Mlado Jutrc?
/i
štev. 7
Nedelja, 12. februarja
193J
Tone Gaspari:
Noe
Joj, kako sta bila vesela oba! Lice« ca so se jima kar napenjala v nasmehu in toplo žarenje jima je grelo srčka. Jerica je pogledala bratca: »Tinček, za« hvali se!«
Tinček je vstal in se priklonil: »Prav lepa hvala, Merkur!«
Kraljica Večernica je bila prav ži«
ke na zemlji, je prigovarjala: »No, 1« povej nam!«
Tinček se je kar osrčil. Prav z zan* manjem ga je vse poslušalo. Takole j« začel:
»Doma sva z Jerico v lepi, zeleni dolini. Tam, kjer se začenja temni gozd, stoje lesena koča, njivica in maihen vrt.«
-^gŠj
dane volje. Smehljala se je tudi ona, odkar se je začela pojedina.
Sredi tega veselja in smeha se je ne« pričakovano oglasil kraljevič:
»Tinček, povej nam, kako je pri vas doma! Doslej sta vidva z Jerico samo poslušala Zdaj bi pa tudi mi radi čuli kaj novega.«
Vsem je bilo to všeč. Še celo kraljica Luna, ki je že pogledala v vse kotič«
»Mhm!« je potrdila Jerica.
»Očka hodi vsako jutro v gozd, po« dirat drevesa, mama pa skrbi za naju. Kadar sedimo pred kočo, nam očka razkazuje po dolini belo cesto in sre» brno vodo... O, tudi pri nas je lepo! Včasi nam zvečer, ko se zmrači, kaže na nebo in nam pripoveduje tako lepo o zvezdah...«
Ali Tinček je izgovarjal zadnje bese«
de vedno tišje. Dve svetli solzi sta mu zalili oči. Zdrknili sta kakor žalostna misel čez lica.
»Očka in mama sta tako dobra!.. . Tako, tako rad ju imam!«
S težavo je razodel te besede.
Tudi Jerica si je zakrila z rokami obraz.
V	tisti tišini je nastal zunaj pod oknom šum. Hkratu se je vsa nebeška poljana čudno razsvetlila. Žar je posta« jal jačji, vedno jačji...
Nekaj nenavadnega se je dogajalo.
Obrazi gostov so postali resni in po« zorni.
Tinčka in Jerico je obšel spet strah pred čarovnikom Mrakom. Kraljica Lu* na je vstala, da pojde k oknu. Tedaj je priplavala mimo megla, tako prozor« na in svetla, da so jo gostje komaj za« pazili. Na megli je stafa krasotica vseh krasotic. Tako bajno lepa je bila, kakor nobena deklica, kar jih živi v nelzmer« nem osvetju. Če bi gostje ne videli nje« nih živih oči, lepših od zvezd samih, bi mislili, da je to le prikazen v sanjah. Po vitkem životu se je vilo prozorno ogrinjalo, ki se je končalo v dolgo, dol« go vlečko.
In ob oknu je krasotica obstala. S prečudno lepimi očmi je pogledala družbo.
»Jaz sem Repatica, mlada kraljica iz devetega svetovja!«
Govorila je, kakor bi doneli zvonovi.
»Zelja me je gnala, da sem si ogle« dala vsa svetovja, kolikor jih sije v ne« izmernem prostoru. Obiskala sem tudi tvoje kraljestvo, Mars. Videla sem tvo« jo zemljo, Večernica. Šla sem mimo de« žel vseh plemičev, ki so tu zbrani. A srečala sem tudi zemljo, kjer sta doma deček in deklica, ki sedita pri vas!«
V	silnem začudenju in pričakovanju go vsi poslušali to govorico. Komaj so se upali dihati. Krasotica je nadalje« vala:
»Tkiček in Jerica, poznam vaju! Na svoji poti sem pogledala tudi v Tiho dolino. Očka in mama mirno spita in sanjata o sreči svojih otrok. Z njima sanjata o tej sreči vsa dolina in ves gozd.«
Spet vse tiho.
