Naročnina mesečno	^^^^^^ .^tfMBk^	^^mmm	Al	^^^ ^^^^^^^^^^ ^^^ Cek. račun: Ljub*
25 Din. za inozem-	^H^^^fc ^fV MB^.	"HHt	^	jBk M ^Kr^^k 4t- 10.650
•tvo 40 Din — ne-	fl^^ JHf B^	■ MB?	AB^k. g ^HT_ ^^M	W 10.349 za inseratet
ce-	HalMk m^m H	m^K	M	a mUm 7563>
loletno 96 Din. za	^Hffl^ flB flH	flHf	M	H M ^BtoJ H| Zagreb štv. 59.011,
inozemstvo 120 Din	Ak ^H ■■ VB WSB	jH ^^	J^R	M ^Bg Bi V^H Praga-Dtrnaj 24797
Uredništvo je t	Jfa^	Uprava: Kopita t-
Kopitarjevi nL 6/111	)e»a6. telefon 3899
Telefoni nredniitvai dnevna sUtiba MR — nočna 1996, 2994	in MM	———	UmJs vank dm zjutraj, mm ponedeljka in dneva po prazniku
Starostno zavarovanje in delavske plače
Pred leti se je začela živahna kampanja delavskih strokovnih in drugih organizacij, ki naj bi prinesla delavstvu starostno zavarovanje poleg drugih zavarovalnih panog, ki še niso vpeljane v naši državi, odnosno nekaterih delih. Toda prišla je kriza, ki je potisnila delavstvo v defenzivo, ko je moralo braniti svoje osnovne pravice in prav za prav samo golo življenje, ki je že itak dovolj mizerno, kar dokazujejo plače v celih panogah naše industrije. Iz starostnega zavarovanja ter zavarovanja za onemoglost in smrt ni bilo nič
Zadnje čase so zahtevo za uvedbo starostnega zavarovanja zopet začele ponavljati delavske organizacije z Delavskimi zbornicami na če'Lu. Pretekli teden so prišle na svojem zborovanju v Zagrebu s konkretnimi predlogi na dan. Pri tem se je pokazalo, da obstojata prav za pravdve akciji, prva gre za razširjenje obstoječega pokojninskega zavarovanja za nameščence na vso državo, druga pa stremi za zavarovanje delavstva za starost, kar je popolna novost za vso državo. To drugo zavarovanje bi izvedel kot nosilec delavskega bolniškega in nezgodnega zavarovanja Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. 0 pokojninskem zavarovanju nameščencev ne bomo govorili, ker obstoja po finančnem zakonu možnost, da se delokrog pokojninskega zavarovanja razširi na posamezne panoge nameščencev po vsej državi. Poudarili bi pa pri tein eno samo misel, da morajo biti pri tem varovane do zadnje pičice in zadnje pare pravice in denar dosedanjih zavarovancev, ker imamo z raznimi razširjenji in centralizacijami že prav drage izkušnje in ne gre, da bi zopet Sli milijoni v druge svrhe, kot so bili pri- -trgani od ust nameščencev v teku let po (vojni. Upajmo, da bomo vsaj tu Slovenci edini, ko gre za milijone narodnega premoženja, ki pripada zavarovancem, ne pa komurkoli drugemu.
Druga stvar je pa danes uvedba delavskega starostnega zavarovanja. Tega doslej v naši državi nimamo v nobeni pokrajini in gre za uvedbo popolnoma na novo. Delavstvo samo gleda na uvedbo tega zavarovanja drugače kot marsikak teoretik. Pomisliti je treba, da so danes mizerno nizke plače nagega delavstva. Ob teh sramotno nizkih plačah si ne more delavec misliti, da bi še dajal nove prispevke za novo zavarovanje, čeprav [je korist in potreba tega zavarovanja vidna in nujna in jo delavstvo pogreša na vsakem koraku, zlasti starejši letniki. Zato bi bilo ■pravilno, kot so že poudarili zastopniki Delavskih zbornic in posebej tajnik ljubljanske Delavske zbornice g. Filip Uratnik, da se iz obstoječih dajatev delavstva od dvoji jo sredstva za starostno preskrbo delavstva lo (je tem lažje, ker je bila n. pr. ustanova bednostnega sklada itak provizoricna, začetkom so govOrUT oni, ki so jo ustanovili, da velja za eno leto. Ko pa je to leto preteklo, (je ta davščina za delavstvo postala namesto izredna, kot je bilo prvotno zamišljena, redna davščina in kot taka bolj odiozna kot aačasna davščina.	. v „v.
Za zamisel pobirati obstoječo davščino delavstva za bednostni fond predvsem za starostno zavarovanje delavstva govori tudi dejstvo, da se stekajo iz te davščine veliki deli delavskih zaslužkov v bednostni fond, iz katerega pa se ne vrnejo nazaj delavstvu, ki je te davščine odtrgalo od svojih ust. ge večkrat smo opozarjali na to, da bi bilo treba nabrana sredstva porabiti predvsem Ba naše industrijsko delavstvo, gotovo pa ni bil namen fonda, da se z izdatki iz fonda Izvršuje splošen pritisk na delavske plače bas od strani, ki je za to najmanj poklicana, ampak bi morala delati ravno nasprotno.
Uvedba delavskega starostnega zavarovanja vkljub krizi ni- tako težavna^ stvar, toda zato naj ne nosi stroške izključno delavstvo. Delavstvo ne prispeva samo onih davščin, ki so izkazana v državnih proračunih, ampak plačuje davke v visokih cenah. Kajti v strukturi našega gospodarstva je, da ne prevladujejo direktni davki, ampak m-direktni. To so pa predvsem davki na potrošnjo, kajti le tako je mogoče prenesti velik del bremen na kupce in končno konzu-mente. So pa tudi nekatere dajatve take, da se naravnost smatrajo kot davščina, ki naj Ejih nosi konzument, in se naravnost nanj prevaljujejo, odnosno se še dovoljuje njih direktna prevalitev.
Zato lahko rečemo, da delavec ne plačuje davščin samo ob plačilnem dnevu, ampak z vsakim kosom krulia, z vsakim kosom sladkorja in ob vsaki porabi življenjskih potrebščin. Zato zasluži delavec kot konzument več pozornosti in podpore, kot bi bilo to sklepati iz podatkov o višini delavskih direktnih davščin, ki pa tudi dosegajo velike vsote. Kdo plačuje zaščitne ^carine, ce ne naš kmet in delavec kot največja konzu-menta zaščitenih izdelkov. Zato je tudi ves naš davčni sistem potreben temeljite izpre-membe.
V najožji zvezi z uvedbo starostnega zavarovanja pa ie tudi problem delavskih plač. Ob tako nizkih delavskih plačah se izredno občutno pozna vsak odtegljaj delavstvu v kakršenkoli namen, zato se vedno močno pojavlja glas, da je treba določiti minimalne delavske plače. Ta boj za minimalne delavske plače je našel pri delavstvu mnogo simpatij Tako se je tudi od velikih industrij ze čulo, da nimajo nič proti uvedbi minimalnih delavskih plač, ker vedo, kako jim škoduje konkurenca s sramotno nizkimi plačami. Sicer pa bi določila minimalnih delavskih mezd veljala itak za vso industrijsko panogo in ne bi bilo treba vec pritožb. Pn tudi drugi stanovi kažejo razumevanje za borbo delavstva. Dokaz temu je nedavno zborovanje trgovcev v Konjicah, ki je od-
Razburjenje na Daljnem vzhoda narašča
Kitajski tolovaji izropati vlak
30 Japoncev ubitih Japonska obtožuje Sovjetsko Rusijo
Tokio, 31. avgusta, b. Kitajski vstaši so zopet izvršili težak atentat na južno - mandžurski progi. Južno od Harbina so namreč vstaši pokvarili železniško progo in ustavili potniški vlak, ki ga je spremljala japonska straža. Japonci so stopili takoj v borbo z vstaši, ki so tudi z vso silo stopili v akcijo. Borba je trajala nad dve uri in se je končala z zmago vstašev, ki so nato preiskali vse va-
5one in pomorili nad 30 japonskih potnikov. Šest aponcev, dva Američana in enega Danca so ujeli in jih odpeljali s seboj. Japonski oddelki, ki so bili poslani na pomoč, vstašev niso mogli reč dohiteti, ker so se takoj po končani borbi izgubili v smeri proti Mongoliji. Preganjanje vstašev ni bilo mogoče, ker Japonci nc poznajo dotičnega ozemlja in bi v slučaju, če bi nadaljevali akcijo, bili gotovo poraženi. Po vsej japonski vlada velikansko razburjenje, ker dolžijo Rusijo, da je ta napad organizirala.
Strah v Rusiji
Moskva, 31. avgusta, b. Kljub mirnemu in hladnokrvnemu zadržanju na merodajnih mestih
zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu, se je v zadnjem času vendar pričela pri odgovornih činiteljih opažati precejšnja nervoznost. Saj ni ure, da bi ne prispele z Daljnega vzhoda v Moskvo nove alarmantne vesti. Medtem, ko se je poprej vse mirno zanikalo, se danes brez olepšanja priznava, da
Eride lahko vsak trenutek do usodnih dogodkov, noči je bila seja političnega urada, na kateri se je odkrito razmotrivala eventuelna prekinitev diplomatskih odnosov med sovjetsko Rusijo in Japonsko. Še več! V tem oziru so že izvršene tudi nekatere priprave. Sovjetska vlada namerava poslati še zadnji oster protest v Tokio zaradi poslednjih dogodkov, posebno pa še zaradi preiskave v sovjetskem konzulatu v Pograničnjaji, kakor tudi zaradi neprestanega preganjanja sovjetskih nameščencev in uradnikov na vzhodno-kitajski železnici, ali kakor jo imenujejo Japonci in Mandžurci, severno mandžurski železnici.
Moskvo predvsem skrbi stališče Velike Britanije, ki se kljub vsem demantijem vedno bolj nagiba k Japonski, in sicer na temelju tajnega sporazuma, ki brez dvoma določa razdelitev interesnih sfer na Daljnem vzhodu med Veliko Britanijo in
Japonsko na škodo Rusije. Zaradi tega sovjeti tutfi vedno manj zaupajo Združenim ameriškim državam, ker mislijo, da je več možnosti, da pride do sporazuma med veliko Britanijo, Združenimi državami in Japonsko proti sovjetski Rusij'i, kakor pa do sporazuma med sovjetsko Rusijo, Združenimi državami proti Veliki Britaniji in Japonski. Naj se zgodi karkoli hoče, sovjetski merodajni krogi energično poudarjajo, da bo sovjetska Rusija znala braniti svoje interese proti vsakomur.
Angleži priznajo Mandžurijo
London, 31. avgusta, b. V teku včerajšnjega dne je odpotovala posebna britanska industrijska komisija na Daljni vzhod, da prouči razmere v Mandžuriji. Pri tej priliki prinaša jutranji »Daily Mail« članek, v katerem priporoča, naj Velika Britanija prva prizna mandžursko državo. Dosedanje stališče Velike Britanije do mandžurskega vprašanja ni z ničemer opravičeno in je treba čimprej zavzeti pravilno stališče.
Doumergue se je vrnil s počitnic
Zadnja priložnost. • •
Francozi že nestrpno čakajo na pogumna dela svoje vlade
Pariz, 30. avgusta 1934.
(Od našega poročevalca.)
Predsednik vlade Oaston Doumergue se je vrnil. Ko je stopil iz vlaka na kolodvoru d'Orsay, ga je pozdravila izredno velika množica in mu živahno ploskala dobrodošlico. To omenjam zaradi tega, ker se je zadnje tedne polastila Parižanov in sploh francoskega ljudstva velika nestrpnost in je izgledalo, da je s takšnim navdušenjem sprejeti predsednik vlade, ko je za Paul-Boncourjem nastopil kot neki odrešenik. mnogo izgubil na svoji priljubljenosti. Vzkliki na kolodvoru so torej znamenje, da Doumergue še uživa zaupanje ljudstva. Toda kljub temu danes ni več predrzno, če trdim, da bo moral pridno delati, se živahno vrteti in v kratkem času pokazati otipljive uspehe, če bo hotel, da bo njegov osvajajoči nasmehljaj še imel vpliv na ljudstvo, ki kaže vidne znake — bolestnega razočaranja.
Ko je nastopil vlado, je v Franciji šlo vse križem kražem. Na znotraj so vladala tajna združenja, ki so ogrožala javno varnost, na zunaj je zavozila politika v ožine, iz katerih ni bilo izhoda. Doumergue je prijel z močno roko za vlado. On sam in njegovo osebno delo je vzbujalo zaupanje med ljudstvom, ne toliko ministri, ki jih je nekoliko v hitrici nabral od vsepovsod. Prve tedne se je res tudi čutila njegova roka. Delali so ntu ovire na vseh straneh, odprto, največ pa iz zasede. Doumergue jih je odrival in znal tudi pogumno govoriti. V pravosodju se je, recimo, takoj pokazal uspeh njegovega dela. Preiskovanje korupcijskih afer, ki so pretresale vso javnost, je v močnih sunkih napredovalo. V zunanji politiki, kjer je osebno posegel vmes in je sam osebno sestavil tako posrečeno noto na naslov Anglije (14. aprila), so bili znaki ozdravitve še bolj vidni. Francija je začela iskati svoje prijatelje, ki jih je prej Boncour
odganjal. Za Barthoujem je šel val navdušenja po vsej Evropi, kjerkoli je hodil. Očividno Doumergue ni maral prepustiti, da bi zunanje ministrstvo kar samo po svojih uačelnikih kobacalo v zunanji politiki ter slabilo francoske postojanke. V finančnem pogledu ista znamenja vračajočega se zdravja po razsipnosti vlad Daladierovega kroga.
Toda kaj kmalu se je prvotni polet ustavil.
Pri tem je treba reči, da je javnost, ki v Franciji še lahko svobodno kritizira delovanje vlade, ohranila hladnokrvnost, da je prizanašala s kritikami, ker Doumerguea, v katerega je imela zaupanje, ni hotela ovirati pri delu. Toda sedaj so prešle počitnice, dva meseca, dva srečna meseca, ko bi bil Doumergue lahko brez sitnega parlamenta napravil nekaj krepkih potez, in še vedno ni prav za prav nič storjenega. Počitniški spor med Tardieujem in Chautempsom je bila sijajna prilika za Doumerguea,
da bi bil s krepko roko odrinil nekaj sotrudnikof, ki so breme v vladi.
Doumergue — burni pozdrav pri njegovem povratku v Pariz ga je o tem lahko prepričal — si še ni jjodrl glavnega pogoja za uspeh, ker še uživa neomajno zaupanje poštene javnosti. Toda zadnji čas je, tako pravijo tukaj, da se podvizne, ker sčasoma bo nastala nevarnost, da je potratil avtoriteto, ki jo je imel, a ki je ni znal ali ni hotel izrabiti. Doumergue ne more storiti vsega sam. To je res. Toda on ima danes še moč, da si priskrbi sotrudnikov, ki mu ne bodo kopali jame. V pravosodju se vrši sabotažno delo, ki je dosledno in ni treba biti nikak politik, da bi ga ue ugotoviL
Vsa poštena javnost od srca želi Doumergueu, da uspe, da hitro uspe. Socialisti so že združeni s komunisti v fronti, ki dobiva smernice od komin-terne. Radikalni socialisti se zberejo v oktobru k letnemu občnemu zboru in je 00 odstotkov možnosti, da se pridružijo rdeči fronti. Generala Weyganda zopet rušijo. Toda tudi najboljše želje se ne bodo uresničile, če ta sijajni človek, ki je nesebičen do skrajnosti, ne bo od dobrih namenov prešel k trdim dejanjem. On bi ne bil prvi človek, ki se je zrušil po zaslugah svojih podrejenih, ki jih ni znal zadosti nadzirati. Alors bonne chance, Gastounnet! Tako so mu klicali v pozdrav. Mnogo sreče, Gaston Doumergue!	F. D.
Nemčija zahteva za več let popoten prestanek vsakega plačevanja dolgov
VABIMO VAS!
LJUBLJANSKI VELESEJEM
1.-10. IX. 1934
Železniška izkaznica i& 50% popust na železnicah se lobi na vseh posta'ah po Dirt S'-
40.000 m2 - 15 razstav:
Glasbena — umetniška — higijenska — izseljenska — ribarska — perutnine, koz, ovac, psov — arhitektonska ;Weekend« — hra-nilniška — pohištvo — radio živila
Festiva> Slovanskih plesov
Tekmovanje harmonikarjev Velikomestno /.ahavišče
I
ločno nastopilo za uvedbo minimalnih plač delavstva. Trgovci so se gotovo zavedali, da so tudi v njih panogi plače padle izredno nizko, saj morajo danes marsikje pomočniki težko delati od jutra do pozno v noč za mizernih 300 Din. Vse to dokazuje, da se zaveda vsaj javnost, kaj preti od sedanjega stanja plač na delovnem trgu. Naj govori' sebični ali nesebični razlogi, zahteva po delavskih minimalnih plačah jc nujna, saj g<> vori zanjo toliko razlogov, nobenega resnega razloga pa ni proti. Tudi v eininentno nacionalnem interesu je, da ohranimo zdrav.j našemu delavstvu, ki ga lako IziKulkopujejt nizke plače, s katerimi ni mogoče živeti, ampak samo — hirati.
Dunaj, 31. avg. b. Včerajšnji govor predsednika nemške državne banke in ministra za gospodarstvo dr. Schachta v Badeilsenu je vzbudil v vsem svetu velikansko pozornost, ker je dr. Schacht zahteval za Nemčijo večletni moratorij. To svojo zahtevo je opravičil z ugotovitvijo, da ne bo nikomur v korist, čc od Nemčije zahtevajo plačilo z nasilnimi sredstvi. Ne preostane torej prav nič drugegu, kakor da se Nemčiji dovoli večletni moratorij, istočasno pa; da se znižajo njeni dolgovi v inozemstvu. Neki bančni strokovnjak za mednarodno gospodarstvo je dejal, da je ta izjava dr. Schachta univerzalnega pomena za vse nemško denarstvo in za ves nemški blagovni trg. Kot primer je navedel dunajsko Credltanstalt, za sanacijo katere je bilo potrebno, da priskočijo na j>omoč skoraj vse tajne sile in gospodarski zavodi na svetu, če se točno prouči zahteva Nemčije po moratoriju, je jasno, da zahteva dr. Schacht črtanje vseh dolgov, saj odgoditev plačila dolgov po mnenju dr Schachta tudi ne pomeni nič drugega, kakor da se dolgovi nikdar ne odplačajo. Tudi reparacijska plačila so bila odgode-na. Kdo še danes račnna z njimi? Zaradi takega moratorija tudi ni pričakovati nobenega iz-nenadenja glede tečaja marke, ki jc predvsem odvisen od notranjih ukrepov.
S pomočjo Poljske?
Celoten problem, ki bo odločil usodo Nemčije in njenega gospodarstva, leži v odnosih Nemčije do Poljske, če se zares posreči, da pride do bloka 60 milijonov Nemcev in 30 milijonov Poljakov, bo mogoče, da se ohrani sedanji gospodarski položaj, čeprav se načrt o nadomestitvi sirovin z manjvrednimi nadomestki lahko smatra kot fantastična poskušnja. Tudi svetovna vojna je dokazala, da se ljudstvo ene i države nc more hraniti s kisikom in vodikom. | Toda, če bo Poljska dala Nemčiji na razpolago i ogromne zaloge sirovin, če bo pošiljala v Nem-! čijo bencin, jietrolej in volno, razen tega pa bo | s svojimi sredstvi financirala uvoz bombaža, potem ni treba tako hitro pričakovati |>oloma i nemškega gospodarstva.
Odprto ostane torej vprašanje: ali se bo pustila Poljska na ljubo Nemčiji izolirati od ; vsega svetu? Nemčija nudi Poljski proizvode svoje kemične industrije, todu dvomljivo je, če da Nemčija lnliko Poljski tak uvozui monopol. I no je gotovo: zahteva po večletnem inoratori-I ju za svoje dolgove je odkrito pri/nala polom ) narodno-socialističnega gospodarstva.
Bankrot in - oboroženje
Pariz, 31. avg. b. Včerajšnji govor dr. Schachta, ki gu jc imel na kongresu za agrarno znanost v Badeilsenu, je napravil v tukajšnjih političnih krogih vtis, dn je Nemčija izgubila vsako orijentacijo in da bo dr. Schachtov govor pospešil dogodke v Nemčiji. Svet ne bo | dolgo gledal mrzličnega oboroževanja Nemčije j z ene strani, z druge strani po napovedovanja enega bankrota za drugim. Pod takimi pogoji i je izključeno, da bi Nemčija še kje dobila kredit. '
Vojna v južni t+meriki
Washington, 31. avg. AA. Paragvajska vlada je sprejela razsodišče brez vsakega pridržka. Sodijo, da bo podobno ravnala tudi Bolivija. Razsodišče naj odloči, kdo je imel prav v vojni zaradi Chaca in komu naj to ozemlje pripade.
Assomption, 31. avg. A A. Paragvajci so se polastili trdnjave Florida.
Odgovor na napade
na Jugoslavijo
Pariz, 31. avg. A A. Današnja »Ere Nouvel-le« prinaša članek pod naslovom: »Jugoslavija presenečena od avstrijskih napadov. Člankar prvi: Po vesteh, ki smo jih prejeli iz zanesljivega vira, so v zunanjem ministrstvu izrazili presenečenje, du so neka poročilu fašističnega izvora, naperjena proti Jugoslaviji, naletela na ugoden odmev v nekaterih uvstrijskih listih. Presenečenje jugoslovanskih krogov, pravi list, je popolnoma razumljivo, tem bolj, ker sc je Dunaj po svojem poslaniku v Belgradu zahvalil jugoslovanski vladi zn korektno zadržanje jugoslovanskih oblasti pri nedavnih dogodkih v Avstriji.
Budimpešta, 31. avg. AA. »Pester I,loyd< od 29. avgusta prinaša pod naslovom »Alarmantne vesti o novih pripravah za prevrat pri avstrijskih beguncih v Jugoslaviji« na uvodnem mestu izvleček iz »Reichsposte« in mu posveča daljši komentar. List pravi med drugim: Alarmantna poročila »Reichsposte« je treba razumeti samo kot simboličen znak nervoznosti, ki je zaradi nedavnih dunajskih dogodkov pre-v/.cla vse Avstrijce, ki jih skrbi bodočnost dn. muvine.
