivana Schussa in čuvaja južne železnice Ivana Gruberja tri nabiralne pole za nabiranje milodarov. V prošnji je la-gal, da mu je popolnoma vse pogo-relo, da je sedaj brez službe, in da ima 8 nepreskrbljenih otrok. S temi polarni so šli že omenjeni nabirat milodare. Nabrali so precej denarja. Ko so se sešli zopet v gostilni, so si denar sorazmerno razdelili in začeti ; popivati. V pijanosti pa so se nato skregali in Statnpfer je očital tovari-šema, da sta ga pri delitvi ogoljufala. Naznanil je to sam policiji, ki je vse tri aretirala in jih izročila sodišču.
Primorsko.
Dr. Pa\lin, c. kr. profesor na gimnazija v Gorici, je torej imenovan c.kr. okrajnim šolskim nadzornikom za slovenske sole goriškega okraja. To je tišti Pavlin, ki je učil matematiko na goriški gimnaziji in je dijake, posebno Slovence, oblago-tlarjal z dvojkami, da se je vse kadilo! Mož je zagrizen klerikaiec, ko-maj ^8 let star, rodom iz ^tandreža pri Gorici. Klerikalna svojat na Gori-škem je delala na vse kriplje, da bi strmoglavila dosedanjega nadzornika F i n ž g a r j a , ki je bil res izbo-, ren pedagog in pravi prijateljev podložnih svojih učiteljev. Seveda je imel edino napako, da je bil narodno-naprednega mišljenja, zato — proč ž | njim! Pod ministrom Hassare-k o m se je to lahkozgodilo! — Sicer pa bode imel novi nadzornik prof. dr. Pavlin hudo stališče! Kajti prvič: on ;e sicer d'^ber \n stro^ matematik, o ijudskem šolstvu pa najbrže nima pojma. Drugič treba uvaževati, da je vsečiharno slovensko učiteljstvo na Goriškem z malo izjemo a - la Balio — narodno - naprednega mišljenja in značajno, ki se gotovo postavi po robu > profesorju in doktor-ju -. če bi hotel prekopicevati kake klerikalne kozle po šolah na Goriškem!
Imenovanja v sodni službib. Za deželnosodne svetnike so imenovani: Vodja okrajnega sodišča v Aj-dovščini Menrik L a š i č za Gorico, okrajni sodnik Rudolf 5 t e r 1 e v Gorici in okrajni sodniK dr. Kudolf R i n a 1 d i n i v Trstu za trgovsko in pomorsko sodišče. Za okrajne sodni-ke in predstojnike sodišč: sodniki Ivan N e ž i č v Velinju za Matovun, dr. Herman Ferjančič za Ajdov-ščino, za okrajne sodnike sodniki dr. Karei Krausenek v Kopru za vis. dežHno sodišče v Trstu. Herme-negild Petriš pl Steinhafen za Rovinj dr. Josip Leoncellis v Matovunu, dr. Karei Mi 1 i č v Pazinu, dr. Avgust Trevisan v Kopru in Leonhard V i n c i v Sežani za Gorico. Za sodnike so imenovani av-skultanti dr. Ivan Skomeršič za Pulj. dr. Ivan Konradin pl. M i -c h e 1 i n i za Cervinjan dr. Gvidon Vida za Tržič. Dominik P a j a 1 i ć za Velinj. Josip R o j e c za Sežano, f!v-gen Markovič za Vodnjan, dr. Josip K o z u 1 i č za Matovun, Kon-stantin M a r u š i č za Pulj, Gvido P r e m u d a za Matovun, dr. O. P e-troiiin za Buje, Franc Bo<kin za Koper, Gvido Petroni^ za Gradišće, dr. Tul. Arbanašič za Koper. Alojzi? ^igon za Pndg^rad in dr. Mirko šmajc za Volosko-Opatijo.
Iz sredniešolske sfažhc. Ti'eno-vani so: prof. na drž. gimnaziji v Pulju dr. Umberto Dusatti za drž. gimnaziK) v Trstu, prof. na drž. gimnaziji v Trstu. prof. na drž. gimnaziji v Trstu Gotfricd Hilber za Bozen. prof. na drž. realki v Seretu Josip J e n k o za prof. na drž. gimnaziji v Trstu. prof. na drž. gimnaziji v Trstu Maks M a h r za Dunai III., prof. na drž. gimnaziji v Pulju Ivan S i e g e 1 za drž. realko v Trstu. prof. na drž. gimnaziji v Kopru dr. Evgen S i m -z i g za drž. gimnazijo v Oorici, pravi učitelj v rlflbognu Leonhard S t 6 II i n g e r za drž. realko v Gorici, pravi učitelj na drž. realki v Trstu dr. Julij VVetternik za Dunaj. Za prave učitelje so imenovani: Josip Lantrer iz Tešna za drž. gimnazijo v Trstu. ćr. Josip N e d o p i 1 z Dunaja za drž. gimnazijo v Trstu, Pian de P o s a r e 11 i za drž. realno gimnazijo v Pulju, nadalje suplenti Luigi Bonazza z Dunaja za drž. realko v Tridentu. dr. Peter R o n n e iz Gorice za drž. gimnazijo v Kopru, Karei V a s i 1 z Dunaia za drž. realko v Pulju, Hermes Fezzl iz Trsta za drž. realko v Trstu, Alojzij P i f -f e r za drž. gimnazijo v Kopru, Alojzij Belulović za drž. gimnazijo v Pazinu, dr. Ivan Lackerbacher z Dunaia za drž. gimnazijo v Trstu,
K atentata na avtomobfl nadvojvode Josipa Ferdinanda — župnik Kadenaro taji. — Okrajno glavarstvo v Gorici je poslalo glede namerava-nega atentata na avtomobil nadvojvode Josipa Ferdinanda v Rocinfu namestništvu v Trstu približno sle-
deče poročilo: 381etni kmet Anton lpavic iz Ročinja je pravil 19. t. m. v gostilni nekaterim prijateljem, da bo izvršil napad na avtomobil št. 64, v katerem se je vozii nadvojvoda Josip Ferdinand. Pri tem je kazal razletel šrapnel, češ, da bo najprvo vrgel tega pod voz. Ipavca so na to aretirali in s tem preprečili zločin, ki bi bil lahko postal usoden za nadvojvodo, kajti lpavic ni popolnoma normalen človek, in je bil kakor znano od kato-liskega župnika Kadenara nahujskan in podkupljen. Tuđi je lpavic strasten alkoholik, in bi se bil pred napadom gotovo še na korajžo napil. Tak človek pa je zelo nevaren in župnik Kadenaro si je gotovo izbra! prav do-brega napadalca. Ko so Ipavica aretirali je takoj povedal, da je najet, zraven pa je pristavil, da je anarhist. Tuđi župnika Kadinara so aretirali in ga izročili okrožnemu sodišču v Gorici. Kadenaro taji vsako krivdo. Do sedaj še nišo mogli natanko dognati, v kakšni zvezi je bil Kadenaro z Ipavicem, kako sta se pogovorila in koliko je župnik nanadaicu ponujal. Preiskava se nadaljuje. Dolje poro-čajo iz Gorice, da sodišče varuje do sedaj se strogo tajnost glede te za-deve. Zupnišče Kadenarovo v Srednjem je sodnija uradno zapečatila, in je zastraženo z vojaštvom. V Roči-nju in okolici je vzbudila aretacija silno razburjenje in veselje med Ijudmi. O Kadenaru pripovedujejo poleg že omenjenih ne baš čednih lastnosti tuđi, da je bit župnik šino nesnažen in zanikrn človek. Njegovo stanovanje je haje nekaj originalne-ga. Imel je dve sobi. V eni sobi, v spalnici, je imel samo eno omaro, ki je bila vedno polna zamazane oble-ke. Med to obleko je viselo večje število ženskih srajc in glavnikov vseh vrst in več ženskih robcev za na glavo, vtnes klobasa tobaka, ženske nogavice in med temi cerkveni kelih. V spodnjih hlačah. ki so visele ob peči je imel v zavezanih hlacni-cah polno fižola in kave. Ob stenah pa je viselo med podohami Matere božje okrog 30 plesnevih šunk, med katerimi so bile nekatere že načete. V drugi sobi je imel župnik na tleh velik kup žita, fižola, na njem pa kose mesa in veliko ženskih čevljev. Za kaj je rabil župnik žensko obleko, in kako je nrišel do nje, je neurnljivo. Morda bo obravnava kaj pokazala. Ciotovo pa je, da je stvar sumijiva. To so bile župnika Kadenara zasebne sobe, to je bilo svetišče vzornega ka-toliškega duhovnika. Druge sobe, kjer je sprejemal goste, so tuđi silno slabo opravljene, vendar nekoliko bolj čedne. O Kadenaru trdijo vsi, ki ga poznajo in so z njem občevali. da je to človek, ki ?e silno zvit in samo-liuben in da je zmožen, da stori za denar vse.
Strupene j?obe. Tržni komisar v Gorici je zaplenil v petek na trgu 4 kg strupenih sob.
Stavka zidariev v Gorici, ki traja že 2 meseca, se še vedno na-daljuic.
Razpuščeno laško dijaško društvo v Trstu. Namestništvo je razpu-stilo laško dijaško društvo v Trstu »Societa degli studenti triestini, zaradi prekoračenja v društvenih pra-vilih določenega dclokroga.
Trža^ka porota. V soboto se je vršila v Trstu porotna obravnava proti posestniku in vinskemu trgovcu Matiji Malusi zaradi hudodelstva goljufije. Obtožen, da je Roljufal s pc-niočio carinskega uradnika Osmo tr-žaško občino za 3819 K 34 v, državo pa za 1913 K 68 v s tem. da je prijavi! Malusa vino, ki je bilo za vpora-bo v mesto kot transitno blago, Osmo mu je pa pripomojjel, da je do-bil nato Malusa povrnjeno užitnino. Dobiček sta si delila imel je vsak polovico. Ko se je sroljufija odkrila. je Osmo pobejmil. Malusa pa je založtl 1-S.onn K kavciie. Pred poroto Malusa prizna dejanje in pove, da ga je Osmo v to napeljal. Bil pa je vedno uverien. da to ni goljufija marveč le dohodarstven prestopek. Porotniki so vprašanje glede krivde zanikali, nakar je sodišče Maluso oprostilo. — Danes se vrSi obravnava proti Petru Pavanu iz Rovinja zaradi navadnega umora in javnega nasilstva. Pavan je um^ril 29. septembra 1911 neko Angelo Paliaga. Tozadevna porotna obravnava se je že vršila v Rovinju. Toda bila je preložena. da zaslisi sodišče še nekatere priče. Da se stvar preveč ne zavleče, se vrši obravnava sedaj v Trstu. Obravnava bo trajala 4 dni. in vzbuja v Trstu veliko zanimanje.
