PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /"i	„ A A !•
Abb. postale I gruppo	- UCM W 11T
~xr
Leto XX. St. 133 (5816)
TRST, petek 5. junija 1964
SLOVESNA PROSLAVA 20-LETNICE OSVOBODITVE RIMA
Sestanek med strankami vladne koalicije Dosežen sporazum o družinskih dokladah
50 odst. povišanja družinskih doklad s 1. oktobrom, 50 odst. pa s 1. aprilom 1965 Danes seja ministrskega sveta - Poslanci KPI zahtevajo, naj vlada spozna parlament s pismom ministra Colomba - Tonassi in Brodolini o resoluciji vodstva KD
RIM, 4. — Predsednik republike Segni se je udeležil danes uradne proslave 20-letnice osvoboditve Rima, ki je bila v opernem gledališču. To je bila zaključna manifestacija, kajti v teku dneva dopoldne je bila komemoracija 14 padlih, ki so jih Nemci ubili na umiku. Spominski govor je imel Saragat. Sola Je proslavila osvoboditev Rima v zgodovinskem muzeju narodne osvoboditve, kjer je govorii prosvetni minister Gui; svečanosti so se udeležili številni parlamentarci, senator Parri, predstavniki odporniškega gibanja, svojci padlih, šolniki in nekaj sto študentov. Podobna proslava je bila-tudi na rimski univerzi, kjer je govoril rektor prof. Papi, za njim pa je spregovoril tudi prof.. Jemolo.
Na osrednji proslavi v oper- ——————
nem gledališču je imel slavnostni govor podpredsednik via-de Nenni, ki Je poudaril med drugim, da je naloga vseh, ki so neposredno sodelovali v odporniškem gibanju, posredovati novim rodovom zavest, kako lahko je moč izgubiti svobodo in kako težko jo je ponovno pridobiti: «Zadoščali sta dve leti — med 1921 in 1922 — da bi se v ustavnem sistemu in v odnosih demokratične solidarnosti odprla vrzel, ki jo je izkoristil fašizem. Potrebno je bilo dvajset let, ogromno žrtev im krvi, izgubljena vojna, da bi zaključili pustolovščino in ponovno vzpostavili demokratični red.» Nenni je zaključil, da je izročilo odporniškega gibanja: «Utrditi demokratično življenje z gospodarsko, socialno in politično organizacijo, v kateri naj bo človek merilo za vse, njegova svoboda pa naj korenini v pravici, pravičnosti in enakosti.»
Tudi v poslanski zbornici in senatu so proslavili 20-letnico osvoboditve Rima. V poslanski zbornici so nato nadaljevali razpravo o deželnih zakonih, v senatu pa se j# nadaljevala razprava o proračunu za drugo polletje 1964; proučili so proračun ministrstva za zdravstvo, pro svetnega ministrstva, ministrstva za turizem in prireditve ter ministrstva za delo in socialno skrbstvo. Med razpravo o proračunu je senator Nencioni (MSI) ponovno postavil vprašanje pisma, ki ga Je zakladni minister Colombo poslal predsedniku vlade in zatrdil, da bi po objavi vsebine tega pisma v mnogih li-stjh predsednik vlade moral po njegovem mnenju izraziti takoj svoje mnenje, ne da bi počakal na zaključek razprave o proračunu. Predsednik senata pa ni sprejel njegovega predloga, ker Je minister Delle Fave včeraj sporočil, da bo predsednik vlade govoril v senatu o tem vprašanju na koncu razprave o proračunu.
Predsednik vlade Moro Je sprejel v palači Chigi podpredsednika vlade Nennlja in pravosodnega mini-
Včeraj je bil končno dosežen sporazum o družinskih dokladah: s 1. oktobrom bodo povišane za 50 odst., za nadaljnlh 50 odst. pa s 1. aprilom prihodnjega leta. Medtem se še vedno pričakuje Morov odgovor na Interpelacije parlamentarcev glede Colombove-ga pisma in verjetno Je, da bodo o tem razpravljali na današnji seji vlade kakor tudi na prihodnjem sestanku voditeljev strank vladne koalicije. V Rimu pa so včeraj na zelo svečano proslavili dvajsetletnico osvoboditve glavnega mesta Italije.
Na normandski obali se bodo danes začele proslave dvajsete obletnice slavnega izkrcanja zavezniške vojske ob sodelovanju okrog 500 uglednih osebnosti vseh tedanjih zahodnih zavezniških držav, vendar pa njihovi poglavarji in predsedniki vlad ne bodo navzoči.
Sicer pa včeraj ni bilo posebnih mednarodnih dogodkov in tutti v Laosu, Južnem Vietnamu ter na Južni Koreji se ni zgodilo nič Posebnega. V Laosu je v Dolini vrčev dejansko prillo že do prekinitve sovražnosti, ki traja že več dni. Za Južni Vietnam se Je *unanjl minister sajgonske vlade v VVashingtonu pohvalil, da je Položaj kar dober, ln sicer tak, tl* «ne bo potrebno razširiti sovražnosti na Severni Vietnam,» Pa tudi nasveta republikanskega ameriškega kandidata, da je treba vreči na džunglo z gverilci atom-■ko bombo, ne bodo poslušali. V Seulu je obsedno stanje, vendar Pa teče življenje «normalno».
Le okrog Cipra kaže, da sr je napetost nekoliko povečala, ker J« Turčija po samovoljni razširitvi teritorialnih voda, ponovno osredotočila svoje čete v Aleksandre«, 200 km od otoka. Makartos le seveda odločno zavrnil predlog Kučuka. voditelja turške manjši-»e, naj skliče sejo vlade na tako Imenovani «zeleni črti» v Nikoziji.
Toda prav Goldwaterjevo napredovanje na pripravljalnih volitvah za predsednika ZDA vzbuja vedno večjo zaskrbljenost pri vseh naprednejših krogih znotraj In Izven republikanske stranke, W zahtevajo enotno akcijo, da se njegova kandidatura, še bolj pa njegova Izvolitev, z enotno akcijo PreprečL
katere plati sedanjega političnega sporazumeli, da bodo podaljšali do
Tito v finskem parlamentu SFRJ pozdravlja Šastrijevo izvolitev
Titov sprehod po ulicah Helsinkov in ogled tovarne električnih strojev
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — «Jugoslavija s simpatijo pozdravlja izvolitev Lala Bahadura Sastrija za novega voditelja kongresne stranke in bodočega premiera Indije,» je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič in do-
položaja».
Jutri ob 9 30 bo seja ministrskega sveta. Ob 10 pa do sestanek predstavnikov strank vladne koalicije, na katerem bodo proučili politični položaj Ta sestanek bi moral biti danes, vendar so ga odložili na jutri, ker Je bil podpredsednik vlade Menni dane« zadržan spričo proslave 20-letnice osvoboditve Rima.
Na ministrstvu za delo so danes dosegli sporazum o družinskih dokladah. Po tem sporazumu so sindikalne organizacije privolile v predlog vlade, da povišanje družinskih doklad, kakor so se sindikati sporazumeli z delodajalci 28. aprila letos, (namreč 30 lir na dan za otroke, 22 lir na dan za ženo in 35 lir na dan za starše), stopi v veljavo v dveh razdobjih: 50 odstotkov od 1. oktobra 1964, in drugih 50 odstotkov od 1. aprila 1965. Prav tako so se
stra Realeja. Po razgovoru s predsednikom vlade je Reale izjavil novinarjem, da se njegov današnji razgovor «vključuje v okvir razgovorov, ki jih je Moro imel te dni s predstavniki strank vladne večine». Na vprašanje, kakšna je bila vsebina njegovega razgovora z Morom, je Reale dejal le, da sta «proučila ne-
iiiiiiiiiiimmitiimiiiiiiiiiiiiiMifHiiiuiiiiiiittiiiiiiilimiifimiiiiiiiiHimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiniiiiim
GRŠKO TURŠKI SPOR ZARADI CIPRA
Turške vojaške priprave v Aleksandreti
Grška vlada obsoja turški ukrep o samovoljni o razširitvi teritorialnih voda kot protizakonit
NIKOZIJA, 4. — Predsednik Makarios je zavrnil zahtevo Ku-čuka, voditelja turške manjšine na Cipru, naj skliče vladno sejo na «zeleni črti» v Nikoziji. Maka-rios je poudaril da se je Kučuk odrekel svoji funkciji podpredsednika ciprske republike in se postavil na čelo oboroženega upora »roti državi, da bi dosegel razde-itev otoka. Zvedelo se je Uidi, da je ciprska vlada zavrnila protestno noto turške vlade proti nekaterim njenim ukrepom, ker ima «ciprska vlada v*o pravico ukrepati za obrambo celovitosti države».
Iz At on poročajo, da je grški zunanji minister Stavros Kosto-pulos obsodil ukrep turške vlade, i katerim ie razširila meje svolti tèritorialnih voda na šest milj. Minister je poudaril, da je turški ukrep v nasprotju z mednarodnim pravom ln Grčija ni priprav, ljena pristati na spremembo statusa qu0 svobodnih meja Egejskega morja ter «izjavlja, da bo ščitila z vsemi zakonitimi sredstvi svoje pravice in svoje koristil.
Dalje je Kostopulos dejal, da je omejitev teritorialnih voda severno od otoka Samosa do obalnega področja Tracije v skladu s priznanimi določbami mednarodnega prava in z mednarodnimi sporazumi, ki so bili sklenjeni leta 1923 v Losand, z določbami italijansko turške konvencije iz leta 1932 in z mirovno pogodbo i Italijo, ki je bila podpisana v Parizu leta 1947. Grški zunanji minister je dodal, da Grčija že dolgo časa izkorišča ribje bogastvo teh voda, ki je glavni življenjski vir prebivalcev grških otokov. Poleg tega pa ženevski dogovori iz leta 1958, ki predvidevajo določene spremembe glede predpisov o teritorialnih vodah, niso še začeli veljati niti v tistih državah, ki so Jih že ratificirale, medtem ko jih Grčija in Turčija nista niti podpisali. Poleg tega pa je ustvarjanje izključno turške cone za ribolov izven teritorialnih voda v nasprotju z mednarodnimi določbami, ki nikakor ne predvidevajo enostranske ustanovitve take cone. Pravica do ribolova »pada med tiste pravice, ki se lahko izvajajo samo v mejah teritorialnih voda.
Iz Istanbula poročajo, da je tur-ška vlada proglasila v Aleksandre« pripravno stanje. Sirijo se vesti o vajah za vkrcavanje in o premikih borbenih enot, toda te vesti niso bile uradno potrjene.
Po drugih vesteh pa je bale turška vlada osredotočila v Aleksandreti številne čete in vojaško poveljstvo je rekviriralo pet ladij in pet letal, glavni. Štab prve turške armade pa se je preselil iz Roni* v AJeksandreto, ki je od Cipra oddaljena samo 200 km.
V	Ankaro je danes prispel u Aten posredovalec OZN za Ciper Sakari Tuomioja. Izjavil je, da se položaj na Cipru ni spremenil, odkar je prvič stopil na otok. «O-be strani sta obrazložili svoja stališča, ki so trenutno zelo različna, tako da danes še ne morem vedeti kakšna rešitev bi se lahko našla; toda če bi obe strani rešitev hoteli, bi jo lahko dosegli,» je dejal Tuomioja. Posredovalec OZN bo danes odpotoval na Ciper.
Stavke v Španiji
SAN SEBASTIANO (Španija), 4. — Francova policija je odstranila 2500 delavcev iz tovarne gum «Mi-chelin» v San Sebastianu, ker so oblasti sklenile tovarno zapreti, ker so delavci sklenili zmanjšati ritem dela, da bi na U način podprli «voje zahteve za zvišanje mezd.
V	Asturljt pa Se vedno stavka 13.000 rudarjev in kovinarjev. Okrog 200 drugih delavcev pa Je začelo stavkati pred nekaj dnevi, toda baje so se že vrnili na delo.
Dve belgijski sindikalni organiza
ciji — «svobodna» in krščanska — sta zaprosili mednarodni urad za delo, naj posreduje pri Francovi vladi za osvoboditev tistih delavcev, ki so bili aretirani med nedavnimi stavkami in da naj uveljavi svobodo stavkanja tudi v Španiji.
Iz maroškega glavnega mesta pa poročajo, da bo v kratkem obiskal Maroko Francov zunanji minister Castiella, ker so se odnosi med obema državama v zadnjih mesecih precej zboljšali. Najnovejši ukrep v tej «neri Je ukinitev vizuma s strani obeh držav.
Francisco Julio aretiran
RIO DE JANEIRO, 4. — Brazilska policija je danes v državi Goias aretirala voditelja Kmečke zveze in bivšega poslanca Francisca Julia. Trdi se, da so ga vojaške oblasti ie zaslišale.
Eksplozija v Damasku
DAMASK, 4. - V nekem avtobusu je danes eksplodirala bomba ter eno osebo ubila, 12 pa ranila. Notranji minister Je izjavil, da je pripisati atentat «zarotnikom, ki hočejo sejati v mestu paniko in dokazati, da vlada v državi negotovost.»
ojAnazjumou, v*«*	^uuuijouii uvj
30. junija 1965 dosedanji način plačevanja prispevkov delodajalcev, ker so smatrali, da bi ne bilo primerno, da se v sedanjem položaju povišajo socialna bremena delodajalcev.
Predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij so dali pozitivno oceno sporazuma: Tajnik CGIL Lama je dejal med drugim, da je vlada privolila v njihovo zahtevo, da mora imeti odložitev povišanja družins-uh doklad svojo protiutež v izboljšanju veljavnih določb glede mezdne integracije suspendiranih delavcev in onih delavcev, ki jih sedanja gospodarska konjunktura najbolj prizadene.
Kar zadeva izboljšanje pokojnin, pa se v sporazumu predvideva, da bodo to vprašanje rešili najkasneje do 1. julija prihodnjega leta. CGIL se bo borila, da bi se to zgodilo čim prej.
Danes so se v Milanu sestala vsedržavna tajništva vseh treh sindikalnih zvez tekstilne stroke ter proučila položaj, ki je nastal po razbitju pogajanj in zadnjih stavkah. Tajništva so poudarila, da želijo pozitiven zaključek pogajanj, hkrati pa so tudi določila program stavk za prihodnje tedne. Prihodnji teden bodo delavci stavkali po 12 ur razčlenjeno po raznih pokrajinah, med 14. ta 21. junijem pa 16 ur.
V	Rimu so tajništva treh sindikatov klesarjev in kamnarjev sklenila napovedati nove stavke, da prisililo delodajalce k pogajanjem. Prva 48-uma stavka bo 9. in 10. t. m., nato bodo stavkali tri dni od 17. do 19. t. m., zatem pa še dva dni, in sicer 25. in 26. t. m.
Danes se je pričela po vsej državi tudi stavka šolnikov, ki poučujejo tehnične in praktične predmete. Solniki zahtevajo, da se odobri zakonski odlok, ki zagotavlja ponovno zaposlitev vseh tistih, ki bodo zgubili službo zaradi ukinitve strokovnih šol in uvedbe enotne srednje šole, v kateri se omenjeni predmeti ne poučujejo.
Zveza kmetijskih delavcev CGIL je napovedala za 8. junij stavko. Z njo se ne strinja sindikat teh delavcev CISL, ki Je izdal poroči, lo, v katerem pravi, da nista niti Zveza agrarcev nti Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje zavrnili pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe.
V	Agrigentu pa so napovedali enodnevno stavko tamkajšnji rudarji, ki so hoteli izraziti s tem solidarnost z delavci šestih rudnikov žvepla, katere nameravajo odpustiti ter so zato zasedli rudnike.
Skupina komunističnih poslancev, med katerimi Pajetta, Ingrao in La-coni, je predložila poslanski zbornici resolucijo, v kateri poziva vlado, naj spozna parlament s spomenico o stanju gospodarstva, ki Jo je zakladni minister Colombo dostavil predsedniku vlade ln naj pove hkrati kakšno ,ie njeno mnenje o stališčih, ki jih vsebuje ta spomenica.
V	zvezi z včerajšnjim sporočilom vodstva KD, je tajnik PSDI Tanassl v razgovoru z novinarji na Montecl-toriu dejal med drugim, da smatra zaključke seje vodstvo KD za «ob-
jektivno pozitivne» ln dodal, da se mu zdi, da to sporočilo «navdihuje» želja, da bi našli globlje soglasje med strankami vladne večine». S tem v zvezi pa je namestnik tajnika PSI Brodolini izjavil novinarjem, da zaključno sporočilo vodstva KD «ne reši seveda samo po sebi vseh vprašanj, ki jih je treba načeti posamič; reči pa je treba vendarle, da ta dokument ne kompromitira, ampak pospešuje diskusijo glede katere izražam željo, da bi bila pozitivna».
Pod predsedstvom Togliattija se je danes sestalo vodstvo KPI, ki je proučilo politični položaj, zlasti v zvezi s pismom ministra Colomba predsedniku vlade ln z zadržanjem, ki ga bo KPI zavzela nasproti vladi. Vodstvo KPI je zaključilo svojo sejo in odobrilo ustrezen političen dokument, ki ga še niso objavili.
dal, da sklep glavnega političnega odbora kongresne stranke, da se bo nadaljevala politika nepovezanosti, krepitev sil miru in prijateljstva z vsemi državami, potrjujejo, da bo nova vlada Indije sledila načelom njihove politike in da bo Indija tudi v bodoče zavzemala eno najpomembnejših mest v svetovnem dogajanju posebno v borbi za mir in v politiki nepovezovanja. «Prepričan sem,» je izjavil Bla-gojevič, «da se bo dosedanje prijateljsko vsestransko sodelovanje med Indijo in Jugoslavijo v dvostranskih in mednarodnih odnosih še nadalje in uspešno razvijalo.»