Repatica je dvignila roke predse:
Vsi so se obrnili. »Ozrite se!«
Tam v ozadju so se začela razmikati drevesa. Preko njih so bežali kakor pti« ee bleščeči žarki...
Tinček in Jerica sta presenečeno vzkliknila:
»Naša hiša! Naš vrt!« Jedi to res« niča?
Prav pred njima se je res razprosti« rala Tiha dolina. Nad dolino je sanja« la domača koča v zgodnjih jutranjih urah. Nad kočo je tajinstveno šumel temni gozd.
»Tinček in Jerica! Vzemita darove! Vstanita ter pojdita tja na stezo, ki se vije čez Tiho dolino. Črnolaska Noč, ti ju spremljaj!«
(Konec prihodnjo nedeljo)
Ivan Albreht:
Deklica pravi
Mamica, pa veš kako rožice se smejejo? Čisto tiho, veš, tako kakor male deklice, kadar se pri mamicah nežno, nežno grejejo.
In pa, kaj mi rožica pravi, ko sva sami? Da nikdar ni ubožica, ker ima dovolj sestric, kterih slednja prav na las je podobna mami.
Kdor manj želi več dobi
Bili so trije bratje. Ničesar niso imeli razen hruške, ki so jo zvesto čuvali. Eden je bil pri hruški in jo čuval, druga dva pa sta hodila na dnino.
Nekega dne pošlje Bog na zemljo angela, da bi videl kako bratje živijo. Če slabo živijo, naj jim preskrbi boljše življenje. Ko pride na zemljo, se i spremeni v berača. Pride k tistemu, ki čuva drevo in ga prosi za hruško, čuvaj izbere eno izmed svojih hrušk, mu jo da in mu reče: »Tu imaš hruško; bratovih ti ne morem dati.« Berač-angel se zahvali in odide. Ko ostane drugega dne drugi brat doma in čuva hruško, pride angel tudi k njemu in ga prosi za hruško. Brat mu jo da in mu reče: »Svojo hruško ti dam, bratovih ti pa ne morem!« Angel se zahvali in odide. Tretji dan pride na najmlajšega brata vrsta, da čuva hruško. Tudi k njemu pride angel, izpremenjen v berača, in ga prosi za hruško. Tudi ta mu jo da in mu reče: »Vzemi jo, bratovih ti pa ne

morem dati!« Berač-«o«el m sabraE in odide.
Ko pride četrti dan, se a&gel izpre-meni v meniha in gre k bratom. Reče jim: »Pojdite z menoj, da vam preskr-bim boljše življenje!« Vsi trije gredo z njim. Ko pridejo do potoka, vpraša menih-angel najstarejšega brata, kaj si želi Ta mu odgovori: »Žfelim si, da bi bilo v tem potoku namestu vode vino in da bi bilo moje!« Angel naredi znamenje križa nad potokom in že je teklo po njem rujno vince, ki se je lesketalo v solncu kakor čisto zlato. Ljudje so pripravljali sode in jih polnili, a vina ni zmanjkalo. Angel je z dvema bratoma krenil dalje. Dospeli so do travnika, ki ga je pokrivala jata golobov. Menih-angel je vprašal drugega brata, kaj si želi. On mu je odgovoril: »Želim si, da bi bile tukaj namesto golobov ovce
in da bi bile moje.« AngeJ je naredil nad travnikom znamenje križa in že so ga pokrivale ovce. žene so jih pomolile, druge pa so začele delati sir in smetano. Najmlajši brat in angel sta šla sama dalje. Angelj ga je vprašal, kaj si želi. Odgovoril mu je: »Bog daj, da bi dobil ženo prave krščanske krvi.« Angel mu je odgovoril: »Težko jo bo dobiti. Na svetu so samo tri krščanske žene. Dve sta poročeni, ena pa je samska deklica, a ima mnogo snubačev!«
Prišla sta v grad, kjer je vladal car s svojo hčerko, ki je bila krščanske krvi Takoj sta šla k carju in ga prosila za hčerko. Car jima je rekel: »Mnogo carjev in plemicev je prosilo za hčerko, vidva pa sta berača!« Angel je dejal: »Deklica naj na hribu posadi trte. Cigar trta bo do jutri zjutraj obrodila grozdje, tega naj vzame. Za vsakega snubača naj vsadi eno trto!« Vsi so bili s tem zadovoljni. Deklica je zasadila trte in vsakemu namenila eno.