Konkurz je napovedala konfek-citska firma Bohinec 6c Ko. v Trstu. »Tegespošta« poroča, da znašajo pasiva 11M.000 K.
Maščevanie oćetovo. Sofer Karei Hrast je povozil v Trstu na cesti delč Istria 61etne?a sina brivca M. Smienato. Ko je oče videl iz brivnice, da je padel njegov sin pod voz, pri čemer pa je dobi! le prav lahke po-škodbe, ker je Hrast avtomobil pra-vočasno ustavil. je skočil z odprto britvijo na šoferla in ga udaril dva-krat po glavu   Šofer ie dobil preče]
težke poškodbe na glavi, nož mu je odrezal tuđi polovico Ievega ušesa. Fant je letel po nesreči domov, šofer-ja so odpeljali v bolnico, brivec pa je pobegnil, in ga še do sedaj nišo našli.
Zakofiolofnstvo in tat vina. Na zahtevo okrožnega sodišča v Rovinju so aretirali v Trstu 28Ietno ože-njeno Marijo Belgiovani in 251etnega delavca Riceata. Belgivani je ovadil njen mož v Rovinju, da mu jo je Ric-cato odpeljal, za popotnico pa mu je žena pokradla doma ves denar, zlatnino in še ćelo skoro vso obleko. Aretirana žena prizna, da je zapustila moža prostovoljno, ker jo je mož pretepal, ukradla pa pravi, da mu ni nič. Kljub temu pa so obdržali oba v zaporu.
Bogata beračica. V stanovanju revne beračice Kate Bojanovićeve je uvedla policija v Dubrovniku zaradi neke ovadbe hišno preiskavo. Našli so pod njeno posteljo v starih, smrdljivih cunjah 20.000 kron denarja. Beračica trdi, da si je ta denar prištedila tekom večletnega prosjačenja.
Goljuf z zlatom. Znani Urlič iz Zadra, o katerem smo že poročali, da je kot zlati baron prodajal po vseh večjih mestih in ćelo v Ameri-ko ponarejeno zlato za pravo trans-valsko zlato je prišel v spremstvu preiskovalnega sodnika in močne straže iz Zadra v Trst, kjer se bodo preiskave nadaljevale. Urliča bodo fotografirali tuđi v antropometrični sekciji tržaške policije. Po dovršenih preiskavah se bo vršila proti njemu obravnava v Zadru.
ObCinska kriza v Pulju. V soboto so aretirali    v Pulju   mestnega
■ • - ' ■'• -\: c "■ -::. Ta ir.ož je sporazumno z uradniki že več let golju-fal mestno občino za precejšne vso-te. Pri tem je jako dobro živel in ve-Ijal za zelo bogatega in uglednega moža. Poleg službe eksekutorja je opravljal Selles tuđi službo oskrbni-ka več občinskih hiš, kar je pomeni-lo seveda zanj krasen dohodek in lepa prilika občino goljufati. Poleg tega pa je imel Selles še tuđi proda-jalno orožja in streliva. Tako da je imel mož kar tri korita. Njegova goljufija je odkrita in dokazana. Število aretirancev zaradi nerednosti v občinskem gospodarstvu je naraslo sedaj na 22. Preiskave bodo baje sedaj kmalu končane in prva obravnava se bo vršila proti občinskemu tajniku dr. Palisci, ki je že dva meseca v preiskovalnem zaporu.
Okrajni glavar rešil samotnoril-ca. Okrajni glavar Nikolaj Zupano-vić v Zadru je videl, ko se je spreha-jal zjutraj ob morju človeka, ki se je potapljal. Zupanovič je skočil v vodo in posrećilo se mu je, da ga je spravil na suho. Rešeni utopljenec je neki Franc Cipek, ki je skočil sam v vodo.
Dnevne vesti.
-L Kompenzacija za gal. in češke kanale, ki io naj dobe vse druge kro-novine. kar jih ne bo deležnih dobrot rečenih kanalov, bo sicer skupno znasala ogromno svoto, toda na Kranjsko priđe le malo. Naši spretni deželni računani so dognali, da bi morala država dati za vodovodne in druge vodne naprave na Kranjskem 130 nuHjonov kron, vlada pa hoče dati 5 milijonov kron, in to tekom 15 let. To je veliko premalo in ni v no-beni primeri s tem, kar dobe druge kronovine. Seveda. druge kronovine imajo tuđi boljše zastopnike!
+ Zastopniki trpečih slojev. V petek je slovenska javnost izvedela veliko novico: da so klerikalci edini odkriti in odločni zastopniki trpečih slojev. To je bilo v petek na polna usta razglašeno v glavnem klerikal-nem listu. Ljudje so se temu smejah". kar se je dalo. a po krivici. V bistvu imajo namreč klerikalci vendarle pravr. če pravijo. da so edini odkriti in odločni zastopniki trpečih slojev. Treba je samo dognati, katere kroge štejejo klerikalci med trpeče sloje. Navadni liudje štejejo med trpeče sloje sloje v prvi vrsti delavce in kmetovalce. Na te pa klerikalci nišo mislili, kajti za delavce in kmetovalce nišo v vseh teh letih, kar imajo moč v rokah, še ničesar storili. Ab-solutno ničesar. Pobrali so sicer že mnogo denarja iz deželne blagajne, pa so ga le razdelili med svoje tova-riše in priganjače, in za delavski in kmetski sloj nišo ničesar storili. Toliko več pa so storili za domače trpeče sloje. Velepodjetnik Lončarič spada gotovo med najbolj trpeče sloje; kaj se mora siromak napenjati, da svoje sužnje pri belokranjski že-leznici iz kože dene in da si kaj pri-štedi za stare dni. Med trpeče sloje spadajo dalje tuđi gg. fajmoštri. ko-rarji in kaplani, ki tako malo zaslu-žujo, da komaj žive. Pozna se jim kar od daleč, kako pomanjkanje trpe, in zato je gotovo priznanja vredno, da skrbe klerikalci z resnično vnemo za ta trpeči sloi. In dalje — klerikalni asitatorji in priganjači1      Kaj misli
kdo, da ti nič ne trpe? Kar crni so samega napora, zakaj ni lahka stvar, ohraniti kranjske kmete v jarmu in vzdržati med njimi volovsko vda-nost za katoliško stranko. In pa po-tem visoki gospodje, ki so vzeli slovensko politiko in katoliško vero »v štant«. Ti trpe vendar največ, ti so med trpečimi sloji tišti, ki so najbolj potrebni odkritih in odločnih zastop-nikov. Našli so jih in upati je, da bo tuđi temu trpečemu sloju v par letih velikansko pomagano! Torej le nikar nič dvomov: klerikabi so v resnici odkriti in odločni zastopniki trpečih slojev!
+ Vedno enaki. Zidarski moj-ster Ogrin je slišal nekaj zvoniti o sleparskih »agentih in kolporterjih«, ki delajo škodo poštenim domaćim trgovcem in obrtnikom, a ker ima trdo glavo, ni tega razume! ter se je s svojim predlogom v trg. m obrt-niski zbornici hudo blamiral. Vsa avstrijska javnost se je smejala nje-govemu predlogu. V ta maler so ga spravili klerikalci sami. Ogrinovega predloga namreč ni omenil noben na-preden list in nihče bi ne bil izvedel za to Ogrinovo budalost, da je ni ponosno natisnil »Slovenec«. Sele iz »Slovenca« je javnost zaznala za Ogrinovo modrost. Ker je pa nam več za stvar kakor za osebo, ker nam je več za koristi trgovcev in obrtnikov, kakor za Ogrinovo smeš-nost, smo si vzeli trud in smo Ogrina podučili, kako naj stori, da bo njega predlog postal komu podoben. Toda — nehvaležnost je pač plačilo sveta. Ogrin je hud, da smo mu dali dober svet in »Slovenec« napada zaradi tega — uradništvo trgovske in obrtni-ške zbornice, ki ima s tem sporom toliko opraviti, kakor papež Fij X. s škofovo rdečo brošuro. Pa to je že pri klerikalcih sistem- Imenuje se lahko »sistem Lampe«. Z napadi na uradnike — zadnjič je dr. Lampe pi-sal, da je grdo napadati uradnike, ker se ne morejo braniti — bi klerikale'A radi prisilili napredne liste, da bi n"^ ne pisali o počenjanju klerikalc«ogV> Tako delajo klerikalci vedno. Pa*/ se jako motijo, če pričakujejo kaj i\<^pe_ ha! Klerikalnega revolverja se i-omo že uhranili in klerikalnetnu ter> vrizmil bo konec. prej kakor klerikaj {c\ mor_ da sami pri caku jelo.         ^^
+ To so grosi! Kler* ,kalci so po-brah cez dva mihjona ^ron deželnega denarja, da podpre*0 svoje zavode. Ce bi ne bilo tega deželnega denaria, bi imeli zaradi »r%lavne<£ zaprtj možje ze zdaj prav le ^o klerikalno družbo. Samo za resite v »Gosp. Zveze« so klerikalci potrebesvan 700.000 kron in so v ta namen i^pbasali vseučiliški zaklad. Za to pomoć \ klerikalnim špekulantom mora dežela . plačevati ka-kih 30.000 K na leto, kajtr ^, ^ežela mora denar jemati na posado in. ga obre-« štovati — omenjenih 700.000 ri^ pa je dala klerikalcem brez obresti. jn ^e ogromne svote, ki so jih kler jkafcj pobrali iz deželne blagajne, im ^jm-je »Slovenec« groše. Ošabno prav ^ ^a list, da bi bili klerikalci tuđi te grt->§e samt zmagali. Zakaj jih pa nišo. k. aj pa je treba deželo pleniti. če sede ta _ ko v denarju. da imenujejo stotisoča-ke revne groše!?
-1- Plodovi svobodomiselae vzgo-je. Klerikalcem se je začelo svitati, da mandati še nišo vse. Casih so mislili, da no vse uničeno, čim dobe ve-čino mandatov v roke, a zdaj vidijo, da so se preklicano zmotili, če tuđi so izpraznili za utrjenie klerikalizma deželno blagajno. Zdaj milo tožijo o plodovih svobodomiselne vzgoje. Ob sebi se razume, da opliuiejo vse, kar ne služi klerikalizmu. To je že stara navada pri njih. Kar ne pospešuje klerikalizma, to ni po njihovi sodbi nič vredno. A kdo se za to še zmeni? Saj ve že vsak otrok, da je vse to dobro, pošteno in kori stao, kar klerikalcem ni všeč in da Je grdo, smrdljivo in nepošteno, kar klerikalci hva-lijo. Zato je vsako prerekanje s klerikalci odveć in brezplodno.
