222. številka.
Ljubljana, v četrtek 29. septembra 1904.
XXXVII. leto
- H ■
fckaja vsak dan zvečer, izimfii nedeije in praznike, ter Terja po poeti prejeman za evetro-ogreke dežele za vse leto 86 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljeno ■ pošiljanjem na đom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K« za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam pon], placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 b. - Za tuje dežele toliko teč, kolikor znaSa poBtnina. - Na naroCbe brez ietodobne vposujatve naročnine se ne ozira. - Za oznanile se pladnje od peterostopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, ča i* trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvoli trankovaa - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih olicah flt. B, in sicer uredništvo i L nadstropja, upravnifitvo pa v pritličja. -3
Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
n
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
11
Narodna tiskarna" telefon št. 8S.
Žalostne razmere na k. k. WerksvolksschuIe v Idriji.
Malo je zavodov na Kranjskem, o katerih bi se bilo čulo že toliko pritožb, kakor ravno o o. kr. rudniški šoli (recte k. k. \Verksvolksschule, kakor nosi naslov) v Idriji, ali prav erotcvo ga ni zavoda, kateremu bi bile pritožbe take malo hasnile, kakor ravi:o tej nesrečni šoli.
Znan je vpliv nemške birokracije celo na deželne zavode, ki jih vendar plačuje in vzdržuje slovenska dežela; potem ai pač ni težko misliti, kako blagodejen mora biti ta vpliv na zavod, ki ga vzdržuje erar, čigar predetavitelji pa so nemškoklerikalni birokratje. T: ljudje že sploh niso naklonjeni šolstvu, toliko manj še, ako se tiče ubogih slovenskih otrok. Zato je idrijska k. k. \Verksvolkssebule prp.va px8to?ka med Bvoiimi sestrami 7 deželi. Gospoda, oziroma gospod pri rudniški direkciji ji prav po mačehovsko reže prokleto trd kruh in čdi se nam, da rčasih celo brez ved-3 ti poljedeljekega ministrstva. Takozvani »Spart»y?tem« je tu prav nesramno grdo v cvetu.
K. k. WerksvolksschuIe ima 5 deških razredov s 3 paralelkarr.i, in 6 dekliških razredov, takisto s 3 pa-
Jelk&mi. Oba oddelka imata ekupno 3 s.d 1000 (tisoč) otrok in sta združena pod enim vodstvom. Vodja pa mora
oleg svojih pisarniških poslov še prav pridno učiti svoj razred, ki šteje kak h 60—70 otrok. Zakaj se oddelka popolnoma ne ločita in zakaj se ne da vsakemu svoje vodstvo? Radi iSpsrsystcxKa<f. Poljedelsko ministrstvo je z odlokom z dne 5. marca 1903, št. 2053/183 ustanovilo na tej eoli 14 definitiviiih učiteljskih most, poleg tega še mesto kateheta in uči-obrtno šolo extra etatum. Ali kaj vidimo? Mesto 14 učnih moči jih je stalno nastavljenih le 12, med t^rni 8 učiteljic, dalje 1 suplert in 4 volontorji (3 učiteljico). Pripominjamo, da je voionterjem dovoljena milostna
nagrada mesečnih 60 K. Zakaj se ne razpišeta prazni dve stalni mesti? Radi »Sparsvstema«. Ko je lansko leto ena ismed volonterk napravila izpit učiteljske usposobljenosti, je šla k rudniškemu nadsvetniku, naj razpiše eno mesto, da bo ona prosila zanje; in kakšen je bil odgovor? La-koničen: »Ich kann nicht«.
Skoro vsi razredi na obeh oddelkih so prenapolnjeni. Toda deškemu bo nekaj učencev odvzela mestna realka, kaj pa z dekliškim? Z ozirom nato je neka za šolo posebno vneta g. učiteljica predlagala pri učiteljski konferenci, naj bi se rudniško ravnateljstvo naprosilo, da ustanovi na dekliškem oddelku poleg šestega še sedmi razred, pa bi se na ta način tudi prenapolnjenosti odpčmoglo. Dasi se je tudi deželni šolski svet izrekel, naj se šola razširi navzgor, to je, naj se pomnoži število razredov in ne paralelk, se vendar rudniško ravnateljstvo ni oziralo na te predloge, marveč je kar ukazalo, da se sme ustanoviti kvečjemu še ena pa-ralelka, sicer pa še te ni treba, ker mora vodstvo šole skrbeti za to, da se učeaci primerno razdele po vseh razredih. Ljudje božji, ali ste Že čuli kaj takega?! Po tem ukazu učenci ne bodo šli iz enega razreda v drugega, ker so dobili prvi red, ampak zato, da se umaknejo drugim, in zopet učenci ne bodo zato ostali v enem razredu, ker niso sposobni za višji razred, ampak zato, ker bi bilo v višjem preveč otrok. To je pedagogika. Tako se godi, kadar se kopitar loti slikarstva.  Nadsvetnik Schmid dela I
•
s k. k. Werksvolksschule kakor svinja z mehom. Nele da nima niti pojma o Ijadskošolski izobrazbi, on tudi nima srca za tiste uboge živalce, ks Urim je namenjena ta šola. »Nur sparen, nur ep&ren, damit die Tan< j tiemen grČ3ser werden!«, to je pa rola pri rudniški direkciji, pa če vse j vzame vr&g, da se le tanisjem ne i ioti. No, letos n. pr. jih že ni vzel, i tako je samo g. nadsvetnik: baje dobil j 1200 K (reci dvanajststo kron) nagrade \
Eno učiteljsko mesto. Se že splača štediti.
človek bi pričakoval, da je gosp. nađsvetnik vsaj dosleden pri sledenju z eraridnim premoženjem. Pa ni. Evo dva velepomembna kontrastna slučaja. Nekemu c. kr. učitelju bolehata že dolgo časa soproga in hčerka. 50 gld. na mesec, pa bolezen v rodbin*; zdravila draga, živila draga. Komu se ne smili tak človek? Gotovo vsakomur, samo g- nadsvetniku fcichmidu ne. Dotični učitelj je šel namreč h gesp. nadsvetniku, mu razložil svoj beden položaj in prosil podpore. G. nađsvetnik mu je svetoval, naj napravi vlogo na poljedeljsko ministrstvo, da ga bo že priporočil. Storjeno. Prošnja je bila priporočena tudi od deželnega šolskega nadzornika. Cez dolgo časa pa dobi detični učitelj od rudniške direkcije odlok, da mu je ministrstvo prošnjo odbilo. Sreča pa je hotela, da je ves obupani učiteij izvedel po drugi strani ravno nasprotno, da mu je namreč poljedeljsko ministrstvo dovolilo (ako se ne motimo) 100 K podpore. Podal se je še enkrat h g. nadsvetniku in ponižno vprašal, ako se je g. nadsvetnik morebiti zmotil, ker on dobro ve, da mu je bila prošnja ugodno rešena. Tedaj pa je g. nadsvetnik planil pokoncu, češ, da hoče učitelj bolje vedeti kakor on sam itd. Dotični učitelj pa se je mirno poslovil, hoteČ po drugi poti priti do svojega denarja. Ces pol ure ga je pa že rudniški sluga iskal po mestu in — podpora mu je bila izplačana. V kakšen fond bi bile izginile tiste kronce, da ni učitelj izvedel zanje?
Pa nasproten slučaj. Gospoda nad svetnika je jezilo, da so gospodične učiteljice in nekateri gospodje uradniki igrali tennis na prostoru, ki je last olepševalnega društva in so tako prišli v detiko s slovenskim meščanstvom. Zato je dal napraviti na e-ra-ričnem svetu nov tennis prostor za kazinarje. Potem pa jih je hodil nadzorovat, ako so se vsi preselili iz slovanskega D« kazinarski prostor. Od izvedenca smo poizvedali, da je to
delo stalo najmanj 2000 K. Iz katerega fonda so se p* ti stroški pokrili? Pa vsaj ni zadostovalo tistih 100 K, katere je v ta namen darovalo poljedelsko ministrstvo in tistih 100 K, katere je nabral med kazi-narji. Ko bila nestrpnost tega nemškega proieŽiranca, ki ni bil še na nobeni slovenski veselici, malo manjša, bi imeli tu denar že za drugo učiteljsko mesto.
Tako smo torej videli, da štedi g. nadsvetnik le napram ljudstvu, v prvi vrsti pri Šoli. Kolikokrat se je pri učiteljskih konferencah že poudarjalo, da primanjkuje raznih učil za nazorni nauk, ali nadsvetnikova ušesa so bila vedno gluhs, dasiravno je nekdaj ezzistiral tak fmd za učne potrebščine. Kamor le pogledamo v šolo, povsod vidimo vse polno nedo-statkov, katerih n. pr. ne bomo opazili v uradniških hišah. Ped je tak, da je naravnost škandalozno. V Idriji hodijo otroci navadno bosi v šolo in bosi otroci naj hodijo po takem podu, iz katerega štrli trska pri trski. In pa stopnice?! To se mora človek kar čuditi tem gospodom, kako so iz najd!jivi, samo da štedijo tam, kjer bi ne smeli. Podstavki na stopnicah so bili napol trhljeni in bilo bi treba novih. Pa to bi preveč stolo. Zato so dali pribiti na sredo 2 5 m dolgih in trhljenih podstavkov, kakih 8 cm široke deščice in držati mora. Kdor zna, pa zna!
"Rudniška direkcija je v resnici prava mačeha svoji k. k. Werksvolka-schule. Svoj>3 mržnje do nje ne more zakriti, ker se pojavlja pri vsaki priložnosti. Postava pravi, da v mestih, Lpr se nahaja kaka srednja šola, prične in konča poduk tudi ljudska šola ob istem času kakor srednja. Oziraje se na to, je tudi deželni šolski Bvet koncem zadnjega šolskega leta ugodil prošnji vodstva tukajšnje ljudske šole in dovoli!, da se sme ravnati po mestni realki. Ali g. nadsvetnik tega ni hotel pripustiti, marveč se je še obrnil na poljedelsko ministrstva Z Dunaja pa je prišel brzojavni od-
govor, da je šolo takoj zapreti. Pa vzlic temu je trajal poduk še par dni. Res je, da se šolsko leto ne more zaključiti kar meni nič, tebi nič, ker je potreba še konference itd. Pričakovati bi pa bilo, da se bodo gospodje vsaj začetnega termina držali, ali nadsvetnikova trma tega ne dovoli. Realka ima šolsko mašo v nedeljo dne 18 t. m., ljudska šola pa jo je na nadsvetnikov ukaz imela že v četrtek 15 t. m. Tako se g. nadsvetnik Schmid briga za ukaze poljedelskega ministrstva. Ce je namreč isto zaukazalo, da mora ljudska šola šolsko leto končati ob istem Času kakor realka, je vendar eo ipso umevno, da morata tudi pričeti skupaj.
Nikakor ne moremo trditi, da smo s temi vrsticami podali javnosti vse nedostatke, ki vladajo na idrijski k. k. |\Verksvolksschale, pa vendar upamo, da si bode občinstvo že lahko i napravilo približno sliko žalostnih razmer na ljudski šoli drugega deželnega mesta. Gospodom državnim poslancem, posebno našemu zastopniku g. dr. Ferjančiču, pa polagamo na srce, da pri poljedelskem ministrstvu malo povprašajo, če je gospodi znano, kaj počenja idrijski pasa. V tem oziru se mora kaj storiti Erar je že dosti izmolzol iz Idrije, naj ji da vsaj pošteno ljudsko šo!o. G,
Epilog o svečanostih v Selgr?du.
Svečanosti v Bolgradu so so završile nad vse pričakovale sijajno in brez vsakega disakorda. Slovanske goste je sprejei Belgrad s pravo slc-vansco gostoljubnostjo in ljubavjc. Vsakdo, ki so je povrnil it prestolnice srbske kraljevine, jo brez dvoma prinesel sabo najlepše, najjasnejše spomine. Ne  tako slovanski novinarji!
Slovanski novinarji so pohiteli v Bdlgrad, ne strašeč ss znat:, h gmotnih žrtev, da h: mogli podati občinstva točna in verodostojna poročila o svečanostih v Balgrsdu in so se n »dejan, da bodo našli v srbskih vladnih
LISTEK«
Rižanska dolina v Istri ter nje okolica.
(KOjOCC.)
Zan'gradska pečina nam je vedno bližja. Na desni ob njej vidimo velik kos zidu — pač nekdanja grajska Biena. Tu je tudi že hudourniška st.-uga, ki vodi navzgor do pod pečin in po kateri nam je kreniti. Struga je ozka in globoka, zajezena tuintam z velikimi skalami, katere je očivjdno odtrgala voda od ostale pečine ter jih spravila tu dol. Zanigradci kažejo Veliko skalo, katero je voda že za njih dobe speljala dokaj daleč s prejšnjega mesta. Obdaja nas pravi Prdzemski hlad. Treba le še preko Nekaterih skal in pred nami je zanimiva pečina. Nad glavami nam za-prhuia jata divjih golobov in raztegne &e krik in žvižg raznih drugih skalah ptičev.
Ako se ozremo navgor po pečini, vidimo nekako sredi pečine ven štr-lečo skalo, ki pa pravzaprav obstoji
le iz zunanje dosti tanke stene, a med to zunanjo steno in pečino se dviga navpični rov, v katerega se r/'.ore odspodaj gori zreti, kakor v kak dimnik. Ne visoko v rovu je videti tri povprečno položene štiri-voglaste trame. Ako pa splezamo še' višje po pečini ter se iosže ozremo v rctlino, našteti mor« mo dekret t*?ih tramov. A pri tom treba bili jako oprezen, ker bi ne bilo dobro zdrkniti po skalovju.
Ko smo se zopet varno spravili nazaj v jarek, ozrimo se še enkrat na pečino, na kateri so začrtani znaki hudourniškega vodopada ... V tem breznu mora neurje pač strašno in veličastno odmevati!
Zanima nas vsekako tudi vpra sanje, kako so oni trami prišli v danes  absolutno  nedostopno votlino? Kaka je bila  nekdaj tu formacija
zemlje?
Ljudje pripovedujejo, da je je dnoč en tram že doli padel ter da je bil iz smokvenega lesa. O votlini pa pravijo, da je služila morskim roparjem za shrambo njihove blagajne in dragocenosti.
Od pečine se povrnemo nazaj k Vzročku, odkoder nas steza mimo cerkvice povede na rižansko cesto, po kateri prehodimo dolino do De* kani v dobri ur;, kdor hoče, se lahko od Zanigradske pečine poda še dalje proti Zacigradu, Hrastovljam in Dolu ter cd tod na Kubed. No, za tako turo treba krepkih rog.
Spomniti moram tudi še podzemske jamo nad Bezovico — malo vasico med Loko in Podpečjo, baš severno nad Vzročkom. Ta jama je jako prostrana ter ima prekrasnih kapnikov, a daleč po njej še ni bil nikdo, ker se brez varnostnih priprav nihče ne upa v ta skrivnostni temni labirint ... Ni pa tudi nikogar, ki bi se pobrigal za raziskavanje te jame in tako spe v tmini dalje podzemski krasovi in čudeži, ki bi moiria nad-krilili one v postojnski jami. . .
Zabeležim naj končno še, da se nahajajo v rižanski okolici trije stari glagolski napisi: eden kamen je vzidan v neko hišo v Hrastov-jah, en napis se nahaja v Predloški cerkvi, a en kamen je izkopal peki črno-kalčan ter ga vzidal v svoj — hlev...
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest.
XVIII.
(Konec.)