Na vprašanje dopisnika «New York Timesa» o obisku sovjetskega obrambnega ministra Malinov-skega v Jugoslaviji je zastopnik državnega tajništva izjavil, da o-bi®k poteka po programu in izrazil prepričanje, da bo prispeval k nadaljnji utrditvi prijateljskih odnosov med obema socialističnima državama in njunima ar. madama.
Po pisanju mnogih inozemskih listov je ameriški zunanji minister Rusk v pismu zahodnonem-škemu ministru Schroederju izrazil željo o zboljšanju odnosov med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo. Uradni zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve je v zvezi s tem izjavil da Jugoslavija ceni napore vlade ZDA in nekaterih drugih držav, da bi se izboljšalo nezadovoljivo stanje med Jugoslavijo in Zahodno Nem-čijo in dodal, da je v tem smislu Jugoslavija storila vrsto ukrepov in pobud, ki pa na žalost niso pripeljali do pozitivnih rezultatov.
Blagojevič Je označil kot izmišljeno' vest agencije «Associated Press», češ da je Jugoslavija zaprosila za akreditiranje pri skupnem evropskem tržišč« in pripomnil, da je stališče Jugoslavije do tega tržišča prikazal nedavno predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj v izjavi ob koncu obiska delegacije zvezne skupščine Jugoslavije v Belgiji.
Dušan Blagojevič je na koncu
PO NAPREDOVANJU KONSERVATIVNEGA REPUBLIKANCA V ZDA
Nujnost nastopa proti Goldwaterju Razgovor Johnson-Fan Huy Kvat
Kval Jt izjavil, da se «spričo sedanjega stanja sovražnosti ne bodo razširile na Severni Vietnam» * Članek W. Lippmanna
WASHINGTON, 4. — Predsednik Johnson je danes sprejel južnovlet-namskega zunanjega ministra Fana Huja Kvata ln se z njim razgovar-jal pol ure. Kvat je po razgovoru izjavil, da spričo sedanjega stanja stvari «Južni Vietnam lahko zmaga v sedanji volni, ne da bi se sovražnosti razširile tudi na Severni Vietnam in tudi brez morebitne uporabe atomskega orožja.» Izjavil je, da z Johnsonom nista govorila o novih ukrepih, ki bi Jih ZDA mogle sprejeti v jugovzhodni Aziji, ter da je v Južnem Vietnamu «položaj dober v smislu, da komunisti nimajo pobude v vseh pokrajinah». Zaradi tega tudi niso potrebne ameriške čete in bo moč s sedanjo ameriško pomočjo zmagati, «če se število komunističnih gverilcev ne bo znatno povečalo.»
Glede znanega ln znamenitega predloga republikanskega senatorja Goldwaterja, da Je treba džunglo v Južnem Vietnamu bombardirati z atomskimi bombami, ker se v njej skrivajo filokomunistični gverilci, pa južnovietnamski zunanji miniiter ni hotel povedati nič drugega, kot tole: «Mislim, da nimamo potrebe atomskega orožja.»
Med prvaki republikanske stranke pa vlada zlasti med nekonser-vativnimi republikanci prav zaradi Goldwaterjevega nevarnega napredovanja vedno večja zaskrbljenost. Zaradi tega iščejo sedal kandidata, ki bi ga zoperstavili Goldwaterju, da bi preprečili njegovo kandidaturo za predsednika ZDA. Med številnimi naprednejšimi jav-
nimi delavci je zapažen članek znanega ameriškega novinarja Walter-ja Ltppmana, ki piše, da Je edino sredstvo za odstranitev nevarnosti, ki jo predstavlja Goldwater: Izolacija republikanske stranke «na periferijo političnega nazadnjaštva, ki je za volivce nesprejemljiv, ali pa v primeru zmage, kljub izolaciji voditelja skrajne desnice, potiskanje ZDA na pozicije, ki niso le anahronistične, temveč tudi v nasprotju s potekom dogodkov, ki
gleško vojsko pa kakšnih 12 generalov in admiralov. Nizozemsko, Norveško in Belgijo bodo predstavljali veleposlaniki.
Francija, ki organizira proslavo, bo zastopana z dvema ministroma, z načelnikom glavnega štaba oboroženih sil in s številnimi častniki. General de Gaulle in predsed nik vlade pa ne bosta navzoča.
težko zaustaviti brez hudih
miiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiimiinuiiiiiiiiitiiiiiifiuiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POLOŽAJ V JUŽNI KOREJI
Opozicija zahteva preklic obsednega stanja
Vojaško sodišče bo sodilo 178 aretiranim demonstrantom
SEUL, 4. — Spričo proglasitve obsednega stanja v Seulu zaradi demonstracij, je v mestu vladal danes zjutraj mir. V mesto je namreč prispelo okrog 10 tisoč vojakov, med katerimi so tudi pa. dalci. Trgovine so odprte in normalno delujejo. Vojaško poveljstvo pa je ustanovilo posebno vojaško sodišče, ki bo sodilo osebam, ki so bile aretirane in ki so prekršile vojaški zakon. Urad no »o »poročili, da je bilo aretiranih 178 civilistov, od katerih je 40 dijakov. Baje je bilo ranjenih 848 policajev, uničenih pa 28 motornih vozil policije. Hkrati ie vlada «načelno» razširila obsedno stanje tudi na mesta Pusan, Hva-niu in Infton, kjer Je vsega sku paj demonstriralo okrog osem tisoč univerzitetnih in srednješol-rficih dijakov, ki so zahteval; u krnitev vojnega stanja ln ostavno vlade.
Predsednik parlamenta Je sporočil, da je predsednik republike Park Cune pripravljen na sestanek z voditelji opozicije, da bi skupaj z njimi proučil položaj. Voditelji opozicije pa »o sporočili, da bodo jutri v parlamentu zahtevali preklic veljavnosti vojaškega zakona.
in Moskvo in da je njegov sedanji obisk v Bonnu v zvezi z odnosi med Sovjetsko zvezo ln Zahodno Nemčijo. Tisk namiguje, da bi Faure utegnil «olajšati osebne stike med Erhardom in Hruščo-vom,» toda te vesti niso bile ne zanikane ne potrjene.
Atentati pri Adenu in v Ratfanu
ADEN, 4. — Včeraj Je r dvorani
federalne vlade Južne Arabije eksplodirala bomba. Sedež vlade je v Al Ittihadu blizu Aderta. Bomba, ki ni povzročila nikakršnih žrtev, Je eksplodirala tik pred odhodom delegacije v London, kjer bo prihodnji teden sestanek v zvezi e Južno Arabijo.
Na področju Ratfana pa sta zletela v zrak dva angleška Jeepa, ker sta naletela na mino, ki so jo položili «uporniki». Neki angleški vojak je bil hudo ranjen.
V Londonu pa Je obrambni minister Thomeycroft Izjavil, da bo vlada odločno branila Aden, ker bi umik Angliji preprečil Izvajanje njenih obveznosti do zaveznikov, kar bi imelo «hude posledice za stvar miru».
Faure v Bonnu
BONN, 4. - Včeraj je prišel v Bonn na obisk bivši predsednik francoske vlade Edward Patire, ki se je danes razgovarjal s kanclerjem Erhardom In zunanjem ministrom Schroederjem. Zahodnonem-ški tisk poudarja, da je Faure v prejšnjih mesecih obiskal Peking obisk v Moskvi, kjer se je razgovar-
Wilson je zadovoljen z razgovori v Moskvi
MOSKVA, 4. — Laburistični voditelj Harold Wilson je zaključil svoj
jal tudi s predsednikom Hruščovom. Danes se je vrnil v London in izjavil: «Mislim, da ao se vse osebe, ki so se pogajale v Moskvi prepričale, da se v Sovjetski zvezi vsi sklepi sprejemajo pri vrhu. Gromlko Je kompetenten zunanji minister, toda ne kontrolira državne politike. Ce se ne pride do Hruščova, ni moč doseči pravega odprtja». Wilson je dejal, da bi zahodne države morale podpirati predlog za vsakoletne sestanke pri vrhu ter dodal, da glede tega ne pozna mnenja Washingto-na, Home pa v tem pogledu «zelo grešni. Rekel je dalje, da Ima vtis, da želi Hruščov iskati «morebitna področja za sporazum» ter da ne smatra berlinskega vprašanja za tako perečega kot v preteklosti. Končno Je Wilson dejal, da je z razgovori v Moskvi zadovoljen.
Po vesteh iz diplomatskih krogov Do Hruščov odpotoval na u-radnl obisk v skandinavske dežele verjetno 15. t.m., in sicer s posebno ladjo iz Leningrada v Kopenhagen, skupaj s soprogo Nino Petrovno, hčerkami in z zunanjim ministrom Gromikom.
«Pravda» piše danes ponovne, da je nujno sklicanje mednarodne konference komunističnih in delavskih strank za obravnavo razbijaškega delovanja kitajskih voditeljev, ter poudarja, da sedaj 52 komunističnih strank podpirt. sovjetsko stališče. List piše, da bi hoteli Kitajci mednarodno konte-renco odložiti, da bi pridobili na času, medtem ko bi bila konferenca važna etapa v borbi /.a e-notnost ter dodaja; «Marisisti-le-nintsti nočejo razkola, toda enotnosti ni moč uresničiti s konce sijami v načelnih vprašanjih.»
posledic z enostavno spremembo političnega vodstva».
V drugih člankih pa se omenja možnost razkola republikanske stranke na dva dela, kar bi utegnilo dati spodbudo za enotni nastop proti Goldwaterju. Pri tem se v tisku omenja, da ima republikanska stranka tradicijo v tem, da v zadnjem trenutku zbere dovolj glasov, s katerimi blokira kakega preveč nazadnjaškega kandidata. Tisk navaja pri tem dogodek iz leta 1952, ko je zloglasni nazadnjaški desničarski politik Taft naglo napredoval. Tedaj je posegel vmes s svojim ugledom sam general Dwight Etsenhower. Splon pa je pritisk znotraj in izven republikanske stranke, da se napredovanje Golwaterja prepreči, zelo močan in pravijo da doslej še ni bilo podobnega primera v političnem življenju ZDA. Demokratski senator Philip Hart je med drugim izjavil: «Goldwaterjeva izvolitev bi bila velika škoda za državo. On je kot čarovnik, ki pravi: Lahko ozdravi kakršno koli bolezen s svojo magičnostjo, ko v resnici ni mnogo Jamstva, da bi medicina mogla kar koli pomagati».
Iz diplomatskih virov se Je zvedelo, da sta se vladi ZDA in Izraela, katerega predsednik Eškol je na obisku v Washingtonu, dosegli sporazum o jedrskem sodelovanja za uresničenje načrta za odstranjevanje soli iz morske vode. ZDA bodo dobavile Izraelu poseben Jedrski reaktor ki bo močnejši od tistega, ki so ga v Izraelu že zgradili.
Johnson Je postai danes tud! poslanico glavnemu ravnatelju Unesco ln mu zagotavlja pomoč ZDA pri mednarodni kampanji za zgodovinske spomenike, ki Jo Je Unesco začel. Predsednik ZDA Je sinoči sprejel tudi ameriško delegacijo, ki se bo udeležila proslav obletnice zavezniškega izkrcanja v Normandiji. Ob tej priliki je med drugim izjavil glede mednarodnega položaja — sledeče: «Svet ni tako varen kot bi hoteli, po drugi strani pa lahko mislimo, da ni tako nevaren kot bi lahko v določenem trenutku mislili».
Predstavnik državnega tajništva Je danes Izjavil, da ni nič znanega glede nove prošnje Sovjetske zveze za nakup ameriškega žita.
konference obvestil novinarje, da je državno tajništvo za zunanje zadeve Jugoslavije obveščeno o nameri ameriške vlade, da septembra pošlje v Jugoslavijo delegacijo gospodarstvenikov zaradi proučevanja možnosti razširitve gospodarskih odnosov med obema državama in da je v tem smislu že prUlo do ustreznega sporazuma s pristojnimi jugoslovanskimi organi.
Iz Helsinkov poročajo, da Je bil četrti dan bivanja predsednika republike Jugoslavije na Finskem posvečen v glavnem ogledu znamenitosti, kulturnega življenja In nekaterih Industrijskih podjetij glavnega mesta Finske. Medtem ko je soproga predsednika republike Jovanka Broz, skupno s soprogo finskega redsednlka Silvo Kekkonenovo o-iskala tovarno porcelana in kerar mike «Arabia», je maršal Tito skupno z dr. Kekkonenom obiskal tovarno električnih strojev «Stroemberg», eno največjih in najmodernejših tovarn te vrste na Finskem, kjer so voditelji tovarne seznanili predsednika Jugoslavije z organizacijo proizvodnje in raziskovalnim delom. Tovarna zadnje case sodeluje z ljub-ljunsko tovarno «Litostroj», tovarno «Rade Končar» v Zagrebu in tovarno kablov v Svetozarevu. Po ogledu tovarne je skupina delavk in delavcev izročila maršalu Titu šopek rdečih rož. Tito se je toplo zahvalil za prisrčen sprejem in zaprosil delavce, naj prenesejo pozdrave Jugoslovanskih delavcev vsem delavcem Helsinkov in Finske.
Po ogledu tovarne so jugoslovanski gostje skupno s predsednikom Kekkonenom in njegovo soprogo med prisrčnim pozdravljanjem številnega občinstva obiskali zgodovinske in kulturne znamenitosti stare trdnjave Suomenlin, ki je nekoč varovala vhod v pristanišče glavnega mesta Finske. Po ogledu muzeja so jugoslovanskim gostom v trdnjavi priredili kosilo, katerega se je udeležilo okrog 60 uglednih finskih gostov. Popoldne je Tito v spremstvu dr. Kekkonena obiskal finski parlament, kjer so ga pozdravili člani predsedstva in zastopniki vseh političnih strank Finske. Predsednik parlamenta Keemola je v svojim pozdravnem govoru med drugim poudaril, da so Finci z občudovanjem in spoštovanjem spremljali borbo za svobodo, ki jo Je Jugoslavija vodila pod vodstvom maršala Tita in da so napori Jugoslavije za zagotovitev miru enaki z napori Finske. Maršal Tito se je zahvalil za ljubezniv sprejem ln za izkazano mu čast, da lahko izroči polom finskega parlamenta najprisrčnejše pozdrave in najboljše želje finskemu ljudstvu in mu želi srečo in blaginjo. Pri odhodu iz parlamenta je Tita toplo pozdravila množica ljudstva.
Pred obiskom parlamenta se je predsednik Jugoslavije s soprogo, v spremstvu ljubeznivega predsednika dr. Kekkonena in njegove soproge nad dve uri sprehajala po Helsinkih in okolici in se seznanili z razvojem glavnega mesta Finske. V novem predmestju Tapioli na obali živopisanih jezer je bil maršal Tito s soprogo v spremstvu dr. Kekko-nena in njegove soproge gost družine Johana Aipa Karista, ki je z ženo Margareto zaposlen kot sluga v biografskem inštitutu univerze. Tito in Kekkonen sta ob čaju preživela nekaj zelo prijetnih trenutkov v razgovoru z zakoncema in njunima trema hčerkama. Nocoj se je predsednik Tito s soprogo udeležil predstave Mozartove opere «Don Juan» v državni Operi.
B. B.
Kreisky o Saragatu in Južni Tirolski
ZUERICH, 4. — Tednik «Weltwo-che» je objavil razgovor z avstrijskim zunanjim ministrom Kreiskym, ki je o svojem sestanku s Saraga-tom za rešitev južnotlrolskega vprašanja dejal:
«Razgovor je značilen zaradi novega duha za sodelovanje. Minister Saragat je skrajno pogumen človek, ki se ne boji javnega mnenja. Rešiti hoče južnotirolsko vprašanje in prepričan je, da se to lahko stori.
Sicer pa sem tudi jaz takega mnenja s pogojem, da se začne s pogujn-nejšim reševanjem».
«Kako Je to reševanje?»
«Na primer, da se južnim Tirolcem omogoči širša samouprava, ki ne bi predstavljala nikakršne nevarnosti za Italijo. Ce bi južni Tirolci odgovarjali za svojo pokrajino, oi dokazali tudi večji čut politične odgovornosti».
iiiiiiiiiiiiiikiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiMtiiiiiitiitiiiiiiniiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiii
POLOŽAJ V JUGOVZHODNI AZIJI
Mir v Dolini vrčev Incident na meji s Kambodžo
Oster komentar moskovske «Rdečo zvezde» o ameriškem posvetovanju v Honoluluju
Proslava dvajsetletnice izkrcanja v Normandiji
PARIZ 4. — Jutri bo minilo dvajset let, odkar so se zavezniške ameriške, kanadske, francoske ln angleške čete izkrcale v Normandiji, Ta znameniti datum bedo jutri svečano proslavili na prav tisti obali, kijer je do izkrcanja prišlo, ob sodelovanju 500 Uglednih osebnosti ln čez 2000 bivših ameriških in drugih voja kov.