4- Zmaga slovenskih Sokolov v Pragi je vzbudila v Ljubljani nepo-pisno veselje in navdušenje. Prvo obvestilo o tem uspehu je dobilo naše uredništvo in je takoj sporočilo v razne javne lokale, koder se navad-no zbirajo somišljeniki. Radost je bila splošna. Na vrtu pri Tratniku so bili zbrani pevci in pevke Glasbene Matice. Pri naznanilu zmage je Slovenska Filharmonija zasvirala tuš in potem sokolsko koračnico — kar je bilo sprejeto z največjim navduše-njem. Člani Glasbene Matice in razne druge družbe so še tišti večer poslali brzojavne čestitke načelniku Slovenske sokolske zveze dr, Murniku, či-gar neumornemu delu se ima slovensko Sokolstvo zahvaliti za prelepi uspeh, ki ga je doseglo v Pragi.     *
+ Deželni odbor nam ie poslal naslednji popravek: Uredništvu    »Slovenskega   Naroda«
v Ljubljani.
Z ozirom na notico »Klerikalna naivnost«, natisnjeno v »Slovenskem Narodu« z dne 25. juni ja t. L, št. 143, v oddleku »Dnevne ve'stu, prosim, da priobčite na podlagri določil § 19. tisk. zakona, nastopni uradni po-# pravek;
btran 4.______________________________________________________SLOVENSKI   MAKOP.                                                                                               147 štev.
Ni res, do so stroški za osebnc plače znašale za časa prejšnjega vodstva 3600 K; rcs je. da se Je izdalo za osebne dohodke muzejskih uslužben-ce\\ to je kustoza, asistenta, provi-zoričnega asistenta in hišnika 7640 K.
Ni res, da je ostalo vse pri starem, res pa je. da se izpremenil temeljito ves sistem.
Ni res, da je ravnateljeva pisar-na opremljena naravnost po knez je; res ie. da je opremljena primerno.
Ni res, da se Ie ravnateljstvo ho-telo pred javnostjo »oprati«; res je, da za kako »opiranje« pred javnostjo nima povoda.
Ni res, da je ravnatelj zahtevai od deželnega odbora disciplinarno preiskavo; res pa je, da je prosil de-želni odbor, kateremu edino je za svoje poslovanje odgovoren. da naj se na licu mesta prepriča o delovanju tnuzejskega osobja in primerja izvršeno znanstveno delo z navedbami v noticah. ponatisnienih pod rubriko »Dnevne vesti« v -Slovenskem Narodu« z dne 4. iunija 1912, št. 126, pod naslovom ^Klerikalno gospodarstvo* in z dne 11. junija 1912, št. 131. pod naslovom »Klerikaici in deželni muzei«. Od detrlf ga odbora kranjske**.
V Urttfani, 26. junija 1912. Za deželnega glavarja:
Lampe.
-r Dobra zafrkacija. Iz Krškega okraja nam pišejo: Preteklo soboto se je vršila v Krškem uradna učiteljska konferencija pod predsedstvom c. kr. okr. sol. nadzornika L. Stias-nega. ki je bil svoje dni hnd liberalec, a je sedaj kot dober koledar srečno prijadral v tabor    edino    zvelieavne
šlega   c kr. okr. glavarja je Stiasny
pozdravil v blaženi nemšcini. Seve-
da c. kr. okrajni    glavar kot takten
mož. je odzdravil najprej v sloven-
\ ščini in potem    spregovoril    se par
^običajnih   besedi v nemićtnL "Za g.
\Stiasoega   lepa   blamaža.   — Stari
Jnanec.
% -f- Volitve v Mostah. Ne morejo bitf\ ve^ daleč volitve v Maštah, ker so zF^eli klerikalci v Mostah že pri-rejatrLsno^e svojih zaupnikov. Dasi-raVTM)lfceveda Oražem ne priđe v po-štev JrnHKP pri Proslulem gerentu i ni" lifZmfc Tako so se sestatt tuđi včerai m roht*^* **ieTl n^jboljsi klerikalni pristaši!*}* Pflde!° v o^mski svet. Med drn*™1.«0 P05^11 M kandidate znane kf*nka*:e; ,! sct ni~ kdar nišo bili nič dnk2«a ka*?r £le-rikalci Vostnerja. Og*!** m Orehka. Zauparje v te mož/^ ** seveda tako velikan-ko v Mošrah« $* J5 neizpod-fcitno, da bodo prf°Padl1 Svoj zegen shodu zaupnikr>v Pa* P^nesel tuđi Petrič iz Lj^^ljane in Pnski sta °a shod tuđi pristna socijalna demokrata Mauy er *n Podobnik. Lepa kasa!
*  .^ t baeaovaflia pri sodtsču. Sodni precjsjiojnik v Kostanievici.    okraini sodn#k 2osp. Ivan T o p o r i š. je ime-uovjlui za deželnosodnega svetnika v fiofsem mestu.     Okrainemu sodniku pr#i grstškem nadsodišću,    gosp.    dr. VReiodu D o 1 e n c u. je podelj^no me-
*  > okrajnega sodnika istotam. Sod-• rnk v Ilirski Bistrici. £osp. dr. Ivan
. G o r š i c, je imenovan za okrajnega • sodnika in sodnega predstojnika v Kostanjevici. Premeščena sta sodnika gg. dr. Pave! Skanerne z Vrh-nike v Litijo in Anton K a j i e ž iz Velikih Lašč v Radovlji-jo. Za sodnike so imenovani avskultantje gg. Ivan Kerc za Vrhniko. dr. Mil. Kranjc za višjesodni okraj graški in dr. Jakob Konda za Kamnik.
—  Iz srednješolske službe. Imenovani so: profesor na državni gimnaziji v Kranju Ivan Grafenauer za profesorja na I. državni gimnaziii v Ljubljani, profesor na državni real-ki v Mariboru    dr. Robert    Jane-s c h i t z za državno realno gimn. v Gradcu, profesor na državni realki v Idriji Juli] Nardin za profesorja na 1. državni  gimnaziji  v Ljubljani.  Za prave   učitelje   sta   imenovana   Martin K u h 1 a iz Kočevja za nemško državno gimnazijo v Plzni    in    Bruno Leithner iz Oberhollabrunna    za državno gimnazijo v Celju,    za   su-plente pa:  Alojzij Fessler z I)u-naja za državno realko v Ljubljani, Otmar Fistravec iz Maribora za državno gimnazijo v Ljubljani,    dr. Ivan K a v š e k za II. državno gimnazijo v Ljubljani, dr. Jakob Ralemi-n a   za državno gimnazijo v Novem mestu, Ivan T e j k a I za državno realko v Idriji.
—  Glavna obravnava proti gosp. Adolfu Ribnikarju radi septemberskih dogodkov je dolocena pred c. kr. de-želnim sodiščem v Ljubljani na   dan 4. julija 1912 6b 9. dopoldne.   Njegov zagovornik gosp. dr. Fran Novak je    vložil obširen predlog s pojasnili in dokazili za glavno obravnavo. Ob-tožba se glasi radi hudodelsva pa § 5 in 85 a in b kaz. zak.
—  Vteotržci in gostiln&arji,   pozor! Vse gg. vinotržee in gostilnićar-je, ki so obljubili prispevati za paviljon za tekmovanje vin na veselici v prid Narodnemu skladu dne 7. julija, prosimo,   da    svoje prispevke vpos-Ijejo takoj, da ne dojde blago zaradi inogočih nzs&Hik   na   žeiczaivi,pre-
kasno. Odbor pogreia v vrstan pri-spevateljev, ki so se doslej odzvali vabilu, it marsikoga, na katerega je zanesljivo računah Naslov na odbor za prireditev veselice za Narodai sklad v Ljubljani.   •
—   Cvetlice   za veselico za Narodni sklad dne 7. juliia se naj odpoš-Ijejo po pošti tako, da bodo v soboto dopoldne že v Ljubljani, ker pošta v ncdcljo ne dostavlja voznih pošilja-tev.    Poleg ljubljanskega narodnega ženstva so zagotovile cvetke zaved-ne slovenke iz Zagorja, Bleda, Seno-žeč, St. Vida nad Ljubljano,    2elez-nikov. Velikih Lašč, Litije ter navdu-šena narodnjakinja iz Gornjega Šu-jerskega.    L-pamo,    da    je tuđi Še v drugih    krajih toliko    lepega cvetja, da ga borno mogli omeniti,   da ga je sprejel odbor   ?a    prireditev za Narodni sklad v Ljubljani.
—  Denarne prispevke za veselico za Narodni sklad dne 7. |uli}a   ie sprejel odbor poleg posameznikov iz Litije in SenožeĆ. 2iveli zavedni po-žrtvovalni    nabiratetji in darovalci! Iz drugih krajev pričakujemo enakih razveseljivih    daril,    kajti    Narodni sklad   je   življenjskega   pomena za narodno-napredno stranko!
—  Da rila \ blagu za veselico za Narodni sklad dne 7. juli|a   prihajafo od vseh strani. Tako je poslala tvrd-ka braća Wortmann   na Sušaku   po posredovanju    zastopnika    g. Frana Remca tu,    bogato    kolekcijo svojih likerjev. 2!avednost zastopnika gosp. Remca je vredna pohvale in piiporo-čila, da se občinstvo ob priliki nabave Itkeriev obraća    nanj!    Siroji    k svojim!
—  2*1e*nica Mtirc.  AV4"-:ienti ;«Mian>.v. ..i ii^>\oineški »z l^.u. 1887.
bodo praznovali v Četrtek dne 4. julija t. 1. 251etnico mature v Ljubljani v parkhotelu Tivoli.
—     Sarajevski tičiteljišeniki  na potovanju. Nocoj ob pol 12. priđe v 1 jubljano pod vodstvom    profesorja FKornikoviča    23 učiteljiščnikov    iz Sarajeva.     Jutri ostanejo ves dan v Ljubljani.  Prenoćile jim je preskr-bel mestni magistrat   v   telovadnici I. mestne sole.   Obedovali bodo   pri Novem svetu
—  Popravek.   V uvodnem članku se nam je urinila napaka. V soboto 7jutra? se je vršila tek ma druitev Zreze slovanskega sokotscv a.   Telo-vadilo je 3000 telovadcev. Najbolj.še ie telovadila Praga, kral. \rinuhradi, Slovenci Brno.