Zjutraj so jih šli gledat. Vsi so se začudili, ko so videli, da je obrodila
bratova trta. Car se ni upiral dati hčerko bratu v zakon. Takoj s« iS v cerkev k poroki. Ko sta se poročila, ju je angel odvedel v gozd, kjer sta živela leto dni
*
Ko se je leto končalo, je dejal Bog spet angelu: »Pojdi in poglej, kako živijo tisti trije bratje. Če slabo živijo, jim pomagaj še do boljšega življenja!« Angel odide na zemljo in se izpremeni v berača. Pride do prvega brata, ki je imel potok z vinom in ga prosi: »Prosim, dajte mi čašo vina!« Ta pa ga surovo zavrne: »Vsakemu beraču eno čašo, potem bo Kmalu zmanjkalo daru božjega!« Beiač-angel prekriža s palico potok in spet je zažuborela voda namestu vina. Angel mu reče: »To ni za tebe. Pojdi in čuvaj hruško!«
Nato gre naprej in pride do brata, ki je imel veliko čredo ovac. Poprosi ga za košček sira. Tudi ta mu reče: »Vsakemu en košček, pa bo kmalu vse »kopnelo!« Angel prekriža polje in že so se ovce izpremenile spet v golobe. Rekel mu je: »Nisi za to. Pojdi in čuvaj hruško!«
Naposled je prišel do najmlajšega brata, ki je živel s svojo družico vdano in složno. Angel-berač ga je poprosil za prenočišče. Brat ga je sprejel z odprtimi rokami. Dejal mu je: »Siromaki smo, kakor si sam siromak!« Žena je spelda črn kolač za gosta. Ko je pogledala v peč, ali je kruh že pečen, je opazila, da je kolač, ki je bil zamešen s črno moko bel in duhteč. To je povedala možu. Oba sta zahvalila Boga za čudež. Tedaj je žena postavila pred angela lepo pečen kolač. V kozarcu mu je prinesla vode, ko pa je gost namočil ustnice v vodo, se je izpremenila v vino. Nato je vstal ter se poslovil. Nad malo kolibo je napravil znamenje križa in koliba se je izpremenila v krasno palačo.
Angel ju je blagoslovil in ju zapustil. Tam sta srečno živela in živita še danes če že nista umrla.
Po srbski narodni pripovedki priredila Pranja Gomzi.
3T. Lamutova:
Bredica kramlja
Breda — narodno ime,
Neža svet* je ime, Bredica pa nosi kar obe.
Ker ob čaeu svete Neže »pet kokoflka jajčke leže, Bredica se sv. Neže veseli, jajček ved io v dar dobi.
Botri svoj> to tolmači in na brata se jezi, ker ime ji lepo pači: Breda, sreda, kreda, prazna je že skleda, fantje nagajivi so, seveda! »Veste,« pravi Bredica, »nisem samo Breda, ampak tudi sv. Neža, a molčite prosim, sicer brat bi me vnovič dražil rad: Sveta Neža, sveta Neža, ali si vlovila ježa? — To bi bil pa velik smrten greh sv. Neža namreč ni za smeh!«
Manica:
Sankal bi se rad
Za Jerebovega Šimeta so bile sanke višek sreče. Vsaj on je mislil tako, kadar je gledal svoje sovrstnike, ki so kakor lastovka brzeli s sankami po hribu navzdol.