Skozi gosto, sivo meglo, ki je leno valovala po širnem barju, je hitel Anton Magajna od Borovnice proti samostanu v Bistri. Culi so se samo težki koraki in žvenketanje orožja. Starodavno sovraštvo proti samostana, ki je kipelo v teh možeh, je pospeševalo njih korake in jih navdajalo s tistim brezmejnim gnevom, ki nima besed, ki samo hrepeni po boju, po krvi in ubijanju, ki daje slabotnežem nadčloveške moči in dela iz bojazljivcev velmože.
Četa je letela, kar je mogla. Nihče ni mislil, da je treba ohraniti moči in se ne utruditi, vsakdo je koprnel po trenotku, ko začne uničevati. Skozi meglo so sijali plameni gorečih koč, ki so jih onkraj Ljubljanice zažigali ustaški kmetje in t) je Magajnovo četo vzpodbujalo in razvnemalo, ter ji dajalo zavest, da ni osamljena, Četudi je izostala pričakovana pomoč.
Zdaj so se v daljavi pojavili nejasni obrisi samostana in obenem je Magajna ustavil svoj tek in velel četi
naj obstoji. Mirno je ležal pred ustaši obširni samostan, na Čigar strehi so rahlo svetlikali prvi žarki vzhajajočega solnea.
— Kakor zavetišče miru in sreče in iztoČisče božjega blagoslova stoji samostan pred nami, j*e rekel Magajna iu opiraje se ob svoj široki meč motni prijazno sliko, ki je ležala pred njim v 7 goduj c jutranjem pomladanskem času. Iu vendar je ta samostan Že stoletja samo izvor nesreč in prokletstva, pribežališče razuzdancev in hudodelcev, gnezdo hudičevo, in dokler bo ostal le en kameu te zgradbe nad drugim, dotlej ne bo odvzeto od nas prokletje.
Molče so mu pritrjevali možje in lahko je Magajna bral v njihovih gorečih pogledih, da jih je volja, izbrisati tudi zadnje sledove, ki bi kdaj pričali, da je tu stal katoliški samostan.
— Čete s Horjula Še ni tu, je nadaljeval Magajna. Ali naj jo počakamo? V samostanu spi 8e vse. Stražarji so leni in malomarni in gotovo ne pazijo na svojo službo, saj nič ne slutijo, da se začne danes kmetski punt. Če koj naskočimo samostan, se ne bodo utegnili braniti in morda zmagamo, ne da bi kdo izmed nas obležal na bojišču.
krogih vsestransko podporo. No, skoro 80 se prepričali, da je bila ta njih nada neopravičena! Srbska vlada, oziroma tiskovni biro jih ne samo ni prav nič podpiral, marveč jim je celo metal v izvrševanju njihovega poklica polen pod noge. Slovanski žurnalisti so morali letati od maršalskega urada do tiskovnega bi roja [in moledovati za vstopnice h kronanju. Te vstopnice so dobili po težkem trudu, a še te so bile veljavne samo za cerkev in parado, dočim so razni nemški in mažarski Židje igraje dobili »ulaznice« ne samo za kronanje in parado, marveč celo — za vstop v konak. Vstop v konak ni bil dovoljen ni enemu slovanskemu novinarju! V sredo zvečer je bila svečana predstava v gledališču. K tej predstavi so dobili 4 dopisniki »Magvarorsz&ga« in 3 dopisniki »Pesti Naplo« — lože, Slovanski in hrvatski novinarji pa niti ene vstopnice! Nekaj hrvatskih in slovenskih žurnalistov se je potom »Samouprave« pritožilo na ministrstvo zunanjih stvari, katero jim je na to milostno dalo dostavi t i vstopnice za — tretjo galerijo, kjer se plača — 60 par. Da ja bilo to rasžaljenjs, pač ni treba razglašati. Navzlic temu novinarji niso izvajali konsekveno iz tega naravnost nečuvenega postopanja tiskovnega biroa, temveč so samo enostavno izostali od predstave.
V četrtek zvečer je priredil tiskovni biro srbskega zunanjega ministrstva, čigar načelnik je g. Balugjić, na čast izvensrbskim novinarjem banket v »Grand Hotelu«, a n a t a banket ni bil povabljen niti eden jugoslovaski žurna 1 i s t.
Pač pa so dobiH povabilo razni dopisniki židovskih novin kakor so »Zeit«, »Neue Fr. Presse«, »Pester Lloyd«, »Pesti Naplo« itd. itd., torej koreepondenti, ki so še dan preje na najnesramnejši način grdili in sramotili Srbijj, ki so pisali, da je kralj Peter dobil celo množico pretilnih pisem, da se vsled tega trese za svoje življenje in je zbog tega dal odrediti, da ne sme nikdo med sveČanostnim sprevodom sloneti na oknu itd.
Gospod Balugjić, ali ste čitali te in enake nesramnosti? In ako ste jih, kako ste mogli pozvati na banket takšne laŽnjive kreature, ki so še pred dnevi hotele spraviti Srbijo pred svetom ob ves ugled in osmešiti kralja Petra?! Sicer je to Vaša stvar in nas se prav malo tiče, ako ima izvestna gospoda toliko simpatij do Z dov in slovanožrcev j mi za svojo osebo smo g. BMugjičU iz srca hvaležni, da nas ni spravil v neprijeten položaj, da bi morali sedeti pri eni mizi z ljudmi, ki bi radi Slovane vtopili v žlici vode. Nemara je g. Balugjić to vedel, zato tudi slovanskih novinarjev ni povabil na banket! Iskrena hvala mu na tej obzirnosti!
Se nekaj je treba omeniti! Srbski »pressbirca   je pač  pošiljal direktna
— Naskočimo jih takoj, so menili razni možje. Čemu bi se podajali v veliko nevarnost. Cigani so svoj čas kar planili čez zidovje in menihi in stražarji so se jim vdali, če bi čakali, nas znajo še zapaziti in se pripraviti na boj in potem ne ve nihče, koliko izmed nas bi še kdaj prišlo iz samostana.
— Prav pravite, je Magajna pritrjeval svojim ljudem. Skoda vsake kaplje krvi, ki bi jo mi prelili zaradi teh ljudi, ki pravijo, da so namestniki božji, pa so le služabniki hudičevi.
Četa je obstopila svojega poveljnika, da sliši zadnje njegove ukaze in njegova navodila. Magajna, ki je natančno poznal vso notranjost samostana in vedel, kje je najprej treba nastopiti, je možem še enkrat razložil, kako naj postopajo, potem je četo razdelil na tri oddelke, katerih vsaki je imel od druge strani planiti na samostan.
— In zdaj, možje — na delo da zmaga stara pravda.
— Za staro pravdo, so zamolklo odgovorili možje in določeni oddelki so so razmaknili in četa je tiho stopaje s pripravljenim orožjem odšla proti samostanu. Magajna je šel s svojim od-
brzojavna poročila »Neue Fr. Presse« in drugim židovskim "listom, ni se mu pa zdelo vredno, da bi obenem poročal tuli slovanskim listom, n. pr. deškim »Narodnim Listom«, »Obzoru«, »Novemu Srbobranu«, »Slovenskemu Narodu« itd. Z ozirom na to se nam vsiljuje vprašanje, ali ni Srbija slovanska drsava? — To se nam je idelo potrebno, da omenimo, ne morda zbog tega, ker se čutimo žaljene in ker je nad takim postopa« njem nejevoljno vse bel-gradsko prebivalstvo, kija nastako ljubeznivo in bratsko sprejelo v svojo sredino, marveč, ker smo prepričani, da srbski tiskovni biro niti najmanje ni ravnal po intencijah niti ministra g P a š i 6 a, še manje pa po intencijah velikega Slovana — kralja Petra!
Vojna na Daljnem Vztoku.
Z mandžurskega bojišča.
»Daily Telegraph« je izvedel iz Sinmintina, da se general Kuropat kin pripravlja v Mukdenu na odtočen odpor. Okoli mesta se z veliko hitrostjo grade nasipi in kopljejo jarki. Na severnem obrežju reke Hun so Rusi posiirali 264 topov. Vsak dan dohajajo Kuropatkinu novi voji iz Harbina. Po poročilih »Daily Maila« iz Niučvanga so se Rusi nekoliko umaknili, a vendar še drže pozicije od Motentaja preko Menjentuva do Šankantaja. Ruska konjenica prav marljivo rekognoscira v tej smeri. Med Mukdenom in fronto so Rusi pripravili mnogo močnih artiljerijskih pozicij.
Is Petrograda pa se poroča: Na bojišču ni, kakor je razvidno iz poročil iz Mukdena, nobenih sprememb. V zadnjih treh dneh se je japonska armada koncentrirala na zapadu pri Tjantanu, na jugu pri Stihi in na vzhodu v okolici Biaupuce. Japonci so še kakih 30 km oddaljeni od Mukdena.
Omeniti je, da je japonska konjenica, ki je od začetka vojne vedno jako previdno in vselej pod zaščito pehote manevrirala, nenadoma svojo taktiko spremenila in jela popolnoma neodvisno operirati. Ruska kavale-rija je to spremembo opazila in po tem uravnala svoje postopanje. Po bojih pri Liaojangu se je ruska konjenica opetovano spodadla z japonsko in ji provzročila velike izgube, da so bili Japonci končno primorani, se povrniti k svoji stari taktiki.
Umikanje Kuropatkinove armade v angleški luči.
»Standardov« korespondenc poroča svojemu listu iz Kurokij vega tabora: Kuropatkin zasluži vso pohvalo za sprotno umikanje izpred L i a o j a n g - na-vzlietemu, da so bili vsi pogoji njemu v korist. Kuro patkin se je lahko tri dni nemoteno
delkom proti ozadju samostana, da pride na vrt, od koder bi labko kar hipoma zavzel glavno poslopje, v katerem so prebivali menihi.
Trikrat je Magajna, ko so bile čete na svojih mestih, zaskovikal v znamenje, da naj se začne naskok. Ljuto so se možje zapodili proti samostanskemu zidovju, kakor hudournik so pridrveli, a ko so bili le še nekaj korakov oddaljeni, so počile na stolpičih v zidovju puške samostanskih stražarjev in pri vsakem oddelku se je nekaj mož zgrudilo na mokro zemljo.
čete so nekoliko zastavile svoje korake, a v trenotku so se kričaje zapodile iznova proti samostanu. Gnev, ljutost, obup, vse to je izdajalo njihovo divje tuljenje. Njihova razkačenost je bila še narasla, ko so spoznali, da so jih samostanci pričakovali in da so pripravljeni na boj.
Samostanske puške so novic počile in zopet je padlo nekaj kmetov tik pred zidom. Obenem so se na zidu prikazali stražarji, hlapci in menibi, in pobili prve može, ki bo se povzpeli na zid.
Divje kričanje in ječanje je bobnelo nebu pod oblake, ali odpor samo
umikal in je v to imel na razpolago
nele železnico, marveč tudi veliko množico konj in vozov. Čim je prekoračil reko, mu je bila odprta pot in je lahko marširal v fronti 4 milj. Japonci so morali vedeti, da o kakem Sedanu ni moglo biti govora, čim so se Rusi umaknili iz svojih prvih pozicij pri Anšantijenu. Mogoče pa bi bilo, pravi poročevalec, da bi celo v tem slučaju vojskovodja, ki bi imel več poguma in drzovitosti, kakor maršal Ojaraa, še porazil Ku-ropatkina. Toda japonski poveljnik se je sam bal za svoje sveze. Z ozirom na to je koncentriral svoje voje v zaščito svojih zvez, jih nato pomaknil proti utrdbam, ki so imele edino ta namen, da zadržujejo njegovo armado, zmanjšal število Kuro« kijeve armade, od katere je bilo vse odvisno, za poldrugo divizijo in vpri-zoril slabotno demonstracijo proti železniški progi. S takimi manevri seveda ni mogel povzročiti Kuropatkinu nobene znatne škode.
Tako piše Anglež, ki je bil sam na bojišču. Ta Anglež slavi Kuro-patkina in graja Ojamo, nemški listi pa so pisali o sijajni japonski zmagi pri Liaojangu in o strahovitem porazu Kuropatkinove armade.
Kuropatkinovo poročilo.
General Kuropatkin je brzojavil carju Nikolaju z dne 27. t. m: Japonske predstraže se še nahajajo v istih pozioijah vzhodno od železniške proge, kakor preje. Semtertja stopijo v malih vojih v ofenzivo, a se vedno pod pritiskom naše konjenice jadrno umaknejo nazaj na svoje pozicije. Predstraže voja generala Samsonova so Japonoem ugrabile celo čredo živine. Na japonski Btrani je bil ranjen eden konjenik. Poročnik Mihejev je v noči 26. t. m. s kozaki napa! japonski tabor pri Knandi in povzročil med Japonci veliko paniko. Neka kozaška patrulja je 26. t. m. iz zasede napadla japonski eekadron in mu povzročila velike izgube. Japonci so se z največjo hitrostjo umaknili in so pustili na vojišču več mrtvecev. Kozaki so uplenili več konj.
Izpred Port Arturja.
Nekaj ubežnikov iz Port Arturja je došlo v sosedna pristanišča. Vendar pa njihova poročila ne morejo razjasniti položaja v trdnjavi. Neka ruska dama, ki je došla v Čifu, pripoveduje, da se od 20. t m. naprej vrše neprestano krvavi boji.
Iz Rima se ponovno slika položaj Port Arturja kot skrajno obupen. Utrdba za utrdbo pada v japonske roke in skoro se Japonci že polaste zadnjega fora.
Vse to se je že opetovano poročalo in spolnim pravom se lahko trdi, kakor pripominja »D a i 1 y T e 1 e-grap h«, da razen generala Steslja in japonskega vrhovnega poveljnika nikdo na svetu ne poznapravega položaja v Port Arturju.
V pristanišče  č*fu  so priplule
stancev je bil tako krepak, da je premagal celo železno voljo vstašev. Kmetje so se odmaknili od zidovja in se umikali čedalje bolj v daljavo, ker so samostanci, ki so imeli vse polno nabitih pušk pripravljenih, neprestano nanje streljali.
Tudi Magajna se je moral umakniti. Zadet je bil ko j pri pri prvem naskoku v levo roko, od katere je curkoma tekla kri, a desnica je krepko vihtela meč. Naskočil je dvakrat samostan, a videvši, da so se njegovi ljudje morali umakniti, je bil prisiljen, da jim sledi. Megla je uatašem omogočala, da so se Še dosti hitro odtegnili smrtno-nosnim kroglam samostanskih pušk.
Iztežka je zbral Magajna svojo četo. Ljudje, ki so prej v zavesti Bvoje zmage, bili pripravljeni žrtvovati kri in Življenje, so bili zdaj zbegani in Magajna jih je komaj miril in jim vlival novega poguma.
Horjulci, Logatčani in Polhovgrad-čani morajo vsak čas priti, je tolažil Magajna vstaše. Ž njimi vred nas bo toliko in bomo tako močni, da zavzamemo samostan, predno bodo menihi in njih blapci le enkrat mogli ustreliti.
japonske torpedovke, is česar se sklepa, da se ima hiti pomorska bttka, in misli sv, da imajo torpe dovke nalogo, paziti na ubeine ruske ladje. Ia Londona se poroča, da ni nikakih vesti došlo s bojišča, ki bi potrjevale, da so se Japonci res že polastili več forov. Japonci so znova pozvali generala Steslja, da se naj vda. Steselj jim je odgovoril, da bo v bodoče vsakega sela s takim pozivom dal na mestu ustreliti.