Poglavje o čudežih
Kakor znano, se »Jutro« in »Slovenski narod« hudo razburjata, kadar se jima očita, da pišeta v duhu, ki se s krščansko vero ne sklada. Brezbožna in brezverska v popolnem pomenu celo nočeta biti! Bognasvari, ona sta bila in sta, kakor zatrjujeta, odkrito krščanska, vedno za »krst častni in slobodu zlatnu!« kakor se za Jugoslovane spodobi. V zadnjih letih posvečata celo temu ali onemu duhovniku, ki slavi kak jubilej, simpatične vrstice, in »Jutro« časih tudi ne pozablja poudarjati velik pomen vere za moralo in državo (»Narod« jc v tem oziru nekoliko bolj rezerviran). Toda, kaj hočemo, liberalne suknje ni tako lahko sleči in zato se »Jutru« kakor tudi »Narodu« in ^Domovini« redno primeri, da kur tako avtomatično zavozijo zopet nazaj na stari svobodo-miselski tir.
Tako nn primer se je »Jutro« 30. t. m. spravilo na čudeže in nam očividno iz peresa nekega mladega medicinca razlaga, da čudežev ni in ne more biti. Zakaj to je očividni smisel tistih vrstic, ki nam sicer ničesar novega ne povedo. Naslanjajoč se na izredno ozdravljenje Anke Janžekovičeve, o katerem smo po »Katoliškem listu« kot kronisti poročali tudi mi, nam »Jutrov« učenjak razklada, da je »organska materija podvržena psihičnim vplivom« in da neznane »nagonske, intuitivne in mistične sile« povzročajo navadno po samosugestiji v gotovih pogojih ozdravljenja, ki so rednim potom nemogoča. To bogoslovci vse dobro vedo in zato je Cerkev skrajno previdna, preden označi kaj za pravi čudež nadnaravnega značaja — saj se ni še izrekla niti o pojavih pri Tereziji Neuinannovi, ki že več let ničesar ne zauživa, pa le živi. Toda od dejstva, da ni vse čudež, kar se čudež zdi, ali o čemer se domneva, da je čudež, in da se marsikaj, kar večina ljudi na prvi pogled smatra za očividni čudež, more ali tudi mora razlagati naravno, do trditve, da čudežev sploh ni in da čudežev kot nadnaravnih dogodkov absolutno ne more biti, je ogromen skok.
Kakor pravi nek znamenit sodoben bogo-slovec, je čudež »izreden učinek v področju Človeškega izkustva, ki se kot dejstvo nikakor ne more izvajati in spoznati iz naravne vzročnosti in ki ima po svojem notranjem smislu za cilj nadnaravno izpopolnitev, to je izveličanje človeka. Čudež je izreden dogodek, ki po svojem izvoru iu smotru kaže nad naravno vzročno zvezo in zahteva Boga kot svoj neposredni učinkovni in dosmotrni vzrok.« Kdor veruje v Boga kot vsegamogočnega tvorca, ki je vesolj-stvo ustvaril iz nič, kakor to verujejo vsi kristjani, katoliški, protestantovski in pravoslavni, ta na noben način ne more trditi, da čudež v gori opredeljenem smislu ni mogoč, ker bi s tem zanikal Boga kot vsegamogočnega stvarnika vsega, kar je, kot neomejenega gospodarja vesoljnega bitja in zakonov narave, ki jo je sam iz nič vstvaril in ji zakone dal. Če pa je čudež kot od Boga neposredno povzročeni dogodek izven naravne zakonitosti po njega vsega-mogočni volji mogoč — in o tem kristjan
ne more dvomiti — potem se tudi ne more ugovarjati, če se taki čudeži dejansko dogajajo, zlasti ker so zato dani mogočni razlogi iz potrebe neposrednega božjega razodetja. Človeštvu se je Bog neposredno razodel in razodeval ter mu odkrival religiozne resnice ter tajne kakor tudi druga sredstva nadnuravnega odrešenja in izveličnnja, ker je človek postal sam nesposoben zu najvišju in najtežja spoznanja božanskega sveta, ker si je pot do njih sam zaprl ali vsaj močno otežil po tem, da je po lastni krivdi zapadel sili svojih demonskih nagonov. Tudi to je resnica, ki je nihče ne more in ne sme tajiti, kdor se za kristjana smatra. Istini-tost svojega razodetja pa ie Bog potrjal in še potrjuje ra/.un po notranjih znakih resničnosti, etične vrednosti in lepote ter zveličavne svetosti svojega nauka oziroma zahtevkov tudi po zunanjih znakih čudežev in prerokb, ki človeku posebno učinkovito pričajo o božji vsega-mogočnosti in vsevednosti.
Vse to niina ničesar opraviti s coprnijo in šarlatanstvom niti s parapsihičnimi silami ali pa s stigmi, ki si jih kdo sam prizadeva, o čemer govori »Jutro« v svoji vse kaj drugega nego krščanskoverni vnemi, da bi razodetja božje vsegamogočnosti stavilo v isto vrsto s hokuspo-kusi mongolskih šamanov. Vsak kristjan veruje in ve, da je sam Sin Božji delal čudeže, od katerih je največje obujenje Lazarja, ako se ne ozremo na lastno vstajenje Gospodovo, ki je središče vsega krščanskega verovanja in ki ga kot tako oznanja in slavi pravoslavna cerkev enako ko katoliška.
Če torej vse to pomislimo in če je logično neizogiben zaključek, da čudež v nadnaravnem smislu spada nujno med resnice, ki jih noben kristjan ne more in ne sme izključevati, potem smemo pač po vsej pravici dvomiti v to, da bi »Jutrov« članek od 30. t. m. bil krščanski ali sploh združljiv z verskim naziranjem. Ne gre ne za Janžekovičevo ne za Neumannovo, ne gre sploh za ta ali oni izredni dogodek ozdravljenja ali nenavaden biološki ali psihofizični pojav, ali je čudežen ali ni, ali je nadnaravno povzročen ali le učinek še neznanih zakonov psihofizičnega bitja — ampak za to gre, da »Jutro«, ki se zadnja leta toliko s krščanstvom ponaša, taji sploh možnost od Boga izven naravne vzročnosti po njega absolutni stvariteljni volji povzročenih dogodkov in pojavov zveličevalne-ga namena, kar absolutno ni krščansko in je v osnovnem nasprotju tako s katoliško kakor s pravoslavno krščansko veroizpovedjo. Če torej duhovnik vernike pred takim čtivom, ki osnovne verske resnice osparja, svari, stori le svojo dolžnost. Sicer pa nam o pravem mišljenju »Jutra« priča tudi posmehljivi ton, s katerim o tem predmetu govori, češ »lurški vrelci tečejo povsod«, in s katerim skuša čudeže v krščanskem smislu metati v en lonec s čarodejskim šarla-tanstvoi« divjakov. To se pač čisto nič ne vje-ma z njegovim najnovejšim »krščanskim nacionalnim in konservativnim kulturnim programom« in zato naj nam »Jutro« ne zameri, če mi v čudež njegove izpreobrnitve h krščanstvu absolutno nič ne verjamemo...
Bolgarske linance
Sofija, 31. avgusta, p. Bolgarski kralj Boris je danes sprejel v avdijenco zastopnika inozemskiB upnikov Francoza Charona, nadalje je sprejel Cha-rona bolgarski ministrski predsednik Oeorgijev in ostali ministri. Bolgarska vlada je razpravljala z zastopnikom upnikov o bodoči ureditvi bolgarskih dolgov z ozirom na sejo finančnega odbora Zveze narodov, ki se bo septembra pečal z bolgarskim problemom. Za sejo finančnega odbora v Ženevi je bolgarska vlada izdelala obširno poročilo, iz katerega je posneti, da je v proračunskem letu 1933-34 znašal deficit bolgarskih državnih financ poldrugo milijardo levov. Vendar se v tekočem letu opaža v nemali meri izboljšanje, kar je pripisovati deloma olajšavam, ki so jih dali Bolgariji njeni upniki.
TUulescu zopet potuje
Pariz, 31. avg. AA. Romunski zunanji minister Titulescu, ki se je včeraj s svojo gospo pripeljal v Pariz z letovanja na francoskem jugu, ostane več dni v Parizu. G. Titulescu ee bo mudil v Parizu zato, da se bo mogel pred odhodom v Ženevo sestati s francoskimi državniku
Zabavno gledališče
Velesejem od 1. do 10. septembra
Predstavi ob 'A i ln 8 pred paviljonom K.
Svetovni artisti.
2 Wolkow, ruski narodni plesi. Mis Rosalia, balance.
Lorand and Evelyn, zamorski duet iz revije Jose-
fine Backer. Wong Fay, kitajske produkcije.
2	Okonis, človeka-žogi. Lydia, najmlajša balerine.
3	Mondgomery, zamorski trio.
Max in Eddy, znameniti dolgoletni Grogov partner, poznan iz Grogove revije »Svirati želim« m iz filma »Grog«.
Otvoritvena predstava v soboto 1. sept ob 8 zv.
Ogled prosti
Devet mesecev med Slovaki
Avstrija - v rokah nerednih obo-
§H Nov vrhovni inšpektor civilne vojske
Dnnaj, 31. avg. b. Ponoči je bil zbor dunajskega Heimatschutza, ki se je končal šele ob 1 zjutraj. Na zboru je imel okoli polnoči govor avstrijski zvezni podkancler knez Starhem-berg, ki je ponovil svojo trditev, da zares obstoja nevarnost novega prevratnega poskusa v Avstriji in da je radi tega potrebno, da je vlada vedno pripravljena. Zaradi tega je bil imenovan tudi novi generalni inšpektor vseh vojaških oddelkov general Hans Hčinigsbrun. Ti vojaški oddelki so: Heimwehr, Ostmarkisehe Sturmscharen, bivši bojevniki, Christlicli deu-tsche Turnenschaft in gradiščanski strelci. Vse ostale formacije so prepovedane. Na ta način bo Avstrija poleg svoje redne vojske, ki je točno omejena, razpolagala še z drugimi vojaški-
mi oddelki, ki so ji baje dovoljeni od velesil, ker bi drugače vlada ne mogla imenovati generalnega inšpektorja v svojstvu državnega tajnika. Te vojaške skupine imajo neomejene možnosti, ker se vedno lahko izvršijo nove re-krutacije. Novi generalni inšpektor bo vodil skrb o oboroževanju teh formacij in o njihovi vojaški izobrazbi. V svojem nadaljnjem govoru je knez Starhemberg dejal, da z narodnimi socialisti ni kompromisa, ker niso nič drugega kakor boljševiki, Avstrijci pa želijo ostati Nemci. Proti delavcem se ni nikdar boril, je dejal knez Starhemberg, boril se je le proti njihovim voditeljem, ki v Avstriji ne bodo nikdar več. prišli do besede.
Slovaki in Slovenci smo se pred vojno malo poznali: Slovaki so bili pod Pešto, mi pod Dunajem, zato niti zdaleka ni moglo biti toliko stikov med nami in njimi kot n, pr. med nami in Čehi. Po vojni se je to izpremenilo. Katoliška inteligenca in dijaštvo Slovakov in Slovencev, ki so se sestajali na različnih mednarodnih kongresih, zlasti na zborovanjih zveze slovanskih katoliških akademskih starešinstev in akademskih organizacij, je začutila potrebo, da stopi v čim ožje stike. Toliko je sorod-uosti v slovaški in naši preteklosti, toliko sorodnih duševnih potez in na drugi strani kontrastov, Iti nas zbližujejo, da se prav nič ne čudim, če smo se našli prav mi, Slovaki in Slovenci. Naš akademski senio-rat je omogočil zameno akademikov med Bratislavo in Ljubljano. K nam pride Slovak, v Bratislavo pa za eno leto odide naš akademik. Ta zamena se zdaj med Bratislavo in Ljubljano vrši tri leta. Na jesen pojde četrti Slovenec akademik na Slovaško.
Slovaki imajo srce in z njim pridobijo vsakega. Pri nas je precejšen del javnega mnenja pod velikim češkim vplivom. Vsa čast Čehom, a v njihovem bratstvu je veliko preračunanosti. Slovak pa ti je prijatelj in za to nič ne zahteva. Miha Maleš, ki je v Pragi študiral na akademiji, je takole ka-rakteriziral oba naroda: Če sem bil lačen in sem si hotel izposoditi 5 kron za zajtrk, se mi je Čeh za-klinjal, da nima ali pa da načelno nič ne posoja, Slovak pa mi je dal 10 kron, čeprav je bil potem sam lačen. — Pa stojmo! To smo zašli. Uspehi te zamenjave? Mogoče so najbolj vidni naši dopisi v »Slovencu«. Največ stori pač časopisna propaganda, ker ta popularizira naše misli. Slovenski štipendisti so se do sedaj dobro izkazali: poleg člankov in dopisov v slovenskih časopisih so' prispevali tudi slovaško pisane informativne članke do slovaških časopisov. Jaz n. pr. sem letos v »Elanu« napisal članek o slovanskem kulturnem življenju v 1. 1933, v »Kulturi« o zgodovini in delu Mohorjeve družbe, dnevnik »Slovak« mi je rade volje v dveh nedeljskih številkah priobčil obširen članek o naših prosvetnih organizacijah, o Mohorjevi družbi in drugih založbah ter zlasti obširen odstavek o našem šolstvu ter organizaciji kulture. Na Slovaškem človek najde odprte predale časopisov in revij. Poleg tega pa silno veliko pomeni besedna osebna propaganda: predavanja in podobno. Škoda, da je tujcu tako težko prodreti k radiu. Jaz sem samo enkrat predaval o Sloveniji v bratislavskem radiu, pa sem moral na dovoljenje čakati čez dva meseca. Prav tako izkazujejo uspehe, dasi nekateri precej manjše, štipendisti Slovaki. Gotovo je, da bo kader ljudi, ki so študirali na Slovaškem, sčasoma veliko pomenjal pri delu za slovanstvo. Plamenico realnega pansla-vizma bomo hodili prižigat na Slovaško; saj velika Slovana Kolžr in Šafarik sta bila doma na Slovaškem.
Koliko nas tam poznajo
Udeležencem evh. kongresa v Mariboru
Maribor, 31. avgusta.
Zbirališča za posamezne dekanije in župnije za dan 8. septembra v Mariboru so sledeča in naj ta zbirališča gg. župniki že v nedeljo, 2. septembra oznanijo vernikom:
1.	Dekanije Mežiška dolina, Stari trg, Dravograd, Vuzeniea, Marenberg, Maribor (desni breg) se zbirajo pri magdalenski cerkvi ob 8.
2.	Dekanija Dravsko polje se zbira na križiščn Ptujske in Tržaške ceste ob 8.
3.	Župnije Sv. Dnh, Selnica. Sv. Križ, Kamnica se zbirajo ob 8 pri samostanu šol-škili sostftT«
4.	Dekanija Sv. Lenart ln župnije Sv. Marjeta ob Pesnici in Sv. Peter pri Mariboru se zbirajo ob 8 na začetku Meljske c. (samostan šolskih sester v Melju).
5 Dekanija Jarenlna in župnija Zgornja Kungota se zbirajo ob 8 v Tomšičevem drevoredu.
6.	Župnije Sv. Martin, Vurberg, Sv. Ber. baTa se zbirajo ob 8 pred železniškim mostom na Pobreški cesti.
7.	Dekanija Ptuj, Velika Nedelja, Zavre se zbirajo ob 8 v Maistrovi ulicL
Hmelj
Žalec, 30. avgusta. ' Hmeljarsko društvo objavlja tole okrožnico članom: Te dni se je dogodilo, da je neki hmeljski nakupovalec nekje v Savinjski dolini kupil hmelj po 40 Din za I kg ter se potem v Žalcu izjavil, da se hmelj dobiva na deželi po 35 Din za 1 kg. Takšne laži imajo edino namen hmeljarje begati in občutno škodovati. Vse podružnice in tudi drugi hmeljarji se vnovič naprošajo, da večkrat — tudi dnevno — poročajo resnične cene, ki so se plačevale v posameznih krajih za 1 kg hmelja. Vsa zadeva ni le skrajno nujna, nego tudi prav resna in vsega upoštevanja vredna. — Društveni odbor.
Žalec, 31. avgusta. Položaj v hmeliski kupčiji je neizpremenjeno miren. Nakupovanje kar ne gre od rok in je bilo dosedaj prodano le malo letošnjega pridelka. Nudi se do 40 Din za kilogram, le izjemoma za manjše partije res prvovrstnega blaga tudi do 45 Din. Zastopniki raznih inozemskih tvrdk kakor tudi hmeljarji sc drže zelo rezervirano in pričakujejo živahnejše kupčije. Dočim se nekateri
8.	Dekanije Videm ob Savi. Laško, Celje, Šmarje, Konjice, Slov. Bistrica se zbirajo ob 8 v Razlagovi ulici.
9.	Dekaniji Murska Sobota in Dolnja Lendava se zbirata ob 8 pri deškem semenišču.
10.	Dekanija Ljutomer gre iz kolodvora takoj po Kolodvorski in po Razlagovi ulici na Glavni trg.
11.	Dekanije Gornji grad, Šaleška dolina, Braslovče in Nova cerkev se zbirajo ob 8 v Frančiškanski ulici.
12.	Udeleženci, ki pridejo z vlalkom po 9, gredo na Glavni trg po navodilih rediteljev.
13.	Mestni župljani sc zbirajo pri svojih farnih cerkvah, odkoder gredo v procesijah na Glavni trg.
14.	Ministranti se zbirajo na kapiteljskem dvorišču na Slomškovem trgu.
15.	Belo oblečena dekleta izstopijo iz svojih procesij na Glavnem trgu in tvorijo svojo skupino v procesiji.
16.	Duhovniki se zbirajo do 9 pred škofijo.
17.	Kolesarji se zbirajo do 9 na Trgu svobode (pri gradu).
naku(x>valci trudijo na vse načine tlačiti cene, je bilo zadnjih par dni za ceno 40 Din za kilogram in nekaj več le že tudi nekupljenih nekaj stotov letošnjega pridelka za angleški in belgijski račun. Iz Niirnberga poročajo, da prihaja |x>lagotna že tudi letošnji pridelek na trg; tudi prodanega je že bilo nekaj tettnanskega hmelja po 0.18 RM, t. j. 117 Din in hallertauskega po 5.60 RM, t. j. 92 Din za kilogram. Obiranje zgodnjega hmelja je v glavnem končano, obiranje poznega pa bo prihodnji teden j splošno začelo. Na deželi, zlasti v Tettnangu, ]*> j staja kupčija vedno živahnejša in se plačuje za , boljše in najboljše blago 5 do 6.20 RM, t. j. 85 j do 107 Din za kilogram, za slabše blago pa za enkrat ni zanimanja.
(Najnovejše telefonsko poročilo.)
Žalec (ČSR), 31. avgusta, p. Nemška sekcija hmeljarska društva v Žalcu fKiroča, da je bilo v tem tednu več jjovpraševanja in prav tako so bili posli v teku tedna večji. Kupujejo tu- in inozemski trgovci ter zastopniki pivovarn. Večje partije izbranega blaga so dosegle 2000 Kč, nadalje je bilo prodanih tudi več partij prvovrstnega blaga jdo
O nekem poznanju je težko govoriti pri njih in pri nas. Mi poznamo samo Čehe in mislimo, da je Bratislava na Češkem. Če bi pa kdo nam govoril, da je Ljubljana na Hrvaškem, bi ga nagnaU z idiotom. Zdi se mi pa, da več vedo o nas Slovaki, kot mi o njih. Vse skupaj pa je veliko nepoznavanje. Vojna nam je pripeljala precej Slovakov na naše ozemlje, a s tem si je nekaj ljudi razširilo le geografsko obzorje. A inteligenca? Veliko sem jih srečal, ki so potovali tudi po naših krajih, poznajo »belo Ljubljano« in posebnost naše krajine, cerkvice po gričih. Inteligenca nas pozna kot kulturno zelo visoko, v Jugoslaviji najvišje stoječi narod, kot zelo katoliške in zelo delavne. Najbolj se čudijo, da imamo v Ljubljani popolno univerzo s samimi slovenskimi profesorji. Slovaki imajo namreč v Bratislavi svojo nepopolno univerzo, a zasedeno s samimi češkimi profesorji. Od naših velikanov pač poznajo Cankarja invžupančiča, radi prevodov tudi Srečka Kosovela, najbolj pa vsi in povsod s spoštovanjem govore o naših velikih slavistih Kopitarju in Miklošiču, iz našega časa zlasti o Ramovšu ter Kidriču in Prijatelju. Slovenci imamo v svetu dober glas. 0 našem leposlovju vedo malo, mi o njihovem nič (Edina izjema je »Živi bič«l). Po časopisih in revijah izhajajo prevodi naših pesnikov (Župančič, Ant. Vodnik, Kosovel), po mojem prizadevanju je slovaški štipendist prevedel po eno novelo Magajnovo in M. Kranjčevo. Tudi dnevno časopisje prinaša n. pr. prevode iz Cankarja. (To menda postaja svetovna moda.) Tudi mi bomo morali prevodom iz slovaškega leposlovja posvetiti več prostora v časopisih in revijah.
Slovaki in Slovaška
Slovaška je dežela bodočnosti! Slovaški narod je mlad, živi šele 15 let in vse priča o njegovi mladosti. Po šolah in uradih ue najdeš skoraj starega Slovaka, če greš n. pr. na uredništvo dnevnika »Slovaka«, najdeš tam ljudi, ki noben nima čez 35 let. (Mile Urban je s 17 leti stopil v to redakcijo!) Bil sem pri Slovaški Matici: razen tajnika in ravnatelja me je obstopilo do 15 samih mladih lite-ratov in kritikov, ki jim še leta manjkajo do 30. Zato je v vsem slovaškem javnem življenju videti velika mladostnost, včasih tudi zaletavost. Pa to je tudi v zvezi s slovaškim narodnim značajem, ki je čuvslven, vulkaničen, saiigviničeu, včasih otroško
brezskrben, malokrat moško resen. Tško je potem tudi njihovo delo: sunkovito, včasih slepo neprera-čunano, premalo racionalno, nekako nagonsko, vul-kanično. A vse je tako mlado in v vsem je tak elan. Slovenci smo zra6tli pod germanskim vplivom. V organiziranosti in smotrnosti našega dela moremo biti zgled vsakomur. Slovaki svoj življenjski mladostni elan premalo racionalno izrabljajo, radi imajo še blesteče proslave in zveneče govore. V nas Slovencih pa je smotrnosti in organiziranosti preveč t Nas to že duši in ubija, pije naš elan. Sploh čutim v nas veliko utrujenost. Mrzlično ustanavljanje Številnih knjižnih založb in revij in zapiskov v zadnjih letih mi je simptom bolezni v naši kulturi: prena-sičenost, ki je tik pred vpadom. Slovenci imamo sedanjost, Slovaki bodočnost. Oni se morejo od nas učiti vsega. Pred njimi smo v šolstvu, v časopisju, v ljudski vzgoji, v ljudskih prosvetnih organizacijah, v znanstvu: pri njih je vse začetek, pri na« že po germansko točno skoraj vse izvedeno. Mi se moramo pri Slovakih učiti življenjskega optimizma, vedroati, brezskrbnosti, posnemati njih mladostni elan, s katerim se primejo vsake stvari in v enem letu izvedejo toliko, za kar smo mi potrebovali pet let. Če bi združil mravljinčno pridnost našega naroda z mladostno silo. in zanosom slovaškega, bi tak narod predstavljal idealno popolno in silno enoto, ki bi si pol sveta podvrgel.