—  Lntrla je v Ljubljani    gospa Amalija V i č i č. soproga bivšega trgovca Ivana \r i č i č a. P. v m.!
—  Vefik Ciril-Metodov kres   se bo žgal kakor običajno, tako tuđi le-tos, v četrtek   dne   4. julija   na po-sestvu    g. Fr. Babica    na Golovcu. Ker bo zbirka umetalnega ognja res nekaj krasnega. smemo upati, da bo na Golovcu toliko zavednega občin-stva, kakor ga dosedaj še ni bilo. Ia>-hod h kre^u je prav lahak,    po oteži pri vojaškem strelišču, katera bo z lampijoni    razsvetijena.    Po   konca-nem sporedu prosta zabava in ple^ v verandi na lepem    vrtu gostilne Babica *Srakar--, Dolenjska cesta ^tev. 10.    V slučaju    slabega vremena se preloži na prihodnji dan. — Narodni Kurjevaščani.
Umri je v Spodnji Šiški pri Ljubljani orožniški stražmojster / p. g. Ignacij F a b i a n č i č. P. v ni.!
Iz Novega mesta. Dvorni svet-nik g. Trenz, dosedanji predseJnik okrožnega sodišča. se je danes to-slovil od uradništva in nehal svoje uradno poslovanje.
Umrla je v Št. Petru na Krasu gojenka na učiteljišcu gdč. Angela P o 1 a k o v a sele v 17. letu starosti. P. v m.!
Kinematograf »Ideal«. Danes na-stopi pri večernih predstavah med premori Ljublančan .!. Modic, spevo-komik in igralec iz Freiburga, in bo prednaŠ'al več komičnih prizorov in kupletov. O nastopih gosp. Modica po različnih sjledaliskih odrih Nemčije pišejo listi iako laskavo in ne morejo njegovega jako finesa, raziočnega prednašaja in nedosežno mimiko pre-livaliti. Oosp. Modic je povsod, kjer-koli je nastopil, žel obilo hvale in priznanja. Zatorej naj nihče ne zamudi prilike, ki se mu nudi danes in nasled-nje dni in gotovo bo vsakdo zadovoljen z dvojno zabavo, ki jo nudi ta priljubljeni kinematograf.
Napaden koJesar. V petek do-poldne so trije delavci v obližju Rde-čega križa brez vsakega povoda na-skočili posestnikovega sina Antona Tometa, ki se je pelja! s kolesom. Eden izmed napadalcev ga je sunil s tako močjo, da bi bil Tome kmalu padel s kolesa in odletel v cestni ka* men in bržkotne bi se mu bila godila Še slaba, ako bi nasilnežev ne bil pregnal neki došli neznanec. Policiji so vsi trije napadalci znani in ne odi-dejo zasluženi kazni.
Zopet ukraden koai. Ko je šel včeraj dopoldne posestnik Fran Ma-rovt iz Obrij, občina Moste pri Ljubljani k maši. mu je bil med tem časom iz odklerrienega hleva ukraden 800 K vreden konj. Le-ta Je 14 in pol pebti visok, rdeče bačve (Kptsctiipi-
mel) in 9 let star. Tatvine je sumljiv neki delavec. Ker bi tat utegml konja prodajati, naj se ga takoj izroči var-nostnemu oblastvu.
Karambol. Ko je v petek popol-dne pripeljal neki hlapec z vpreže-nim vozom iz veže št. 9 na Dunajski cesti, je pridirjal v tistem »lipu mimo električni vozt ki je zadel hlapčeve-ga ter mu strl kolo in zlomil oje. Ko bi ne bil voznik električnega voza tako naglo ustav i 1, bi se bila nedvom-no zgodila večja nesreća.
Kolo ukradeno je bilo včeraj na Vodmatskem trgu posestnikovemu sinu Alojziju Zidanu. Kolo je tvrdke Puch in prostega teka, koiesi imata rdeče obroče. Kolo je crno pltskano in ima nekoliko zakrivljeno balanco, tovarniško številko 45549 ter je vredno 140 K.
NesreCa. V petek je inehaniški vajenec Ciril Krizman nesel po Go-sposki ulici zaboj. Nasproti mu ko-rakorna pripelje voznik in ko se mu je Krizman hotel uiuakmti, ga je konj zadel in podrl na tla, vsled če-sar je zadobil na glavi in hrbtu x.nat-ne telesne poškodbe.
Pes je popadel v petek uvečer na Marije Terezi je cesti delavca Antona Likarja ter ga na levi roki lahko poškodoval. Lastnik psa je znan.
Ukraden nabiralnik. PredsnoČ-njem je bila v gustilni na Radcckcga cesti št. 24 ukraden nabiralnik neke-ga balinskej?a kluba, v katerem je bilo okoli 2() K denarja.
Viela je v petek zvečer delavka Marijana Vrhovčeva v Wolfovi ulici pišcanca, za katerega naj se lastnica oglasi v osrednji policijski str^žnici.
Zatekel se ie k rudarskemu ravnatelju v p. g. Ferdinandu Sciriiller-ju v Dalmatinovi ulici št. 7, inajhen črn psiček, po katerega naj lastnik čimpreje priđe.
Izgubljeno in naideno. Ga. Beti Pribošičeva je izgubia zlato zapest-nico v obliki verižice. — Šolska učenka Ana Erženova je izdubila crn dežnik. — Pavlina Kocjančičeva je izgubila bankovec za 10 K. — Mestni delavec Jernej Pozaršek je našel avtomobilsko svetiiko. — ik)l-ska učenka Cecilija Tiranova ie r«a-šla bankovec za 10 K, — Oijak Mak-so Lukanc je našel ročno torbico z manjšo vsoto denarja. — Najdena je bila srebrna ženska ura. katero dnbi izgubiteljica nazaj v tobakarni v Hil-šerjevi ulici št. 12. — Zastbnica Hedvika Lukašek ie izgubila srebrno tula uro. — Zdravnik Jr. Pavel Avramovič je izgubil srebrno anker-remontoar uro z dvojnim krovom. — Trgovčeva soproga Pavla 3ur^erje-va je izgubila ročno torbico.
Izgubil se je v soboto >d D'inaj-ske ceste po Franciškanski ulici čez Franciškanski most in Francovo na-brežje do Židovske ulice majhen ključ, zaznamovan s št. 2. Pošten najditelj naj ga blagovoli oddati v našem uredništvu.
Promenadni koncert Slovenske Filharmonije se vrši jutri, od nol 7. do nol 8. zvečer. pod gradom Tivoli. •— Spored: 1. Lefiar: »2ene<. koračnica. 2. \Vagner: Spevr romarjev in molitev Elizabete iz op. »Tannhau-ser«. 3. VValdteufel: »Sirenski čar«, valček. 4. Puccini: Fragmente iz op. »Madame Butterflv«. 5>. a) Ipavic: »Zvezda«: b) Potočnik: »Zvonikar-jeva«. pesmi. 6. Fali: »Dolarska prin-cesa«, potpuri.
Društvena naznanila.
Dramatično društvo v  Lfubljani
ima svoj občni zbor v petek, dne 5. julija t. 1. ob 8. zvečer v Mali dvorani Narodne Citalnice z običajnim dnevnim redom. Voliti je nov odbor in predsednika. — Pristop imajo Ie pla-čujoči društveni čfani, katerl dobe, kakor tuđi vsi tukaišnji dnevniki, še posebna vabila po dopisnici.
Odbor.
Društvo pisarniških oficijantov in pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani ima v nedeljo dne 7. julija ob 3. uri popoldne svoj redni občni zbor. Lokal: gostilna pri „Kroni* v Gradišću. Dnevni red običajen. Prosi se polno-številne udeležbe.
Akad. društvo slov. veterinarjev nm Dunaju je priredilo 29. t. m. poslovi Ini večer svojemu starejŠini živi-nozdravniku SL Zarniku.
Telefonska ii brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunai, 1. "lija. Današnja seja po-slanske zbornice se je začela po 3. uri, a je bila hitro prekinjena. NemŠki radikalci se dela£> hudo razburjene zaradi dogodkcv v Pragi.
Cesar in bmabna predloga.
Dvnai, 1- julija. Cesar odpotuje v 1§1 na letovišče sele, ko bodo vse brambne pređloge sankcijonirane. Odpelie se najbrže v č«trtek, ka ba r^šeu tuđi vojaški kaz^pski pr.occ&
Upravna reforma. Duoai* 1. julija. Komisija za po-spešitev upravne reforme je imela y petek ob navzočnosti notranjega ministra kot namestnika ministrskega predsednika peto plenarno sejo. V tej seji so prišli na razgovor predlogi glede enkete, ki se ima vršiti začetkom oktobra ter označiti želje priza-detih krogov z ozirom na reformo notranje in finančne uprave- Plenum je sprejel tuđi nacrt poročila o delovanju komisije v prvem poslovnem letu, ki je mora podati cesarju.
Rusini in njih vseučiltšce.
Dunaj, 1. julija. Predsedstvo Ru-sinskega kluba je imelo v petek razgovor z grofom Stiirgkhom, tekom katerega je urgiralo, da se v krat-kem razglasi cesarjevo lastnoročno pismo, tičoče se rusinskega vseuči-lišča. Grof Stiirgkh je odgovoril, da priznava upravičenost te zahteve, momentano pa je naučni minister v Pragi ter bo, kakor hitro se vrne, storil potrebne korake. V nato slede-či seji Rusinskega kluba so se po-svetovali poslanci o tem, ali naj na-daljujejo svoj odpor v vodocestnem vpraŠanju.
Vojni  proračun pred prihodnjim mi-nistrskim svetom.
Dunaj, 1. uli ja. Najbrže se sesta-ne prihodnii ministrski svet 4. julija ter bo imel velik pomen, ker bo od-iočal o potrebščinah vojne uprave v prihodniem letu. Znano je, da hoče vojna uprava zopet izboljšati topni-čarstvo ter zlasti naročiti havbice.
Vojaški novincL
Dunat, 1 juliia. Ker ie brambni zakon i>prejet, pnpravljajo sedaj vse potrebno za nabore. Nabori se vrše v Avstriji najbrže 28. julija, na Ogr-skem pa 1. avgusta.
Sokolska slavnost v Pragi.
