240. številka. Ljubljana, v četrtek 17. oktobra 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI VARODL ishaja v«ak dan »večer, i-.iw.fii nedeljo in prpmike, ter velja po pofiti prejt-man za avstro-ogerske doftela r.n vao leto 16 gld., za pol lota 8 gld.. za Satrt leta 4 gdd., za jeden BlMoc 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom ca vse loto 18 gld., za tctrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10£kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta — Za tuje deccle toliko vefl kolikor poštnina znaša. Za oznanila placnje so od stiriotopno petil-vrate po 6 kr., ce se Cznatttlo jrdeokrat t-'ka, po 5 kr., fio se dvakrat, in po 4 kr., fce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae itvolA frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 18, Upravnifitvn naj bo blagovolijo pošiljati DfoSninj), reklamacije, oznanila, t. j. voe administrativne stvari. Ljubljanski knezoškof pa volitve. h. Objavili smo včeraj .opomin", s katerimi je posegel knezoškof Jakob v agitacijo za deželno-zborske in druge volitve. Prvi občutek, katerega je nam posvetnjakom obudil ta pastirski I (»t, bilo je pomilovanje, iu sicer ne pomilovanje njegove vsebine, ampak pomilovanje tistih, kateri so s to enuncijacijo na laž postavljeni iu sicer prav trdo postavljeni! Kolikokrat so nam „Slovenčevi" pro-roki s svetnhlinskim prepričanjem zatrjevali, da je knezoškof ljubljanski tista vzvišena in prevzvišena oseba, katere nog se nikakor ne dotika politični razpor v naši deželi, in da samo liberalna hudobija zamore o njem pisati, kakor o kakem tkalci, ki predeva umazane niti politike? V zasebnih in javnih krogih so nas isti preroki zaklinjali: „ pustite škofa v miru !u — in govorili so nam o njem, kakor o pobožnem puščavnikn, kateri se komaj zavedu, da v deželi vihra politični prepir, in kateri torej nikakor ne more biti odgovoren za to, kakor po listih in shodih nete ta prepir njegovi podložniki. In kakšna zamera se je še nedavno brala na obrazih Škofovskih zagovornikov, ko smo sodili, da je v imenu knezoškofa Jakoba dobil gospod Koblar tisti „dober svet", naj ne pojde govorit na starotrški shod! Vse je moral vzeti na svoji rameni neki drug gospod kot privatna oseba, samo da se je obvaroval nepolitični — kdo se ni sinijal '? — značaj gospoda knezoškofa samega? In konečno (predalječ bi zašli, če bi hoteli vse prikrivanje škofa v politiki razodeti!), kako so bili prvaki .Slovenčeve" stranke razsrjeni, kedarkoli se jim je očitalo, da morajo plesati tako, kakor jim škof gode, in da postanejo tudi očividne ničle, če jih izpusti iz svojega prsta sedanji škofovski voditelj! Slehamo svojo zavisnost od knezoškofa Jakoba so tajili in s prirejeno si nadutostjo so skušali raspršili vsak sum, da bi sploh kak škof smel in mogel biti njihov politični voditelj. Sedaj se je vse to zanikanje in prikrivanje od „Afričanka". (K jntrilnjl premieri.) Jedno najznamenitejših del slavnega Meyer-beerja, po V8em svetu znana krunna opera .Afričanka", pela se bo jutri prvič na slovenskem odru. Meverbeer se je rodil dne 5. septembra 171)1. leta v Berolicu. Njegov oče je bil jako imovt bankir, žid, a prijatelj glasbe in je z veseljem zapazil izredno nadarjenost svojega sina za glasbo. Skrbel je, da je mali Jakob dobil dobre učitelje glasbe. Ti so dosegli Čudovite vspehe. Ko je bil Jakob Meverbeer star devet let, je bil najboljši igralec na klavirju v celem Berolinu. Še jako mlad je priobčil Meverbeer svoje prve skladbe, mej njimi kantato „Bog in narava". Veliki vojvoda darm-stadtski ga je imenoval dvornim komponistom, a Meverbeer ni ostal dolgo v Darmstadtu nego se preselil v Monakov, kjer je spravil prvo svojo opero „Jeftova hčer" na oder. Star je bil takrat šele 18 let. Z Monakova je Sel na Dunaj, od tod pa v Benetke. Seznanil se je natančnejše z italijansko glasbo in posnemajoč največ Rossinija zložil več oper, katere so se z velikim uspehom predstavljale po vseh večjih italijanskih glediščih, mej njimi tudi I. 1824. opero „11 crociato in Egitto". Ta strani „Slovenčeve" stranke izkazalo za vsakogar kot slepilo in sleparstvo. Kar so v politiki in blizu nje stoječi možje že davno vedeli, da namreč knezoškof Jakob maže glavno kolo „Slovenčeve" politike in agitacije, to je oznanil „urbi et orbi" on sam z najnovejšim .opominom". Gotovo bi prvaki pri „Slovencu" bili utajili tudi ta politični čin gospoda knezoškofa, akoravno jim pride tako prav, kakor mana Izraelcem v puščavi. Kompromittije jih na dve strani. Prvič jim dokazuje pred svetom, da so dosledno tudi tukaj zavijali resnico, ko so leta in leta trdili, da imajo od škofa nezavisno, narodno politiko, in da pri zapostavljanju duhovnikov, kateri niso trobili v njihov rog, niso imeli oziri na poli-litično delovanje iz prepričanja nikakega upliva. Drugič pa bi radi skrili ta opomin, ker jih mora biti sram v dno njihove duše. Nočemo rfči, da zato, ker jim je knezoškcf vzel iz rok poglavitne vajeti volilne agitacije in tako oškodoval njihov ponos, njih znano samoljubje. Pač pa je nekaj dru-zega. Kaj hoče .opomin" ? Z vsakim stavkom meri naravnost v to, da, kolikor je le duhovščina v stanu, odstraniti, naj skuša vse zapreke, ki se zoperstavljajo deželnozborskim kandidaturam „Slovenčeve" stranke. Knezoškof Jakob je pritekel tej stranki na pomoč z vso svojo višjepastirsko silo, ker dobro pozna razmere, da brez najsdnejše agitacije ni misliti na poveličanje take stranke v deželnem zboru. In da se, vender nekaj upanja izpolni, radi tega je bilo treba izdati „opomin", katerega ne sme noben duhovnik prezreti, kdor noče biti kriv „prezirane pokornosti" in „siino grdega pohujšanja" ! Da, to so tiste kazni, ki naj varujejo posest „Slo-venčevih" privileg:rancev in — to bodi njih moč, ker druge vredni in sposobni niso! Hvalo za to škofovsko priznanje, mi smo ga veseli, — da nam je dalo priliko pomilovati ! Knezoškofov „oporom" je ohrojen proti celi narodni stranki in proti koncu zlasti ponavlja dokaze višjepastirske spravoljubivosti nasproti našim listom. Nič za to! Vsaj vemo sedaj vsi, pri čem smo! Svoje somišljenike iesno pozivamo, naj ta opera se je vzprejela tudi za veliko opero v Parizu in Meverbeer je bil povabljen, naj pride sam u pri zorit svoje delo. Meverbeer se je temu vabilu odzval in se preselil v Pariz, kjer je ostal do svoje smrti. Umrl je dne 2. marca 1864. 