Slovaška mladina
Takega idealizma, kot ga še najdete med mladimi Slovenci, ne najdete pri Slovakih. Mi smo silno narodno zavedni, trdno speti z narodnim organizmom. Slovaki nimajo lake trdne zavesti odgovornosti do narodne celote, v njih je preveč lagodnosti, komodnosti, rade jih zaslepe lepe besede in lep videz. Slovaki imajo radi široke geste, mi pa se zagrizemo v malenkosti in napravimo iz njih velike stvari. (Seveda pri nas to rado zavede v smešno ab-deritstvo!) V mladih raste nova realističnejša, trez-nejša generacija, ki hoče manj besed pa več dela, več globine pa manj proslav. Želel bi vsakemu slovaškemu akademiku, da bi eno leto bival med Slovenci. Tu bi ga naučili premišljati in delati tfer 6d-učili lagodnosti v mislih in dejanju. V narodni samozavesti in ponosu pa nam more biti zlasti mladi slovaški rod v najlepši zgled. V Slovencih je največja bolezen — hlapčevstvo. Če ti kdo dž paro, mu kot pes zvesto služiš do groba. Te poslusnosti in ubogljivosti se moramo Slovenci odvaditi, prej nam ne bo boljše. Slovaški narodni ponos mlade generacije nam more biti zgled. Pa saj se tudi z našo slovensko mlado generacijo moremo pohvaliti, da že leze iz okvirja hlapcev. Veg ponosa potrebujemo in več brezskrbne lagodnosti in več smeha. Več veselja, več življenja 1
Slovaško ljudstvo
To je najdobrosrčnejše ljudstvo, kar sem ga kje videl! Potoval sem po Slovaškem in našel povsod odprte roke in odprto srce. To je narod, ki se ga je še malo dotakniia civilizacija: je preprost, dober, odkrit. Njih narodna umetnost prekaša naš slovanski jug, je bogatejša, še bolj živa in besede svetovnih etnografov, da je slovaško ljudstvo najgenial-nejše v Evropi, so resnične. Kdor je videl njih narodne noše ali njih poslikane domove, kakor jih brez predlog olcrašujejo preproste žene, ali kdor je poslušal njih obsežne in njih enostavne narodne pesmi, se mora čuditi temu ljudstvu. Ta narod je velik otrok in velik pesnik. Kdor je prišel v stik z njim, ga mora občudovati in ljubiti. Naše slovensko ljudstvo je čisto evropeizirano, je na višji duhovni in kulturni višini. Mi smo popolni zapadnjaki, Slovaki pa še dehte po zemlji, po naravi. Kdor ima rad prirodnost, ljubi slovaško ljudstvo.
1800 Kč. Ker so producenti bolj voljni za prodajo, se je okvir cen nekoliko spremenil in je za slabše vrste nižji kakor včeraj. Danes notirajo: izbrano blago 1800 do 2000 Kč. srednjedobro blago 1700 do 1800 Kč, srednje blago 1600 do 1700, srednje slabo 1500 do 1600 Kč, slabo blago 1450 do 1500 Kč. Vse cene se razumejo za 50kg brez prometnega davka od producenta. Obiranje je v splošnem končano. Tako zunanja oblika kakor tudi kvaliteta je večinoma izvrstna. Do danes je bilo v žateški javni znamkovalnici za hmelj signiranih 450 bal, to je 1019 stotov.
Naše naloge
Pojdimo to pot, ki jo hodimo, uspeh ne bo izostal. Skozi sto in sto let smo se samo vedno bolj in bolj oddaljevali drug od drugega, vse to se ne da popraviti kar čez noč. Zlasti časopisje naj stalno skrbi, da vedno znova in znova opozarja na dogodke, razmere, ljudi in probleme pri bratskem narodu. Pisati in govoriti drug o drugem: to je najneposred-nejša pot. Druga pot vodi preko leposlovja: preva-jajmo več! Jaz sam bom skušal pisati še o Slovaški, govoriti in prevajati. Nekaj novel sedanjih najboljših slovaških novelistov imam prevedenih. Že v Bratislavi sem sklenil prevesti Kukičinov roman »Hiša v bregu«, kar priporoča tudi T. Debeljak v letošnjem »Domu in svetu«. — Sicer se bo pa videlo, koliko uvidevnosti bom našel pri odločujočih ljudeh. Slovaki, ki sem jim pokazal nekaj dopisov in beležk o Slovaški v »Slovencu«, so mi naročili, naj se »Slovencu« v njih imenu zahvalim. Upam, da bo »Slovenec« tudi nadalje ostal zvest prijatelj Slovakom.
Drobne vesti
Belgrad, 31. avg. AA. Z odlokom p ros v.
ministra sta premeščena: Tatjana Strugar, suplent realne gimnazije v Virovitiei, na žensko realno gimnazijo v Osijeku; Emil Cipra, suplent realne gimnazije v Varaždinu, na realno gimnazijo v Novem mestu.
Belgrad, 31. avg. AA. Dne 8. septembra prisiie v Belgrad posebna odprava poljskih vojaških letal. Udeležila se bodo vojaške revije na roj. dan prestolonaslednika Petra. To bo prvi obisk pojskega vojaškega letalstva v Jugoslaviji.
Budimpešta, 31. avg. AA. Danes, v petek ob 14.30 se začno boj med Jugoslavijo in Madjarsko za Davisov pokal. Jugoslovanska igrača Punčec in Palada se že dva dni niu: dita v Budimpešti. Danes se bosta vršili igri Palada—Straub in Punčec—Gabrovits. Vodja jugoslovanskih igralcev je dr. Ha.inc. Pričakujejo tudi prihoda Schaferja.
Lakner pripravljal
upor kaznjencev v mariborski
kaznilnici
Obtožnica zahteva smrt na vešalih - Obravnava bo ta mesec
Maribor, 30. avgusta.
Dogodek upora v mariborski kaznilnici, ki se je odigral 4. julija, je ljudem še v živem spominu. Najnevarnejši kaznjenci, obsojenci na dosmrtno ječo, so se uprli, hoteč pobegniti, ter j pod udarci njihovih zločinskih rok izdihnil paznik Ivan Pelerin. Nagel nastop paznikov je
greprečil nameravani pobeg Ivanu Laknerju, tanku Pančurju in Josipu Lombarju. Sedaj je sodna preiskava, ki jo je vodil preiskovalni oddelek mariborskega krožnega sodišča v kaznilnici, končana in državno tožilstvo je sestavilo proti omenjeni trojici obtožnico. Sodna preiskava je prinesla na dan zanimive podrobnosti nameravanega pobega nevarnih zločincev in potankosti o izvršenem strašnem zločinu.
Laknerjevi begunski poskusi
Mladi, komaj 23 letni Lakner, je sedel v kaznilnici od leta 1931 radi umora župnika Kušarja v Mengšu. Odsedeti bi moral 20 let robije. Neprestano je mislil na beg ter ga štirikrat zaporedoma skušal izvesti. Dne 14. oktobra 1931 se je skril na dvorišču v smetišnico, kjer je nameraval ostati do noči in nato preplezati ograjo. V noči na 1. januar 1932 je z vitrihom, ki si ga je sam napravil, odprl svojo celico ter v drugič poskušal srečo. Takrat je imel kot orožje pri sebi kos železa, ki ga je iztihotapil iz mizarske delavnice, ter je bil trdno odločen, da se dokoplje do svobode tudi po truplih. V tretje je ponovil poskus 14. januarja 1934. Prinesel je z dvorišča s seboj v krojaško delavnico 1 kg težek kamen, s katerim je nameraval napasti krojaškega delovodjo Fekonjo in potem zbežati. Vse tri poskuse mu je pa čuječnost paznikov preprečila. Kljub temin pa ni prenehal snovati in tako je napravil načrt tudi za usodni zadnji poskus.
V kaznilnici se je pripravljal upor
Lakner, Lombar in Pančur so se spoznali že v ljubljanskih preiskovalnih zaporih. Že takrat so se med seboj dogovarjali, da bodo poskušali vse, da si priborijo pot v svobodo. Lombar, ki je bil radi umora krošnjarja Vojnilo-viča obsojen na dosmrtno ječo, je o namerah
Eobega samo govoril, poskusa pa ni napravil no-enega. Pač pa se je trudil, da bi na legalen način prišel na svobodo. Nagovarjal je Laknerja, naj bi on prevzel nase krivdo zločina, radi katerega je bil sam obsojen, ter ga je slednjič res tako daleč spravil s svojim sugestivnim vplivom, da je bil Lakner pripravljen to storiti. Potem bi prišlo do obnove postopanja in Lombarju bi se bila morda namera posrečila. Pple'g tega pa je tudi Lombar koval načrte za "nasilfen pobeg ter je govoril nekaterim sojetnikom, da bi bilo treba ubiti kakega paznika in s pomočjo njegovih ključev pobegniti. Pančur, ki je imel samo 10 let robije, ni sicer sam koval kakih nevarnih načrtov, bil pa je o vsem obveščen ter pripravljen sodelovati. Vedeli so pa za nameravan udar tudi drugi, v samotnih celicah zaprti najtežji zločinci in očividno se ie v kaznilnici že dolgo skrbno pripravljal velikopotezen upor, ki je imel namen osvoboditi najhujše in najnevarnejše zločince ter jim vrniti svobodo. Bil je zgolj slučaj, da se je namera kaznjencem ponesrečila ter se je na ta način preprečilo strahotno krvoprelitje, ki bi bilo neizogibno, če ne bi bilo vodstvo zavoda posebno pazilo na oddelek B (tako se imenuje trakt, v katerem sedijo najnevarnejši zločinci). Snovanje načrtov je bilo pazniškemu vodstvu in uipravi kaznilnice dobro znano ter so radi tega dali napraviti na Laknerjevo celico poseben zapah. Paznik Peterin, ki je nadziral ta trak', pa je dal ta zapah zapirati samo ponoči, kar se je izkazalo za usodno.
Kako se je beg izvršil
Vso izvedbo načrta je prevzel Lakner. Do-
fovarjal se je o tem s Pančurjem v času obeda, o so bile linice na celičnih vratih odprte; celici Laknerja in Pančurja sta bili namreč nasproti ena drugi, ločeni torej le po hodniku. Lombarju pa so med časom izprehoda dostavili jetniki pismena sporočila. Najprej si je Lakner oskrbel iz kupa smeti košček pločevine, s katero je odvil tri vijake iz opornika pri oknu. Vijake je shranil, železen opornik, s katerim je okno v času zračenja podprto, pa je zbrusil na enem koncu v obliki dleta, oziroma izvijača za vijake. Kaznjenec, ki je bival v sosednji celici, je več dni slišal, kako Lakner brusi železo na radiatorju centralne kurjave. Nato si je oskrbel kamen za orožje. V ta namen je vzel svojo ode-j ob času izprehoda s seboj na dvorišče, ter prosil paznika, da jo sme na solncu izprašiti. Iztepal je odejo poleg zidu, kjer je kap tlakovana v širini pol metra z rečnim kamenjem. Na prostoru, kjer je izpeljan do kapi strešni žleb,
je cement med kamenjem izpran in tu je pre-grnil Lakner odejo na solnce. Čez nekaj časa jo je spet zgrnil, z odejo pa je odnesel neopa-ženo pest debel kamen iz tlaka.
Paznik nmorjen!
Ko so po opoldanskem sprehodu prišli kaznjenci nazaj v poslopje ter čakali pred celicami, da jih zopet zapro, je Lakner neopaženo z izvijačem izvil tri vijake iz ključavnice na svoji celici ter jih nadomestil s krajšimi, ki jih je prej izvil iz okna. Ko se je potem paznik odstranil, je z lahkoto vdrl iz celice, ker vijaki ključavnice niso držali. Na isti način je izpustil tudi Pančurja, nakar sta se oba skrila v umivalnici. Kamen sta zavezala v Laknerjevo brisačo. V tem trenotku so se začule na hodniku stopinje. Prihajal je paznik Peterin, ki je začuden obstal pred odprto Pančurjevo celico. Še preden pa je mogel natančno dojeti položaj, sta planila oba zločinca iz umivalnice, eden ga je zgrabil za vrat, drugi pa udaril s kamnom po glavi. Nesrečneža je zadelo več udarcev, ki so mu zdrobili lobanjo. Obsojenci v sosednjih celicah so slišali zamolkle udarce in vzdihe, nato pa pridušen vzklik: »Udari še enkrat!« Nato pa je stokanje zamrlo in slišati je bilo le še hro-penje smrtno zadetega paznika. Oba beguna sta imela samo še toliko časa. da sta 'zela Peteri-nu ključe, s katerimi je Pančur izpustil Lombarja iz celice. Medtem je namreč narednik Bu-tolen Franc začul v svojo pisarno sumljiv šum, rožljanje ključev in pridušeno stokanje ter je skočil na hodnik. Sklical ie naglo paznike, ki so navalili na begunce. Lombar je hlinil nevednost ter je planil proti paznikom z vzkrikom: »Enega so UDili!« Pančur se je ustrašil ter po-
begnil v svojo celico, Lakner pa je izdrl ubitemu pazniku sabljo ter se obupno postavil v bran. Ko je videl, da je vse zaman, sc je vrgel iz drugega nadstropja v globino ter priletel na 2 cm debelo šipo na tleh. Šipa je šla ua drobne kose, njegova glava pa je ostala cela.
Priznanje
Od obdolžencev priznava samo Lakner svojo krivdo. Pravi, da je nameraval obleči pazni-kovo uniformo, nato pa odvesti kaznjence na dvorišče, od koder bi bili lahko pobegnili. Pravi pa, da je zadal smrtni udarec pazniku Pančur, dočim ga je on zgrabil za grlo in mu pozneje mašil usta, ko je na tlen ležeč hropel. Verjetno pa je, da sta udarjala po nesrečni žrtvi oba. Pančur zanika vsako krivdo, enako tudi Lombar. Slednji pri umoru neposredno ni bil sokriv, pač pa je vedel in odobraval nameravano dejanje. Pri zaslišanju je Lakner izjavil: »Imel sem namen Peterina samo onesvestiti, da bi mu vzel uniformo in ključe, mislil sem ši pa, da je svoboda boljša, če tudi je on umorjen.«
Državni pravdnik: življenje za življenje!
Državni pravdnik predlaga v obtožnici za Lombarja kazen radi pobega, za Laknerja in Pančurja pa radi umora vešala. Obtožnica je bila vsem trem že izročena. Imajo sedaj časa 8 dni za pritožbo. Če je ne vložijo, se bo vršila razprava proti njim sredi septembra. Razprava bo najbrže v sami kaznilnici, ker bi bilo pre-peljavanje vse trojice nevarnih zločincev na sodišče nevarno. Lakner, ki je bil radi padca hudo ranjen, je sedaj ž povsem zdrav. Vsi trije čakajo na nadaljnjo usodo v posebno zavarovanih prostorih, uklenjeni v težke verige.
Za vzgojo otrok:
potrpljenje In
M
SI Nil
M
bonboni
Belokranjsko kolo v Ljubljani
Črnomelj, 29. avgusta.
Ljubljanskega festivala se udeležimo tudi Belokranjci, in sicer z dvema skupinama. Črno-meljsko, ki bo zaplesala črnomeljsko kolo, bo vodil občinski tajnik g. Lojze Šetina, adlešičko pa vodja tamburašev g. Jankovič. Pri našem črnomeljskem bodo plesale zgolj ženske, dočim bo adlešičko mešano. Seveda bpsta imeli obe skupini svojo lastno godbo.
Našega ljubljanskega nastopa se zelo veselimo. V večjem obsegu smo nastopili z belokranjskim kolom 1, 1914. ob otvoritvi belokranjske železnice — takrat je bil organizator seda-
nji ljubljanski podžupan prof. Jarc, še prej pa 1. 1908. pri jubilejnih slavnostih na Dunaju. Naš vodja je bil takrat duhovni svetnik v p. g. Ša-šelj in o našem nastopu je poročal ves svetovni tisk. V naši belokranjski skupini so bile zastopane narodne noše cele Bele Krajine. Najmanj sto raznovrstnih narodnih noš je bilo samo v tej skupini. Zanimivo je, da se je udeležil našega sprevoda po Dunaju med drugimi Slovenci tudi pokojni general Rudolf Maister in sicer v dragoceni uskoški opravi. Bil je takrat že nadporočnik. Njegova naloga je bila, sprejemati povelja glavnih rediteljev in jih izročati rediteljem skupin. Aranžerja naše skupine sta bila akad. slikar Marko Rašica in Ivan Štefe.
V Ljubljani bomo nastopili v precej manjšem številu, pa vendar tako velikem, da bo naša udeležba dostojna tako pri nastopih obeh belokranjskih kol kakor pri slavnostnem sprevodu, ki se bo vršil v soboto, 8. septembra dopoldne in se bo zaključil s položitvijo venca pred spomenik kralja Petra pred ljubljanskim magistratom.
Belokranjsko kolo se značilno razlikuje v melodičnem oziru od podobnih jugoslovanskih plesov. Besedilo in napev sta pomanjkljiva, ostalo je le še ogrodje prvotne forme, ki je razlikovalo štiri dele: 1. »Robčeci«, plesna igra, ki jo rajajo brez petja prvotno le mlada de-
kleta, v začetku novejše dobe pa dekliči in de-čaki, držeč se pri tem za zvite robce, da ne spolznejo. 2. »Pevko koloc, ki ga vodi vojarinka in je podobnega značaja kakor ziljski »visoki raj«. 3. »Rešetca«, igra s popevko ima ime odtod, ker stoje dekliči v zaporedni vrsti kakor rešeta na sejmu. Vojarinka z družico »snuba-či<, okoli vrste »mati« s »hčerami« (kolašice) pa odgovorja iz zbora. 4. »Most«. Več parov de-kličev in dečakov stoji za roke se držeč proti solnčnemu vzhodu; tem nasproti se postavi enako število parov z »vojarinko« v prvem paru. Vrsteč se začno popevati:
1.	zbor: »Al-je kej trden ta vaš must?
Preroža, roža brunka je naša.«
2.	zbor: »Al on je trden kakor kust.
Preroža, roža brunka je naša.« Itd.
Pri zadnji kitici dvigne prva vrsta visoko sklenjene roke, »vojarinka« pa pelje svoje v ravni vrsti skozi ta most. Nato se vloge zamenjajo, naposled gredo vsi skozi most pojoč »črnooko deklico«. Poleg »zelenega Jurja« hrani belokranjsko kolo največ prausedlin in je zlasti mitološko zanimiva narodna umetnina.
PROIZVOD UNION ZAGREB
Povodenj v Račni
Račna, 29. avg.
Naša dolina je zopet izprernenjena v jezero. Pretekli teden so pridrle silne množine vode od grosupeljske strani, kjer se je bil utrgal oblak. V hiše pri nas voda sicer ni vdrla, pač pa je uničila skoraj vso pokošeno otavo in začela zalivati dolino. Neprestano bruhata vodo tudi Zelenka pod Predolairni in Šica v Mali Račni. Pod vodo je žo večina njiv v Mali Mačni. Ljudje hite kopati krompir, spravljati fižol in druge napol zrele pridelke, da vsaj nekaj rešijo. Lansko leto so pri nas povodnji uničile skoraj vse pridelke. Upali smo, da bo vsaj letos kaj boljše. A ozimino je močno uničila dolga zima in sneg, jesenske pridelke nam bo pa končala voda, če ne preneha deževje. Obupano ljudstvo upravičeno pričakuje izdatne pomoči od me-rodajniL oblasti. Pred vsem naj bi se prizadetim vsaj davki odpisali!
le krave kradejo
Trbovlje, 31. avgusta.
V sredo ponoči je odpeljal Razpotniku Filipu, p. d. Mivcu, brezposelnemu kočarju na Po-setju, tat kravo iz hleva. Gnal jo je čez Agnes proti Ojstrem. V hrib pa mu je krava opešala in padla na tla; bila je tudi na tem, da vrže. Rudarjem, ki so prišli mimo, je tat rekel, da mora hiteti po pomoč, a ga ni bilo več nazaj. Drugo jutro je Razpotnikova žena šla iskat sled za kravo in jo je našla v Agnes s teletom vred, ki ga je krava v teku noči povrgla. Oboje so srečno spravili domov.
^jftS DO
more naš inseratni oddelek še
SPREJEMATI OGLASE
ZA JUTRIŠNJO PRVO VELESE3MSKO ŠTEVILKO

Priporočamo pa vsakomur v lastno korist, da izroči oglasno naročilo že v prvih dopoldanskih urah Opozarjamo obenem na velik popust, ki ga dajemo insereniom pri večkratni objavi
Pismo iz Mostarja
Leloviščarji v Dalmaciji ter letina
i in Hercegovini
Davčnih oproščencev - manj
Finančno ministrstvo je 1. 1931. uvedlo nekatere davčne olajšave, med drugim novost, da so bili vseh davkov in tudi vseh državnih, banovinskih in občinskih doklad oproščeni oni davčni zavezanci odnosno zavezanke, ki so na podlagi krstnih listov in izvlečkov iz krstne matice dokazali davčni upravi, da jim je gotov čas, tudi samo 24 ur, živelo 9 otrok. Ta širokogrudna oprostitev je napravila mnogo sitnosti davčnim upravam in tudi mnogo neprijetnih finačnih težav. Tako se je zgodilo neki večji slovenski občini, da ni mogla zgraditi modernega šolskega, poslopja, kajti med gradbene stroške so bile vračunane tudi visoke občinske do-klade, ki bi jih bil imel 1. 1931. plačati neki velepodjetnik, stanujoč v dotični občini.
Prvotno splošno davčno oprostitev zaradi 9 živih otrok so prihodnje leto 1982. že nekoliko utesnili in sicer tako, da ne sme davčni cenzus ali predpis davkov presegati zneska 1000 Din.	.
Davčna uprava za ljubljansko okolico ie na podlagi tc utesnitve ugotovila v -30 okoliških občinah še 875 davčnih oproščencev za-
radi 9 živih otrok dočim jih je bilo prej 1200. Največ jih je bilo v Dobrunjah 68, na Dobrovi 50, v D. M. v Polju 52, v Borovnici 42, v Grosupljem 33, na Ježici 23, v Mostah 20, Medvodah 39, na Studencu 30, v Zgornji Šiški 26 in na Viču 30.
