- *°XLVI - št.82 - CENA 70 SIT «-».ir »4 «i,*ftkMiooi
Kranj, petek, 22. oktobra 1993
Stota ponovitev komedije
Kroni - Na odru Prešernovega gledališča so v sredo zvečer praznovali svojevrstni delovni jubilej, kakršen se temu gledališču doslej (razen pri otroških predstavah) še ni pripetil. Sto-tič so namreč (in znova pred razprodano dvorano) ponovili uspešnico sezone 92/93 komedijo Ravja Coonevja Zbeži od lene. Tudi za vsakega posameznega igralca Je bil to osebni Jubilej, saj razen Pavleta Rakovca za otroško predstavo še nihče ni z Isto predstavo tolikokrat stopil na odrske deske. Stota ponovitev se je končala v kar se da veselem razpoloženju tako občinstva kot gledališke ekipe, te v ponedeljek bodo kranjski gle-dališčntki komedijo ponovili stoprvič na gostovanju v Sežani.. • L.M., foto: Gorazd Sinik
Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d., Kranj
Dobra vest izpod Himalaje
Nov uspeh gorenjskih alpinistov
Katmandu, 20. oktobra - Prejšnjo nedeljo, 17. oktobra 1993, je vodja Štiričlanske smučarsko alpinistične odprave v Tibet Matej Kranjc, član Alpinističnega odseka Kranj, stopil na 8046 metrov visoko goro Shisha Pangma. Enak podvig je dan pozneje uspel tržiškemu alpinistu Iztoku Tomazinu, obema pa je viharno vreme preprečilo načrtovano smučanje z vrha gore.
Oba ekstremna smučarja sta vendarle pripela smuči v steni; prvi okrog 7400 m, drugi pa 7500 metrov visoko. Presmučala sta ledeno steno do drugega tabora, kar je bilo v takih razmerah zelo zahtevno dejanje. Jezerjan Andrej Karničar in Ljubljančan Urban Golob sta se med vzponom obrnila v dolino zaradi znakov ozeblin na nogah. Več v Stotinki!. • S. Saje
Usedanje radovljiške skupščine
Iz protesta zapustili skupščino
?otem ko je svet blejske osnovne iole med sedmimi kandidati že imenoval Vlada Kovača ** ravnatelja, v skupščini tudi drugič ni dobil zadostne podpore«
^ovjjlca, 20. oktobra - Čeprav je bilo v skupščinski ^>*»vi tlHati očitek, da Časopisi več pišejo o zapletih z . *°v«tf em ravnatelja blejske iole kot o dragih pomemb-►JMh zadevah, je bUa tudi tokrat, hoteli ali ne, to do "žnosti razprave in razpletu glavna skupščinska tema. Ze razpravo je del poslancev, predvsem te zbora združe« dela, hotel zapustiti sejo, a Jih je predsednik zbora 2*Bard Tonejc ie zadržal v skupsanski dvorani, po izida psovanja, v katerem Kovač ni dobil zadostne podpora, pa * h protesta odšli. Med "odhajajočimi*1 so prevladovali
prenovitelji!, nekateri med njimi pa so tudi napovedali, da Jih na skupščinska zasedanja ne bo več.
Kot je znano, je občinska skupščina enkrat že zavrnila Kovačevo kandidaturo za ravnatelje blejske sole. Na ponovni razpis se ie prijavilo sedem kandidatov, svet iole pa je s tajnim glasovanjem spet izvolil Vlada Kovača in zaprosil skupščino za soglasje k imenovanju. Skupščina je o tem sklepala na zasedanju v sredu in po precej dolgi in burni razpravi sklenila, da soglasja ne da. (nadaljevanje na 3. strani) »CZ.
. Brdo pri Kranju, 21. oktobra • V Centru za usposabljanje vodilnih delavcev so pripravili mednarodno konferenco "Izzivi za najvišje vodilne v Evropi", ki jo je s predavanjem "Slovenija v Evropi" odprl slovenski predsednik Milan Kučan. Sodeluje vrsta uglednih
Jirofesorjev, kot so Derek Abeli in George Taucher, konferenca pa e privabila številne slovenske poslovneže. Foto: G. šinik
^adio Kranj ima končno organ upravljanja
zapletanje pa se nadaljuje
°UČno je tudi zbor Združenega dela občinske skupščine jjn"jnovitev Radia Kranj. "Smola**, ki se je že lep čas držala teg s,usanega media, pa se bo, tako kaže, nadaljevala.
dal zeleno luč za tega sicer poznanega in
krTJM' 21* oktobra - Potem ko se je zadeva o ustanovitvi Radia *»*ife !_s.kuP*čin?kih klopeh vlekla že kar tri leta in je izvršni svet
»ifJjP0' tet* reševal stanje z imenovanjem vršilcev dolžnosti, je «»a seji občinske skupščine tudi zbor Združenega dela ob 2 V8enu glasovi navzočih delegatov Za sprejel sklep o Oo|»°Vai}Ju orSana upravljanja, kar je bila osnova za ustanovitev. ^I^u       negotovosti, ki se je predvsem neprijetno odražala v
ttivu, pa žal ni konec
tutnji vršilec dolžnosti dir-tJJJ'ia Peter Čolnar je po ^jetju v skupščinu povedal, «»ie!lJC 0(1 imenovanja v zadnjih bilo h zel° prizadeval, da bi da,, Vpletanja v skupščini ven-aieo lconec. To ie bil tudi i ob imenovanju,
kandidiral naprej, če se »tvari razrešile.
^/'Ugotavljam, da so po U^J*10 prihodu stvari na po-4ok!!1e,n Področju krenile po »J** Poti in se že kažejo ^tatl Vesel sem, da so tudi
delegati, kaže, razumeli moje obračanje nanje, da naj vendarle zagotovijo sklepčnost v zboru (ta je namreč že nekaj časa vse bolj pičla - op. p.) in omogočijo ustanovitev z imenovanjem organa upravljanja.
Kot rečeno, je zbor takšen sklep sprejel. Drugačen zaplet pa se je zgodil in začel dopoldne v sredo v sami radijski hiši, ko se je kolektiv na referendumu odločal za spremembo tistega člena statuta, ki govori o vodilnih v Radiu
Kram. To pa so direktor, glavni in odgovorni urednik.
"Že ob nastopu, sem napovedal, da bom vztrajal pri opredelitvi, da sta delo in vloga direktorja in glavnega urednika združena v eni osebi. Takšna je opredelitev še v nekaterih medijskih hišah in med dragim tudi v Gorenjskem glasu. No in o tem smo na referendumu včeraj tudi glasovali. V štirinajstdnevni razpravi na to ni bUo nobenih pripomb, vprašanj, želja po razlagi in utemeljitvi. Rezultat pa je bil, da je bilo 7 članov proti takšni opredelitvi, 5 pa Za. Lahko si marsikaj mislim, zakaj se je tako zgodilo. Morda bi rekel le to, da se notranja spletkarjenja nadaljujejo, cilj pa je enak, kot že poznan, ko so si in si tudi zdaj nekateri skušajo na ta način ohranjati mesta v hiši." • A. Žalar
Povabilo iz uredništva Gorenjskega glasa:
VPRAŠAJTE PREDSEDNIKA!