1. V Parizu je Maverbeer neumorno delal in si 1. 1831. z veliko opero .Robert le Diable" pridobil prvenstvo mej vsemi opernimi skladatelji na svetu. To si je utrdil z opero „Les Hugenots", katera se je prvikrat predstavljala v Parizu 1. 1836. ter z operama .Le Propheto" in „L' Africaine". Maverbeer je zložil sicer še več drugih del, a tako kakor te štiri opere se ni občinstvu nobena prikupila ker tudi nobena ni tako znamenita. Te štiri opere so stalno na repertoiru vseh dobrih gledališč, to so štirji biserji svetovne glasbene literature, neminljivo muzikalne vrednosti in krasote. „Afričanka" se zlasti odlikuje po bogatih melodijah in po svojih muzikalnih in dramatičnih efektih. O glasbeni vrednosti te slavne opere pisali bomo po predstavi, tu naj le podamo vsebino dejanja. Dejanje opere se vrši v petnajstem stoletju v Lizboni in na vzhoduoafriškem obrežju. Prvo dejanje. Ines, hči admirala Don Diega pride, v admiralsko posvetovalnico v L'zhoni, da izve*, kaj je z nje ljubimcem, kateri je bil šel z „opomin" zopet in zopet prečitajo kot mojstersko delo, katero največ pove tam, koder molči. In odvrniti posledice, za to naj se „krepko potrudijo", vender pa postopajo „z zmernostjo, častitljivostjo in dostojnostjo", kakor je zaukazano v „opominu" duhovnikom! V I JiiMJttnl, 17. oktobra. Konservativni veleposestniki češki Danes pa moramo omeniti jedno veselo vest o čeških konservativnih veleposestnikih. Naj jih že vodijo tudi morda strankarske koristi, vender bode njih korak, če se posreči, v prid narodu češkemu. Kakor je znano, vrše se sedaj pogajanja s kompromisom za bodoče volitve. Konservativni veleposest niki zahtevajo, da se jim zagotovi nekaj mandatov v moravskem veleposest vu, drugače nečejo sklepati kompromisa z liberalnimi veleposestniki. Ce so to zgodi, nemški liberalci zgube večino v moravskem deželnem zboru. V to pa ne more privoliti liberalna stranka, ki se boji za umetno nemško večino na Moravskem. će konservativni veleposestniki ne prijenjajo, se utegne kompromis razdreti, naj pri t Thun si še tako prizadeva, da bi ga napravil. Mogoče je pa tudi, da mo-ravskega veleposestva srednja stranka se obveže pri prihodnjih volitvah voliti nekaj koservativnih veleposestnikov. Draginja mesa na Dunaju. Novi mestni zbor dunajski imel bode dosti težavnega dela. Ce bode hotel obdržati si popularnost, moral bode gledati, da doseže kake nižjo cene mesa ua Dunaju. Mesarji se izgovarjajo, da ne morejo ceneje mesa dajati pri sedanji draginji živine in za neugodne razmere delajo odgovorne prekupovalce. Mesarji celo prete s štrajkom, ako se razmere zanje ugodneje ne spremene. Seveda do tega ne bode prišlo, ker mesarji dobro vedo, da 8 temi bi le mesto prisili, da vzame stvar v svoje roke, to je osnuje svoja mesnice. V Budimpešti je to pomagalo, da je le mestni zbor zapretil z osnovo tacih mesnic. Meso je palo v ceni in noben mesar zaradi tega ni prišel na boben. Na Dunaju se seveda nobena stranka ne Bartolomejem I)>azem na potovanje. Nje oče pa ji predstavi don Pedra, predsednika kraljevskemu so-vetu, kot nje ženina. Pedro pokaže nevesti zapisek, iz katerega razvidi, da je Vaško de Gama umrl. Ines zapusti dvorano, kjer se zbere drž. svet, da sklene, je-li Diazu poslati pomoč. Jeden navzočnikov pravi, da to ni več treba, ker je prišel častnik ter sporočil, da je Diaz mrtev. Častnik se pozove v dvorano, in Pedro ostrmi videč, da je to Vaško, o katerem je mislil, da je že mrtev. Vaško pove, da se je Diazova ladja potopila in prosi, naj se mu da ladja, da se novic odpravi na potovanje*. Pripeljal je soboj tudi dva sužnja: Seliko in Neluska, ker pa ta dva nečeta ničesar izpovedati, se odslovita. Vaško je drž. svetu izročil spomenico, v kateri najde Pedro risan načrt ter ga skrije. Drž. svet odkloni Vaskov predlog, kar Vaška tako razburi, da raz-žali vse sovetnike, vsled česar ga ti obsodijo ua dosmrtno ječo. Drugo dejani*' Vaško jo v inkvizicijskem zaporu iu spi, pri njem pa bedi Selika, nekdanja kraljica. Vaško izda v snu svojo ljubezen za Ines, na veliko žalest ljubeče ga Seliko. Nelnsko sluti, da kraljica njegova ljubi Portugalca in se priplazi, da ga umori, s Selika prepreči to in prebudi Vaška. Komaj je Nelusko odšel, prideta Pedro in Ines. Pedro je izposloval Vaskovo pomiloščenje, a s pogojem, da je Ines postala njegova žena. Don Pedro upa poprijeti tega radikalneg* sredstva, ker se obe ob volitvah poganjata za prijateljstvo bogatih mesarjev. Tudi dr. Lnegei je prosjačil mesarje za podporo Zaradi tega bode pa novi mestni zbor imel težavno stalile. Hrvatje in Madjari. Djaške demonstracije v Zagrebu so napravile vladi jako veliko neprijetnosti. Madjari se pritožujejo proti hrvatski vladi, da ni dovolj odločnosti porabila, da bi zatrla te demonstracije. Policija je že poprej vedela, da se lv k..j pripravlja, pa je vse mirno gledala. Govori Be, da hoče hrvatska vlada strogo