Davčna novela z dne 28. februarja 1934. pa je v §-u 22 še huje omejila to davčno oprostitev. Po tem paragrafu so prav mnogi oproščenci črtani iz seznama, prvič vsi oni, ki tie morejo izkazati, da so imeli na dan razglasitve novele, t. j. 28. februarja 1934 9 živih otrok, drugič vsi oni, ki so imeli na In dan 9 živih otrok, pa niso bili stari nad 14 let, naposled vsi tisti, katerih letni davčni predpis ni presegel zneska 500 Din. Davčna novela pa je tudi določila, dn ni nihče od davčnih oproščencev več hkratu oproščen ml samoupravnih doklad.
Davčna uprava za okolico je te dni pregledala in prekontrolirala vse pod njeno upravo pristojne davčne oproščence ter jih je zreduciraln od 875 kar na 282. Še največ jih je ostalo v omenjenih občinah, toda tudi tu je bila močna redukcija.
V
V Mostarju, 27. avgusta 1934.
Tretjič sem se te dni vozil v Mostar ob pri-četku šolskega leta. Skozi Split seveda. Pot oo Bosni je za človeka, ki živi v našem evrepskem orientu, precej nezanimiva, vožnja skozi Split je par kar majhno potovanje, ki ie vodi v 27 urah skozi najrazličnejše pokrajine: rodovitna hrvaška nižina se umakne dalmatinskemu Krasu, višek potovanja pa ie Split, ki te zadivi s svoj'mi slavnimi zgodovinskimi spomeniki in s svojo cvetočo sedanjostjo vsakokrat, kadaT se sprehajaš po Dioklecijanovi palači ali pa se ne moreš ločiti od pogleda na mesto in morje z Marjana. Morska vožnja od Splita do Metkoviča po »kanalu« med dalmatinsko obalo na eni strani in Bračem ter Hvarom na drugi strani pa spada med užitke tega
Ni bila pa letos poseben užitek vožnja po železnici do Splita. Lani in predlanskim sem ob pričetku šolskega leta vožnjo po Liki prespal, udobno zleknjen po klopi kot gospodar polovice kupeja. Letos sem bil pa navezan na svoj sedež: obilica potnikov, ki so hiteli k Adriji, je zahtevala to omejitev svobode. Vagon, v katerem sem našel prostora, je prihajal naravnost iz Prage in je vozil Masarykove državljane v morska kopališča. Tako sem imel že med vožnjo priliko, da sem zaslutil sijajno sezono, ki jo je imela letošnje poletje Dalmacija. Ugotovil jo je tudi že pisec Utrinkov z Adrije v Slovencu pred tremi dnevi. Nosač, ki mi je nosil prtljago s splitskega kolodvora na ladjo, je trdil, da toliko tujcev v Splitu še ne pomni, kakor jih je prišlo letos. Na ladjo vstopi znanec, ki je prišel s Hvara, in pripoveduje, da se ti je na Hvaru letos moglo pripetiti, da nisi dobil prenočišča ne v hotelu in ne pri zasebnikih, zlasti, ako si ga iskal samo za eno noč. Zato pa ve povedati drug sopotnik, ki je prišel iz Avstrije, kako so tam letos letovišča slabo zasedena, pač pa so dobro zasedeni vsi mostovi in drugi železniški objekti s — stražami. Pred dvema dnevoma ie prinesla belgrajska Politika dopisi iz »Feldena« {= Vrbe) ob »Verterze (= Vrbskem jezeru); tudi njen dopisnik je mogel ugotoviti, kako so letos neprestani nemiri v Avstriji hudo prizadeli tujski promet. Škoda, da dopisnik Politike vsaj toliko ni šel na sprehod v okolico Vrbe. da bi se bil prepričal, da uživa poletni oddih na — slovenskih tleh.
Naj omenim še ljubko malenkost s te vožnjel Ko smo se pripeljali do izliva Neretve, smo opazili na brzojavnih žicah nepregledne vrste lastovk, nanizanih po žicah kakor jagode na molku, la prizor nas ie spremljal nekaj sto metrov, ko smo 6e vozili po Neretvini strugi proti Metkoviču, samo
jagode na tem molku so bile redkejše, čim bolj 6mo se oddaljili od morja. Ali je močvirni svet ob Neretvini delti eno od velikih zbirališč za lastovke pred odhodom na jug?
V Mostarju me je pričakovala precejšnja vročina (— v Munchenu bi rekli, da je barometer kazal »drei Kriigel im Schatten« —), oslajena z obilico južnega sadja po nizkih cenah. Smokve so letos obrodile tako bogato, da jih dobiš pri kmetu tudi ceneje nego za dinar kilogram. Grozdja kupiš tudi na trgu lahko po 2 Din. Pravijo, da tudi tobak lepo kaže. Pridelek žita v juniju in juliju tukaj ni bil najboljši, avgust in september sta pa radodarna. Letos je bilo namreč tukaj tudi poleti razmeroma precej dežja. Lahko se zgodi, da poletna »bezvodnica« tukai traja več nego dva meseca, kar bridko občutijo rastline, živali in ljudje. Letos se je pa Jupiter Pluvius ozrl parkrat tudi poleti na hercegovski Kras in ni letovičil samo v Sloveniji, kjer je v juliju in v začetku avgusta sedem mostar-skih profesorjev in profesoric uživalo meglo in dež menda v večji meri nego jasnino in solnce.
Eden od mojiih stanovskih tovarišev je pa preživel počitnice v okolici Tuzle in je pripovedoval, s kakim bogastvom božiih darov se je letos ponašala Bosna. Za dinar si dobil 40 do 100 kosov paprike, ali 3 kg paradižnika, ali 4 jajca, ali — če si hotel — 7 kg setna. Prava sreča je bila zato za ves naš jug, da je bila letos Dalmacija polna tujcev, ki so si v obilni meri privoščili dobrote jugoslovanske zemlje in njenega morja. Pravkar mi je zatrjeval znanec sprevodnik, ki se vozi vsak teden parkrat v Dubrovnik, da je bilo leto« tam toliko tujcev kakor poprej pet let skupaj. Recimo, da jih je bilo tudi nekoliko manj — vsekakor pomeni letošnje poletje tudi nekaj moče za sušo r žepih na našem jugu. »Bilo i do godine ovakol«
Dovolj — dodam naj samo še pozdrav in opravičilo za vse prijatelje in znance, ki bi jih rad v teh počitnicah obiskal, pa so mi dnevi smuknili tako hitro mimo mene, da sem se vračal v Mostar z zavestjo neplačanih dolgov.	I. Dolenec.
Nevaren padec s kolesa
Ljubljana, 31. avg.
Snoči je v Vižmarjih padel s kolesa in sc močno potolkel na glavi 33-letni žel. kurjač Lovrenc Kern iz Ljubljane, Samova ul. 4. Kern je obležal nezavesten. Priskočili so mu na pomoč ljudje, ki so ga spravili v bolnišnico. Kcrnovo stanje je resno, vondar k sreči ne nevarno za življenje.
Ljubljanske vesli:
Koroški obrtniki obiščejo Ljubljano
de v nedeljo, dne 9. septembru v Ljubljano, da si ogleda velesejem, predvsem pa obrtniško razstavo v paviljonu Zbornice z« trgovino, obrt in industrijo. V ponedeljek, dne 10. septembra si bodo pa ogledali vse zanimivosti mesta.
Turkov avto vrgel tramvaj iz tira
Beljak, 30. avgusta.
Zveza obrtnih zadrug iz Beljaka priredi ob priliki Ljubljanskega velesejma in s tem zvezanih obrtniških dni izlet v Ljubljano. 50 koroških obrtnikov se udeleži tega izleta in pri-
0 Odpis davka zaradi povodnji na Barju. —
Mestno načelstvo v Ljubljani sporoča vsem interesentom, da je tabelami zapisnik o odpisu davka radi škode, povzročene po poplavi na ljubljanskem barju razgrnjen v času od 4. do inkl. 11. septembra 1934 v mestnem gospodarskem uradu soba št. 21.
0 Razstava psov na jesenskem velesejmu v Ljubljani Predpriprave za IV. mednarodno razstavo psov vseh pasem, ki se bo vršila v okvirju jesenskega velesejma t. in 2. septembra t. 1. v Ljubljani, stopajo vedno bolj v ospredje. Te dni se bodo začele razdajati in razpošiljati zadevne tiskovine: prijavnice, for-mularji itd., da bo mogoče čimpreje zbrati ma-terijai za tisk razstavnega kataloga in s tem delo pospešiti. Vsakteri, ki hoče svojega psa (psico) razstaviti, naj vse predložene mu tiskovine izpolni čim natančnejše in jih čimprej pošlje pristojni kinološki organizaciji ali pa naravnost na Ljubljanski velesejem, oddelek za razstavo psov. Kot bo razvidno na prijavnicah, znaša letos prijavnina za vsakega psa članov v JKS včlanjenih edinic: SLD, KLB, DBj, KLJ, DLSp in KDZ po Din 30, za vsakega psa nečlanov in inozemcer po Din 60, za vsakega psa poklicnih lovcev, ki so njihova last, pasme braku ali brak-jazbečarja pa samo po Din 10 itd. Vsak razstavljavec naj dobro prečita vsebino prijavnice predno jo izpolni, da ne nastanejo neljuba nesporazumljenja ali ovire v raz.-delitvi razstavnega blaga po pristojnih skupinah itd. — Zanimanje za to razstavo je vedno bolj živahno, tudi iz inozemstva so se že začeli
Ljubljana, 31. avgusta.
Zadnje čase so postali karamboli na ljubljanskih cestah in ulicah precej pogostni; med njimi pa ga skoraj ni, pri katerem ne bi imel važne vloge ljubljanski tramvaj, ki dostikrat potegne iz takih karambolov ta kratko. Tako je bilo tudi pri današnjem ka-rambolu, ki se je v dopoldanskih u-ah pripetil na Karlovški cesti pred Jeraučičevo trgovino.
Nekaj minut po 10 dopoldne je odpeljal izpred magistrata proti dolenjskemu kolodvoru tramvajski voz št. 2. ki ga je krmaril voznik Jenko Ciril. Ob istem času pa so na Jerančičevem dvorišču zmetali zadnje kose premoga s tovornega avtomobila Turkovega prevozništva. Tako je naneslo, da je ob istem času, ko je tramvaj privozil pred Jeranči-čevo trgovino, zavil iz ozke Tesarske ulice na Karlovško cesto Turkov avto in hotel zaviti proti dolenjskemu mostu. Po izjavi prič avto ni dajal nobenih znakov s trubilom in tako je voznik Jenko opazil avto, ko je bilo že prepozno. Kljub temu ni izgubil navzočnosti duha in je v naglici zavrl voz. Ce bi to storil Turkov šofer tudi s svojim avtom, bi nesreče ne bilo. Tako pa je težki tovorni avto s precejšnjo brzino zadel v sprednji konec tramvaja in se ni ustavil prej. dokler ni tramvaj iztiril z vsemi stimul rimi kolesi in se postavil i>oševno čez trac-nice, s prednjim koncem na trotoarju. Pri trku se je udrla prednja stran avtomobila in 8TBl pobile »o se tudi vse šipe. Med potniki v vozu je nastal poplah, vendar se ni nikomur pripetilo nič hudega razen ženi čistilca .proge Valenčičevi. ki je stala spredaj in so ji sipe porezale roke. Turkovemu avtomobilu se ni pripetilo nič, tako tla ga je šofer po zaslišanju lahko odjieljal naprej.
Stražnik, ki je bil takoj na mestu, je začel zasliševati priče. Trije dijaki klasične gimnazije, in sicer Zerjal Anton, Smerekar Silvo in Kristan Ivan, ki so točno videli dogodek. izjavljajo, da tramvajskega voznika ne more zadeti nobena krivda. Pravijo, da je kriv šofer Turkovega avtomobila, ki je imel dosti prostora za ovinek pred Jerancicevo trgovino. Priče trdijo tudi, da šofer ni nic trobil, kakor je predpisano na ovinkih Najbrž je tudi izgubil prisotnost duha, ker je ustavil avto šele, ko je bil karambol dovršen.
Voznik Jenko, ki že tri leta in pol vozi tramvaj in se mu dozdaj še ni pripetil niti najmanjši karambol, pa pripoveduje, da se
Obiščite
zoološko razstavo
v Ljubljani
na vrtu hiše Šelenburgova ulica 6
ni mogel izogniti nesrečL Vse, kar je mogel storiti, je bilo to, da je v naglici zavrl in s tem preprečil, da se ni tramvaj prevrnil ali zavozil v hišo.
Na kraju nesreče se je kajpada po stari navadi zbrala množica radovednega občinstva, ki je živahno komentirala dogodek. V neki skupini je nekdo razlagal: »Boste videli, tako bo kakor zmerom pri takih rečeh. Tram-vajar bo gor plačal, ker je revež in si ne more pomagati.« Vsi okoli stoječi so mu pritrdili ...
Promet je bil za dobri dve uri prekinjen, dokler niso mestni delavci spravili ponesrečeni tramvaj na tračnice in ga odpeljali v popravljalnico.
Prijela vlomilska tolpa
Policija je izsledica te dni novo vlomilsko tolpo, ki je zadnje tedne kar na debelo kradla in vlamljala v stanovanja. Tolpo tvorijo sami Bosanci in ženske, ki so se družile z njimi. Prijetih je bilo 5 Bosancev in 4 ženske. Največji vlom je bil 15. avgusta v vilo un. prof. dr. Vidmarja, kateremu so odnesli mnogo obleke v vrednosti 7500 Din. Vsega skupaj so vlomilci izvršili okoli 15 večjih ali manjših vlomov in tatvin, ki so jim doseda.i že dokazani, poleg tega pa so zagrešili še napad na dva stražnika, ki sta hotela dne 25. t. m. pri patruljiranju za Rožnikom aretirati glavna voditelja te tolpe. Eden je celo potegnil revolver in hotel streljati na stražnika, vendar pa je bil stražnik hitrejši ter je on ustrelil, zadel pa nI Bosanca, temveč neko žensko, ki je bilo v družbi Bosancev. Pri hišni preiskavi je policija zaplenila veliko množico obleke, perila in drugih predmetov, ki so jih Bosanci nakradli zadnje tedne. Za večino predmetov je policija že dognala, odkod izvirajo, za druge pa še poizveduje. Preiskava proti Bosancem še traja, je pa zelo otežkočena, ker Bosanci trdovratno taje krivdo. Izmazati pa se iz preiskave le ne bodo mogli, ker govori proti njim poleg drugih momentov tudi zaplenjena pokradena obleka.
0 Sv. inašn za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovulnice pred odhodom turistovskega vlaka ob četrt na pet.
0 Vstopnice za prireditve festivala slovanskih plesov in slovanske glasbe v Ljubljani bodo od ponedeljka. dne 3. septembra od 8 dalje v predprodaji na razpolago. Prodajale se bodo v paviljonu pred kavarno Emono na Tyrševi cesti dnevno od 8 do 12 in od 14 do 19 jjo sledečih cenah: Sedeži jk> 25, 20, 16 in 12 Din, stojišča po 6 Din, parmanentno stojišče za vse tri izvedbe slovanskih plesov 12 Din. Za operne predstave veljajo znižane operne cene, predprodaja v opernem gledališču. Vstopnice za stojišča se morajo vidno nositi. V slučaju slabega vremena se izvajajo Slovanski plesi v Unionski dvorani. Zato je na vsaki vstopnici za sedež označen tudi sedež v Unionski dvorani.
avljati, posebno iz Avstrije. Razstavljene pse >odo ocenjevali mednarodno priznani tuzeniski in inozemski sodniki. Poleg drugih odlikovanj
in nagrad se bo podeljeval tudi naslov »Prvak Jugoslavije — Ljubljana 1934« in pa Spričevalo sposobnosti za mednarodno prvastvo v lepoti
(C. A. C. J. B.), kar daje za tekmovanje na vseh inozemskih mednarodnih razstavah psov onih držav, katerih vodilne kinološke organizacije
Jesenski
DAMSKI PLAŠČI
v veliki izbiri pri
FRAN LI/KIC - LJUBLJANA
Stritarjeva ulica
so včlanjene pri Mednarodni kinološki zvezi F. C. J. v Bruslju.
0 Dijak sedmošolee instruiru za stanovanje. Poizve se v Semeniški ul. 4 pri vratarju.
0 Dijaka, enega ali dva, sprejme na stanovanje in hrano družina Karel in Marija Sajovic, Langu-sova ulica 5.
O Radi selitve se proda: kompletna postelja, omara za obleko, miza, stoli in velika slika Mado-ne«, Malijeva ulica 3, Kodeljevo, poleg Klunove ulice.
0 Voz so ukradli. S Potina Rakovo jelšo v Trnovem so neznani zlikovci odpeljali posestniku Antonu Planinšku iz vasi Dražev-n.ika pri Dobravi voz »parizar«, vreden 2500 Din. Na vozu je bila nova sora. Voz je zelene barve. Policija je sicer poizvedovala o tatovih, vendar pa ni mogla ugotoviti, kam je bil voz odpeljan.
© Katera dama želi uajmodernejšo obliko filo klobuka, najnižje cene kakor žalni klobuk in paj-čolan, naj obišče salon »Anita«. Ljubljana. Krekov trg 10.
Zobozdravnik
dr. Rodoschegg
zopet ordinira
Mariborske vesti:
Pekovski stan za svoje pravice
Maribor, 31. avgusta.
Snoči se je vršil v Gambrinovi dvorani izredni občni zbor združenja pekovskih obrtnikov v Mariboru. Povod za sklicanje izredne skupščine je dala razsodba banske uprave, ki je na jiritožbo slaščičarjev odredila, da ne smejo pekovski mojstri več izdelovati keksov, ker je to po novem obrtnem zakonu posebna obrt. Dobro obiskano zborovanje je vodil predsednik združenja pekovskih obrtnikov, Jakob Koren. Okrožni odbor je zastopal Ivan Horvat. Zborovalcl so z živim zanimanjem spremljali izvajanja predsednika, ki je i>oročal o položaju glede izdelovanja keksov. Ta pravica pekovskih mojstrov, je že stara. Ker določa obrtni zakon, da ostanejo v veljavi vse pravice obrtnikov. pridobljene jh) dosedanjih zakonih, je razsodba banske uprave v protislovju z do-
ločbami zakona. Banska uprava namreč pravi, da bi bili morali imetniki pekovske obrti ob priliki registracije dati vpisati na obrtna pooblastila še one stroke, ki so jih doslej izvrševali poleg pekovske. Proti odločitvi banske uprave so se pekovski mojstri pritožili na upravno sodišče v Celju. — Na dnevnem redu zborovanja je bil tudi načrt uredbe o razdolžitvi obrtnikov. O njem je poročal tajnik Okrožnega odbora, g. Novak, ki je poročal tudi o davčnih zadevah ter ostro kritiziral sedanjo finančno^ politiko. —-O cenah kvasa je obširno poročal predsednik Koren, o ustanovitvi pevskega zbora, ki je na zborovanju tudi že nastopil, pa je podal poročilo Ivan Horvat. — Zborovanje je podalo dokaz, da je sedanja uprava Združenja agilno delovala ter posvečala budno pažnjo vsem pokretom. ki ogrožajo dobrobit pekovske obrti.
□	Visoki gost na novi maši. Kakor smo že poročali, bo imel v nedeljo v frančiškanski baziliki novo mašo trapist p. Janez kr. Kolednik. Nove maše se udeleži tudi visoki gost, šlbeniški škof dr. Jerolim Mileta.
□	Diplomski izpiti so se vršili na drž. učiteljišču v Mariboru 28. in 29. avgusta pod predsedstvom ravnatelja Franca Kadunca. Izpit so napravili: Avg. Kincl, Janko Kincl, Ladislav Radkaj, Karel Stropnik, Draga Cotičeva, Karmela Zorčeva, Marija Feko-njeva, Marija Lužnarjeva. in Alojzija Puše-njakova.
□	Smrt pobira. V najlepši moški dobi 30 let je preminul v bolnišnici brivski mojster g. Oto Faix. Naj počiva v miru!
□	Drava izročila žrtev. Truplo posestnika Andreja Križaja, ki je pretekli torek padel v Kamnici pri lovljenju lesa. vv ua-raslo Dravo ter utonil pred očmi svoje žene, je reka naplavila v bližini Dolgoš na desnem bregu. V petek so opazili splavarji na pesku truplo, kjer ga je pustila padajoča voda. Opozorili so dvoje ribičev, mimo katerih so se vozili, in ta sta potem truplo spravila na suho. Položili so ga na oder v mrtvašnici pri Mariji na Brezju, kjer so poklicani sorodniki iz Kamnice ugotovili, da je utopljenec istoveten s Križajem. Pogreb nesrečne žrtve bo danes popoldne ob, 4 na magdalenskem pokopališču na Pobrežju.
□ Mestno načelstvo opozarja na »oglase«, ki so nabiti na magistratni oglasni deski in
ki se nanašajo na licitacije za dobavo ljudske hrane za 39. pešpolk v Celju in za dobavo kvasa za mariborsko garnizijo.
□	Obrtniki pojdejo v Ljubljano. Nedeljskega zborovanja obrtnikov v Ljubljani se udeleže tudi delegati vseh mariborskih obrtniških panog. Na zborovanje potujejo s posebnim avtobusom.
□	Nova tovarna sukna v obratu. Tovarna su.kna, ki jo je zgradil v Melju poleg Jugo-svile in Jugotekstila industrijalec jn vele-trgovec Marko Rosner, se nahaja že v obratu. Zaenkrat teče 60 strojev za navijanje volnene preje. S polnim obratom prične tovarna potem, ko bo dograjena nova velika kotlarna, ki se gradi za vsa tri omenjena podjetja skupaj.
□	Ribe na trgu. Včerajšnji trg za ribe je bil založen samo z morskimi dobrotami in še s temi prav slabo. Prodajale so se gi-rice po 12. male sardele po 14 in velike sar-dele po 16 Din za kg.
□	Pomagalo je. Mariborska mestna občina je že ukinila pobiranje uvoznine na mleko. Okoličani bodo to gotovo z veseljem pozdravili. Je naše opozorilo le pomagalo.