»Kolnische Zeitung« javlja is Čifua, da so še vsa skladišča na Ti-grskem polotoku v Port Arturju prenapolnjena s premogom, kakor začetkoma vojne in da je v mestu še mnogo hiš, ki so popolnoma nepoškodovane.
Pariškemu »Journalu« se poroča iz Petrograda, da je dobilo ministr stvo vojne mornarice obvestilo, d a je štela posadka v Port Arturju 15. t. m. še 28.000 mož, 4000 mornarjev in 3000 civilnih branitelje v.
vMadivostoško brodovje na
pohodu.
Po poročilih iz Petrograda j e ruska križarka »Rosija« 21. t. m. v spremstvu torpedovk odplula iz Vladivostoka naširoko morje in na tem pohodu zajela japonsko transportno ladjo »S a g a n i-maru«, obsegajočo 1200 ton, kije last družbe »N i p p o n -Juzen-Kajša«. Ladja je imela na krovu streljivo in provijant. Posadka 56 mož je bila ujeta. Parnik so ruske torpedovke odvedle v Vladivostok.
Število japonskih ranjencev.
Število ranjenih vojakov, ki se nahajajo dosedaj v oskrbi na Japonskem, se ceni na 45.000 mož. Od teh jih je 9000 že toliko okrevalo, da so se mogli poslati v zdravljenje v razna gorska lečilišČa.
Torpedovka „Rešiteljni".
Ruski konzul v Čtfu poroča, da torpedovka »Rešiteljni«, katero so Japonci ugrabili v pristanišču Č»fu, ni dospela do baze japonskega brodovja na Miactavskih otokih, marveč se je na širokem morju potopila.
Nove ruske vojne ladje.
Ruska vlada je naročila pri francoski družbi »Compagnie des For-ges« 11 torpednih lovcev najnovejšega tipa in 4 križarke tipa »Bajan«.
Deželni zbori.
Gradec, 27. septembra. Na dnevnem redu je bilo med drugim poročilo deželnega odbora glede organizacijskih pravil deželnega ženskega učiteljišča v Mariboru in o dogovoru med deželnim odborom in mariborsko mastno občino zaradi skupnega vzdrževanja tega zavoda. Nadalje je predložil deželni odbor tudi novi lovski zakon s poročilom. Vsi predmeti dnevnega reda so se izročili pristojnim odsekom. — Posl.
Jutranjo solnce je zdaj premagalo valove megle in razlilo bledo svetlobo nad samostanom in njega bližnjo okolico. In tedaj so vstaŠki kmetje zatrepetali, videvši ležati okrog samostana padle svoje tovariše, ranjence in mrliče, videvši kri, ki je rdeČila svežezeleno trato, prav kakor bi smrt hotela s Škrlatastimi cvetkami ovenčati svoje žrtve. Strahoma so se umaknili še dlje od samostana in začel jih je prešinjati obup, da je vse izgubljeno.
V tem hipu se je zaslišal od druge strani glas trombe in koj na to iz samostana veselo vriskanje. Vstaši so pritisnili proti samostanu. Za hip jih je obšla radostna nada, da gredo pomočniki, a ta radost se je takoj pre-menila v grozo, ko so zagledali dolgo vrsto konjenikov. Jecaje in obupani so Be pognali v beg in potegnili Magajuo za seboj.
Vsakdo je le mislil, kako otme svoje Življenje. Eden je odšel sem, drugi tja in v kratkem Času je bila četa razkropljena. Zaman je Magajna k mete rotil, naj se ne razprŠe, naj dero na dogovorjeno pribežališče. Ljudje ga
Kurz (klerikalec) je interpeliral na-mestnika, zakaj se ne kličejo već duhovniki v komisije, ki cenijo pj elementarnih nezgodah provirofieno Škodo. Prebivalstvo je baje zelo ne. zadovoljno, ker poslujejo v komisijah mesto Župmkov politični uradniki. — Posl. Bran d 1 je interpeliral deželni odbor zakaj ni predložil novgea zakona o ribarstvu. — Posl. Burger je in-terpelital zaradi ustanovitve deželne hipotelne banke. — Po«), dr. Jur tela je predlagal, naj se sagrade bregovi Drave v ptujskem okraju. -Prihodnja seja je v p»tek.
Celovec, 28. septembra. Za napravo dovoznih cest k novi želez niei skozi Karavanke se je postavila v proračun za leto 1905 svota 23.040 kron. — Deželni odbornik barrn Aicbelburg je poročal o ustanovitvi kmetijskih zimtkih tečajev v splošnem ter predlagal, da se taki šoli takoj ustanovite v Š p i t a 1 u in Vel i ko vcu s stroški 4000 K. Pred log s? je izročil gospodarskemu odseka. — Posl. dr. Waldner je poročal v imenu gospodarskega odseka o predlogu poslanca D o b e r n i i zaradi ustanovitve samostojnega po -nega ravnateljstva za Koroško. Vsi govorniki so pritrjevali taki potr*, tudi deželni predsednik baron Ilein, nakar je bil predlog enoglaELo sprejet.
O pava, 2S septembra. Deželni zbor je razpravljal le o raznih manjših podporah.
O parlamentarnem položaju
Dunaj, 28. septembra. O bodočem parlamentarnem zasedanju, ki se začne najbrže sredi meseca novembra, se je izjavil neki odlič parlamentarec zelo neugodno. Le malo upanja je, da bi se doseglo delovanje parlamenta. Ako ee z veli*, težavo tudi doseže, da bo parlamert začel poslovati, je še vedno dvomljiv kako dolgo bo to trajalo in ali aa bodo tudi dognale vsaj najnujnejše predloge. Tudi ni mnogo upanja, da bi se res agrarci združili z veleposestniki v takozvano srednjo stranko, kakor so poročali nekateri češki list«, zakaj Mladočehi su še vedno tako močna stranka, da se proti njihovi volji ne da skoraj ničesar doseči. K I sredstvo, da se premaga upor Čehov, se je nasvetoval z nemške strani tudi razpust češkega deželnega zbora. Toda tako sredstvo bi Nemcem malo koristilo, ker bi potem ne prišlo do kompromisa pri veleposestnikih, na kar se Nemci še najbolj zanašajo.
Po kronanju kralja Petra
Sofija, 23. septembra. Knez Ferdinad se je kralju Petru brzojavno prisrčno zahvalil za prijazen sprejem bolgarske misije.
Dunaj, 28. septembra. »Neue Fr. Presse« je prinesla izjavo princa Božidarja, da so vse vesti o napetem razmerju med njim in kraljem nereanične. Da je izstopil v hotelu povodom kraljevega kronanja,
|af" Daljša v prilogi- ~W
niso poslušali, nego bežali brezui naprej, kamor so koga nesle no.
Konjeniki so se samo malo ča>.i mudili pri samostanu. Prijor jim je Da kratko povedal kaj se je zgodilo iu baron llohenvvart se je odločil, da | takoj  zasledovat vstaše iu rotil "se pri   svetem  križu,   da   ne neha pi dokler   ni   /.ud njem u   vstašu ra/.Ll.i glava.
Prijor Hugon iu štirje drugi i nihi so zasedli konje in se pridružili baronu Hohemvartu in v divjem i se je močna Četa zapodila za vstaši.
Začel se je grezen, krvav lov. Koder je bilo v daljavi zagledati k.i kega beiečega kmeta, tja jc odposbl baron llohenvvart nekaj jezdecev in sc zadovoljno smejal, opazujoč, kako 80 jezdeci dohajali kmeta, kako so ga f$ drli na tla, potem pa obrnili kopje iu ga posekali, ne meneč se za to, če se je ustavljal ali prosil milosti.
— Kj najlepši lov je vendar lov na to kmetsko paro, se je radoval prior Hugon in oči so mu Žarele zadovoljstva. Tisoč cekiuov bi plačal, Če bi videl, tak lov na tisto pasjo dušo, ki je pro vzročila to vstajo. In obrnivŠi se proti
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 222, dne 29. septembra 1904.
Dnevne vesti.
fgodilo se je to enostavno vsled tega |er v konak u ni bilo veo prostora. S kralj«« Sta se ločila v najlepšem tporazumljenju.
Položaj na Balkanu.
B e 1 g r a d, 28. septembra. Srbska -lada je izdala sledovi komunike: »Nekateri listi so obdolžili Bolgarsko jaradi umorov v Masedoniji. V istini pa niata niti bolgarska vlada niti bolgarski narod kriva teh dogodkov, kakor jih tudi nista kriva srbska vlada in srbski narod v Maoedoniji. Posamezne macedonske organizacije so izgubile svojo politično pomembnost ter se spreminjajo v navadno roparske čete. To niso ved patriotje, temuč navadni banditje. Pod geslom »avtonomija Macedonije« pripravljajo tla sa okupacijo ali vsaj za zmešnjave, kojih posledice so nedogledne. In take zmešnjave bodo tudi nastale, ako se k takozvanim bolgarskim četam pridružijo še srbske in grške s enakimi nameni. Bolgarska in srbska vlada obsojata nastopanje teh dvomljivih vstašev ter upate, da s pomočjo reformnih velesil najdete sredstva, da se temu početju naredi konec«.
Mirovna konferenca.
London, 28. septembra. Predsednik Roosevelt je nameraval takoj pozvati velesile, da se skliče druga mirovna konferenca v Haag. Po daljšem posvetovanju z državnim tajnikom Havem pa je uvide?, da se kaj takega ne da takoj izvesti. Dri. tajnik Hay je sicer za konferenco, toda le za tako, ki bi samo spreme Solun, 28. septembra. Vsaki dan odhajajo od tukaj ladje s odpuščenimi rezervuti. Vlada jih opravlja naravnost do morja in v ladje, da ne morejo začeti zopet s roparjem, nila mednarodne določbe o vojni kontrebandl, m tudi to šele po končani vojni med Rasi in Japonsi. Razposlal je vsem velesilam zaupna vprašanja, ali bi bilo mogoče mirovno konfereneo sklicati ie v zadetku prihodnjega leta.
Dopisi.
Od Sv. Marjete) niže Ptuja.
Dne 15. t. m. se je vršil tukaj v gostilni g. Mikla slavnostni banket na čast gospodu J o i e i u Vobiču, bivšemu tukajšnjemu na d učitelju. To slavnost so priredili njegovi nekdanji učenci, ki stoje sedaj na rasnih stopnjah inteligence, čeravno je vreme kljubovalo, vendar se nss je zbralo prav lepo in odlično omizje. Tu si videl doktorja zdravilstva, duhovnike, akademike, učiteljstvo, rodbino, prijatelje in tudi kmetski stan je bil zastopan. Dijaški tamburaški zbor je skrbel sa prijetno zabavo; menjavalo se je tamburanje in petje v občno zadovoljnost. Napivalo se je ponaj-več slavljeneu g. Jožefu Vobiču ket skrbnemu učitelju in taktnemu šolskemu voditelju, ki je vedno gledal na lepo slogo med učiteljetvom, kar se mu je posebno posrečilo z njegovim lepim vzgledom zmernosti in tolerantnosti. Vse je bilo zidane volje in prav nič nismo pogrešali domačega župnika g. Šuto in nadučitelja
Zunkovili, ki sta jo obi prejšnji dan pobrisala od doma. Sata je bil jesen, 6a ni pripravljalni odbor prišel k ajemu in ga prosil sa milostno do voljenje aa alaraoat.   Vsled tega )• imenoval gg. s. kr. stotnika Valenka, dr. A. Gregoreea, stud. filozofije Vi-doviča in teologa Lebna nepoštena ljudi, ki mu bodo aa ta rovtareki kompliment snali hvaležni biti. S to svojo neotesanostjo pa je žalil tudi druge, posebno pa elavljenee, kateremu edinemu se ima  aahvaliti, da mu ni nihče motil  sladkih  uric, ki jih je kot kaplan užival skoraj vsak dan v šolskem poslopju • svojo dul-cinejo za zastrtimi okni. ŠuU govori o nepoštenih ljudeh, a škcf mu je po birmi pokazal hrbet in odšel brez kosila, kakor se sliši, so pet zaradi nekega krila. Ta elavnoat je župniku tako obležala v želodcu,  predno jo je pokusil, da jo je popihal v neke kopeli, najbrž v Krapino, kjer mu baje tudi sije neka krilnata zvezda. Taki ljudje pa imajo druge  za nepoštene!   Oael je rekel kužku, da ima do^ga ušesa. — Se več|»ga cepoa se je pa pokazal naduČitel) Žunkovič. Namesto da bi bil  eam prijazno sodeloval, ker je bilo to obenem slavlje vsega  učiteljskega  stanu,  pa   je v lastni osebi pri  cerkvi ljudem oznanil, da je ta slavnost bedarija, ki se jo naj nihče ne udeleži, ter učeneem svojega razreda pravil,  da  se je to samo zato napravilo, da bi se ljudem denar iz Žepa guli), in da je vsak njegov osebni sovražnik, ki se slav nosti udeleži. Slavna Slomškarija! si pozabila na  svojega  Zunkoviča — svoj ovet?! Pa tudi zabito je to prevzetno ČloveČe.   Ker je mislil, da se sna veselica vkljub njegovim grožnjam vendarle vršiti,  pa je sklieal župane, naj bi podpisali pritožbo na c. kr. okrajno glavarstvo, češ, da je tak slavnostni banket politična zadeva.   Peljal jih je v farovž, kjer so jih napajali, da so potem podpisali. Eden izmed županov pa je imel pamet s seboj in  moško  aroe, in je Zunkoviča nekaj debelih povedal ter odšel.   Čudno, da u i politična oblast zunkoviča zasegla, da ga preišče na normalnosti njegovih možgan. Ker mu je pretila ta slavnost njegov tek preveč ogreniti, pa jo jo že v sredo popihal k svojemu vinograda »pod-biraU, naročivši učiteljstvu, da ga v patek nadomešča.   A tudi v soboto se milostno šolsko vodstvo ia ni vrnilo in ja dalo po svoji soprogi sporočiti, da aa tudi v sobe to drugo učiteljstvo pokori ia pokvarjeni Žun-kovičev apetit Torej v sredo, v patek in soboto kar tako Šolo pustiti in iti v goro »pedbirat«, to si lahko privošči le  kako  klerikalno puhloglav* e. No, bomo videli! Morebiti pa ima deželni šolski svet v Gradcu sa take pokvarjene želodce kako primernejše zdravilo. — Da se ta klerikalna lučea še višja postavi, bodi omenjeno, da je tamošnji učiteljici, ko ji je umrla mati, ki jo je imela pri sebi, čestital rekoč, naj bo vesela, da se je isnebila uši. Nv, Žun-koviČ ima še oboje staršev,  po nje govem torej dve  uši,  in  kako že imenujemo ljudi, ki imajo uši?? Ljubezen do staršev je torej Žunkoviču toliko, kakor uiivoat   O srečen vek pride zdaj  Slovencem,  posebno pa ostarelim ljudem, ko bodo Žunkovic e tutti quantt njih otroke učili novo modne, klerikalne ljubezni do star šev. — Vkljub vsema temu vršil se je slavnostni  banket  prav povoljno. Gospod slavljenec naj bo prepričan, da mu bije nasproti  mnogo hvaležnih src, prepričan pa je  tudi lahko z vsemi drugimi, da čez klerikalno podloet je ni podlosti.
V Ljubljani, 39. septembra. — Klerikalna sleearstvo.
