47. štev. V Kranju, dne 20. novembra 1909. Političen in gospodarski lisi Stan* ia Kranj i doetavljanjesa na dom 4 K, po polti sa celo lato t K, n pol lota t L n druge drtave stane 560 K. Posamezna storilka po 10 rin. - Na narocbe bros istodobno vpoiiljatve naročnine m na odra. — Uredniltvo ia oprav* ni it to jo na pristavi gosp. K. Floriana v •Zvesdi.. X. léto. q a.i?>Itv?tf?tib' a Izhaja vsako soboto == zvečer ===== tnsorati so računajo sa eelo stran BOK, aa pol strani 80 K, četrt strani 80 K. InseraU s* plačujejo naprej. Za saaajaa se plačuje sa peUt-vrsto 10 rin., če so tiska enkrat, sa večkrat i popust — Upravniitvu naj se blagovolijo poiiliaU naročnina, re» kluaacije, osnanila, sploh vse upravne sadova, uredn'ilvu pa dopisi ia norice. — Dopisi naj se isvolijo frankirati. — Rokopisi ser ne vračajo. Po občinskih volitvah v Skorji Loki. Deželna vlada je izpregovorila zadnjo besedo I ti zaprla sapo loškim klerikalnim mogotcem. Znano je, kako so se ti drli po .Slovencu" in »Domoljubu", da smo naprednjaki zmagali v Škofji Loki le vsled nečuvenih nasilstev. Zato so se, kakor pravijo, tudi pritožili na deželno vlado, od katere so z vso gotovostjo pričakovali, da razveljavi volitve. Pri zopetnih volitvah pa bi klerikalci vrgli nas naprednjake iz občinskega odbora (če bi se jim posrečilo, seveda), ker hočejo postati neomejeni gospodarji našega mesta in iz« tisniti od davkoplačevalcev večje doklade za svoje namene. Za sedaj so bile to le pobožne želje, za katere bomo že skrbeli, da se v doglednem času še ne uresničijo. Ob zavednosti naših naprednih mož in z njihovim nevstrašljivim odporom moramo zlomiti moč črnosuknježev. Da pa celi slovenski javnosti, zlasti pa vsem loškim volilcem dokažerao, kak humbog so vganjaH klerikalci, ko so trobili v svet o našem nasilstvu in očitali našemu županu, da je zaradi tega »slab jurist", ker pri volilni komisiji ni dovolil, da bi njihov oslovski glas segal do nebes, zato priob-čujemo odločbo deželne vlade, ki jo je ta izdala na pritožbo loških klerikalnih voditeljev, to je dr. Ivana Hubada, župnika Avguština Šinkovca in lesotržca Jožefa Hafnerja. Ta odločba, ki je princi pieine važnosti, se glasi takole: .C. kr. deželna vlada za Kranjsko. Št. 24.307. V Ljubljani, dne 23. oktobra 1909. C kr. okrajnemu glavarstvu v Kranju. Proti novim volitvam občinskega zastopstva v Škofji Loki, vršečim se dne 23., 24. in 25. septembra 1.1., so se dr. Ivan Hubad in drugovi v odprtem roku pritožili: 1. ) da je bilo volilno pripravljalno postopanje nezakonito, ker se ni sestavil prvotni volilni imenik (§ 12 obč. vol. reda); 2. ) da se je volilnemu opravičencu prvega razreda Ignacu Ousellu vračunal v selški občini Stara Loka, torej izven okoliša mestnega županstva Škofja Loka, predpisani pridobninski davek v znesku 152 K; 3. ) da je c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju nepostavno zavrnilo reklamacijsko pritožbo glede umrle Marije Kalan (II. volilni razred); 4. ) da je bil v drugem volilnem razredu pod tek. št. 7 vpisan volilec, ki je vsled obsodbe izgubil volilno pravico za postavno dobo 5 let. Dalje so navedeni, osobito glede volitev odbornikov in namestnikov drugega volilnega razreda v navedeni občini, ki se je vršila dne 24. septembra 1909, ugovarjali: a) da je volilna komisija zavrnila pooblastilo, ki ga je prejel župnik Avguštin Šinkovec od na-čelstva Ljudske posojilnice v Ljubljani kot upra-viteljice v predmestju Studenec se nahajajoče zaloge piva Julija Stareta iz Mengša; b) da je volilna komisija zavrnila pooblastilo, ki ga je volilna opravičenka Marija Maček izstavila dr. Ivanu Hubadu z izrecno pripombo „ob V« 9. uri" in z dodatkom, da razveljavlja vsa prej izdana pooblastila; c) da je volilna komisija dopustila izvršitev volilne pravice za. volilnega opravičenca Rajkota Rudolfa Goloba, višjega reviventa c. kr. avstr. državnih železnic v Trstu, po pooblaščencu Konradu Pecherju, dasi ni b ilo dokumentarično izkazano, da je bil Golob odsoten iz občine zavoljo oskrbovanja javnih opravil. Deželna vlada zavrača vse tu navedene ugovore deloma kot nedopustne, deloma kot neutemeljene. Za to odločbo, ki je v zmislu § 33 obč. vol. reda v administrativnem teku stopnje končno- veljavne, bila so sledeča razmotrivanja mero-dajna: Gori pod 1.) do 4.) našteti ugovori se tičejo povsem namišljenih nedostatkov volilnega pripravljalnega in zlasti reklamacijskega postopanja in se torej ne dajo več uveljaviti v volilnem postopanju. Glede na ugovore pod 1) se mora še poleg tega omenjati, da se tekom reklamacijskega postopanja od nikogar ni ugovarjalo proti pravilnosti v volilnih listih pri posameznih volilnih opravičencih vpisanih davčnih vsot. Deželna vlada nima torej tudi s stališča državne nadzorovalne pravice nad občinam povoda, na podlagi predmetnega ugovora preiskovati, aH je bil v g 12 obč vol. reda navedeni volilni imenik, ki sicer služi le kot interni (notranji) uradni pripomoček za sestavo volilnih razredov — napravljen ali ne. Kar se tiče ugovora pod 3.), se opozarja na določbo predzadnjega odstavka § 17 obč. vol. reda, po kateri so v reklamacijskem postopanju od političnih okrajnih oblasfev izdane razsodbe za v teku se nahajajoče volitve končnovel javne. Iz tega sledi, da se te razsodbe ne morejo več izpodbijati potom ugovorov proti volilnemu postopanju. Tu navedeni ugovori so se torej morali kot v volilnem postopanju nedopustni — zavrniti. V kolikor zadeva ugovore dr. Ivana Hubada in drugov proti veljavnosti izvolitve odbornikov in namestnikov v drugem volilnem razredu, se deželna vlada ni mogla prepričati, da seje z inkri mini ranimi razsodbami, o d nosno odredbami volilne komisije storilo kaj proti obstoječim zakonitim predpisom. Tozadevno se v posameznem opozarja na sledeče: K a). V volilni listi drugega volilnega razreda se nahaja pod tek. štev. 40 ta-le vpis: .Julij Stare, zaloga piva, Studenec". Pooblastilo, ki ga PODLISTEK. Stari Savski most pri Kranju. Počasi vozite! II. Zaključimo nala lirieno-epična razmišljavanja o starem mestu, pa preidimo k njegovi zgodovini! Kjer stoji mesto Kranj, je bila že v pradavnih časih večja ali manjša naselbina, morda tudi mesto. Nekateri pravijo, da je ta stalo rimsko mesto Santicum; dokazano je, da je kraj igral veliko vlogo za časa preseljevanja narodov. Pa postimo take stvari, o katerih imajo čas razmišljati strogi, kritični zgodovinarji. To lahko rečemo, da so ees Savo zgradili ljudje most, kakor hitro so ustanovili sm prostora sedanjega Kranja kakrinesizebodi naselbino. Kakšen bi bil ta most, o tem se da ugibati. Najprvo prehod na plava ali čolnu, potem morda brod, naposled stalna brv in stalen most, primitiven izprva, a vedno bolj kompliciran, vedno boy odgovarjajoč časovnim zahtevam in potrebam. Tudi to lahko trdimo, da je Kranj ali mesto ali ves, ki je stalo tam kakor Kranj, imel lepe do-o |e od mosta, Skoda, da te nam niso ohranili zapiski, kakšno mostnino so pobirali na starem* mostu Rimljani ali Longobardi od voza in mola od goveje živine, od drobnice, od ljudi. Kako prav bi prišli tski zapiski našim neutrudnim zgodovinarjem, kake lepe, kritično in pregledno sestavljene razprave, razpravice in razprivčice bi se dale pisati o tej stvari. Vrag naj vzame Rimljane in Longobarde, da se niso brigali za take stvari in niso zapustili domačim historikom hvaležnega gradiva, ki bi budilo na delo pa tudi na postavljanje raznih hipotez, da bi bila smeda v slovenskem Izraelu le večja kakor je še danes. Seznaniti pa hočemo bralca (bravea bi rekel Joža Skomernik) z nekaterimi zgodovinskimi črticami o starem kranjskem mosta. Naili smo jih v zanimivem spisu slovenskega zgodovinarja Janeza Parapata, ki ga je priobčil v «Letopisu* «Malice Slovenske* za leto 1870, stran 91—128, pod na-slovora: L*ropis mesta kranjskega (788—1870 L). Kdor ne verjame, naj gre pa tja gledati 1.) 