Praga. 1. julija. Včerajšni sokolski sprevod se je razvrstil na Kraljevih Vinogradih. 35.000 ljudi se je ude-ležilo sprevoda. Oledalcev je bilo nad 100.000. Vse ceste so bile prenapol-njene. zlasti Pfikopv. Ko je koraka! sprevod ravno mimo nemške kazine, so hoteli nemški burši prodreti skozi sprevod čez cesto. Prišlo je pri tem do spopadov. Nekaterim buršem so odvzeli čepiće, druge so osuvali in oklofutali. Enega so odpeljali z re-šilnim vozom, vendar pa tuđi ta ni dobil resnih poškodb. Ćelo policije se nemški burši nišo bali in nišo se ji hoteli pokoriti ter so se ji silno ustav-ljali. Policija .ie bila primorana več nemških buršev aretirati. Ker ti Ie nišo hoteli odnehati in se je čutila policija preslabo, so zapustili Sokoli na konjih vrste, prišli policiji na pomoč in v par trenotkih napravili red. Nato se je vršil sprevod brez vsakega metenja. S sprevodom so korakali tuđi ?asTopniki slovenskih mest. Za Ljubljano župan dr. Ivan Tavčar in podžupan dr. Karei Triller. Nato so se vrstiia zastopstva mesta Zagreba, Zofije. Belgrada in drugih slovanskih mest. zastopstva raznih sokolskih korporacii in znanstvenih akademij in društev. zlasti ruskih vseučilišč. Amerikanskih gostov.mnogo pedagogov iz Rusije. Angleške in Amerike, ki so prišli na slavnost v svrho studij, zastopstvo mesta Pariza, amerikanski, češki in slovenski Sokoli ter končno sokolska društva s Češkega. Na Starornestskem trgu pri magistratu je nagovori! starosta doktor Schreiner župana Groša, ki mu je v zelo laskavih besedah odgovoril in čestital k veliki slavnosti. Nato se je vršil vin d' honeur.
Opoldne se je vršila na Letni javna telovadba. katere se je udele-žilo 11.600 Sokolov in 6000 Sokolić. Nad JOO0 Sokolov se ni moglo udele-žiti telovadbe, ker je bil prostor pre-majhen. Mnogo sokolskih društev, zlasti nečeških, je moralo izostati.
Odkritje spomenika Palackega.
Praga, 1. julija. Danes ob 11. dopoldne so odkrili spomenik Palacke-mu. Delo umetnika prof. Sucharda, učenca velikega umetnika Mvslbeka. Slavnosti se je udeležil med drugimi tuđi namestnik knez Thun, deželni maršal Lobkowitz, general Koller, minister za javna dela Trnka, gro! Clam-Martiniz, župan mesta Prage, dr. Groš, zastopniki vseučilišč, političnih strank ter zastopstvo pariške-ga municipija s predsednikom Gal-lijem, nadalje zastopstvo sokolskih društev iz Evrope in Amerike (tuđi Slovenci), razne znanstvene akademije, zlasti petrograška in praška, zastopstva skoro vseh ruskih vseučilišč in raznih drugih kulturnih korpo-racij.
Odkritie ie uvedel koral pevske-ga društva »HlahoU, slavnostni govor je govoril predsednik komiteja za spomenik, deželni poslanec dr. Pinkas, ki je razložil zgodovino postanka spomenika, ter priporočil spomenik primatorju praške občine v varstvo.
Župan dr. Groš se je zahvalil, nakar je govoril mladočeški poslanec dr. Kramaf o velikem pomenu Pa-lackep v historičnera, kuiturnem in političnem oi]x\u ^-■ - - * - ^ ^ -■ *
Slavnost se je končala zopet s I koralom. Popoldne se je vršila zopet I zavna telovadba na Letni.                   I
Praga, 1. julija. Pri odkritju spo- I menika Palackemu je položil ljubljan- I ski župan dr. Ivan Tavčar krasen ve* I enc pred spomenik. Istotako tuđi v I imenu slovenskega Sokolstva brat I dr. Oražen.                                            I
V imenu srbskih guslarjev je za- I pel pred spomenikom guslar srbsko I narodno pesem ter položil pred spo-1 menik namesto venca gusle. Njegova I narodna pesem je bila z velikanskirn I navdušenjem vsprejeta.                        I
Spomenik stoji ob Veltavi pred I mostom Palackega ter je Palacki I vpodobljen sedeč na mramornem I podstavku. Amiiteatralično za njim I se dvigajo alegorične skupine iz bro- I na, ki predstavljajo boj češkega na- I roda s črnimi silami. V dveh velikih I lokih oklepa spomenik kameniti pod- I stavek, na katerega koncih so zopet I alegorične skupine.                               I
Tekmovanje vrst.                 I
Ptaga, 1. julija. Pri včeraišnem I tekmovanju vrst so dobili prvo da- I rilo Sokoli z Vinogradov, drugo So- I koli iz Brna, tretje Sokoli iz Prage in I IV. Sokoi iz Petrograda.                     I
Češko - rimska spravna  pogajanja. |
Praga, 1. julija.    Zadnje konfe- 1 rence    narrestnika    grofa Thuna   z I nemškimi peklanci dr. Urbanom, dr. Trenglom    ii dr. Baernreitherjem v zadevi reforne    deželnega    reda so dosegle zadovoljive uspehe. V drugi polovici prihodnjega    tedna    se vrše konference na Dunavu in v Pragi zaradi    uredbe    U"adnega    jezika    pri deželnih in avtouomnih uradih. Me- I rodajni krogi upajo, d\ bodo te kon- I ference poravnale vse tozadevne di- I ference. »Samostatnost- poroča,   da I lahko     smatramo     često - nemška I spravna pogajanja za dovršena. Če- I ški deželni zbor bo sklicai za kratko I zasedanje bržkotne že v Irug: polo- I vici julija. Za jesen bo sklrrano dali- I še zasedanje. Češka državnopravna I stranka je že izjavila,   da ]t morala I prepustiti odgovornost  za zaključe- I nje spravnih    pegajanj Mladočehom I in češkim agrarcem.                            I
Minister Braf t.                  I
Praga, 1. julija. Poljedelski minister dr. Albin Braf jp danes zju-traj v svoji vili v Roztokih pri Pragi umri. Bil je dolgo časa hudo bolau
Strah pred Iaškim  vohuiistvora.
Inom ost, 1. julija. DežeJno brambno korno poveljstvo v 1t\o-mostu je izdalo odredbo, da je fotografiranje v okrožju tirolskih trdnjav pod vsakim pogojem prepovedano. Dosedaj so dobile zaupne osebe od vojaškega poveljstva vedno toza-devno dovoljenje. S tem razglasom se preneha z izdajo tozadevTiih do-voljenj in ne smejo fotograrirati po-krajin v okrožju tirolskih trdnjav niti aktivni častniki.
Ogrska   opozicija.
Budimpešta, 1. julija. Ogrska opozicija je zaprosila, da se ji izpla-Čajo dijete za zadnje četrtletje, kar se je brez ugovora razdelilo.
Srbski ministrski   predsednik  umri.
Belgrad, 1. julija.   Danes ponoći ob pol 5 je umri ministrski predsednik Milovanović.   Zbolel   je  še - Ie včeraj. Sveti car Aleksander  II.
Sofija, 1. julija. Rusofilski „Den* priporoča, da naj bolgarska cerkev kanonizira carja-osvoboditelja Aleksandra II. in da naj imenuje cerkev, ki jo blagoslovijo v kratkem, po novem svetniku.
Ruski sladkor.
Petrograd, 1. julija. Že delj časa so opozarjali ruskega finančnega ministra na izredno nizko ceno ruskega sladkorja v inozemstvu. Zato je od-redil finančni minister preiskavo, ki je odkrila goljufije raznih velikih ruskih izvoznih tvrdk, ki so jih uganjale z izvoznimi premijami. Oddajali so namreč sladkor deklariran na prista-nišca na daljnem vzhodu ter pobasali izvozne premije, sladkor pa oddajali v poljubnih evropskih pristaniščih. Rezultat je bil, da je plaćala Rusija morda pol milijona kron izvoznih pre-mij za sladkor, namenjen za vzhodno Azijo, ki pa nikdar tja ni prisel. Železniška nesreća.
Vratislava, 1. julija. Danes zjutraj se je zgodila velika železniška nesreća, pri kateri je bilo 7 oseb mrtvih in 11 težko ranjenih.
Potovanje   ruskega   zunanjega   ministra.
Pariz, 1. julija. Kakor poročajo večerni listi, namerava potovati ruski zunanji minister Sasonov v London, da dokumentira dobro razmerje med Rusijo in Anglijo. Na povratku ostane par dni v Parizu.
Naprednjak!,
•pMOalait« s« pri vsaM priliki
„Narodnega sklada44 i« nabirajte prispevke zaoj!
štev.                                                                                                  SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                     Stran 5.
I Slovanske slavnostl i Pragi. 1
I          Izzivajočt nemiki buriakL
I                           Praga, 30. juni ja,
Veličastnt sprcvod Sokolov ni dal lemškira buršem miru. Zeleni zavisti, 5O si izmislili peklenski nacrt, da bi rnotili to sijajno manifestacijo slovanske misli. Cena, za katero bi bili dosegli to, jim je bila postransjea stvar ?aj so vedeli, da bodo želi med enako-mislečimi in zlasti med nemškimi burši, povsod samo priznanje. Zato so izda i za včeraj dopoldne, ravno ko so «e rremikale nepregledne čete Sokolcv cez Graben parolo: Na bumei!   Upali
50  pri tem,   da   bodo zmedli sokolske \rste,   računali   so   s   tem,   da   bodo
Imorda tuđi tepeni, dasiravno niti ie^a pri znani tolerantnosti Čehov nišo pri-jakovali.   Upali so ćelo, da bo zaradi jih moral zastati sprevod Sokolo\ ali ra   morda   iti   po   postranskih  ulcah. "oda to pot so se uračunali. Ve» svet ma za te buršaške oslarije ii njih redrznost drugega,  kot pomiovalen ?osmeh in sami so si dali spičevalo kulturne   zaostalosti   ter   dolazali   s svojim nastopom, da niti pojim nimajo o dostojnosti.