□	Gramoz ga je podšul. V Oseku je delal v gramozni jami 15-letni Matija Cuček. Na fanta se je vdrla kopica gramoza ter ga
j podsula. K sreči so ga naglo izkopali iz r>eska, zadobil pa je pri tem nevarne po-I škodbe na roki in nogi ter so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Kulturni obzornik
Šolstvo
na Češkoslovaškem
Prejeli smo knjigo »Školstvo i prosvjeta u Ce-hoslovačkoi s osobitim obzirom na pedagošku i školskti retormu«; knjigo je napisal Šalih L j u -b u n č i 6, a izdala jo je Biblioteka »Škole rada« v Zagrebu. — Pisec razvija veliki socialni in kulturni razvoj v povojni politični svobodi, riše šolske zgradbe, skrb za mladino, duliovne in socialne po-krete v življenju in delu češkoslovaške šole, praško pedagoško reformo itd. Sicer je celotna knjiga zanimiva, ker jasno odgrne zastor v delo za napredek češkoslovaških šol, bodisi v notranje-reformnem ali zunanje-organizatoričnem smislu vendar je praktično najzanimivejši prvi članek, ki pokaže številčno razmerje češkoslovaških šol pred m po vojni. Kako so bila slovanska ljudstva v Avstro-Ogrski pritisnjena h tlom, naj nam pokaže samo ta primer: V letu 1917/18 je bilo v Podkarpatski Rusiji 370.000 Rusinov in 103.791 Madžarov. Oba naroda sta imela skupno 517 ljudskih šol, a vse šole so bile madžarske, samo v štiri in tridesetih so se nekateri predmeti (verouk in petje) poučevali v rusin-skem jeziku. 17% Madžarov je brezobzirno koman-diralo ogromno večinskemu slovanskemu narodu! Danes ima češkoslovaška prosveta povsem drugi obraz. Sicer CSR ne pozna predvojnega avstrijsko-ogrskega nasilja nad nar. manjšinami, torej ne plačuje hudega s hudim, vendar se je češkoslovaško (zlasti osnovno in strokovno) šolstvo po vojni čudovito dvignilo. Danes imajo Cehoslovaki, ki jih je po številu 15,000.000, okrog 20.000 šol za osnovno izobraževanje mladine, nad 2 milijona učencev in blizu 57.000 učiteljev. Kako gosta je Mska mreža, naj nam pokaže samo ta primer: 6kraj Pardubice
iavi največ truda in ljubezni. Danes imajo i raznih gospodarskih, obrtnih, trgovskih rijskih šol Poleg teh pa še številčne vaje-
z mestom vred ima 112.000 prebivalcev. V tem okra- | ju je 92 ljudskih in 20 meščanskih šol s 475 učitelji! | — Srednje šole skoro niso prekoračile predvojnega ; števila, le v tem je razlika, da jih je mnogo več s ! češkim učnim jezikom kakor prej. Zanimiv pojav med srrednješolskimi učenci je, da je teh le 16% kmetskega stanu, prevladujejo uradniški otroci. — Nekaj posebnega so na Češkoslovaškem strokovne šole. Ker so uživale pred vojno vprav te šole najmanj pravic, so jim posvetili Cehoslovaki v svobodni državi —* ■- "■■1---: ^----:—
neštevilno
in industrijskih šoH Poleg teh pa še številčne vajeniške in nadaljevalne šole, večerne tečaje, materinske, gospodinjske šole, šole za kmetska dekleta s posebnim načrtom za poljedelska in težaška dela. Skratka: Ni ga gospodarskega in industrijskega dela in ni je obrti katerekoli oblike, česar ne bi sprejele strokovne šole v svoj načrt. Tu pa ne dobe učenci zgolj strokovne izobrazbe, ki jo vežejo s praktičnim delom, marveč se neprestano poglabljajo tudi v obče izobraževanje. — Visoke šole so, kakor znano, na Češkoslovaškem 4, ki imajo skupno okrog 30.000 slušateljev, seveda precejšen odstotek tujib državljanov. — Kakor rečeno, je šolstvo na Češkoslovaškem odlično razvito in bi nam moralo biti v mnogih pogledih v zgled.
Upton Sinclair — guverner v Kaliforniji.
Sicer je dokaj redek pojav, da so književniki tudi politiki, vendar imamo tudi takih primerov (vzemimo samio Herriota, Bartouja, Pilsudskega). Najnovejši književnik-j>olitik, čigar ime bo poslej, vsaj v Ameriki, češče v zvezi s politiko kakor z literaturo, je znani soc. pisatelj Upton Sinclair, čigar ime je tudi pri nas udomačeno. Včeraj je bil namreč izbran za kandidata kalifom, guvernerja. Med tremi kandidati (dosedanji republikanski aniverner Meriam. Gretel. Siucla.ir) je dobil Sinclair največ glasov (295.000). Bil je
na demokratski listi. — V jeseni bodo ožje volitve. — Zanimivo je vprašanje njegovega prihodnjega programa. Kot klicar socialnih j pravic bo imel sedaj priliko praktično j izvajati svojo socialno misijo. Pokazalo se i bo, ali so bile besede zgolj besede, kakor se I čestokrat zgodi pri ljudeh, ki gledajo živ- j Ijenje z daljave in pišejo (tega o Sinclairu j sicer ne moremo trditi, ker je stal vedno sredi življenja) ali pa bodo besede meso postale. Kalifornija je polna brezposelnih ljudi.
»Ideje«. Srbski književnik Miloš Crujan-ski nam je poslal proglas o novi književni reviji, ki jo misli izdajati v Belgradu. Med drugim ima proglas sledeče programatične misli: »Ideje« — list za književnost, politična in socialna vprašanja — imajo namen, dvigniti domačo književnost, a tujo literaturo motriti z nepristranskim očesom. Spremljati mislijo »Ideje« vsa duhovna gibanja z odkrito in javno besedo, zatorej bodo stale^ izven okvira kakršnekoli stranke ali književnega kroga. Združiti hočejo v sebi vse tvorne sile jugoslovanskih narodov, ki naj bi objektivno spremljale in komentirale domače in tuje kulturne probleme. Poleg ideoloških člankov vseh vrst, se bodo v listu vrstili razgovori z najrazličnejšimi intelektualci, polemike, razprave, kritike. List bo imel, kakor so vidi, podoben notranji sestav in smer kakor francoske »Les nouvelles litteraires«. — List ho imel radi čim širšega kroga bravcev časnikarsko obliko v velikem formatu dnevnikov 56/38 cm. Uredništvo »Idej« bo v Belgradu, Obiličev Venac, br. 29.-I. (Palata Ruski car).
Marijanska biblioteka srednjega veka. Te dni je izšla druga knjiga »Marijanske biblioteke srednjega veka«, ki jo je uredil strokovnjak — frančiškan provincije presv. Rešenika v Dalmaciji, dr. p. Karel B a 1 i č, sedanji univerzitetni proiesor na
Antonijani v Rimu. Ta zbirka knjig je latinska in naslov te druge knjige, označene z II A, je: Janez Duns Scot: »Elementi marijanske teologije.« Ta knjiga ima v predgovoru 156 strani, na katerih piše o 98. kodeksih Janeza Duns Škota, o izvoru teh kodeksov, o avtentičnosti Duns Skotovih del itd. Nadaljnja vsebina knjige obsega na 411 straneh Duns Škotov nauk o Mariji in ixid tem glavnim tekstom so pod črto z manjšimi črkami označene razlike kodeksov, ki so med seboj kakor koli v zvezi. Takih kodeksov je 50. Imajo pa sledečo vsebino: 1. O predestinaciji Kristusovi in njegovi božanski Materi Mariji; 2. o brezmadežnem Marijinem spočetju; 3. o zaroki med Marijo in sv. Jožefom; 4. o materinstvu bi. Device Marije; 5. o Kristusovem si-novstvu do bi. Device Marije. Za to vsebino slede kazala in 28 fotografij raznih srednjeveških kodeksov, o katerih govori ta knjiga. — Knjigo prav toplo priporočamo vsem bogoslovnim izobražencem in večjim knjižnicam. Naroča se v tiskarni »Kačič« v Sibeniku. S poštnino vred stane 268 Din.
Fr. Rajko Segula, frančiškan.
Štefa Jurkič: Sv. Katarina Sijenska. Založba »Istina«. Zagreb, 1934. — Hrvatska katoliška pisateljica Štefa Jurkič je na zgodovinski podlagi in z osebno impresijo napisala življenjepis dominikajike svetnice Katarine Sijenske, ki je v svojem času (srednji vek) izredno mnogo pomenila ne le v duhovnem, marveč tudi v zunanjih kraljestvih; saj jo je v nekaterih nasvetih poslušal celo Rim pa tudi mnogi državniki. S Katarino Sijensko je vezan zanimiv kos zgodovine italijanskih državic. Avtorica je dobro naslikala to, rekli bi, edinstveno svetnico.
Trgovsko-gospodarski leksikon, ki ga izdaja Umetniška propaganda in ki zelo podrobno in poljudno zajema vsa trgovska in gospodarska vprašanja z vseh vidikov, je dospel v pravkar izišlem 7. zvezku do črke č (češplje).
Cerkvena slavnost, razstava in koncert ob
200 letnici
Kamnik, 30. avgusta.
Praznovanje 700 letnice mesta Kamnika smo zamudili, zato smo pa tem lepšo proslavili 200 letnico dozidanja kamniške župne cerkve. Od 19. do 20. avgusta je bila v ka-pianiji razstava starih cerkvenih predmetov, katero je obiskalo izredno mnogo meščanov in okoličanov. Razstava je bila zanimiva in vredna, da smo si jo ogledali. Na njej smo videli lepo število starih listin in knjig. Najstarejša listina je bila iz leta 1292. Med raznimi starimi cerkvenimi predmeti iz kamniške farne cerkve in njenih podružnic so vzbujali občudovanje razni svečniki, kadilnice, svetilke in drugi predmeti, med katerimi so bili nekateri prav lepo in zanimivo delo domače umetnosti. Posebno lepa pa je bila zbirka kelihov. Najstarejši je lz leta 1479 in je last podružnice sv. Primoža. Kelih kovaške zadruge iz leta 1521 je iz cerkvice na Malem gradu, menda najlepši v škofiji pa je 31 cm visoki kelih, ki je bil pred 200 leti prinešen v Kamnik iz samostana v Bistri. Okrašen je z dragimi starimi kamni in ga rabijo ob izredno redkih prilikah. Med
3 žRrtrfod isto
fvomajcjjou fcctfias
Čebele so zbesnete
Ptuj, 31. avgusta.
Da čebele utegnejo postati skrajno nevarne, priča sledeči dogodek: Neki čebelar z Brega pri Ptuju je pripeljal svoje čebele na pašo v bližino Slovenje vasi. Tu pa je napravil usodno napako, da je čebelam že zdaj vzel med, kar pa je po starih preizkušenih čebelarskih pravilih nepravilno. Posledice tega nepremišljenega dejanja so se takoj pokazale. Čebele namreč, oropane medu, so se nenadoma v divjem letu vsule na bližnji čebelnjak
Eosestnika Hertiša, izropale tam dva panja in po-ile vse čebele v njih.
Njihovemu srdu pa še ni bilo dovolj; z nezmanjšano silo so se pognale na bližnje dvorišče, kjer so napadle kokoši in psa. Več kokoši in pes ' je kmalu na posledicah neštetih pikov poginilo. Razjarjene čebele pa so se končno lotile odraslih ljudi, ki so bili takrat v bližini in so le ti, močno opikani, morali iskati zdravniške pomoči. Čebele so medtem odletele.
počiva v miru!
Osebne vesti
cerkve
razstavljenimi mašnimi plašči je bil najstarejši vijoličasti plašč iz konca 17. stoletja, last podružnice sv. Primoža. Najlepša pliašča kamniške farne cerkve iz Raspove dobe, ki ju še vedno rabijo ob velikih praznikih, sta še krasno ohran jena. Na raastavi smp videli tudi več lepih slik, med njimi portret zaslužnega župnika dr. Raspa in dve znameniti MetzLngerjevi sliki. Rastava je žela mnogo pohvale in priznanja.
V nedeljo, 26. avgusta pa je bil v farni cerkvi na Sntiii cerkveni koncert, ki ga je vodil organist g. Niko Loboda. Sodeloval je pomnoženi cerkveni pevski zbor, pri orglah pa je spremljal monsignor g. Stanko Premrl iz Ljubljane. Na vzporedu so bile po večini pesmi, posvečene zaščitnici župnije in cerkve,
preblaženi Devici Mariji. Kot solisti so sodelovali ga dr. Čadeževa, gdč. Justi Tonijeva in g. Ciril Vremšak. Izvajanje zbora in so-
Koledar
Sobota, 1. septembra: Marija Tolažmica; Egi-dij (Tilen) opat; Verena. — Ta mesec se dan skrči od 13 ur 14 minut za t uro 34 minut na 11 ur 40 minut.
Novi grobovi
+ Župnik v Kortah Ivan Nagel. Dne 28. avg. je izdihnil v svoji gorski župniji Korte na Koroškem ljubeznivi in dobri g. župnik Ivan Nagel. Rajni se je rodil 1. 1861 v ptujski okolici, mašnik je postal 1. 1885, drugo leto bi bil praznoval svoj zlati jubilej. Pokopali so ga 30. avgusta. Naj počiva v Gospodu!
-f- Gdč. Josipina Majsel, učiteljica v Rogaški Slatini, je izdihnila v petek ob 3 zjutraj. Pogreb bo Z septembra ob 4 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem izrekamo toplo sočutje!
-f" Ivan Majcen. Po kratki, zelo mučni bolezni je zapustil solzno dolino, v najboljši mla-deniški dobi, 32 letni Ivan Majcen, sin posestni-ce in gostilničarke na Gračnici pri Rimskih Toplicah. Dolgo let je delal v tovarni podpetni-kov, ko pa je to delo zaradi slabega zdravja
listov je bilo na vzorni višini, za kar zaslužijo vsi sodelujoči veliko zahvalo in priznanje. Občinstvo je popolnoma napolnilo farno cerkev in je bilo polno hvale o lepi prireditvi, s katero je pač naša farna cerkev najlepše proslavila 200 letnico svojega obstoja.
—	Sošolci VIII. razreda I. drž. (sedanje klasične) gimnazije v Ljubljani se bomo sestali 3. septembra ob 8 (20) (ponedeljek) v Unionu (Rožice), 4. septembra (torek) se bomo spominjali pri sveti maši ob 10 v gimnazijski kapeli umrlih gospodov profesorjev in tovarišev. Po sv. maši se bomo skupno fotografirali in obedovali, popoldne bomo pa izleteli kani v okolico. — E>r. M. Korun, A. Prebil, Ljubljana.
—	Knjiga o lepem vedenju. Tretja zelo pomnožena in izpopolnjena izdaja, 388 strani. Stane Din 50, vez. Din 64, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Nova Izdaja je prilagodena do podrobnosti novim razmeram duhovnega in materialnega življenja. Posveča veliko skrb obveznostim, ki jih ima človek do družbe. Skratka: knjigo o lepem vedenju mora poznati vsak človek, če noče veljati pri soljudeh za nevedneža ali neoli-kanca. Knjiga bi morala imeti častno mesto v vsaki slovenski hiši. Toplo jo priporočamo.
—	Otrokom, ki bolehajo na prebavnih organih, dajte kozarec domače naravne JORDAN grenčice z malo sodavice. Glavno skladišče Beigrad, Knez Mihajlova 16.
Celje
TRAJNA
Lnfz peč
opustil, je bil v pomoč svoji materi v gostilni. Udejstvoval se je pri Jugoslovanski strokovni zvezi, skupina Rimske Toplice, pri kateri je bil
blagajnik. Bil je vzor vsem tovarišem, nikdar ni obupaval, vedno je upal na božjo pomoč. Za razvedrilo je znal s svojo harmoniko marsikaterega razveseliti. Pogreb je bil na pokopališče Sv. Miklavža nad Laškim 29. avgusta ob veliki udeležbi delavcev in drugih okoličanov. Pri odprtem grobu se je poslovil od njega v leipih besedah najprej domači g. župnik Jakob Čeba-šek, v imenu delavstva pa tov. Lešnik. Oba sta se poslavljala od njega s tako v srce segajočimi besedami, posebno, ko je slednji poudarjal njegovo nesebično požrtvovalnost, katera naj bo zgled vsem, in obljubljal, da hočemo hoditi po njegovih potih, da ni ostalo nobeno oko suho. Izrekamo iskreno sožalje vsem sorodnikom, posebno pa dobri materi ter bratom in sestri!
■}• Krško. Včeraj smo pokopali uglednega posestnika v Trški gori g. Mavsarja Martina. Naj
—	Poročil se je v Ljubljani dipl. tehnik mariborske mestne plinarne g. Mirko šolar z gdčno Mici Ž e r o v e c, učitel jico, želimo mlademu, vrlemu paru obilo sreče!
Ostale vesti
—	Opozarjamo cenj. inserente, ki vsled zaposlenosti niso utegnili včeraj oddati oglasnega naročila, da sprejemamo iste še danes dopoldne. Svetujemo pa vsakomur, da odda oglasni nalog že v prvih dopoldanskih urah, ker bi sicer ne mogli prevzeti jamstva za izvršitev po cenj. želji.
—	100 Izkaznic za romanje k Marij! Lurški v Rajhenburg, g katerim je združen celodnevni izlet v Zagreb, je še na razpolago pri »Varstvu«, Ljubljana, Tyrševa c. 17. Kdor se želi šc pridružiti, naj se takoj priglasi. Oni, ki so izkaznice naročili, pa ne plačali, naj plačajo do 4, t. m., ker bodo sicer oddane drutrim.
Jugo-Lutz družba z o. z., Ljubljana VII, telefon 3252 MARIBOR zastop Pinter & Lenard, veletrg. želez.
—	Umetniške razstave na velesejmu so vzbudile, posebno zadnja leta, radi svoje pestrosti, kakor tudi gesla, veliko zanimanje med občinstvom. Letos prirede slovenski umetniki svojo jesensko razstavo na velesejmu pod de-
« vizo: »Slovenska pokrajina«. Ta dazstava nam bo pokazala, kako gleda slovenski umetnik svojo zemljo. Vsak dom naj bi imel tako sliko, ki mu pričara vanj del naše prelepe d<jpiovine. Razstava se bo nahajala v pivaljonu »M«, nasproti glavnega vhoda. Aranžiral jo bo akad. slikar prof. Olaf Globočnik.
Znamenla prera-nega staranja
vedno utrujeni.....neodločni ...... nervozni ....
neredna stolica........?
Pijte redno Rogaško slatino
»TempeU vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika!
— Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih.
—	Pohištveno obrt na letošnjem jesenskem Ljubljanskem velesejmu od I. do 10. sept. bo prav razkošno zastopana. Razstavljeni bodo izdelki pohištvenih in stavbenih mizarjev v vseh slogih moderne kulture in bodo kos vsem današnjim zahtevani, pa najsibo glede precizne izdelave in oblike ali pa glede solidnosti in konkurenčnosti. Naše občinstvo je zamoglo na mizarskih razstavah Ljubljanskega velesejma na lastne oči opazovati ves povojni razvoj domačega mizarstva ter se prepričati, da se nahaja na naravnost zavidljivi višini. To velja tako glede strokovne odličnosti izdelkov kot glede umetniškega okusa, s katerim so izdelani. Vsak kupec, pa najsi ima izbran umetniški okus, z lahkoto najde primerno blago. Interesenti so vljudno vabljeni, da si razstavo ogledajo, nato pa sklenejo čimveč kupčij, ki bodo razstavljalcem največje priznanje, obenem pa vzpodbuda k nadaljnjemu napredovanju.
Edinstven izum za gospodinjstvo,
ki omogoča obnovo perila na šivalnem stroju brez aparata, je PST Patent Stopf Twist.
—	Pri ishijasn sledi na kozarec naravne >Frani Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda Izdatno Iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
—	Pridite čez Janče na Prežganje! 2. septembra otvori trgovka Zinka de Cecco na Pre-žganjem novo gostilno. Dobro okrepčani boste nadaljevali pot na Kucl in Višnjo goro. (9955)
—	Kašeljsko žegnanje je v nedeljo in ponedeljek pri Gradn. Prve krvavice in pečeni-ce. Avtobus Krekov trg.	(9915)
—	Pri nagnenfu b maSčobl, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz-Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo.
—	Nesreča pod vozom. Včeraj okoli 11.30 se je ponesrečila na Rudniku posestnikova žena Ana Žitnik iz Hrastia pri Grosupljem. Peljala se je z vozom iz Ljubljane domov. Mimo je privozil neki to-
& Praznik sv. Danijela, farnega patrona celjske župnije, bomo praznovali jutri, v nedeljo. V ta namen ho ob 7 zjutraj v župni cerkvi slovesna sveta maša.
-©" Ogenj v hmeljski sušilnici v Žalcu. V sredo ob 8 zvečer je v hmeljski sušilnici g. Flajsa v Žalcu izbruhnil vsled prevelike vročine požar; ves teden so v sušilnici sušili hmelj zase in druge posestnike. K sreči so domačini, ko so ognjeni zublji že segali skozi okna in na podstrešje, opazili pravočasno požar. Sušilna naprava je vsled ognja popolnoma uničena. Začelo je goreti že tudi tramovje in okna. Ko je domači sin opazil ogenj, je od strahu ostrmel, poklicani so bili gasilci in pustili so biti plat zvona, tako da je bil ves trg pokonci. Ljudje so takoj prijeli za delo, ženske so pridno nosile vodo in gasile. Kmalu je prišla tudi požarna bramba, ki je hitro stopila v akcijo ter rešila objekt. Tik sušilnice se nahaja veliko gospodarsko poslopje g. Sirce, polno sena in bi bila gotovo nastala velika katastrofa, če bi požar izbruhnil pozno ponoči.
•0" Blagoslovitev spomenik v vojni padlim v Gotovljah. Jutri, v nedeljo popoldne bo v Gotov-ljah blagoslovljen spomenik rojakom, ki so padli v svetovni vojni.
-©• Žalostna slika danaSnjih dni. V zadnjih časih posebno opazujemo žalosten pojav, ki se vedno bolj širi in ne vemo, kako temu odpomoči. Mislimo namreč otroke, ki so komaj začeli hoditi v šolo ali pa še tega ne in jih vidimo dan za dnem beračiti po mestu; posebno je veliko te mladine ob petkih. Najbolj žalostno pri vsem tem je pa to, da se nahajajo med temi mladimi berački celo otroci tako zvanih boljših ljudi. Ne zanima nas, ali berači mladina na lastno pest ali. jih pošiljajo starši. Glavno je, da se je naučila mladina brez dela živeti in težko, da bi bilo kdaj iz nje kaj prida.
Ptui
prepeljal v bolnišnico.
Plemenski sejmi. Zveza selekcijskih društev v Ormožu priredi dne 27. septembra t. 1. dopoldne prvi živinjski plemenski sejem na sejmišču v Ormožu. Namen tega sejma je, da se za plemenske namene nakupi res prvovrstna plemenska živina, in to prvenstveno ona, ki se vodi v rodovniških knjigah. Živinorejci, ki še niso organizirani v selekcijskih društvih, naj prijavijo občini bivališča ali zvezi selekcijskih društev v Ormožu število in vrsto govedi, ki jil želijo kupiti. Obenem se opozarja, da je za ptujski okraj določena reja pinegav-skega goveda in se bodo zaradi tega od leta 1935 naprej licencirali le biki te pasme.