postopati proti izgrednikom. Madjari so posebno jezni na bana. Nekateri listi zatrjujejo, da je stališče banovo oma jano. Nam se to no zdi povsem verojetno, ker v obližja cesarjevem o stvari malo drugače sodijo in dobro vedo, da so izgredi bili le posledica madjar-skega izzivanja. Pač je pa manj upanja, da bi ban mog^l postati Ogeraki ministerski predsednik, kajti vse madjarske stranke bi se temu najbrž upirale. Madjaraka jeza je tem večja, ker so hoteli z raz-ob< isenjem zastav v Zagrebu pokazati, daje Hrvatska le del Ogerske, pa se njih nameni niso posrečili. Dogodki v Turčiji Veleposlaniki so opozorili turško vlado na to, da je po ječah zaprtih mnogo nedolžnih kristijanov. Policija jih zadržuje v ječah brez vednosti vlade. Vlada je sestavila post bno komisijo, da pregleda vse ječe in izpusti vse kristijane, za katere ni zanesljivih dokazov, da so Be zakrivili punta. V tej komisiji je tu Ji v»č kri-Btijanskih uradnikov. — V Trapecuotu je nad 2000 Armencev bežalo na rusko vojno ladijo in zahtevajo, da jih odpeljejo v liatum. Več drugih Armencev bi pa bilo se rado bežalo na ladijo, pa ni prostora V mestu ni nobene varnosti za kristjane. Mi liau.-daiu i pa vidno kažejo svojo jezo na kristjane. Jezi jih silno, da je ruska vojna ladija topovi in vo-laki prid mestom in Turčija nima več toliko moči, da bi jo proč zapodila. — \uglija pa hoče baje napeti vse sile, da pridobi za Armence reforme. Pritisniti mislijo baje resno na Turke, če bode treba tudi s topovi. Anglija in Irska. Nedavno so v Dublinu lici slavili Parnellov spomin. Pri tej priliki so se tllišali kaj ostri govori proti Angliji, ki ne dovoli Irske samouprave. Se hujše so pa govorili ameriški Irci na nekem shodu v Chicagi. Tu se je pa narav, nost reklo, da se s samoupravo Irci ne mislijo več zadovoljiti, temveč jim bi bila samo prvi korak do samostojnosti in popolne neodvisnosti. Če bodo Američani hoteli si prisvojiti angleške kolonije v Ameriki, podpirali jih bodo Irci. če bode Rusija v Srednji Aziji imela vojno z Angleži, bodo se v njenih vrstah bojevali irski bataljoni. Ko bi v Evropi Anglija imela vojno, pojdejo ameriški Irci preko oceana, da se bodo v stari domovini borili proti 'Zatiralcem. Naglašali so, da Irce veže a Francozi vera in krvno sorodstvo, dočim se vsi Irci vzgajajo v sovraštvu proti Angliji. Irci sedaj imajo voljo začeti boj proti Angliji, le sredstev še jim manjka, a prišel bode čas, ko dobo tudi sredstva. je imenovan zapovednikorn ladje, kateri je naloga, nadaljevati Diazova potovanja. Nelusko se mu ponudi za krmilaija. Vaško sluti, da se bo Pedro okoristil njegovega načrta. Tretje dejanje se vrši na Pedrovi ladij i. Alvar svari Pedra, naj ne zaupa krmilarju Nelusku, češ, da je ta že dve ladije spravil v nesrečo, a Pedro ga ne sluša. V tem pride Vaško. Ta ni hotel, da bi BS Pedro okoristil njegovih načrtov, in je jadral kar najhitreje mogoče. Prišel je na ladijo, prav da jo reši, ker je videl, da se nahaja v veliki nevarnosti. Pedro se mu roga, in ko potegne Vaško v jezi meč, ukaže ga Pedro prijeti in pripreti. V tem nastane vihar, ki vrže ladijo ob skalovje; Indi-jani naskočijo ladijo, premagajo moštvo in padejo potem na kolena pred Seliko, svojo kraljico. I le trto dejanje. Oder predstavlja prostor mej kralj.nsko palačo in indiškem tempeljera. Dejanje hm začne s trijumfalnim sprevodom kraljice Sehke. Višji bramanski duhovnik zapriseže Seliko, da ne bo nikdar pustila tujca stopiti na domovinsko zemljo. Ko so vsi udeležniki sprevoda odšli v tempelj, pride Vaško. Za njim drveči ludijaui ga napadejo in ga hočejo ubiti, ko stopi Selika iz templja in ga resi smrti. Nelusko in višji duhovnik jo spominjata na storjeno prisego, ona pa trdi, da Vaško ni tujec, da se je iz hvaležnosti, ker jej je rešil življi nje, ž njim poročila, in primora Neluska, Občni zbor podpornega pisateljskega društva se je vršil za leto 1894. in za dobo od 1. junija do 1. septembra 1893. v ponedeljek dne 14. oktobra v čitalnici. Predsednik dr. V o š n j a k pozdravil je zbor, in omenjal različnih dogodkov, ki so v teku leta zanimali društvo in njegovo življenje. Potem je pozval g. tajnika prof. Perušeka, da prečita poročilo o prošlem letu. Iz tajnikovega poročila povzemamo: Pisateljsko podporno društvo obhajalo je navadno svoj občni zbor v početku meseca maja. Le tošnji potres, ki je naše mesto tiko razdejal, potresel je močno kakor druga društva, tako š« posebno naše pisateljsko podporno društvo, katero — treba je odkritosrčno povedati — bolj in bolj hira. Temu se deloma ne čudimo. Začetno delovanje društva bilo je družabno-zabavno. Kakor se Slovenci za vsako idejo hitro izplamte, a kakor goreča slama hitro ohlade, tako je bilo tudi s pisateljskimi večeri. Zanimanje je ponehalo, ker vsakdo išče zabave v ožjem krogu, ker mu ali družba ni všeč, ali se dolgočasi pri predavanjih itd. Vse rane ljubljanskega družabnega življenja uosi tudi pisateljsko podporno društvo. Opustil je torej odbor prirejanje zabavno-hterarnih večerov, če prav se ne da tajiti, da bi bili koristni za našo književnost in ne bilo bi težko dobiti sil, ki bi pri takih večerih predavale o zanimivih predmetih. Drugo polje, na kateiom je pisateljsko podporno društvo dose laj delovalo, so bile svečanosti, o katerih so se znamenitim pisateljem odkrivale plošče. Tudi tega so se Slovenci kmalu naveličali. Udeležba postajala je vedno skromnejša, tako da je pisateljsko društvo prepustilo prireditev takih slav-nostij posebnim lokalnim odborom, in jim samo obljubio svojo moralno in ako treba tudi materijalno podporo. Udeležila se je torej deputacija pis. podpornega društva