Ob 9. dopoldne, ravno ko so pripajale po Grabnu prve soMske vrste, so poskusili prvič priti na Graben, ki e bil zastavijen od tisoč n tisocglave xnožice gledatcev. Nevtrno je bilo tarn stati, vročina že obtako rani uri ^koro neznosna, nemšk burši pa so oteli noditi po hodniki gor in dol v panh, srečavati se v o«delkih in klicati
51  blaženi  .Heil!*    Z.-htevali so tedaj, ta bi 5e umakniio općinstvo s hodnika,   da   napravi  njih sprehajanju prodora.    Ce  so prostm   v  kazini   tako -i:o    zr.-;*: .    *'■.    v    - ■' "    - - •-i:::o   :a
nežna pljuča nenških buršev. ima Praga dosti sprebajaltšč, da se jim ni :reba prerivsti skozi vročo in od pri-čakovanja .lervozno množico. Toda :eea burši / svoji nadutosti nišo hoteli razumeti, dokler jim tega policijski uraJntki ntso povedali. Ker skozi mno-~"eo. ki jt stala glavo ob glavi ni na--3\iia iumlovcem prostora, so se ti ropet p^skrili v kazino.
Do 11. dopoldne je bil mir. Med tem se je zbrala v kazini že večja ju-naška feta in se okrancala s plavicami. * ;^rli so jim vrata  na Graben  in s .Heil!*   se je vsula četa kaplerjev na j :^sto. Toda kakor stena so stali gle-ialci-  Nikjer ni bilo prostora za izzi- j . ače in zopet  so  morali   nazaj v bla- t zere   prostore   kazine.    Natakarice  so zopet   nosile   žlahtnega   ječmenovega sogk fn „Wacht am Rhein*   se je raz-kg*la  pod obokanim stropom,  da se t^/ace smejalo Bismarcku in Viljemu. f&đosti okrepčani in navdušeni so ob Jb  roskusili   tretji   naskok.   Šc vedno 30 korakale sokolske ćete po Pfikopih, :oda  občinsrvo se je že  začelo razha-;ati in gnječa ni bila več tako nevarna. V vrstan so se razporedili, da bumlajo ?■'"" Vaclavskernu   namestju.    Brezob-:Tno so se prerivali skozi goste gruče n suvali na desno in  levo. Kdo se ni ""-—r umaknil.   je   dobil   lahko  tuđi s :o pod rebra. Čuti!i so se v svojem •ravdusenju in okrepčani od soka boga Gambrina gospode situacije. Toda nišo ačunali  s psihologijo  mas  in   uračunali  so se,   če   so  mislili,   da   bodo Ćehi    molče    trpeli    njih    surovosti. ,FrankoniV „Bardiu „Moldavi", „Gau-deamus" „Carolini*4, „Constantia44 nišo T.oeli   nikakor   naprej.   Toda    $e   bi se bilo steklo   vse  mirno,   ko  bi  bili baršaki tako pametni,  da bi bili ubo-gali dobrim  nasvetom nad 200 redar-jev, ki so bili postavljeni okrog kazine. 'oda nemški burši so predrii policijski ordon in vdrli s „Heil" med gledalce 1 desno in levo suvajoč kakor pijani
Iičnjaki.   Takrat  je izgubilo nekaj cev čepiće in več jih je dobilo za . pobalinsko obnašanje krepke za--š~ice.    Da   je  bila   množica   skrajno " ourjena vsled  *e brezpnmerne prodaje,   je   ob   stbi   uraevno,   saj se "■'■    ob   manj    slovesnih    pnlikah    ne gledala  napadaj  in prerivati  od h mladićev. Nemc. so se umaknifi pčt v kazino,    bumla   je   bil konec. *a cesti se je razšlo občnstvo. V ka-"i    pa   so    dobili    junački    buršaki * znanje  in  zahvalo   za   njih  pobaiin-nastop   od    prorektorja   Grunerta, I         na   pravne   fakultete   grofa   Glas-I         ^   kanonika Zausa in  prolesor-I       ^'leinhansa, Capeka, Frankla, Pfer-
I       Seveda so se  proti takemu brez-
I    -nemu   nastopu   nemških   buriakov.
pritožiti pri namestništvu. Dr. Baxa
'atochvil sta prišla na namestniŠtvo,
e pritožita pri namestniku knezu
u,   in  ker tega  ništa dobila, sta
:* svojo pritožbo protokohrati.
Frosveta.
I Pretprodaja vstopoic za Nućicev I ^>Moviiii na>top je v polnem teku in I ';i kUcor navadno v trafiki gospe I     drkovt v Setefiburgovi ulici, kar
I - na lepaki pomotoma izostalo. Na-I ejati se je »ajlepsc udcležbc. Lož-I **• abnoment n« velfa za to izredno ■ redstavo, pać pa lahko dobe čestiti I ^oi abooenti «vc4e prejšaje lože po
I zeki nizkih cena. Vstopnina v lože I odpade in je dobiti le ćele lože a It, 14 hi 8 kros, aH pm pwi«twgi Mtmm sedefe a 4, S ali 3 krme. Toliko v pojasnilo, da ne bo zmešniave. Cenje-nim dosedanjim ložnim abonentom ostanejo lože reservirane do srede opoldne. Predstava se vrši v četrtek 4. jutiia. Začetek točno ob pol devetih z večer.
Hniiževnost.
— Kulturnim zatatevam ne 1110-
rejo dandanes zadoščati le politični časopisi,   temveC }e treba vsakomur
tuđi nepolitičnih, zabavnih in poduč-nih listov. Priporočamo torej vsem, da si naroče »Slovenski Ilustrovani Tedrnk« ter opozarjamo na prilogo današnji številki. — »Slovenski Ilustrovani Tednik^ bi naj ne manjkal v nobeni slovenski rodbini, v nobe-nem slovenskem lokalu, v nobenem s'ovenskem kraju!
Razne stvari.
*  Eksplozija v tovarni  za raz-streliiva. VSchonebecku ob Labi se je dogodila v tovarni   za   razstreljiva  v Allendorufu eksplozija.  En  mojster in trije delavd so bili  usmrćeni,  trije pa ranjeni.
*  Konkurz  grofa   Festeticsa. Iz Londona   povočajo:   Pred   tukajšnjim konkurznim  sodiščem   se  je v  četrtek začelo    konkurzno    postopanje     proti grofu Andorju Festeticsu.   Pasiva zna-šajo    16.211    funtov,    to   je   približno 400.000 kron,   aktiva  pa   — 40 kron.
*  Poroka aviatika. V Chelmsior-du,    maihni  vaši   erofTie Essex,  se   je pred trenu dnevi poročil znani  angleški aviatik   White   z   Amerikanko   Tavlor. Iz Hendana, središča   londonskih avia-tikov,   je   poletel   ženin v areoplanu  v Chelmsiord.   Sledilo mu  je tuđi v   are-oplanih več svatov.   Po poroki so napravili svati več poletov.
*  Grozovita beda na Japonskem. Iz Tokija   poročajo:   Borzo   za   riž   so tuđi v Tokiju  zaprli.   V sredo  so  jih zaprli v Osaki, v Četrtek pa v Nagasaki. Ministrstvo  namerava  odpraviti carino na inozemski riž. Med širokimi ma sami vlada velikanska beda.
*  29 železniških delavcev usmr-
j *enih. Iz U'amarja poročajo: D- vlak ki vozi med Eisenachom in Hebom, je v petek zjutraj zavozil v večjo šte-vilo železniških delavcev. Dvaindvajset jih je bilo takoj usmrćenih, 1 pa težko ranjen.
*  Generalna stavka mornarjev v Se* erni   Ameriki     Iz   Novega   Jorka poroćajo: Ker sedem dnižb za obrežno pomorsko   plovbo   ni   hotelo   sprejeti zahtevc   organiziranih   mornarjev,   da sprejemajo le organizirane mornarje na ćelo', je sindikat  momarjev  proglasil splošno  stavko.  Vodstvo  organizacije upa, da se stavki pridruži nad 35,000 kurjačev  in  mornarjev   in   40.000 delavcev v novojorškem pristanišču.
*Ubegli blgajniški sluga Bruning. Iz Draždan poročajo Dražanska banka je dobiia baje od ljubice ubeglega bančnega sluge Bruninga pismo, v katerem poroča, da ima Bruning ves denar pri sebi in da prebiva pn njej. Ce se ji zajamči, da Bruning ne bo kaznovan, tedaj posije takoj svoj naslov. Mogoče je pa vse le mist akacija. Kriminalna policija je napravila se potrebne korake, da zasledi oseb , ki je pisala pismo.
* Zeppel'nov zrakoplov „Schwa-ben" zgorel. Iz Dtisseldorfa p' ročajo: V petek  je  zgorel  Zeppelinov   zrako-wSchwaben".   Priplul   je   iz  Frankfurta v DGsseldorf, kjer so ga  morali vsled hudega viharja   zasidrati  pred  hanger-jem.  Ko je bil  zrakoplov na spodnjem koncu že zasidran,   je potegnil  močen veter,   zgrabil   zrakoplov   ter  ga metal na vse strani.   Kar naenkrat se je zrakoplov      prcklal.       Posoda     za     plin je eksplodirala   in   zrakoplov   je v par sekundah zgorel. PoŠkodovanih je bilo 36 oseb. Najteije so bili poškodovani monter   Frfitz  iz  Strassburga, monter Kieier   iz   Friedrichhafena   in   natakar Kubis, vendar pa njih stanje ni nevar-no. Ostali ranjenci so vednoma vojaki 39.   fiziirskega   polka in delavci.  Voditelj   irakoplova   nadinž.   Durr se je opekel po obrazu in na rokah. Zrakoplov je veljal  650.000 mark. Za štiri petine tega  zneska je  bil zavarovan.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Nov«tn mestu. V mesecu juniju 1912. je 172 strank vložilo 46364 K 96 v., 226 strank pa vzdignilo 93769 K 53 v., 12 strankanm se je izplačalo hipoteč-nih posojil 15.050 K. Stanje vlog 3,342.56 K 46 v. Denarni promet 372.723 K 90 v. Vseh strank je bilo 941.
— Bo$«n»ko-herc*govin»lu pottni hrani I ni ur«d. Iz prvega poročila (za leto 1911) bosansko- hercegovinskega poštne^a hranilnega urada je raivideti, da je ta zavod dne 17. Juliji 1911 pričel poslovati, ter da }€ tako V hra-nilnem   kakor  v   ćekovnem   prometu
dosegel prav zaalcn kup^iaki obaeg in s tem dokazal, da je ustanovttev tega zavoda ostregla gospodarski potrebi. V prvih šesti tnesecih izkazuje urad K 48,149.471*83 celotnega prometa. Dosedanji razvoj v tekoiem letu kaie stalno višanje prometa, ki upravičuje nado nanajboljie uspehe v bodočnosti. Iz poročila je razvideti, da je udeležba tvrdk iz Avstrije na bosansko-herce-govinskem čekovnem prometu prav živahna; najbrž pa je še mnogo tvrdk, ki imajo v Bosni zdatne kupčijske zveze in bi se lahko s pridom poslu-ževale naprave čekovnega prometa, posebno, če so ob enem tuđi imetniki čekovnega računa pri avstrijski poštni hranilnici. Zveza avstro-bosansko-her-cegovinskih interesentov (Oester-reichisch-bosnisch-herzegowinischer In-teressentenverband) na Dunaju (I. Stu-benring 8) je pripravljena dati nadaljna pojasnila in poslati potrebne tiskovine ter priglasilnice.