Dre vi ob 19. uri bo v restavraciji
KOMPAS HOTELA BOHINJ
GLASOVA PREJA
pod naslovom:
DOKLEJ
UJETNIKI ZGODOVINE?
predsednik Slovenije MILAN KUČAN
Viktor Žakelj
Vabimo Vas, (is nam sporočite Vaša vprašanja, ki jih bomo na Glasovi preji zastavili predsedniku države ter o odgovorih (in celotni Glasovi preji) objavili zapis na "Odprtih straneh" Gorenjskega glasa 29. oktobra. Vprašanja predsedniku države lahko pošljete pismeno na Uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj (za Glasovo prejo) ali pa nam jih sporoži te po telefonu 064/211 -860
REZERVACIJE ZA GLASOVO PREJO: - RECEPCIJA KOMPAS HOTEL BOHINJ 064/723-471 - UREDNIŠTVO GORENJSKI GLAS 064/211-860
Naklanski nogometaši se bodo pritožili na sklep kranjskega sodišča
ni upoštevalo današnjih razmer
če bo sodba kranjskega sodišča obveljala, bo to konec naklanskega nogometa, so dejali na včerajšnji časnikarski konferenci predstavniki Nogometnega kluba Živila Naklo, njihov pravni zastopnik pa očita sodišču napake \ postopku in razsojanje na osnovi subjektivnih ocen,
(nadaljevanje na 28. strani)
Obiščite nas to soboto, 23. oktobra, od 9. ure do 16. ure.
.VrtiČfe Pridite in si oglejte ponudbo Na otvoritev brezplačno
in doi*a Trgovskega centra DOM Naklo. z muzejskim vlakom.
mojstf*1    prpe kupce čaka prijetno presenečenje.   Odhodi iz Kranja: 8.45, 9.45, 10.45, 11.45.
Kranjski trgovec z igračami
^OTBOCA^
Telefon (064)212 479 in 221 650
SLOVENCI PO SVETU
Manjšinski simpozij na Bledu
Včeraj popoldne se je začel na Bledu, odprl pa ga je državni sekretar za manjšine v Sloveniji in Slovence po svetu dr. Peter Vencelj.
Bled, 22. oktobra - Manjšine v prostor Alpe Jadran je naslov simpozija, ki se je včeraj začel v hotelu Jelovica na Bledu, končan pa bo danes. Organizirajo ga delovna skupina za manjšine Alpe Jadran, vlada republike Slovenije in Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Politične spremembe so prinesle nove politične razmere, ki so vzrok tudi za nove poglede na položaj, zaščito in razvoj manjšin. Na simpoziju prevladujejo tri glavne teme: socialnoekonomska in politična transformacija manjšin v prostoru njihove avtohtone naselitve, manjšinske pravice v okviru človekovih pravic v evropskih dokumentih ter kulturno jezikovna pestrost in problem ohranjanja narodnostne identitete. Cilj simpozija je združiti raziskovalce in strokovnjake z različnih področij pri raziskovanju problemov manjšin. Kot referenti sodelujejo na simpoziju razen dr. Petra Venclja še Vladimir Klemenčič, Uderico Bernardi, Hooz Istvan, Pavel Apovnik, Peter Karf, Milan Bufon, Avguštin Malle, Jernej Zupančič, Vera Klopčič, Franc Sturm in predstavniki slovenske manjšine iz Italije, Avstrije in Madžarske.. • J.K.
Spominska svečanost žensk v Dobrniču
Zoper militarizacijo Slovenije
Dobrnič, 17. oktobra - Na spominski svečanosti v počastitev 50. obletnice prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze, ki je bila v Dobrniču, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik državnega zbora dr. Vladimir Topler, so sprejeli posebno resolucijo in jo naslovili slovenski javnosti, Organizaciji združenih narodov, predsedniku varnostnega sveta OŽN, komisiji OZN za položaj žensk, Svetu Evrope, Svetovni veteranski organizaciji - komiteju za ženske ter najvišjim organom oblasti v slovenski državi. Udeleženke proslave v Dobrniču poudarjajo, da so ponosne na opredelitev za OF in NOB in da so to sprejele kot sveto dolžnost, kot dejanje časti in akcije. Ženske smo bile borke, aktivistke, bolničarke, kurirke, tvegale smo življenje v javnih protestih za zaščito jetnikov, skrbele smo za otroke brez staršev, sprejemale v oskrbo ranjene partizane, nadomeščale odsotne moške pri obdelovanju kmetij, so zapisale v resolucijo. Mnoge so to odločitev plačale z življenjem, bile zaprte, internirane ali izgnane. Kot borke dobro poznamo vrednost orožja v obrambi domovine. Kljub temu pa mislimo, da Slovenijo lahko danes uspešno branijo in ubranijo predvsem resnična demokracija, razvoj, zadovoljni ljudje ter dobri sosedski in mednarodni odnosi. Zato zavračamo militarizacijo Slovenije, so zapisale. • J.K.
Slovenska desnica
NATO edina realna izbira
Nevtralnost Slovenije ni realna, demilitarizacija je utopija, vključevanje v sistem kolektivne evropske varnosti s končnim ciljem vključitev v NATO pakt je zato realna izbira Slovenije, menijo predstavniki Slovenske desnice.
Ljubljana, 20. oktobra - "Poslanci iz tistih strank, ki so zavračale osamosvajanje, so sedaj tudi proti vključevanju Slovenije v sistem kolektivne evropske varnosti. Kaj Slovenija lahko stori. Nevtralnost bi bila sicer zaželena, vendar morajo zanjo jamčiti velesile, to pa bi Slovenija zelo težko dosegla. Demilitarizacija je sicer lepa, vendar je utopija. Primer Bosne kaže, kaj pomeni biti na Balkanu brez orožja. Ostaja vključevanje v sistem kolektivne varnosti v Evropi in včlanitev v NATO, če bi bili pogoji za nas sprejemljivi. S tem bi bila postavljena meja med Evropo in Balkanom," je na sredini Časnikarski konferenci dejal predsednik koordinacijskega odbora strank Slovenske desnice Marjan Stanič. "Mi smo za referendum o tem vprašanju, takrat bi Slovence tudi morali vprašati, ali so tudi za vključevanje v druge evropske institucije. Vstop v NATO ne bi ogrozil naše nacionalne identitete, Evropa nas lahko dotolče ekonomsko in ta resnica naj se ne prikriva," je menil Brane Prešeren, podpredsednik koordinacije desnice in predsednik Narodne stranke. "Ne bo samo od nas odvisno, kako se nam bo godilo, vendar ni razloga, da ne bi ukrepali tako, kot delajo vse suverene države. Slovenija mora dobiti jamstvo realne sile in to Nato je. Tudi zato, ker želi Jelcin še nadalje obdržati vojaški vpliv na države bivšega Varšavskega
gakta in ozemlje nekdanje Jugoslavije. Neizbežne so nove alkanske vojne, nevarnost pa grozi z italijanske, hrvaške in srbske strani," je prepričan tajnik Slovenske desnice in Liberalne stranke Danijel Malensek. "Nevtralnost bi prinesle večje dolžnosti kot vključitev v pakt NATO oziroma sistem kolektivne varnosti," ie menil predsednik Slovenske nacionalne desnice Sašo Lap. Balkan še do konca tisočletja ne bo stabilen, kar so ugotovili že Američani, je dejal, in opozoril na nevarnost hrvaških groženj s 100.000 begunci, če jim ne bomo dali svojih počitniških domov. . • J.Košnjek
Slovenska ženska zveza v Tržiču
Po predhodnih dogovorih iniciativnega odbora so se žene, predvsem iz okvira SKD odločile, da bo do ustanovitve odbora prišlo v ponedeljek, 25. oktobra, ob 18. uri v prostorih občine Tržič.