šime pa je bdi ubog in ni premogel sank. Njegova mati, dninarica, ni imela denarja, še manj pa gozda, da bi iz svojega lesa mogla dati napraviti sinku sanke. In tako je Šime zaman zdi-hoval.
Ko je nekoč spet stal ob robu zamrz-lega ribnika in gledal kako letijo sankači s hriba čez ribnik in prav tja do ceste, je v strahu zapazil, kako ee je Doretu, sinu premožnega kmeta, udri led pod nogami. Revež je bil pol v vo-
di, pol na vrhu. Začel je kričati na pomoč, toda otroci so se bali priti blizu, kajti bila je nevarnost, da se pod težo led še bolj udere.
Le šime se ni pomišljal prav nič. Za-klical je Doretu naj miruje, sam pa se mu je previdno približal in po velikem
trudu, ne oziraje se na lastno nevarnost, je Doreta srečno spravil iz ledov-ja in ga spremil domov.
Doretov oče je bil Simetu zelo hvaležen za pomoč in ga vprašal, kaj želi za plačilo.
»Sanke«, je vzdihnil tsime.
»Samo sanke?« se je zasmejal oče. »No, te boš pa že dobil. Kar jutri se zglasi! Si že priden! Ti pa«, se je obrnil oče k hlapcu, »pelji še danes voz drv Šimetovi materi!«
Da ste videli potem drugi dan Šime-ta na sankališču! Niti kralj bi ne mogel biti srečnejši od njega! Pa kakšne sanke! Najlepše izmed vseh! Vsi so mu jih privoščili prav iz srca!
Manica:
Šegavi Pepe
Pepe, stari berač, ki smo ga imeli otroci prav radi, nam je nekoč povedal tole:
»Otroci, veliko sveta sem obhodil, veliko izkusil in marsikaj zanimivega doživel. Ali kaj takega, kar se mi je pripetilo visoko gori v katarinskih hribih, kaj takega, pravim, pa že ne! Pri neki
bajtici eem namreč prosil za prenočišče in ga tudi dobil. Za večerjo so mi dali skledico sokca in mi potem odkazali posteljo gori pod streho. Bili so vkljub svoji revščini zelo postrežljivi ljudje in mi znosili skupaj kar devet odej. Lepo sem se jim zahvalil in se zaril v posteljo. Ker je bilo hladno, sem si vse odeje potegnil čez glavo, da bi se prej ogreL Toda zaspati nisem mogel. Preveč so me motile zvezde, M so tako lepo sijale tisto noč . . .«
»Ha, ha, ha,« se zakrohočemo vsi naenkrat. »Zdaj ste nas pa potegnili.«
»Jaz — potegnil? Nič potegnil«, se je upiral Pepe.
»Slišite Pepe«, je dejal med glasnim smehom Kretmžarjev Tone, ki je bil naj-
večji izmed nas, »z devetimi odejami ste bili pokriti čez glavo in še pod streho ste ležali, pa trdite, da ste zvezde videli. Ne, to ni mogoče!«
»In vendar je res«, je tiščal svojo Pe-pe.
»Kako neki?«, smo kričali vsi.
»Kako neki?«, se je zahudil Pepe. »Če vam pa rečem, da je bila tista odeja vsa raztrgana in poleg tega je bila raztrgana tudi vsa streha nad menoj. Ali zdaj razumete?«
Zdaj smo bili seveda poraženi mi. Dali smo mu prav, kajpada. Oj, ta navihani Pepe!