1364. — V torek po sv. Vido. Eaderlivon Salcg — menda Zalog v cerkljanski fari — spozna zase in potomce svoje, da je 13 priseienira možem in vsej srenji Kranjski za 11 mark beneškega denarja prodal zemljišče v Šentjurski fari leteče, na korist mosta, ki je pri Kranja čez Savo. Pecatiia sta: Slovani mož Gotfrid pL Graedaik in Fricel, sodnik KranjskL (Iivirno pismo t mestnem arhiva kranjskem.) 2.) 1426. — 17. julija. Vojvoda Friderik starejši dovoli mestjsnom kranjskim, ki so te poprej s privoljenjem vojvoda E mesta pol mlina pod bol* nitnico mestno pri Kokri zamenjali se drage polovico, tudi državni fevd kupiti mesto ia slasti mosta čes Savo v prid. (Jot. Chmel: Osteh. Kaiser Friedrichi IV. I. str. 198.) 3) 1454 —- 1. marca v Rima. Lado vik, očak oglejski, poziva vso duhovščino svojo, naj s besedo in dejanjem verne vnemuje, da pripomorejo k popravljanju ia obran jen ju lesenega mosta čes Savo pri Kranja proti Smsrtaema, H ga morajo mestjani na svoje stroške vsdržavatS «abque aUcuias pasagii sive thelonii sotetfone, salva, dam tssst sd id pla Christifiieliura iluurnm partiam lsrgitione.» Ti stroški prihajajo previsoki, ker je reka zelo deroča, njeno dno mehko ia peščeno in ker so večkrat povodaji. Kadar tedaj pridejo is mesta nabirat, naj kristjanje darujejo, saj je most za vse, in nevarno je le čezenj hoditi« Vsak dobrotnik dobi odpustek za 100 dni, kar ve$a 90 let, toliko časa ima namreč pismo meč, (Uv. pit. v arhivu mesta kraajskegs.) je predložil župnik Avgust Šinkovce, pa ni izdal, oziroma podpisal Julij Stare, ki je po vpisu v volilni listi opravičen izvrševati volilno pravico in torej tudi prigodoro zakonitih pridržkov izdati pooblastilo tretji osebi. To je namreč storila Ljudska posojilnica. Ker mora biti za volilno komisijo edino in samo vpis v volilni listi merodajen, ta pa v teku reklamadjskega postopanja z ozirom na volilno opravičenje Julija Stareta kot imetnika zaloge pive v Studencu ni bil izpodbijan, bila je volilna komisija ne le opravičena, nego tudi dolžna zavrniti vsakršno pooblastilo Julija Stareta, kot v formalnem ozira pomanjkljivo, ko bi ga on ne bil lastnoročno podpisal. k b) volilni komisiji sta se predložila dva, od ene in iste volilne opravičenke (Marije Maček) različnima osebama izdana pooblastila. Oba pooblastila sta bila datirana s 24. septembrom. Na pooblastilu, ki ga je predložil dr. Ivan Hubad pa je poleg tega še pristavek «ob »/»9* in pripomba: •S tem preklicem vsakatero drugo pooblastilo.* Ker je bUo dvomljivo, da bi bil ta dodatek lastnoročno pristavila volilna opravičenka Maček in je zraven tega na tozadevnem pooblastila poleg datuma še izradirano, je volilna komisija popolnoma korektno (pravilno) postopal*, da je i obema produciragima pooblastiloma ravnala tako, kakor z neveljavnima in tozadevni glas zavrgla. To pa tembolj, ker po zunanjih znakih obeh oblastil ni bilo mogoče z apodik-tično (■eovržljivo) getovostjo potrditi, katero pooblastilo je bilo poprej izdauo. k c) Ker je višji rcvident c kr. državnih železnic Rajko Rudolf Golob neizpodbitno dodeljen k direkciji c. kr. državnih Železnic v Trstu in je zaradi te svoje službene podelitve zavezan imeti svoje redno bivališče trajno izven mestne občine Škofja Loka, pristoja mu po § 4, točka 3 obč. vol reda pravica, dati se pri izvršitvi volilne pravice zastopati po pooblaščencu, ne da bi v konkretnem (stvarnem) slučaju potreboval izrecnega potrdila predpostavljeno službene oblasti glede nasprotujočih ovir za vsebno izvrševanje volilne pravice. Volilna komisija je potemtakem bila opravičena in dolžna dopustiti, da je s legalnim (zakonitim) pooblastilom izkazani Konrad Pecher izvršil volilno pravico za navedenega. Ker so se po predstoječih izvajanjih proti veljavnosti volitve v drugem razredu vloženi ugovori izkazali kot neutemeljeni, moralo se jih je zavrniti. Priloge poročila z dne 9. oktobra 1.1. it. 24726, ki je s tem resen, vračajo se v nadaljno poslovanje. C. kr. deželni predsednik: Schwarz s. r. K tej razsodbi deželne vlade nimamo ničesar dodati. Pač pa želimo, da bi one kratkovidne vo-lilce, ki so v klerikalnem taboru in se puste ko-mandirati od klerikalnih kri ča če v že enkrat pamet srečala. Ko jim se ti obrnejo hrbet kakor zasluzijo, potem jih le pustimo na miru, da se itkričijo. Bahaških komendijantov v Skofji Loki ne rabimo! Taki se delajo — tako pa delajo t (Dopis s posebne strani.) »Ako se med nami kdo najde in se mu ns gnjusi te dni klerikalnega svinjarstva z debelimi rokovieami prijete v roke smrdljivo »Slovenčevo* kloako, ne daj se zapeljati po smradu klerikalnih revolver - zurnalietov 1» Tako jih je imenoval celjski «Narodni Dnevnik* v svoji torkovi izdaji in ker je otroka s pravim imenom poklical, se mu je ta kot potuhnjen paglavec z jokavim glaiom odzval: Vse mi lahko rečeš, le z mojim pravim imenom in značajem me nikar ne osramoti pred liršo javnostjo. Ali se ga bo »Narodni Dnevnik* usmilil, to je njegova reč, naša dolžnost pa je, da ob prvi priliki dopri-nesemo dokaze, da ti, ki mažejo «Slovenca*, res zaslužijo, da jih javnost tako imenuje in sedi, kakor se v svojih brezstidnih izbruhih sami sebe izdajajo in ocenjujejo. Skrajni čas je, da se vse napredno časopisje vzdigne v boj proti več kot nesramni pisavi v svoji strasti, v svojem fanatizmu podivjanih klerikalnih revolver-žurnalistov. Temu mora biti konec, to zahteva napram vnanji javnosti že ugled skupnosti natrga imena: Slovenci! Slovenci bodimo vsaj nasproti svetovni javnosti, bodimo vsaj edini nasproti nstemu skupnemu narodnemu sovražniku! Če smo drugače tudi razdvojeni in razprti, četudi hodimo kot politične stranke vsak svojo pot, a vsaj cilj, glavni smoter natega bitja, bodi nam eninisti, pa ■aj se mu bližamo i desne ali leve strani! Ali kakor rečeno, o tem več ob drugi priliki. Za danes imamo v mislih »Slovenčeve* izbruhe proti zeleni brošuri in proti prodaji Auerjeve pivovarne. Nikar t* h izbruhov podivjanega, navideznega »ogorčenja* tako soditi, kakor se čita! Nikar misliti, da je vse to vpitje odziv kake klerikalni stranki storjene krivice, ali da ima pri vsem tem narodna stvar najmanje opraviti. Vse to so samo fnte na eni, samo z izbruhom osebnega maščevanja pobarvano slepomišje na drugi strani. Divji lovci stičejo za divjačino, ki jim je i rdečo škofovo brošuro in s ponesrečeno prodajo mengiške pivovarne ušla, da, ušla po njih lastni krivdi. Da pa prikrijejo to sramoto pred svetom in zvrnejo krivdo svojih lastnih grehov na nas, so se ti revolver-žurnalisti našemili za divje lovce, da stičejo za divjačino tam, kjer je ni, a pri tem streljajo kozle v svojem lastnem revirju. Pa prav velike kozle! Žal, da na rovaš skupnega ugleda slovenskega naroda jim za te kozle niti hvaležni ne moremo biti. Glede Auerjeve pivovarne na dragem mestu. Oziramo se tu le na gonjo proti zeleni brošuri in le ker in koliko se ta gonja nanaša na narodno- 1487. — V petek po sv. Pavla izpreobrnenju je cesar Friderik IV. iz Speiera meščanom Kranjskim dovolil napraviti mitnico na mostu čez Savo in določil mostnino sa razno blago in sicer od tovora sukna 4 vin., ravno toliko od platna) od tovora vina, železa po 2 vin., pšenice, soli po 1 vin., od drv, desek po 2 vin., od konja, ki ga pripeljejo ns prodaj po 2 vin., od voza sena po 2 vin., od polnega voza vina, sukna, kramar-skega blsga, kož z dvema ali tremi konji po 8 vin., od vsakega druzega tovara po 2 vin. (Izv. pis. v zged. društvu kranjskem.) 1494. — Sv. Antona dan je cesar Maksimilijan 1. na Dunaja potrdil mesta Kranju pravice, »osebno mitnico čez Savo, ki jo je dal cesar Friderik IV. L 1488. — (Izv. v zgod. dr. vLj) 1514. 12. februarja. — Juri pl. Egk, cesarski svetovalec in glavar goriški, je dobil od cesarja Maksimilijana I. dohodke mosta, mesta, mitnice in sodnije v Kranju v zastavo. — (Miti d. b. V. J. K. 1865, str. 17.) 1584. 