Za sekcijo za informiranje Franc Primožič
1 Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Zahteva poslanca Zorana Thalerja V
Skofja Loka upravni okraj
Ljubljana, 20. oktobra - Škofjeloški izvršni svet je 21. septembra sprejel javni protest, ker v Škofji Loki ni predviden upravni okraj, prav tako pa naj bi bila Škofja Loka mestna občina. Protest je bil naslovljen komisiji državnega zbora za lokalno samoupravo, ministrstvu za pravosodje in vladi Republike Slovenije. V javnem protestu je opisana zgodovinska in sedanja upravičenost obeh zahtev. Razlogi, zakaj v Škofji Loki ni predviden upravni okraj, se zdijo izvršnemu svetu nerazumljivi.
Posredoval je tudi poslanec državnega zbora Zoran Thaler (Liberalno demokratska stranka), izvoljen v Škofji Loki. Sekretariatu državnega zbora je posredoval zahtevo, da se k stališčem in sklepom odbora državnega zbora za notranjo politiko in pravosodje doda ustanovitev upravnega okraja tudi v škofji Loki. Zoran Thaler je to pobudo že 10. septem-bra, skupaj s podrobno obrazložitvijo, poslal komisiji državnega zbora za lokalno samoupravo, prepročan, da je
Zoran Thaler, poslanec LDS iz Škofje Loke.
ta komisija matično delovno telo za obravnavo Zakona o območjih upravnih okrajev. Služba te komisije pa zahteve ni posredovala odboru za notranjo politiko in pravosodje, ki je v primeru tega zakona matično delovno telo. Zoran Thaler nadalje ugotavlja, da ta odbor prav tako ni upošteval
Iz predloga zakona
25,19 ali 11 okrajev
Upravni okraji so po predlogu zakona upravnoteritorialne enote državne uprave m njihovi sedeži. Predlagane so tn inačice. Po prvi naj bi bilo upravnih okrajev 25: Ljubljana, Ljubljana mesto, Maribor, Maribor mesto, Celje, Celje mesto, Koper, Kranj, Murska Sobota, Ljutomer, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Velenje, Tolmin, Radovljica, Kočevje, Črnomelj, Krško, Kamnik, Trbovlje, Slovenj Gradec, Postojna, Logatec in Sežana. Po drugi inačici naj bt bilo upravnih okrajev 19 in sicer Ljubljana, Maribor, Ptuj. Celje, Velenje, Kranj, Radovljica, Murska Sobota, Nova Gorica, Tolmin, Novo mesto, Črnomelj, Postojna, Sežana; Koper, Slovenj Gradec, Krško, Trbovlje in Kočevje. Po tretj« inačici pa naj bi bilo okrajev 11 in sicer Ljubljana, Maribor Celje, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Koper, Slovenj Gradec in Krško. Po prvih dveh variantah naj bi Kranj pokrival Se škofjo Loko in Tržič« Radovljica pa Se Jesenice, po tretji pa naj bi Kranj obsegal vseh pet sedanjih gorenjskih občin.
zahteve škofjeloškega izvršnega sveta. "V odboru za notranjo politiko in pravosodje prav tako ni nobenega poslanca iz škofje Loke. Tudi to je lahko razlog, da Škofja Loka ni omenjena v predlogu stališč in sklepov,
Jesenice, Ravne na Koroške^ in Idrija pa so. Predlagam, đ se, glede na šele prvo obravnjj vo zakona, Škofji Loki omog<^ enakopraven status," ie zapi$* poslanec Zoran Thaler. # J.Košnjek, slika G. Šinik
Poslanci sprašujejo, vlada odgovarja
Kdo je prišel iz Sarajeva
Ivan Oman (SKD) je zunanje ministrstvo vprašal, kdo je kriv, da so bili iz Sarajeva evakuirani neslovenci, Slovenci, ki so bili že na spisku, pa so tam ostali.
Ljubljana, 22. oktobra - Ivanu Omanu je zunanje ministrstvo odgovorilo, da je izvedlo številne aktivnosti in zaprosilo za pomoč mednarodne organizacije. Za evakuacijo je bil zadolžen svetovalec vlade in vodja sektorja za sosednje države in države bivše Jugoslavije Peter Toš, pomagal pa mu je Aleksander Novak, slovenski državljan, živeč v Sarajevu in predsednik Zveze Slovencev v Sarajevu. Peter Toš je opravil nevarno delo. Ministrstvo ne razpolaga z vsemi
Eodatki o Slovencih, živečih v Bosni in lercegovini. Podatke sta pripravljali ministrstvi za zunanje in notranje zadeve ter Zveza Slovencev v Sarajevu. Na osnovi obeh spiskov je bil oblikovan
dokončen seznam. Vsi Slovenci se glede na težavne razmere niso uspeli pridružiti konvoju, nekateri pa se za odhod niso odločili. Kljub temu je bila evakuacija varno in uspešno izpeljana. V dveh skupinah je prišlo v Slovenijo 287 oseb. Noben slovenski državljan pri vključitvi v konvoj ni bil zavrnjen.
Tujcev je 4 odstotke
Irena Oman, poslanka Samostojne poslanske skupine je vlado vprašala, koliko tujcev živi v Sloveniji. Ministrstvo za notranje zadeve je odgovorilo, da je 1. julija letos živelo v državi Sloveniji milijon 964.454 državljanov Slovenije in 81.902 tujca. V Sloveniji je tako 96
odstotkov slovenskih državljanov in 4 odstotke tujcev. Od teh štirih odstotkov oziroma 81.902 tujcev jih ima 2974 dovoljenje za stalno prebivanje, 12.796 dovoljenje za začasno prebivanje. 27.668 pa jih ima poslovni oziroma delovni vizum. 43.438 tujcev si je torej že uredilo položaj skladno z Zakonom o tujcih. 38.464 pa jih nima urejenega statusa. To so prosilci različnih dovoljenj. V teh podatkih niso zajeti začasni begunci.