Lev N. Tolstoj:
Osel in konj
Neki človek je Imel osla in konja, šli so po cesti in osel je rekel konju: »Teži me. ne zmorem vsega. Pomagaj mi. Vsaj malo. čisto malo vzemi raz mene.« Konj pa ga ni poslušal Osel se ie zgrudil od onemoglosti in umrl. Voznik pa je naložil vse z osla na konja crknjeno žival odri in celo no eno kožo poveznili konju preko obteženega hrbta. Konj je vzdihnil: »O gorje mi ubogemu, groza meni nesrečnemu! Nisem mu hotel nesti malega, a zdaij moram prenašati vse njegovo breme, da celo njegovo kožo.«	Prevedel Borut Ž.
Če zadremljem
Rešitev
Hvala, da ste me rešili. Imate prav. Pravilno se glasi tako:
Konj skače po travniku. Pa priteče mali kuža, laja vanj in ga celo ugrizne v nogo. Konj pa vzdigne nogo in brcne. Kuža milo zacvili, se prekucne in obleži.
škorec je ušel iz kletke. Zletel je na bližnje drevo in zažvižgal lepo pesnico. Pa ga je zapazila mačka in v svoji grešni duši zaželela mastne pečenke. Previdno in potuhnjeno se je plazila na drevo, škorec pa je pravočasno opazil nevarnost, razprostrl krila in urno zletel nazaj v kletko. S tem je pa seveda zletela tudi mački pečenka izpred nosa.
Naš petelin je zelo priden. V zgodnjih jutranjih urah začne kikirikati in prepeva vse dotlej, da spravi pokoncu vso hišo. Čez dan hodi ponosno po dvorišču in vodi za seboj vso kurjo družino. Večkrat obišče tudi kokljo, ki sedi na gnezdu in vali piščeta.
Utva:
Na vrat - na no?
Na vrat, na nos, na samo Svečnico se je oglasil kos. S prelepo pesmico ljubimko, priklical svojo Minko, in pel:
»Le brž, le brž, zdaj gnezdo narediva, le brž, le brž, se oženiva!«
Na vrat, na nos, je skozi mah in rahlo prst, pokukal beli zvonček, k poroki njuni pozvonkljal: »Le brž, le brž se oženita, da bo o postu krst!«
Stooka breza premišljuje, mladost, to noro, zaničuje:
»Saj vendar ni spomlad še prava, le zima malo je norčava, a ta nesrečni kos, se ženi kar na vrat — na nos!«
Oblaki so zmerom vsaj petsto metrov nad zemljo.
Miši in zajci zaspijo med dnevom gotovo šestnajstkrat do dvajsetkrat to se prav tolikokrat prebudijo.
Štorklja doseže starost od tridesetih do pet in štiridesetih let, kukovca in morski galeb petdeset let, labod pa osemdeset let.
Lekarniške tehtnice stehtajo tudi t»-sočinko miliigrama.
Ptice so ediine živali, ki se tudi pri največji vročini ne potijo.
V Irski in v Bolgariji dosežejo ljudje zelo visoko starost; mnogo prebivalcev doživi po sto let.
Človek, ki doživi pet deseto leto, je porabii v času svojega življenja okrog 25.000 kg hrane.
Tri uganke
Rešitev
1.	Preštejte ga, pa boste vedeli
2.	Ko oblečem srajco.
3.	čas.
l^piM^r^jJrmčkLl
Imam prijateljico Anico Hribernikovo, ki je dobra, ubogljiva in poslušna deklica. Zaradi teh lastnosti mi je najdražja
Minca Kralj, učenka 3. razreda oso. šole v Domžalah
Ljubim dve prijateljici: Marico in Doris. Skupaj se igramo in delamo ročna dela. Ker sta zelo prijazni in dobri, ju imam ze>-lo rada.
Gabrijela Janežič, učenka 3. razreda v Domžalah.
Iz Domžal pišejo: da ima Anica Hriber-nikova rada Minco Kraljevo, da ima Jurij Volkan. učenec 3. razreda prijatelja, s katerim ždita in tičita vedno skupaj, da ima učenec 3. razreda Petko Kvas prijatelja, na katerega je tako navezan, da ne moreta živeti drug brez drugega, da ima učenec 3. razreda Pavel Bohinjc prijatelja, ki mu je vedno ob strani in da ima učenec 3. razreda Matic Majce prijatelja, s katerim delita žalost in veselje.