Smrtna nesreča. Štiriletna Antonija Letonja, hčerka viničarja, se je igrala pri odprti več metrov globoki cisterni. Otrok je izgubil ravnotežje in padel v vodo ter utonil. Ko so dekletce potegnili iz vode, je bilo že mrtvo; vsi poskusi z umetnim dihanjem so bili brezuspešni.
Oglejte si
med ljubljanskim velesejmom
razstavo izbornih special-trajno kurljivih peči za domači premog
2-rovne »Rekord"
v izložbi in lokalu želez-ninske trgovine
Jos. Zalta&Co
Ljubljana
Izdelek tovarne peči
„Zephir"£subotica
»Eva« štedilniki iste tvrdke so prvovrstni iu obenem poceni. — Zahtevajte brezplačne prospekte I
Naznanila
Ljubljana
Šolske vesti
Mekinje vri Kamniku. Gojenke urSultaskega samostana v Mekinjah tvaj pridejo v nedeljo, dne 9. septembra v zavod.
Danes ves dan se vrši vpisovanje na šolo Glasbene Matice v Ljubljani. StarSe vljudno prosimo, da je za novo Šolsko leto odbor Glasbene Matice, vpoštevajoč splošno težke razmere, znižal ukovino za posamezne predmete. V interesu rednega pouka, ki začne dne 5., odnosno 7. septembra, je, da se vsi gojenci vpišejo že takoj v prvih dneh, to je 1., 2. ali 4. septembra. Vpisovanje se vrši v poslopju Glasbene Matice v Gosposki ulici. Sola Glasbene Matice je najstarejši in najuglednejši glasbeno-šolski zavod vse dravske banovine, uživa pa tudi velik ugled v vsej naši kraljevini iu tudi Izven njenih mej. Sola ima pravico javnoati in izdada državno-veljavna Izpričevala.
Pričetek vpisovanja vajencev na šoli Združenja trgovcev v Ljubljani. Popravni Izpiti se vršijo dne 5. septembra od 2—fi popoldne. Vpisovanje za vajence v I. letnik se vrši dne 5. septembra od 9—11 dopoldne ter od 3—5 popoldne, dne 6. septembra od 9—11 dopoldne. Za sprejem v I. letnik se zahteva 3 razrede srednje alt mežčanske Sole. Vsak vaaenec mora prinesti s seboj zadnje izpričevalo. Vpisovanje za II. in III. letnik se vrSi dne 6. septembra od 2—5 popoldne v pisarni Združenja trgovcev, šolnina znaša za I. letnik 600 Din, 7,a II. in III. letnik 500 Din. Brez plačane šolnine ne bo nihče vpisan v šolo. Istotako se ne dovoli plačevanje Šolnine na obroke. Prošnje za znižanje, oziroma oprostitev Šolnine so brezpredmetne. Pričotek Sole dne 10. septembra ob 2 poivolclne. Podrobno je ravidno na šolski deski. Trgovski dom.
Angleško društvo sporoča, da bo vpisovanje za sprejem v začetniški tečaj angleščine od 1. do 15. septembra ob torkih in petkih od 18 do 19 v društveni sobi v Wolfovi uliel I, I. nadstropje. — Odbor.
Vpisovanje na državni konservatorij v Ljubljani. Pri vpisovanju morajo predložiti dosedanji tn novo-vstopivši gojenci: 1. z 20 dinarskim kolekom opremljeno potrdilo davčnega urada, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. rojstni in krstni list, 4. lanski Indeks dri!, konservn-tortja, 5. izpričevalo konservatorlja, 6. domovnico, 7. dosedanji gojenci razločno pisan seznam z izpitom do-vrSenlh stranskih predmetov, 8. prošnjo za sprejem v konservatorij, kolkovano za nižjo ln srednjo šolo s kolekom za 50 Din, za visoko Solo in učiteljski oddelek pa za Din 100. Prijave se dobe pri slugi. Ostale podrobnosti so razvidne na lepakih. Vpisovanje na drž. konservatorij bo v dneh 1., 3., 4., 5„ G. tn 7. septembra od 9 do 12. Sprejemni in naknadni izpiti bodo v dneh od 10. do 12. septembra. Vrstni red teli izpitov je razviden na razglasili doski. Redni pouk prične v soboto, 15. septembra. Ravnateljstvo opozarja gojence konservatorlja, kateri imajo klavir kot glavni ali pa stranski predmet, da morajo imeti na raztpolago klavir za dnevno vežbanje.
Radio
Programi Radio Ljubljana!
Sobota 1. septembra: 10.00 Otvoritev velesejmske jesenske razstave 10-30 Radijski orkester (prenos z ve-Iesejma) 10.40 Vojaška godba (prenos z velesejma) 12.00 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Cas, ploSče 17.30 Specialni koncert 18.30 Plošče 19.00 Primorska nra (g. Ventnrini) 19.30 Zunanji politični pregled (dr. ,Tng) 20.00 Radijski orkester 21.00 Prenos z velesejma 22.00 Cas, poročila, PloSče.
Drugi programi t
SOBOTA, 1. septembra: Beigrad: 20.00 Predavanje 20.30 Koncert kr. garde — Zagreb: 20.15 Zab. gl. 31.45 PloSče — Dunaj: 17.40 Ork. konc. 20.05 Pesmi in arije, poje Jul. Patzak 21.15 »Mnzikantovsko dekle«, opereta, Jarno — Budimpešta: 20.15 Igra z godbo 22.50 Cig. gl. — Milan-Trst: 20.45 Lakme, oporo, Dellbes — Rim-Barl: 20.30 Cerkv. kone. — Praga: 19.25 Voj. godba 20.15 Kako lep je božji svet 21.15 Kone. v d-duru op. TI, Brahms 22.15 PloSče za ples — Bratislava: 19.25 Voj. godba 20.15 Tema, igra — Varšava: 20.00 Chopinovn klav. gl. 20.40 Poljska gl. 21.12 Lahka gl. ta petje 22.10 Plesna gl. — Lipske: 20.10 Plesni večer — Vratislava: 20.10 Gremo na deželo, slike iz Slezlje — Berlin: 20.15 ♦Karneval v Rimu«, opereta, Joh. Stranss — Monako-vo: 19.00 Samo Slagerji!
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20) Sobota, 1. septembra ob 19.30: ^Sleherniki prod Marijino cerkvijo v Celju. Nedelja, 2. septembra ob 16 in 19.30: «Slehernik« pred Marijino cerkvijo v Celju. — V primeru neugodnega vremena bodo vse tri predstavo v celjskem Mestnem gledališču.
OPERA (Začetek ob 20) Sobota, 1. septembra: tPles v Savoju». Tzven. Znižane
cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 2. septembra: tPoljska krit. Izven. Znižane
cene od 80 Din navzdol. Ponedeljek, 3. septembra: Zaprto. Torek, 4. septembra: Zaprto.
Sreda. 5. septembra: Simfonični koncert Opernega orkestra v fUharmnnični dvorani.
1 Na proslavo iO letnice Orožnove koče vljudno vabi SPD vse prijatelje naiih gora. Proslava je združena z otvoritvijo čisto obnovljene Orožnove koče, ki je po 40 letih dobila novo zunanjost in notranjost. Znotraj se je napravilo več »ob z udobnimi ležišči, izravnal se jo prostor okrog kočo tako, da nudi koča najlepši pogled nu orjaški triglavski masiv, na zeleno bohinjske planine, posejane s številnimi koči-cami, na obe bohinjski dolini. Spored svečanosti Je sledeč: Ob 11 služba božja, katero opravi g. prof.-Jamko Mlakar, nato pozdrav predsednika SPD g. dr. Protnerja, po pozdravu pa bo orisal g. prof. Janko Mlakar zgodovino Orožnove koče. Po kosilu bo preskrbljeno tudi za planinsko zabavo. Kdor želi i>orabiti to priliko in napraviti izlet v Bohinj z avtobusom, naj se takoj prijavi v pisarni SPD, ker odhaja avtobus v soboto popoldne ob 15.30, v nedeljo zjutraj pa že ob 4.30. Tudi tisti, ki pridejo s turistom v Bohinj, lahko pridejo še do 11 do Orožnove koče. Z Orožnove koče »o lepi izleti na planino Vogel (4 ure in pol), na Orno prst k Malnerjevi koči čez škvbino, končno pa na Ratitovec.
1 Promenadni koncert delavske godbe »Zarja« bo nocoj in v torek, 4. septembra od 20.30 do 23.30 na Kongresnem trgu v paviljonu kavarne »Zvezda« (g. Kra-pež) v Ljnbljani. Nu sporedu so lopi komadi raznih narodnih slovenskih ta ruskih pesmi, operne arije, koncertni valčki in koračnice ter druge pesmi.
1 Nočno službo imajo lekarne: mr .Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 24; dr. Kmet, Tyrševa cesta 11.
Maribor
m tPesem naših mornarjev je naslov najnovejši kantati, ki jo je uglasbil skladatelj Vasilij Mirk za 15 letnico pevskega društva »Jadran« v Mariboru. Skladba je spisana za moški in deški zbor, tenor in bariton boIo ter klavir, oziroma orkester. Deli se na štiri dele. V prvem, ki jo veličanstven po svoji strukturi, nastopa zbor, v drugem, ki se pričenja z liričnim razpoloženjem (Jutro ob morju), a se končnjo z zanosom, menjata vlogo tenor in zbor, tretji del jo nekaka divja barkarola za bariton, četrti pa zaokroža celoto s posnetkom prvega dela in zaključuje kantato s fngira-i nlm stavkom. Koncert bo drevi v unionekt dvorani. Vodil ga bo pevovodja Josip Lah, solista bosta Bellzar Sancin ta Anton Faganol, pri klavirju Ubald Vrabec; sodeluje vojaška godba.
m Koncert v parku bo Jutri med U in 12. Igra vojaška godba pod taktirko kupelnika Svobode.
m Mornarska sekcija Jadranske straže v Mariboru poziva svoje člane, da se polnoštevilno udeležijo proslavo 15 letnice društva »Jadran«. Obleka civilna z znakom.
m Kamnica pri Mariboru. »Ljudska knjižuica in čitalnica« v Brosternici ponovi jutri ob 15 v cerkveni dvorani igro »Izgubljeni raj«. Domačini in okoličani vabljeni! — Prosvetno druStvo v Kamnicl ima ta dam po rani sv. muši izredni občni zbor.
m Lekarniško nočno službo vrši v prihodnjem tednu od 2. do 9. septembra Savostova «Magdalenska lekarna« na Kralja Petra trgu.
m Zaradi nestalnega vremena se vrši veselica »Jadrana« jutri, v nedeljo v vseh prostorih *Uniona«. Začetek ob 16. Zbori, ki sodelujejo na prireditvah, so: »Drava«, »PoStni rog« iz Maribora, pevsko društvo »Ru-Se«, pevsko društvo »Planinca« lz Peker ln »Lnna lz Krčevine. Ce bi hotelo še kako drugo društvo nastopiti, se bo to objavilo pred nastopom. Po dovršenih na stopih pevskih druStev bodo vsi skupaj zapeli «EJ tru-bačn« ta »Morje«. Po končanem pevskem sporedu prosta zabava. Vstopnine nll
Celic
c Apostolstvo mož in fantov ima jutri, prvo ne deljo v septembru, svojo običajno mesečno pobožuost. Ob 6.30 pridiga, nato skupno sv. obhajilo in sv. maša.
Cerkveni vestnih
//. vnanja Mar. kongregaclja pri urSulinkah t Lfalbljani ima jutri, v nedeljo, 2. t. m„ izlet im božjo pot na Skaručno in v Ropn.ie. Zbirališče točno ob 12 pred nunsko cerkvijo. Pridite vse. Ako bi deževalo, bo shod doma po navadi. Voditelj.
Cerkev M. b. v Križankah. V ponedeljek, 8. septembra ob tri četrt na deset napravi g. fr. Vtacenoij Bevk iz križanskega reda slovesne obljube. Med slovesno mašo se Izvaja: Instrumentalna »Missa qninta . v D-molu, zl. dr. A. Faist, graduale »Beata geas«, 7.1. A. Foerster, po ofert. »Anima Christi sanetifica me«, zl. I. B. 8chweitzer. Po maši: «Te Deum«, zl. Fr. Schopf, Med obredom obljub: »Veni Creator«, zl. A. Foerster, «Veni sanete Spiritus«, zl. M. Brokig. »Fanfare« zl. A. Foerster.
Kranj
Glasbena šola prične z vpisovanjem v soboto, dne t. do 5. septembra v pritličju realne gimnazije, vselej od 10—12. Poučevalo se bo: klavir, violina, čelo, flavta, klarinet, trompeta, mladinsko petje in glasbena teorija. Plačilni pogoji ter drugo je razvidno na tabli pred glasbeno sobo. Reden pouk prične 4. septembra.
O napadu na Kumu
O napadu na fin. podpreglednika iz Radeč, g. Antona Kovačiča, smo dobili od občanov Sv. Jurija pod Kumom še to-le poročilo:
Kovačič je bil napaden v nedeljo ob cerkvenem shodu na Kumu. Izvrševal je službo kontrole davka za alkoholne pijače. Ko je po naporni službi počival in se pogovarjal s svojim prijateljem, ga je zahrbtno napadla veččlanska družba bivših zagorskih premogarjev, ki so zaposleni pri gradbi nove ceste Litija-Radeče. Že pred napadom so imeli orožniki opraviti z njimi ter jih z vso strogostjo v nedostojnem obnašanju krotili. Vse to ni pomagalo. Eden je dejal: Ta ima uniformo ter ee besno zaletel z nožem v Kovačiča in mu zadal smrtne rane. Med tukajšnjim ljudstvom je bil Kovačič spoštovan In priljubljen povBod, kamor jo prišel, čeravno je bil v izvrševanju svoje služibe strog in vesten. Zaradi tega mu od strani kmetovalcev ni pretila nobena nevarnost. Nasprotno, branili in varovali bi ga bili, če bi se to ne bilo zgodilo v taki naglici.
Priz/ideti družini naže sožalje! — Občani Sveti Jurii) pod Kumom
•jOTnvTTNIMV dn« 1. sentembra 1934.
Stev. 198.
Francosko-potjsho trenje tudi v zraku
Francozi so nenadoma odpovedali udeležbo pri evropskem krožnem lela - Poljsko lelalo trešči lo na tla
Prvenstvo v gre - mački
V prisotnosti predsednika poljske republike MoSčiekega, članov poljske vlade, poslanikov in vojaških atašejev inozemskih držav se je pričel v torek na varšavskem letališču evropski krožni let. Ko ee je pojavil predsednik republike, so zaigrala najprej poljsko, nato še himne ostalih držav, ki eo ee prijavile za ta polet. Ogromna množica je prisostvovala slovesnosti. Na letališču so bila zbrana vsa letala, ki se udeležijo poleta; edino italijanskih ni bilo. Italijane je namreč zadržalo slabo vreme v Alpah in prispeli so šele popoldne, ko je bila otvoritev končana.
Naša slika nam kaže pričetek slovesnosti, ko letalci pozdravljajo Moščickega. Kakor vidite, so Nemci pozdravili po hitlerjeveko. Splošno pozornost je vzbudila vest, da eo Francozi v zadnjem trenutku odpovedali udeležbo, češ, da niso njihova letala pripravljena To je seveda diplomatski izgovor. Vsi vedo, da eo Francozi hoteli tndi na ta način izraziti evoje nevoljo nad najnovejšim manevriranjem poljeke zunanje politike.
Največ je nemških letal, to je 13, Poljaki se postavijo z 12 letali, italijanskih je 6, češkoslova-
V Washingtonu so uvedli nov tip šolskih klopi. Izumitelj je v prvi vrsti gledal na to, da si otrok obvaruje oči in ohrani dober vid, da se torej ne steza nad knjigo in si tako kvari oči.
i ška tri. Pod poljsko zastavo bo letel tudi neki an-I gleški pilot, prav tako ee je priglasil avstrijski pilot Meinl, ki bi bil tudi razgrnil poljeko zaetavo. Toda v zadnjem trenutku je odpovedal udeležbo. Če je tudi tukaj vmes politika, ne vemo. Dejstvo je, da se Avstrijci prav nič ne veeelijo nemško-poljskih paktiranj. Celotno se poleta udeleži 34 letal.
Prometni minister Butkiewicz je pozdravil udeležence in izrazil svoje veselje, da ee je za polet priglasilo toliko letal in športnih letalcev. Bejal je, da je Poljska hotela izikazati udeležencem posebno čast s tem, da eta pokroviteljstvo nad poletom prevzela predeednik poljske republike in maršal Pileudeki.
Splošno razpoloženje je pokvarila huda ne-ereča, ki ee je odigrala vpričo udeležencev. Poljaki so izvajali v zraku umetnostno letanje, lovskim letalom eo se pridružila 1 jadrna letala. Neki letalec se je spustil s svojim letalom prenizko, tako, da ee ni mogel več dvigniti. S strašnim pokom je treščil na tla. Letalo 6e je razbilo, letalec sam je bil pa hudo ranjen.
Made in Solingen —
na Japonskem
V zadnjem času so bili industrijci v znanem nemškem industrijskem središču Solingen silno iznenadeni, ko so opazili, da je svetovni trg tako poplavljen z njihovim blagom. V resnici niso prav nič več prodali svojih jeklenih izdelkov kakor običajno. — Izdelki na trgu so vsi nosili zaščitno znamko »Made in Solingen«. Industrijci so se kmalu prepričali, da gre za grdo potvorbo, in pričeli so zadevo preiskovati. Ugotovili so, da prihaja blago z Japonskega. Diplomatski predstavniki so protestirali proti temu nečednemu početju; toda Japonci so v splošno iznenadenje odgovorili, da je zadeva povsem v redu. Blago je v resnici izdelano v Solingenu. Ta Solingen sicer ni v Nemčiji, temveč na — Japonskem. V resnici so Japonci v zadnjem času neko svoje industrijsko središče prekrstili v Solingen, da bi pod tem imenom laže konkurirali evropskemu blagu. Ali je to moralno, je seveda drugo vprašanje.
Varšava rasle in raste
Prebivalstvo Varšave neprestano narašča. — Dne 1. junija je mesto štelo 1,204.442 prebivalcev, toda že 1. julija je to število poskočilo na 1,207.313, to je za 2.871 duš. Junija je bilo 785 porok, to je 138 več kakor maja tega leta. Rodilo se je v juniju 1.248 otrok, umrlo pa je 1032.
Nova knjiga francoskega naravoslovca Bi-neta podaja kratke zanimive črtice iz živalstva s podrobnim kazalom znanstvene književnosti. (Leon Binet. Nouvelles scenes de la vie ani-male. Libr. Gallimord. Pariš 1954.) Živalstvo nudi pretresljivo sliko človeških strasti. Raziskovalec Pierre Bonnet v Toulousei je opazoval plodišče z zalego pajkov iz družine »Dolo-medovc. 800 novorojenih pajkov je dolgo ostalo na kupu tesno stisnjenih. Deset dni pozneje so pričeli močnejši požirati šibkejše, dasi so imeli dosti dTuge hrane. En mesec in pol pozneje je živelo samo dvanajst od 800 pajkov. Še en mesec pozneje je ostal samo eden, ki je požrl vse ostale. Ali ni to grozna podoba svetovnega zmagovalca, novega Tamerlana? Mravlje so pametnejše tudi v besnosti. Dva sovražna mravljišča sita štela 650 prebivalcev. Vojna je zahtevala 217 žrtev. A potem so sklenili sovražniki mir in vsi skupaj pričeli graditi novo mravljišče. Če bi bila tako izanodrila človeštvo svetovna vojna ... Mačka smatra Binet za najbolj nadarjeno in tudi naj,pametnejšo izmed vseh živali, dasi mu bo najbrž ugovarjal marsikateri prijatelj psov. Mačkov posluh zasenči vse glasbenike, ker pozabi od razburjenja še n jed, če ujame zgornji »E<. Maček se odlikuje po izredni dovzetnosti in občutljivosti. Ame-riiki fiziolog Cannon je izračunal, da zajčzi prihod psa pri mačku delovanje želodčnih mišic, zviša krvni pritisk, dvigne število srčnih utripov, odstotek sladkorja in za 20 odstotkov število rdečih krvnih telesc. Pedagoge bo zanimalo, da izkazujejo iste. spremembe kakor maček v bližini psa tudi ameriški dijaki pri izpitih I Naposled je izkazal maček največ duhovitosti tudi pri različnih, ponekod nevšečnih poskusih. V kletko zaprta žival je sama morala odpreti vratca, da bi se polastila nastavljene jedi. Morala je v ta namen pomoliti šapo skozi žico in obrniti kljuko ali pritisniti na gumb. Maček je to razumel najprej in prekosil celo opice oz. papige. Mačka 6o tudi pokrivali s stekleno posodo, iz katere je sesalka odstranila zrak. Če mu je prihajalo slabo, so ga vzeli izpod pokrova. Revež se je naposled naveličal muke in takoj ustavil neprijetno igro. Čim so sprožili zračno sesalko, je maček mirno vtakni šapo med vratca, da se ne bi zaprla. Umaknil je šapo šele takrat, ko 6o ustavili sesalko. To se je pravilno ponavljalo vedno zopet Iz tega razloga zasluži maček naslov najpametnejše živali.
Drugo nemško letalsko oporišče
Nemci, ki nimajo lastnih otokov v Atlantiku, urejajo za evoj prekooceaneki zračni promet na Atlantskem morju plavajoča oporišča. Prvo tako oporišče so uredili na parniku »Westfalen«, preko, katerega je izvršila nemška zračna Hansa doslej 22 prekooceanekih poletov. Zdaj se »Westfalenu< pridruži motorna ladja »Schvvabenland«, ki so jo preuredili v letalsko oporišče. Ladja obsega 8188 ton, ima dva Dieselova motorja po 1800 k. e. in izvrstno urejeno ploskev za pristajanje in vzlet letal. Obe ladji predstavljata glavna oporna stebra nemškega zračnega prometa z Južno Ameriko in Afriko.
Uplon Sinclair - guverner l
Slavni ameriški romanopisec Upton Sinclair, ki ja znan po svojih socialnih delih, je zmagal pri volitvah v Kaliforniji in je bdi izvoljen za guvernerja. Kandidiral je kot demokrat in sicer na Roosevel-tovo priporočilo
Konjske dirke na morskem dna
Ob izlivu Labe v Severno morje leži mirna ribiška vasica Duhnen, ki se laliko ponaša s tem, da uprizori vsako leto konjske dirke na morskem dnu. Prireditev se vrši v poznem poletju in jo obišče obilo gostov iz bližnjih in daljnih krajev. Tisoči tujcev iz Hamburga, Bremena, Hanoverja in ostale Nemčije se udeležijo te svojevrstne prireditve. Vse je urejeno kot pri drugih konjskih dirkah, le tekališče ni pokrito 6 travo.