Šusteršičev predlog, naj se dovoli 150.000 K za podpore po elementarnih nezgodah prizadetemu prebivalstva, je bil le pesek v oČi. Ta predlog ima samo namen, delati reklamo za Ijndo-milost klerikalne stranke in odvaliti od klerikalcev krivdo, če oškodovanci vsled klerikalne obstrnkcije naposled ne bodo ničesar dobili. V proračunu, ki ga je predložil dež. odbor, so n as v e t o v an e znatne podpore po bedi prizadetemu prebivalstvu, dr. T a v č a r in baron S c h w e-gel sta v imenu večine obvezno izjavila, da je večina pripravljena dovoliti tudi več, vse, kar je po stanju financ mogoče, naj samo klerikalci puste, da se reši proračun. Dežela vendar ne more izdajati denarja, ki ga nima; Če dež. zbor dovoli tudi 150.000 K za bedno prebivalstvo, mora tudi povedati in določiti, kje se ta denar dobi. Dr. ŠusteršiČ se pa ni zmenil za to. Predlagal je 150.000 K, kje pa se dobe, to njemu ne dela skrbi, to skrb je v svoji nadčloveški velikodušnosti prepustil večini, češ, večina je odgovorna za dež. gospodarstvo. Ker je njegov predlog samo humbug, se seveda peha na vso moč, da bi ljudstvo tega ne spoznalo, da bi ne sprevidelo, kako nad vse frivolno se ŠusteršiČ v dež. zboru norca dela iz svojih vo-lilcev in kako zlorablja celo ljudsko bedo za svoje nečiste namene. V snočnem „ Slovencu -vpije, da je večina požrla ljudstva podporo in pripoveduje, da se v drugih dež. zborih in v državnem zboru takoj nujno in brez debate rešijo in sprejmejo predlogi za podpore. S tem se je dr. ŠusteršiČ sam vjel v svojo past. Če se v državnem zbora takoj rešijo taki predlogi, kakršen je Šusteršičev zastran podpore 150.000 kron, zakaj pa niso klerikalci takega predloga v državnem zboru spre žili, zakaj niso iz-poslovali 150.000 kron od države. Kaki ljudje pa so ti klerikalni poslanci, ki pišejo v svojem Usta, da se v drž. zboru nujne in brez debate sprejmejo taki predlogi, kakršen je Šusteršičev, pa takega predloga niso stavili in niso ničesar izposlovali? No, to ni uganka. „Slovenec" je eno stavno lagal. Nikjer, ne v državnem ne v deželnih zborih se taki predlogi, kakršen je Š u-steršičev, ne rešujejo nujno. Brez debate in nujno se rešujejo samo tisti predlogi, v katerih se vladi priporoča, naj da po nezgodah prizadetemu prebivalstvu kako podporo, torej predlogi, s katerimi se izreka želja, nikdar pa predlogi, ki kar določa j o, koliko naj se dovoli. Tako država kakor druge dežele dovoljujejo podpore samo po razmerju svojih sredstev, dovoljujejo izdatke le Če se dobi tudi po-
vojseakom je zaklicali Kdor mi prinese glavo Antona Magajne, temu jo odtehtam s suhim zlatom.
Vriskaj e so vzeli vojščaki to obljubo v vednost in vzpodbodli konje.
Kmetje so se razpršili, se je jezil baron Hohenwart in težko jih bo zaslediti.
Vojščaki so bili prišli do Borovnice. Baron llohenvvart jim je ukazal, naj stopijo raz konj in naj preiščejo vso okolico. Nagnati je dal predse ženske in otroke, kar jih je bilo dobiti v kočah in z grožnjami in obljubami se mu je posrečilo, iztisniti iz njih, da imajo vstaši „v Peklu" kraj Borovnice posebno pribežališče, do katerega pa nihče ne ve vhoda, češ, da je „Pekel" nepristopen.
— Za njimi, je rohnel prijor, in močna četa se je odpravila gori proti vrhu, pod katerem leži „Pekel". Ženske so morale vojščakom kazati pot.
Naenkrat se je ustavil prijor. Njegovo orlovsko oko je spoznalo na robu uPekla" tri može, ki so pripravljah nekake vrvi, da bi se spustili v „Pekel".
— Anton Magajna vdaj se, je zakri-
čal prijor in vojščaki so obenem namerili puške.
Nikdar, je odgovoril Anton Magajna in se visoko vzravnal, v tem ko sta se njegova spremljevalca spustila v brezno.
Vojščaki so se zapodili proti njemu, med tem ko je prijor z mogočnim glasom zapel strahotno pesem: Diea irae, dies i 11 a — Solvet saecla in fa-villa. A komaj so vojščaki se približali Magajni, ko se je ta nenadoma obrnil in skočil v brezno.
* *
Kmetski punt je bil premagan in kmetsko ljudstvo je zadela strašna kazen, a spomin na kralja Matjaža vzlic tema ni izginil.
Ko je nadvojvoda Ksrol pregnal evangelike iz vseh notranjeavstrijskih dežel, tedaj sta morala tudi Erazem pl. Obričan in njegova žena Anka za vedno zapustiti domovino. PokatoliČan-jenje se je izvršilo s kruto silo, samo ena oseba je bila v celem vrhniškem okraju, kateri se niti cerkveni niti posvetni oblastniki niso upali približati, dasi kljubuje vsem zakonom in ne mene se za obljubljene kazni ni hotela
nikdar prejemati niti zakramentov niti je šla v cerkev. To je bila gospa Kegina.
Ko sta Erazem in Anka pred svojim odhodom v Nemčijo jemala od nje slovo, sta prvič po strašni katastrofi — omenila tudi Antona Magajno.
Mirno jima je gospa Kegina odgovorila :
Kar sem jaz doživela, se nikdar ne pozabi. Če se človeku odseka roka, se rana pač zaceli in minejo vse bolečine a roke se več ne dobi nazaj. Tako je tudi z menoj. Izgubljeni notranji mir sem pač zopet našla ali sreče ne najdem več. Eno pa me tolaži in mi daje moč, da hodim nenpogneno svojo pot. Čeprav je padla moreča slana na ponosne sanje, ki sva jih sanjala z Antonom Magajno, čeprav siplje drevje samo velo listje na grozni grob kralja Matjaža, to zavest nosim v svoji duši: duh kralja Matjaža ne umrje nikdar in zmagal bode, ker ima nepremagljivo Še varnejše zavetišče kot je Sveta gora, namreč narodovo srce.
In jasno so sijale velike, Črne oči gospe Regine, jasno kakor mlado sobice, kadar budi prirodo k vstajenja.
kritje a če bi nastopil kak poslanec in kakor dr. ŠusteršiČ zahteval, naj se nujno dovoli 150.000 K bi ga mora-lično tako zlasali in premikastili, da bi se žive dni več ne oglasil. Mislimo, da se spozna nesramno klerikalno slepar-jenje s podporo usmiljenja vrednemu prebivalstva.
— štistersić krv as vi. V prvi seji del. zbora se je dr. ŠusteršiČ s nepopisno ljutostjo aagsnjal v centralno vlada  Kakor  kak katoliški mladenič, kadar je poln močnega jeruša, je dr. ŠusteršiČ klical dunajsko vlado na korajžo in kar videlo sa  mu  je, kako  bi  rad tolkel po mizi.   Za  to  bramarbaziranje ga je dr. Tavčar »zafrknil« in ga tako ele gantno »sfural«, da je bilo veselje. Dr. Tavčar   je   namreč  s pekečim sarkazmom vprašal, zakaj dr. ŠusteršiČ ne nastopa proti centralni vladi s tako vehemeneo in s takim pogumom tam,  kjer  je pravo mesto sa obračunanje   z   vlado,    namreč v državnem zboru.   To je bila zafrkacija, od katere so dr. Šuster-šiča zaboleli vsi živci. Sicer je nekaj besedičil, daje vlado v delegaciji prijemal in da dela takozvavi »lepi klub« obBtrukoijo, — ki je pa tako krotka, da jo vlada še honorira — ali zato se ni šlo.   Dr. Tavčar je vendar vprašal, zakaj on, dr. Ivan ŠusteršiČ,  ne kaže v državnem zboru takega poguma kot v Ljubljani in na to ni dr. Šuateršič ničesar mogel odgovoriti.   Stvar je namreč taks,  da  dr. Šuateršič  n e sme v  državnem  zboru nastopiti, ker se mora od afere z žlindro vedno tresti, da doživi sramoten škandal.   Prav   zato  molči v dri. zboru kot grob in je ponižen, kakor kak frančiškanski kozel ter se dela pogumnega le tam, kjer ja varen. V dri. zboru bi se dr. ŠusteršiČ za ves svet ne upal tako    nastopiti    kakor v Ljubljani in  zato   ga je san-glantna zafrkacija dr. Tavčarja tako zadela, da se je takoj pokazala kri.
— Znamenje dobrih časov so po »Laiiljuba« — plesi. Ta neumni listič besedici: »Kadar bomo lačni, se nam ne bo ljubilo plesati. Seveda, sa nepotreben liŠp in potratno raz veselje vanje imajo tudi gospodarji dovolj denarja, kadar je je pa treba kak krajcar šteti za koristne stvari, pa ni zabavljanja konca ne kraja«. Tako »Domoljub«, ki mora ia poznati svoje ljudi. Mi pa le pravimo: Življenje je sa nas navadne ljudi — izvzeti so seveda d u hovnik', ki dobro žive, pa nič ne delajo — tako težko, da gotovo zaslužimo kako urico veselja. Znamenje dobrih čaaov ni še to, če si ljudje privoščijo malo razveseljevanja, tako znamenje je le, če denar proč mečejo. In denarja se pri nas za romanja, za maše in očenaše in druge take reči silno mnogo razmeče dasi to nikomur drugemu ne koristi, kakor par sto duhovnikom.
— „Rado g oje v" odbor prosi nas naznaniti, da oni prosilci za podpore, ki so še v Ljubljani, lahko pri gospodu o. kr. upokojenem nadinže-nerju Franu Žužku dobe prilogi svojim prošnjam, event. — ako se jim je podelila podpora — tudi prvi obrok iste. Kdor je že v Pragi, na Dunaju ali v Gradcu, naznani naj imenovanemu društvenemu blagajniku svoj natančni naslov.
— Slovensko gledališče V Ljubljani. Danes zvečer je predstava Sardouove zgodovinske drame »D orno r i n a«. — V soboto vpri-sori se velika burka s petjem »Rezervistova svatba«. —- Opera študira Meverbeerovj veliko opero „H u g e n o t i«, s katero se prične vrsta opernih predstav.
— O slovenskih umetnikih na beigradski razstavi
priobČuje g. Matoš v »Svobodni Reči« tole kritiko: »Stil nekaterih slovenskih slikarjev je morda najumetcejši na tej rasstavi. Njihova tehnika, zlasti v pejzaži, je najmodernejša. Nekateri od njih gredo celo tako daleč, da ne alikajo za občinstvo, (Jakopič in Jama). Oni so najabsolutnejši slikarji med Jugoslovani. Ivan Grobar še vsaj išče temeljne harmonije barv v prirodi. Harmonfsk V »Študijah« išče glavno koloriatično temo pejzaže in varijira
v sto nijansah. Tako |a delal Domije in Vistler Slovenci so, kakor Hrvati, v pejaaii  često  poentilisti, učenci Martent, Segantinija in Klimta. Njihov naivni naturalisem spominja na fontenološko šolo, na Mileja, Dobi-njija.  Matej Jama je razstavil nekaj divnih pejsai.  »Na Amperi« je ena najboljših alik na rasstavi. No, naj-ioteresantnejia Slovenca se mi zdita Rihard Jakopič in Ferdo Vesel. Vesel je dober portretist, a njegov ianr je poln globokega sočutja. Oo je humani tareo in čist Slovenec Njegov toini, sivi in megloviti kolorit spominja na velikega Nerlandeza Izpralsa, na psihološke portreje Karijerove, kjer se duša kakor izliva is u'rujenega telesa v toini, moreči večerni b>mrsk. Ki bsrd Jakcpič je zame najboljši slovenski slikar, poleg Vidovića in n-Ć   t   najboljši  pejsaŽist in najiskre-nejii koloriat na celi razstavi Oglejte si eamo evetlobo na dekličinih rokah »Na pragu«! »Samotne steze« in »V temnem gaju« eo slike, kjer simbol ni  izmišljen,  ne  prozoren, nego je simbol borbe med mrklim, mističnim človekom in med morjem svetlobe, ki visi nad   njim,  kakor tiranstvo svetle misli. V pejsaiah beleži Jakopič vse ono, kar zanima; zato so njegove  skice karakteristične, njihova nijanse prirodne. »Močvirje« je divno delo, neverjetna slika, kjer je z dvema, tremi krepkimi, titanskimi potezami evooirano sijajno iitje vode in remije, a duša razsuta po svetlobi in vzduhu. Jakopič je luminarist in impresionist, iskren do paradoksa, obožuje solnce kakor stari Perzijec in lahko  bi živ rekel,  kar  je izustil umirajoči Tarner: Bog je solnce. Njegove študije ne zacBtajajo sa najboljšimi slikami modernih impresijom-stov, njegov »tuš« je nezmotljiv in siguren kakor poteze Tului Lotreka. Ažbetov »Portre zamorke« je poln nepopialjivih nijans svetlobe in zraka. Gvidon  Birola je tipičen Slovenec, Njegova  »Cerkev  na  griču«, »Narodna pesem« in »Moja boš« so prototip najbolj slovenskih ljudi in najbolj slovenske prirode: »Moja nevesta boš — jsz bom kosal* Tvoj moi«. Birola  ie  lahko   postane slovenski Juh ani Aho. Enak mu je po temperamentu Maksim Gaspari. To ja dober humorist! »Radost« — debel mladič svira na harmoniko ob studencu veselim ribicam — ja lepa idilska fantazija. Treba bi se mi bilo ia muditi pri pnrtreju S. M. Peruzzija in Henrika Šante), toda omamila me ja krasna karikatura Hinka Smrekarja »Katoliški mladenci«, najboljša na rasstavi. Tudi umetniški predmeti Ružice Sevrjeve,   Zalke Novakova in Aleksandra Santlja  pekazujejo veličino slovenskega pokreta, ker tam ie prehaja  umetnost v petrebo. Socialna naloga umetnika je, da nas v najintimnejšem življenju obdaja z lepoto, da vse narodno iitje okrasi, esteti-sira.«