Predor med Koprom in Izolo
Zmago JeUnčič, poslanec Slovenske nacionalne stranke je dal pobudo, da bi vlada sprejela odlok o obveznem prevozu težkih tovorov po železnici. Ministrstvo za promet in zveze mu je odgovorilo, da to ni mogoče, saj nimamo ustreznih mest za natovarjanje, vpeljava takih, "odprtih' vlakov pa je smiselna samo na razdaljah* večjih od 200 kilometrov. JeUnčič je tudi predlagal, da bi med Koprom in Izolo zgradili cestni predor. Ustrezno ministrstvo je odgovorilo, da je možna rešitev prometnih zagat tudi gradnja predora. * . J.Košnjek
Pokojnine spet višje
Ljubljana, oktobra - Pokojninski prejemki se bodo ta mesec zvišali za 1,8 odstotka, je ta teden sklenil upravni odbor pokojninskega zavoda.
Avgustovska bruto plača se je v primerjavi z julijsko povečala za 1,1 odstotka, na zvišanje pokojninskih prejemkov pa poleg teh gibanj vpliva tudi julijsko znižanje prispevkov za zaposlovanje in s tem tudi povprečne stopnje prispevkov in davkov. Povečanje pokojnin namreč sledi gibanju neto in ne bruto plač. Povprečna pokojnina za polno delovno dobo zdaj znaša 85 odstotkov povprečne plače, kar je v skladu z letos marca sprejetim intervencijskim zakonom.
S slabima dvema odstotkoma povečanja bo od 1. oktobra dalje najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znašala 24.607 tolarjev, najnižja pokojnina sploh 10.132 tolarjev, kmečka starostna pokojnina 12.304, najvišja pokojnina pa (odvisno od datuma upokojitve) od 116.622 do 128.786 tolarjev. Višji so tudi dodatki: dodatka za pomoč in postrežbo 8.613 in 17.225 tolarjev, invalidnine za posledice poškodbe pri delu od 2,461 do 5.905 tolarjev, in za posledice bolezni od 1.723 do 4.134 tolarjev. . • D.Ž.
Obletnica bojev za severno mejo
Svečanost bo v Mariboru
Maribor, 22. oktobra - V soboto, 30. oktobra, ob 11. uri bo v Narodnem domu v Mariboru proslavitev 75. obletnice bojev za severno mejo. Slavnostni govornik bo predsednik republike Milan Kučan, ki bo pred slovesnostjo sprejel še žive borce za severno mejo in člane častnega pripravljalnega odbora. V Mariboru bo ob tej priložnosti več prireditev, med drugim bodo odkrili tudi ploščo v spomin na 1. november leta 1918, ko je Narodni svet imenoval Rudolfa Maistra za generala. Referat za borce in vojaške invalide kranjske občine poziva vse še živeče udeležence bojev in vse, ki bi želeb na proslavo, da se v sredo, 27. oktobra, oglasijo med 12. in 15. uro na referatu, soba 107. • J.K.
STRANKARSKE NOVICE
Slovenski krščanski demokrati v Kranju
Nova lokalna samouprava b
Kranj, 22. oktobra - Kranjski odbor Slovenskih krščansk' demokratov prireja danes ob 18. uri v dvorani številka 15 kranj8^ občinske skupščine okroglo mizo o novi lokalni samoup«-3 ' Sodelovali bodo dr. Rajko Pirnat z Inštituta za javno upra f Pravne fakultete, poslanka Jana Primožič in Ivo Bizjak, min>st za notranje zadeve.. • J.K.
Združena lista socialnih demokratov Kranj
Kostanjev piknik na Pangeršcici
Udeležbo je obljubil tudi predsednik Združene liste socialn« demokratov mag. Janez Kocjančič. ;
Kranj, 22. oktobra • Združena lista socialnih demokratov Kwi prireja po enem letu spet Kostanjev piknik. Tako kot lansko jes| • bo tudi tokrat v Lovskem domu na Pangeršcici. Piknik se bo i*c
tutri, 23. oktobra, ob 15. uri. Ob glasbi, kostanju, vinu in ražnju >omo posvetili predvsem druženju, navzočnost Janeza Kocjanci
Ea izkoristili, da nam v nekaj besedah pove, ali se nam spi3 odit po kostanj v žerjavico, so zapisali na vabilo. * J. K.
Samostojna poslanska skupina
Irena Oman predsednica t
Ljubljana, 19. oktobra - Kot poroča Slovenska tisk°j[ja agencija STA, bo Samostojno poslansko skupino poslej vo o Irena Oman iz Kranja, poslanka v državnem zboru. Po novefl1^ financiranje te skupine urejeno. Skupina je odprta, bodisi . poslance drugih strank ali za poslance, ki so zapustili sv J. matične stranke. To skupino so namreč oblikovali posla" ^ izvoljeni na listi Slovenske nacionalne stranke, pa so kasneje nje izstopili.
GORENJSKI GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Va'j?jlt,ir, Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Z^: Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Zoisova 1. *•* „j telefon: 211-860,211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, oprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, telefax: (064)215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno^ avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročina 140 V* Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT.
Z GORENJSKIH PARLAMENTOV
Zasedanja kranjske skupščine
Posplošena pomoč ni pomoč
toft!r ^jevnih skupnosti in Zbor združenega dela sta sprejela v glavnem brez posebnih pripomb vse c*e oziroma predloge, družbenopolitični zbor pa večine ne.
— oktobra - Čeprav na podlagi razprave in sklepanja o jeznih točkah
zN» 21.
. zboru krajevnih skupnosti in zboru
druihenc£a ^e'a "* ""'o pričakovati posebnih presenečenj tudi ttjg noPotitičnem zboru zasedanja občinske skupščine v sredo, ob« v£ndar,e nazadnje izkazalo, da brez zapletov ni gre. Tako sta dnevn a sPreJe'a vse predloge in sklepe in predlaganega e8a reda, družbenopolitični zbor pa ne.
doSP^tlQ se Je najprej že pri Polnitvi odloka o prostorskih kof,^^ Pogojih za Kranjs-drujK SorSko polje, ki ga jel ^"ooolitični zbor ni spre-o »,uobno J'e bil° z odlokom Drin oniščih' ki ga Je po nost? • an ° dejanski pristojim" m vprašanjih predstavnik nepanega sveta umaknil z dnev-Bla«lreda- Premalo podpore pri Rvanju je dobil tudi predlog bora enovanJe upravnega od-tin ^anovanjskega sklada ob-pre(ji am in neznazadnje tudi djc^?8 za odpravljanje posle-suše     e v kmetijstvu zaradi
Razprava o suši, merilih, škodi, pomoči, je vzela tudi največ časa na seji družbenopolitičnega zbora. Osrednja pripomba je bila najprej na ugotovljeno škodo 870 milijonov tolarjev, ki po zdanjih ocenah znaša 621 milijonov tolarjev, dejansko pa jo bo moč realneje oceniti spomladi prihodnje leto.