odkritja spominske plošče po-kojuemu Cigaletu v Črnem vrhu nad Idrijo , odklo niti pa je moralo vabilo odbora za napravo plošče pok. (J galetu v Črnem Vrhu in šolskemu nadzorniku Močniku v Solkanu za aktivno udeležitev pri teh 8lavnostih. Pač pa je nameravalo pokreniti jed-nako slavnost na Koroškem, kjer so namerjali rodoljubi buditelju narodnemu Vrhanu J a r n i k u vzidati ploščo v rojstveni dom. To in jednako nakano je podrl letošnji ljubljanski potres, Še bolj pa potres, katerega je pretrpela blagajnica društvena. Pisateljsko društvo plačalo je dotično vsoto, da ostane grob Andrejčekovega Jožeta še 9 let ne-prekopan. Skrbeti hoče za to, da se tudi grob ohrani v dostojnem stanju. O priliki Jarnikove svečanosti naj bi se bil objavil tudi životopis Urbana Jarnika. Pisateljsko podporno društvo je naročilo tako biografijo pri pokojnem profesorju Jos. Lendovšeku On je obljubil, da jo zvrši; se li je to zgodd) ali ne, ne vem povedati. Morebiti je v rokopisu dogotovljena, ker bi se bila imela svečanost vrsti o letošnjih velikih počitnicah. A kakor sem povedal, veliki potres sklonil je tudi koroški odbor, da odgodi svečanost, ker ni bilo pričakovati udeležbe iz Kranjske; dotlej bi bila morala biti torej tudi knjižica gotova; izdati jo je hotela pa družba sv. Cirila in Metoda Tudi povabilo društveno, s katerim se je pozval gosp. prof. Pintar, naj priredi popularno izdajo Prešernovih pesmi je ostalo brezuspešno. Obetalo so je novo izdanje v Ljubljani že v lanskem božiča; a videli ga ne bode m o morda tudi o letošnjem ne. — G. prof. Pintar pa se je dal morda bas zaradi tega odvrniti od dela. da resničnost te navedbe potrdi s prisego. Potem se pa vrši po indskih običajih novic poroka. Selika roti Vask.i naj zb-;ži in se reši, a Vaško, katerega je pretresla tolika ljubezen, pove, da ostane kot nje mož pri njej. Ko se odpravlja Vaško v palačo, čuje iz daljave glas bivše svoje neveste Ines in zbeži. Peto dejanja se vrši na Selikinem vrtu. Pred užaljeno Seliko se pripeljeta Vaško in Ines. Selika spozna, da se Vaško in Ines sicer ne moreta združiti, da se pa bodeta večno ljubila, zato ukaže Nelusku, naj skrbi, da se bodeta Vaško in Ines čim prej odpeljala, potem pa naj pride k njej, tja k manzalillu, od koder je najkrasnejši razgled po morju Nelusko jo svari, naj se preveč ne približa manzanillu, to je drevesu, čigar cvetje razširja strupen vonj, a ona ga odpravi. Premeraba. Oder predstavlja vrt, sredi katerega stoji košato mauzanillo drevo Selika je spoznala, da je nje zveza z Vaskom nemogoča, a kor brez njega ne more živeti, sklenila je končati življenje svoje in prišla k manzanillu, da umre vsled njega strupenega vonja. Ko pride Nelusko, jo najde umirajočo. To je na kratko povedana vsebina te opero-Ze to, da je sploh mogoče spraviti to veliko in težko delo na oder, priča, kako je napredovala naša opera. Poglavitni namen je društvo izvrševalo s tem, da je delilo podporo mesečnih 5 gld. pisatelju, Jakobu Alešovcu in da je naklonilo jedenkratno podporo 10 gld. g Ernestini Jelovšek-ovi. V odborovih Hej th vršile so se večinoma vse razprave o denarnih zadevah. S tem, da je društvo prevzelo hišo pokojnega Gestrina, v današnjih razmerah za društvo pravi I) majski dar, naprtilo si je društvo težko breme in baš ta križev pot, katerega sedaj hodi društvo, je zabranit vsak idealnejši pokret, katerega bi bilo moglo društvo storiti v ugodnih gmotnih razmerah. Kako stoji z društvenim imetkom in posebej z društveno hišo, to bode povedal gosp. blagajnik prof Funtek. Umrla sta člana gg J. Hafner in Urabec. katera se priporočata v blagi spomin. Konečno še omenjam, da se občni zbor ni sklical v navadnem obroku, ker je potres zbegal vso Ljubljano in torej ni bilo pričakovati udeležbe. A tudi članovi odbara so se bili razšli in niso mogli do spisov. Zategadelj se tudi prineski za leto 1895. n'so pobirali, kar se bode zgodilo meseca novembra. Po nasvetu ^ osp. prof. R u t a r j a naroča se prihodnjemu odboru, da postavi pokojnemu pisatelju Jakobu Volčiču, župniku v Z irečju pri Pazinu, nagrobni kamen. Po tajnikovem poročilu je čital blagajnik g. prof. Funtek poročilo, iz katerega so zanimivi ti le podatki: Računi so se sklenili dne G. septembra t. 1. in seza poročilo nazaj v leto 1893., ker je društvo tisto leto prevzelo hišo Gestrinovo. Poročilo je sestavljeno posebe 1. o imovini „Pisateljskega podpornega društva1*, 2. o zapuščini Gestrinovi oziroma o društveni hiši in 3. o Prešernovem spomeniku. 1. Društvena uloga pri kmetski posojilnici je dne 1. januvarja iznašala 839 gld. 82 kr., katera se je doslej pomnožila na 15G6 gld. 57 kr , izdatkov pa je bilo 653 gld. 94 kr. Toliko bi moralo torej društvo imeti če bi ne bilo prevzelo Gestrinove ded-ščine ;n ž njo tudi vseh troškov, ki so zmanjšali društveno imenje za 758 gld. 28 kr., tako da je znašala glavnica dne 1. j*an. t. 1. samo še 94 gl. 35 kr. 2. Gestrinova zapuščina je prinesla do G. septembra t. 1. 