— Slovenska koncertna pevka gospica Mira Oevova v Belgradu. Med šumnim sijajem kraljevskih svečanosti bi se bila kmalo prezrla ena izmed najlepših prireditev, ki je za Slovence bila posebne važnosti. Posebni izvestitelj „S1. Naroda" ni mogel vsled gotovih zaprek poročati nekoliko podrobnejše o tem slavlja, ki ga je doživelo naše petje tam doli ob izlivu bistre Save, in zato je treba, da pridemo še enkrat k stvari. Dne 19. septembra ob 9. uri zvečer se je vršil v Narodnem pozoriŠtu bel-grajskem koncert pod naslovom „Jugoslovanski umetniški večer". Na programa je bilo poleg orkestralnih točk (Binić-kega „Overtire* in Zajčeve fantazije „Večer na Saviu) več zborov, ki jih je proizvajal deloma srbski Omladinski pevski zbor, deloma hrvat. akad. pevsko društvo „Mladost-, ki je polno svežih dalmatinskih grl, pelo dovršeno nekaj točk. Nastopil je tudi slovenski dijaški oktet z Nedvedovo nLuna sije* ki je občinstva belgrajskema vrlo ugajala. Sodelovala je dalje pianistinja Mara Čer en iz Sofije, ki je odlikovana od bolgarskega kneza ter vi-jolinist Pera Stojanović, srbski Ondriček, ki je došel z Dunaja. Mojsterski svirač je to, z dovršeno tehniko, ki je s svojo nedosežno vijolino vkoval poslušalce v občudovanje. Nastopila pa je v drugem delu koncerta, potem ko se je odglu-mila pesniško zamišljena dramatska slika „Onu, slovenska pevka gdč. Mira Devova. Prisostvoval je med vsem časom, kar je bila gdč. Devova na odru, kralj Peter I. s svojim dvorom, ter se tudi med presledkom ni oddaljil. Gdč. Devova je pela naravnost nedosežno, kakor jo v Ljubljani še nismo čuli. Izborna šola prof. Hnbada — to pot je proslavila »Glasbeno Matico44 in njenega vodjo prva njena solistka — obudila je občudovanje strokovnjakov, ki niso mogli verjeti, da se je gospica Devova šolala v Ljubljani. Gradacija in vokalizacija je bila dovršena, koloratura tako izborna, da si boljše ni bilo želeti. Gospica Devova je pela Šest točk, dasi so bile na programa samo tri, namreč Prochaikova mehko sentimentalna   „Zvezde Žarijo
opojno . . .u, Čajkovskega: „Zapoj mi pesem o mati" in Griegova: „Solve-gova pesem-.   Buren aplavz, ki se je dvignil takoj po prvem nastopn — ploskal je opetovano kralj in ves njegov dvor — se ni hotel poleči in gdč. Devova je morala dodati: „Spo-mladansko  pesem-   —  uspeh, ki ga niti slavni Pero Stojanović ni dosegel. Dve točki je pela gospica Mira Devova mesto baritoni8ta Betetta, ki ni mogel vsled prehlajenja nastopiti,   in sicer „Arijo paža"  iz Maverbeerove opere „Hugenoti" in Vilharjevo „Nezakonsko mater".   Bas v zadnjih dveh je pokazala gdč. Devova, kako v resnici pojmuje muzikalno vsebino pesmi ter je z uprav umetniško interpretacijo podala te piec,e. Njen srebrnoČisti glas, ki je podoben po svoji mehkobi glasu slavca, ki poje v tihem mraku, razvil se je osobito v Čisto lirskih partih do tolike svežosti in boje, da smo se Čudili. Glavna poteza umetnosti gdč. koncertne pevke pa je iskrenost prednaŠa-sanja.   Culi smo umetnice, ki stoje na višini svoje stroke, a toliko lirskega čustva niso našli z lepa. Vsled tega pa je fascinirala občinstvo, in to ni bila ahka stvar, ker v avditoriju je bila elital belgrajska in jugoslovanska, ki  se  ne  vdaje  rada  iluzijam. Ker imamo baš  pri  rokah par belgrajskih journalov, navedli bomo ekscerpt iz par kritik,   da se naša publika prepriča direktno, kak triumf je doživela v kraljevi stolici  srbski gojenka „Glasbene Matice".  „Večerne Novosti"  pišejo o jngosl. umetn. večeru: „Predstavljana je bila dramatska slika „On"; to je po onom neprestanom nagoveštavanju ka-kar azaz „On" ima, sila najlepša uvertira za drugi deo koncerta, za umet-ničko   pevanje   g-djice  Mire Devove. Kada mlada Almaza (devojka v dram. sliki   „On"),  lepa  in  zaljubljena djevojka   u   malvarama   svilenim, puna ljubavne čežnje,  najzanosnijim in naj-strastnijim  glasom  po   nekoliko puta slatko  izvija kakav azaz . . * . . azaz ima  -On-,  tada se moga praviti naj lepše iluzije o Čarobnom glasu, koji on ima, kojim zavoli djevojke in hamune, ali kada zatim zapeva gdjica Devova, onda se Čujo kakav azaz (glas) ona ima.   Ona svejim pianom   zadivljava slnšaoce,  preobražava ih, nzvišava i privlači sebi. A kada se gracijozno pokloni na burno aplodiranje,   ono postaje još burnije in trajnije.   Ona je odpevala   pet   pijesa.   >a   dvema je zamenila gosp. Betetta, sto je slušao-cima bilo vrlo drage, a peti je odpevala kao  burno  izazvana. „ Svobodna Keč" piše: Od solista najviše istakoše gospodjice Mara Čeren (pianistka) in Mira Devova. Junakinja večera bila je g.djica Devova, slovenaČka koncertna pevačica. Njen pianissimo, njena kolo-ratura je nešto, što se davno nije čulo u Beogradu. Ona peva, kao sto bijtre-balo, da se govori, toplo, iskreno, glas njen dira srce. „On,  ki je sam bil ljubi moj . . . itd." . . . Jugoslovensko nmet. veče ostane zlatan anal u istoriju srbskog pozorišta. Prinesli so prelaskava poročila tudi drugi dnevniki, ki jih nimamo baš pri roki, n. pr. „Politika" itd., poleg tega prva srbska revija: „Srbski književni glasnik". Gospici Miri Devovi koteli so ponuditi vBelgradu po triumfalnem  nastopu   takoj   laskav an-gažma kot koncertni in operni pevki, z ozirom  na izvanredni slavni uspeh.
— a—.
— Umrla je Solkanu pri Gorici gdč. Albina Blasnikova, solastnica tiskarne in pocestnica. Prepeljali eo jo v Ljubljano in jo danes oopoldne pokopali.
— Ponarejeni dvajsetkron> ski bankovci, ki sed*j kroii.o po Dolenjskem, so ptsabno rdeče barve, obrazi anpreljev so slabo izdelani, pod št. 20 pride pri ponarejenih ogrski napis pod rcb, v tem, ko je na pravem bankovcu vsporedno s spodnjem robom številke. Pri napisu »SZAM« je nad A akcent od leve proti desni strani obrnjen, ko je na pravem bankovcu cd desne proti levi. otevilka pri napisu »Serie« je pri ponarejenem bankovcu nižja kot beseda.
— Cvetočo jablan v megleni jeseni je videti v Sodražioi na vrtu g. Jelovška.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem so« dišču. 1) France Jarjevec, dninar v Gabriju, |e grozil večkrat svoji sestri, da jo ubije. J* zen je nanjo zaradi tega, ker je na javni dražbi kupila njegovo posestvo, ki ga je on z malomarno stjo in pijančevanjem zapravil. Pred okoli devetimi leti je ubil iz jeze že nina svoje sestre in se je mo*%l za tO pokoriti s petletno težko ječo. Še sedaj ji ne da miru ter pravi, da mu je žal, da ni takrat, ko je izvršil uboj, ubil tudi nje, da pa mora sedaj na vse plati teči kri, ter da jo seseks. Tudi dninarju Antona Mehkoti, ki je delal pri sestri, je z odprtim nožem v roki grozil ter mu žagal pred njegovo hišo, da mora tega črnega hudiča se sekati, in da ne pojde prej domov, dokler ne bode krvavega potu potil. Ki torej čuda, če sta se ga oba bala. obdolženec se zagovarja, da, če je sploh kaj grozil je to storil le v pi-
janosti, kar so pa priče odločno zanikale Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. 2) France Pintar, mlinar v Mošnjah, se je aprl v Ritarjevi gostilni v Globokem s posestnikom Gre gorjem Jelencero. Ker se je pa Jelene obdolžencu nastavljal, rekoč : »Le udari, če imaš korajžo!« ga je Pintar udaril s kupioo po glavi ter mu prizadejal težko poškodbo. Obdolieneo ne taji dejanja ter pravi, da je to storil le v jeci. Obsojen je bil na 4 tedne ječe 3) Brezposelna Jera Pe-ternel iz Kranjske gore priziavs, da je res v večernem vlaku med postajama Kranjska gora in Hrušiea vsela delavcu M.+ rku Mat'jeviču mošnjo z vsebino 10 K 60 vin., poročni prstan, vreden 6 K. in nekaj poštnih znamk'; na sumu je bila tudi, da je izmaknila Mariji Robič spodnje krilo, vredno 4 K. Obtoženka je bila lansko leto dalj časa v blaznici in psihiatra sta se izrazila pri razpravi, da je njen duševni stan tak, da ne more biti odgovorna za očitano ji kažnjivo dejanje, vsled česar jo je sodišče oprostilo   zat ibt>.
— Glas izpred jusiicne palače. Pri neprestanem in obilnem deževju letošnja jeseni se- je vendar le izkazala potreba, da se kaj stori in ukrene za uboge pasanle, ki vsak dan trumoma prihajajo v novi naš |ustiČni dvorec. Slavni magistrat ljubljanski opozarjamo, da je orebod čez sodnijske ulice in čez: Miklošičevo cesto — malodane —-človeškemu življenju opasen. Vzpričo velikega in pomnoženega prometa in vzpričo velikanskega blata, katero gazimo dan na dan. usodimo si ponižno prošnjo, da blagovoli mestni magietrat ooskrheti za tlakovane prehode čez Miklošičevo cesto in Sodnijske ulice pred justično palačo in e tem odpravi zlasti — za zimski čas veliko nepriliko in »s tnoste zs ljubljansko justico.
— Utonil je dne IS. junija t 1. na britskem parniku »Columbia« na hujajoči s s kurjač 33 le"ni Fran Rein-hold. Mornarskemu uradu v Trsta jo namenjeno, da je bil Reinhold avstrijski državljan in da so njegovi sorodniki neznano kje v Avstriji. Zapustil je 14 K 70 vin. in vrečo obleka imovine, katero dobe njegovi sorodniki, ako se zglasijo pri o kr. mornarskem uradu v Trstu Pokojnik ni znal pisati in je visok 5* črevijev in 3 palce.
— Vojaški pogreša. Včeraj ob 4. popoldne je bil pogreb enoletnega prostovoljca Rudolfa KOblerja it Hranilnične ceste št. 2. Udeležilo ee ga je mnogo Častnikov in ker je občinstvo izvedelo, da. bodo ili za pogrebom v svoji uniformi tudi »Kar nijolci«, katerih Član je bil pokojnik, je bilo mnogo radovednežev, da so si ogledali te »Kulturtr&gerie«
— „Kjer ačutrlcJ pasjo11 . • • Notico, v kateri snao pod tem ta-g>avjem poročali o ekscesu pijanih tgan^arjev, je v toliko popraviti, da se dt>t čni docodeb ni primeril v vinmki kleti »Ci^ago« na Do.enjaki cesti nego pri črhu na Karolinški cenolji.
— Ubegel psMsil$anec. Dne
26. t. m. je pobegnil pnsiljenec Karel Stančar, 42 let star, rodom iz Mokronoga v krškem okraju
— Delavsko gibanje. Včeraj so se odpeljali z juzoega kolodvora, v Ameriko 4 Slovenci. — Na Dunaj je šlo 36 Kočesarjev kostanj peć. — V Hrušico se je odpeljalo 25 Hrvatov* nazaj ;ih je pa pr slo 50
— Izgubljene reci. G .-pa Ivana Lipilsoheva |e izgubila zlato brožo, ki je imela v sredi vdelano deteljico. — Matija Pirčeva je izgubila petak.
— Brzoparnik MLa Bre-tagne" je 17 septembra iz Havra odpiul in 25 septembra srečno v Nawyork dospel. Vozil je 7 dni 22 ur. Za*top potovalna p sama El. Šmarda v Ljubljani. _
* Najnovejše   novice. —
Vstaja kitajskih boksarjev? It Šangtuna se poroča, da so začeli boksarji deliti lističe med prebivalstvo, kakor so to delali pred izbruhom vstaje leta 1900 V lističih ee baje doleči, naj se 17. oktobra uničijo vsi tujci.
— Princezinja Lujiza Koburška je izjavila, da ne mis!i izdati tvojih spominov v knjigi, ker v »Lindenbofu« ni smela ničesar pisati ter niti papirja ni dobila.
— Poneverjenje v na-učnem ministrstvu. Pisarniški rticijal v na učnem ministrstvu, Fr. Drascbtik, je poneveril 26 000 K dijaških štipendij in »Mensae acade-mioae« ter pobegnil.
— Odvetnik — ponever-j a 1 e C. V TemeŠu (Ogrsko) so zaprli odvetnika dr. Abonma, ki ie poneveril svojemu klijentu  100.000 K.
— Romunski kralj je spre jel danes avstrijskega ministra grofa Qoluohowskega v avdijenoi.
* Romantičen beg i* samostana. Mesto Troves je razbur
Jano, ker je neka mlada dama vila is ondotnega samostana Ugledni meščan Debare je pripeljal pred nekaterimi tedni svojo  selo lepo, šele 16 let staro hčerko v samostan »D >brega Pastirja« ter izjavil, da želi,  naj bi boi do svoje polnoletnosti zaradi vat nih  rodbinskih  razmer ostala v samostanu. Deklica se je na vides voljno vdala  novemu  življenju  ter  se ves čas obnašala tako zgledno, da ji niso zabranili, ko je prstečeno soboto prišel eleganten gospod, kakih  26 let star  s  pismom  očeta Debareta ter pres 1, da sme s deklico, svojo nečakinjo govoriti.   Deklico je privedla neka  nuna  pred   zamreženo okno, izza katerega je govorila as stricem*. Mladi stric ji je začel takoj ostro očitati, zakaj jo napravila staršem toliko britkih ur, da so jo morali poslali v samostan.  Deklici je začela Risano ibteti ter obetati, da so poboljša Še stari nuni so se norosile oči nad ske sano grešniso.  Pri slovesu je prosil stri*, da bi smel nečakinjo poljub.ji, kar je nuna dovolila ter v ta namen odprla vratca na omrežja. Komaj pa se je okno odprlo, začela je gosDios plezati skozi istega. Prestrašena nuna* jo je zgrabila za krilo ter jo začela vleči  nazaj, toda »stric« je zgrabil deklico za rame ter jo srečno potegnil k sebi.  Nuni }e ostalo v rokah le krilo Pred samostanom je &»kal zaprt voz, ki j« v diru odpeljal »strica« m nečakinjo, ne da bi b li dobili do da nes sledu o njima.  Ni treba praviti, da je bil >stric« ljubček lepe deklice, zaradi katerega je morala z doma v 8smoatan.