11. aprila. — Nadvojvoda Ferdinand I. je kranjskemu mestu potrdil njegove pravice, sodnije in mitnico. — (V zgodovinskem društvu kranjskem.) Te podatke je zabeležil zgodovinar ParapaL Gotovo se bo tudi iz poznejših časov dobilo zanimivih črtic o kranjskem mosta čez Savo, ki je do-natal Kranja lepih dohodkov. Poiskati te črtice in podati natančno zgodovino mostu pa ne more biti naloga ponižnega, skromnega «GorenjČevega> pod« listkarja ; to delo čaka prihodnjega zgodovinarja mesta Kranja. Kdo je aU bo ta mož, na to še danes ne moremo odgovoriti. Tako pa pozdravljen, starodavni, dolga stoletja stoječi most. Hudo nam je, da izginjaš s po-priiča ti, na katerega je navezanih toliko lepih zgodovinskih spominov. Ob bridki usodi tvoji nate sožalje I •' .. ,. V mladem cvetju. Roman. Dalje. Ana je malce zardela, globoko povesila resaste trepalnice, na to pa povzdignila glavo in pogledala Osoletu naravnost v oči. »Moja izpoved je zelo lahka, gospod Ost«, d asi me morda obsojate drugače. Ako hočete govoriti o moji sreči, morate že nekoliko natančneje poznati mene samo in primerjati z menoj življenje, katero živim. Pa saj vem, da ne boste mirovali prej, da vam povem vse do pičice. Pravzaprav se to tudi spodobi, saj nekdaj sva si bila popolnoma odkritosrčna prijatelja in sva si zaupala mnogo... Sicer se mi zdi danes skoro smešno — vzbujati te spomine, ker vem, da tudi vam niso bogve kako dragi! Ah, da, življenje je vse drugačno, kakor pa mladostne sanje .. .* Na to je umolknila in se ugledala v bel oblaček, ki se js čiste sam podil po globokem modrem nebu. •Pred osmimi leti, kajne, je bilo t» je pričela po precej dolgem molku -» «ko sva se razstela v napredno stranko. Na izdaji zelene brošure sta interesirani le dve, v tem slučaju popolnoma privatni osebi Njuni blag nsmen pojasnoje nam posebno II. zvezek. Vsekakor pa naša stranka kot taka nima ne s to, ne z drugimi izdajami opraviti prav ničesar. To dobro vedo tudi klerikalci in če bi bili poiteni, bi radi zelene brošure pustili našo stranko popolnoma pri miru. Pa politično poštenje jim je nekaj, česar te sploh poznali niso. Da odvrnejo pozornost javnosti na svojo In sramoto svojega škofa, so skovali bajko o »oživljeni slovensko - liberalni zvezi z — Vtenemci*. la to zvezo naj bi bila sklenila — ne padite v omedlevico! — edinole —- zelena brošura! Kdo bi ti mali skromni stvtrici pripisoval tako gigantsko silo uplivaP Nihče, tudi tisti, ki se ob njo izpodtikajo, ne. In vendar ... Potrpite malo na pojasnilo, zakaj napraviti moramo prej še drug obračan. Izzvali so gs sami in tu ga imajo: Doslej je svet sodil le škofa kot edinega krivca vsega pohujšanja svinjarij iz rdeče brošure; pustil pa je klerikalno stranko pri miru. To so revolver-žurnalisti uporabili, pa so začeli kakor oni zasledovani tat vpiti: primite ga, držite ga I No, ne damo se oslepiti in res ga primemo, res ga držimo, ampak pravega tatu ugleda nasprotne politične stranke. In ko ga držimo, mn povemo naravnost: Škofova brošura ni sad, ki je zrasel le na škofovem drevesu, ampak seme za ta sad so sejali že leta in leta razni duhovni in civilni klerikalni doktorji, razne v ti »visoki šoli* že izurjeni in poučeni »vežčaki* v ženskem krilu, razni podjetniki, razni mešetarji, pa vsi — na katoliški podlagi! Šk lova broSura je ssd klerikalne politike, ki zastruplja našo slovensko javnost, odkar je knezo-škofijski prestol zasedel mož, ki spada k večjemu v kak samostan trapistov, ne pa kot višji dušni pastir v prestolico kranjske dežele. Vsebina tega sadu je jedro cele klerikalne stranke, le lupina na zunaj in naslov s škofovim podpisom, to je last škofa samega. Pa tudi v slučaju, če bi bilo vse seme, ves sad last škofa samega, tem večja krivda zadene celo klerikalno stranko, katera in ker je pustila sejati to seme, dozoreli ta sad in zaploditi to dozoritev v javnosti! Le v taki luči mora naroden politik gledati dol na izrodek škofove brošure I In sedaj: čemu to sicer blazno, v tem slučaju pa premišljeno nesramno obrekovanje naše stranke, oziroma zelene brošure P Čemu tu sleparski manever? Del pojasnila imamo že zgoraj, preostaja nam le še zadnji dokaz: z napadi na zeleno brošuro zasledujejo klerikalci tudi svojo prav po či-futsko zasnovano reklamo za — rdečo škofovo brošuro. Kajti čimbolj vpijejo zaradi zelene brošure, tembolj vzbujajo radovedno zanimanje za izvirno svinjarijo, s katero misijo pozneje nadaljevati — kupčijo. Taki se delajo — tako pa delajo! tisti dolgočasni hiši. Kako se je godilo z menoj prve mesece, to vam je znano, saj sem vam Cesto pisala. Potem so me premestili ta sem. Prav tako me je čakal na postaji koleselj, kakor vas in komaj sem čakala, da zagledam Zapolje, kraj svojega bodočega službovanja. Da ne smem pričakovati kakih udobnosti, to sem vedela in zato sem bila že vesela, ko sem videla, da je vsaj kraj mnogo bolj prijazen, kakor tisto hribovje, kamor so me poslali prvič. Vidite tam ob okrajni cesti one tri hiše V* In pokazala je z drobnim kazalcem v tisto smer. — »Prva je šola. Z nadučiteljem sva se dobro razumela, druge družbe še ni bilo. Cez tri mesece nekako se je razaesla vest, da bo ta-Ie hiša, ki jo vidite pred seboj in ji pravijo Zspoljšani grad — prodana z vsem posestvom. Jas se za stvar nisem mnogo brigala, cula sem pač, da jo je nameraval naj« prvo kupiti grajšeak tam iz Repne, dve uri od tukaj, a se je pozneje premislil in grad je kupil s vsem, kar pripada k njemu, lesni trgovec Tome. O njem sem cula že takoj prve dni svojega prihoda, ker ona srednja hiša ob okrajni cesti je bila njegova, a poznala ga osebno nisem. Nadučitelj, ki je bil ž njim že tedaj dobro znan, mi je pravil, da je vdovec, pred pol leta, da mu je umrla sena in mn ostavila komaj leto starega dečka. »Revež,* — tem dejala takrat, a nadučitelj sa je zasmejal «Nič revež,* je dejal. »Ženil se bo zopet saj* Ima komaj štirideset let in bogat je, svojih pa nima, rasen fantiča Milančka, nobenega.* Daijs prib. II- priloga „Gortn|cu" iftv. 47 % 1.1909. Gospodarski del. Na deželni kmetijski ioli aa Grma *U rac pisani dve strokovni učiteljski mesti in sicer eno za sadjarstvo in zelenjadarstvo, drugo za splošno kmetijstvo. Po enoletnem zadovoljivem provizorič-nem službovanju, se strokovni učitelj, ki bo do tacaš dovrlil preskutnjo o učitclj»ki sposobnosti, nastavi dtfinitivno. S tema mestoma so združeni prejemki VII. plač. razreda deželnih uradnikov in sicer letne plače plsče v znesku 2200 K in akti vite tne doklade v znesku 672 in pravica do napredovanja v višje plačilne stopnje, oziroma plačilne razrede in sicer do V. plačilnega razreda deželnh uradnikov, kateri je popolnoma enak VIII, plačilnem razreda c. kr. državnih uradnikov. Prošnje s prilogami je vložiti pri deželnem odboru Vojvodine kranjske v Ljubljani do 1. decembra t. 1. Službi bo nastopiti s 1. januarjem 1910. Kadar kupuje! aadia drevesa, drži se naslednjih pravil: 1.) Kupi le taka drevesa, ki niso bila po cepljenju pri tleh nad 6 let v drevesnici, ker drugače so ostarela. 2) Glej, da bodo imela drevesca meter nad zemljo v obsegu vsaj 6 do 8 cm. 3) Da bodo zaraogla nositi vrh ali krono, naj se deblo primerno zožuje in naj bo pri tleh vsaj tretjino debelejše nego tam, kjer prehaja v vihe. 4.) Lubad naj bo gladka in zdrava. 5.) Deblo naj bo ravno. 6) Drevesa naj imajo dovolj korenin, in sicer najmanj 4 do 6 stranskih* ki se morsjo razširiti na vse strani in morajo imeti dovolj sesalk. 7.) Vrh naj ima štiri, kvečjemu šest mladik, ki morajo biti razdeljene enakomerno na vse strani. 8) Glej, da izbereš vrste, ki se jim bo zemlja in podnebje prilegalo. 9) Glej, da bo trsta sadja taka, kakršno rabiš za svoje razmere. 