221G gld. 78 kr. K tej svoti je prišteti še nevračljivo podporo, katero je društvo za popravo Gestrinove po potresu poškodovane hiše dovolila vlada in ki iznaša 500 gld. Skupnih dohodkov je torej bilo 27IG «ld. 78 kr. Raznih troškov je bilo 4659 gold 58 kr., torej 1942 gold. 80 kr. nedostatka, to pa zategadelj ker se je plačala per-centualna pristojbina in so se poravnali deleži itd. Glede na ta plačila je društvo najelo pri kmetski posojilnici 2000 gld., ki so se vknjižili na društveno hišo. Od tega posojila je društvu ostalo 55 gld. 70 kr., tako da je iznašalo društveno skupno imenje dne G. septembra 908 gld. 33 kr., vrh tega pa ima društvo še od treh dolžnikov, katerim je naklonilo brezobrestna posojila, tirjati še 270 gld. Vlada je društvu naklonila brezobrestno posojilo 500 gold. Gestrinova hiša nosi 958 gld. 12 kr., troškov pa je 738 gld. 86 kr. 3. Glavnica za Prešernov spomenik se je pomnožila samo za obresti in iznaša sedaj 1146 gl. 81 kr. Potem se je oglasil g. Zagorjan, pregledovalec računov in izjavil v svojem in imeni g. dr. Romiha, ko je bil lani izvoljen za pregledovalca računov, a so preselil iz Ljubljane, da so v poročilu nekatere formalne netočnosti, a da se glavne vsote pravilno ujemajo in predlaga, da naj se dotične formalne pogreške v računu popravi in potem isti potrdi. To se zgodi. Potem je sledila volitev odbora. Ker g. predsednik zaradi odpotovanja iz Ljubljane ne more več prevzeti predsedništva, predlagal je naj se kdo drug izmej navzočih izbero za predsednika. Na predlog g. prof Rutarja volil se je g prof Perušek za predsednika. V odbor so bili voljeni gg Funtek, Koblar, Orožen, Rutar, Trstenjak in Zagorjan. Za pregledovale i računov izvolita se gospoda profesorja Pleteršnik in Tavčar. V slovo odstopivšnmu g. predsedniku je rekel novi predsednik tele besede: Naše društvo se danes poslavlja od moža, ki je bil mnogo let na njegovem čelu in ki je svojo nalogo resno vršil in uspešno. Naša naloga ni, da ocenjamo njegovo delovanje na političnem in gospodarskem polji. Ali tudi na teh poljih boril se je ne samo z besedo, nego tudi s peresom, ker je budil narod k politični zavesti ter ga učil napredka na gospodarskem in narodno-eko-uomskem polju. Se večega priznanja zaslužuje od strani našega društva zaradi svojega plodovitega delovauja na leposlovnem polju. Izkazal se je spretnega pripovedovalca bodisi v prosti pripovedki za narod, bodisi noveli, posebno pa se je odlikoval kot dramatik, saj njega zahvaljujemo za celo kopo igro-kazov, ki so želi priznanje ne samo čitateljev nego tudi gledalcev, še posebno v ljubljanskem gledališči. Delovanje na čelu našega društva pa nam nalaga dolžnost, da mu še posebej izrekamo Bvoje hvaležno priznanje. Dolgo vrsto let vodil je naše društvo; pri vsaki priliki je žrtvoval svoj čas in svoje duševne sile, s evojim uplivom pridobival je društvu primernih sredstev in še zadnji čas, ko ao na društvo prišli udarci, velikanske sitnosti zaradi društvene hiše in pri potresu, uložil ves trud in ves upliv, da se je društvo kolikor toliko srečno izmotalo. On je naklonil pokojnega Božidara Raiča, da se je spomnil v svoji oporoki našega društva itd. Nepo- trebno je vsa natanko navajati. Sedaj, ko zapušča ne samo kurulski stol našega društva, nego sploh javno življenje, želimo mu, da uživa srečen in vesel mnogo let zasluženi otium cum diguitate ter mu izrekamo svojo globoko čuteno zahvalnost. Bog ga poživi. Živio! Da pa damo temu čutu hvaležnosti tudi javnega izražaja, predlagam, da ga naše društvo imenuje per aclamationem „č a s t n i m članom!" Živio! Navzočniki so dr. Vošnjaku zaklicali „Z'vio", za katero ovacijo se je g. dr. Vošnjak z nekaterimi primernimi besedami zahvalil. G. prof Leveč je predlagal, naj se v čast odhajajočemu predsedniku napravi svečanostni večer. Za prireditev naj skrbi novi odbor. Predlog se je vzprejel z glasnim pritrjevanjerv. S tem se je završilo zborovanje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. oktobra. — („Slovenec") skuša s tem opravičiti svojo stranko, kor je tudi neki član narodne stranke pri prihodu bil pozdravil deželnega predsednika nemški. Će imajo gospodje pri „Slovencu" kaj dober spomin, bodo vedeli, da je naš list obsodil o svojem času postopanje dotičnika, dočim „Slovenec" niti besedice ni zinil glede postopanja gosp. Detele ne tedaj, ne pri druzih prilikah, recimo ko je deželni glavar brzojavno pozdravljal otvorjenje „Schulvereinske" šole v Beli peći. „Slovenec" je pristavil na konec svoje notice: „Le ne komarjev prftcejati, slonov pa požirati". Kar se tiče požiranja slonov pač velja le za „Slovenca", kajti požrl je popolnoma nemšku-tarenje prosta Klofularja v deželnem šolskem svetu, ki je v veliko škodo narodnemu šolstvu. Tu, da knezoškof trpi tega gospoda v deželnem šolskem svetu, tiči jedro njegovo protinarodne politike. — (Repertoir slovenskega gledališča) Kakor se razvidi iz gledališkega lista, bode mej drugim in tretjim dejanjem „Afričanke" presledek kakih 15 do 20 minut in to iz tehničnih uzrokov. Z ozirom na to je želeti, da pride občinstvo točno v gledališče, da se predstava lahko začne ob določeni uri. — (Društvo avstrijskih trgovskih pomočnikov v Ljubljani) V torek dne 15. t. m. zbralo se je v vrtnem salonu hotela pri Maliču mnogo tukajšnjih trgovskih pomočnikov k zborovanju, katerega so se udeležili tudi trije vodje dunajske centrale gornjega društva, prišel je pa tudi podpredsednik tukajšnje trgovske in obrtnijske zbornice gosp. Klein. Izborna predavanja dunajskih govornikov, katera so se ozirala osobito na obligatorično garancijo penzije za trgovske pomočnike, bila je živahno odobrovana. Lepo je bilo videti, kako složno je bilo združenih tu blizu 200 trg. pomočnikov. Zborovalci so sklenili ustanoviti v Ljubljani podružnico prej imenovanega društva in delovati složno, da dospejo splošno trgovsko ponzijsko pravico, za kar jim je podpredsednik tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice obljubil, delovati z vsem svojim uplivom. Govoril je nadalje še član vodstva tukajšnjega trgovskega bolniškega društva, gOBp. Kajzelj ter osnovo podružnice toplo priporočal. Omeniti moramo, da se z Dunaja došli gospodje nikakor ne smejo primerjati onim potujočim apostolom ki sejejo običajno le prepir, marveč iz govorov