Predsednika ZDA bo zastopal na proslavi gen. Omar Bradley, ki je pred dvajsetimi leti poveljeval prvi ameriški armadi, ki se je izkrcala v Franciji ob zori 6. junija 1944. V njegovem spremstvu bo okrog 20 generalov m admiralov, med njimi tudi gen. Taylor, predsednik odbora načelnikov glavnih ttabov. Navzoč bo tudi ameriški desetnik John Stee-le, ki Je takrat vso noč visel s svojim padalom na zvoniku v Sainte-Mere-Eglise. Angleško kraljico Elizabeto bo zastopal veleposlanik Dixon. vlado pomočnik obrambnega ministra Jellice, an-
SAJGON, 4. — Na meji med Kambodžo in Vietnamom je prišlo v torek do novega incidenta. Vojaki Kambodže bo baje streljali na dva Južnovietnamska policaja in Ju ubili. Trupla ubitih so fotografirali na samem kraju in jih nato prenesli v glavni štab. Incident se je dogodil na mejnem področju okrog 130 km severno od Sajgona. Sporočilo o Incidentu pa ne pove, ali sta bila policaja ubita na ozemlju Južnega Vietnama, toda dobro obveščeni krogi trdijo, da se je to zgodilo prav na vietnamskem ozem. lju. Iz Vietnama pa poročajo, da so sovražnosti v Dolini vrčev praktično že pred časom popolnoma prenehale, tako da se lahko reče, da gre za dejansko prekinitev ognja.
V Novem Delhiju so objavili izjavo indijske vlade, v kateri se poudarja, da Indija v celoti podpira francoski in sovjetski predlog za mednarodno konferenco štirinajstih držav o Laosu. Toda ta konferenca se verjetno ne bo mogla v kratkem začeti, iato bi Indija pristala na posvetovanje štirinajstih za dosego premirja v Laosu in za pripravo dnevnega reda konference. Hkrati pa se v izjavi poudarja, da Je indijska vlada zelo zaskrbljena zaradi slabega razvoja v Laosu ter vnovič poudarja svojo podporo neodvisnosti, nevtralnosti, suverenosti ln celovitosti države, ki naj bi imela koalicijsko vlado.
Moskovska «Rdeča zvezda», glasilo sovjetskega ministrstva za o-brambo, pa komentira danes ameriško posvetovanje v Honolululu in piše: «Ameriški vojaški ln diplomatski funkcionarji so pijani od krvi, ki so Jo prelili v Južnem Vietnamu ln sedaj kot spletkarji porivajo ZDA vedno bolj na pot raz-bojnlštva ln kriminala.» List dodaja, da ameriška intervencija v Juž-
Skupina RA1-TV v Sarajevu
nem Vietnamu zastruplja odnose med Laosom in Kambodžo in vsej Jugovzhodni Aziji.
Sevemovletnamska uradna tiskovna komisija pa objavlja izjavo vlade, ki obtožuje Anglijo, da ni izpolnila svojih obveznosti, ki jih ima kot sopredsednica ženevske konference za Laos. Namesto tega Je Anglija «sodelovala z ZDA pri zločinih ln odobrila ter podpirala zadnjo pošiljko ameriških reakcijskih letal v Laos, kar pomeni odkrito kršitev ženevskih sporazumov iz leta 1962.»
Tudi pekinški tisk zahteva, da se prenehajo lzvldniškl poleti ln drugi napadi ameriških imperialistov na laoško osvobojeno ozemlje. Tisk pobija ameriške izgovore, da so bila letala poslana na zahtevo princa Suvane Fumé, ker so se vsi trije princi v Dolini vrčev dogovorili, da morajo biti vsi važni sklepi sprejeti soglasno.
Za 50-letnlco sarajevskega atentata
BEOGRAD, 4. — V Beograd Je Iz Italije danes prispela televizijska skupina RAI-TV, ki bo snemala v Sarajevu dokumentarni film posvečen 50-letnici sarajevskega atentata. Članom italijanske ekipe bo nudila tehnično pomoč «Radiotelevizija Beograd» in «Radio Sarajevo», medtem ko bo tajništvo za informacije Bosne in Hercegovine dalo ekipi na razpolago posebno dokumentacijo. Po razgovoru z zastopniki «Radiotelevizije Beograd» so člani ekipe RAI-TV odpotovali v Sarajevo, kjer se bodo zadržali do 8. junija.
Vreme včeraj: najvišja temperaiu-
ra 26.3, najnižja 18.9, ob 19. uri 24.2; vlage 67 od«., zratni tlak 1017.9 stanov., veter 2 km zahod-nik, nebo 2 desetini pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 23 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, J. Junija Ferdo
Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.50. Dolžina dneva 1S.33. Luna vzide ob 1.47 in zaitone ob 13.54 Jutri, SOBOTA, «. junija
Mi luttn
MIMO VEDNOSTI OBČINSKEGA SVETA
Z odredbo župana Franzila povišane tarife na zasebnih avtobusnih progah
Nove tarile na mestnih in izvenmestnih zasebnih progah od I. junija brez predhodnega obvestila višje za povprečno 25 odst.
S 1. junijem so se prevozne tarife na vseh mestnih in izvenmestnih avtobusnih progah v tržaški občini, ki so v rokah zasebnikov, dejansko povišale povprečno za 25 odstotkov. Uradno naj bi se tarife povišale za 15 odstotkov, toda s pogojem, da se povišana vsota zaokroži na ulomek 10 lir. Tako se je na primer 15-odstotno povišanje vozovnice, ki je stala 40 lir in ki bi znašalo 6 lir, dejansko povišala za 25 odst., za 10 lir in stane sedaj 50 lir. Isto velja za vozovnice na primer iz Trsta na Prosek, ki so do zadnjega maja stale 80 lir in so se povišale na 100 lir. To razmerje velja dejansko za vseh 12 mestnih in izvenmestnih prog v tržaški občini, ki jih upravljajo zasebna podjetja.
Povišanje je popolnoma iznenadilo tako prizadete potnike kot tudi celotno javnost in še posebno razne politične stranke, ki so zastopane v tržaškem občinskem svetu. Do sedaj je veljalo pravilo, da je občinski odbor predložil predlog o povišanju tarif vozovnic na omenjenih avtobusnih progah občinskemu svetu s priporočilom, da jih odobri. Hkrati pa je pristojni odbornik poročal, da se je dolgo pogajal s podjetji, da je lahko dosegel, vsaj tako je poročal, najnižje povišanje in razne ugodnosti za delavce in dijake.
Sedanje povišanje pa Je padlo kot z neba. Nihče ni niti dan prej vedel, da se bodo tarife vozovnic na omenjenih progah s 1. junijem povišale. Ko pa so potniki v ponedeljek stopili v avtobuse, so jim sprevodniki povedali, da vozovnica stane toliko in toliko več kot dan poprej. Iznenadenje se je takoj sprevrglo v odkrito godrnjanje, saj se v zadnjih mesecih polagoma spet vse viša in viša in nihče ne ve, kam bodo cene najosnovnejših življenjskih potrebščin in storitev prišle v prihodnjih mesecih.
Hkrati pa se je takoj postavilo vprašanje, kdo je odobril to povišanje, ko je doslej o tem vedno razpravljal in odločal občinski svet. Končno pa smo na županstvu zvedeli, da je za to povišanje izdal posebno odredbo osebno župan dr. Frazil. Na vprašanje, zakaj župan odnosno odbor, nista tudi tokrat predložila povišanje v odobritev občinskemu svetu, so nam na županstvu odgovorili, da je na osnovi neke okrožnice ministrstva za promet od julija 1956. leta župan pristojen, da osebno odloča o vprašanju tarif mestnih in izvenmestnih prog, ki so v rokah zasebnikov. Ostalo pa je še vedno vprašanje, zakaj pa so do sedaj podobne primere predložili v odobritev občinskemu svetu. Na to vprašanje pa so nam odgovorili, da je bilo to ravnanje doslej napačno ln da Je pretila nevarnost, da bi prizadeti zasebniki vložili na višje državne organe priziv proti temu postopku in bi se lahko zgodilo, da bi ga nadzorna oblast proglasila za nezakonitega. Zato je župan menil, da Je najbolje, da se drži določil ministrske okrožnice in Je zato izdal odredbo z odobritvijo povišanja tarif.
Naknadno pa smo še izvedeli, da Je ministrstvo za promet pristalo na omenjena povišanja in da Je njeno predstavništvo v Trstu, Inšpektorat za motorizacijo, poslalo županstvu pismo, v katerem je pozvalo župana, naj v najkrajšem času odobri povišanje tarif. Tudi prefektura je pristala na povišanje. Poleg tega pa smo tudi zvedeli, da so prevozna podjetja «opozorila» občinsko upravo, da če ne bo do 1. junija odobrila povišanje tarif, bodo to smatrale za odklonitev in bodo v tem primeru napravile svoje korake pri ministrstvu za promet.
Na osnovi vsega tega bi se zdelo, da je bil župan prisiljen odobriti zahteve zasebnih prevoznih podjetij V resnici pa ne obstaja noben zakon ln niti ne nobena ministrska okrožnica, ki bi v tem primeru prisilila župana, da mora odobriti zahteve zasebnikov, kakor tudi ne, da mora osebno reševati podobna vprašanja. Da ministrska okrožnica pravi, da so te zadeve v pristojnosti župana, še ne pomeni, da jih župan ne sme predložiti v obravnavo odboru in tudi občinskemu svetu. Prav tako ni rečeno, da župan ne sme zavrniti zahtev zasebnikov; njegova odredba bi bila lahko tudi negativna, se pravi, da bi z njo župan zavrnil zahtevo po povišanju. Na «opozorilo» zasebnikov in na «priporočilo» Inšpektorata za motorizacijo bi se lahko župan požvižgal, če bi smatral da bo to v korist skupnosti. Toda dr. Franzll je izbral najlažjo pot; izdal Je odredbo, s katero enostavno pristal na zahteve zase' nih prevoznih podjetij.
Pri tem pa moramo še omeniti, da je bila že lani oktobra sestavljena posebna komisija občinskega
sveta, ki ima nalogo, da prouči vprašanje municipalizacije vseh mestnih in izvenmestnih prog v tržaški občini, ki so v rokah zasebnikov. Ta komisija, ki bi morala zaključiti svoje delo že preteklega februarja, j 3 priporočila odboru, naj se za sedaj zavrne povišanje omenjenih tarif, dokler ne bo občinski svet razpravljal in odločal v zvezi z muni-cipalizacijo omenjenih avtobusnih prog. Sedaj pa se vidi, da so bila vsa ta priporočila zaman.
Zato je nujno, da omenjena občinska komisija čimprej zaključi s svojim delom in da občinski svet sprejme sklep o municipalizaciji o-menjenih avtobusnih prog, ker preti resna nevarnost, da bodo zasebniki, za vsako najmanjše povišanje plač ali drugih izdatkiv, zahtevali ponovno povišanje vozovnic in da jih bo župan odobril, ne da bi zadevo predložil občinskemu svetu, kot je to storil sedaj.
Je
eb-
Delovanje tajništva za ljudska stanovanja
V novo tajništvo za sprejem prošenj in za dodeljevanje ljudskih stanovanj prihaja vedno več ljudi. Zato je vodstvo tajništva sklenilo določiti dneve za sprejem strank po abecednem redu, teko da pridejo med tednom v poštev vsi prizadeti, hkrati pa bo delo odslej naprej boljše porazdeljeno.
Poleg tega so sporočili, da bodo okrog 100 ljudskih stanovanj, ki jih gradijo z denarjem vladnega komisariate, dodelili spomladi leta 1965. V začetku prihodnjega leta pa bodo dodelili stanovanja, ki so sedaj v gradnji za istrske begunce.
Fotografska razstava
Pokrajinska turistična usjanova sporoča, da socialni center tržaške občine v Kjadinu razpisuje in organizira nagradno fotografsko razstavo, za fotografe amaterje, v belo-črnem, za osebe, ki imajo stalno bivališče v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo odprta od 28. junija do 6. julija letos in bodo na njej razdeljene mnoge nagrade. Slike, ki ne smejo biti široke ali visoke več kot 40 cm, hode «aerale biti poslane na sedež centra na,,stroške udeleženpa. Za nadaljnje podrobnosti se prizadeti lahko obrnejo naravnost na omenjeni center, Ulica Solferino 6, Trst.
Zaradi okvare motorja padel z vespe
V kaj nenavadnih okoliščinah se je včeraj okrog 13. ure ponesrečil 26-letni Pietro Taurisamo iz Ul. S.
Martino 24, ki se je v bližini Proseka po trbiški cesti vozil na svoji vespi TS 28630. Nenadoma je nastala okvara na motorju in Taurisano je izgubil nadzorstvo nad vespo ter se prevrnil. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišni-c6, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 15 dni zaradi udarcev in ran po zatilju, komolcih, kolenih in začasne izgube spomina.
Drevi seja pokrajinskega sveta
Drevi ob 18. uri bo redna seja tržaškega pokrajinskega sveta. Dnevni red vsebuje mnogo točk navadnega upravnega značaja. Čeprav je predsednik dr. Delise pretekli teden predložil letošnji proračun v proučitev odboru, doslej še ni bila vključena na dnevni red razprava o proračunu.
200 stotov masla iz Jugoslavije
Ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo uvoz 200 stotov masla iz Jugoslavije v okviru avtonomnega računa. Interesenti morajo poslati prošnje do 15. junija na ravnateljstvo za zunanjo trgovino vladnega komisariate Ul. Genova 9. Prošnji je treba priložiti bančno in carinsko potrdilo o uvozu masla katerega koli izvora v sončnih letih 1961 do 1963.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Tudi za Cisilina zahteva po popolni oprostitvi
Oproščen obtožbe nenamernega umora,ker dejanje ni bilo kaznivo
Na včerajšnji 85. razpravi procesa o škandalih v združenih bolnišnicah so še vedno imeli besedo branilci treh glavnih obtožencev, ki že nekaj dni razčlenjujejo, razlagajo, pobijajo, branijo in spet opisujejo iste stvari, ki so nam že davno znane. Tudi včerajšnja razprava kazenskega sodišča je bila vsa posvečena obrambnemu govoru odvetnika Sferca, branitelja inž. Cisilina. Spet smo poslušali znane zadeve o uporabi bolniških delavcev pri delih, ki so jih imele v zakupu zasebne tvrdke, o gradnji hladilne celice za krvno banko, o namestitvah ogrevalnih naprav, ki niso v redu delovale in podobno.
Na srečo se je sodni zbor spet preselil v hladnejšo in prostomej-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIlillIllIlllllIllllliiillllllllilllMIlIliiiillilliiiltiitiiiiliiiliillllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliillllllllllllllllim
II SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA
Popoln uspeh drugega dneva Slavke pristaniških delavcev
Stavka in povorka delavcev spediterskih in prevoznih družb Skong 100-odstotna udeležba v stavki tekstilnih delavcev
šo dvorano porotnega sodišča, kjer je mogoče lažje poslušati dolgovezna naštevanja točk obtožnice in njenih razčlenitev, ker te ne priganja vročina.
Cisilin je torej nedolžen, o tem smo že včeraj poročali in to je danes ponovno potrdil odvetnik Stereo, ki je z vmesnim polurnim presledkom, govoril tri ure in na kon-cu zahteval popolno oprostitev za svojega varovanca, ker ni kriv «zločinov», ki mu jih pripisujejo, temveč je vedno skrbel na interese združenih bolnišnic. Branilec je celo zahteval popolno oprostitev tudi za tiste obtožbe, pri katerih je javni tožilec zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Na današnji razpravi bo odvetnik Sferco končal s svojim obrambnim govorom, nato bo v obrambo inž. Cisilina spregovoril odvetnik Annoscia, drugi branitelj obtoženca.	* * *
Na drugem oddelku kazenskega sodišča (predsednik Del Conte, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli, obramba Antonini, zasebna stranka Ghezzi) je bila včeraj razprava proti 20-letnemu Dariu Iuragi iz Ulice Negrelli 20/3, obtoženemu nenamer. nega umora. Dogodek, ki je Iura-go privedel pred sodnike, se je dogodila 22. oktobra lani, ko je Iu-raga vozil svoj avto po Ul. Franca. Ko je privozil do hišne štev. 20/a, je nenadoma opazil pred seboj 69-letnega čevljarja Donata Salerna iz Ul. Schiapparelli 66, ki je v teku, izza poštnega furgona, prečkal ce sto. Iuraga je vozilo takoj zavrl, vendar se ni mogel izogniti trčenju in je nesrečnika podrl. Ponesrečenec je tri ure po sprejetju v bolnišnico podlegel hudim poškodbam.
Na včerajšnji razpravi je javni tožilec zahteval za Iurago 6 mesecev zapora in odvzem vozniškega dovoljenja za dobo enega leta. Oglasil se je potem zastopnik zasebne stranke, ki je tudi postavil svoje zahteve, odvetnik Antonini pa, ki je branil obtoženca, je sodišču predočil vse okoliščine nesreče. Po. vedal je, da je Iuraga tedaj vozil svoj avto počasi med dvema vrstama parkiranih avtomobilov in je samo v zadnjem trenutku videl Salerna, ki je v teku prišel izza furgona, ne da bi se ozrl na desno. Na koncu svojega razbremenilnega govora, je zahteval oprostitev svojega varovanca, ker dejanje ni kaznivo. Sodišče je sprejelo tezo o-brambe in popolnoma oprostilo Iurago.
Delavci spediterskih in prevoznih družb demonstrirajo po tržaških ulicah
Tudi včeraj je stavka pristaniških delavcev popolnoma uspela. Delo v pristanišču je popolnoma počivalo in na nakladanje in razkladanje je čakalo 11 ladij. Stavka se nadaljuje do jutri zjutraj. Vodstvo Javnih skladišč je ukazalo svojim
delavcem, naj raztovorijo libanonsko ladjo San Gerosimo, na kateri je 4.000 ton manganove rude za CSSR. To ladjo bi namreč raztovorili izključno z mehaničnimi sredstvi in bi opravljali delo le delavci pri žerjavih, uslužbenci pri teht-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiliii,„liiiiliii,iiiiiiiiiiiiiiiiiii,lliiiiliMllilllill,llliiil,|miiiil,n
POGAJANJA MED ŠTIRIMI STRANKAMI ZA DEŽELO
Dosežen okviren sporazum o politični usmeritvi?