10) Ne kupuj nikdar sadn.h dreves na trgu, ker ne moreš vedeti, kaj kupiš, ampak kupi vselej v zanesljivi drevesnici. * Tedentki sejem ? Kranju dne 8. novembra 1909. Prignalo se je — koši run, 105 glav domače goveje živine, 106 glav bosanske goveje živine, 60 glav goveje živine hrvaške, 7 domačih telet, — hrvaških telet, 113 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 1350, proso K 7-75, rž K 950, oves K 8 — , ajda K 750, repno seme K, fižol ribničan K 22'—, man-dalonKH'50,koks 15—,krompir K 1 90 za50 kg, seme dom. detelje K 60*do 68—. Zgodovinski in slovstveni pregled aa prih. teden: 9% novembra. — 1694. * Francoski pisatelj Voltaire. — 1768. * Schleiermacher. — 1774. t Pisatelj Jan. Žiga V. Po-povič v Perchtolsdorfu pri Dunaju. — 1806. Napoleon I. de-kretira is Berolina kontinentalno zaprtje. — 1811. t Pisatelj Henrik pl. Kleist v Potsdamu. — 1831. Revolucija v Lyonu. — 1852. Napoleona III. izvolijo na Francoskem za cesarja. — 1866. t Janez Scberr, kulturni in literarni zgodovinar. 22. novembra. — 1767. * Andrej Hofer v Šent Lenartu na Tirolskem. — 1780. • Skladatelj Konradin Kreutzer. — 1800. * Francoski državnik Jules Bastide. — 1848. V Kro-mtrižu otvorijo avstrijski državni zbor. — 1850. * Pisatelj Fnnce Jožef Remec na Rupj. pri Kr&nju. — 1873. f Pisatelj Felicijan (ilobočnik v Grižah. 23. novembra. — 1457. f Ladislav Postum umrl v Prpgi za kužno boleznijo. — 1500. Kolumb se vrne na Špansko vklenjen. — 1747. • Baron Žiga Cojz v Trstu. — 1880. • Gašper Zumbusch. — 1846. f Matija Ahacelj v Celovcu. 24. novembra. — 1632. Modroslovec Baruh Spinoza. — 1801. * Pianist L. Bechstein. — 1833. f Pesnik Golfrid Avgust EOrger v Frankobrodu ob Meni. — 1906. t Pesnik Simon Gregorčič v Gorici. 25. novembra. — 1276. Dunaj sc vda in pokloni Rudolfu I. Habsburškemu. — 1562. * Španski pesnik Lope de Vega. — 1712. * Aibe de 1' Epee, začetnik pouka gluhonemih na Francoskem. — 1784. * Pisatelj Andrej Gutman, v Že-tincih pri Radgoni. — 1786. t Zdravnik in pisatelj dr. Marko pl. Plenčična Dunaju. — 1796. * Nabožni pisatelj Andrej Bohinc v Zapogas. — 1844. t Botanik France Hladnik v Ljubljani. — 1866. f Dr. Henrik Barth, potnik po Afriki. — 1904. t GaSper Križnik, nabiralec narodnega blaga, v Mctniku. 16. novembra. — 1625. Ferdinanda II. izvolijo za ogrskega kralja. — 1741. V avstrijski nasledstveni vojski zasedajo francoske in bavarske čete Prago. — 1800. * P satelj, pesnik in vzgojealovec ikof Anton Slomšek na Ponikvi. — i 812 Bitka ob prehodu čer Berezino. — 1846. Pisatelj France Marešič v Kostanjevici. — 1865. t Adam Mickievvicz, največji poljski pesnik. — 1857. t Pesnik Jožef baron Eichendorff v Neifli. 27. novembra. — 8. pred Kristom. Pesnik Kvint Horacij Flak v Rimu. — 1701. * Astronom in fizik Gelsij. - 1870. Bitka pri Arniensu. — 1896. t Francoski pisatelj Aleksander Dumas (sin). Godovi prihodnjega tedna: 81. Grmislav, Pavija; 22. Cecilija, Svetoslov. Vito} 23. Klemen, Draguš, Daliborj 24. Janez od kr., Zoran) 26. Katarina, Kolomir, Ljubojlaj^26. Konrad It, Radejkaj 87. Virgil sk., Goroslav, Vedrana. Sejmi prih. teden na Gorenjskem: 28. v Mojstrani) 25. v Domžalah. Dopisi. Radovljiške notice. Pretočeno soboto 19. t. m. je umrl upokojeni sodni sluga France Prešeren v lepi starosti 72 let Pogreb je bil v ponedeljek ob illL uri popoldne. Pokoj njegovi blagi duši 1 Žalujoči rodbini naše sožalje I V ponedeljek, 16. t m. je nadaljeval g. Iv. Tome svoje predavanje o «zv ezdo slo vj u». Predavanje je bilo obče prav zanimivo, kajti bilo je spojeno s prikazovanjem raznih skioptičnih slik. G. predavatelj je obširno pojasnjeval razne prikazni solnca, njegovo obliko, vsebino i. t. d. Rav-notako smo se natančno seznanili s soiedinjo luno in drugimi nebesnimi telesi. 2al, da se je predavanje koncem malo prehitro prekinilo, kajti ski-optikon je dobil svoje muhe. — Predavanje je bilo prav dobro obiskano. Med poslušalci opazili smo tudi c. kr. okr. glavarja, g. Župneka in deželnega poslanca, Zupana g. dr. Vilfana. Upamo, da to ni bilo zadnje predavanje, temveč, da nam poskrbi društvo «Triglav* še več takih predavanj. Sedaj je paš tiajpripravacjši čas zato in naše ljudstvo je zeljno nadaljne izobrazbe. — G. predavatelju iskrena hvala za izreden užitek. Naš «Sokol» čvrsto koraka po začrtani poti. Da se pridno telovadi, je umevno. A napravil si je tudi že načrt za najbližjo bodočnost. — V kratkem se prično redne plesne vaje, kar se še posebno oznani s posebno okrožnico. — Sklenil jo dalje prirediti običajno Silvestrov o veselico z raznoterim zanimivim vsporedom. Da pa priredi tudi predpustom svoj ples na najširši podlagi, je umevno. Cas in vspored tem veselicam priobčimo pravočasno. Solarsko kuhinjo dobimo tudi letos. Vso zadevo je poprijel c. kr. okrajni glavar g. Zupnek. Upamo, da ostanejo tej šolarski kuhinji naklonjeni i letos vsi oni dobrotniki, ki so jo lansko leto tako krepko podpirali. G. kr. pletarna prav vrlo napreduje pod spretnim vodstvom g. S. Patika. Naročil ima vedno mnogo, a tudi učenci so marljivi, da jih je veselje gledati, kako jim gre delo izpod rok. Da dobiva c. kr. pletarna vedno več privržencev med ljudstvom in da vedo ljudje ceniti blagodejnost te naprave, priča dejstvo, da so pričeli prav pridno zasajati svoja močvirna polja s vrbovimi sadikami. L-p vzgled je dal v tem g. R. Kunstelj, kajti ravno sedaj zasajajo obširen travnik v bližini cLesj&ka* s vrbovimi mladikami. Da bi našel le mnogo posnemovalcev 1 Podjetni trgovec g. Oton Homann otvori v kratkem takozvano «zajtrkovalnico» nasproti svoji trgovini v nekdanji prodajalni Ane Volfsve. Prostor je te primerno prenovljen in mnogim, ki se mude po opravkih v našem ra»stu, bo ta naprava debro došla. Mncgo obiskovalčevi Pregovor: «Na sv. Martina dan solnce, tri dni potem sneg,» se letos ni natančno izpolnil. Toda izpolnuje sel Prvi sneg se je že pokazal in sicer na sv. Elizabete dan. V ravnini je pač takoj iiginiJ, a mnogo ga je po sosednjih planinah, in tudi Jelovica je dobila svoj zimski plašč. Toda če na« znamenja ne varajo, ostanemo najbrže še ta mesec brez bele odeje — vsaj po dolinah. Škodovalo bi ne, ker kmet ima še po mnogih njivah tako repo kakor tudi še korenje. 19. t. m. v spomin pokojne naše cesarice Elizabete so imeli Šolarji sv. mašo in sicer ob pol 9. uri dopoldne, čutili smo se tej množici šolarjev, ki smo jih opazovali tako v cerkev kakor iz cerkve grede. Naše ljudstvo ima vendar še smisel za duševno naobrazbo svoje bodočnosti, kajti dobro ve, kako težak je boj za vsakdanje življenje, ako nima človek vsaj najpotrebnejše izobrazbe. In to nam daje nado v boljšo bodočnost našega narods. V izobrazbi je temelj ssmostojnosti. Občina Predtrg je dobila novega*, odločno naprednega župana g. Ivana Kristana. O o čini Predtrg je čestitati, da si je izabrala tako vsestransko naobraženega in izkušenega moža županom, a novemu županu kličemo: čvrsto na delo I Z Jaaenis pišejo: Dae 31. oktobra so tu uprizorili «Anico« tragedijo v štirih dejanjih, ki jo je spisal g. Leon Pibrovec. — Uspela je krasno 1 Poleg odraslih sodelujejo tudi otroci, ki so tako ljubko igrali in tako izborno rešili svoje vloge, da se je porosilo marsikatero oko. Skoda bi bila pač, da bi to res lepo delo in izborno delo ostalo le v zaprašenih folijantih, ampak prosimo avtorja, da je obelodani — Vsi so se veselili te igre, le eni ne, le enim ni bilo všeč, da tndi učitelj dela, le eni se boje konkurence svojim «Lnrškim pastaricam« in stičnim «igram». Kdo drugi je to, kot kranjski duhovnik, jeseniški maziljenet bešj', ki so opljuvali vse in v svoji naivnosti in neumnosti denuncirali vse, seveda le sebi v sramoto in blamažo. Der groBte Schuft... Glej eno zadnjih Številk »Slovenca» I h frliča. V 1. številki letošnjega V, ki se od 6. gimnazijskega razreda začenši more uživati do zvršetka bogoslovnih naukov. Pravico do nje uživanja imajo a) dijaki nstanov-nikovega sorodstvs, b) učeči se nbrgt meščanski sinovi iz Ljubljano, Kranja in Gornjega grada. Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordloa-natu v Ljubljani. — Na noben učni oddelek omejena Mihaela Deschmaona dijašks ustanova letnih 123 K. Pravico do nje- uživanja imajo: s) pridni dijaki iz uttanovnikovega sorodstva, b) taki is sorodstva Jožefi Daschmsnu rojene Langerhols, e) dijaki iz župnije Radovljica. Pravico predlaganja ima ljubljanski stolni kaptel. — Druga Jožefa Globo črnka od drugega razreda ljudske šole priosnšl na gimnazije, realke in učiteljišče omejena dijaška ustanova letnih 90 K. Pravico do nje uživanja imajo: a) potomci uitanovnikovih bratov in sester, in sicer umrlega brata Primoža Globočnika iz Po-ženika v župniji Cerkje, sestre Uršule Zhebul is Adergasa v župniji Velesovo in sestre Helene Lom-berger iz župnije Smturška gora, b) če teh ni, revni in nadarjeni dijaki iz župnije Cirklje, c) če teh ni, dijaki na ljubljanskih gimnazijah, toda le toliko časa, dokler se ne oglasi noben sorodnik. Pravico predlaganja ima župnik v Cerkljah. — Prvo mesto na noben naučni oddelek omejene dijaške ustanove Antona Jeralla letnih 219 K. Pravico do nje imajo najprej dijaki iz trga Zalezniki, potem dijaki iz župnije Železniki in če teh ni, dijaki iz sosednih fir Selce, ZiMog, Sirca in končno dijaki iz okoliša okrajnega sod šča Szofja-Loka. — Pravica podeljevanja pristoji vnkočatnemu župniku v Železnikih, sporazumno z županom v Železnikih. — Prvo mesto dijaške ustanove Matevža Justina letnih 92 K, ki je omejena na gimnazijske in bogoslovna študije. Pravico do nje uživanja imajo: a) ustanovnikovi sorodniki; b) dijaki iz fae Radovljica; c) dijaki iz ljubljanske sf\flje sploh. Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani. — Na g maazijske študije omejena dijaška ustanova župnika Antona Koželja letnih 176 K. Pravico do nje uživanja imajo: a) v prvi vrsti mta-novnikovi sorodniki; b) če teh ni, posebno ubogi v župniji Tmrjicah pri Kamniku rojeni dijaki Ako ne obiskuje noben sorodnik gimnazije, imajo sorodniki pravico už tka tudi na učiteljišču skozi štiri leŠuPPravico podeljevanja ima r. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku na Kranjskem. — Dijaška ustanova Jakoba Mraka, ki je omejena na osem gimnazijskih razredov, letnih 159 K. Dijaki, ki se posvetijo bogoslovnim študijam, morejo to ustanovo tudi štiri leta v bogoslovju uživati. Pravico do te ustanove imajo dijaki c. kr. cesarja Franc Jožefa gimnazije v Kranju, in sicer v prvi vrst: sorodniki ustanovnika, potem v smleda<ški župniji rojeni dijaki, če teh ni, sploh is kraajfkega okraja, v tem slučaju imajo pa v Naklem rojeni dijaki prednost. Pravica podeljevanja pristoji ustanovniku, župniku Jakobu Mraku v Naklem. — Tretje mesto dijaške ustanove Krištof« Plankelja letnih 68 K 50 v, ki se more uživati med gimnazijskimi nauki pet let, in sicer od 12. do 17. Pravico do nje uživanja imajo ubogi meščanski sinovi iz mesta Kamnika in kadar teh ni, iz mesta Ljubljane. Pravico podeljevanja ima c. kr. deželna vlada v Ljubljani. — Na noben učni oddelek omejena dijaška ustanova Tomaža Poklu-karja letnih 52 K 96 v. Pravico do nje uživanja imajo: a) dijaki is ustanovnikovega sorodstva; b) dijaki iz Zgornjih Gorij. Pravico predlaganja imata tačas nečaka mtanovnika: Janez Poklnkar iz Gornjih Gorij in Janez Poklukar iz Krnice. — Prvo mesto dijaške ustanove Jožefa Sen fler pl Sch fifer-steina letnih 280 K. Ustanova je omejena na gim* nazijske nauke, in pravico do nje imajo najprej ustanovnikovi sorodniki in kadar teh ni, v Kranja rojeni dijaki. Pravica predlaganja pristoji knezoške* fijskemu ordinariatu v Ljubljani. — Na noben učni oddelek omejena Andrej Schurbijeva dijaška usta« nova letnih 50 K 16 v, za učence in dijake le sledečih rodbin: France Vavpetič, Miha Schurbi In Janez Sluga iz Podgorja pri Mekinjah. Pravica podeljevanja pristoji c, kr. deželni vladi. — Peto mesto dijaške ustanove Matija Sluga letnih 124 K, ki se more uživati od gimnazije dalje do končanja naukov. Pravico do nje imajo: a) dijaki is Srago vega očetovega ali Krokovega materinega sorodstva; b) drugi sorodniki ustanovnikovi; c) dijaki is sosedstva vasi Suha (okraj Škofja Loka): d) dijaki is Kraajike sploh. Pravica predlaganja pristoji.obema cekvenima ključarjema na Suni Dijaška ustanova Frančiška Vidica letnih 44 K 34 v, ki je omejena na nauke na ljudski šoli v Kamniku in v Domžalah. Pravico do nje imajo v prvi vrsti sorodniki ustanovnikovi potem, pa v Kamnika ali v občini Stop rojeni, blagonravni in pridni učenat slovenske narodnosti. Pravica predlaganja pristoji nečaku ustanovnikovemu Antona Dečmanu, sem« ljiškema posestniku v Ljubljani — Stolnega dekana Jurja Volca dijaška ustanova letnih 80 K, katero lahko uživajo sorodniki od dragega razreda ljudske šole naprej do konca stadij, nesorodniki pa od tretjega razreda ljudske šole do konca osmega gimnazijskega razreda. Pravieo do nje imajo t a) zakonski potomci brata ustanovnika Mihe Volca; b) drugi sorodniki ustanovnika t r) v župniji Kranjska gora, predvsem v vasi Podkoren rojeni in d) Gorenja sploh. Pravico predlaganja ima župnik v Kranjski fori. Prvo mesto od gimnazije pocenil, na noben učni oddelek omejene Antona Alojsa Wolfa dijaške ustanove letnih 134 K. Pravico do nje imajo: a) v župniji Idrija rojeni dijaki, katerih etarši so brez premoženja in ki bivajo »talno v Idriji; b) učeči se sinovi bivših rustikalnlh posestnikov ške fovih posestev: Pfalz-Ljubljana in Goričane. Pravico podeljevanja ima ljubljanski knezolkof. Na girana zijske študije v Kranju emejens dijaška ustanova nadučitelja Jožefa Travna, «Travnova ustanova*, v znesku letnih 225 K 98 v. K nje uživanju je poklican oni dijak cesarja Franca Jožefs I. državne gimnazije v Kranju, ki ga spozna učiteljski zbor iz med v Nakelaki župuijt rojenih dijakov omenjene gimnazije za najboljšega. Pravica podeljevanja pristoji ravnatelju državne gimnazije v Kranju, dogovorno s celosknpnim učiteljskim zborom tega za voda. Prosilci za katere izmed teh ustanov se morajo pri svojih prošnjah ravnati po nastopnih predpisih: 1. Prošnje ju vložiti najkasneje do dne 25 novembra 1909. 1. pri predstojnena nsnčnem oblast? n (ravnateljstvu). 2. Kadsr kdo prosi za slučaj, da se mu ne podeli določena ustanova obenem tudi za eventualno podelitev kaklne druge, pod dru gačno zaporedno številko razpisane ustanove, mora za vkJio pod drugačno zaporedno številko razpisano ustanovno pravočasno vložiti posebno proSnjo; eni pročnji je priložiti potrebne listine v Izvirniku sli pa, v povjerjenih prepisih, druge prošnje pa je opre miti s navadnimi prepisi listin ter navesti, kateri prošnji so priložene izvirne, oziroma poverjene li stire. 3. Prošnjam je pridejati: a) rojstni (krstni) list; b) potrdilo o cepljenih kozah; c) ubožno izpričevalo, iz katerega se dado pridobitne, imovin ske in rodbinske razmere natanko posneti; samo prošnje z dokazanim uboštvom so kolka proste; d) poslednji dve semestralai izpričevali, oziroma zre lostna, obiskovalca, kolokvijska izpričevala ali iz pričevala o prebitih državnih izkušnjah; e) eventualno dokazila pri posameznih ustanovah navedenih pred nostnih pravic, zlasti domovinski list ali listino o meščanski pravici, kadar zahteva določena domo vinska upravičenost ali meščanska pravica in do tične matične liste ali pristojno kolkovane rodovnike kadar se kdo opira na sorodstvo, ki utemeljuje prednost. 4. V prošnjah je, ne glede na navedbe v ubožnem listu, tudi izrecno povedati, kje stanu nujejo starši, oziroma varuhi prosilcev!, in če pro silec ali kdo izmed njegovih bratov ali sester uživa kakšno drugo ustanovo ali javno podporo in v pm± trdilnem primeru, koliko znaša ta ustanova ali pooT pora. Prošnje, ki niso v zmislu zgoraj navedenih predpisov opremljene, kakor tudi prošnje, ki niso vložene po predstojnem učnem oblastvu, ali ki se prepozno viože, se ne morejo jemati v postov. V Kranju, dne 20. novembra 1909. K poloiajn. Še vedno se vrstijo pogajanja okoli delovnega programa poslanske zbornice. Nemci zahtevajo brezpogojno • ustavljenje obstrukcije, nočejo nikake rekonstrukcije kabineta. Zato ni verjetno, da bi se rešila ministrska kriza ngodno. Zasedanje zbornice bo najbrže v katkem odgodeno. Potem mogoče zapoje § 14. svojo znano pesem. Zahtevo češkega ženstva. Minole nedelje so imela češka ženska društva v praški mestni zboro-valnici sestanek, na katerem se je sklenilo to-le resolucijo: 1) Za kraljevino Češko naj se ustanovi zakon v zaščito narodnosti in češkega jezika, kakor so to naredili Nemci v alpskih deželah. 