teh gospodov se je raz-videlo, da si društvo predstavlja reformo v trgovskem stanu le z dovoljenjem trgovcev samih. Konečno je bila sprejeta še resolucija, tikajoča se nedeljskega miru v Ljubljani, na kar jo predsednik zborovanje zaključil to sijajno obiskano skupščino. — (Selitev v novo dež. bolnico) se je začela včeraj in so se najprej preselili pacijenti ki-rurgiškega oddelka. — »Nova brv čez Ljubljanico.) Z otvoritvijo nove deželne bolnice so dobili prebivalci spodnjih Poljan in pa v okolici bolnice novo prometno sredstvo. Nova brv, ki veže drželno bolnico in deželno prisilno delavnico, je dogotovljena in jo pešci lahko vporabljajo. — (Prvi sneg) je začel po malem naletavati danes zjutraj mej dežjem, pa se ni mogel prijeti, ker je hito prenehal. Temperatura se je prav izdatno znižala inje bržkone v gorovji zapadel sneg. — Lani smo imeli ob tem času že več snega. Snežilo je dne 15. oktobra zvečer, dne 10. zjutraj pa so bile vse strehe bele. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 6. oktobra do 12. oktobra kaže, da je bilo novorojencev 10 (=2G00°/00), mrtvoro-jenca 2, umrlih 27 (=44-20°/0o), mej njimi je umrl za grižo 1, za vratico 5, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 7, vsled starostne oslabelosti 3, za različnimi boleznimi 0. Mej umrlimi je bilo tujcev 5 = 18 510/,,), iz zavodov 7 (= 25*92 •/•)• Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za grižo 1, za vratico 13 osob. — (Učiteljstvo in volilna pravica) Okr. glavarstvo logaško je z odlokom z dne 1"). t. m. št. 15.238, prošnji „društva učiteljev in učiteljskih prijateljev" glede priznanja volilne, pravice definitivno nastavljenemu osobju v tem smislu ugodilo, da bodo morala biti skrb dotičnih učiteljev samih, da se pravočasno oglase pri županstvu v to svrho, da se sprejmejo v volilski imenik, oziroma vložijo pri županu svojo reklamacijo, ako bi se jim ta pravica odrekala. — (Tatvina.) Neznani tatovi so minoli teden ulomili v hišo krčmarja Antona Lenarčiča na Visokem pri Igu ter odnesli skrinjo, iz katere so ukradli 434 gld. denarja. — (Na dež vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu) bode letošnji javni »zpit učencev dne 30. oktobra. — (Razstava in premovanje goveje živine) za okraj glavarstva novomeškega bode letos v Trebnem in sicer v soboto dne 20. t m — („Zagorski S >kol") priredi dne 20. oktobra t. 1. v prostorih gosp. M. Medveda tombolo s petjem in godbo. Začetek ob 4 uri popoludne. Radodarni doneski se bodo hvaležno vzprejemali. — lAkad tehn. društvo „Triglav" v Gradcu) bo imelo v soboto dne 1',». oktobra 1895 prvo redno javno zborovanje s sledečim vzporedom : 1. čitanje zapisnika, 2. poročilo odborovo in upraviteljev, 3 glavno poročJo, 4. volitev predsednika, odbora, revizorjev in društvenega soda. 5. Slučajnosti. Z i četek ob 8. uri zvečer. Lokal: Hotel Goldeues Ross Mariahilferstrasse 1». — (Državnozborska volitev na Goriškem.) Razni listi javljajo, di je dr. Bujatti umaknil svojo kandidaturo za državnozborski mandat goriških mest in trgov in da bodo vsled tega glasovali slovenski volilci za grofa Žigo Attemaa. — (Umrl) je v Sežani ondotni prvi podžupan, predsednik krajuega šolskega sveta in čitalnice g. Karel Kanobel, vrl in odločen rodoljub. Bodi mu časten spomin. — (Izpred tržaškega sodišča) T rž okrajno sodišče je včeraj obsodilo delavca Šušteršiča, ker je iredentovskega svetnika Rascovicha dne 19. m. m. 8 pestjo po očesu udaril, na tri dni zapora, obč. svetnika Spadonija pa, kateri je delavcu Živicu, ki je vpil „Evviva T Austria", s palico grozil, da ga pobije, na globo 10 gld. Drž. pravdnik si je pridržal pravico postopati kazensko zoper Rascovicha in jeduega njegovih sinov. — 1 Izgredi v Zagrebu ■ Prijatelj naš. ga lista in očividte zagrebških dogodb nam piše: Včeraj je došlo do prelivanja bratske k.-vi. V Starčevičevem domu je krasna kavarna. Tu se je včeraj na večer skupilo več vseučilišnik v. Kar začno Srbi i madjarski uradniki železnice dražiti i izzivati Hrvate. Policija pa, koja ima dolžnost preprečiti vsak škandal, gledala je mirno, dokler ni prišlo do pretepa i do prelivanja krvi. Več od njih je ranjenih, a sin dr. Franka je morebiti 6edaj, ko to pišem že preminol. Tudi njegov brat nahaja se v bolnici. — Kdo ima od-g vornost ? Kdo drngi, nego li policija, oziroma vlada sama! — .1. dni od teh madjarskih junakov potegnil je samokres i rekel: „ja ću pneati i se tući u ime madjarske železnice." Ko so dijaki videli, da jih policija ne brani, potegnili so svoje meče i ulovili tri junake madjars ei jih predali dobri policiji zagrebški! To ee je godilo mej 10. i 11. uro ponoči. Lahko si misliš, dragi bralec, kohko da je radi tega vznemirenja mej Zagrebčani. A kdo bode tolažil dr. Franka koji je na ovi žalostni način izgubil nadepolnega srna? Sicer pa provocira policija sama ljudi ua nečuven način. Bil sem priča, ko je policijski uradnik na mirno idočega dijaka se surovo zadri: Idi brzo! Dijak je odgovoril povsem mirno, da nikogar ne nadleguje. Uradnik — mislun da se zove Vidovič — je zahteval od njega ligitimacijo. Dijak mu jo je dai, a mesto da bi bil birič zapisal dijakovo ime, je vtaknil legitimacijo v žep rekši dijaku, naj pride za nekaj dnij ponjo. Dijak je ugovarjal, a birič ga je hotel aretovati. V tem se je zbralo mnogo ljudij in teh se je birič ustrašil, ter na njih zahtevanje vrnil legitimacijo. * (Vsled pomanjkanja zblaznel) Pri dunajski policiji se je te dni oglasil neki krojaški pomočnik in povedal, da jo svoj čas storil veliko tatvino. Prosil je naj ga sodišče hudo kaznuje, najljubše bi mu bilo, ko bi ga obesila. Mož je dlje časa brez