Najljubša prijateljica mi je Zdenka s Sušaka, ki mi je rešila življinje. ko sem s čolna padla v morje.
Lovra Spari, učenka 3. razreda meščanske šole v Slovenski Bistriei.
Micika Vogrinc pa piše: Moji najboljši prijateljici sta Greta in Ivankica. Greta je med vsemi učenkami najboljša in mi v sili rada pomaga. Ivankica me je obiskovala na domu, ko sem bila bolna. S tem je pokazala, da je zvesta prijateljica.
Micika Vogrinc. učenka 2. razreda meščanske šole v Brežicah.
Prav srčna hvala za krasno darilce »Sambo in Joko«, katero sem dobil po žrebu zadnjega natečaja. Knjižico sem pokazal vsem, nekateri so mi jo celo zavidali. Omahnov Bogo mi je pa k nagradi iskreno čestital. Zaradi njegovega mirnega značaja in duševnih vrlin smatram Boga za sorodno dušo in iskrenega prijatelja.
Kornelij Teran. učenec 1. a razr. višje narodne šole v Višnji gori.
Lepo se zahvaljujem za članka »Za spretne roke« in »Kako se naredi vlak in postaja«. Oboje mi je uspelo in sem oddal v šoli kot ročne delo.
Edi Brajnik, učenec 5. razreda osnovne šole v Kamniku.
Že večkrat sem Ti mislila pisati, pa »e moram toliko učiti, da res ne utegnem. Ce sem pa prosta, grem najrajši na drsališče. Tudi moji mlajši sestrici in bratec se že pogumno drsajo. Lepo Te pozdravlja
Jankica Globočnik. učenka 4. razreda osnovne šole v Tržiču.
V odgovor na natečaj »Zakaj mi je moj prijatelj tako drag«, naj navedem, da imam prijatelja, ki mi je res dober vodnik, navaja me k dobremu ter skrbi, da ne zaidem na slabo pot. Da ne boš preveč radoveden, kdo je to. Ti zaupam. Ime mu je »dobra knjiga« in to nam nudiš Ti v svoji mladi jutrovski knjižnici. Pozdravlja Te
Miloš Rutar, dijak 1. razreda državne realne gimnazije v Kranju.
Prav lepo se zahvaljujem za knjigo »Prigode porednega Bobija«, ki me Je zelo razveselila Najljubša prijateljica mi je Terezika Roškarjeva, z njo delava .skupaj domače naloge, skupaj se učiva, skupaj se igrava. Zdaj, ko je zapadlo dosti »nega, »e pridno sankava.
Ivanka Glavar,
učenka 1. razreda viš. narodne šolo pri Kapeli, pošta Slatina-Radeoci.
Najljubši prijatelj mi je Ivan. Sirota je, brez staršev in vzgojila ga je naša perica Skupaj sankava in smučava, sKupaj se učiva in čitava. Zelo rad ga imam. ker je re»ež, ima pa tudi dobro srce, zlasti ljubi živali. Jutrovčke in strica Matica pozdravlja
Boris Grabner, učcnec prvega razreda klasične gimnazij« v Ljubljani.
Dve prijateljici imam; ena je Zdenka, druga je Jela. Zdenka me je rešila, ko bi bila kmalu prišla pod konja. Jela pride vedno k meni in me tolaži, kadar sem žalostna
Doris Obervalder, učenka 3. razreda v Domžalah.
Imam prijatelja, ki mi je res najdražji na svetu. Zakaj? Zato, ker uživava oba skupaj svojo otroško mladost. Če je žalosten, sem tudi jaz žalosten, če je vesel, sem tudi jaz vesel. To pa zato, ker se imava res rada. Ljubi Jutrov striček. sprejmi lepo pozdravček
Majd Matic, učenec HI. razr. v Domžalah.