2.) Leta 1910 se mora ljudsko štetje vršili po materinem jeziku. 3.) Vsaki avstrijski minister mora znati enega slovanskih jezikov. Na Črnogoro ima velik vpliv Italija. Prista-niščo Bar, ki je bilo pod kuratelo Avstrije, vleče odslej Črnogoro v vedno večje ekonomsko robstvo Italije. V Podgorici je bila prva šola za pouk laščine. Danes je že več takih šol. Učitelje plačuje laška vlada. Vpliv Italije se silno širi in velika je nevarnost, da zajame Črnogoro tako, da se ga ne otrese nikdar več. Laški trgovci ao preplavili Črnogoro. Lahi imajo tudi monopol tobaka, ki gre v Italijo, Črnogorci pa morajo kaditi slab laški tobak. Knez Nikola tiči ves pod vplivom Italije. — Proti tujemu vplivu nastopajo «mladi Črnogorci*. Danes xoeCer ob pol deoetili p/edaoan|e na »Mod! polti4'. Novičar. Olaspem šola v Kranju, (Podružnica »Glas-bene Matice* v Ljubljani.) Naznanila ob pričetku I. šolskega leta. Pričetek šole. Šolsko leto 1909/10 se prično s 1. decembrom 1909. Vpisovanje se vrši od«iej nepreklicno od 1. decembra pri društvenem odboru. Redni pouk v vseh predmetih se začne dne 1. decembra 1909. V interesu učencev je, da ae z vpisom ne odlaša, ker si more le tisti izbrati ugodne ure pouka, ki se je pravočasno vpisal. Učni predmeti. Glasbena šola podaje gojencem umetniško glasbeno izobrazbo v glasbeni teoriji in v zborovem petju (deški, dekliški in dijaški zbor), v klavirju in v violini. Sčasoma in po potrebi se lahko uvede pouk tudi v nekaterih drugih glasbenih predmetih in instrumentih. Glasbeno-estetične izobrazbe v zborovem petjn se gojenci uče pri skupnih vajah zborov in pri eventuelnem sodelovanju pri koncertih. Učni načrt je popolnoma enak onemu «Glasbene Matice* v Ljubljani. Pogoji vsprejema: 1. Ukovina za klavir in violino po 4 K na mesec. 2. Ukovina za glasbeno teorijo ko 2 K za pol leta, 3. Ukovina za zborovo petje 1 K za pol leta. 4. Vpisnina (samo za onega gojenca, ki se poučuje v klavirju in v violini) 2 K za tekoče šolsko leto. Gojenci, ki žele, da se jim čas pouka v šoli pomnoži, plačajo primerno višjo ukovino. Oproščenje šolnine. Revne merljive in nadarjene gojence oprosti odbor plačevanja šolnine popolnoma ali deloma. Proinje je vlagati, naslovljene na odbor, pri šolskem vodstvu. Za sprejem se zahteva posluh in dovrleao osmo leto. Razdelitev ur se naznani gojencem po končanem vpisovanju na dan rednega pouka dne 1. decembra. Navodilo za vplačevanje. Ukovino in vpisnino je vsakemu plačati pri vpisovanju. Odbor glas bene šolo v Kranju. Oajeva alavnoat ia gimnaziji oeiarja fraaoa Joiela V Kranja. Dne 18. t m. je proslavila kranjska gimnazija stoletnico rojstva dr. Ljndevita Gaja. Ob 10. uri dopoldne se zbero učiteljski zbor in učenci v gimnazijski telovadnici, v katere ozadju se blesti I pa Gajeva slika, obdana z venci iz zimzelena. Povovodja prof. Janez Masten da znamenje, vse utihne, iz mladih grl pa privre Parmova pesem «Čolničku», umetniško dovršena, nedosežao melo-diozna skladba, v kateri se mojstrski riše gibanje čolnička, ki nosi naš narod, po valovitem morju. Je to skladba, iz katere more izvežban pevski zbor nspraviti kaj posebnega. Mladi pevci so kos svoji nalogi. Sveži glasovi, cista vokalizacija, euvstveno prednašanje, ubranost akordov — vse to pripomore pesmi do velikega učinka. — Sedmošolec France Jalen zanosno predava globokoobčuteno, iskrene domovinske ljubavi prepojeno Preradovlcevo pesem «Putnik>. Navdušeni deklamator najde pri učiteljih in tovariših zasluženo priznanje. — Prof. Makso Pirnat nariše v polurnem govoru življenje, delovanje in zasluge Ljndevita Gaja. — Moški zbor zaključi priprosto, a iskreno slavnost in zapoje Banjaninovo »Lepa naša domovina*, katero uči telji in učenci stoje poslušajo. QIai Iz , kar neki župnik o katoliških izobraževalnih društvih trdi: »Tako društvo na kmet h nima niti sledu one veljave, kakršna se mu pripisuje od prešerne ljubljanske gospo le, ki je kruha pijana.* Ko je škof prejel to pismo svojega župnika, se je, kakor sam trdi, kar prijel za glavo. Radi verjamemo. Škofa bodo prali jutri v nedeljo. Pravijo, da se priredi po doželi okrog 50 shodov I Oj, groza 1 Nad nas pregrešne liberalce baje pa pridejo z gnojnimi vilami. V danes nam dosti smrdljivi cunj), ki zlorablja ime »Dom ...», čitamo, »daso libOuni hudodelci šli in iz škofove knjižice iztrgali posamezne stavke, jih čisto prenaredili in zvezali med * senoj z izrodki svoje umazane domišljije, nato pa to vse skup v obliki zelene knjižice izdati, gor pa zapisali, da je to knjižico spisal knezoškrf, ki tako uči, kakor je zapisano v teh svinjskih bukricah* I — Kot odgovorni urednik »Domoljuba* je podpisan duhovnik dr. Žitnik, ki po naših skromnih mislih zaradi zanemarjeaja uredniških dolžnosti ne more biti odgovoren za tako rafinirano hinavstvo priznanih katoliških svinjarjev, ki mažejo v klerikalne cunje okrog »Slovenca*, »Domoljuba*, »Naše Moči- i. L i svoje živinske strasti. To so listi, ki rijejo v gnoj, žro gaoj in potem vsled preobilne »tečne* hrane bruhajo blato njim tako priljubljenih pujskov. Fej, takim klerikalnim prašičjim rilcem) Zgodovina menglftke pivovarne .Slovenec" je s svojimi napadi proti osebi dr. Oražna zaradi prodaje Auerjeve pivovarne izzval sestavo zgodovine o mengiški pivovarni. Pričenja se od tistega časa, ko jo je pokojni Jarc bližje pripeljal do Ljudske posojilnice, ko zaboji, steklenice, pisarna i. t. d. niso še poznali slovenskega jezika, ko so še delavci, namesto da bi šli na sv. reš-njega telesa dan k procesiji, morali opravljati težka dela v pivovarni. Ko so se prilepljale etikete na posodo za »marčno pivo" na navadno vležano (.Lager") pivo. Ko so katoliški gospodje namesto, da pi izplačali zbolelemu uradniku plačo, le grozili zaradi .izsiljevanja" z državnim pravdništvom ... in ko bo ta zgotovina gotova, tedaj gotovo ne pozabimo nanjo. JlVlO predavanje priredi »Podružnica slovenskega trgovtkrga društva »Merkur* v Kranju v soboto, dne 20. t. m. ob lj%9. uri zvečer v prostorih »Nove poŠte*. Predaval bo g. Rudolf Šega »O bančni politiki in o ločitvi avstro-ogrske banke*. Eno najvažnejšh gospodarskih, pa tudi politiCn h vprašanj je dandanes brezdvorono takozvano »bančno vprašanje*. Dna 31. decembra 1910 poteče bančni privileg in do tedaj se mora odločiti, ali b. mo imeli Se skupno banko, ali bo imela Avstrija svojo, Ogrska svojo banko. To je eminentno vpr&Sanje, da se mora ž njim seznaniti vsakdo. Vsled trga ne vabimo na to javno predavanj** le članov, temveč vsakogar, ki se za to vprašanje zanima. Pridite torej v obilnem številu 1 % Bohinjske Bele se nam piše: Naša Šolska voditeljca ni Sla delat izpita to jesen. Radovedni smo, ali bode nas visoki c. kr. deželni Sol. svet še čakal z razpisom naduč;tclj9kega. oziroma vodi-teljskega mesta — do meseca maja. Kje so postave? Smo pač blizu Koroškega. — Tam gospoduje celovški župan Metnic, pri nas pa Kaltenegger v družbi par župnikov. Novi lovski zakon obsojajo v dno pekla vsi klerikalni najemniki ra\n;h lovov od državnega poslanca Josipa Pogačnika — pa do najvišjega kranjskega župana na Koprivniku kot največjo oslarijo, kar so jo kdaj Se stuhtali modrijani v Ljubljani. Nek maziljeni Nimrod se je nckcč|izrazil: Ge nam zajca vzamejo raredirao kunce in Lampeta najamemo, da nam jih bo gonil iz lukenj. Zdaf, Lampel Umrl je vsled kapi g. Blaž Kristofič, laborant v c in kr. prah ar ni v Kamniku. Zlato poroko obhaja jutri g. Anton Prinčič, posestnik v Tržču, s svojo cenjeno g. soprogo Ano Prinčičevo. Oba sta Se čila in zdrava I Jubilantoma izrekamo najiskrenejSe čestitke. Živela se na mnoga leta! Poročil se je dne 15. t. m. gospod Alojz Veber iz znane narod no-napredne hiše Veber-Oemžar, Zalile g, z gospodično Katinko Rozmanovo, Jesennvec-Zelezniki. Bilo srečno 1 Razglas. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju daje na splošno znanja, da se * tuuradnim razglasom z dne 2. noversbra 1909, št. 27.564, na dan 27. novembra 1909 ob 11. uri dopoldne na uradnem dnevu v Škofji Loki določena oddaja lova v občini Železniki p.tem javne dražbo ne bo vršila, ker se je omenjeni lov vsled prošnje dosedanjega lovskega zakupnika in sklepa železniškega občinskega odbora izvendraibenim potem podaljšal za dobo petih let Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani priporoča najtepleje blagu, ki se prodaja v *jeno korist. Kakcr so se povsod ra Slovenskem udomačile družbene vžigalice, tako se naj prikupi vse drugo blago. — V svoji zalogi ima narodni kolek, računske listke in razne ra"glednice. Slovenci in Slovenke 1 Sczite pridno po tem blagu. S tem koristite družbi in slovenski pro-iveti. — Nabiralniki družbe sv. G rila in Metoda — so lt p vir družbenih dohodkov. Ntkateri nabiralniki ne?o družbi vsako leto lepo »neske. Dobi se pa tu ii r.ab;rainikr, ki so v gostilnah in restavracijah, kamor zahaja veliko ljudi — pa se v njih le malo nabere. Vzrok, da se v teh nabiralnikih malo nabere, ni skopost ali malomarnost občinstva, ampak drugi, namreč ta, da počiva nabiralnik navadno v kaki zapraSeni omari. 0*krbnikora takih spečih nabiralnikov na-svetujerao, da j h pri ra/j) h prilikah, ko je njn;go občinstva, malo pokažejo, ter tudi govedo, v kak namen ji hrani. Cuil-atetodoy obrambni sklsd. Zanimaoje in narodna navdušenost in požrtvovalnost za Ciril-Metodov obn robni sklad se je med nami skoraj popolnoma polegla, tako, da so zelo redki narodnjaki, ki se še oglašajo ra ta rodoljuben namen. Koliko jih je še med nami takih, ki še niso prispevali k omenjenemu skladu, pa bi prav lahko odrinili tistih 200 K. Rodoljubi, zganite se, da dosežemo ono število pristopmkov, ki je hočemo doseči, t. j. tisoč. Zakaj bi čakali drug na druzega! Dober vzgled naj da vsakdo in število pristopnikov se bo množilo hitrejše nego sedaj. Nemci kriče, da je njih zemlja in domovina v nevarnosti. Koliko bolj so resnične naše besede glede naše slovenske domovine, ko nam danzadnevom Nemec in Italijan hujše zasajata svoje strupene kremplje v naše meso. Ako bomo samo moledovali, koliko krivic se nam godi in kako gine slovenska posest v tujčevo last, pri tem bomo pa reke križem držali, ne bomo dosegli nič! Zato na noge za C ril-Metodov obrambni skladi dele 54 let eter, pa le le praeed all stari dedej. V Cikagl (v Ameriki) živi mož, kateremu je ime Jurij Fajks. Ta mož je star šele 54 let, pa ima že sine, kateri ima že tudi sina in hči tega sina ima tudi že sinčeka. Kateri narod le nafbolf varčen? Med 100 osebami na Danskem jih je 51, ki dajejo svoje , prihranke v hranilnice, na Norveškem 32, na Francoskem 29, r.a Angleškem .27, na Nizozemskem 26, v Italiji 20, v Avstriji 19, na Ogrskem 7, na Ruskem 3. Na vsakega prebivalca pride hranilnih vlog povpreCno: na Danskem krog 410 K, na Pruskem 253 K, na Norveškem 210 K, v Avstriji 174 K, na Angleškem 115 K, na Francoskem 105 K, na Ogrskem 80 K, na Nizozemskem 73 K, v Italiji 72 K, na Ruskem 18 K. Bol poslanee. V filandskem det zbotu sedi poslanec Pikkole. Mož hodi bos v zbornico. Ko je prišel prvič, so ran rekli: Vi, ste pozabili čevlje doma. — O ne, se je odrezal, jih ne nosim nikoli. Ko je prišlo to v časnike, so mu pošiljali čevlje in nogavice od vseh vetrov. Vse to je lepo spravil in prodal — v zbornico hodi pa še vedno bos. Najbogatejša vdove le svete. Pred malo časa je umrl v N6W Yorku milijonar Harriman, znan pod imenom »kralj železne*. Vse svoje celo moženje, 100 milijonov dolarjev je zapustil svoji ženi. Vdova Hariman, se je kot deklica seznanila s siromašnim, a podjetnim Harrimanom. Ni bila bogata, a imela je nekaj tisočakov in te je dala Harimanu, da jih po/abi ra svoja podjetja. Po 32 letih je premr zrnje narastlo v ogromno vsoto in Hsrrimsn je vrnil nekdanjo pomoč ženi s tem, da ji je zapustil vse premoženje. Tako je postala ga. Harriman najbogatejša vdova na svetu. :; Našim rodbinam priporočamo :: Ko lin«, ko cikorijo! Ali ste ie naročili ravnokar lilill broinriol Samo *a odrasle I Kaj pravi brošura škofa Antoua Bonaventura? Kritična razprava. I. zvezek 30 vinarjev. II. zvezek je v tiskarni popolnoma pošel In se le še dobiva v knjigarnah: L. 8ehwenteer le Narodna knjigarna v Ljubljana kaflgama Oa-bridek v Gorici, Spim HooDvmiii. Naroča se v tiskarni v Kranju in po nekaterih knjigotržnicah. gl Od c. kr. namestaištva oblastveno M dovoljeni urad za revizijo in reklama- s4 cijo tovornih listin vseh vrst in pisarna 5* za poizvedbo tarifo v I L. Jandl Sj prevzame brezplačno revizijo vseh to- aO vornih listin proti 30% deležu najdenih JM diferenc. S* Dopošljite nam torej takoj franka » vaše tovorne listine letošnjega leta in v KI treh dneh dobite poročilo o rezultatu BI revizije. u 52—60 Oklic. S 5/7 208 V konkurzno mašo Vekosisve fieieke, bivšega trgovca na Jesenicah, spadajoče, dosedaj še neiztir-ane tirjatve v skupnem znesku 1774 K 46 vin. se prodsjo na javni dražbi dne 19. novemra 1909 ob 10. uri dopoldne pri tem sodišču (dvorana št 123), ne da bi prevzela konkurzea man kako jamstvo za njih resničnost in iztirljivost, niti za to, da v seznamu navedeni dolžniki v resnici eksistirsjo ali pa da prebivajo v seznamu označenih krajih — in to za vsako ceno s pristavkom, da Imn sdražitelj plačati največji ponudek takoj, da ima on nositi vse koleke in pristojbine in da ima v pisarni oskrbnika konkurzne mase prevzeti vso kupljenih terjatev tičočo se korespondejo in pa trgovske knjige kridatarjeve. C. kr. deželna kot konkurzna sodnija v Ljubljani, odd. III. dne 11. novembra 1909. 276 Konkvjrzni komisar. Line 1909^)Blat^ilx:oT^Ei£tjike^ R.VVolf -ffil Filialka DunaJi i)um> m>Am H°umarkt 21 Vcze'i in stoječi polnoparni in patentirani IsgoarasUl m M\ par z 10 do 800 konjskih sil. Najbolj gospodarski, najtrpežnejšl in najsigurnejši stroji na moč za 249 26—2 use Industrijske In gospodarske obrate. Skupna isdeUva nad «50.000 PS Priložnostni nakup. Umetni mlin. • • Žaga. • • Kovačnloa. Mlin je sezidan po najnovejše« sistema, (ako dobro opravljen, brei konkurence In ista dela v izobilju. Žaga le opremljena s olrknlarnlml In dragimi žagami. Kovačnica ima vse orodje tat stroje.......Zraven spadajo tudi travniki, njive in vrtovi. Proda sej ako vredno radi rodbinskih rammer. VpraJa naj se pri 25 Josipu Kremser, rilTLT^Z^ 261 20-6 Lavatr.il rtd, Lavantinska dolina, Koroško. ~ Dopise se proil ? nemškem jeziku. TrgoVsHi poaočnH 32 tet »tar, slovenskega in nemškega jecika popolnoma zmoten, izvrstno izurjen v manufakturni in špecerijski stroki, prve uste prodajalec, šali slušno »premeniti do 15. decembra 1909. Prijazna pisma naj se pošljejo pod naslovom: •Prve vrste prodajalec* na upravniltvo »Gorenjca* v Kranju. 278 Izjava In poziv. Odkar imam v sto]! trgovini vpeljane slaščice in pecivo iz prve gorenjske iz-delovainlce Marija Klander ? Kranju, katera Izdeluje vsakovrstne slaščice in pecivo is pristno naravnih tvarie, se ml je kupčija s tem Izdatno pomnožila, ter izrekam tej domači tvrdki popolno rA-snanje. sgb 8-2 Obenem pa poživljam vse narodne trgovine, da si naročajo slaščice in pecivo edino le is L gorenjska Isdelovalnfoo slaičle In finega peciva Marija Klander v Kranju. Svoji k svojimi Cene so nizke in blago Je Izborno. Na Jesenicah, dne 8. novembra 1909. Jos. Podpao. ftKo kapljate ali težko sopete (aslma), poskusite slaoonskl zeliščni sok iz orlove lekarne v Pakracu. Z izbomira učinkom istega boste gotovo zadovoljni. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten okus. Ako bolehate na želodčnih boleznih ali na boleznih na crevih, potern zahtevajte v lekarnah znamenito znane pakralke želodčne kapijics in iznebili se boste kmalu bolezni. Cena: 1 steklenica slov. zeliščnega soka K 120, t tucat pakrašklh želodčnih kapljic „ 500 Kdor si teh ne more nabaviti v svojem stanovaliJču, naj isto naroči iz centrale Lekarna «pri zlatem orlu> f Pakracu Po pošti se ne pošilja izpod 2 steklenic. 