Ker je izvršni svet predlagal, da se živinorejcem v občini, ki jih je prizadela suša, omogoči nakup koruze in ostalih krmil po regresirani ceni in sicer S tolarjev pri kilogramu, upravičeni do takšnega regresa pa so
tisti, kjer znaša izpad kmetijske proizvodnje več kot 30 odstotkov, je bilo najprej slišati očitek, da takšno posploševanje ni pošteno in tudi ne rešuje namena, ki bi pomagal živinorejcem obdržati selekcionirano čredo. Nevzdržno je, da bi na ta način dobil pomoč nekdo, ki ima na primer samo eno goved, hkrati pa 10 hektarov zemljišča, na katerem prideluje na primer krompir.
Razlaga predlagatelja, da se je nenazadnje odločal na podlagi meril, ki jih je določala že vlada in ocene, da ob primerjavi s škodo in skromnih sredstvih, ki so jih namenili iz proračunske rezerve (3,8 milijona tolarjev), po načelu, da kdor hitro da, dvakrat da, ni bila kot kaže sprejemljiva. Nazadnje so namreč delegati zavrnili predlog, da bi zbor sprejel predlagane sklepe z dodatnim sklepom, da izvršni svet prou-
či, koliko čunske
sredstev iz prora-rezerve  še moč
nameniti za pomoč, hkrati pa
pomo ila, ki
pripravi menla, ki bodo resnično pomagala živinorejcem v občini. S sprejetjem takšnih sklepov, bi namreč po predlogu izvršnega sveta že opredeljeno pomoč lahko takoj razdelili. Sprejeto pa je bilo stališče, da posplošeno dodeljevanje pomoči ni sprejemljivo in da je tudi znesek iz proračunske rezerve treba povečati do naslednje seje. Ob tem je bilo slišati tudi
Eripombo oziroma predlog, o aterem pa delegati niso posebej glasovali, da zaradi hitrejšega in lažjega usklajevalnega postopka predsednik občinske skupščine skliče skupno zasedanje vseh zborov. Vsekakor bo ob takšni razpravi in stališčih v družbenopolitičnem zboru z delegati v drugih dveh zborih, ki sta tokrat predloge sprejela, potrebno usklajevanje. • A. Zate
Nadaljevanje s 1. strani)
"Ne gre za politiko, ampak za moralo44
dgjj^Pravo je spodbudil social- nekim pritiskom zbirali podpise Pov h ^vonc Prezelj, ki je v podporo Kovaču... Predsed-"deSi' da se Je seje sveta Sole nik skupščine je poslance (in s °bčinsk^naLProšni0 predsednika tem tudi javnost) seznanil z je kot   skupščine, na njej pa vsebino pogovorov s Kovačem,
faan Drerrf5Savn\k /k1uP8eine med drugim tudi s tem, da mu <lfla..;.rreasedstva) želel pre- u ,oct„,;H ;«
Pre" je zastavil "ključno in najbolj
^^SS^^T. «f*-r, * zadeva
/uPŠčina prvič zavrnila Kova- njegovo osebno in zasebno
|!Vo kandidaturo. Socialist življenje in sega na področje
v^*° Bezjak se je ob tem moralnosti. Vprašal se je, zakaj
*a[?Ša1, ali ie na seji sveta Je svet 5ole "zavrgel" kandida-
itine0pal. ysa mnenja, tudi turo Janeza Zupana, ki je
in D"Ja tlstlh političnih strank strokovno in osebnostno avtor-
Nnri an-Cev' ki so že prvič ltativna osebnost, in ali ni edini
\* ravnati-^^"^T namen ^eh pritiskov ustoličiti
fr*t S ^^v,11^.0-" Kovača iz njegovih osebnih C*i*. . skupščine Vladimir ,.        . ...
sv!?* Je povedal, da je na seji interesov ah mogoče tudi iz
jueta Po predhodnem privoljen- simbolnih razlogov. "Vse bolj
Jp Predsednice sveta poslal me prevzema občutek, da se
pastavnika skupščine zato skuša zadeva spolitizirati in
?7 naj bi bil svet seznanjen le ust.varA» spor med poslanci," je
Kandidat za ravna-telja Vlado Kovač,
ki je po dvakratnem glasovanju v zboru krajevnih skupnosti le dobil dovoljenje za besedo, je zavrnil očitke, da bi vplival na delo sveta; dejal, da so županove izjave o njegovi moralni dril javno obrekovanje, za katero bo iskal zadoščenje na sodišču; priznal, da ga manjšina (predvsem starejši del kolektiva) ne podpira, in tudi pojasnil zakaj je tako. Zato, ker ima ravnatelj pomembno vlogo pri napredovanju učiteljev in ker vsi, ki poučujejo ie več kot dvajset let, niso avtomatično napredovali.
. £idi skupščinskega glasovanje' *C ^a z vsebino razprave. Da
^rezpVna seJ° sveta poslanec je t:,J.' Je razlog v tem, da
dejal Vladimir Černe in zavrnil očitke, da gre za "politično kuhinjo", saj je skupščina že dala soglasje ravnateljem, ki ... j- .x..v/S t ivm, uB mu prihajajo iz iste stranke kot dobit- i dan na nitro uspelo Kovač. Ni pomembna njegova đ 0 ie njega. Dejal je tudi, politična pnpadnost.ampak nje-vD,na delo sveta odločilno gova "moralna drža" in "sploš-p£ lva ravnatelj, da je svet no etično vedenje", kar je, kot {u^ziran z indoktriniranimi je dejal predsednik skupščine, ra*c da ie učiteljski zbor tudi glavni očitek Desnih pobijen in da so na šoli pod slancev.
"O grehu in ne-grehu je težko govoriti"
Predsednik razpisne komisije Jaka Repe je dejal, da je bilo čutiti nekakšen pritisk občine in da je bila odločitev sveta glede na podporo in mnenja o Kovaču pravilna. Krščanski demokrat Lado Eržen se je vprašal, ali je svet šole sploh legitimen, ko pa v njem prevladuje tako enoumje. Zdravko Silič (SDP)
je dejal, da je morala na vseh področjih, še posebej v šolstvu, zelo pomembna, vendar pa moralne diskvalifikacije na trhlih osnovah ne morejo biti najpomembnejše za skupščinsko odločanje. Predsedniku skupščine je očital, da je tudi on prispeval k politizaciji problema. Učiteljski zbor na šoli je razklan zdaj, po politizaciji problema, medtem ko prej o tem ni bilo nikdar slišati, je dejal Silič in poudaril, da je iz podpore večine kolektiva, sveta staršev, krajevnih skupnosti in drugih sklepati, da se je široka demokratična javnost na Bledu odločila za Kovača. Liberalni demokrat Jože Dežman je dejal, da je o ekskluzivni določitvi greha in ne-greha zelo težko govoriti. (Navedel je primer iz soseščine, ko je nekdo, ki se je tudi pregrešil zoper moralo, v politiki kar visoko prilezel.) Vprašal se je, kakšna je morala Desnih poslancev, da so šele kot zadnji argument proti Kovaču obelodanili njegovo moralno držo, čeprav so za to zanesljivo že vedeli ob prvem glasovanju, in zakaj bi s takšno obliko političnega marketinga prizadeli prav Kovača. • C. Zaplotnik
Mi
^^strstve^ za okolje in prostor dvomi o tem, da bi lahko občina Škofja Loka razpisala referendum
JmJZV nacionalno odlagališče odpadkov?