Izmed vseh součenk imam najrajši Kraljevo Minco. Ona je moja prijateljica. Zato tudi sediva v šoli v isti klopu Večkrat mi kaj posodi, ali mi pa pokaže nalogo. Ker je pridna in mirna in mi nič ne nagaja, jo imam tako rada.
Anica Hribernik, uč. HI. razreda v Domžalah.
Prijatelja imam zato rad. ker mi je zvest hi dober svetovalec. Marsikdaj mi Je v potrebi tudi tolažnik. Ako se mi pripeti kaka nezgoda, vedno sočustvuje z menoj.
Pavel Bohinc, uč. III. razr. v Domžalah
Moj prijatelj mi je zato tako drag. ker se večkrat skupaj igrava. Ce mi zmanjka igrač, mi jih on posodi, če pa jih njemu zmanjka, mu jih jaz posodim. Ljubiva se tako, da ne moreva b'ti drug brez drugega.
Pepko Kvas. učenec III. razr. v Domžalah.
Ali ste že kedaj slišali o petelinu in vrabcu na dilcah? Povem vam, da sta ta dva ptiča velika prijatelja. Veste, jaz se
Fišem Vrabec, moj prijatelj pa Petelin epe. Sprijaznila sva se tam gori, pod lepo Golico, kjer se je meni zlomila smučka in sem obtičal v snegu Pa je vzel Petelin Vrabca na svoje smučke in sva se lepo pripeljala v dolino. Od takrat pa je postal moj dober prijatelj, ker sem spoznal njegovo dobro srce
Stojan Vrabec, učenec 1. realne gimnazije. Pred škofijo št 21. Ljubljana.
NAS IGOR Naš Igor res je čuden fant: dobil je v dar čist' novi g vam t! A kaj naredil je porednež ta, ramestu da bi oblekel ga? Medveda je v gvant zavil, a sam se je potem solzil...!
Dzim Vojko, dijak klas. gimn. v Ljubljani.
Med vsemi prijatelji mi je stric Matic najbolj všeč. Saj nas uči same koristne stvari. Kratkočasi nas, razvedruje in vedno ima kaj zanimivega za nas.
Stanko NovoSelič, »čenec 5. razreda osnovne šole v Sevnici ob Savi.
Imam prijatelja, ki je dobro leto mlajši od mene, poleg tega pa še sLabotnejši in meni je tako, kakor da bi mu moral biti za varuha, S prijateljem sva vedno sku-
paj. Zdaj, ko ie sneg, se hodiva skupaj sankat skupaj se igrava, delava hišice in večkrat se tudi skupaj učiva im piševa naloge. Ker mi prijatelj vse zaupa in ker me ima rad, mi je tako drag.
Jurij Vulkan, uč. III. razr. v Domžalah.
Dragi Jutrov striček/ Radoveden si, kdo je moj najljubši prijatelj? Ne povem Ti rad njegovega imena, ker bi ga gotovo še Ti rad imel za prijatelja Vzljubil sem ga zaradi njegove odkritosrčnosti m mu neomajno zaupam. Ime mu je Drago Ves prosti čas prebijeva skupaj, časih se tudi skregava, a se kmalu pobotava in bova zmerom dobra prijatelja
Janko Anžel, dijak mešč. šoL Pragersko
Moja prijateljica je srčno ljubljena Aiv drejka Lepega dne sva si zaželeli sladkih jagod Skupaj sva šli po naporni poti proti trati pod »Starcom«, ki je polna jagod. Kmalu sta bili najini košarici polni. Zdajci pa naju je z močnim hrupom iznenadil stric Jelen. Prestrašili sva se in legli na tla. Jelen pa se ni zmenil za naju in je oddrvel k studencu. Hiteli sva proti domu in nikdar ne bova pozabili tistega lepega dne. ko sva videli kralja divjadi v naših gorenjskih planinah.