267 13-a tmmmmmH Ustreljeni Pozor 1 ™ Pozor! Proda st dobro ohranlena kopalna banja pod zelo maodnlnri pogolt K]*, pooe npraonlltoo ».Gorenjca*. «JOSip FllSO §§f $§§§*$§§§§I stavbeniku v Kranju. divji zajci se dobijo vsak dan pri 268 9 ~3 Domače podjetje. Ustanovljeno 1874. Marija Klander, Kranj Prva, gorenjska Udelovalnloa ■laidio In finega peciva Udano podpisana si dovoljujem slavno občinstvo in gg. trgovce najuljudneje obvestiti, da sem svojo zgorej označeno slaščičarsko obrt povsem prenaredila in izdatno povečala. Tekom 35letne dobe njenega obstanka sem si pridobila toliko izkušenj v tej stroki, da mi je danes omogočeno svojim cenjenim od- Jemalcem s tozadevnimi izdelki vsestransko ustrezati in sicer brez kon-;urence, tako glede kakovosti kahor glede količin. Opozarjamo posebno na to, da uporabljam pri svojih izdelkih le pristne Jajčje In sladkorne snovi brez vsakih primesi teko, da so issi ne samo zelo okusni, temveč tudi lahko prebavljivi. Da imam res fino ter sveže blago v svoji zalogi, svedočijo številna priznalna pisma. Tozadevni cenik se vpošlje na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Marija Klander. 248 C—6 Gostilna „pri panju44 na Bledu Mi Z: s> IV 2 še takoj odda. 2743__2 Povpraša naj se pri gospej Ani Mayrjevi v Kranju. nmmmmmi mm mm mm 7mm I Mestna hranilnica v Kranju Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 212.500 kron. obrestuje hranilne vloge po 422«—24 *** **************************** Koncem leta 1908: Stanje hranilnih vlog 4,822.000 kron, posojil na zemljišča 2,890.000 kron ter posojil občinam 413.800 kron. Ta najstarejši denarni zavod ? Kranjn nradnje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjih in tršnih dneh pa radi od 2. do 4. are* popoldne. llMIII»IIHIIItltltllllllllHHI>mill»imHllltmiHlttiltlHtHHHltHll >fWtWft!ti>W)tfH»W*H!H brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj i vsem svojim premoženjem in s vso svoje davčno močjo. — na so hranilne vloge res varno, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. SsgsSs|kMBi>ajg>>jfss»l^s^ sjBaa#%a^Mb*SJ**#^P*^S^ im**pim0*t&*mimpim^mi0$m+&i^fV» Hranilnica posoja na zemljišča po 6% na leto in na amortizacijo v 86 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Loterijska srečka dna 11 novembra 1.1. Gradee 30 66 24 70 17 Ï jjtigrt ■ Canada M krito Odhod Iz LJubljane vsak torek. PozorII an 62-11 Samo 6 dni vozijo francoski brzoparniki La Provonoe, La Savoie, La Lorraine in La Tour ai ne iz Havre v Newyork. = Najkrajia črta. — ■ Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna Ed. Šmarda, Ljubljana Dunajska e. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'. DDDÎOlDÔÔÎ ■ ■ Električna gonilna alla, sj ■ Tsvartti tl)iatii Url, laka ii lirada Brata Jberl3 črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja CjtbljiM Miklo"4"e uJiM nasproti hot. .Union' Ustanovljeno 1842. ,62-11 Telefon 164. □□□□□□□□□□ Zliti $1 ctiait : itfîis, parli, %\m »ja* Naboljše kosmetično ZObOčIstilno sredstvo Ma debelo in drobno l Anton Adamič velezaloga galanterijskega, norimberškega. modnega blaga in igrač KRANJ :: Glavni trg. raznih igrač in božičnih daril od najcenejše do najfinejše vrste. Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da imam letos velikansko zalogo igrač in daril za Miklavža in božič radi obilega direktnega nakupa mi je mogoče slavno občinstvo postreči po Jako ugodnih cenah in brez konkurence, kakor ie ni bilo dosedaj. 242 18-7 Posebni oddelek in razstava jgsjj v L nadstropja je vsakean bres ob-vesnostl naknpa pripravljeno v pri« juen pogled in prepričanje o oenah. Velika izbor daril in odrasle, boiičnih rag slednlc, okraskov zaldrevo, koledarjev e »"■■ in prtttk. i "i asa Glinaste peči 138 52-22 štedilnike, banje in kopeli, kakor tndl kipe, vase In drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna pe6i in oHnaetih ladolbov v LJubljani, ^^egggMBMgaausaa gas&as Šivalni stroji in kolesa Tovamilka saloga 10 62-12 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane jr"/V— šiv. stroje ia kolesa ^^^gmj^) Ceniki na zahtevanje zastonj. iBff !»bsmsibm • Jrfeb/irana soba za gospoda ali gospodično se odda fa/çoj. Xje, se ¡39« v upravniitvu „Çortnjca". 264 3—2 Najboljši češki nakupni vir. Casio posteljno p«r|«. 1 kg »ivega ptiljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbeloga 2 K 80h ; belega 4 K; belega, puhanega 6 K 10 h; 1 kg veleñnega, snežnobe-lega ptiljenega 6 K 40 h, 8 K; S. n---L*ftsM^T'Tf\ 1 kK Puha- 8>vega 6 K, 7 K; be-■ '—^S^aasž^ lega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. ugotovljene postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, v dvema z»lav-nikoma, vsak 80 cm dolg, 68 cm iirok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh £0 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 3 K, 8 K 60 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nezaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. S. Benlsch, Deschenits št. 758, Češki les (Bohmenvald). — Ceniki zastonj in franko. 224 15—12 Josip Pogačnik krojaški mojster v Radovljici priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata saloga angleškega, francoskega in brnskega suka«. — Naročila ae isvrlojejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter so sprejemajo popravila. SpecijaliJt v zdeljvaoju frakov Ii salonskih sotceej. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po iebi naročnika. — Kdor si ieli nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 62—87 jjjrtjj fcjMJM M jnjjht Rudolf Rus urar v Kranju poleg lekarno. Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in arebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno in oeno. Najnižje oene. Priznano dobro blago. _ Ustanovljeno leti IMS. Martinova cesta 20 O £*st*8? Martinova cesta 20 Postajališče električne cestne železnice pri šeotpeterski cerkvi. 126—17 LJUBLJANA ::: Zalag&teij drnštva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Bogata zaloga pohištva vsake mt§ r neh oenah. Ogledala, alike v vseh •al i kost I h. Popolna oprava /a rile. špeelJaJIteta : Gostilniški atoli. Pohištvo Iz železa, otroške posteljo /a vozički po mkl MA/. Modroet Ii žlena-tega omrežja, a/W-ianske travo ali žitne, prve vrata vodno f zalogi, Za spalno tobo od 180 gtd. naprej. Divan g okraakl, Oprava za Jedilne aobo, talen*, pred-aobe,oelo garniture. /S sobo; postelja, notno omarloa, o-mlvalna miza, obe-ialnlk, mize, stensko ogledajo. ŠpeetJaJItoto r nevestinih balah. Volni prostor I, prh tlim In 9 i. nadstropja, čudovito pomni za hotele, vila In m letovišča M Ud. POZOR! SLOVENSKO PODJETJE! POZOR! Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo ohorjena velika manufakturna trgovina ■ f rane Sotivan, sin - Cjubljana v stari Souvanovi hiši na Jtfestnem trgu it. 22. 80 48—88 Zobozdravnlškl at eafiA obotehalšU :: etUMJO dr. CdVard GlobočniK ▼ Kranju 220 62—11 je slavnemu občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. JOS. V1IBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikove ulice t. stavetio-oaitio Ii koistnkciisin kljaCavalčarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, resna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d. Špeeijaliteta: 76 52-17 valj ioni zastori (Rollbalken). 1 S O •9 wmm t4 55 t Zaloga vsakovrstnega ® lesenega, železnega ® in poblazinjenega pohištva Ptic 8c Oomj>. f Ljubljani, r Kolizeju, Da Marije Terezije cesti ii. 11 68 42-41 Najmilejše milo za kolo :: kakor tudi za pege. :: Dobi -v« m& povsod. G. Tdnnies v Ljubljani % 29 jovarna za stroje, železo in ko vinolivarna priporoča kot posebnost žage ln vse stroje za obdelovanje lesa. Francis • turbino osobilo za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. i Amerikansfei ZOllJ6* se izdelujejo vsako O od pol 9. do 1. nre pop. v KFftlljll v hiši trgovca R. & E. ROOSS-a v I. nadstropju v zobotehnlčnem atelijeju Oton 5cydt. POSOJILNICA V RADOVLJICI Reservna naklada ianaia: i brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57