Predstavniki štirih strank se bodo ponovno sestali jutri in razpravljali o programu
Včeraj so se sestala v Trstu na sedežu Krščanske demokracije deželna vodstva štirih strank levega centra ter začela proučevati program za sestavo deželnega odbora levega centra. Sestali so se dvakrat, to je zjutraj in popoldne ter se razšli šale po osmi uri. Sklenili so namreč, da se bodo ponovno sestali v soboto, ker so danes glavni deželni voditelji Krščanske demokracije zaposleni z važnim sestankom v Rimu s članom osrednjega vodstva Morll-nom, ki odgovarja za krajevne uprave pri KD.
V imenu KD so se udeležili sestanka deželni tajnik Berzanti, Batteri, Comelll, Martina in Mizzau, v imenu PSDI deželni tajnik Nardini, posl. Zucalli, Pierandrei In Cesare, v imenu PSI deželni tajnik Castiglione, Pittoni in Semola, v imenu PRI pa deželni tajntk Volli, Cumbat in Fragiacomo.
Iz krogov KD se Je zvedelo, da so dosegli širši okviren sporazum o politični usmeritvi, ki bo sklenjen pred sporazumom o programu. Ta j>olitična usmeritev bo pojasnila po-
men srečanja med štirimi strankami levega centra ter bo opredelila v odboru pogoje večine pri upravljanju dežele. Na tem političnem sporazumu bo slonel pravi program.
V zvezi s tem so bile izčrpne diskusije in zahteve po pojasnilih, ki so jih postavili predstavniki vseh štirih strank. Kot smo dejali, je dovedla diskusija do širokega načelnega sporazuma. Pri tem pa so sl predstavniki vseh štirih strank pridržali pravico, da bodo njihovi odgovorni organi dokončno odločili glede udeležbe v koaliciji. Zatem sc se lotili programskega dela pogajanj, ki pa se niso izčrpala. Načeli so namreč vprašanje poljedelstva, ki je za deželo velike važnosti. Zvedelo se je tudi, da Je postavila PRI za pogoj sodelovanja v deželnem odboru, da zasede mesto enega odbornika. To pomeni, da bi moral biti edini republikanski svetovalec tudi v odboru.
Kot kaže ne bo glede splošne politike, to je glede sodelovanja vseh štirih strank v koaliciji levega centra posebnih težkoč. Trši oreh pa
ne po-17-let-
bo vsekakor vprašanje programa, saj se bo pri tem pokazalo, kako misli KD reševati razna konkretna vprašanja. Socialisti pa polagajo največjo važnost ravno na ta vprašanja in kot se zdi jih pri tem podpirajo tudi socialdemokrati. Deželni odbor in program pač ne smeta biti navadna kopija vlade in njenega programa, saj socialisti zavračajo preprosto presaditev vsedržavnega obrazca na deželo. Važna Je namreč vsebina in ne oblika.
-------—l F \ • "
Ranjena dva dijaka pri trčenju v avto
V Ul. Coroneo na vogalu z Ul. Zanetti sta se včeraj popoldne nesrečila dva mlada dijaka, ni Boris Hrovatin iz Ul. Vincenti št. 4 je proti Opčinam vozil vespo TS 31864, na kateri se Je peljal tudi njegov prijatelj 16-letni Dušan Maver iz Boljunca 81. Ko sta prijatelja privozila do prej omenjenega vogala, sta trčila v fiat 600 TS 55852, ki ga Je iz Ul. Zanetti privozila 47-letnn Teresa Lopalco vd. Riccardi iz Ul. Wostry 5. Zaradi sunka sta oba vespista padla ter se ranila ln pobila. Z zasebnim avtom so Ju prepeljali v bolnišnico, kjer so Ju pridržali na ortopedskem oddelku.
Hrovatin se bo moral zdraviti od 8 do 10 dni zaradi ran na desni podlakti in komolcu ter desnem zapestju, izvinil pa si je tudi levo zapestje in desni gleženj. Huje se je poškodoval Maver, ki se bo moral zdraviti od 10 do 40 dni zaradi rane na desni podlakti in ran na nogah in kolenih. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti o-pravili agenti prometne policije.
nicah itd. Toda delavci Javnih skladišč ukaza niso izvršili in so s tem ponovno potrdili svojo solidarnost z delavci pristaniških družb.
Na poziv vladnega generalnega komisarja dr. Mazze se je poveljnik pristanišča in izredni komisar Javnih skladišč gen. Battaglieri obrnil na sindikalne zastopnike pristaniških delavcev s prošnjo, naj prekinejo stavko ter naj upoštevajo posebni položaj tržaškega pristanišča in njegovega prometa. Sindikalni voditelji so odgovorili, da je stavka vsedržavna in da je ne morejo na lastno pest prekiniti v krajevnem merilu.
Včeraj se je tudi nadaljevala stavka delavcev spediterskih in pre. voznih družb, ki se bo zaključila danes zjutraj. Stavkali so vsi delavci, ki so se sestali tudi na skupščini, nato pa odšli v povorki po mestu s transparenti, na katere so zapisali gesla s svojimi zahtevami. Delavci so stavkali, ker so se razbila pogajanja za sklenitev nove pogodbe.
Včeraj je bila tudi 24-uma stavka delavk in delavcev tekstilne stroke. V vseh podjetjih so se udele-ležili stavke skoraj 100-odstotno.
Avto je vozil brez «patentina»
Predvčerajšnjim so agenti letečega oddelka policije prijavili sodišču 21-letnega Luciana Crevatina iz Doline-Boljunca 163 in 29-letnega Giuseppa Mora z Lonjerske ceste št 22. Prvi se bo moral zagovarjati, da je vozil avto brez vozniškega dovoljenja, drugi pa, da je izročil avtomobil osebi, ki ni imela predpisanega dovoljenja za šoli-ranje.
Bilo je na večer 2. februarja letos, ko je neka patrulja policistov na Trgu Oberdan ustavila avto «giulietta» UD 47067 in zahtevala od šoferja, bil je Crevatin in zraven njega Moro, dokumente. Pri tem Je prišlo na dan, da Crevatin sploh ni imel vozniškega dovoljenja. Iz prometne knjižnice so agen. ti tudi ugotovili, da je bil avto last 34-letnega Luigija D’Anne iz Vidma, Ul. Bassi 24, ki je avto izročil Moru.
Crevatin in Moro sta na začasni svobodi.
Pijan ja ležal sredi drevoreda
Agenti s komisariate na Trgu Dalmazia so te dni prijavili sodišču zaradi pijanosti in motenja Javnega miru 48-letnega mizarja Guerrina Bortoletta iz Ul. Allieri 3. Pred dnevi so agenti našli Bortoletta, ko Je popolnoma pijan ležal sredi Drevoreda XX. septembra in s svojim nespodobnim vedenjem motil mimoidoče pešce. Tedaj so Bortoletta odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga nato aretirali. Bortoletto ze sedi v koronej-skih zaporih.
Podstavek poškodoval delavcu nogo
Žrtev nesreče na delu je postal včeraj popoldne 49-letni tesar Benedetto Kvenic z Ul. Dell’Acqua 56 Ko je skupaj z delovnimi tovariši na gradbišču podjetja «Buffo-Val-lardi» v Ul. Ananian, kjer Je za poslen, postavljal podstavek nekega žerjava, se je podstavek premaknil in mu poškodoval levo nogo. Ponesrečenega delavca so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Kvenic se bo moral zdraviti od 10 do 60 dni zaradi verjetnih kostnih poškodb.
Z avtom po škarpi
Predvčerajšnjim popoldne Je Gior dano Citta iz Ul. Carpison 11, imel neverjetno srečo. Ko Je vozil svoj avto TS 27307 po Ul. Biasoletto, je nenadoma iz neznanih razlogov zavozil na desno stran ceste in se prevrnil po nekaj metrov globoki ška: pi. Pri nesreči se Citta sploh ni poškodoval, avto pa se Je precej pomečkal.
ZARADI IZPOSOJENEGA DENARJA
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTP
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE IZ G E L J A
nastopi pri nas v SOBOTO, NEDELJO in PONEDELJEK s komedijo
REZERVIST
(Alexandre Rivemale)
Uprizoritev Je bila nagrajena s prvomajsko nagrado 1964
Predstave: v soboto ob 21. uri v AVDITORIJU v nedeljo ob 17. uri v AVDITORIJU v ponedeljek ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Šola Glasbene Matice v Trstu
priredi
nastop gojencev
v soboto, 6. junija ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah in
v nedeljo, 7. junija ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden» v Nabrežini
Sodelujejo solisti, mladinski pevski zbor in orkester harmonik.
Vljudno vabljeni!
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «S. Škamperle»
priredi od 23. do 30. Junija teden ljudske umetnosti.
Kdor želi sodelovati s svojimi delt dobi tiskana navodila v društvenih prostorih.
Planinsko društvo priredil večer diapozitivov iz društvenih izletov 12. Junija ob 20.30. Kdor želi sodelovati s svojimi deli, naj se javi pri Vi-sinlju v Ul. Roma 13.
Razpis natečaja za pomožnega bibliotekarja
Tržaško županstvo sporoča, da je odprt javni natečaj z izpiti za mesto «pomožnega bibliotekarja» v sklopu staleža občinskega osebja. Kandidati ne smejo imeti več kot 35 let, morajo imeti diplomo iz filozofije ali prava, ali pa diplomo bibliotekarja, iki jim jo je izdala specializirana šola na univerzitetni ravni.
Prošnje, ki morajo biti sestavljene na osnovi zakonskih pred-P>*W. » oPfemJjTOe Z vsemi potrebo um listinami, morajo biti poslane na urad občinskega generai, nega protokola (Protocollo Generale del Comune) najkasneje do 14. ure 11. julija letos.
Podrobne informacije in prepis zadevnega razpisa natečaja so na razpolago na občinskem personalnem oddelku občinske palače, drugo nadstropje, soba št. 91.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 4. Junija se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo J« 13 oseb.
UMRLI SO: 88-letoa Libia Mauro vd. Celotti, 42-letni Enrico Bromba-ra, 88-letna Giuseppina Švab vd. Hu-
AMERIČANKE, ITALOAMEKICAN KE, Španke, Nemke, Slovanke, A-rabklnje, IndonezlJanke, Korejke, Havajke, Rodezijke, ki prihajajo v Italijo, bi se poročile z Italijani. Takojšnja zaroka. Pisati dopisnico na naslov «Club Eureka», casella 5013 Roma.
AMERICANE,	ITALO AMERICANE,
spagnole, germaniche, slave, arabe, indonesiane; Coreane, Hawaiane. Ha desiane venendo in Italia sposerebbero italiani. Fidanzamento immediato. Scrivere su cartolina al «Club Eureka», casella 5013 Roma.
mar, 89-letna Olga TemedellI, 66-let-na 'Maria Kovaclch vd. Umek, 78-letna Maria Puzzer por. Bonifacio, 63-letni Rodolfo Pitterl, 74-letna Teresa Clovin por. Kamenar, 61-letna Santiina Vodopivec por. Vanin, 41-letni Francesco Staneich, 83-letna Erminia Ceahet, 79-letna Anna Visno-vich, 87-letna Maria Fontanot vd. Millo.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. naj višje, v 3. prevladujoče)
limone
Tri osebe v bolnišnico zaradi medsebojnega pretepa
Začeli so si jih dajati v stanovanju, nato pa so nadaljevali na stopnicah in končali na ulici
tl %
I




2e drugi dan je bilo včeraj ob tržaških pomolih vse prazno in mrtvo
Kovmasta pipica delavcu v glavo
Ko Je včeraj zjutraj v barkovljan-skem portiču 58-letni delavec Armando Candussl iz Ul. San Giacomo in Monte 17 opravljal neko delo, ga je nenadoma zadela v glavo kovlna-sta pipica, pritrjena na gumijasto vodno cev na visoki pritisk. Candus-siju so delovni tovariši priskočili na pomoč ln ga nekaj minut potem položili na nosila rešilnega avta RK. V bolnišnici so ponesrečencu sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu zaradi rane na zatilju, desnem uhlju in desni podlakti.
Tri osebe so se morale predvčerajšnjim zvečer zateči v bolnišnico, ker so se prej pošteno med seboj preteple. Predvčerajšnjim zvečer o-krog 21. ure, je 50-letni delavec Luigi Pipan iz Ul. Bazzarinl 3 šel na dom 501etnega delavca Ernesta Merslcha lz Ul. Commerciale 104, da bi od njega zahteval Izposojeni denar. Od zahteve do ostrih besed ln nato do pretepa Je bila pot zelo kratka. Moška sta se začela pretepati ln nekaj časa potem, se Je splošnemu pretepu pridružila še 35 letna Loredana Divo por. Pertot, Mersichevn sostanovalka. Vsi trije so potem zapustili stanovanje in nadaljevali pretep po stopnicah in nato na ulici, kjer
pomoč zaradi ran po zgornji ustnici s prognozo okrevanja v enem tednu. Malo potem je v bolnišnico prišel Mersich ln tudi njemu so nudili prvo pomoč, zaradi udarcev in ran po prsih, vratu, komolcih m levem stegnu. Zdraviti se bo moral dva tedna. Dlvova je bila zadnja: njej so nudili prvo pomoč zaradi ran na zgornji ustnici, levi veki ter desni rami in bo okrevala v 10 dneh.
Toda ni Se konec. Ko so karabinjerji spremljali Pipana aa postajo v Skorklji na zaslišanje, se Ja v po avtu počutil slabo
licijskem
so ga morali spet odpeljati
zato
bol-
ilh je nekdo videl ir. Jih notai lo- nišnico, kjer so ga sprejeli na četrti čiti. Ker mu to ni uspelo je pokll- | medicinski oddelek s prognozo o-
cal karabinjerje s postaje v istrski ulici, ki so takoj prilliteli in ločili pretepače. Enega za -rugiin so nato s policijskim avtom odpelj.r'1 v bolnišnico, kjer so Pipanu nudili pivo
krevanja v enem tednu zaradi posledic prejete injekcije proti teta nusu. Pipan Je tudi povedal, da ga boli glava, vendar zdravniki niso ugotovili nobene poškodbe.
jabolka..............
hruške ..............
beluši belo-violetni .
beluši zeleni........
pesa ................
pesa (domača) ....
zelje . .............
cikorija.............
čebula............ 59
razna solate ...
domača solata.........gg
novi krompir .... navaden krompir . .
uvožen grah .......
domači grah .... paradižnik . domači zeleni radič špinača (domača) . uvožene bučke . . . domače bučke . . ,
83	212	118
71	118	106
40	353	106
60	250	106
47	235	118
83	129	106
200	400	350
130	300	240
50	80	65
40	80	60
47	70	50
50	70	50
59	200	90
100	200	150
60	120	80
36	83	77
19	31	22
94	188	153
100	160	130
36	282	106
80	350	100
60	80	70
24	153	65
100	240	180
Nazionale 16.00 «Tra due fuochi» -1
Robert MLtohum.
Arcobaleno 15.30 «Il giorno più lungo» 44 svetovno znanih Igralcev.
Excelsior 16.00 «Fuoco tatuo» Maurice Ronet, Jeanne Moreau.
Fenice 16.00 «Codice 2x3 controspionaggio».
Grattacielo 16.00 «Appuntamento tra le nuvole» Metrocolor. Dolores Hart, Karl Malden.
Superctnema 16.00 «Psyco terrore —3 Prepovedano mladini.
Alabarda 16.30 «I 3 spletati» Technicolor. Richard Harrisom.
Filodrammatico 16.30 «Canzoni In bikini» Omelia Vanoni. Prepovedano mladini.
Aurora 16.30 «Sfida ail’O.K. Corrai».
Cristallo 16.45 «Passioni segrete» — Montgomery CSift. Prepovedano mladini.
Capitai 16.30 «I malamondo» Technicolor. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.30 «Un generale e mezzo» Technicolor. Danny Kaye, Diana Dors. Zadnji dan.
Impero 16.30 «I figli dei capitano Grant».
Moderno 16.30 «Sedotta e abbandonata» Stefania Sandrelli, Saro Urzi.
Astra 16.30 «Duello infernale».
Astoria 17.00 «I figli dei moschettieri» Technicolor.
Vittorio Veneto 15.30 «Lo sport preferito dall’uomo» Technicolor. Rock Hudson, Paula Prentiss.
Abbazia 16.00 «Due samurai per 100 geishe» Technicolor. Franchi Ingrassi.
Ideale 16.00 «Quando l’amore è romanzo» Ann Blyth, Paul Newman.
Marconi 16.00 «Un americano a Parigi» Technicolor Gene Kelly.
KINO NA PROSTEM
Skedenj 20.15 (v dvorani ob 16.00) «I bolidi» Bill Travers, Jack Bra-hams.
Marconi 20.30 «Un americano a Parigi» Technicolor. Gene Kelly.
Prosvetno društvo »Slavko Škamperle» priredi 28. junija enodnevni izlet v Logarsko dolino. Vpisovanje vsak dan v večernih urah v društvenih prostorih.
Prosvetno društvo Andrej Cok s
Opčin priredi v nedeljo 7. Junija e-nodnevnl izlet n» Slavnik ln v Škocjan z ogledom znamenite Škocjanske Jame. Vpisovanje pri Draščkovih.