* Francoska galanterija. Velikemu francoskemu pesniku Viktorju Hugonu je nekoč, ko se je peljal v omnibu.su, padla vsled neprevidnosti neka dama na kolena. Ko se je jela vsa prestrašena opravičevati, se»9l ji je galantni pesnik hitro v besedo, rekoč: »Jaz se Vam pa zahvalim,- Že galaat-uejše je odgovoril nekoč pisatelj Bartev dfAurevillv. V nekem salonu se je namreč mlada lepa dama usedla aa njegov Čisto aev cilinder ter ga po-zmečkala. Ko je opazil pisatelj, v kako zadrego je prišla dama vsled tega* ji je rekel, da bi ji prihranil sitno- opravičevanje: „Milostiva, moj klobuk je obžalovanja vredenr ker se ne zaveda sveče, ki ga jo mvaokar zadela,-
* Srečen oče. »Voščim vam srečo, Theodore »Rooeevelt», — tako se glasi napis na fotografiji« katero je dobil oče 25 otrok, od predsednika Rooa*velta. Srodni oče ee imenuje S. P. Sw*rtwoodr, po poklicu železničar is Mounttain Top, v Severni Ameriki. Pred par dnevi je čital v nekem čatepiau, da Rtfosevelt ljubi rodbine, katere imajo mnoga otrok, aa kar je postal pred sedmku imenik evojih otrok s natančnimi podatki o njihovem rojsvvu. Zajedno mu je pripotlal sleoVsče pismo: »J*z sesa cč^ petindvajsetih otrok in enajstih vnukov. Ako mi pasti useda, bodemo jaz baker tudi moji otroci, due 8 novembra glasovali za vas is F*irb*nks&«. Surart-jvood se je oJenil 1. 1881 ^ ko je bil star 18 let, dnftirn je oila njrgova soproga stara 14 let. Vg&fco leto sta imela enei^a otroka in dvakrat po dvojčke. Sedaj imata £a sedem let »premirja«
* Brusnice — zdravMo. Na Rnskem so brusnice kot zdravilo proti trganju zels> v čislih ja jih ne rabi samo ljudstvo, ampak jih predpisujejo tudi zdravniki svojim pacientom. V ta namen se pa porabijo jagode in perje. Po poročilih ruskih zdravnikov so pomagale brusnice že pri zastarelem rev-matizmu, ko je bilo vsako drugo sredstvo brezuspešno. Vendar so se pokazali po zauiivanju bru&aičnega perja znaki zastrupljen]a. V farmakološkem zavodu. odeŠkega vseučilišča že poizkušajo s tem načinom zdravljenja. Poizkusi na živalih so pokazali, da perje omenjene rastline omeji izločevanje meharae kisline, in to je po mnenju veŠčakov posledica zmanjšane tvoritve omenjene kisline. Perje pospešuje dalje odvajanje in ima antiseptične lastnosti.
* Dojilja italijanskega prestolonaslednika. Zdravnik itali-lijanske kraljice dr. (Juirico je izbral med Pijemontezinjami dojiljo za novorojenega italijanskega prestolonaslednika princa Humberta. Dojilja je Žena nekega gozdarja v Racconigu, 24 let stara, ter mati lepega in čvrstega sinčka. Mlada dojilja je že prispela s svojim sinom v kraljevi grad v Racconigu ter se zavezala, da bo za 2 leti prekinila vsako zvezo s svojo rodbino. Določena ji je plača 600 kron mesečno, a po dveh letih se ji določi dosmrtna renta 100 K mesečno. Seveda se bo za časa njene ndvorneu službe z njo postopalo najobzirneje. Podrejena ji bo cela četa služabnikov in služabnic. Podrejena je dojilja le kraljični dvorjanici, lepi Angležinji Dickens, do katere ima kraljica neomejeno zaupanje.
* Obleka angleškega kralja. Kralj Edvard se vsak dan najmanj trikrat preobleče. Zjutraj nosi kralj lahko črno, temnomodro ali temuo-progasto obleko. Ako  pa je kralj na
lovu ali na Škotskem, obleče športno obleko s tirolskim klobukom. Pred obedom se da navadno kralj masirati. Ako bi kralj vsako obleko le dvakrat oblekel, potreboval bi na leto 1095 oblek, ki bi veljale 200.000 K. Resnica pa je, da je kralj v tem oziru zelo Štedljiv ter še danes po dvakrat na teden nosi isti frak, ki si ga je dal na praviti za svoje kronanje. Vsekakor pa ima največ obleke med vsemi evropskimi vladarji. V njegovih treh glavnih gradovih ima nad 200 oblek in nad 100 raznih klobukov in kap. Vrbatega ima tudi več kožuhov. Najrajši ima hlače s tankimi progami po dolžini ter bele telovnike. V vsem letu potrebaje kralj le kakih 30 novih oblek.
* Dvojno življenje v Ameriki. G C i e a r k e si stavi v New Yorku palačo, ki bo po krasoti in dragocenosti prekosila vae dosedanje stavbe v Ameriki Palača bo veljala 25 milijonov. — Gič. Pavlina Astor Se jo zaročila s stotnikom angleške gard*. N ena dota znaša 20 milijonov funtov stri. — skoraj pol milijarde kron. — G Klaus S r^ckels je podaril svoji hčeri 350000 K, da se uredi svojo sobo. — Ga. Wassos si gradi kopaHčče, v katerem bodo kadi iz masivnega srebra, pipe pa is rez-lianega zlata. &en»: dva m<li|ona kron. —G ». Cslia \Vallace v č kagu nosi obleto. ki je veljala 200000 K. — V New Torku in Cikagu se oovpredno vsak dan usmrti 10 oneb zaradi bede.
* Ozemlje assaert^sse zveze
ae je zopet povečalo. Na otoku Sira o a je kralj M*nue odatopil vrhovno Oblast nad svojimi . otočki Ameriki in* podredil oelo evojo deSeio ameriški kontroli.
* Nemško cesarstva »e se daj   ie   tudi   lahko   ponaša  z veliki do>govi.   Nima jih nič manj kot tri-tiaoc milijonov mark.
Književnost
— Vekeslsv Spindlen Za-
pihal je jug. V lastni založbi. Tiskala Binko & Zika v Pragi 1904. •tr. 84. Čitateljem »Ljubl| Zvona« j« Vekoelav Spindler ljub snanee. V pri-čujoči knjižici je Spindler zbral lepo vrsto svojih pesmi. R»b*cm se samo ob sebi, da ispregovoriODO o- njih še obširneje. Za da cea le opozarjamo občinstvo na ta snopič, ki obsega pristno poeaijo. Cena t K 10 vis* a pošto, sicer- 1 K.
— »Popotnik" ima ▼ štev. 9. sledečo vsebino: Pciegar: Froeveta. Iran Šega: Blsanje v ljusVakt šoli s ^ziretn na zahteve sedanjosti. K. Šcapin: O čudaki šoli in materinem jeziktu M hael Iglar: L'Jati a^toptr »li sbaa. Fr. JEocbek in M. J. Nerat: Spomni na potovanje v Nor mb-rk Rargled. Pedagoški paberki. — Kronika.
— Učiteljski koledar ie is-
šel v salotbi li. Seberja pod naslovom aR očni zapisnik« a imenikom liudakih šol in učiteljskega oseoja na Kranjskem, Južnem Št%iersk*»m in Primorskem in z oselKsina ataleiem ljudekošniskoga učite jsiv* sa Suuau leto 1904—lMoa. Uredil je to kniigo, in sieer jak » skrbno, g S.efen Primožič, vodja kranjskega ustanovnega zavoda sa gluhoneme v Ljubljani.
— Tretja   zbirka učnih
Slik po podanih hospitaei)aO krdSega m litijskega okraja, ledal Ljudevit Stiasnv- Učitelji močno hvalijo te zbirke uoaih slik kot jako dober po-aaoćek pri poučevanju. D j-bi se knjiga pri R. S » b r u v Postojni.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 29. septembra Danes je cesar sprejel nadvojvodo Otona v posebni avdijenci. Z ozirom na zadnje dogodke se pripisuje tej avdijenci poseben pomen.
Dunaj 2i). septembra. 44 letni oficijal v naučnem ministrstvu, Franc Draschtik, je defravdi-ral 2Gv.OO K in je pobegnil.
Budimpešta 29. septembra. Več uglednih meščanov je ovadilo pri honvedskem ministrstvu fml. princa Koburga, imetelja pešpolka št 56. zaradi njegovega postopanja proti svoji ženi princezi nji Lujizi in proti Gezi Matta-chichu Ovadba zahteva, naj se princ Koburg postavi pred častni sod
Pariz 29. septembra. Socialno-demokratski poslanec Briant, ki bo poročevalec o zakonu glede raz veljavi jonja konkordata, pojasnjuje, da misli večina denar, ki se prihrani od izdatkov za cerkvene namene, porabiti za raz-breme nje nje malih in sred-
njih kmetovalcev,ki so sedaj najtrdnejša opora klerikalcev.
Rusko-japonska vojna.
London 29. septembra. „Daily Mail" poroča, da so Japonci samo se 1600 metrov oddaljeni od glavnih trdojav Port Arturja. Zavzeli so trdnjave št. 4,5. in 6., a dvomljivo je, če jih morej ohraniti v svoji oblasti, ker leži vse te pozicije v območju velikih topov v glavnih trdnjavah Od T a kušana sem so poskusili Japonci velik napad, a so bili z ogroru. nimi izgubami odbiti.
London 29. septembra. Ve liki japonski naskok na Port Artur, ki se je začel dne 19. t m, je bil popolnoma brezuspešen. Rusom se je posrečilo pregnati Japonce iz vseh važnejših pozicij, kar so jih bili zavzeli. Geaeral Stossel ie s čudovit genialnostjo uredil obrambo taK da šooajo Japonci zlasti vsled ruskih min pri vsakem naskok; uprav strahovito izgube
London 29. Jseptembra. „1 press" javija, da je nastala na Japonskem velika nevolja, k r Port Artur še ni zavzet Razni listi poživljajo japonske generale ki vodijo obleganje, naj se sami usmrte.
London 29. septembra Japonska vlada, ki je doslej ve In zatrjevala, da ima dovolj denarja za vojno,, ae pripravlja za naj je novega  posojila v zn-120 niiiiijonov kron Zadnje posojilo je bilo v inozemstvu po kurzu 86»; zdaj hoče vlada najet posojilo doma in upa, da je v^led patrijotiznia japonskih kapitalistov dobi po kurzu 92.
London 29. septembra. Kuro patkinova armada nadaljuje 8 pri redbo velikih in močnih utrdb. Japonske pozicije so Rusom natančno zna»ne, ker jih opazujejo iz balonov.
Poslano.*)
»Slo?eoee« se je glede plače organ i sta ▼ Boitaoja na najfrrii n»<Sa sagnsl v e. g iopoika Htrottt. Dam • p >to» resmea in obenem podim a t »S'ovsoes«, iziavljau naslednje:
Uredništvo  »Stov. Nsroda« len jas tam' rnofortniral o dohodkih, ki sem jih imel v Bo$t*o|u. R *e, da me je O. g. »upnik Beree sprejel v službo, primati pa moram, da je č. g. iupaik B*roe mene in mojo dražino ves ću vsdrieval in skrbel, da sem dobil k») postranskega zaslužka ter mogel ii-ha jati.   Te  njegove  red se doDrot-rć nosti mu nikdar ne posabim in mu bom z*njo vedno hvaležen. Tuti a?o-|emu   naaledniku    župniku   g. H st> scheju ie priporočal, naj me podpira,] ker ob dohodkih organistovske aJuibe ni mogoče  živeti.  Gospod Hiersche pa se aa to ni smenit.   Namesto da bi bil sel meni in cerkvenim p«?kau) na roko, nss je vae skupa) grdo . dal. Posli:d ca je bila, da je polovici j pevk e kratkem dasu odstopila. Dl, i župnik H ersehe je bil tavisten Msf I lato, ker so me dobri ljudje prostovoljno  podpirali Toliko resnici di oast.
V Ljubljani, 29 sept. 1904
Josip Šus>ter»*ić
LivSi urbanist v Bo^tanju
*\ Za vsebino tega spisa je ursdniS:? odgovorno ie toliko, kolikor določa aat l
Poslano*)
gospoda Fr. Igličuy trgovcu s papirjem in šolskimi potrebščinami
v Ljubljani
Konkurenca  papirne trgovine Ljubljani je pač neznosna, torej si pl maga marsikdo  z  reklamo, katera J« pa bila vsaj do zadnjih let dostojna-
Vi, gosp. IgliČ, oddajate šolski m U dini „bolski red — Schulordn ing", n» katerem stoji v nemškem in slovenskem jezika dosledno:
Za šolsko mladino vse 10 ceneje,    kakor    pri    v »a k drugi tvrdili, Fr. Iglic
Povemo Vam, da kaj takega nobec poljski čitat ne napravi. Če ste ie fcf teli peska mladini v oči natresti, t" opustili besede: kakor pri vsak1 drugi tvrdki.
Trgovci papirja in eolskih potrebvin v Ljubljani, katen
tudi davek plačujejo in radi pošten _ iive.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa aakoo.
Da m odstrani lir»^|«e>^ okrepi želodec In pospeši pre-[bavljsnje,  —  priporočajo »uatnaenttl
U>r«»ioa»ot*il mediolue želodčno |tl«t*tur*o loUttniHrja JPlooollji* [v JL,J\iI>1J»m1 ti h DuiiMjaUl oeati. |—16 Zunanja naročila po povzetju 1264
rane 3°*cf?
grenčica
1086 -6
§Ipravzaprav reprezentant grenčlc".
(V. medic, odd splošne bolnice na Duuaju )
Oblastveno konces.
vzgajališče
Javna realke, pripravljalni rszred, državno-veljavna Izpričevala
Artur Speneder
DUNAJ, XV., NsubaugiirtBl 36
Ustanovljeno 1849. 219—37
Itruu o*a* 3o*cls>« • i-^*'
Uvdrove žitne kave
POSKUS Ti Vro«k M|M|M
'„DOMAĆI PRIJATELJ"
J
Jl a
SSflS
■VW VVN/ V>^/ '
Zahtevajte
iloetrovani cenovnik
a za ža '
,   „Ideal"14
li HefO Pollak
^ DUŠA J, TI.
L Wallsrasse 34.
Oena lepa svetloba brez instalacije in nevarosti. Poraba lf/4 kr na 1 uro.
Proti plešavosti
■ t-voritvi luskin, izpadanju oaiv-ljenja in vsem dragim boleznim las in brade je zajamčeno najboljše in najgotoveiSe sredatvo Fr. Rollmanna (Villmov pri Litovelu na Moravakem), ki rast pospešuje, zgosti lase in brado, jih ojači in dela voljne, jim daje lep bleik in naravno bar to m zatorej ne ohranjuje e 2e obstojeCih las, ampak tudi s velikim uspehom poapefiuje novo rast. Lončki stanejo po K 3 —, O — In IO*—. Dobiva se ta preparat pri iznajditelju. pri mnogih brivcih in v trgovinah z materijalnim blagom. Pri nakupu glejte na firmo, varajte se malovrednih posnetkov. Natančni pouk, navodilo in potrebne a vete in proapskte po&ilja iznajdit-lj na zahtevanje vsakomur zastonj in poštnine prosto. 207^—11
Proti pratiajem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolj*' priznan«
Tamo-cliiiB tmttura
katera okrepeuje iaulire, odutra-atjcije luilie in preprečuje ispadanje lan. 1 ateklenlea z navodom 1 K.
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
i Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega
inbiL mostu 37—39
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. septembra: Marija Fajfar, dekla, 28 let, srčna hiba.
Dne 23. septembra: Ignacij Božič, kovaški pomočnifr, Sr6 let, jedka. — Jož-fa Guček, poslovodjeva žena, 35 let, Apoplex a ct rebri.
Dne 24. septembra: Ela Lavrič, davčnega oficijala žena, 26 let, Ecclampsie.
Meteorologično poročilo.
Višin* nad moijem 306 3.    Srednji ir.ćni tlak 7360 mm
Ca O CQ	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
28.	9. sv.	736*7	122	si. svzh.	oblačno
29. •	7.zj. 2 pop.	7363 7361	10*8 170	si. j zahod si. ssvzh.	oblačno del. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 12 6°, Tjormale: 13 1°. — Padavina v mm 4 8.
Borna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani.
Uradni karzi dan. borse 28. septembra 1904.
Denar
99-65 99 65 99-50
Naleabenl papirji
4°/a majeva renta.....
4 -"' srebrna renta .... 4° avstr. kronska renta . ■ 4% „ slata „ . . 4°/0 ogrska kronska „ . . . 4»/# „ zlata „ . . . 4°/0 posojilo dežele Kranjske . *Vt% posojilo mesta Spljet . 4*/t*/t »• ■ Zadar . 4VsA/j bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o.