dela in je trpel toliko pomanjkanja, da je zblaznel. * (Obsojen drž pravdnik.) Prvi drž. pravdnik pri dež sodišču v Erfurtu, Lorenz, je pri neki kazenski obravnavi zoper socialističnega urednika Hiilleja rabil jako krepke izraze in tudi o zatožencu govoril Žaljivo. Hiille je vsled tega tožil drž. pravd-nika radi Žaljenja časti in porotno sodišče je vročekrvnega gospoda obsodilo na 50 mark globe. * (Star razbojnik,) Franc Čonka, nekdanji pajdaš Rože Šandorja, jo pred dvema letoma zapustil kaznilnico v Havi, kjer je prebil 22 let. Klatil 80 je od tedaj po Slavoniji pred nekaj tedni pa prišel v Szegedin, kmalu za njim je pa prišlo poročilo, da je umoril nekega Hrvata. Ko so prišli redarji v Čonkovo stanovanje je ta zgrabil nož in zabodel policijskega komisarja. Redarji so ga s sabljami posekali, da leži sedaj nevarno ranjen v bolnici. JHLra j 1 !& 4» tj xa o si t. — „Dom in Svet" ima v št. 20. naslednjo vsebino: M. Torkar: Nekoliko črtic iz mojih mladih let; A. Medved: Pod mrklim nebom; A. Medved: Kacijanar; Podravski: Trnjev venec; Dobravec: Na pol pota; A. Fekonja: Celje iu okolica ; dr. A. Medved: Rim, središče lepih umetnostij; A. Hribar: Biserji; 1. Benkovič: Slovenski koledarji in kolediruiki ; dr. F. L.: Izprehod na Notranjsko; Književnost in umetnost. Slike: S. Ogrin: Žmski pohot; M. Bradaška: Sv. Kancijan iu tovariši mučeniki pred sodbo; M. Bradaška: Smrt sv. Kaucijana in tovarišev mučenikov ; Pokrajina v Japoniji ; Kip žalostne matere božje v hrenoviški župni cerkvi; Kip sv. Janeza Kv. v hre-noviški župni cerkvi; Leonardo de Vinci. — Les souvenirs du general baron Paulin. (1782 — 1876.) Pubbes par Paul in Ruele. Pariš, 1895, K Plon, Nonrrit čč Ce Francoski general baron Paulin je bil I. 18 11 poslan iz Pariza v Ljubljano, kot zapovednik ženijskega bataljona in pobočnik generalnega guvernerja ilirskega grofa Bertrama, naslednika maršalu Mormonta. V Ljubljani se je baron Paulin mudil le malo časa, ker je tudi generalni guverner bival le po leti tu in sicer v palači, katero je dal bogato urediti maišal Marmont. Paulin pravi v teh spominih, da je Ljubljana na pol nemško, na po) ladko mesto. Prebivalcev je 0000. Mesto mu nič ne ugaja, hvali pa lepo okolico. Stanoval je baron Paulin pri baronu Zoisu, v niega lnši ob Ljubljanici. O baronu Zoisu pravi, da je bil odličen naravoslovec, o njegovi hčeri pa pripoveduje, da je bila lepa iu duhovita ter sovražnica maršala Marmonta, ker se ta ni zanjo dosti zanimal. Bila je tudi precej eksc-ntru na. Igrala je dobro na klavirju in tudi pela je prav dobro. Nekoč je barona Paulina, ki je znal svirati na flavto, povabila, naj bi skupaj muzicirala a — vsak v svoji sobi. Baron Paulin jej je prigovarjal in dokazoval, da to ni mogoče, a vse zaman. Dosti obširno popisuje Paulin izlete po Ljubljanici in poudana, kako iskrene simpatije je gojilo prebivalstvo zt Francoze. V takratni francoski koloniji, pravi Paulin, da so igrali prvo ulogo: justični š* f Redon de Belleville, čigar naslednik je bil baron Coffiubal in pozneje Chahrol de Chameane; generalni tajnik guvernejev Heim; generalni izplačevalec Firino; finančni ravnatelj dela Bienvenue; administrator monopolov de la Vlile-Leroux; šef general-neg t štaba general D-lort, generali Delz >ns, Bachelu, Pouradlv, Pachod iu prefekti de la Bergerie, de Chamave in Champ* Baudoin. Guverner je imel naj-Kepse ekvipaže in nest sivih konj. Njegovi sluge so bdi najelegantnejše oblečeni, sploh pa je bila reprezentacija Hijajna, to pa vsled izrecnega naročila cesarja Napoleona. To je vse, kar ve baron Paulin povedati o tedanji Ljubljani, katero je z guvernerjem zapustil na jesen 1811. 1. Dunaj 17. oktobra. Vest, da post. ne sekcijski načelnik v naučnem ministeistvu dr. Rittner minister za Gališko, na njegovo mesto pa da pride dvorni svetnik Ilartel, se formelno dementuje. Dunaj 17. oktobra. Nadvojvoda Karol Ludovik se je davi s svojo rodbino odpeljal v Prago. Izjemno stanje se še ni odpravilo, pač pa se pričakuje, da se dotično naznanilo razglasi jutri ali v soboto. Dunaj 17. oktobra. Nuncij At^liardi je vodji krščanskih soeijalistov poljskih, duhovniku StojaloNvskonm ukazal, naj se tekom osmih dnij preseli v barsko dijecezo, v katero spada, ker je postal vsled svojih kršČanskosocijalnih agitacij nevaren javnemu redu in miru ter cerkveni disciplini. Zajedno se je Stojalovvskemu zagrozilo s suspenzijo. Dunaj 17. oktobra. Bolgarski minister Načović je, govoreč z dopisnikom „Neue fr. Presse" rekel, da se bode ustanek v Maee-donlji na pomlad zopet začel in že s podvojeno silo. Zdgvoh 17. oktobra. Ban je razpustil društvo hrvatskih vseučiliščnikov. Slovesno instaliranje rektorja se je odložilo. Budimpešta 17. oktobra. Cesar je dospel sem in se dlje časa posvetoval s sem pozvanim ministrom (loluchowskim. Pariz 17. oktobra. Zaradi atentata na tovarniškega ravnatelja Uessegnierja je policija aretirala razprodajalca časnikov (luilhama. Razburjenje mej štrajkujočimi delavci rase čedalje bolj. Policija je socijalistične poslance interni-I rala v nekem hotelu. Poslano*) Ker so jfl v slovenskih dnevnikih ?.c v ilrupifi po\dar-jalo, da je pevsko društvo „Ljubljana" „v zadnjem času" ndpoveria'o svojo sodelovanje pri veselici, katero je priredila fientjakithsko-trnovska ženska podnižn ca družbe sv. Cirila in Metoda oh priliki svojega OoSnaea Ebora, in ker se hoče ta slučaj od gotove struni zlorabiti v rasliftDS zlovoljnu natolcevanja, zdi se nam potrebno, to zadevo slavnemu OD* ftinstvu nekoliko pojasniti. Pevsko društvo „Ljubljana" je dosedaj se vselej — kadar jo bilo naprošeno — z veseljem sodelovalo pri različnih