Slovenska Sokolska Zveza
j?*^\       pozivlja     za&topnike     vseh »|  .^f^T     ljubljanskih in okoliških dru-
W^V^      žtev ** **fj*v*r za sprejem I Ml^v        naših vrlih tekmovalcev
Iv^F zmaBOvalcev
\\^^  ki se vrši danes v ponedeljek, ^5^^      1. julija ob 8. uri zvečer v te-lovadnici „Naroonega doma".
Bratje udeleiite se polnoštevilno!
Na^elstvo.
Objava").
Konkurenti moji se huđujejo nadme, ker dobivam vsled zaupanja, ki ga kot stavbni podjetnik uživam, vedno več javnih stavbnih del v izvr-Sitev Skušajo mi vsled tega škodovati na   mojem   ugledu   ia   mojem   kreditu.
Tako sem dognal, da se je neki oblasti naznanilo kot razlog zato, da naj se mi dotično delo ne izroči v izvršitev,   da   sem  bil   ie v   konkurzu!
Kakor hitro bom dognal za ime dotičnika, ga bom takoj klical pred sodišče, da mi da zadoščenje za take perfidne izmišljotine.
Jaz nisem bil nikdar v konkurznem stadiju oz. ćelo v konkurzu, o čemer se seveda vsak pameten človek lahko prepriča pri deželnem kot konkurznem sodišču ¥  Ljubljani.
Razmere moje pozna natanko tuđi Idnjska stavbna zadruga in njen za-stopnik.
Tuđi tu se lahko vsakdo osebno prepriča o neresoičnosti trditve, da bi bil jaz kdaj v konkurzu
Ocividuo je, da se mi s takimi izmiŠljotioami hoće kratiti ugled in moj kredit ▼ javnosti
Zaradi te^a sem prisiljen javno opozoriti vsakogar na neresničnost tak ih izmišijotin in na motive, ki jih ima konkurenca nri razna£aniu takegovorice.
Samo po sebi umljivo je. da bom izkal zados^enja pri sodiSću proti vsakomur. o katerem morem zvedeti, dt na tak nelojalen način izpodkopaje podjetniku svoje vrste n^led in kredit, brez katerega noben podjetnik shajati ne more.
Idrija, dne  1. julija  1912-
Matevž Moravec,
2354                   posestni  in stavbni podjetnik
v MrftfL
•  Za  vaebino tega  spisa  je  nredni^ivo odgovorno  le   toliko,    kolikor   dolt.ča   zakc.n.
Današnii list obscga 6 strani.
Izdajatclj  In  odrovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina io ti&k »Narodne tiskarne«:.
ZHimi mmnm v Budimpešti.
Odc  l. julija 1912. T • r m I n.
Pšenica sa oktober 1912. za 50 kg 11 57 Pšenica sa april 1913 . . sa 50 kg 11 83 Rž za oktober 1912 . . . ra 50 kg 9 39 Ove« za oktober 1912 . . za 50 kg 938 Kofuza za julij 1912 . , . za 50 kg 8 81 Koruza sa avgust 1912 . . za 50 kg 8 97 Koruza za maj 10H              za 60 kg   7*72
MlaČneje.
Heteorolotto nomcllo
ViHit uU mtrjem HOl             Srcdajf nila\ tlak SI-7« na
,   Us    s,|anje   S« !             j     ^~"
■2.    v*BJa    ▼ mm   £ 2                     i
29.   2.pop.' 734-2 l    28*0 ! si. jjzah. I    jasno ,.   9. zv.  7331 i   20 7 \ brezvetr
30.    7. z). I 732-0 !    17-7 ! si. sever
n   2. popj 732-3 i   25-8   sr. jzah.   pol oblač. „  i 9. zv.   734-5 !    202   si. jvzh.  ;        .
1/7 ! 7. zj. | 7347 |    16*2 !       .       |   megla
Srednja predvčerajšna temperatura 21 7°, norm. 190° in včerajšna 21*5°, norm. 19 1°, Padavina v 24 urah 00 mm in 0*0 mm
■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaS
I    Zahvala.     |
H Povodom smrti dragega, nepo- fl| H zabnega soproga, gospoda               H
I Ivana Potiska I
^m                  slikarja                  ^m
^B došlo mi je mnogo sožalja. Zato se ^H ^H tem potom zahvaljujem vsem sorod- ^H ^M nikom, prijateljem in znancem, ki ^H ^H so spremili raj ni ka k večnemu H ■ počitku.                                  23:3 B
^S           ...:no se zahvaljujem pre^. g. H
|H župniku Iv. Vrhovniku za obiske in IH ^M tolažbo v dolgotrajni bolezni. gosp. ^m H pevcem in sploh vsem, ki so izkazali H H rajnsku zadnjo čast                        H
^B        Ljubljana, 1. julija 1912.             nj
H              Žal«[o6a soproga«   ^
^__^_                   _         _            ___
i mladi U psi
se prodajo         2331
f KstcdvorsRi uliti M. 1 h Ljubljani.
Lesa enonadslropna hi
pripravna    za    vsako    trgovino na glavni  cesti v Spodnji  Siški,
sc proda pod jako ugodnimi pogoji.
Već   pove    upravništvo    ^Sloven-ske^a Naroda«                             2295
letošnje poletje v znamenju
čevliev Bata
4     NTflu^    jk    Jt     fr
Js^^^^^^Pjrjr m fa mirtu i
ss Dobivajo se povsod. ss
Tužnim srcem naznaniamo Tsem sorod nikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočni danes ob : 39. uri zjutraj poklical v boljSo bodočnost naSo nepozabno hčerko ozi-roma sestro, gospodično
Angelco Polakovo,
gojeako na učheljišču
y 17. letu njene starosti.
Zemeljski   ostanki   predrage  nam pokojnice se prepeljajo iz
Št Petra na Krasu v Trbovlje.
I                   Pogreb sc bo vršil dne 2. julija  ob "/,10. uri dopoldne od
I          kolodvora v Trbovljah na pokopali*če, kjer bo počivala naša An-
gclca pri svojih starših.
Mase zadušnice se bodo brale v Št Petru in Trbovljah. St Pclcr na Krasu, dne 90. junija 1912.
Žalijota rodbina Dolničar-Polakova.
Brez posebnega obvestila.
HPMkiziiiM
dobe osebe vsakega stanu brez onustitve pokliča. — Ponudbe pod „I. S. 1011*" na anončno okspedicijo J. Rafael oa Dunaju, Graben 28.                                                 2315
Inteligentna gospodična
trgovce va sirota, 23 let stara, do mače vzgo-jena, 250.000 mark gotovine bi se čimprej omožila z dostojnim gospodom z zagotov-
Ijeno pozicijo. Temu odgovarjajoče ponudbe pod šifro: „E. F. M CAln, HanptposL Str. Dftser." — lndirekini nasprotni oglasi se odklanjajo.                                            2345
Bedka prilika I       BeHka prilika I
Zelo dober pianino
se po c€nl proda na vogln 8v. Petra ceste, vhod Radeckega cesta 2, L nadstr.
Srnštvo inženirjev v Ijnbljani
iš4e za 1* avgust ali takol
v pritličju ali najvišje v L nadstropju kolikor mogoče v sredim mesta.  2171
Kupim dobro ohranjen
oodheni automat
za 'jostilae. Ponudbe z navedbo cene na Ignaca Kalana! gostilni5arja v Cerknem, Coriško.        2339
Proda se po ceni
radi    povečave    obrata    malo   rabljen,
še skoro nov           ^34
petrolinov motsr
10—12 HP, postavljen od isrf'dke J. \Varchalowski z Dunaja. -- "£)opisi za nadalina pojasnila pod PetTOlinOV »motor11   upravništvu    >c.        Naroda.
Potnlk"
specerijske stroke za Kn in Gori-ško event. Koroško se sjreime ta koj#
Istotam  se sprejene
kontorist
zmožen obeh deželnih jezikov, — Na-tančne ponudbe s plačilnim zahtevkom pod Šiiro 9|/L» 10001* na uprvništvo »Slov. Naroda«.                            2327
Kupi se vodna it
za 50—100 konjskih siL
Vodna sila je lahko že uporabljena ali tuđi ne. Kupi se even. tuđi zraven stojeće poslopje (mlin, žaga itd) Od železnice ne srne biti več kot 3/4 ure oddaljena. — Ponudi naj se pod Šifro „Vodna mofc 350" na upravništvo »Slov. Naroda« in sicer se naj navede le skupna cena in kje leži ponuđeno. 2352
Odfam svojo najbolje idočo
gostilno
aa Dunajn, katera ima več prometa kct   največjih    5   ljubljanskih   gostilen
na račun pod zelo ngoDnimi pogoji.
Samo naj bolj zmožni in z dobrim i spri-čevali gostilni^arji se smejo obrniti na
A.  Kajfež  v  Kočenju.
2349
Skoraj novo    >2325
mtorni kolo
6 7 HP s stranskim   sedežem,   dvojno prestavo, prenos z verigo,
se po eeni proda.
Ogleda i a preizkusi se pri trrdki
Kai4 Camopnik A Ko«,
Stran 6.___________________________^___________                    SLOVPttSiri   NAffOD________________________________________147 Stev.
■■fy       x S stanovati ji in velikim
lllflr]         ^0"     2tM
niVrf: a Pn«a 11tžii umi:
11 IJU ***itmw|ami ***** **■
USMA Natančneje se  izve istotam
Veliko dunajsko podjetjc
IM* u Uk*|*a{i »astop
slovensko - nemftkega
Pooudbe pod šifro „tttaiika truiba"
na upraTĐiŠtro »SIot. Naroda«        23^3
Kavama/^
•   ^^FloHlanrta ulica ftt §.
AUTOMOBIL !