4°/0       n » »       Ž- O. .
**?*•/• rat- Piđma S**- d. hip. b. .i 101 "70
4v*°/o Pešt- kom* k* °- z- i
10»/0 pr.......[I 106 80
4V/j° 0 xast. pisma Innerat. hr. 100*50 4-V/j     n       ■     odrske cen. I!
dež. hr.......! 100-50
•IV//«     P*9- °sT- niP- ban*   1 I 10010
leznic d. dr. .... 41       obl. Češke ind. banke . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. Žel. 4°/0 prior. dol. žel. 8
Blago
9985 99*85 99-70
119*45 119-65 97-65] 9785
118 75J 11895
99-50f 101-—
100-25; 101-25
ioo--j 100 —
10095 101-90
99 60 100*— 99 60 99-90 102-10
107-80 101-50
101 10 10110
juž. Žel. kup. 1 i1 1 *Vt*/o av8t- Pos- za 2el- P- °-
Srečfee. Srečke od 1. 1860» s .   . .
„   . 1864 ....
„ tizske.....
n     zem. kred. I emisije
f» n *»     It« «
„ ogr. hip. banke . . „ Brbske a fra. 100 — a turške.....
Basilika srečke .   . .
Kreditne „ ...
Inomoške „    .   . .
Krakovske „    .   . .
Ljubljanske „
Avst rud. križa   „    .   . .
Ogr.    „     „ ....
Rndolfove *    .   . .
Salcburške „ ...
Dunajske kom.    „    .   . .
Delnice
Južne železnice .... Državne železnice    .   . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke   . . Ogrske      .        ,       . . Zivnostenske        „       . . Premogokop ▼ Mosta (BrHx) ▲Ipinske motan .... Prask« žel. in dr. dr. .   . . Rima-Maraavi    .   . ... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. drnibe . Češke sladkorne dražbe . .
V alat*
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke......' .
Sorereigni......
Marke........
Laiki bankovci.....
RuMJi........
Dolarji......
100 — 100-75
98-50 99— 305 75
101 —
184 — 262- -160*75 308 — 297-— 270- — 93— 133 75 20 80 467.— 78-— 84-66 — 54-2910 65 — 77 — 520 —
86 75 654 — 1612 — 672 — 780 — 249 — 656-48T50 2457 — t 624-60 I S14-50 494 -173 —
11-35 19 03 23-48 23*»2
117-30 95 —
253*75 4-84
101 — 101-75
307-75 102 —
186- -266 — 162 75 318 — 308 50 275 — 97 — 13475 2180 477 — 83 — 90 — 71-50 55-50 30 — 70 — 81- — 530 —
87-75 655* —
1621 — 673*— 781 — 250 — 662'— 482*50
2467 — 625 50 216*50 498 - -170 —
11-39 19-05 23*56 2398 117-50 95-20
254*75 5 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 29. septembra 1904. T e rita t n.
.   .   sa 50 kg K 10-24
Pšenica za oktober •       • april . RŽ        , oktober 1904 Koruza
Oves       _ oktober
50 50
50 60
10-62 7 44
735 6-81
ErVktlv.
nespremenjeno.
Zahvala.
Povodom prebridke, tako nenadne izgube nade nad vae ljubljene, nepozabne soproge oziroma hčere, sestre, svakinje, nečakinje, tete in anehe. gospo
Gizele Lavrič roj. VVencais
nam je doftlo od blizu in daleč toliko dokazov presr^nega in tolažil-nega sočutja, da nam je dolžnost, tem potom izreči zanje, kakor tudi za mnogo&tevilno spremstvo pri pogreba in za darovane prelepe vence, svojo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani 27. sept. 19)4
2H02    Žalujoča rodbina.
Xs§6@s&
starejšega izvežbanega in vestnega
pomočnika
želesoinske stroke, ki naj je vešč knjigovodstva; dalje
mlajšega pomočnika
železninake stroke, ki je vešč *lo venščine in hrvaA&inp.
Potrebo na Ignacija Jellenc, tr govra v Karlovcu Hrvauko. 282«
Lep mlin
na deset kamnov in dvanajstimi stopami ter z vedno močno vodno silo na Primoatkti, tik okrajne ceste, pol are od mesta Metlike, se proda po nizki ceni. Poleg mlina je tudi se potrebno poslopje, dve dnpi, konjski in Živinski hlevi, veliki svinjaki, kozelc (toplar), pod in kozelc; zraven je tudi sadni vrt, travniki in hosta z debelimi hrasti do 8 oral, za prašičjo in živinsko rejo jako ngodno.
NataaČneje se izve pri prodajalca Frideriku Skušek, trgovca in posestnika v Metliki! Dolenjsko. 9811-1
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po iO h v sledečih trafikah:
Ljubljana: I.   Bizjak!   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. L. Biaznik, Stari trg št 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Eisner, Kopitarjeve ulice 1
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
I. Kos, Kolodvorske ulice št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4. I. Pichlar, Kongresni trg št 3. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Še š ar k, Šelenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št 10 A. Velkovrh, Sv\ Jakoba trg 8 Šiška:
M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
M. Lavrenčič, trgovec v Šiški.
Kamnik:
Marija Ažman, trafika.
Škofja Loka: Matej Zigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj:
Kari Florian, knjigotržec.
Radovljica: Oton Homan, trgovec.
Lesce (v bafeta nm kolodvora): Ivan Legat, gostilničar in posestnik.
Bled:
Ivan Prttnar, trgovec.
Javornik : Štefan Podpac.
Bohin|ska Bistrica: Mijo Grobotek. trgovec.
Ribnioa;
Ivan Lovšin, trgovec.
Novo mesto: Josip Kos, knjigovez.
Kriko:
Henrik Stanzor, trgovec. Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec:
Makso Japel, trgovec.
Cerknica :
Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Karolina VVerli, trafikantinja.
Beguuje pri Cirknici: Ivan Stergulec, hišna št 31.
Št. Peter na Krasu:
A. Novak, na kolodvoru juž. želez.
ilirska Bistrica: Roza Tomšič, trgovka
Senožeče: Ant. Zelen, gostilničar in trafikant. Celje:
Marija Miklauc, trafika v „Narodnom domu".
Zidani most:
Mary Peterman, trafika na kolodvoru.
Celovec. Josip Sovva, časopisni biro. Gorica:
Josip Sohvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Marija Rauniak, trafika na kolodvoru.
Trst:
M Bevk, Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-serma št. 1.
M. Majcen, ulica Miramare št 1.
Št. Stanič, ulica Via Molin pic colo št. 8.
Pulj:
Marija SchOtz, trafika na postaji državnega kolodvora. Reka:
A. Potoinjak, Via del Molo.
Časopisni birč „Globus11, via
Adamich št. 2.
Kuharica *
se sprejme na deželi proti dobri plači
Ponudbe sprejema oprav. „Slov. Naroda- pod šifro „Kuharica".
Išče se dobro ohranjen
(jardinera), za 8 oseb in več, ter sa vprego tudi z 1 konjem.
Ponadbe na: Matija VVasmevr v Vipavi. 2823-1
Izurjene šivilje
sprejme takoj
2824-1
Gradaške ulice št. 8, I. nadstr.
50 mm visoke in ravne kapi
KAROL JELOVŠEK
na Vrhniki. 2822—1
Mlad, oženjen in izprašan
strojevodja
in strojnik, obenem tadi strojni kiju* car in vrtljir, veič popravil in montaže išče službe.
Naslov pove npravnižtvo .Slov. Naroda-. 3827—1
Vinarna
Petra Lassfilka 1
na Marijinem trgu it. I
se s i. oktobrom   opusti in se bodo od takrat naprej  prodajala Tina čez ulico t špecerijski trgovini.
V Spodnji Šiški
poleg eerkve sta is proste roke proti takojinjsmu plačila naprodaj
dve hiši
obe pod eno hiino It., eaa ie 23 let, druga pa že 11 lat davka prostm. Naprodaj j* tudi frosd »Dolinea« in več ft i si vb ni h parrcel v izmeri 7 oral, kocolee s 17 okni in pod {•keoVni   Svat je obdelan
Pojasnila daje Josip Seidl v Sp. Šiški pri Ljubljani 2799
Znamka z opico. Kamen za čiščenje.
Neobhodno potreben za vsako •gospodinjo, katera hoče imeti svoje stanovanje, kakor tudi vso hišno in kuhinjsko opravo čisto in blestečo.
Baker se sveti kakor zlato, cin
kakor srebro.
VARSTVENA ZNAMKA.
Poskušajte ga po navodilu za uporabo.
Brand
& pio* no lantopnittvo z* Avstrijo: HENRIK STOESSLCR, Dunaj. I. Freyung S.
*1* *** "1* mt%
Dijaki
se sprejmejo pri boljSi družini na stanovanje in hrano pod zmernimi pogoji.
CJvblJaaa, Glavni trg it. 28
I. nadstropje. *r722-8 Na prodaj je več sto kosov
stoječega lesa
hrastov In smrek ob državni cesti.
Ve* pove apravniltvo .Slovenskega Naroda". 9304—1
Blagajna
(Urrthrimerif,
se proda po nizki oeni
na BdmiU ceati žtev. 24
II. nadstropje. 1021
Sprejmem takoj 2 mlada
trgovska pomočnika
ki naj bi bila dobro izurjena v trgovini z mešanim blagom. Nastop lahko takoj ali pa v 6 tednih.
Sprejmem tadi I732~4
„Narodni dom".
Pred in po gledališki predstavi
vedno sveža83291
pristno vino in sveže pivo.
iz dobre bile, ki bi imel veselje do trgoviDe.
RUDOLF ZORE
Jesenice, Gorenjsko.
Kupujte naravnost od izdelovalca!
X»Jp«p«liieJie ¥724-3
kilne pasove
za dimeljno in popkovo kilo, suspenzorije, dobro prilegajoče se, trebušne pasove, nogovice in po-voje za krtico (krčno žilo), drialce in ortopedske zravnalce za skrivljeno hrbtenico. Umetni deli telesa in bandaie vseh vrst.
Edina solidna izdelovalnici
Bohuslav Pecka
bandažist in ortopedist w Pragi
Jiiiitmunofti   irltl*   14 n.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube nase preljube matere, oziroma stare matere in tete, gospe
Cecilije Krašovic
doftlo nsm je vsestransko toliko dokasov iskrenega solalja, da nan je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti.
Zatorej storimo to tem potom, ter Izrekamo preerono sahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so s nami žalovali, ter izkazali dragi pokojnici zadnjo čast v tako mnogobrojnem številu.
Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, darovateljem krasnih vencev, gg. pevcem za genljive ialostinke, sploh se sahvalju-jeme vsem, ki so za časa bolezni preljubi materi stregli, in tudi pripomogli, d s se je sprevod isvrsil tako veličastno.
Sava-Jesenice. 27. septembra 1904.
8670
Venci®® ©trakovi
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 26
priporoča veliko salogovsa-ko vrstu m ocal, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravka in po-5tn~ naročitve, se izvrše točno ceno* in takoj
Josip Reich
barvanja in kemična spiralnica
ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulice it. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna. 41 Cene nizke.
I
"S?
OD
os
o*
CD O
Spredaj rainu oblika,
ne tišči na želodec, priporoča t največji iiberi
Jttojzij Perschć
v LJubljani
Pred škofijo ftt. 21.
Oftlll!*
Hm
liti
1842.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov« -H Električni obrat. H-
Brala M
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta it. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Marta sojslra c, kr. drž. \t b. kr. prlv. Jož. žslez.
Slikarja napisov,
Stavblnska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Zalogu, čopičev za  pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazile za hrastove, pode, ksrbollnejs Itd.
PoBebno priporočava slav. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom „Rapldol'. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
i I
I I
i
Sinnenih ostankov veliko v zalogi.
Za jesensio in ziisfo sezono
t
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HOGOIHL
I    xxxi Ljubjanlx xx ^  v Spitalskih ulioah sU.
Vzorci na zabtevanja poštnina prosto.
i
Sprejema »varovanja fltovesarsgi življenja po iiajraaiiovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt a aunacjSojocimi se vplačili.
Vsak elan ima po preteka petih let
pravico do dividende!
v z a J m zao. n a zavarovalna "banka v Pragri. Raz. fondi: 29,217.694 46 JL. Izplačana odškodnina in kapitalijo: 78 324 623-177L. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s vaeaUeml sle* a asa. o . naroda* oprave. 3—113
Th poj.inil. d*jo.
Generalni u stop v Ljubljani, čearer pisarne so v laetoej banćnej hiši
Zavaruje poslopja m premičnine proti polarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceojuje takoj in najkolantneje. Užu va najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje is čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokonstne namene.
Šestmesečni
iiii kurz za
Kdor se hoče tega kurza udeletiti, se prosi, da to naznani do 1. oktobra na
Sv. Petra cesti it. 47
I. nadstr., levo. 2747-2
S 1. oktobrom t. I. se oddajo v Metelkovih ulicah št. 19 prostori,
v katerih je bila nastavljena prejšnja ljubljanska zaloga MengiŠke pivovarne. Prostori obsegajo: 2770—2
stanovanje
obstoječe iz treh sob, kuhinje, sobe za služinčad, podstrešje, dalje hlev za 3 konje, prostorno dvorišče in še različni drugi prostori.
Ogleda se lahko tamkaj. Natančneje se poizve pri gospodu Franu Leskovicu, Kongresni trg št. 2, I. nad. od 8. ure zjutraj do  12. ure opoldne.
Na petrazredni deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu se razpisuje služba učitelja, oziroma učiteljice s provizoričnim, oziroma definitivnim na meŠčenjem.
Definitivno nameščen nčitelj dobiva na leto 1.400 K plače in 500 K stanarine ter ima pravico do 6 petletnic po 200 K, učiteljica pa dobiva na leto 1200 K plače in 400 K stanarine [in ima pravice do 6 petletnic po 150 K.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože pri podpisanem vodstvu do dne lO. oktobra 1904.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
dne 22. septembra 1904.
Zgodovinska povest
las rvaneoskilm fesmeso
Ji
|av
\ii
(ponatis iz „Slov. Naroda")
Je izšla!
Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu-, vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Schvventnerju v Ljubljani.
Izt?a po K I-60, po pošti K I-80.
Po vseh kulturnih državah registrirana
v«
srajce ovratnike in manšete
v.
zil M. Joss & Ld vvenstein
c. in kr. dvorna dobavitelja BBBBB
Grenčica
Florian"
in liker
„Florian"
najboljša kapljica za želodec.
3Franc Stupica
Ljubljana Marije Terezije ceeta I«
j Jtnčnikovi hiši zraven .Figovca1
priporoča slamorernice, m lati In I ce, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje In sadje, samokoinice, pluge in brane najboljšega izdelka;
dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene oevl za napeljavo vode. rasne tehtnloe z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake žage in kotle za klajo In žganje-
Portland in Ronianrrmrnl železniške šine in traverze, poljski mavec. 1109—24 Hlzarsko. trusrako in klja-eavnlearslio orodje
ter vse druge, v železno stroko spadajoče predmete.
Vedno velika zaloga
špecerijskega blaga.
Elegantno meblovana
esečna soba
v pritličju, s posebnim vhodom, se odda s 1. oktobrom v Gosposki ulici št. 15.
Poizve se istotam, pisarna levo.
Uradnik
vešč knjigovodstva in trgovske korespondenca išče za popoldanske nre opravila v kaki pisarni ali kontoarju.