Med letom je cela pokrajina do roba vasi zalita z morjem. Ko nastopi poletje in z njim oseka, odteče vodena masa zopet v Severno morje. Iz valov se dvigne prostrana dežela in tedaj pride čas, ko se vrši vsakoletna konjska dirka. Kmalu se zbere pestra družba in prireditev se začne v ravnini, kjer je še pred nekaj dnevi valovalo morje. Nedaleč v ozadju še plovejo prekooceanski velikani, ki napravljajo na udeleženca prav svojevrsten vtis. Oseka pa ne traja dolgo in zopet zagrnejo morski valovi prostrano ravan, kjer so se vršile konjske dirke.
Romunski letalec Hubert ki se je 1. 1932 priboril svetovno prvenstvo v letanju Bobsleigh. Hubert se je ubil med poletom.
Vestni brzojavni sel: Čujte, čujte brzojavka za g. Quicka (Judge).
Nedelja
v Rogaški Slatini
Človek je res v zadregi, kje naj bi začel. Ofi-cijelnega namreč ni bilo v nedeljo prav nič v Rogaški Slatini. Oficijelnost časnikarjem res ne pri-ja. Časnikarji vam oficijelnost prav z veseljem raz-bijejo. Sredi polne, napihnjene svečanosti vam potegnejo svinčnik, ki kmalu nato napol z ogljem, napol z lesom drgne po notesu na kolenih. Ubogi govori, ki morajo skozi te napol ošiljene svinčnike na papir. Toda, ko je treba poročilo sestavljati, so oficijelnosti vendar dobrodošle, laže pišeš, laže naštevaš.
No, v Rogaški Slatini, kamor nas je uprav-ništvo zdravilišča povabilo, sem samo dvakrat potegnil za pero, v katerem je bilo začuda vsaj še nekaj črnila. Posnel sem tam na Rodni gorci s čebelnjaka dr. Koltererja to-le odo:
Nosi čebelca s cvetnih poljan med nam presladki, dokler je dan!
Takoj moram pribiti, da je to izvirna umetnina Fr. Koltererja, ki je energično protestiral, da se je pod njo podpisal pleskar in mu tako ukradel avtorsko pravo. Na Rodni gorci, ki rodi prvemu zdra-viliščnemu zdravniku žlahtnega Štajerca — 70 hI ga ima še v kleti, kjer čaka na prihodnje obiske — smo se pod obioženim orehom zbrali časnikarji s te in one strani Sotle. Ponavljam, nič oficijeinega ni bilo. Samo še enkrat sem mogel potegniti pero, ki je zapraskalo, hitro in nevoščljivo, da bi ga tovarišev svinčnik ne prehitel:
Tam na Kranjskem solnce sije. tu pri nas pa toča bije. Sv, Mohor in Fortunat udarita še na kranjsko plati
Gospod »šel recepcije«, sicer silno natančen mož, ki ti ve natančno za višino vsakega hribčka in vsake gore, ni vedel, ali je to pristna štajerska ali so jo morda prinesli ceni gor Primorci. 2c dkoro 400 let čuvata sv. Mohor in Fortunat iz te
cerkvice štajerske gorice, toda vselej njihova prošnja ni uslišana in »tudi pri nas toča bije«.
Šolski upravitelj in župan — natančni šef recepcije bi danes dejal predsednik občine — sta kar tekmovala v gostoljubnosti, prvi z lepo besedo, drugi z donečim tenorjeta in majolko. Če bi 6e to komu ne zdelo banalno, bi zapisal, da je od časa do časa dihnil proti njima z zbranega obraza našega gostitelja dr. Koltererja očitek: Marta, Marta, veliko se prizadevaš .. . Tako očetovsko domač je bil naš gostitelj, tako je skrbel za naše dobro dušno razpoloženje z neprisiljeno besedo.
Hrvati, ki so prišli v lepem številu, so dejali, da so Slovenci »fest fantje«. Čudil sem se, da znajo Zagrebčani toliko naših narodnih. Ker so še prišli v tako lepem številu, nismo mogli s potrebno natančnostjo ugotoviti, ali so oni v naši družbi, ali mi v njihovi. Nevarna reč, prav tako kakor zago-netka: ali je Zagreb slovenski, aH Slovenija hrvatska...
Tudi železniško spada Rogaška Slatina vendar v Ljubljano, za celih 7 minut; brzec Ljubljana— Grobelno dve uri, Grobelno—Rogaška Slatina 50 minut; Zagreb—Zabok 1.43, Zabok—Rogaška Slatina 1.14. (Če se seveda voziš iz Ljubljane v ljubkih vozičkih potniškega vlaka, ki ti analizirajo črevesje in živce, bo vožnje nekoliko več.) Gre torej za 7 minut in teh 7 minut odtehta težo gostov, ki prihajajo po večini z juga, iz Zagreba in prestolnice, kjer je pač več gospode. Temu primerno je v sezoni tudi lice Rogaške Slatine, ki ga lahko ugledaš na časnikih v rokah gostov. Dekle v prikupni obleki ti postreže s kozarcem slatine iz vrelca Styria, prav tako v slovenskem, kakor v srbohrvatskem, nemškem ali celo madjarskem jeziku. Če se ti je pa nasmehnila, je itak govorila v mednarodnem jeziku. V to ozračje narodne strpnosti, ki ga gotovo ne ustvarja gola dobičkaželj-nost, temveč izvira iz prave gostoljubnosti in omike, si človek kar želi iz vzdušja, ki ga ustvarja nacionalistična nestrpnost po vsem svetu. Priznavam, da se nam slovenskim razumnikom, ki ee na tem ozkem pasu slovenske zemlje pehamo za trdi kruhek, včasih res zahoče v to mondenost, da se v njej razvežemo in vsaj za trenutek še zaigramo
velikega človeka. Tako se gremo lahko gospodo v lokalih »Zdraviliškega doma«. Če ste še povabljeni, neoficielni gostje ravnateljstva zdravilišča, si takšen vdor med poklicno gospodo lahko privoščite.
Med kosilom pod očetovskim okriljem gostitelja dr. Koltererja, ki je nadomestoval ravnatelja ing. Dietricha, ni bilo nevarnosti, da bi se vnela med bračo Slovencima in Hrvatima bitka za Rogaško Slatino; prej bi se bili morda sprli za Rodno gorco z zahrbtno kapljico. — Če bi bilo do tega spora prišlo, potem bi mi na podlagi zgodovinskega prava pravdo zgubili. Zakaj grof Nikola Zrinj-ski, ki se je kakor njegov stric, znan iz bitke pri Szigetu, bil s Turki, je leta 1640 zašel v te kraje. Na jetrih bolnemu so kmetje ponudili zdravilne vode iz studenca v Ločju in ga ozdravili. Zrinjski je bil prvi.gost Rogaške Slatine, ki je zapisan v njeni kroniki. Vrelce so zajeli in iih pričeli ekonomsko izkoriščati mnogo, mnogo pozneje, vrelec »Tempel« leta 1819, »Styria« 1866 in »Donat« šele leta 1908. Prva pomembnejša stroka »Zdraviliški dom« je nastala pred kakimi 100 leti. Danes je v teku moderniziranje vseh hotelov, v »Ljubljanski dom« so napeljali tudi centralno kurjavo. Uprav-ništvo gleda pač na to, da bi tudi mrtvo sezono čimbolj izkoristilo. Letos je bil obisk razmeroma dober, šef recepcije je tudi omenil, da se tudi kvaliteta gostov dviga. V ostalem ie tudi za »nekvalitetne« goste — med katere spadajo gotovo novinarji glede na njihove plače — v Rogaški Slatini preskrbljeno; saj dobiš v snažni gostilni tudi za 13 Din kosilo in večerjo.
Med kosilom v Zdraviliškem domu je bilo vendar treba seči po peresu. Dr. Kolterer nam je razložil zdravilne moči slatinskih vrelcev. Sestavine vseh treh vrelcev so iste, le njihova razdelitev je različna, različna tudi moč posameznih vrelcev. Najbogatejši je »Donat«, ki presega celo vodo iz Mar. Lažni; vsebuje največ magnezijevega bikar-bonata. Zdravljenje s slatinsko vodo je priporočljivo proti trebušnim obolenjem, proti sladkorni bolezni in trganju — med te spada črevesni katar, bolezni na žolču, jetrih, ledvicah in mehurju. Sa me oficielne reči torej...	Lojbe.
TUDI NAROBE VELJA
Sluga: Baron zdaj ne sprejema. Krojač: z računom v roki: Ni treba, da on sprejme, sprejel bom jaz.
Igralka deklamira v predmestnem gledališču: Ko bi ubožica le vedela, kje je zdaj moja mamica...
Glas iz občinstva: Na Marijinem trgu prodaja liste.
Nekdanji ruski poslanik v Berlinu činčuk je bil imenovan za ljudskega komisarja notranje trgovine
Gospodarstvo
Ribarska razstava na vetesejmu
ki jo priredi za časa jesenskega velesejma v Ljubljani Zveza r [barskih društev Dravske banovine, bo pokazala, kaj zmorejo ribiči in naše vode. Dolgo je trajalo, da je prišlo do razstave. Razvoj društva je bil težek; ravno radi ovir, kii jih je moralo premagati društvo, je zadoščenje tem lepše, če se čuti Zveza že po enem letu dovolj močna, da pokaže javnosti na uspehe svojega- dela.
Vsa ribarska društva, vsi ribarski klubi, vse zadruge in vrli naši akvaristi eo dohili v Zveza ri-barskih društev svoje zatočišče. Društva imajo za seboj častno zgodovino. Možje svetovnega slovesa, kakor pokojni prof. Franke, docent Iv. Robida, dr. Herman Kraiuss in drugi, pričajo dovolj, da ribar-stvo davno več ni ohična zabava, kakor bi kdo mislil na prvi pogled. Ribarstvo je danes panoga, ki nudi človeku toliiko zdravih misli in globokega razmišljanja, da so nastale že cele knjižnice literatur«. Spočetka ee je pač mislilo, da je samo morska riba, ki se jo izplača izkoristiti tudi gospodarsko. Pojmi so se razbistrili in ravno v Dravski banovini vidimo, kako visoko se ocenjuje sladkovodna riba. Ribarski revirji cele države so v Dravski banovini razmeroma najdražji. Malo je lastnikov vode, nekaj več je zakupnikov, vsi pa cenijo visoko, včasih preskopo logarstvo, ki ga jim nudijo reke in potoki. Bister potoček ima dvojno vrednost, če je oživljen, če skačejo in hlastajo postrvi-ce v njem. Kdo ne bi cenil iabornega ribjega meto, ki ga predpiše zdravnik še tako betežnemu bolniku. Krčmar se prikupi gostu še prav posebno, če mu more poetreči s svežo ocvrto ribo. To so užitki, ki jih ni za vsak dan.
Ritaiči 60 se združili v okrilja lokalnih društev, da ee pomenijo o skilpnih ciljih. Rib ne sme zmanjkati. Očuvati jih hočejo in sezajo po priznanih sredstvih, kako d<*,ečii ta namen. Ni bilo lahko prepričati oblasti o dvojni vrednosti zasajenih voda, o kulinarični vrednosti ribe in njenem gospodar-
Borza
Dne 31. avgusta.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha in Prage, popustili so Amsterdam, London in Trst, narasli pa so Berlin, Bruselj, New York in Pariz.
V zasebnem kliringu je bil danes avstrijski šiling v glavnem neizpremenjen. V Ljubljani je bil zaključen po 8, v Zagrebu po 7.90 in Belgradu po 7.95. - Grški boni v Zagrebu 28.15-28.85 (28.50), v Belgradu 29 bi. - Angleški funt je v Ljubljani bil zaključen po 225, dočim je v Zagrebu popustil aa 224, v Belgradu pa na 22.50 (vse zaključki).
Ljubljana. Amsterdam 2297.90—2309.26, Berlin 1330.14—1340.94, Bruselj 796.35—800.29, London 167.36-168.96, Curih 1108.35—1113.85, New York 3318—3346.26, Pariz 223.90—225.02, Praga 140.90 do 141.76, Trst 290.68—293.08.
Promet ita zagrebški borzi 31.631 Din.
Čarih, Pariz 20.2025, London 15.09, New York 301.75, Bruselj 71.90, Milan 26.26, Madrid 41.875, Amsterdam 207.325, Berlin 120.15, Dunaj 72.72 (priv. 57.10), Stockholm 77.80, Oslo 75.80, Kopen-hagen 67.40, Praga 12.71, Varšava 57.90, Atene 2.91, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.8225.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invest, pos. 71 den., agrarji 40 den., vojna škoda 351—353.50, begi. obv. 63 bi., 8% Bler. pos. 65.50 den., 7% Bler. pos. 56.50 den., 7% pos. Drž. hip. banke 68 den.
skem pomenu. K tema faktorjema je pristopil še nadaljni razlog, to je tujsko-prometni. V inozemstvu je bil ribiški šport že zdavna višek športnih užitkov. Daleč pred nami so že Angleži, Francozje, Danci in drugi. Kakor v lovu, tako je pripomogel dovršeni pribor decimiramju živali. Tudi pri ribaih je tako. Preveč športnikov, prehuda eksploatacija dovaja do izčrpanosti vode. Nastala je potreba umetnega rnbogojstva, ki donada gospodarju debele novce, zaposluje nešteto osebja in proži umnemu ribiču gotovost, da rib ne more zmanjkati. Šport se je opredelil na uporabo najpreciznejšega pribora. Koliko in koliko specialnih tovarn ribiškega orodja razpošilja dragocene lovne predmete na sinje daljave. Kdor je občutil enkrat vrednost lahke in prozne ribnice, se ne povrne več do bambusove palice ali celo navadne leskovke. Vidimo ju le pri začetniku in ribjem tatu. Športniku pa je v ponos in zadoščenje, da more uživati in motrita ribo z umetnostjo in čim manjšim mučllom.
Imamo športnike, kri razpolagajo s celim arze-nalom ribolovnega pribora. Njegova vrednost gre v težke tisočake, a ponosen je nanj tudi takrat, ko je z ribolovom ze prenehal. Od Petrovega blagra mu je ostala le še veščost. Roka mu je okorna, leta mu ne dopuščajo več one vztrajnosti ob bre&inah, oko mu peša. Ribji pohodi postajajo redki, a ponos mu ostane in veselje, če dopoveduje svoje prigod-be in. svoja izkustva svojim naslednikom, mlajši generaciji.
Ravno na razstavah imamo često priliko, opazovati izkušene ribiče, kako verno jih zanima ta ali ona novost, ki naj nadomesti in prevrne leta in leta dobro preizkušena sredstva za lov na to ali ono vrsto ri'b.
Velesejmska razstava, ki jo priredijo naši ribiči, bo nudila zanimivosti dovolj za vsakega, naj si bo novinec ali poklicni ribič. Vsak mora priti na svoj račun. Petrov blagor tudi na ribarski razstavi.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71 den., agrarji 40—41, vojna škoda 351—354, 12. 355-356 (355, 356), 6% begi. obv. 63 bi., 7% Bler. pos. 56 den. — Delnice: Priv. agrarna banka 215—219, Osj. sladk. tov. 110-136, Bečkerek sladk. tov. 750 bi., Osj. livarna 145 bi., Impeks 50 den., Trboveljska 70—80.
Belgrad. Drž. papirji: 1% invest. pos. 72 den., agrarji 42 zaklj., vojna škoda 350—352 (351), 12. 353.50—355 (355.50, 353), 6% begi. obv. 61—62 (61.50), 8% Bler. pos. 66.50 bi., 7% Bler. pos. 59 bi., 7% pos. Drž. hip. banke 70 bi. — Delnice: Narodna banka 4120 den. (4120), Priv. agr. banka 215—217.50.
Žitni trg
Novi Sad. Koruza: bč 91—93, bč. okol. Sombor 92—93, bn. 86—88, sr. par. Indjija 91—93, bč. ladja Sava 94—96, bč. ladja Tisa, Donava in Begej 95—97. - Fižol: bč., sr. beli brez vreč 2% 140-142.50, bč. beli brez vreč ladja 145 do 147.50. - Otrobi : bč., sr. 74—76, bn. 72—74, bč. ladja 91—93. - Tendenca vzdržana. Promet: srednji.
Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 102 do 106, gbč. 107—110, srem. 104—107, slav. 105-108, ban. 105—107.50, bč. in ban. potiska 117.50—120. - Rž: bč. 85—87.50. - Ječmen: bč. in srem. 63—64 kg 104—106, bč. pomlad. 67—68 kg 120 do 125, bar. 120—125. - Koruza: bč. sr. žel. pr. 91—93, bč. kanal ladja 93—95, bč. ladja Donava in Tisa 96—98. - Moka: bč. Og in Ogg 185—205, št. 2 165—185, št. 5 145—165, št. 6 120—140, št. 7 105—110, št. 8 105-107.50. - Otrobi 74-76. -Fižol: bč. uz. 140—145. — Tendenca neizpreme-njena. Promet: 100 vagonov.
Spod
Gradjanski: Primorje
V nedeljo borba za prestiž med našim in zagrebškim nogometom
Zagrebčani, v prvi vrsti seveda Gradjanski, se zavedajo važnosti izida te tekme. Toda v enaki meri se morajo tega zavedati i naši fantje in — naše športno občinstvo! Zato so »purgerji«, kot smo do-znali, pridno vežbali zadnji mesec pod vodstvom angleškega trenerja. V Ljubljani nastopijo v svoji najmočnejši postavi z internacionalcem Živkovi-čem, z mladim, izredno talentiranim napadalnim igralcem Antolkovičem in kakor se sušlja, še z nekaterimi novimi silami, ki baje že imajo pravico nastopa za Gradjanski v prvenstvenih tekmah.
Zaradi tega polagoma na srce našim fantom, da od prvega trenutka do konca tekme zberejo vse svoje sile, se vržejo v borbo z elanom in voljo. Po zadnji tekmi Haška v Zagrebu so nas začeli Zagrebčani — ponovno — podcenjevati v nogometu. Fantje, na vas je, cLa pokaže te, da ni tako! Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu.
Predtekmi: Mars : Svoboda in Primorje : Dobrna (Trbovlje).
Za nedeljsko tekmo med navedenima kluboma je določen za sodnika g. Kap iz Sarajeva, za njegovega namestnika pa g. M. Popovič iz Belgrada.
Na balkanske igre
Danes in jntri popoldne bo dosežen višek.
Danes je drugi dan V. balkanskih iger, julri pa zadnji, ki bo dosegel v vsakem pogledu višek. Zanimanje raste z dneva v dan, kajti moči Grkov in Jugoslovanov so tako zenačene, da bodo potekale borbe v posameznih panogah v največji napetosti. Prvi dan je prinesel zmago Grkom, toda danes in jutri so pa na vrsti discipline, v katerih ima uaša reprezentanca velike izglede ne samo za dober plasma, temveč tudi za zmago. Poleg tega pa so to discipline, ki v lahki atletiki najbolj vlečejo. Med najzanimivejše smemo šteti balkansko štafeto ter štafeto 4X100 m, ki bo že zaradi tega mnogo pridobila na svoji zanimivosti, ker zaključi letošnjo balkanijado. Zelo interesantni bodo dalje teki na 5000 in 1500 m ter maratonski tek. Oni, ki ljubijo skoke, bodo prišli na svoj račun pri skoku s palico, kjer se bo Bolgar Dojčev močno pribhžal znamki 4 m. Sploh bodo vse točke zelo zanimive in vseskozi napete, zlasti tedaj, če bosta Grčija in Jugoslavija v vodstvu zelo blizu skupaj in če bi imele zadnje ali celo šele zadnja točka prinesti definitivno odločitev.
Letošnje balkanske igre so že takoj ob svoji otvoritvi pokazale, da to ni samo največja lahkoatletska prireditev, ampak največja športna prireditev sploh, kar smo jih doslej imeli v naši državi. Velikanska udeležba, svečana otvoritev in lepi re-
zultati so že preteklo nedeljo pokazali, da bodo letošnje balkanske igre razen udeležbe (kajti v Atenah je bilo nad 750.000 gledalcev, pri nas pa le nad 20.000) v vsakem pogledu prekašale vse dosedanje prireditve na Balkanu in da so nekateri rezultati že na evropski višini. Ogromen napredek imajo zaznamovati prav vsi balkanski narodi, tako da lahko računamo, da bo minula samo prihodnja svetovna olimpijada, ki se vrši čez dve leti v Berlinu brez vidnejših uspehov balkanskih narodov, dočim bo na bodočih resno posegal vmes tudi Balkan.
Vznemirjenje radi štaiete 400 m se je poleglo
Z rešitvijo o diskvalifikaciji so Grki zadovoljni.
Jugoslavija in Grčija brez točk
Razburjenje, ki je nastalo zaradi štafete 4X400 metrov tudi izven športnih vrst, se je poleglo. Tekmovanje se bo danes nemoteno nadaljevalo in borbe obetajo biti najzanimivejše, kajti Grki in Jugoslovani bodo napeli vse sile, da zmagajo. Diskvalifikacija grške štafete je odvzela Grkom dragocenih šest točk, naša štafeta, kaleri je bila v smislu mednarodnih pravil priznana zmaga, pa je prišla na prvo mesto. Toda na seji medbalkanskega odbora je odločil vrhovni sodnik, predsednik JLAZ g. Velj-ko Ugrinič, da se tudi Jugoslaviji ne prizna teh šest točk. S tem činom smo dokazali, da nam ni za rekorde in točke, ampak da nam je olimpijska ideja in balkanske igre daleko več. S to odločitvijo, ki je presenetila vse delegate, so bili zadovoljni tudi Grki in igre se nemoteno nadaljujejo ob sodelovanju vseh balkanskih reprezentanc.
Stanje točk je sedaj naslednje:
1. Grčija 51; 2. Jugoslavija 39; 8. Romunija 23; 4. Bolgarija 13; 5. Turčija 11; 6. Albanija 3.
Otvoritveni turnir SK Reke
Danes ob 2 prične mladinski turnir, in sicer s parom Korotan : Reka I, ob 3.20 Slovan : Reka II, ob 4.45 zmagovalca. Vstopnine ni.
V nedeljo ob 8 prične glavni turnir s parom Jadran : Reka, nato Grafika : Mladika in ob 10.45 zmagovalca.
Glavni turnir začne ob 2. Otvori par Jadran : Reka, sledi ob 3.25 Ilirija : Slovan in ob 4.45 zmagovalca. Oba nedeljska turnirja se bosta vršila v znamenju boja za krasna pokala, katera daruje g. Rudolf Zalokar, tovarnar na Viču.