Ima 18 konjskih moči, a dvema cilin-droma, najbolišega sistema DioKtrtom. Ogleda se pri g ft*to«, Sv. P«4r* ocsta *t 47.                            2205
Mlad tpiliiink
se takoj sprejme.
Telovadec,  vaditei)   »ma  prt doost Naslov pove upravništvo»Slov Naroda«
Haifineiše rokavite pi fonta paiini li ni f ti široko wpmšLm{ti pr*4»e4i w aa|tt»«l*i fta&ovoatl.
948          Za obila aarrtiU se pri porota                 I
OTILIJA    BRAČKO
> Uilinu. Dsoauki EKla 12. i litlioni ftffi..
Velik semen] za posodo
na Resljewi cesti.
porcelaasko, stekUno,  emajlao in iu*sušno blago.
Prodaja se od danes do 6. julija.
Obilega obiska prosi                             2319                                    Ivan  Kut.
______________^™_M_-—_——___—___—_——__^-. i,
! tlllOZPmska lavarovalna đnitia za ljenje I
■   lllLULullltfllll „ Ravnateljstvo: Dunaj Lf Aspernplatx 1 s
■   s« pripofoča za sklepa nje zavarovanj za fhHicoft, i*ate, doto, za zavarovanja za čab   1
■                     vojaške službe po na'iigodneiSil pofoffli ter najnižjih prerrnjah.                   I
I Ihusvi #mka kn te t!tl tlifi 375 tip*. — km* ton lita 1!M *ili 112 nlijmi I Gener. z&stopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu L, Schmiedgasse 40, I I k|er slro^O reelni, delarmi Mtrudniki vsak 6a« dob« tobro sluifco. I
M                                              Nadzornik  za  Kranisko :                                       611   I
I------ Ljubljana, Hrvatski trg št. 4. =====
I.  Ljubljansko uradniško gospodarsko društvo
Kongresni trg St 12.                  v likvidaciji.                  Kongresni trg St 12.
Do 50'. zitžac ceie.                               5o 50*, zsižaie c«c
Vsled zatvoritve novomeške podružnice se je ljubljanska zaloga znatno pomnožila.
= Vika mira sanfiktraia, pJaitEriiskega ii menitoga kiaga. —=
Ceae lirei primerc nizke,                            Cene brci prlmere nisk«.
2301                                      Likvidacijski odbor.
Kolinska lovama
-——-   ■ A S^ đSk   ——-—i
■MMi    I ^^ ^^ ^J    SSSSS
spretneg'a
potnika.
Oferti v pisarno v Ljubljano.
I       ^        ^    I
I      Beiim      I
■  «ia   kupim   »Slovenski  Ila>trovani  ■ I        Tednik«. ki priob^uie tako        I
I niii« slike li lipe roman, I
■  H^   bree njega već biti ne morem    ■
: Izšel i« prvi ii ediii iltieuki : \
za leto 1913.     \
) Neobhodno   potreben   bankam,   hranilni-:  $ cam,   posojUnicam,  gg.   odvetnikom,  no- < 1   | tarjem, trgovcem in vsaki pisarm   Obsega j i c 372 strani v 8#  in  je  trpežno   vezan. —
^ Cena   K  190, s  pošto 30 vinanev  več. '-
Dobiva se pri založniku        2274 '
Hinko Saxu w Idriji
s Sva      §»«»w•«»>**      ctfuffod«
Zclcznato kina-vino
lekarnarj«
X;   PICCOLIJA v UUBUANl. Dunajska cesta*
obsega   navedeno   množino
—;SSSSSZII3    železa v nasprotstvu z dm
gimi  železnatimi   kina-vini,
ki    obsegajo   samo    toliko
železa   kakoi   navadna   na-
^            mizna vina in mmajo torej
j^^l^        nob«ne zdravilne vrednosti.
&flfu|       To dokazuje  več  kemiških
>^^9^        analiz in tuđi ona, ki se je
^^J^^        izvršila   po   odredbi   c.   kr.
j  ministrstva notranjih zadev
Zeleznato vino lekarnarja
^__mmm__^^    Piccolija    jači    slabokrvne,
«m«^mb««phm    nervozne, vsled bolezni osla-
bele osebe, slabe in bolezno
izgledajoce otroke.
M                Steklemca s    , 1.2K.3
i stcklenice K 6 60   Voznina ?                          in zavojntna prosta.
Fotogralske aparate
kakor   tudi  tsc ▼ to stroko  spadajo^e potrebščine ima v zalomi
lotomannlaktura in drogerija
„Adrija"
atilast¥Eiia taiipnaoa prodaja strapov
Selenburgova ulica št. 5.
Temnica na razpolago. Zunanja    naročila    z    obratno    pošto
i 9W: Mivaii! Uk.
Ano Ooiec
i rjikljaia, Riaska cesta St. 11
• 7                       podružnica                1207
: bije TtoBi l 4 (to mm mti).
! Tmiraa s kalesi
tn nllh deli.
iiiuiiiiiii! kilu
>
) Najboljše pneumatike.
I lJBiajrta litiiHrti in reetna tavarovalnita I
B                  Wmmm\ IX., Marta ThtrMimstrasse «. 5.                  p
9  = f ara^stai zakUd K 45,900.0<M>*— z                            Zirarovtna glirnici K 150,000.000-—    °
9 Vsi načini življenskega zavarovanja   g
!S                                        pod najugodnej&mi pogoji:                                         =
jS   * faramttraaft 40      4ivid«B«o, zavaiovanje za doživetje in smrt z garantirano    s=
■Ol   padajočimi rrennjami; rentno /av.uovanie. — ZaTmroraa|e sa dote In voiaftko   IH]
gl  Slatko kroi wšxmwwtišhm pr«la%avel  Če starši umro, odpade vsako nadaljnje   1=1
S  plačevanje premiie.             Madsoralk sa Kiulsko:                                          «sj
i HV- dril  matateik * Lfafclfaai, SUzabetna cesta it 4. -«  M
5,, ,     Razglas.
Ker se nekateri mejaši Gruberjevega prekopa laste pravic do užitka brezin Gruberjevega kanala na ta način, da jih kosijo, oziroma prioravajo, daje pod pisani mestni magistrat tem potom m znanje, da so te brezine javna last mestne občine ljubljanske, vpisane v seziamku II. javnega imetja pod pare. št. 298 in 313 kat. obč. Poljansko prednestje ter pod para št. 643/1 kat. obč. Karlovsko predmestje in nima do njil. nihče drugi nobenih katerih-koli pravic.
i               Vsled tega prepoveduje  mestni magistrat na podlagi § 26 občinskega
I reda za deželno stolno mesto Ljubljano vsako upaabo teh brezin, bodisi pašo,
j košnjo ali obdelovanje  in  se  bo vsak prestopek  ie   prepovedi v zmislu § 70
istega občinskega reda ali pa po cesarski naredbi zdne 20. aprila 1854 strogo
kaznoval.                                                                          \
Magistrat deželnega stolnega aesta Ljubljane,
dne 26. junija  1912.
Župan: dr. Ivau Tavčar I r.
Km7£j OBLfcK
liuhliana   ^i VdUtazal°9a
Kongresni trg Jt. 6.   jk?  {»vii»
Naročeni čevlji se izde-lujejo v lastni delavnici.
-------——                                                                                                      i—
C. kr. austrijske   ^ državne ieleznlcei Izvleček   iz   voznega   redai
Fostafa; Ll«bl|aaa futnl kolodvor. Odhod.
6-52 zjutraj. Osebni vlak na Kran], Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, TrbiŽ, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št Vid ob Glini, Dunm
7-32 zjMtraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo, Strano- Torlice
9-OS dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd,  Celovec, Dunaj.
1s31 popoldn«. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-32 popoldnc. Osebni vlak na Kranj, Tržie, Jesenice Gorico, Trst, TrbiŽ, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
S-35 iveieri Osebni vlak na Kranj, Tržič, Tesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč, Dunaj
7»44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočcvie. Trebnje, Št Janž, Rudolfovo.
1O-OO po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zve2a na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, SolnogTad, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin
Prihod.
7*23 zj«traj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice. Jesenic.   z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina,   Draždan,   Prage,  Linča,   (Londom \ Vlissingena, Monakovega, Solnograda, In:-mosta, Beljaka), TrŽiča, Kranja. 8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovegi
i      St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
| 9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiži Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda, lnomosta. Beljaka.
11-14 dopoldne* Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka, Tržiča, Krania
3-OO popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St  Janža,  Trebnjega,   Ko-
i      čevja. Grosupljega.
1 4*20 popoldne- Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste, Beljaka, Tržiča, Krania
7-OO zvečer. Osebni vlak iz Jesenic i zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linča, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran* zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd Opatija-Reka).
i ••!£ zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Dunaja,  Linča,  Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja. 9»!2 po noči.   Osebni vlak iz  Straže-To-
!      pHc,   Rudolfovega,   Št  Janža,  Trebnjega,
|      Kočevja, Grosupljega. 11*33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go* rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postafa; Llublfana dri. kolodvor, Odhod   na Kamnik:   7-27,   11-50, 3-12,
^"15« (H"22 °^ nedeliah in praznikih). Prihod \z ^amnika:   6-42,   11-OO,  2-4t,
^"15» (1O-3O ob nedeljah in praznikih).
Ckr. artavno-zeieznlsko ravnatelistvo v Trstu
fiosvoA Mi ii Umi lekarnai i ljiiail
Na pnporočilo g. Medica naročit sem bil za poskušno 1 zavoj Vašega „lladni *al«". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesce staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim »Sladnim čajem« (znamka »Sladin«) hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. ZaWej Vas vljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj §e 6 zavojev Vašega »Sladnega čaja«, katerega bodem vsakemu najtopleje priporočal.                   Odličnim spoštovanjem udani                j
Vinko Ogorelec mlj., lesni trgovec, | Skofljica, 10. U. 1912.                                                                    j
Varčne gospodinle!  ;
Dočim daste za vsa druea redilna sredstva 1—3 K, velja „llltiB11 i ali dr. pl. Trnkoczy-ja ^Sladal ea|« 1 zavojček z 4kg samo 60 v tuđi pri tgovcu. i Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani l*karm» J TrBMOSf, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: VH1, Joserstadter- , strasse 25; HI, Radctzkvplatz 4; V., Schčnbrunnerstr. 109; v Gradcu: 5*ckstr. 3. i ■■■Htni—|o M »OM. — Frva ma|T^a *kspoHaa trrtfka. Fr*Uk««f«J» i lo>WMrttlfaio - Aroglfsko oom. - Hastla ma itvtMroloo. - TaLIBO. i