Gusti Jeraša, uč. V. razr. p. Kokra pri Kranju.
Meni je moja najmilija prijateljica Miei-ka Senfner. Kada smo se neke ljetne večeri igrali p ml mojom kučom, ja nekako iz. nenada opazim, da nemam na vratu laričj-ča. Počela sam plakati i svi otidoše od mene, jer jim ja sroetab u igri Kod mene samo ostane moja vjerna prijateljica Mi-cika. Ona mi pomogne tražiti izgubljeni lančič i mi ga zbilja za nekoliko minuta nadjosmo.	Erna Šunko,
nčenica II. razr., Duga Resa.
ČAS
Tik, tak-tik, tak, čas hiti — čas beži se rodi — že ga ni. Pride dan — pride noč kot vrtel bi obroč. Kdaj začne — kdaj konča, kdo to ve _ kdo to ma? Hiti z njim — svoje dni da te zad' — ne pusti. Hiti zdaj! — Kar mudiš, to je preč. _ Nikdar več! Hiti zdaj — slušaj glas: še je čas — še je čas.
Franc Judec,
uč. V. razr.. Griže pri Celju.
Za spretne roke
Okvir za slike
Lep okvir za slike si lahko naredimo i" brezovih ali kakih drugih palic. Te naj bodo velikosti okvirja primerno debele.
Predvsem moramo palice razklati na dve polovici. Če razklana ploskev ni popolnoma ravna, jo primerno obrežemo ali obstružimo. Posamezne palice vežemo tako kakor vidimo na si. 1.
T>
M 1
Okvir zbijemo s prav tankimi žebljički. Najprej zbijemo okvir iz debelejših in na tega pribijemo še tanke palice. (SI. 2.)
J? £
Sliko, ki jo hočemo dati v okvir prilepimo na primerno debelo lepenko, ter jo z risalnimi žebljički pritrdimo na okvir. V te vrste okvirje se prilegajo slasti lovske slike.
Učitelj: »Krt poje vsak dan toliko, kolikor tehta.
Janezek: »Kako pa more zmeraj vedeti, koliko tehta?«
★
»Kje sediš v šoli?« vpraša Mirko Mihca.
»če se pomaknem za eno klop naprej — tedaj sedim v predzadnji klopi!« se odreže Mihec.
★
■»Ali zmerom jecljaš?« vpraša Janezek sošolca.
»Ne-n-ne,« mu ta odgovori, »sa-sa-sa-samo če go-go-govo-rim!«
Križanka »Mamuta
Vodoravno: 1. izumrli slon, prestolnica Grčije, 7. ptič.
Navpično: 1. poljska cvetica, 2. oče, 3. viteško orožje, 4. reka v vrbaski banovini, 5. veznik.
Rešitev križanke »Plesalka«
Navpično: 1. Jutro, 3. nad, 4. Ana, 5. sak, 6. ar.
Vodoravno: 2. Una, 5. Stana, 7. Vardar, 8. ko.
Rešitev zlogovnice
.polnoč — hlevec.
Rešitev kvadrata
1. Kras, 2. Rada, 3. Adam, 4. Samo.
Zlosrovnica
Sestavi iz naslednjih 13 zlogov: a-ča-e-ja-lo-po-per-ra-sr-šen-to-va-zi 6 besed: 1. Dišava. 2. Celina. 3. žuželka. 4. Padavina. 5. Prva žena. 6. Del pluga — katerih začetne črke dajo ime zadovoljnega človeka, tretje črke pa ime glasbila, ki se ta človek z njim zabava.
Dopolnjevalka
—rog
rog
—log
--log
II
Vstavi namesto črtic črke, da dobiš od I—II ime zakramenta.
Rebus

Opomba: Če je slika narobe obrnje« na, se čita nazaj (narobe). Na primer: če je ris obrnjen narobe, t j. z glavo navzdol, se čita sir ne ris.