SK Ilirija (nogometna sekcijo). .Tunlorji igrajo Jutri ob 10 z zmagovalcem tekme Reka—ttermes. Zato nn.l bolo ob 9.30 v garderobi: Kroupa, Sriinšek, Mtiller, Cvirn, G ogulil, Eisclt, Eržen, Aljančič, Seagnettl, Rili-ter, Erber, Pere. — Ob 8 pa naj so Javijo istotum: Sin-glster, Vodnik,	OliiSič, Marinko, GorMč, !>?ž
man, Volk, Cvirn, Dergiuie, Kroupa TT., Škoporc. Do-finitivna sestava ue odredi na licu mesta.
Deška
športna obleka že od
Din 60*-
Marlnartka obleka od
Din 90°-
kadet obleka od
Din 210'-
PrekttCna American obleka od
m 190"-
PRVI KORAK
V ŠOLO
Katero materino srce si ne želi pri tem, da vidi svojega miljenca v novi, lepi obleki?
Naše nizke cene omogočajo to vsakomur!
Selo-kostlm od
Din 60*-
Pump-hlače od
Din 70'-
Posebne hlače od
Din 30'-
Marlnarski BOY-plaiček od
Din 190%
Hubertusi od
Din 160"-
TIYAR
OBLEKE ZA V
Kolesarsko državno prvenstvo na dirkališču
Za nedeljo, 9. septembra je kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije odredila, da izvede letošnje kolesarsko državno prvenstvo nu dirkališču «Hermesa« v Ljubljani. Da bi bila prireditev bolj -zanimiva, je prireditelj določil, da ne razen sprintorskih, skupinskih, parnih in dirk 'Z motornim vodstvom, vključi v program tudi medmestno zasledovalno dirko moštev Zagreba in LJubljane, ki naj bi se boril! nu razdalji 30 do 40 krogov. Ker zahtevajo te vrste dirk dokaj vztrajnosti, bodo moštva sestavljena i'z najboljših cestnih dirkačev, kajti le-ti lahko z uspehom posežejo v borbo. Izločilne dirke sprinterjev (dirkačev aa kratke proge) se bodo izvajale najbrž že dopoldne, medtem ko se bo poi>oldne nadaljevalo s finali ln z drugimi »porednimi točkami. Kakor se vidi, bo ta vrsta državnega prvenstva res zanimiva posebno za ljubljanske ljubitelje kolesarstva, saj je letos prvič, da se je zveza kolesarjev Jugoslavije podala g to prireditvijo v LJubljano. Pa tudi, če bi prej kdaj to hotela, bi zveza tega ne mogla pri nas izvesti, ker ui bilo za to pripravnega prostora, s katerim je pa zdaj s «Hermesovo« požrtvovalnostjo ustreženo tako kolesarstvu kakor tudi inotoristikl. S podrobnim sporedom prireditve se še oglasimo.
★
Odbor za izvedbo juniorskih pokalnih tekem. Namesto zadržanega g. Galiča se naproša, da vodi tekmo Ljubljana—t g. Ehrlich. Opozarjajo ue klubi: Hermes— Reka in Mladika—Jadran, da morajo odigrati danes Izločilne tekme, in sicer Mladika—Jadran ob 17 na Ko-deljevem, Reka—Hermes pa ob 17 na Reki.
SK Korotan (Ljubljana). Drevi ob 20 izredna seja odbora (lahkoatletske, sekcije), na katero se vabijo vsi odborniki. Gotovo in točno! — SmuSaraka sekcija. Jntri ob 10 ima smučarska sekcija svoj rodni letni sestanek, ki je za vse člane obvezen. Prijatelji vabljeni! Smuk!
Športni dan SK Javornika. V nedeljo, 2. septembra se ponovi na Rakeku že devetšč športni dan SK Javornika. Letošnja prireditev bo zanimivejša od vseh dosedanjih, saj bomo videli na b t ar tu Iahkoatlete iz vse Notranjske. Vodstvo kluba se je potrudilo pridobiti k ; sodelovanju tudi nekaj članov ASK Primorja iz. Ljub-! IJane, znanih po uspešnih nastopih v Avstriji in Ro-j rnuniji. Domači fantje se vestno pripravljajo, šo uaj-I bolj so podkovani v tekih. Po dovršenem lahkoatlet-1 skem programu odigra nogometno moStvo SK Jaror-! nika prijateljsko tekmo s SK Zalog.
Šport v Celju. SK Olimp priredi jutri svoj športni | dan. Ob 9 bo lahkoatletska tekma, ob 14 predtekma , mladinskih moštev, ob 15 predtekma rezerv, ob lfi.30 tek na 200 m, nato pa glavna tekma med SK Rapidom iz Maribora in SK Olimpom. V odmoru glnvne tokme bo štafeta štirikrat 100 m. Vso prireditve bodo na Glaziji.
Mamila
je za dame Mamila je za gospode Mamila ,ie za otroke Mamila ohranja in
dela kožo zdravo, svežo in gladko.
Mamila zdravi lišaje, mozolje, maščobni ali pusti lesk, vnetja, žulje, ture, opekline, rane itd.
Škatljica i0 Din	Dobi se povsod/
Razpošilja lekarna J. Oblak - Št. Vid nad Ljubljano
Glav. zaloga za Ljubljano: >Vonus« pred pošto.
KUBANV-JEV MATE ČAJ
tirani ter KrepCa živcc m mišice. Fo»pii-Sujc prebavo, dela apetlt, regulira delovanje srca In ledvlr. Kdor ga redno pije, se mu nI bati ne glhta ne revme. Dobi sc v vseh lekarnah v originalnih zavojih po i »in 15 —. ali pri zastopstva: Lekarn« Mr. Mlllvoj Leoatek, Ljub-Ijana, Ratljeva c. 1, ako pošlielc v naprci Din IS —. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga rodno!
Nogavice - rokavice
kompletne potrebščine za krojače in šivilje,
nadalje
bogata zaloga žepnih robce?, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
najnižjih cenah
pri tvrdki
osip Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
I1 strojno litino
v kosih, ki se dajo lahko razbiti, takoj kupimo. Ponudbe z navedbo količine na
Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana
BODITE PREVIDNI PRI OTROCIHI
ln čim opazite na otrocih najmanjie nerazpolo-ženje in potrtost radi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličko praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja.
»Magna« praiek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din.
(Rej. S. br. 4788/321
Razglas o licitaciji
Uprava občine Medvode razpisuje za oddajo gradbenih del za preložitev občinske ceste in zgradbo občinskega mostu čez Soro ob papirnici v Goričanah, ponovno I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. septembra 1934 ob 11 dopoldne v uradnih prostorih občinske uprave v Medvodah.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna Din 436.382.02.
Predpisana kavcija znaša 44.000 Din za naše in 88.000 Din za tuje državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti plačilu 300 Din med uradnimi urami v pisarni občinske uprave v Medvodah.
Podrobnosti razpisa so razvidne z razglasa o licitaciji v »Službenem listu« kralj, banske uprave dravske banovine in v uradu občinske uprave v Medvodah.
UPRAVA OBČINE MEDVODE,
dne 31. avgusta 1934.
Juvan 1. r., delovodja. Šušteršič 1. r., predsednik.
Stran 8.
,SI,OVENEO dne 1. septembra 1034.
Sfev m
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soku beseda Din 1'—; ženltovanjiki oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali ogla* Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naroČilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka pelltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloiiti znamko.
(lužbodobe
Poslovodklnjo
sprejme Kmetijsko društvo v Dobrničah v svsjo prodajalno. Nastop takoj. _(b)
Izurjene pletilje
sprejme M. Rozman, Gosposka 4/1._(b)
Servirarico
perfektno, zmožno nemščine, išče restavracija Hotel Štrukelj.	(b)
Gospodične
se sprejmejo na dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9925. (u)
Najbolj uspešen in strokovno najboljši je
trgovski tečaj
Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani, Kongresni trg 2/II. Centrum mesta, odlični profesorji, nizka šolnina.	(u)
IF3fH5f
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje z dobro oskrbo in skrbnim nadzorstvom. Nižje-šolcem pomoč pri učenju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9853.	(D)
Odličen nčenec
II. razr. meščanske šole išče poceni stanovanje in hrano; bi poučeval. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9857.	(D)
Dva mlajša dijaka
ali dijakinji sprejmem v sredini mesta v vso oskrbo po zmerni ceni; vestno nadzorstvo, na željo nemška konverzacija. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9947.	(D)
Nižješolca
sprejmem k svojemu sinu odličnjaku radi družbe v popolno oskrbo v centru mesta, kopalnica, nadzorstvo pri učenju, najemnina nizka. Naslov v upr. »Slovenca« pod 9897. (D)
V Celju
se odda s 1. oktobrom ti. trisobno stanovanje s pri-tiklinami. Vprašati v pisarni Združenja trgovcev, Razlagova ulica 8. (č)

t>oo
Iščem
svojo hčerko višje-šolko stanovanje z dobro hrano v Ljubljani pod strogim nadzorstvom. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9889.	(D)
Dijakinjo
sprejme samska gospa v sredini mesta. — Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod št. 9937.	(D)
Prodam knjižico
Kmečke posojilnice ljubljanske, 22.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9935._(d)
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske za 400.000 Din prevzamem proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prvovrstno kritje« št. 9944.	(d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d)
Stanovanja
Štirisobno stanovanje
mirno, oddam s 1. sept. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9938.	(č)
Solnčno sobo
udobno, z balkonom, takoj oddam solidni stranki. Bleiweisova c. 9/11., levo.	(s)
Sostanovalca
takoj sprejmem. Ulica na Grad št. 7.	(s)
Opremljeno sobico
poseben vhod, takoj oddam. Cesta v Rožno dolino št. 11.	(s)
Vnajevn
Mesarija
na prometnem kraju se vzame v najem, eventuelno kupi. Ponudbe na P. Godec, Teharje.	(m)
Objave
Zahtevajte cenovnik!
Mesarji, restavraterji, gostilničarji, lastniki menz, peki, slaščičarji dobe brezplačno najnovejši cenovnik, ako ga zahtevajo. Prvovrstno blago po ugodnih cenah
Ljudevit Misner
veletrgovina z železom Ognlin (Savska banov.)
Posestva
iimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimi
Droben oglas v »Sittvfneu« posestvo ti hitro proda; če ie nt x gotovim denarjem pač kupca ti t kniiiieo da. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimimiiimi
Posestva, graščine,
hiše, vile, gostilne, tovarne (Kranjsko, Štajersko) prodaja Realitetna pisarna, Ljubljana, Wolfova 1. Posreduje obrtne lokale, stanovanja, mesečne sobe itd. (p)
f^mAMFIimHmUB
Šolske torbice,
aktovke, nahrbtnike itd. priporoča v veliki izberi ter po nizkih cenah Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1)
Dobro tn poceni
se oblečete pri Preskariu. Sv Petra cesta 14.
Krasen šivalni stroj
v omari in čevljarski le-voročni stroj ugodno naprodaj. Na ogled pri tv. Ivan Jaz in san, Ljubljana, Gosposvetska 2. (1)
Gospodinje,
gostilne, obrtniki
ne zamudite ugodne prilike! — Radi izpraznitve zaloge prodaja iz skladišča Stanko Florjančič, železnina. Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah Vhod v skladišče skozi
dvorišče.
(1)
Kdor primerja kvaliteto In ceno
knpite samo pri
S. Rebolj & drug
Ljubljana, Gosposvetska 13. Kotau, Šivalni stro|l, otročki In igralinl vozički, IrlolklJI Itd.
Sode
od 3 do 5 hI, že rabljene, proda Hotel Štrukelj. (1)
»Harley Davidson«
dobro ohranjeno motorno kolo s plačanim davkom za celo leto, prodam za 4500 Din. Kamniška 25. f
II
Pohištvo
i
Kompletno spalnico
poceni proda Mrhar, mizar, Stanežiče 21, Št. Vid nad Ljubljano.	(š)
Glasba
Koncertni klavir
(Stutzfliegel) znamke Lu-nar, polangleška mehanika, v zelo dobrem stanju zaradi selitve ugodno naprodaj. Ogleda se ga na Vrhniki št. 13.	(1)
Prodamo posestvo
v Spodnji Šiški: glavno poslopje (bivša šola), skladiščno poslopje, garažo, lope, drvarnice, vsega 760 m2 zazidane ploskve ter ograjeno dvorišče. Primerno za vsak obrat, javni zavod ali stanovanja. Kupnina v prevzemu hipoteke in gotovini V hranilnih knjižicah 30% več. Konzumno društvo Ljubljana, poštni predal štev. 72.	(p)
Gradbeno parcelo
lepo, prodam pod Šmarno goro v Tacnu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9911.	(p)
Visokopritlična hiša
naprodaj. Zg. Šiška 202. Ugodna cena.	(p)
Stavbne parcele
na Vodnikovi cesti 84 v Zg. Šiški naprodaj. Pesek za zidanje se dobi na parceli.	(p)
za dimnice in drugo mehko opremo mora biti ■ ll l/A obdelana s specijalnimi stroji. Tako obdelana JLli M/j« žima odgovarja vsem higijenskim zahtevam, ni mnstna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka
I. HNiriC Slrališcc pri Kranlu
Na velesejmu paviljon „F"
MEDNARODNI VELESEJEM V
PRAGI
OD 2.-9. SEPTEMBRA 1934
OSREDNJI TRG
čeboslovaške eksportne industrije Pojasnila in legitimacije daje:
ALOMA C O M P A N Y
LJUBLJANA - Aleksandrova cesta 2 ČE H 0 S LOV D Š KI KONZULAT
PUTNIK, Ga jeva ulica za nebotičnikom
50% železniški popust na Čehoslovaškem' 25—33°/o po inozemskih železnicah, plo-vidbah in zračnem prometu
STARŠEM!
Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, »Energin« za iača-nje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličke na dan.
»Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskih steklenicah. Steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnfak, lekarnar, Sisak Varujte ee potvorbl
Zaščitni znak
V globoki žalosti naznanjam, da mi je po kratki, težki bolezni danes ob 3 zjutraj umrla sestra, gospodična
Josipina Majsel
učiteljica v Rogaški Slatini
Pogreb drage pokojnice se bo vršil iz hiše žalosti v Rogaški Slatini dne 2. septembra ob 16 na pokopališče pri Sv. Trojici.
Rogaška Slatina, dne 31. avgusta 1934.
FRANC MAJSEL
Alja <Rahmanova:	17
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske žene
Ves prosti čas, ki nama z 01 mar jem preostaja, porabiva za pripravo na državne izpite ,zakaj trdno upava, da 6e nama vendar enkrat posreči, da prideva v vseučiliško mesto. Knjig imava na srečo dosti, kajti tukajšnja študijska knjižnica je razmeroma bogata filozofskih in filoloških del. Težko pa je dobiti papirja. Nikdar se v Rusiji ni toliko pisalo kot zdaj, ko je skoraj v vsaki hiši urad in je za vsako pod vzet je treba posebnega potrdila. Vrhtega se vse te oblastvene listine pišejo na tako slab papir, da se kmalu razcufra, čim ga večkrat zganeš ali razganeš. Da je nedostatek papirja še večji, se uporabljajo vse vrete papirja tudi namesto cigaretnega papirja. Na baraholki lahko razmeroma poceni kupiš starce knjige, časopise itd., ki jih ljudstvo rado kupuje v to svrho. Da bi se preskrbela s papirjem za pisanje, sem šla včeraj tja in kupila za tisoč rubljev ogromen sklad aktov, ki so se nekoč nahajali v nekem župnišču in so skoraj vsi popisani samo na eni strani.
28. februarja 1921.
Oče 6e je vrnil. V tem času, ko je bil izgnan, se je tako spremenil, da smo ga v sključenem 6tarčku komaj zopet prepoznale. Roke se mu tresejo, lasje so beli In na obrazu se mu izraža otro-šlka neokretnoet...
Stepan Petrovič Je bil mož-beseda, oče je zopet pri nae. Toda čudno, ne on ne mi ne kažemo pravega veselja. Ali 6ino se morda že odvadili veselju?
Oče molči kot vedno, kadar doživi kaj hudega. Niti besedice ni črhnil doslej o tem, kako se mu je godilo v izgnanstvu. Cele ure presedeva ob ognjišču in molči. Spominja me vijoline, ki eo se ji potrgale strune.,.
0. marca 1921.
»Danes si zopet dobila šesl pisem, AljaU je rekel Otmar. i Vsak dan prejmeš najmanj tri pisma. Ali na vsa odgovoriš?«
»Kakopak! Pisma, ki jih dobivam, so taka, da moram na nje odgovarjati. Tole pismo na primer, glej, je od štirinajstletne deklice, ki jo je gostač, častnik, kakor pravi tukajšnje ljudstvo, pokvaril. Hotela 6e je končati, pa so jo rešili; zdaj sovraži svojo mater in ji oponaša, da je ona kriva. Prepričana je, da je njeno življenje za vedno izgubljeno in jaz jo moram prepričati o nasprotnem, da kljub 6voji ,sramoti' še vedno lahko postane cel človek.«
»In ti veruje?«
»Seveda mi. Seznanila sem se z njo v knjižnici, kjer sem prej služila. Imenuje me svojo prin-cezinjo in me nadvse ljubi. Živi samo v mojih pismih. Prav v teh letih je silno važno, da ima človeka, ki mu lahko zaupa. — In tole pismo, glej, je od štirinajstletnega dečka, ki sem ga tudi v knjižnici spoznala. Piše skoraj ko odrasel, vedno mi piše, koliko trpi v svoji samoti. Veš, zakaj vsi ti ljudje pisarijo ravno meni? Ker nikoli nikogar ne obsojam — to mi niti na misel ne pride — ampak ga skušam razumeti... Katoliki imate čudovito napravo, spoved; vsak človek čuti v sebi nagon spovedati se. Na koga naj se obrne? Na tiste, ki jih ima vsak dan okrog sebe? Ti so navadno zadnji, ki bi se jim hotel spovedati, najlaže se spove takemu človeku, ki ga vidi samo enkrat v življenju.«
»In od koga je to debelo pismo? V njem mora biti najmanj življenjska izpoved celcga bataljona!«
»Od starega moža, ki" nima nikogar na svetu.«
»Dobro, to končno že razumem. Ljudje ti pišejo spovedi. Ti jim pa odgovarjaš na vsako pismo. Kaj jim pa pišeš, saj ti mora nazadnje poiti snov?«
»Kaj še! Zanimam se vedno za to, kar človeku v danem trenotku dela skrbi in ga muči. Vsak
človek, ki ga kaj teži, je v pravu, to je moje izhodišče. In potem skušam v njih obuditi vero v same sebe. Saj ljudje večinoma ne slutijo, koliko osebnih, neprenosljivih vrednot je v njih!«
»In vsa ta pisma te zanimajo?«
»Pa še zelo! Zanimajo me namreč vsi ljudje. Ti niti ne slutiš, koliko osamljenih ljudi je na svetu. Skoraj vsak človek je osamljen, tudi tisti, ki ljubi, in tisti, ki je ljubljen. Prepričala sem se o tem. Skoraj vsi ljudje žive kakor v puščavi, kakor v brezzračneni prostoru. Vse življenje koprne po človeku, ki bi se mogli z njim popolnoma spojiti, pa le maklkateTi ga najdejo. Ni vsaka tako srečna kakor jaz...«
»Ali si ti tudi taka pisma pisala, kakršna prejemaš?«
»Jaz? Ne. Ljudje ne potrebujejo moje izpovedi, ne zanima jih prav nič. Nikdar ne vpraša nihče za me, tudi tisti ne, ki me ljubijo. Vsi menijo, da sem premočna, da bi morala iskati kake opore. Toda prav tako zvani močni ljudje večkrat bolj koprne po opirajoči ljubezni nego šibki. Šele zdaj sem prav doumela, ltalko sem bila osamljena in koliko sem trpela zaradi osamljenosti, zdaj, ko je minila za vedno, ko sem srečna, da imam tebe!«
7. marca 1921.
Danes sem prejela povsem nepričakovano pismo od profesorja Aleksandrova, ki sem v njegovem seminarju na irkutskem vseučilišču delala na ruski književni zgodovini. Med drugim piše:
»... Dolgo sem pozvedoval za Vami, da sem zvedel Vaš naslov, zakaj takrat ste tako hitco in nepričakovano izginili iz frkulska. Končno sem zvedel, kje ste, in zdaj hitim, da Vam sporočim veselo vest. Posrečilo se mi je doseči, da ste imenovani za mojo prvo asistentinjo. V začetku semestra pridem v E. in dobim tam stolico za rusko književnost. Pospravite torej hitro, kar imate, in se peljite v E., jaz pridem kmalu za Vami. Stanovanje bo preskrbljeno ...«
Nekajkrat sem prebrala pismo in bridkost me je prevzela. Moja želja, ki sera jo tako dolgo, še kot dekle, gojila, se bo nenadno uresničila: pridem naj na vseučilišče! Da, pridem naj — toda ne smem! Svojih staršev ne smem ostaviti zdaj, v teh strašnih okoliščinah!
Samo Otmar ju sem pdkazala pismo; starši ne smejo nič vedeti o tem. Nemogoče bi jim bilo, pustiti naju v E., toda bilo bi jim tudi neznosno težko, sprejeti od mene to žrtev.
10. marca 1921.
Razstava je urejena; predvčerajšnjim so jo odprli. Uspehi so zazdaj zelo zanimivi im za moje sodelavko komunistko zelo porazni. Pred lepaki, ki pojasnjujejo zgodovino komunizma in delavke, se skoro nikdo ne ustavi. Vsak pa 6e zelo zanima za lepake, ki kažejo psihologijo in fizijologijo žene. in podobne snovi.
»Tovarišči,« vabi konranistka obiskovavke, »poglejte, prosim, ta lepak, ki vam tako nazorno podaja razvoj komunizma!«
»Oh, po pravici povedano, site smo jih že do grla,« so odgovarjale delavke, »povsod, v vsakem ,rdečem kotičku' jih že imamo!«
Enako je s knjigami. Propagandna knjiga se skoraj ne bere, večinoma se zanimajo za vprašanja, ki s propagandno svrho razstave niso v neposredni zvezi. Okrog mize, ki je na njej razstavljena »Fiziologija žene«, je taka gneča, da je težko priti blizu.
Zvečer smo morale napisati statistiko obisko-vavcev na predpisane obrazce. Komunistka je navedla, da je 31 bravk zahtevalo propagandno čtivo, dočim sem jaz imela številko 459. Zavjedujušči je gledal zamišljeno, si grizel nohte in končno rekel:
»Aleksandra Lvovna, to ne gre. Stvar moramo preeukati. Saj ne boste ugovarjali, če številke enostavno zamenjamo. Zapišemo torej, da je bila pred komunističnimi propagandnimi lepaki ves dan velikanska gneča, da je propagandno čtivo zahtevalo 459 bravk, ostalo pa le 81.c