da^ava Slovenija ne krši zakona o zapiranju rudnika urana Žirovski vrh ter zakona o varstvu okolja, zahteva le,
$k
Program dopolni z nadomestnimi dejavnostmi.
u,0?* toka, 21. oktobra - Ministrstvo za okolje in prostor se bo Probi re<*nem zasedanju škofjeloške občinske skupščine ob tirai^lPatiki odlaganja nevarnih odpadkov v opuščeni rudnik obj^.^rovski vrh, ki bo v ponedeljek, 25. oktobra, "branilo" z *»lt0 '°zitvijo dejstev, ki po njihovem mnenju dokazujejo, da se Ptep w° trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in kršii VanJa Pos,ed'c rudarjenja ter zakona o varstvu okolja
l\ J^uedeljek se na zahtevo ne«, slancev sestaja na izred-«ins^sedanju škofjeloška ob-
IV!
iu
deu^nanJU rudarjenja ter pre
ob
skupščina, ki bo loj.^^vala informacijo o po Pre^ nekdanjem RUŽV po
s'°ven f.ranove rude ter namere *a. 0uS,.e vlade in ministrstva riifjjjjO'je in prostor, da se v
odlagajo nevarni i vx\i o jil
0Ol"°?inski izvršni svet, KS ki v^Ja vas in Rudnik Žirovs-
rad "uiagajo nevarni in Vor^tivni odpadki. H gradi-ci, ^uiSo Jih pripravili poslan-
je svoje odgovore prilo-
žilo tudi ministrstvo za okolje in prostor. To želi prepričati poslance, da slovenska vlada z ničimer ne krši zakona o zapiranju rudnika (ki ga je sprejela še slovenska skupščina julija lani), niti zakona o varstvu okolja, saj poudarja, da se problemi opuščenega rudnika
Pospešeno strokovno rešujejo, oseben poudarek je namenjen sanaciji jalovišč, ki naj bi jih sanirali tako, da naj bi odloženo jalovina uporabili za zapolnjevanje jam rudnika, v rudniku pa naj bi shranili tudi nizko radio-
aktivne odpadke, ki bodo nastali, ko bodo odmontirali obrat predelave uranove rude ob rudniku. Ekološka zakonodaja (slovenska in evropska) bo v celoti spoštovana, poslancem pa predlagajo, da sklepov (skupine, ki je izredno zasedanje zahtevala), ki slone na nekaterih napačnih interpretacijah, ne sprejmejo. Zlasti pa opozarjajo, da ni prave osnove niti razlogov za razpis referenduma, in v stavku, ki se je zapisal ministru
Mihi Jazbinšku: "Pa tudi sicer ostaja odprto vprašanje, ali je možno izvesti referendum na občinski ravni za vprašanje izgradnje nacionalnega odlagališča odpadkov, torej dejavnosti, ki ni v neposredni pristojnosti skupščine občine," mimogrede izvemo, da je odlagališče za posebne in nevarne odpadke za občino Škofja Loka in nekatere sosednje občine medtem že preraslo v nacionalno. . • š. Zargi
TRGOVINA S POHIŠTVOM
Sp. Besnlca 8 1
IZREDNI POPUST
ZA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO. POSEBNA PONUDBA:
ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO
Pokličite 064/403-871
DPM Jesenice ima kamp v Pineti
Po obleko in čevlje pa lahko pridete!
Ko so zasedli kamp, so dovolili, da se osebne stvari odnesejo.
Jesenice, 21. oktobra - Društvo prijateljev mladine Jesenice že 32 let vzdržuje svoje počitniško naselje v Pineti pri Novigradu. Kamp ima IS hišic in leži kar na treh hektarih površine. Ko so vojaki prišli, so vse popisali, le po osebni pribor menda lastnica lahko pride.
Društvo prijateljev mladine Jesenice ima že dolgih 32 let v Pineti pri Novigradu kamp, ki leži ob morju na treh hektarih zemljišča in v katerem je 15 hišic, kuhinja, skupni prostori, sanitarije. Najbrž je odveč razlagati, kako so večinoma s prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki jeseniških podjetij v materialu in denarju počasi gradili in potem tudi dobro vzdrževali kamp, v katerem so vse poletje letovali jeseniški otroci. Ko se je na Hrvaškem začela vojna, so bili v negotovosti tudi pri Društvu prijateljev mladine in so celo nekaj opreme odpeljali na Jesenice.
Ko so se zadeve nekoliko umirile, so opremo spet peljali nazaj v Pineto in tako kot vsako leto usposobili kamp, da so v njem lahko letovali.
Jeseniška občina protestira
Skupščina občine Jesenice in izvršni svet sta na ministrstvo za zunanje zadeve poslala protest ob odločitvi hrvaške vlade, da naseli begunce v otroškem letovišču v Novigradu.Prostori v letovišču za naselitev beguncev niso primerni, zato zahtevajo, da ministrstvo za zunanje zadeve in slovenska vlada storita vse, kar je v njuni moči, da
Pri Društvu prijateljev mladine pravijo, da so se z lokalnimi oblastmi v Novigradu tudi v času najhujših zaostritev med Hrvaško in Slovenijo vedno sporazumeli in tudi do zdaj še niso prejeli dokončne odločbe o plačilu davkov, ki na Hrvaškem veljajo za tujo lastnino. Tudi še ne vedo, koliko davka bi morali plačati na zazidane površine, saj se ne ve, kaj bodo vzeli kot osnovo: vse zemljišče ali samo hišice in druge objekte. Ob tega izračuna bi bilo tudi odvisno, kako bi naprej ravnali s kampom, saj 10 nemških mark davka za kvadratni meter, za društvo nikakor ni malo. Poudarjajo pa, da so jih v Novigradu vedno obravnavali kot otroško letovišče in zato nikoli niso naleteli na nerazumevanje.
Ko pa je hrvaška vojska zasedla in okupirala Pineto, je Anton Dežman, ravnatelj osnovne šole Polde Stražišar, takoj telefoniral oskrbniku, ki skrbi za hrastniško in jeseniško naselje v Pineti.