Prosvetno društvo Prosek Kontovel
obvešča Izletnike, da Je odhod v Pulj v nedeljo ob 5.30. Priporočamo točnosti
Prosvetno društvo «Igo Gruden» v
Nabrežini priredi v nedeljo 14. junija enodnevni telet v Ajdovščino na revijo godb na pihala. Vpisovanje za izlet vsak dan od 18. 1)0 20. ure pri Rudiju Pertotu v Nabrežini.
Planinsko društvo priredi dvodnevni izlet 28. in 29. junija na Pokljuko z vzponom na Tošč. Vpisovanje v Ul. Geppa v uradnih urah.
7. junija izlet na Vremščico. Sestanek ob 7. url zjutraj pred avtobusno postajo.
SLOVENSKI KLUB priredi v nedeljo, dne 21. Junija enodnevni Izlet z avtopulmanom
v PREDJAMSKI GRAD, PIVKO JAMO, POSTOJNO (kosilo), RAKOV ŠKOCJAN.
Cena za vožnjo in kosilo v Postojni je 2.300 lir. Prijave v potovalni pisarni AURORA v Ul. Cicerone 4.
Prosimo reflektante naj pohitijo s prijavo!
Mali oglasi
FANTA ali dekle 14-16 let Išče trg vina Jestvin Resinovič, Piazza S; Francesco 8.
Preden greste na dopust se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v Inozemstvo
15-dnevna naročnina L 500.—
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <1. — 7.)
Giusti, Ul. Bonomea »3 (Greta dr. Rossetti, Ul. Comoi 19; dr. S gnort, Trg Ospedale 8; Tamaro com Neri, Ul. Dante 7; Godina. Trg Giacomo 1; Alla Minerva, Trg Francesco: Al Due Mori, Trg Uni 4; G. Papa. Ul. Felluga 46.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (1. — 7.)
Godina. Trg S. Giacomo 1; A Minerva, Trg S. Francesco 1: Ai D Mori, Trg Uniti 4; G. Papa. Ul. F luga 46
KINO <R0SANDRA> B0LJUNEC
predvaja danes, 5. t. m. ob 20. uri barvni film:
SISSÌ E IL GRANDUCA
(Siasi in nadvojvoda)
Igrajo: SABINA SINJEN, CRISTIAN WOLFF in GERT FROBE

S POTOVANJA PO AZERBEJDZANU
V Bakuju nas sprejmejo gozdovi vrtalnih stolpov
Eno naj bogatejših ležišč nafte na svetu - Stolpi na morju - Škoda je tako dobro nafto predelovati v bencin in goriva - Prihaja doba kemije
BAKU, maja. — Ko stopaš iz udobnega štirimotornega letala «11-18», ki potrebuje komaj tri ure in po1!, da prispe iz še hladne Moskve na sončni Jug Azer-bejdžana, je tvoj prvi stik z okolico hkrati srečanje z nafto. Ko opazuješ okolico letališča, začudeno ugotoviš, da je tretjina že močno zelenega gozdnega pasu, ki obkroža letališče, še vedno — siva in ogolela. Ko pa malo bolj pozorno pogledaš, opaziš, da to ni golo drevje, pač pa gozd jeklenih petrolejskih stolpov. Skozi takšen «gozd» voziš nato še polnih 10 km, ko se z avtobusom pelješ od letališča do prestolnice te sovjetske republike, do Ba-kuja. S takšnimi «gozdovi» so porasli tudi grički polotoka, ki se kot klin zabija v Kaspijsko morje. Ti «gozdovi» se opažajo tudi •na koncih «zadnjega krajca», ki predstavlja obliko mesta Bakuja, ki se je razpotegnilo ob polkrožni obali morja.
Nedavno so v tem mestu arheologi odkopali ostanke kamenite zgradbe, ki so stari desetine stoletij Ko so izkopanine proučili, so ugotovili, da imajo tudi te zvezo z nafto. Kakor se je ugotovilo, je šlo za svetišče pripadnikov kulta ognja, ki je večno gorel na nekem majhnem petrolejskem «studencu», ki je izviral kar iz tal. Filologi pripominjajo, da je celo ime te stare dežele povezano, z nafto, kajti Azerbej-džan pomeni — dežela ognja.
Čeprav je Azerbejdžan staro petrolejsko središče — po svojih rezervah nafte je eno najbogatejših ležišč na svetu — je šele v zadnjih 40 letih začel odkrivati svoja prava bogastva Nič čudnega ni, če v gospodarstvu te republike zavzema petrolejska industrija vodilno mesto in da je večina ljudi in stvari, s katerimi se tu tujec sreča, na kakršen koli način povezana z nafto.
Petrolejski inženirji so na mnogih vodilnih mestih, vse do samega predsednika vlade. Celo v razgovpru z azerbej džanskim -ministrom za zunanje zadeve Tairq Tairovo je pogovor nanesel na nafto. Taira Tairova je namreč petrolejski inženir. Azerbejdžan-ska republika razpolaga sedaj s 170.000 strokovnjaki. Dodajte k temu — opozarja Taira Tairova — da ni petrolejskega središča v Sovjetski zvezi, v katerem bi ne delali Azerbejdžanci-petrolej-ci, in da mnoge Azerbejdžance-petrolejce moremo srečati v celi vrsti tujih dežel, kjer so zapo-. sleni v okviru sovjetske tehnične pomoči ali kot strokovnjaki, poslani od OZN. Teh besed Taira Tairova ni izrekla brez upravičenega ponosa, posebno če vemo, da so pred 44 leti v Azerbej dža-nu imeli vsega r* enajst inženirjev.
Lansko leto je ta sovjetska republika načrpala 20 milijonov in pol nafte. To je nekaj več kot 10 odstotkov vse sovjetske proizvodnje nafte. Letos bi je morali načrpati 21 milijonov 250 tisoč ton. Kakor smo zvedeli, plan za prvo četrtletje letošnjega leta ni bil izpolnjen, toda republiški odgovorni krogi so nas prepričevali, da obstajajo vsi pogoji, da se ta zaostanek do konca leta nadomesti. Njihovi računi so vezani bolj kot 5 kopnim z — morjem. Ko smo se z ladjo odpeljali na široko Kaspijsko morje, smo ugotovili, da ti upi niso neutemeljeni.
Prvič so nafto na morju opazili ribiči. Plavala je po velikih površinah jugovzhodno od Bakuja in motila ribiče pri njihovem delu. Po tej sledi so šli geologi in sedaj je že več let, ko črpajo nafto iz podmorskih vrtin. Kaspijsko morje, ki je bilo nekoč znano po svojih ikrah, je postalo pomembno tudi po svojem petroleju.
Vsa raziskovanja in eksploatacije petroleja pod Kaspijskim morjem so strnjena v rokah glavne uprave, ki razpolaga z lastno mornarico 350 plovnih objektov. V njenih podjetjih je zaposlenih 28.000 petrolejskih delavcev. Načelnik glavne uprave, simpatični ln markantni Bahtija Mamedov, ki Je prav tako petrolejski inženir, zelo pogosto v razgovorih
omenja gospodarske aspekte proizvodnje. Pogosto zatrjuje, da se ne lotijo nobene nove vrtine, če prej ne napravijo gospodarske analize. Sistem materialne pobude petrolejskih delavcev, posebno pri črpanju podmorskih virov, s svojimi velikimi uspehi, zagotavlja nagel vzpon proizvodnje, pa tudi njeno rentabilnost.
Odkritje ogromnih ležišč nafte v Sibiriji in v bazenu Srednje Volge, ni niti malo zmanjšalo pomena petrolejskega bogastva A-zerbejdžana. Praktični pomen eksploatacije petroleja se je v teku desetletij temeljito spremenil. V carski Rusiji se je azerbejdžan-ska nafta uporabljala izključno za predelavo v petrolej, ki je služil za razsvetljavo domov. V letih sovjetske industrializacije je
ta nafta služila za pridobivanje dragocenih goriv. Toda čas se stalno menja. Sedaj azerbejdžan-ski gospodarstveniki in petrolejski strokovnjaki menijo, da je uporabljanje nafte za gorivo — škoda, ko pa imajo oni v vidu vse neizčrpne možnosti, ki jih
nafta nudi kot surovina za kemično industrijo. Za^o je ves A-zerbejdžan, v okviru nedavno sprejetega vsezveznega načrta za kemizacijo gospodarstva, postal ogromno gradbišče kemičnih velikanov. V načrtu je, da se skoraj vsa azerbejdžanska nafta, ki je izredno visoke kakovosti, spremeni v plastične in sintetične snovi, v smole in vlakna za najrazličnejšo rabo. Ti proizvodi bodo zamenjavali kovine v industriji, prirodni kavčuk in služili
tudi kot surovina v tekstilni industriji in drugod.
Ko bo izpeljan tudi ta program, pravijo tu, bo čez 10 let razlika med sedanjim in bodočim Azerbejdžanom tolikšna, kot je ona med sedanjim Azerbejdžanom in onim, kakršen je bil kot fevdalna pokrajina v času carske Rusije: iz fevdalnega stanja torej v industrijsko deželo, iz industrijske dežele v... bodoči Azerbejdžan, ki se ne da niti naslutiti. In zasluga za ta skok bo pripadala spet nafti, toda tudi temperamentnemu in delovnemu ljudstvu Azerbejdžana, s katerim gradi novo življenje še 40 drugih narodnosti, ki so se iz drugih predelov SZ preselila v to zakavkaško republiko.
RODOLJUB BOGOJEVIC
Pred gostovanjem SLG iz Celja
Kako so «Rezervista» ocenili slov. kritiki
Dvakrat duhovito
Aktualno in simpatično
«REZERVIST» je daleč od tega, da bi lahko razgalil militaristične mahinacije in pred-| stauil njih i zvor in pobudnike
in gibala. Ce pričakujemo to od simpatičnega, iz človeške priprav., Ijenosti — potrpeti in dalje slu-1 žiti — nadvse duhooito podsme- j hujočega se teksta, bomo razočarani. Rivemalova komed ija je namreč samo «obračunu z «orodji», z «izvajalci», z «udeleženci», ne pa s «kreatorji». Njen smeh ne razkrinkuje bistva militarizma, pač pa tisto «tretjo garnituro», ki ta militarizem s svojo vdanostjo ali poslušnostjo ali slepim fanatizmom omogoča. Zato nam «Rezervist» ne more dati izčrpnega odgovora «zakaj uojne», temveč zgolj osvetlitev obrobnih j gibal, ki se loteva «soudeležen-ske» sfere militarizma, ne pa nje. I nega pogonskega aparata — eko-1 nomike in politike.
Slika iz komedije «Rezervist», s katero prihaja v Trst na gostovanje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Celjski gostje bodo uprizorili tri predstave in sicer v soboto, nedeljo in ponedeljek
											
KER POSTAJA DEMOGRAFSKO VPRAŠANJE VEDNO BOLJ PEREČE.
Kako nekateri vidni teologi gledajo
na kontrolo rojstev
Prvi glasovi o tem, naj bi Cerkev spremenila svoje stališče, prihajajo iz Francije in Anglije - Jezuit z izkušnjami iz Indije, kjer je videl ljudi umirati od lakote
Sedaj ko smo postavili meje, ko vemo, kaj lahko v njih okviru najdemo, je «Rezervist» nenadoma odrski tekst, ki mu skoraj ni kaj očitati, saj je imenitna komedija, ki svojo sicer stransko-tirno, vendar kljub temu dovolj antimilitaristično ata ko organizira dveh «valih»: kot kompozicijsko domislico (doživetje dobrega vojaka Amèdéja, ki v «umetnem spanju» preživlja obdobje od ene do druge do tretje vojne, da bi se sredi teh vojn vedno znova prebujal in vedno znova, kljub nekaj desetletnim presledkom in spremenjenim uniformam in brkom spoznaval, da je vojna o-stala za služečega vojaka prav isti nesmisel, kot je bila tudi doslej) in kot kompozicijo domislic, kot pravi ognjemet duhovitosti, ki gledalcu oziroma poslušalcu ne nudi priložnosti, da bi si oddahnil in opomogel.
Srečali smo se torej s komedijo nekaj koleščkih v ogromnem
Švicarji so zelo miroljubni ljudje. Kljub temu so vedno pripravljeni, svojo deželo braniti. Zato se tudi ženske vadijo v orožju
aimiiimiuiiiimiiummiiimiOTiuiiiiiiiimirouimiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiHiiHiiiiiiiiimniuiiiiiiiiiiM»
ŠE EN PRIMER IZPRED ZAH0DN0NEMŠKIH SODISC
Ni verjel Radiu London pač pa nemškim izjavam
FRANKFURT, 4, — Spet smo priča primeru ki nam dokazuje, kako se v Zahodni Nemčiji bivši nacistični zločinci mirno sprehajajo. in si še kopičijo bogastva, ne meneč se za svojo preteklost in o tej — ki je pogosto krvava — po navadi «nič ne vedo», «se nič ne spominjajo», ali pa se delajo nedolžne. Včeraj je na procesu proti dvem bivšim častnikom Gestapa, proti Hermannu Krumeyju in Ottu Hunscheju nastopil kot priča baron Eberhard von Thadden, ki je bil med zadnjo vojno «svetnik za judovska vprašanja» pri ministrstvu za zunanje zadeve, ki ga je vodil nacist Von Ribbentrop. Omenjena gestapovska častnika pa morata odgovarjati kot bivša Eichmannova sodelavca pri pomoru tisočev madžarskih Judov.
Von Thadden, ki je včeraj nastopil kot priča, je med priča-
njem priznal, da je sodeloval pri deportiraniu madžarskih Judov na Poljsko, kamor da so jih prepeljali, da bi bili pod večjo kontrolo nemških oblasti. Hkrati pa je izjavil, da ni tedaj prav ničesar vedel o tem, da so te Jude odpeljali v koncentracijsko taborišče v Auschwitzu, da bi jih tam pomorili v plinskih celicah. Baron je torej vedel ,da Jude prevažajo iz Madžarske na Poljsko, Torej ne v taborišče. «Tedaj, je dobesedno rekel baron Von Thadden, nisem veroval besedičenju radia London, pač pa sem zaupal izključno nemškim uradnim izjavam»,
Baron Eoerhard von Thadden
je nato pripovedoval, kako je nekoč neki njegov delovni tovariš z
ministrstva za zunanje zadeve pobral na cesti letak, ki so jih na Berlin metali zavezniki z letali, in na katerih je bil Roose-weltov poziv nacističnim voditeljem, naj prenehajo s pobijanjem Judov, če nočejo po koncu vojne doživeti hude kazni. Kolega z ministrstva za zunanje zadeve je baronu von Thaddenu izročil listek, na katerega je bil pripisal: «To se tiče tebe». Van Thadden pa je letak vrnil svojemu kolegu in prej nanj napisal: «Štejem si to v čast. Spravi ga v arhiv in nanj pozabi».
Danes je bivši funkcionar na nacističnem ministrstvu za zunanje zadeve bogat posloven človek v Ducsseldorfu. Pred leti se je sicer začela proti njemu sodna preiskava na Poljskem, toda od tega ni imel nobenih posledic, niti skrbi.
Ob tem pa se logično rodi sledeče razmišljanje:	sedanji tr-
govec in bivši funkcionar za judovsko vprašanje ni prišel na sodišče kot obtoženec, pač pa kot priča, le kot priča, sam pa, posredno vsaj, priznava, da je imel s pokolom Judov opravka. Sam je sedaj rekel, na sodišču, da mu je kolega z ministrstva pripisal na Rocseweltovo opozorilo «To se tiče tebe» in kolega z ministrstva je baronovo dejavnost gotovo poznal. Se več, baron von Thadden se danes malo manj kot ponaša s tem, da je svojemu kolegu tedaj odvrnil, da se čuti ponosnega, ko mu Roosewelt grozi s hudimi kaznimi po vojni, seveda v zvezi s pokolom Judov. In vendar baron ni prišel pred sodišče kot obtoženec, pač pa kot priča.
Na prihodnjem jesenskem zasedanju II. vatikanskega koncila bo na dnevnem redu tudi demografski problem in mnogi pričakujejo, da se bo Cerkev izjasnila tudi glede kontrole rojstev. Zadeva je namreč zelo aktualna, kajti zaskrbljujoče naraščanje prebivalstva na Zemlji, posebno v deželah, ki so šele v razvoju, postavlja zakonce katoliške ve-> pred problem normalnega
seksualnega izživljanja. Kot je znano, Cerkev .uradno, dovoljuje seksualno izživljanje med možem in ženo samo tedaj, če ta dva sprejemata možnost zanositve. V nasprotnem primeru ga Cerkev prepoveduje. Sele papež Pij XII. je skupno z nekaterimi (ne vsemi!) teologi dopustil možnost upoštevanja začasne neplodnosti ženske po teoriji Ogino, ko je ženska fiziološko nesposobna za zanositev.
Ze na prejšnjem zasedanju koncila je neki indijski koncilski oče opozoril ostale koncilske očete, da se je treba lotiti tudi demografskega problema. Po njegovem posegu v diskusijo so povzeli to temo tudi številni teologi, ki so zahtevali, naj Cerkev spremeni svoja tradicionalna stališča glede tega. Ti glasovi so prišli predvsem iz dežel onstran Alp, Francije. Nemčije, Velike Britanije. V splošnem se v teh zahtevah poudarja ,da teorija japonskega ginekologa ni gotova in se zato ne smemo vedno nanjo zanašati. Zato bi bilo bolje sprejeti uporabo sredstev proti zanositvi, razne pilule, ki se jemljejo «per os» in ki ne škoduje, jo ženski.