veselicah katere so se prirejale v prid diužhi sv. t'irla in Metoda. To hi se bilo zgodilo tudi dne <">. oktobra, da se ni od podružničnega vodstva brez naSc »ednosti naprosil Pž>nski kvartet" v sodelovanje. Ta „ženski kvartet", kateri je nastal v n a S e m društvu in katerega jo izsežbal naš pevovodja, nas jo pii3til spomladi na cedila s tem, da se nam je pismeno odpovedal in to brez vsacega povoda; ta „ženski kvaitet" je razžalil nase društvo h tem, da se je izražal z nekim prezirljivim ponosom, da z Jijnbljano* ne nastopi vec skupno To razža-Ijenje je dalo .Ljubljani" povod, daje svoje sodelovanje takoj odpovedala, kakor hitro je izvedela o nastopu ^ženskega kvarteta'. Da je bilo to v „zadnjem času", temu ni našo društvo krivo. Mi smo Bi v »vesti, da je bilo nafie postopanje povsem opravičeno, kajti, će je bil „ženski kvartet* nedosleden in jo pozabil svojih izjav o našem diuštvu ter hotel nastopiti zopet skupno z „Ljubljar.)", ostala je „baibpana" dosledna in Be jo — Bpoininjnjoč bo nedavnih razžaljenj — odpovedala sodelovanju. Pevsko društvo ,.Xj3-u."blja.na.". V Ljubljani, dni M. novembra 1895. Za odbor: (1847) .TiiiiKo Idloir, t 5, predsednik. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. štev. e. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. Uliti. gjejjf^ ITova velika epera! v petek« «i) , Illustriorte Welt" (od leta 1880—1891). •T. <* ioiit iui trgovina x muzika1'jami v LJubljani. 12 letnikov 1- U (1351) Priden mesarsk učenec se takoj vzprejme pri (1350—1) 13. Falta v Laškem trgu. Pristno Brnsko sukneno blago za jesen in zimo 1895, popoln«« obleko »h uo-1 »jI. *i.— I« II oe I S s a M|i«t«l*' (Miiknjo. Iiln« o. j . 7.75 !■ llii«>|«e | — "~ lolovntk) Htitne tmino ' t(l- 1 <>. la nia|llu. I £, ® * It I Miro 7.i» /.iniMk«> Niilr*OSfl | >odrn >.t»«i vsled zasebne odjemnike toli oSkodujočega sh parskega „krojaškega popusta". (1146—12i t -ranuaaHHHBaai C. \i alatno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda v«»x,«»"«rxi.t9fjr» o^l. 1.. olcto"tera. 18©5 Nulopuo oit-.oiiJsuI prliifcjalnl In ouI.bji.iui uul oiuacni. io , Odhod la LJubljane ijui. kol.) "5 iv Mri & tn*r%. jo «mmH atobnl Tlak v TrbU, PoDtahel, B«l)ak, O«. lovao, Vrooiea, Dar- | Tla Ami -.».•. u, i . Ob O. Hf-4 TO mita. *)ogradt Dunaj • •a A •!•.» in 11 o v . Ob lit. uri sa rt n. po]*)l\*<1i%4t irr'mi Tlak t Noto nioito, KočatJ«. i-g t t. ur t SO ni Ji*. tUj/>ol*4rt** oaabul Tlak t l.-bla, Pontabol, HulluU, f,«10Teo, Liluou'i, CjHthal, Dunaj. f)f 4 uri i i;» ' oroopI ti»* t TrbU, Beljak, OeloTeo, Ljubno, Čo . '-' V>.iil t S i1' HiJT.-a.il, I ■• n.!-O-mtrlii /.c!. Da Jeiorn , Iiiti Hre-enO, »'uriti, Onpi.vo, Paril, Kti>\ r, Ljino. Utrunilon, Iaolil , Budi-jovioa, Planri, Marijino raro, II.-L. Frauon- o faro, Ki-.riovn Tare' 1 .airo, Lipako, Datiri Tia Atn»tu...-u fJ* 7. urH HO min. »i».-f maaaui Tlak t Koi'it)», Noto moato Ritun totfa ob neileljah l-i pr ./.i.ikiri ob S. uri 'JU minut popolmlua oaobui t'■»U ▼ l.o«ro-Itln.l Prihod v LJubljano (jnž. kol.). Ob /*. *tr* tU min. a>'«atr<0 oiehui Tlak ■ Iiimu■<■. Tla Aniatoltan, l.lp-ake^A Pratf«, KrainMTih T»rOT, Karlovll. TaroT, Hub.i, Marijinih TaroT, . i m. i«, llu.tojev iu, 8o' ■ i.,^i-k.1 n, Liiuoa, f.royr.,, (trotiraena, Iauhla, An« aaaa, Llnbna. t' Invoa, BeljaV-v, IT/Miaueifsa' Trhiaa. ttb &. Mri I'J min. ,utr<>) moaaDl vir't la KočaTja, Nuvo t« manta. 'ih It. «arr M Mla, V. uri 4 min. »»erer oaehnl rirN a Dimna preko Amatattena Io L)nb«aj,J. P' HpVa. OaloTca, Portahla. Trbl' v Odhod ta Llubllftne (drt. kol./ Ot> r. Kr« */A Min »}%*trf*J t Karaiitk. a a C.1 a 5'"."< 'u Int . . » » « »tri /»O ami.«. %yt»tr"J la V. •v.-iniU* (l(m , II, , M , ihj|iulwln« . „ (0—^10) „ «. ,, PO ,, if».»r ,, a V. m • rw»»v»r » , povleilnjl Tlak la ob i.n.n.i*n praanlknm ■•io.|-»trii an n^i'it*«n. — Ponudbe pod naslovom: Peter K »let, Čatež, Velika Loka pri Trebnem. Več miz in stolov za gostilno, kakor (1345) tudi jedno štedilno ognjišče 0) se po ugodni ceni takoj proda. ^Hf Več Le izve v konIIIuI nn l'ol|iiii«keiii tr^u hI. r>. Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. m Protinski cvet ali cvet zoper trganje, .Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. 1111111 :'■ 1111 najboljiStt miizilo zoper tr^ms|,- p» iidili, Intlea'-lii«' V rokiih, imuuli. v križi ter v žlvrilt. utrpnel« ude in kftt> liunII|m hv a oliriilno p«itslt>. Lekarna Trnk6czy v Gradci. H 8 Občeznana hiša strojarijo in prodajalnico za usnje polofj polj « in (ravnikov v dol in jsh« in lr";ii blizu kolrdvnra nc» |»|-«mI:i Iltl4«»| t ti :i «l lisi |ir<\| « ^e v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo volilne pravne, ali cia 80 m< i/, njega izpustile osebe, ki imajo volilno pravico. Izkaznice se bodo voliliem vročile pravorasno. Ako bi je pa kdo izmej volilcev i/, kateregakoli vzroka vsaj 24 ur pred dnevom volitve ne prejel, naj pride k mestnemu magistratu s;'in ponjo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane IS. dan oktobra 1895. Zupanov namestnik Voučina. I priporoi« po nizki ceni .Nžrodna Tiskarna" v Ljubljani. f^OOOOS SOOOttOSOOSOOOOOOOO e » e « o o B « e « o e a Uradno upravičeni in zapriseženi starinski inžener in stavbeni mojster Jaromir Hanuš ppnuja f:e za izvrševanje vseh v stavbinsko stroko spadajočih del, prevzema poprave hiš po zelo nizkih cenah, naprave vodovodov, načrtov in proračunov, merjenje cest in posestev itd. Ustmena ali pismena naročila v .,>! aiemojo ee (11«8—12) v novi hiši na Polj ruskem predmestji?; nasproti domol3rra.nski vojašnici. I Izdajatelj in odpovorni urednik ; J o «i p N o H i. Lastoma in tisk .NJrodne Tiak^rue".