"Oskrbnik je povedal, da mora po popisu inventarja takoj izročiti ključe in se iz zastražene Pinete odseliti," pravi Anton Dežman. "Naše letovišče je komunalno urejeno, hišice so različnega standarda, ogrevanja ni, zato se bo 1.400 beguncev, kijih nameravajo vseliti v naš kamp, grelo ob pečeh na petrolej. Ob vsem razumevanju, ki ga imamo do problematike številnih beguncev na Hrvaškem, Je bil ta nenadni dekret vendarle presenetljiv in čuden - pa ne le za nas, ampak tudi za same prebivalce, ki so kljub vsemu letos od slovenskega in italijanskega turizma kar dobro iztržili. Verjetno gre res za politične motive in za strateško odločitev - mi pa bomo seveda počakali in videli, kaj bo z našim kampom. Vsekakor bomo poskušali priti v naselje in se na kraju samem prepričati o razmerah."
Ne nazadnje in kot zanimivost: koje oskrbnik skupaj z vojsko odpiral sobe in popisoval inventar, so prišli tudi do majhne sobe, kjer je pustila še vsa svoja osebna oblačila in osebni pribor ženska, ki je skrbela za strežbo in kuhinjo. Ko so vojaki izvedeli, da gre za osebne stvari, so sobo ročno zaklenili, češ tega se pa ne bomo dotikali in popisovali, po obleko in čevlje pa lahko pride!. • D.Sedej
Gorenjska letovišča čakajo na begunce
Kranj, 21. oktobra - V gorenjskem letovišču v Pineti, ki ga upravlja Pinesta iz Kranja, je letos letovalo 1500 gorenjskih otrok, razen tega pa Še 500 otrok v Šoli v naravi. V letovišče sprejemajo tudi naraplegike iz vse Slovenije; letos jih je v podaljšani rehabilitaciji letovalo 300, poleg tega pa še sto spastikov.
Tako kot v drugih firmah in društvih, ki upravljajo s slovenskimi počitniškimi domovi v Novigradu, tudi v Pineati niso od hrvaških oblasti prejeli nobenega obvestila o zasebni domov in nastanitvi beguncev, kaj šele, da bi jih za nastanitev beguncev prosili. Vsi so takoj po vesti, da je hrvaška vojska zasegla slovensko lastnino, protestirali pri slovenskem zunanjem ministrstvu in slovenski vladi ter zahtevali, da se slovenska lastnina v Istri zavaruje.
Kot nam je dejal direktor Pineste iz Kranja Rajko Košar, niso prejeli še nobenih obvestil, kako je zdaj z letoviščem in je torej pravno - formalni status letovišča še popolna neznanka. Letovišče pa je že pripravljeno, da sprejme begunce.. • D.S*
Izvršni svet občine Kranj je v sredo na seji, ko se je seznanil s stanjem v Pineti in Maredi v Novigradu, odločno protestiral proti takšni enostranski odločitvi Republike HrvaŠke, saj so poleg organizacije zdravstvenih kolonij še posebno prizadeti pri rehabilitaciji parapiegiki in spastiki ♦ A. Z.
Zeleni Škofje Loke
Vabilo v RUŽV
Občinski odbor Zelenih Slovenije Škofja Loka organizira v torek 26. oktobra, ob 16. uri ogled opuščenega rudnika urana Žirovski vrh. Po ogledu rudnika bo v prostorih uprave tudi razgovor o stanju, v katerem so se znašli ti objekti, zlasti pa okolica, sodelovalo pa bo vodstvo rudnika, KS Gorenja vas in članica občinskega izvršnega sveta odgovorna za vprašanja okolja. Pripravili so tudi prevoz: poseben avtobus bo odpeljal iz avtobusne postaje v Škofji Loki ob 15. uri in 30 minut. Vse, ki jih ta pereča vprašanja zanimajo, na ogled in pogovor vljudno vabijo.    • Š.Z.
Pripravljene spremembe odloka o pokopih
Pokopališče v Škofji Loki bo ponovno še letos
Škofja Loka, 21. oktobra - Na torkovi seji občinskega izvršnega sveta so obravnavali in potrdili predlog sprememb odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih, s katerimi se legalizira že ponovno odprti pokopališči v Stari Loki ter v Retečah, še letos pa naj bi se odprlo tudi staro mestno pokopališče v Škofji Loki. Po zadnjih tolmačenjih naj bi pritožba prebivalcev stolpnice neposredno ob pokopališču na Partizanski cesti ne zadržala uresničitve tega sklepa, pač pa bo do obnove vežic in spremljajočih prostorov na pokopališču veljal poseben režim, ki ga bodo predpisali s posebno odločbo. Občinska vlada je ob tem ugotovila, da stanje in ureditev vojaških pokopališč ob obzidju mestnega pokopališča - zlasti to velja za pokopališče Nemcev na zahodni strani - ni v čast občini in kraju, zato so se odločili, da naj se naroči načrte ureditve tega prostora (in ograje), kot se to za tak prostor spodobi. • Š.Ž.
Oskrba s pitno vodo
Najizdatnejši viri so neoporečni
Radovljica, 19. oktobra • V radovljiški občini so letos do konca avgusta zaradi suše zvozili v naselja Laze, Zgornja Lipnica, Poljane, Bohinjska Bela, Praproče in Perniki ter v kamp Sobec, na Pokljuko in v Rado v no domala 7.600 kubičnih metrov pitne vode, od tega največ (3.254 kubičnih metrov) na Zgornjo Lipnico.
V radovljiški Komunali, ki iz šestnajstih vodnih zajetij oz. izvirov oskrbuje približno 31 tisoč občanov, ugotavljajo, da je v občini sicer zadosti kakovostne pitne vode, vendar bi za normalno oskrbo zlasti na desnem bregu Save morali narediti v vodovodnem omrežju nekatere prevezave. Analize letos odvzetih vzorcev vode so pokazale, da so najizdatnejši in najpomembnejši vodni viri, kot so Draga, Ovčje jame, Zmrzlek, Slamniki, Bohinjska Bela, Nemški Rovt, Bistrica in Voje, kemijsko in bakteriološko neoporečni, manjše bakteriološko onesnaženje pa so zaznali v manjših vodnih virih na desnem bregu Save (Dobravica, Vošče, Brda, Apno, Ovsiše) in tudi pri pregledih vzorcev, ki so jih odvzeli iz vodovodnega omrežja. Da je to omrežje že precej dotrajano, potrjujejo številne okvare, ki jih je bilo letos največ na področju Bleda in Lesc, in tudi podatek, da so v letošnjih prvih osmih mesecih samo za popravila napak na glavnih cevovodih odšteli več kot milijon tolarjev. Ker iz dotrajanega omrežja odteka precej vode, je pa tudi vir bakteriološkega onesnaženja, bo treba čimprej začeti z obnovo posameznih cevovodov.
Večletno sušno obdobje je povzročilo resne težave pri oskrbi s pitno vodo na desnem bregu Save (predvsem v krajevni skupnosti Lancovo), kjer poskušajo rešiti problem s črpanjem podtalnice. Pomanjkanje vode na Bohinjski Beli naj bi odpravili z ureditvijo opuščenega vodnega vira Strmine ali z dotokom vode iz Ovčjih jam v Zaki, težave v vodnem zajetju Poljane pa s takojšnjo ureditvijo objekta. • CZ.