MOČNA MANJŠINA
■■.„„ini„i»„,„-ifl...........■■■■..i..........................................«iimiiiiiiiiMimmiiiMnimiiliiM.i....
vendar se tudi iz njih boste rešili. Pojemajoča ljubezen se bo spet
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bolj malo bo zadoščenj, pa čeprav veliko dela. Vaša strogost moti družinske odnose.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Več previdnosti, ko začenjate novo delo. Današnji sklepi bodo imeli zelo dolge posledice.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekdo se vrinja v vaše poslovne zadeve. Srečanje, ki bi .se znalo spremeniti v dobro prijateljstvo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) S svojo iniciativnostjo si boste opomogli. Preveč ste zaverovani vase, kar moti okolico.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Več diplomacije in takta in vse bo prav.
Prijetno vzdušje v novi družbi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z improviziranjem ne boste prišli daleč Neko prijateljstvo bi se znalo. razviti v ljubezen.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
V	poslovnih zadevah bo dan bolj nepomemben. Ne računajte z ra-zumevanjem okolice, ko ste sami tako odtujeni.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
V	težavne voda boste zaplavali,
razžtvela.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Odlične priložnosti, kljub temu nič posebnega. Starà ljubezen se bo razživela in koj usahnila.
KOZOROG (od 2112. do 20.1.) Nevarne so za vas današnje dopoldanske ure. Preveč se ženete, kar škoduje vašemu razpoloženju VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V poslovnih odnosih so možne spremembe. Preveč se vsiljujete, da bi bili družbi simpatični.
RIBI (od 20.2. do 203.) Premalo ste psihologi, kar vam veliko škoduje. V družini se bo spor končno unesel.
Pred nedavnim se je oglasil k besedi kardinal Ottaviani, ki je Izjavil, da se tovrstni problemi ne bi smeli prepustiti «sodbi posameznika, pa naj bo to škof ali kardinal». Predlagal je, da kdor ima kaj k temu reči, naj svojo misel prikaže Sveti stolici, «da Sveta stolica vzame v poštev vse pomisleke, ki morajo upoštevati pravni, zdravniški in moralni aspekt».
Prof. lateranskega vseučilišča Lambruschini pravi, da so zagovorniki uporabe sredstev proti spočetju /.a sedaj še v manjšini. Hkrati pa meni, da so njihove trditve dovolj utemeljene, toliko, da so upravičeni nadaljnji poskusi na področju znanstvenih proučevanj, jci jih bo treba vzeti v poštev z vso «pozornostjo in spoštovanjem».
In kaj pravijo zagovorniki kontrole rojstev, trenutno le zagovorniki ideje, naj bi Cerkev u-radno spremenila svoje dosedanje stališče?
Univerzitetni profesor pater Janssens je v svoji teološki reviji zapisal, da zakonca ne smeta jemati sredstev proti spočetju v času, ko je ženska v svojem ciklusu nesposobna za zanositev, in tedaj, ko računata s hoteno zanositvijo. Tooa v primerih bo-lezni, v primerih, ko so prj ženski ciklusi preveč neurejeni, v primerih, ko sta zakonca slabo v teh zadevah podkovana ln še posebej v deželah v razvoju bi se moglo Ogvnovo teorijo zamenjati z ustreznimi sredstvi proti nezaželenim spočetjem m to zaradi tega, da bi se uvedla «upravičena kontrola rojstev». Pater Janssens je prepričan, da
«zakonska morala ne terja samo ljubezni resnice, pač pa tudi ljubezen za katoliška zakonca, katerima je treba pomagati v njunih težavah».
ZGOVORNI JANSSENS
Se bolj zgovoren od Janssensa je jezuit Roberts. Je to francoski teolog, ki je bil posvečen za škofa v Bombayu in bil od tam premeščen v London. Veliko let je preživel v Aziji,; kjer je videl umirati ljudi od lakote. V ne. kem intervjuju pariškemu listu «Le Monde» je izjavil, da če ne bi bil katoličan, bi sprejel stališče anglikancev, ki v določenih primerih dopuščajo kontrolo rojstev. Po njegovem mnenju sam razum ne more zanikati dopustnost uporabe sredstev proti spočetju. Celo splošna obsodba vseh škofov, ki bi se postavili proti uporabi teh sredstev, bi ne bila dovolj, ker so škofje neredko grešili. Škof Roberts glede tega navaja primer iz Srednjega veka, ko so katoliški škofje npr. Učili, da je Zemlja središče vesolja. Tedaj so; je rekel Roberts, «sprejemali znanost dobe .Toda na srečo, je bila Cerkev bolj pametna in tega ni sprejela kot nezmotljivo resnico».
Zato angleški cerkveni dostojanstvenik meni, da mora ves svet vedeti, o čem razpravljajo in kaj sklenejo škofje na svojem koncilu. Kot se je zvedelo za prejšnje zasedanje ,bi mogel svet biti tudi ob prihodnjem zasedanju «presenečen, ko bi videl 2.500 škofov rimske Cerkve, proglasiti obsodbo uporabe sredstev proti spočetju s samo razumskimi utemeljitvami», medtem ko je kakih 60 protestantov — opazovalcev na koncilu — soglasnih z anglikansko Cerkvijo in ki smatrajo, da «nihče nima pravice... trditi, da je uporabljanje sredstev proti spočetju vedno obsodbe vredno».
Jezuit Roberts nadaljuje: «Ali nismo danes v nevarnosti, da v teoriji slavimo človeški razum, ki ga v praktičnem življenju ne upoštevamo,» Glede tega navaja primer: «Ce se nekdo, ki ga lovijo tolovaji, zateče k nam na dom, kaj storimo? Skrijemo ga. In če nas tolovaji vprašajo zanj? Sama pamet nam svetuje, da odgovorimo, da je zbežal, :n da če bodo tekli v tej smeri, da ga bodo gotovo ujeli. Toda ali je dovoljeno feči kaj takega? Kaj ni to laž? Potemtakem dì zaradi čiste resnice bilo treba tolovajem reči, da smo begunca skrili in v tem primeru bi sami pripomogli k njegovemu umoru, in bi morda celo sami izgubili življenje?»
PRIMER IZ INDIJE
Iz tega moralnega nauka jezuit izvaja sklep, da «mora biti vedno popolna harmonija med našo najglobljo mislijo in besedo». Nato dodaja: «Zdi se mi, da rimski teologi še vedno uporabljajo to načelo v zvezi s problemom spola, medtem ko protestanti povečini upoštevajo pred. vsem končni prirodni cilj». In ta cilj v zakonu ne pomeni «imeti toliko otrok, kolikor bi jih bilo fizično možno imeti, pač pa toliko, da bi jim mogli nuditi koristno in srečno življenje».
V svojem intervjuju jezuit Roberts navaja še en primer, ki (a spominja na njegove izkušnje v Indiji. «Indijec — pravi n: živi
v hiši iz blata z ženo in šestimi otroki. Preveč je siromašen, da bi si privoščil kakršno koli sredstvo, s katerim bi ponoči osvetljeval svoj siromašni dom. Zato je prisiljen, da po sončnem zahodu ostane po dvanajst ur poleg svoje žene v temi. In kaj mu preostane, če ne ljubezen do nje? Katoliški misijonar ga postavi pred alternativo: popolna vzdržnost ali pa čakanje na dneve ženine neplodnosti. Krajevna postaja za kfffitrolo rojstev je potrošila velike vsote, da bi ga spoznala z Oginovo teorijo, vendar so vsi ti stroški služili ie temu, da so se oblasti prepričale, da dnevi neplodnosti ženske niso gotovi in da njihov trud pri indijskem ljudstvu ni zalegel. Zdravnik Indijcu predlaga prostovoljno sterilizacijo, ker da bo ponovna zanositev žene po vsej verjetnosti spremenila šest otrok v šest Sirot in da tudi če bi mati in bodoči otrok porod preživela, se bodo šestim lačnim ustom pridružila nova lačna usta. Protestantski misijonar pa pravi, da priroda spolnih organov ni dala le za rojevanje otrok, pač pa tudi za to, da se preko njih med možem in ženo izraža ljubezen. Hkrati protestantski misijonar ponudi zakoncema pilulo proti spočetju. Ne kot idealno rešitev, pač pa kot manjše zlo, manjše zlo, kot bi bil morebitni splav, morebitna prostovoljna sterilizacija, gotova lakota šestih otrok, in skoraj gotova smrt porodnice, ki bi bila tudi konec zakonskega življenja».
kolesju vojnega mehanizma, žal predstavljenih brez transmisij, ki bi nam edine lahko povedale, z a-k a j se sploh vrtijo. Vendar je bil strznjevalni učinek ob pogledu na te žrtve in obenem omogoče-valce militarizma kljub vsem manjkajočim elementom dovolj močan, da o «Rezervistu» ne govorimo kot o poljubni, temveč kot o protimilitaristični komediji.
Zrežiral ga je Miran Herzog. Duhovito m dinamično. Ni iskal samo odrske ekvivalente za Ri-vemalove tekstovne domislice, temneč jih je bogatil s svojimi «izsledki» in «iznajdbami». Tako smo dobili živo in temperamentno predstavo, vso rahlo stilizirano in privzdignjeno. Rezultat je bil podoben občutku, ki se nas loteva pri listanju starih albumov s starimi fotografijami — plesno-ba, nehotena komika, želja - po preraščanju in predvsem spreminjanju pa tudi sentimentalna navezanost na ta nebogljeni, minlji-vi svet...
Celjsko občinstvo je prijetno presenetila zadnja premiera. Ne zaradi prevelikih avtorjevih u-metniških ambicij, pač pa, ker je «REZERVIST» Alexandra Ri vernala, nagrajenega za to delo leta 1960 z nagrado Francoske akademije, učinkoval sveže, aktualno j in simpatično. Komedijsko, inteli, gentno, kot moderna epizodna inačica ali pa vsaj sorodnica nekdanjega Svejka. Spretno grajeni domislek, ki se mu poznajo sledovi vseh prednosti in slabosti mnogih radijskih iger, katerih neposredni odrski dedič je, kaže, v komični, včasih celo burkaški obleki, 'ki se ne boji niti starejših komedijskih trikov, na absurdnost in antihumanost vojne. Sredi osmešene vsesplošne revščine in plitvine raznih vojnih in vojaških sil stoji kot nekakšen otoček preprosti, skoraj švejkovski Amé-dé z eno samo skromno in hkrati izredno veliko željo — živeti v miru vsakdanje življenje. Stoji kot simbol pravega življenja, ki je kontra vojni, kot simbol žtt>-Ijenja, ki je navsezadnje v kakršnihkoli okoliščinah zmagovalec. V luči avtorjevih reflektorjev sta razgaljeni vsa primitivna nadutost in plitvina raznih vojnih silnic in njihovih nosilcev, ki so sicer posplošeni, nikakor pa ne abstraktni. Nasprotno, kar najtes. neje so povezani s še zmerom aktualno najbližjo preteklostjo in iz nje izvirajočo sedanjostjo.
Teža «REZERVISTA» je v besedni komiki, v elegantni in hkrati duhovito zajedljiv i ironiji. Vsa zunanja, odrska razgibanost pa je tako rekoč prepuščena u-stvarjalcem. Med njimi ima največji delež režiser Miran Herzog. V raznih domislekih je skoraj iztrošil svojo invencijo, ki je avtor, jevi besedi dajala še odrski in situacijski sok. Ta njegova inven-cioznost je obogatila uprizorite v, hkrati pa je ob razmetavanju domislic puščala za seboj manjše nedodelanosti (npr. bolniški voziček, ples itd.) in igralce kljub vsemu preveč prepuščala lastnim sposobnostim : Le tako si lahko na primer razlagam, da je Ame-dé Volodja Peera ostal precej anemična f,gura, čeprav sem prepričan, da vendarle več nosita v sebi lik sam in hkrati igralec. Da ne govorim o govoru vseh, ki je imel kaj malo zveze s predstavo, ki jo imamo o tem, kakšen bi moral biti ta lahkoživi govor v sodobni frapcoski komediji Svetla točka.rrr- z igralčevega razvojnega vidika — pa se mi zdi začetni nastop prof. Lachau-ma Janeza Bermeža, ne kot doživetje, pač pa kot embrionalno odkritje lastne igralske poti mladega igralca.
MARJAN JAVORNIK «Delo», 5. februarja 1964
Poleg odlične uprizoritvene ide. I je so bili za uspeh «Rezervista» | zaslužni še dobrodušno posmehljiva glasba Henrija Bettija, do-1 gnana, le z nekaj sugestivnimi elementi operirajoča scena Avgu-1 sta Lavrenčiča in pa sočne fcreaci-1 je, iz katerih je kar žarelo pravo teatrsko veselje Mije Mencejeve, Sandija Krošla, Janeza Bermeža, Volodje Peera, Marijana Breznika, Jane Smidove, Janeza Skoja | in Marjance Krošlove.
V Turinu izdelali nov radar
Posebno zadnji primer škofa Robertsa je tako nazoren, da smemo pričakovati, da se bo vatikanski koncil v prihodnjem jesenskem zasedanju po vsej verjetnosti izrekel tudi o tem problemu, morda celo pozitivno.
P. S.; «Rezervist» je bil na pre- ! mieri dokaj slabo obiskan. Po | krivem. V njem je namreč «za vsakogar nekaj», tako za tistega, ki bi «e rad srečal z burko, kot j za tistega, ki mu je blizu poglobljeni humor. Skoda, če bi ta priložnost ostala neizkoriščena tudi v bodoče.
LOJZE SMASEK Mariborski «Večen 4. februarja 1964
TURIN 4. — Na sedežu SIPRA so danes prikazali nove naprave radar za nadziranje letalskega prometa. Načrt so izdelali italijan. »ki tehniki in inženirji. Radar nosi naslov «ATCR-2» in gre za zelo močne naprave na dva kanala za kontrolo letal med poletom ter tudi za pristajanja in odletanja.
Naprave morejo služiti tudi za nadzvočna letala in «pokrivajo» zelo dolge in visoke proge tako, da morejo naprave slediti letalom med poletom, brez prekinitve kontrole in sicer na račun tega, da naprave razpolagajo z dvema kanaloma, kar pomeni da v primeru okvare na enem kanalu, stopi v dejavnost drugi kanal.
Radar deluje na valovni dolžini 23 cm in «seže» do 300 km daleč in do 8000 m v višino.
»ffcll
■■■Hi
w
PETEK, 5. JUNIJA 1964
Radio Trst A
7.00
Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Naš juke-box; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Z glasbenih festivalov; 17.00 Ansambel Russo; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Bilo je nekoč; 18.30 Basist Ettore Gerì; 18.55 Tamburaški ansambli; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Znani pevci; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Pesmi brez besed; 21.00 Koncert; 22.15 Od polke do madisona.
nova smrt»; 13.15 Giro d'Italia ; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Glasbeni karnet; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Bach in Skrjabin ; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 Lahka glasba; 19.10 Oddaja za delavce; 2035 A. Val-damini: «L'ultima voce»; 21.10 Simf, glasba.
II. program
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 Lahka glasba; 14.05 Skladbe za orgle; 14.20 Saba kot pisatelj.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 V domačem tonu; 14.00 Dunajski valčki; 14.30 Melodije; 15.30 Slov. narodne; 15.45 Prenos RL;
16.15	Pevci; 16.30 Današnje teme; 18.00 Prenos RL: 19.00 Orkester Haletz; 19.30 Prenos RL;
22.15	Ornester RTV Ljubljana.
8.00 Jutranja glasba ; 9.15 Ritmi ; 10.40 Nove pesmi; 11.10 Giro d’Italia; 11.20 Vesela glasba; 12.05 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. pesmi; 15.45 Koncert: 16.10 Rapsodija; 17.35 Enciklopedija; 17.45 M. de Cervantes; «Ciganka»;
18.35	Enotni razred; 19.50 Giro d’Italia; 20.35 Glasbeni variete;
21.35	Znanstvena oddaja; 22.00 Jazz.
la; 14.35 Popevke; 15.15 Napotki za turiste; 15.20 Zabavna glasba; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan; 17.05 G. Bizet in A. Roussel; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Pesmi borbe; 18.30 Pripoveduje nam...; 18.45 Parlament; 20.00 Orkester Mantovani; 20.15 Zunanjepolitični pregled; 20.30 Čelist André Navarra; 21.00 Zabavni zvoki; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Pevec Boo-ne; 23.20 Glasba našega časa.
Ital. televizijo
8.30 Sola; 15.00 Giro d’Italia;
17.00	Ob 10-letnici evrovizije;
18.00	Giro d’Italia ; 19.00 Dnevnik; 19.15 TV pošta; 20,10 Sport; 20.30 Dnevnik; 21.00 N Coward: «Kratko snidenje»; 22.15 Koračnice; 23.00 Dnevnik.
III. program
18.30 Ital. slovstvo; 18.45 Bachove skladbe; 19.15 Ital. periodični tisk; 20.30 Revija revij; 20.40 Bartok; 21.20 F. Mauriac: «Amarsi male»
DRUGI KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Življenje v skandinavskih deželah; 22.15 Lahka glasba; 22.55 Sport,
Jug. televizijo
Slovenija
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.20 Popevke; 10 00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.45 Von Einem: «Danto-
8.05 Valčki; 8.30 Slov. narodne; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Odmevi naših krajev; 10.15 Duet Violette in Germonta; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domače melodije; 13.30 Skladbice; 14.05 So-
17.00 Otroški spored; 18.00 Poročila; 18.05 Dokumentarna filma: «Dekleta brez fantov» in «Pozabljeni marš»; 18.30 Naše
podzemeljske lepote; 18.50 Glasbeni kotiček;
19.00 Obzornik; 19.30 Janašek: Zapiski izginulega; 20.00 Dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Film; 22.15 Koncert v studiu; 22.45 Poročila.