Ponudoe  na  upravništvo „Slov. Naroda". 2:84—2
Spre teti
j u trn j i zaračunalec
in
Šivilja
ki zna dobro krojiti in Šivati, iSče dela po hišah ali za doma. 2789-3
Izve se v prodajalnici: Franc Medic, čevljar, Marijin trg št. 5.
Udeležnik
z vlogo 10.000 K se išče za izdelovanje večje množine priljubljenega, dobro vpeljanega in prav primernega predmeta z veliko razpečavo.
Dopisi se prosijo pod šifro .RentabeT upravni&tvu „Slov. Naroda". 2782—2
\t u eoi \ \m\d\i\
I
se sprejmeta takoj.
Več pove posredovalnica za delo in službe Th. Nowotnyv Dunajska cesta št. 11 v Ljubljani. 2785—2
Izvanredno fino staro
slivovko
pristno tnarelSno žganje
(Aprikosen-Destillat),
medicina Ini konjak, jamalka rum itd. itd.
priporoča trgovina s špecerljo, dellkate-saml in vinarna
Fran j a Eham
Miklošičeva cesta.   2780 -2
(gramatika, konverzacija, literatura kakor doslej na svojem stanovanju
Mestni trg »t. 11. ANA BOLD
državno   izprašana učiteljica.
V najem se vzame
posestvo
z večjim lepim travnikom na peščeni zemlji blizu železnice. Hiša mora imeti klet in 4 do 5 sob. 2802- i
Ponudbe pod MPosestvo" uprav-nižtvu „Slov. Noroda*.
preneha s 1. oktobrom in se otvori zopet spomladi.
Vljudno javljam slav. občinstva, da imam na razpolago ves Čas lovske sezone vsak dan sveže 2788—2
srne in zajce.
tu, Gosposke ulice št. 15.
(Palača Auersperg.)
Mesnica
na JavortiikUp tik glavne ceste, na zelo obljudenem prostoru, se odda za več let spretnemu mesarju pod ugodnimi pogoji v najem. — V hiši je tudi stanovanje.
Ponudbe sprejema in pogoje stavi Marija  Bregant,  posestnica na Ja vorniku. : 00-:
Patent HATSCHEK
2252-8
krili
ternit
(zakonito zajamčeno oznamenilo^za[ASBESTNI£CEMENTNI ŠKRILJ.)
■SStt-tS1 Eternit tovarne LUDVVIG HATSCHEK ^^tT"
buja vsem vremenskim vplivom, ne     Vocklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu
potrebuje poprav, je lahka, lična in cena, °°r- Avstrijsko.   ix. i., Berggasse u. Andrassystr. 33.    ogrsko    = Zahtevajte vzorce in prospekte. =
Glavno zastopstvo za ožoe potratne: Delniška družba portlant cementa Dovje, v Trstu, via Geppa 2.
I
Laki za kočije, najboljša znamka sveta!
p o
8
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake
Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
tovarna za oljnate barve, lake in firneže. =
Z
O
o
i z z z t i t x 1 X
M  M  M  M-M . M'HlMrMlH
iiizzizt it
±.A     ». A   . a. A     »- A  . w A  Z**     - *   ' * *   ■ » '      » *
i x J
M M.
Z 4
Senzacionalni uspehi!
.V**«-* *kaTa.^k4^»-f^k4t a A T, ±A
JQ
MV
26
III
It
I
- Zahtevajte samo pravi -
IndraTea
najfinejši in najboljši čaj na svetu.
Najfinejši zajutrek, izvrstna južina. 2293—16 Najboljše sredstvo proti prehladi. Osobito pnporo&jiv za pokvarjen želodec. Pospešuje prebavo ter brani želodec bolezni. Dobiva t$e v tIro*erlJali In bolj »Iti trgovinah s č|i?et»rlj»l.liii i« ttelllmt-teiiiiliii »lftgoiu.
Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno.
Na veliko poSilja
Indra Tea Import Conipany Trst 3.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod. Iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uvi 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Auasee,
>grad, Čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Jez Selzthal v Šolnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlove vare. Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 12. uri 10 m pop«, kise osobni vlak v Podnart-Ki opo le ob nedeljah in praznikih q\ 2. junija naprej. — Ob S. uri 56 m popoldne osobni vl^k v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Moiakovo, Ljubno, čez Selzthal v Šolnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz, čez Klein-Reitling v Steyr, Line, Bniljevice, Plzen, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.\ Lipsko, US Drmaj Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo (Luibljana-Monakovo direktni voz I. in U. razreda). — PROCA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kcoevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 8. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2 junija do 18. septembri ob nedeljah in praznikih. — Ob T. uri 8 m zvečer v Novo mesto,
VJC, — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. (Mouakovo-Ljubijana direktni voz 1. in II. raz-
. ! m st, Franzensfeste, Šolnograd, Line, Stevr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Du> Lstetten, Lipsko, Karlove vare. Heb, Maiijine vare, Prago (Praga-Linc-Ljubljana direktni VOZ I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Šolnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob i. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubua. Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solno^rada. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob S. uri 35 m zvečer istotako. — Ob 9 uri 2*2 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2 junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 5. uri 49 m zjutraj, Ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Pozor!
i 1 Radi preselitve prodajam od i 1
feJD
modno in svileno blago f g
CD
K mnogobrojnemu obisku se priporoča
f Ernest Sark
Stari trg štev. I.
Modna trgovina se nahaja od I. novembra nadalje v sedanji Sckwentnerjevi trgovini na vogalu Židovske ulice in Dvornega trga. 2451-8
i-JOZOd
IP% I        ■   I 2808 1
Bogata izbera sn*
ovratnikov s kapucami iz velbiodje dlake
od gld. 3-— naprej
za gospode in dečke . . double športne suknje, dolge,
za dečke in gospode   .  .   „   „  5a— damska krila iz sukna, moderne fasone.....
damske jopice in paletoti, za jesen in zimo ..... bluze po  najnovejših risbah,
mični vzorci...... „   w 1-50
Velikanska izbera moških in deških oblek, otroških oblekic, zimskih sukenj, havelokov po čudovito nizkih cenah; damska konfekcija najfinejše izvršitve.
OROSLAV BERNATOVIĆ.
77
77
77
77
77
77
77
Jernej Babovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v £ j ubijani
Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta štev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zalogo raz-llenejrtft papirja, trgovskih in poslovnih knjig, £oSwklli zvezkov, bilježiti«, crnila Itd.
Dlnuilk, AvrttrfjMka zgodo* 111 a za IJudtik«^ dole.
AuMietiMke talile za Crniv-
v eevo rarunlco.
šolske fttujljr«?   za lludiike
v _
mole.
Molitvenike v raznih vezeh. Tiskovine za gospodo odvetnike in c. kr. notarje. 141 p«* mIo«eiiMkihllteratov. Mazno galanter. blago itd. Nizke cene, točna in solidna postrežba.
CD3DE
JOSIP STUPICA
Jermenar In sedlar
v Ljubljani p Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
« Cene nizke. ■ ♦
i
c
C L
M
£
»
O
o
O N L
00
Najboljši kosmetiški predmeti so
A A A
miio po 60 h m^ cream po I K
za olepšanje polti in telesa.
l|g ustna voda _ zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
gj-jlasna voda glasna pomada
po I K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „AldaM, ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v Iijuliijani.
Nadomestke za rAi'dott zavračajte.
I
Jv.Seunig |
trgovec z usnjem
na drobno in debelo 41
v Ljubljani, Stari trg št. 7
dosedaj najboljše, prbsto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nlž|ih cenah: 1 kg. Ml h, %ee u 9» h, pri
nakupu večje množine Se ceneje.
JfOVO! Patentirano Jfovo!
nepremočljivo mazilo
za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Vinogradski količi.
Gozdna uprava Mokrice na Dolenjskem, južne železnice postaja Brežice ali Samobor-ZagrebŠka železnica se bo prodalo okoli
500.000 llaniti, po 3 m U lepili kosluii evl mmi lik
7 I C   1    1 U O
Ker bodo količi konec februarja izgotovljeni in za odpošiljatev pripravljeni,
se priporoča, prijavljati že sedaj omenjeni upravi naročila ali predznambe.
2645-3
pošta Josenice na Savi, Dolenjsko.
pristno ljubljansko
-■ a
v sodčkih po 25, 50, 100 in 200 k I g, v trdnih posodah,
Cene najnižje in točna razposiijatev........C)
kultur tudi
krompir
v vsaki količini ima naprodaj
2731-3
v Ljubljani, Hradeckijevo predmestje štev. 23.
Naznanilo in priporočilo.
Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu 17 mesta in okolice, da otvorim
v soboto, dne 24. septembra
gostilno „pri Bobenčku"
—na Glincah. —
Točil bodem pristna dolenjska, istrska in goriška vina, ter cenjenim gostom postregel z gorkiini in mrzlimi
jedili.     2a obilni obisk se priporočam 8 spoštovanjem
2760-2
Joaip Jeglič, gostilničar.
Originalni vzorci "Vg
is £ondona
%0F* so ravnokar došli.
p. n. občinstvo se vljudno vabi, da si to lepo
blago ogleda.
„Sngle5r<c središče cbleK" u Ljubljani
Mestni trg štev. 5.
2Su7-l
Rabite samo
velenjske salonske brikete
■ . -
najboljše, najcenejše in najprimer-—- nejše kurivo za peči. -
Prodaja jih samo trgovina z lesom
St. & C. Tauzher
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 47.
n
(d
mm £^
I
• v-;
Ha
§H
bfs
m
si?
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu Je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočneje lrvršiijojo.
Velika zaloga n^jflnejšegfa nasladnega peeiva,
biškotov in suhorja, ^.73
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 .6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higienski transportni vozovi 2a kruh in pecivo.
m 1
20
07
—dobro
Prevzetje gostilne.
Dovoljujem si naznanjati slavnemu občinstvu, da prevzamem sk  <tnent oktobra 1904
pivovarne G. Auerjevih dedičev w TRTolfovIli ulicah št, 12«
Točil bodem priznano dobro pivo iz pivovarne G Auerjevih dedičev ter najboljša domača vina, katera dobivam direktno od vinogradnikov: cviček, bizeljsko vino, teran in prosekar. 2819—1
Posebno bodem skrbel za dobro ku*   _____   V obilen obisk se vljudno
hin]o, da mi bode mogoče cenjenim gostom postreči z najboljšimi gorkim! in mrzlimi jedili.......
Tli   I I 1 F
priporoča JAKOB
gostilničar.
T   T I T I T T I T  Tli  T siS
Sadna razstava v Radovljici
]e odprta le Se kratek čas
Vsakdo naj torej hiti! da si jo še ] ogleda! Razstava je odprta vsak | dan od 8. zjutraj do vida zvečer.
Vstopnina 30 vin.    2T87—3
ti
Pasti
I za podgane, dihurje, krte, miši itd,
patentirani najnovejši amerikanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina Ml |
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira.      Cene Jako nizke
Ustanovljeno^!. 1862
Telefon štev. 584.
X>XJ^X^-*T5 VIL, Iitt,ifta*eirjštl*»Ssšei  "71^    vogal Burggasse.
^TstjTrečjet Ixx zistJcTasežrieJša, zalega
peci
navadnih in tudi najelegantnejše ——   opremljenih. —— Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirane peči. Regulacijske
- - •>
vseh
polnilne peči od K 15 — naprej.
Štedilniki, ognjišča * strojna ognjišča
Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd. 2450-8
Specialni katalogi zastonj in poštnine prosto.
Sezonske novosti!
kožuhe vine - trikoi-perilo klobuki • - - nogavice - -venci - - - - rokavice - -
i-  «•  «1. 281S—1 se prodajajo zaradi skorajšnje preselitve
.. po prav nizkih cenah ..
v trgovini modnega blaga
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg.
Od novembra naprej Prešernove ulice.
Pozor!
Zaradi mnogih malovrednih posnetkov mojih kosmetifikih izdelkov, osobito izvrstnega cvetličnega mila (Aida, milo za obraz), sem dal vse svoje kosmeuške izdelke zakonito zavarovati, in sicer pod besedno znamko ,,Ada", in prosim, da zahtevate odslej znano meiitoloto umlno vodo in zobni prašek, izvrstna za ohranitev zob in proti disanju iz ust, dalje vodo za lase in pomado za ohranjenjevdol-gih in lepih las, kakor tudi evetllčno milo in ereme za polt za ohranitev lepe in čiste polti vsekdar z dostavkoni ,,Ada". Za Ljubljano je zaloga le : Orlova lekarna na Jurčičevem trgu poleg črevljar-skega mostu.     Z velespoštovanjem
2743-3 M. Pli. Mardetscfilager
kemik, lastnik Orlove lekarne.
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in plošče v veliki izberi M doli ,
le pri zastopniku Nemške deln. dru2oa za gramofone
RUDOLFU WEBER
Ljubljana
L>um*jmtom oi^itn *St. —<>
(Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa").
Prodajam
■......
•breke
h 2MM|ivarc
...... stare
......
1716 -5*
Največja in najboljša zaloga
svIMili taasfo? in &aržnna
m m m m k m po najnižjih cenah ima K
W Pijte '
Klauerjev
pialav"
00 k*
oc
C
nejzdravejši vseh likerjev.
i
Znižane cene!
Samo 6 dni ta
Ciijte in strmite Amerikanci!
gl. 64.
vozijo zanesljivo najhitrejši brzeparniki
Jmmh prikomersks družbe".
Edina najkrajša črta
čez Ba;?:e5
? ai z in Hav e v Ameriko.
Veljavne vozne l!*t«* in brezplačna pojasnila daje edino      266—19
oblastveno potrjena potovalna pisarna Ed. Šmasdla
v Ljubljani, Dunajska cesta 6
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
m&ški
čevlji iz usnja
z obšivkom par
gld. 2-90.
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gld. 3-25.
Moćni, gladki
moški
čižmi
(štiileti) par
gld. 2-90.
Trpežni
I
čevlji
za vsakdanjo rabo par
gld. 2-60.
90»
Zelo močni
čevlji
za zavezovati par
gld. 2'90,
Izvrstni
ženski
čevlji
z gumbi par
gld. 3-25.
Elegantni,
barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 4—.
Priročni
moški
čevlji
iz jadrovine par
gld.1'— do 1*40.
Barvani
moški in ženski
usnjati sandali
par
ffld.2'50—3'—.
blizo znane gostilne „pri Figovcu".
Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo
Cena LJubljana — Bufcs samo 5 gl. 3 fcr.
„A1T right Patner!" Ako hitiš na Buks, tam se boš vozil
zanesljivo le 6 do 7 dni!
Vsa natanCneja pojasnila daje zastopnik generalne agenturo LOUI8
KAIZERJA (za vso Švico)
115o -27
4KJVAN BIHEU
Oton Zupančič 2-112
Cez plan.
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredao laskavo. rZlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v ,,Slov. Narodu", pa tudi »Slovenecw ter „Dom in Svet" Bta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent mod sodobnimi slovenskimi pesniki Ta i oglasna ugodna sodba Bicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naSe lirike nekaj res nenavadnega, tekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote", nehote".
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentoer-ja
Vsake vrste
®tP€JČji
čevlji
rujavi  iu orni od
gld. V— naprej.
Elegantni
ženski
salonski
čevlji
par
gld. 1-50.
Ženski
čevlji
z navskrižnirai zaponami, črni in barvani, par
2!d. 2- do 3'-.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala,
Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo.
Alfred Frankel
kom. družba prej:
Modlinška tovarna za čevlje
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 9.
Zastopnica: Josipina Herrisch.  738 83
Lastnina m tisk „Narodne tiskarne."
■fatalni--k