Gortško-beneški dnevnik
NA POVABILO OKRAJNIH OBLASTI IZ KOPRA
PredsiaunihiotiCine.pMraliiie hirs.zftirBlce n. Ha na pralnem sestanku i umu M
Pogovarjali se bodo o železniški in testni zvezi, zemljiščih italijanskih državljanov na jugoslovanskem ozemlju ter o uskladitvi razvoja dveh sosednih mest
V	Četrtek 11. junija bo odšla delegacija predstavnikov goriške občine, pokrajinske uprave in trgovinske zbornice goriške pokrajine na uradni obisk v Novo Gorico. Vest sta tako občinskemu, kakor tudi pokrajinskemu odboru sporočila župan dr. Gallarotti in predsednik dr. Chientarolli na zadnjih odborovih sejah. S tem sestankom se bodo obnovili stiki med predstavniki upravnih organov obmejnih področij.
Županstvo v svojem tiskovnem sporočilu o seji občinskega odbora ugotavlja, da bo program pogovorov, ki so se začeli med obiskom predstavnikom jugoslovanskih oblasti lanskega aprila v Gorici, vseboval vprašanja železniškega in cestnega povezovanja, uskladitev razvoja dveh sosednih mest vzdolž meje, kakor tudi ureditev vprašanja zemljiško lastninske posesti italijanskih državljanov na jugoslovanskem o-semlju.
Na sestanku med pokrajiskim predsednikom Chientarollijem, predsednikom trgovinske zbornice inž. Rigonatom in županom Gallarotti-jem so proučili vprašanja, ki oodo predmet pogovorov v Novi Gorici, ter določili sestav delegacije, sestavljene iz funkcionarjev treh ustanov, ki bo 11. junija sodelovala na pogovorih v Novi Gorici.
V	tiskovnem sporočilu pokrajinske uprave pa je rečeno, da je predsednik dr. Chientarolli na zadnji seji odbora seznanil prisotne s povabilom, ki so ga poslale okrajne oblasti iz Kopra za sestanek, ki naj bi se zaradi ureditve lokalnih administrativnih in gospodarskih vprašauj v kratkem vršil onkraj meje.
Odbor je sklenil sodelovati v pogovorih, na katerih bodo prisotni tudi drugi funkcionarji.
Pogajanja v Safogn
Kovinarski sindikat CISL spora, ča, da so sindikalne organizacije pri nadaljevanju pogajanj za proizvodno nagrado v tovarni Safog, predložile konkretne predloge za odmero proizvodne nagrade za leto 1984 v pričakovanju, da bo podjetje točno izračunalo vsako nagrado na osnovi proizvodnje. Med drugim je določeno, da mora najmanj, ša proizvodna nagrada za letos zna. tati po 35.000 lir za vse uslužbence.
Blago proste cone za mesec junij
Trgovinska zbornica sporoča, da so za mesec Junij razdelili blago
VERDI. 17.15: «La vergine in collegio», N. Kwan in J. Fraser. A-meriski cinemascope v barvah. CORSO. 17.30: «Promessi sposi», G. Vidal in M. Silva. Italijansko-šp&nski barvni film.
VITTORIA. 17.30: «Pugni... pupe... e dinamite», E. Costantine in G. Grad. Francoski čmobeli kine-maskopski film. Zadnja predata-va ob 21.30.
CENTRALE. 17.15: «Norman, astuto poliziotto», Norman Wisdon in J. Jayne. Angleški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21 JO.
proste cone potrošnikom iz Gorice, Sovodenj in ostalih občin pokrajine. Za potrošnike iz Gorice in Sa-vodenj je na voljo 1,5 kg sladkorja na odrezek št. 9 osebne živilske nakaznice po največ 200 lir kg, dalje 250 g surove ali 203 g pražene kave na odrezek 10, en liter semenskega olja ter 200 g masla na osebo. Razdeljevanje se bo zaključilo 30. junija.
Železobetonski drog mu je padel na glavo
Včeraj popoldne okrog 15. ure so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 25-letnega Lucia Andriana iz Villess 01. Cossuttis 16. Zdravniki so mu pri pregledu ugotovili rano in udarec na obrazu z zlo-
mom čeljusti na levi strani in poškodbo na levem očesu ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Andrian se je ponesrečil na delu pri podjetju SIGIC v Villessah ko so postavljali železobetonski drog, ki mu je padel na glavo in mu povzročil navedene poškodbe.
Deček padel s kolesom
Sinoči okrog 21 JO so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško bolnišnico 14-letnega Armanda Turšiča iz Gorice Ul. Garzaroli 36. Ko se je fant malo prej peljal s kolesom po Ulici Lantiert Je padel ter se pri tem ranil na bradi in udaril na desni roki. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v nekaj dneh.
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI
Začela se je razprava o sleparijah z meničnimi protesti
De Noya naj bi za mastne nagrade zavlačeval menične proteste • Odgovarjati bo moral tudi za razne druge prestopke
Pred okrožnim sodiščem v Gorici, ki mu predseduje dr. Storto, se je začela včeraj dopoldne razprava proti 36-letnemu Costantinu De Noyi, ki je doma iz pokrajine Potenza, ter Je zadnja leta opravljal službo vodje pri uradu za izvedbo meničnih protestov, ki ima svoj sedež v sodni palači v Ul. Sauro v Gorici.
V obtožnici je rečeno, da je De Noya, ki stanuje v Ul. Pavia 58 ter je prišel v Gorico iz Foggie 1. 1962, v svojstvu meničnega eksekutorja zavlačeval menične proteste za bogate nagrade, da Je podkupoval, ponarejal uradne listine itd. Na podlagi nabranega gradiva so ga aretirali na njegovem domu dne 16. marca letos zjutraj, ker so u-go to vili, da Je že dalj časa mnogo več trošil, kot bi lahko to storil po svoji plači in Je na splošno vodil precej lahko življenje. Obtožbe proti njemu so precej hude in če bodo držale, določa zakon
limfiiiMiiiiiiiitmiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiifisifMiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiimiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiifiiiiHifiNiiiiiiiiiiiiiNiiiiNiiiiNMMiiiiiiiiiiMaiiKiifiMiiiiiiiiiii
POROTNO SODISCE V GORICI
Kljub njegovemu priznanju ni dovolj dokazov o krivdi Vittoria Zonna
Obramba trdi, da bi se lahko zgodil zločin že nekaj dni prej v bližini gostilne «Agii scogli» Kakšno skrivnost je odnesel s seboj jetnišniški kaplan? - Kje je bil Castaldi od 23. oktobra do 1. novembra? - Edino Venera bi lahko pojasnila nekatere zagonetke
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO», Korzo Italia št, 89. tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 29 stopinj ob 13.40 ln najnižjo 13,6 stopinje ob 4.40. Povprečna vlaga Je dosegla 57 odstotkov.
Včerajšnja razprava pred porot-j nim sodiščem v Gorici proti Vitto-rlu Zonnu se je začela z zaslišanjem priče kapetana La Barbere, ki je bil tudi prisoten ln sopodpisnik zapisnikov o zasliševanju Zonna in Venere Cavallaro pri karabinjerjih. Tudi on je povedal v glavnem isto, kar sta že prejšnji dan izjavili priči podpolkovnik De Palma ln poročnik Campeis. Na obtoženčeve pripombe, da so mu priznanje izsilili in da je bil izčrpan, Je tudi on odgovoril, da to ni res, ker da se je v odmorih med enim ln drugim zaslišanjem lahko odpočil ln tudi Jedel, pil ln spal.
Nato je predsednik dr. Rossi dal besedo zastopniku obtoženega Zonna odv. Pascoliju, ki je navedel celo vrsto več ali manj tehtnih razlogov, ki bi Jih bilo treba upoštevati m s tem v zvezi Je zahteval zaslišanje nekaterih prič, ki jih je predlagal.
Predvsem je Pascoli omenil kaplana pri goriških zaporih redovnika Antonia, ki je prišel v njegovo pisarno in priporočal naj gredo v zadevi do kraja, ker da je prepričan o Zonnovl nedolžnosti. Med tem je kaplan že umrl. Nato je predlagal pričevanje neke Luise De Mayo iz Tarante, na katere naslov naj bi prišla nekatera pisma, ki jih Je poslala Venera Zonnu.
Odv. Pascoli Je nato navedel, da je pri prvem zaslišanju Venera Izjavila, da je nastal prepir med obema tekmecema v njeni prisotnosti v Ul. Scogli, na samem bregu Soče. S tem v zvezi J* predlagal pričevanje gostilničarke v gostilni «Agli scogli» Marije Coni in njene hčerke Giuseppine. Ti dve naj bi nekaj dni pred 1. novembrom 1960 slišale klice na pomoč nekega moškega, ki naj bi klical «Aiuto, aiuto, Anna, Anna, dove sel?» Ta Anna bi seveda bila Venera, ki je med drugimi Imeni Imela tudi to. Takrat, ko se Je to zgodilo, Je bil Zonno še v Tarantu.
Branilec Je nadalje poudaril, da Je pevmski most, s katerega naj bi vrgel Zonno Castaldia, oddaljen komaj 1,4 km od zapornice v Straži cah, kjer so ga našli šele čez sedem dni. Na taj poti ni kakšnih posebnih ovir, ki bi lahko zadrževale truplo
toliko časa. Pač pa so številne zajede in grmičevje med mostom in gostilno «Agli scogli», ki bi truplo lahko zadrževale tudi več kot sedem dni. Pravtako se zdi neverjetno, da bi na nedeljo, ali na praznik vseh svetnikov ob 21.45 uri zvečer ne bilo nikogar na pevmskem mostu, kjer je ob takih prilikah in ob takem času navadno živahen promet. Zagovornik je navedel še vrsto drugih pomislekov tudi glede preiskave sodnih izvedencev ir. nekaterih drugih okoliščin.
Zastopnik civilne stranke, odv Glannattasio in prok dr. Bemot sta odločno nasprotovala, da bi vzeli resno v poštev izjave jetniškega kaplana, ker da gre za osebno mnenje In ne za dejstva in podobne pomisleke Je Izrazil rudi državni tožilec dr Marši. Kač pa so vsi trije pristali, da se zaslišijo nekatere od predlaganih prič, ker Je treba upoštevati vse, kar lahko da svoj doprinos k celotni razjasnitvi vse za-
deve. Zavrnili so tudi predloge glede sodnih izvedencev pri obdukciji In pregledu trupla po njegovi najdbi ob zapornici elektrarne v Stražicah.
Po tem zaključku debate med o-brambo ln obtožbo si Je sodni dvor pridržal odločitev in bo sporočil svoje sklepe na eni prihodnjih razprav. Danes porotno sodišče ne bo imelo razprave, ker Imajo karabinjerji praznik 150. obletnice svojega rodu. Pernovna razprava bo jutri dopoldne ob 10. uri, ko bodo nadaljevali z zaslišanjem prič, ki Jih je še precej na seznamu. Največje zanimanje vlada za pričevanje Venere Cavallaro, ki ima po splošnem mnenju ključ za razjasnitev vse zadeve ter je pozvana na pričevanje za torek 9. t.m. Popolnoma nepojasnjeno Je tudi, kaj je delal in kje je bil umorjen Aldo Castaldi od 23 oktobra pa do 1. novembra, ko naj bi se zgodil zločin na pevmskem mostu in tudi c tem bi utegnila povedati edino ona kaj konkretnega.
zanje kazen od 4 do 12 let.
Njegov zastopnik odv. Pedroni je zaprosil, naj bi mu sodišče dovolilo začasno svobodo, vendar je bila prošnja odbita tudi od prizivnega sodišča, ker gre za prestopke takega značaja, da bi tak ukrep oviral preiskavo.
Pri včerajšnji razpravi so De Noyi pridružili na zatožni klopi tu-di Virgilia Specchio iz Trsta, ki je upravni ravnatelj tovarne parketov v Mošl ln Je obtožen potvorbe nekaterih menic, od katerih so prišle nekatere tudi v roke De Noyi in Jih Je ta vrnil, čeprav Je bil opozorjen, da podpis na njih ni v redu.
Odvetnika Pedroni, ki zagovarja De Noyo m Petracco iz Trsta, ki brani Specchio, sta še pred razpravo skušala Isto odložiti in Petracco tudi, da bi ločil proces proti Spechii od onega proti De Noyi. Sodišče pa je te in nekatere druge zahteve zavrnilo in prešlo k zaslišanju obtoženega De Noye, ki Je skušal na svoj način prikazati poslovanje svojega urada za menične proteste, odnosno svoje poslovanje.
Pri popoldanski razpravi je sodišče zaslišalo vrsto prič, predvsem prokuriste raznih bančnih podružnic v Gorici, ki so in imajo oprav, ka z menicami in njihovimi protesti. Vsi so potrdili svoje izjave, ki so Jih dali pri prvem zaslišanju.
Jutri popoldne ob 16. uri se bo nadaljevalo zasliševanje prič, ki jih je do sedaj v tem procesu kar 34.
S kosom les« se je ranil
Sinoči ob 19.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 6-letno Giuliano Tesolin iz Gorice Ul. Vinci 2, ki se je na svojem domu ranila s kosom lesa na desnem stegnu. Nudili so ji prvo pomoč s prognozo okrevanja v sedmih dneh
Poletni vozni red mestnih avtobusov
Te dni je stopil v veljavo poletni vozni red n« avtobusnih progah podjetja ATA. Na progi *t i ni v njem nobenih sprememb in prevtako-ne na progi' ra Sovod-nje. Na zunanji -,n notranji rdeči krožni progi je ob delavnikih prekinjena vožnja od 14.40 do 16.50. Na progi št. 5 (Pevmski most pokopališče - letališče) jè odhod s Travnika ob 9.10 namesto dosedanjega ob 9.35; odhod z letališča pa je ob 10.10 (namesto ob 10.39).
			
PRIČETEK POMEMBNEGA JAVNEGA DELA
Ureditev Kraške ulice v Štandrežu bo občino veljala 14 milijonov
Odkupili so zemljišča, zgradili bodo oporne zidove ter cesto asfaltirali
Dirka po Sloveniji in Hrvatskl
Valenčič v vodstvu
Danes se je pričela tradicionalna kolesarska dirka po Hrvaškem in Sloveniji, na kateri sodeluje 69 kolesarjev iz Madžarske, Avstrije, Zahodne Nemčije, Bolgarije, Italije in Jugoslavije. V prvi etapi od Ljubljane do Rogaške Slatine (119 km) je zmagal Madžar Tamus iz Budimpešte s časom 3.1818”, v drugi etapi od Kumrovca do Zagreba (61 km) pa je zmagal Valenčič (JLA) s časom 1.29’4”. Po obeh etapah vodi v plasmaju po-sameznikov Valenčič (JLA) s 4 48’58”, v ekipni lestvici pa JLA s časom 14.2818”.
NOGOMET
SAO PAOLO, 4. — V tekmi za pokal narodov je Argentina premagala Brazilijo 3:0 (1:0). V prejšnjih dveh tekmah tega mednarodnega turnirja je Brazilija premagala Anglijo 5:0, Argentina pa Portugalsko 2:0. Začasna lestvica turnirja Je naslednja:
1.	Argentina 4 točke v 2 tekmah (v golih 5:0)
2.	Brazilija 4 — 2 (5:4)
3.	Portugalska 0 — 1 (0:2)
4.	Anglija 0 — 1 (1:5)
19. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI
Po Anquetilovem načrtu: Nizozemec Lute na cilju
Danes etapa «petih vrhov» Cuneo-Pinerolo
CUNEO, 4. — Današnja etapa je pripadla manj znanemu kolesarju, ki se mora za zmago zahvaliti vodju francoske ekipe Gemi-niniju in tudi leader ju splošne lestvice Anquetilu. Ta dva sta pripravila skrben načrt za današnjo etapo, ki je potekala v znamenju negotovosti. Vodje ekipe so se ves čas spraševali kaj jih na cesti dan pred etapo petih gor- -—
bo čakalo
skih vrhov. Napad asov je bil skoraj nemogoč, ker so se vsi budno «stražili» med seboj. To se je jasno videlo posebno pri Zilioliju in Anquetilu, ki sta se vedno držala le meter narazen. V primeru pobega kakega manj nevarnega kolesarja, pa so imeli kapetani ekip na razpolago klubske tovariše. Ti so od prilike do prilike dobili ukaz in se spustili v zasledovanje.
Anquetilov načrt je bil perfektno izveden. Okoli roza majice je bila cela gruča klubskih tovarišev, ki so bili vedno pripravljeni na najmanjši namig. Ker pa napada
Nocoj na stadionu «Prvi maj»
Mednarodni ženski troboj v odbojki Bor -A Gl- Lokomotiva
Ženska odbojkarska šestorka goriške AGI in dekleta zagrebške Lokomotive bodo nocoj v gosteh športnega združenja Bor, ki je v okviru priprav e-kipe, ki se pripravlja za nastop na kvalifikacijskem turnirju za vstop v prvo italijansko žensko odbojkarsko ligo, sklenilo prirediti mednarodni turnir na dostojni višini.
Prirediteljem je uspelo privabiti v Trst Lokomotivo, ki spada med najboljše ekipe Jugoslavije in tudi goriško AGI, ki nastopa v italijanski A ligi. S to zasedbo, ki Jo bo dopolnila šestorka Bora, se bo nocoj ob 20. uri začel turnir, na k^rega vabimo vse prijatelje odbojke. Tekme bodo po naslednjem razporedu:
Lokomotiva—Bor AGI—Bor Lokomotiva—AGI
BOKS
Po dolgih letih čakanja, prote stiranja, objavljanja člankov v časopisju, vlogah občinskih svetovalcev, bodo med poletjem uredili drugi del Kraške ulice v Štandrežu. Včeraj so pripeljali strojni park podjetja, ki je zmagalo na natečaju za oddajo del, da bi opravilo obsežna gradbena in zemeljska dela, ki so potrebna za dokončno ureditev te približno pol kilometra dolge ceste.
Občinska uprava Je že odkupila parcele, da bo cesta enako široka v vsej dolžini. Na nekaterih odsekih, kjer se približuje bregu, bodo zgradili betonske oporne zlde. Potem bo-
do utrdili podlago ter nanesli asfaltno plast. Prevleka ne bo iz asfaltne preproge, ampak lz nekoliko bol) grobe plasti, ker bodo cesto kdaj kasneje prekopali, da bi vanjo položili kanalizacijske cevi. Vsa ta dela bodo delavce gradbenega podjetja zaposlila skozi vse poletje ln bodo po dosedanjih predračunih stala okoli 14 milijonov lir.
Nedvomno gre za pomembno Javno delo, s katerim bodo zadovoljni stanovalci v Kraški ulici kakor tudi prebivalci ▼ ljudskih ln ostalih stanovanjskih hišah v Mihaelovi ulici. Zadovoljni bodo predvsem zara-
di odprave prahu, ki vdira v stanovanja. Z ureditvijo Kraške ulice v vsej dolžini bo ustvarjena druga varianta za prometne zveze med mestom ln Standrežem, ki bo prikladna za precejšen del stanovalcev v Ul. Trivellano ln okolice. Nekoliko težje bi bilo po tej ulici usmerjati
tudi avtobusni promet zaradi začetnega vzpona in ovinka, čeprav ob primerni segnaletiki takšne rešitve ne gre odklanjati prav zaradi ozkega grla, ki ga tvori Mihaelova ulica	Lanejem. Chamiey se Je tel
od začetka vasi do Križišča s Kra- j uvrstil na prvo mesto lestvice, ško ulico, kjer so se že pripetile i Lane pa se je moral zadovoljiti z smrtne prometne nesreče.	I drugim.
MIAMI, 4. — Vodstvo World Boxine Association je izbralo dva por-toriška boksarja srednje kategorije Joseja Torresa in Joseja Gonzalesa za boksarja meseca. Sestavljal-ci svetovnih lestvic so najavili, da bodo ponovno vnesli v razpredelnice bivšega svetovnega pryaka težke kategorije Sonnyla Listona, katerega so izbrisali, ker je bil aretiran zaradi nedovoljene posesti orožja in prehitre vožnje.
V lestvicah WBA je šest Italijanov. Bivšega evropskega prvaka srednjetežke kategorije Giulia Ri-naidija ni več med najboljšimi. Njega pa je zamenjal Piero Del Papa, ki je na desetem mestu, medtem ko Je evropski prvak Nemec Gustav Scholz sedmi. Tržačan Nino Benvenuti je na petem mestu boksarjev srednje kategorije za Carterjem, Archorjetn, Dickom Tigrom in Lazslom Papom. V muàji kategoriji pa je evropski prvak Salvatore Burruni izzivač št. 1 svetovnega prvaka Tajlandca Poneja Kingpetcha.
• * *
NEW YORK, 4. — Boksarska revija «Ring Magazine» Je izbrala Angleža Daveja Chamleya za boksarja meseca. To pa zaradi zmage nad izzivačem za svetovni naslov lahke kategorije Američanom Ken-
favoritov za končno zmago ni bilo, je malo pred ciljem prišlo do predvidenega bega manj nevarnih udeležencev Gira, ki so si hoteli osvojiti v teh preostalih etapah kako zmago. Anquetil je tedaj poslal naprej kot dogovorjeno najprej Novaka, ki je imel nalogo, da pripravi pot do cilja hitrejšemu Nizozemcu Luteju. To se je tudi zgodilo in ciljna zmaga je tako pripadla članu francoske ekipe St. Raphael.
Jutri bo odločilna etapa Gira Cuneo - Pinerolo. Po isti progi je 1949. leta legendarni Coppi šel sam na pot in je prispel na cilj nič manj kot 12 minut pred Bartali-jem. Kolesarji se bodo morali povzpeti kar petkrat. Najhuje pa bo preko Izoarda, ki je «streha Gira». Tu se kolesarji ne bodo mogli zanašati na i«gro» ekip, temveč bodo prepuščeni le lastnim silam.
Na cilju 19. etape Alessandria-Cuneo (205 km):
1.	LUTE CEES (S. Raphael) - Holandska . 5.42’25”, s povprečno hitrostjo 35,903 km;
2.	Ronchini Diego (Cynar)
3.	Battistini Graziano (Ibac)
4.	Neri Guido (Molteni)
5.	Colombo A. (Ignis)
6.	Fabbri
7.	Novak
8.	Miele
9.	Magnani
10.	Colombo U., 11. Zimmermann 5.42’28”, 12. Colmenarejo 5.42’28”, 13. Maurer 5.44’07”, 14. Babini, 15. Bitossi itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	ANQUETIL 97.28’28”
2.	Fontona z zaost. 33”
3.	Zilioli l’22”
4.	De Rosso l’31”
5.	Mugnaini 2’08”
6.	Adorni 2’22”
7.	Balmamion 3’03”
8.	Motta 3’40”
9.	Carlesi 3’51”
10.	Maurer 4’50”,	11. Ronchini
97.33’23”, 12. Poggiali 97.33’45”, 13. Zancanaro 97.35’46”, 14. Gornez del Moral 97.36’34”, 15. Bitossi 97.40’43”, 1(1. Suarez 97.41’44”, 17. Soler 97 ur 42’04”,	18. Zimmcrman 97.42’35”,
19. Pambianco 97.42’38”, 20. Moser A. 97.43’22” itd.
uiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiimiihiiiHiniiiiiiiitftiiiiiiiiiiimiitiiitiiitiiiilinliMi
ITALIJANSKI ATLETI ZA TOKIO
Olimpiada bo stala CONI 260 milijonov lir
Predvidevajo, da bo na Japonsko odpotovalo približno 170 tekmovalcev
RIM, 4. — Predsednik italijanskega olimpijskega odbora odv.
| Onesti je imel danes tiskovno konferenco, med katero je obrazložil | načrt CONI za sestavo italijanske olimpijske reprezetnance. Po sedanjih predvidevanjih bi moralo odpotovati v Tokio 167 atletov in osem atletinj. Ta številka seveda ni dokončna, ker ni izključeno, da se bo še spremenila. Trenutno je
Danes pogreb R. Dall’Are
BOLOGNA, 4. — Nocoj so pripeljali truplo umrlega predsednika Bologne Renata DalPAre na njegov dom, kjer bo ostalo do pogreba. Tu se je sestal tudi odbor nogometnega kluba, ki je sklenilo, da predlaga občinski upravi naj imenuje stadion po Dall’Ari. Jutrišnjega pogreba se bodo udeležili predstavniki nogometne zveze in vseh klubov, medtem ko bodo sodniki v nedeljo odredili enominutni molk v počastitev spomina umrlega predsednika Bologne.
Igralci Bologne bodo ostali v Fregene, kjer se pripravljajo za ne. deljsko tekmo za italijanski naslov z Interjem.
CONI mnenja, da bo šlo na olim-piado približno naslednje število
Italijanov:
atletika — 17 moških in ena ženska streljanje — 7
telovadba — 7 moških in tri ženske veslanje In kanu — 16 moških in
ena ženska
plavanje, skoki v vodo iri vaterpolo — 27 moških in 2 ženski nogomet — 35 težka atletika — 9 košarka — 15 kolesarstvo — 17
konjski šport — 17 moških in 1 ženska
pentatlon — 1.
To število se bo verjetno v naslednjih mesecih zmanjšalo, z druge strani pa povečalo zaradi dolo-
čitev reprezentanc za jadralni šport, boks itd. Tudi število nogometašev se bo znatno zmanjšalo, ker bodo po kvalifikacijski tekmi s Poljske sestavili seznam za Tokio, v kate rem bo le 20 igralcev.
Tudi število spremljevalcev bo čim manjše, s čimer bodo zmanj šali na minimum stroške. Zavedat, se je treba, da bodo stroški za vsakega atleta približno 905.000 lir. od katerih bo 650.000 samo za po tovanje z letalom v Tokio in na zaj. Nadalje predvidevajo, da b< potrebnih okoli 30 milijonov Ur zi prevoz konj in približno 8 mili Jonov za razne čolne. Italijanski udeležba na olimpiadi bo stala CON približno od 250 do 260 milijonom lir.
JOŽA HOKVATt***w'w-w'w'w'vx
!»
>
»
82. ^W'W^WA^W'W'W-^W'W'WA^W^W^V
Buljil Je V tiate žlčnate brke, spominjal se Je vsakega hipca tUtega žalostnega dne na Kozjem Hrt)tu, vdihaval zrak s liroko odprtimi usti kakor riba na suhem, se majal ln se komaj obvladal, da ni izgubil zavesti, da ni padel pred noge, pod Ikomje svojemu največjemu rablju.
— Govori!!! — zarohni satnik in to spodbode Kaparo, da Je zmore toliko moči in odgovori: — Ne vem.-. — Potem pa klone, se spusti na kolena, zarije nohte v lice, se zvije v krču, •tisne pesti, se s šlemom dotakne listja in zajoče. Ihtel je tiho in obupano, puščal Je, da mu solze padajo na zemljo, tako poražen, dotolčen, brez vsakega upanja. Satnik pa ne gleda več ujetnikov, pač pa jezno zaukaže:
— Oba kmeta spustite, tema dvema pa poberite stvari in Ju zvežite! Zdaj ne utegnem, Jutri Ju bom zaslišal. Zberite vojake, odrinemo!
Poročnik zaploska ln zakliče v gozd: — Zbor...! Vojaki, zbori
XVII.
KAP AR A RAZODENE DOMOBRANU VE-SELO DEJSTVO, DA STA SE OBA ENAKO NA SVETU. KAKO BI SE RESILA? KAPA-
RA BI PRIVOLIL, DA GA JANJA SKRIVA PODNEVI V GROTU ZA SENO, PONOČI POD PERNICO. ALI NIMA JANJA V MOSLAVINI SESTRE, KATERE MOŽA TUDI NIKOLI NI DOMA? KAPARO PRETEPAJO. JUNAŠKO KAPARINO VEDENJE PRI ZASLIŠANJU VPRIČO OSEBNEGA IN RAZREDNEGA SOVRAŽNIKA. IZDAJSTVO! KAPARA OBSOJEN NA SMRT Z USTRELITVIJO. KAPARA IN SATNIK IZMENJATA OSEBNI IZKAZNICI IN UGOTOVITA ISTOVETNOST. USODA JE IZPOLNILA SE ZADNJO ŽELJO PARTIZANSKEMU MAČKU — IN KAJ ZDAJ?
Kapara odpre oči. Zbudil ga Je mraz, revmatizem ln dnevna svetloba, ki mu je dražila veke ln odganjala spanec. Pod hrbtom trdo. Z muko se privzdigne, da bi pogledal, na čem neki leži. Na vrečah! Da, na vrečah leži, polnih zobi in pšenice! Take blazine še ni imel. Pretegne otrplo telo in obme oči, da bi videi, kje je. V župnišču; to ve in nič več. Zraven njegovega ležišča, prav tako na vrečah, le zmeraj spi domobran Franjo Smokvlna in smrči. Kapari se adi prav tudi to: ko Je že na zobi in na pšenici, zakaj ne bi smrčal kot hrček! Ta bo Se svojo smrt preapal, zatrdno! Naj drema, naj spi, ko bo na dnevni svetlobi odprl oči, mu bo dovolj teme padlo nanje!
Soba ni bila ravno velika ln Je bila popolnoma prazna. Razen kakšnih deset vreč, ki sta jih Kapara in domobran še v temi otipala, ko sta prišla, Jih zvrnila ln legla nanje, v sobi ni bilo ničesar drugega. Ne police ne postelje ne stola ne klopi ne mize, ničesar! Deske v podu so bile umazane in trhle, zidovi vlažni, strop pokrit s pajčevino, okna s križi, šipe razbite... Po tistih vrečah in številnih mišjih luknjah sklepa Kapara, da sta z domobranom pričakala Jutro v nekakšni shrambi v du-
hovnovem pomožnem hramu ali v nečem podobnem. Povsod je zaudarjalo po mišjih gnezdih in po plesni. Zapor...! Poravna šlem. pritegne pas ln stopi k oknu, da bi videl, kaj se mu bo prikazalo pred oči. Pred seboj zagleda kos vaške poti, dve tri hišice in v sadovnjaku vzdignjeno topovsko cev, ki zija proti nebu Okoli topa topničarji, eni dremajo, eni prinašajo veje, maskirajo sebe in orožje. Topovi...! Mar ni Blagoje Kušlec ravno njega, Kaparo, določil, da gre v Zagreb po domobrane in topove? Tu so domobrani, tu topovi in ravno taki, kakršne bi Kapara moral pripeljati: protiavionskl Tu Jih ima, z roko jih lahko doseže. Kakšna Ironija, kakšna hudobija usode! Desno od topa Kapara zagleda cerkev, stolp in pred cerkvijo obširen trg, obkrožen z razraslimi lipami. Kje Je? Mar ni nekoč že bil tu? 2e ponoči, ko so pred zoro prihajali v to vas, se mu je zazdelo, da Je nekoč že bil tu. Kje in kdaj? Pri nočnem napadu na Zeleno Mrkvico, v vasi Grintavclh, kjer Je duhovnu ustrelil Pikico, ali kje...? Se vara?
zdaj se je že nekoliko pomiril. No, preživel je še eno noč, za katero ni verjel, da jo bo dočakal, a kaj šele preživel! Zatrdno se mu Je zdelo, da bo satnik brž odkril, kakšen «legionar» so skriva pod Kaparinim šlemom ln da ga bo raztrgal na košč ke, da bo dokončal posel, ki ga Je bil začel že tam na Kozjen. Hrbtu, in da ga bo do konca zdelal. Pa ga vendar ni. Preživel je to noč ln dočakal še eno Jutro A zdaj? Zdaj se je treba pripraviti na izpit, kmalu ga bodo poklicali k zaslišanju. Ali ga bodo pretepali, ali bo vzdržal muke? Samo da ne prizna, da se ne zareče v čem, o čemer bi tisti razbojnik lahko sklepal, da Je pred njim partizan. Morda bi bilo najbolje, ko bi si odrezal Jezik, se otresel skrbi pa bot! Treba bi bilo seveda že s> daj na miru razmisliti o marsičem, zlasti pa sé spomniti, ka| vse so mu pobrali včeraj, kaj vse so našli v njegovih žepih in v torbici. Nož... ta Je menda še zmeraj krvav od tistega usta-škega strica na seniku. Robec... da, ta Je zares umazan in lah-ko jim ga za zmeraj podari. Listnica! Saj res, ustaševa listni-

ca... tudi ta Je krvava. Lepo! Nekaj si bom moral izmisliti tudi glede nje. Malo tobakovega drobirja, vžigalice, papirčki... nič. Nič? A kaj Je s tistimi navodili štaba brigade o utrjevanju položajev in o razmeščanju avtomatskega orožja? Je bilo tudi to v torbici? Kaparo spreleti srh, kajti če to najdejo, potem zbogom, kakor da ga nikoli ni bilo na svetu! Nič več zasliševanja, končano — smrt! Menda ga vendar ne bodo zaklali? Saj niso ustaši! Vendar je vojak pod šlemom menda zaslužil stre) in ne nož. A kdo ve kaj vse bo prišlo na misel tistemu stotniškemu žandarju, ko bo odkril resnico. Naj bo, kakor bo... Vojna je vojna. Boril se je pošteno, dokler je mogel. Tudi svatbi pride konec, a kaj ne bi življenju v vojni! Pretrpel je dovolj, od rojstva, odkar pomni, vse njegovo življenje Je nepretrgano trpljenje. Vojno so sl menda Izmislili dobrosrčni ljudje, da bi drug drugemu prihranili muke. Kapari ni toliko žal za življenje, pač pa ga muči to, da je spet padel v roke svojemu zakletemu sovražniku. To, samo to! Edina njegova želja je bila, da bi se v življenju kdaj dokopal do satnikovih brkov in da mu jih populi kocino za kocino, a zdaj bo namesto tega satnik odrl kožo partizanskemu mačku. Na Kozjem Hrbtu še ni imel topov, bil je topničar brez topništva, zdaj pa ima tudi to. Le kako so to noč. naglo in neslišno hodili! Kdo bi dejal, da se tudi topničarji znajo tako tiho prebijati. Sicer so topovi na gumijastih obročih, ne mučijo konj in ne delajo ropota. Kapara se spominja, ko je prejšnje poletje prešel iz Varaždina na stran narodne vojske domobranski polkovnik Varda s svojim topniškim sestavom, takrat so morali ravno zaradi konj in vprege uničiti večje število topov. Aviacija, ki jih je spremljala od zore, je nekaj z bombami, nekaj z mitraljezi pobila konje m težki topovi so onemoglo obstali in zijali sredi poti kakor somi, vrženi na prod. Ti pa, bogami, gredo brez truda Gredo... kam gredo?
tHaCLaljevanit sledi)
— Telefon 37-338 — NAKOCNINA: meseCna 800 lir — Vnaprej: Četrt