Masa za zamolčane žrtve
V nedeljo, 24. oktobra 1993, bo ob odkritju spominske plošče vsem zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne ob 15. uri v farni cerkvi Sv. Sixta v Predosljah spominska svečanost. Mašo bo daroval arhidiakon Melhior Golob. • L.C.
Blagoslov spomenika in pokopališča
V nedeljo, 24. oktobra, bodo v Cerkljah blagoslovili spomenik domobrancem in drugim zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz cerkljanske fare. Ob 10. uri bo v cerkvi sv. maša, nato bo na pokopališču simbolični pokop, nato pa blagoslovitev novega dela pokopališča. • L.C.
C
IZLOŽBENO OKNO
V sodelovanju s Planiko smo vam pripravili bogato izbiro športnega programa ADIDAS ter moško, žensko in otroško obutev - za jesen in zimo.
Nudimo Vam blago široke potrošnje (belo tehniko, akustiko, posode, kristal, izdelke iz plastike). AKCIJSKA prodaja bele tehnike Gorenje ■ 5 ČEKOV BREZ OBRESTI.
Velika izbira iz programa CANDY, SIMENS, INDESIT. Prepričajte se o kakovosti in nas razveselite z obiskom.
Ugodni potrošniški krediti, gotovinski popusti in brezplačna dostava.
PRESKRBA TRZIC TEHNIČNA TRGOVINA DETELJICA z oddelkom programa ADIDAS TEL 53-017
VAM NUDI CELOTNI PROGRAM NA OBROČNO ODPLAČEVANJE BREZ OBRESTI!
• voinja najmanj 3 do 4-krat ttdentko ( volimo tudi ob robotih In nedeljah;
- voinja i volili GOLF in RENAULT CUO;
■ oivciitvanc ura i vašim ali našim vozilom ta voznike, ki dalj časa niio vozili;
• upoštevanje želja kandidatov glede začetka in konca opravljanja voinja;
- za prizadevne kandidate Izpit ie v najkrajšem moinem času;
ZA VAS ZMOREMO ll VEČ, PREPRIČAJTE SE IN NAS POKLIČITE
PO TEL.: 574 7*7 ALI SZS-171 Int. 45 AU SE OGLASITE OSEBNO V PC PLANINA 3 |ob Iskra servisu) V ČASU URADNIH UR: OD 10. DO 17. URE.
Stanje v škofjeloškem urbanizmu je postalo nevzdržno
Carski rez ali celo amputacija
Če bo šlo po starem naprej, v občini Škofja Loka ne bo omogočena legalizacija črnih gradenj, to pa pomeni, da bo prostor interventno morala urejati republika.
Škofja Loka, 21. oktobra
Spremenjeni zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ni samo predpisal prijave črnogradi-teljev in plačila depozitov, pač pa zahteva od občin, da v zelo kratkem času pripravijo spremenjene dokumente o urejanju prostora, ki bodo omogočali legalizacijo črnih gradenj. V Skorji Loki so ocenili, da ob sedanji organiziranosti prostorskih služb to ne bo izvedljivo, zato bodo občinski skupščini predlagali spremenjeno organizacijo leten.
Dogodki ob gradnji oziroma
obnavljanju bencinskega servi sa v Škofji Loki ter zapleti okrog stanovanjske gradnje v Škofji Loki so le vrh ledene gore, ki kaže, kako globoko neurejeno je načrtovanje prostora v tej občini, so ocenili na tokratni seji občinskega izvrš-
nega sveta, in se ob tem vprašali, kako bo ob takem stanju stvari mogoče pripraviti vse potrebne dokumente - tako imenovane sanacijske prostorsko ureditvene pogoje - za legalizacijo črnih gradenj v občini. Plačilo "zloglasnih" visokih depozitov črnograditeljev
Obnova strehe brez odra
Zelo zgovoren Je bil tudi primer enega od članov izvršneg" sveta, ki je zaradi lastne doslednosti pri službah pristojnih l" urejanje prostora zaprosil za soglasje k zamenjavi ^"t. (enake vrste!) na strehi svoje hiše v starem mestnem jedru. A dovoljenje je čakal mesec dni, nadovoljenje za P0S!aVJfia gradbenega odra pa še nadaljnji mesec, kot da bi zamenjava strehe možna brez odra. Za tak postopek, ki tet) 10 minut upravnega dela, ni nobenega opravičila, so °cenl\. na izvršnem svetu, in naložili pristojnemu funkcionarju, J delavko, ki je to vodila, pri plači z odvzemom stimulacij kaznuje.
Plačajo naj vsi!
Kot konkreten primer zadreg, ki jih bo pri pripravi "beljenja" črnih gradenj vse polno, je bilo na tokratni seji obravnavano črno naselje "Primožič" v Zmincu. Bolj natančno bi smeli sicer reči, to so ugotovili tudi na izvršnem svetu, da gre za sivo naselje, saj je bilo zemljišče za gradnjo predvideno, lastniki (organizirani v stanovanjski zadrugi!) pa so na podlagi ustnih obljub in zagotovil počasno urejanje prostora in sprejemanje tovrstnih dokumentov prehitevali. Depozit so plačali le nekateri in na občinskih službah je sedaj odločitev, ali rešiti (pripraviti legalizacijo) le za le, ali za vse. Izvršni svet je bil mnenja, da je potrebno rešiti celoto in da ie zlasti pomembno, da se uredi kanalizacija. Ker naj bi bil depozit namenjen prav v ta namen, so predlagali, da tudi preostali plačajo depozitu enakovreden znesek na Sklad stavbnih zemljišč kot pogoj za izdajo lokacijskih dovoljenj, ki bodo omogočala tudi parcelizacijo. Ker je sedaj zemljišče skupno (posamezniki imajo le idealne deleže), je to v bistvu pogoj, da se omogoči nadaljevanje gradnje vsem.
(v občini ie od 183 evidentiranih črnih gradenj po seznamih urbanistične inšpekcije prijavilo črne gradnje 90 investitorjev, 44 pa tudi plačalo predpisani depozit) je namreč le ena plat medalje, saj se je država obvezala, da bo v dobri polovici leta pripravila prostorske dokumente, ki bodo omogočali legalizacijo teh gradenj in, kar je še najbolj pomembno, način odpravljanja posledic teh gradenj za okolje.
Izvršni svet je ocenil, da ob sedanji organiziranosti urbanističnih služb na občini tako zahtevnih postopkov, ki jih doslej že cela desetletja niso uspeli izpeljati, v nekaj mesecih ne bo mogoče uresničiti, zato so končno (ta predlog obravnava-
jo že vse leto) sklenili prc& gati občinski skupščini organizacijo občinske "JP/^j katere bistvo je, da se Za za družbeni razvoj ukinja.
Občinski skupščini so tu^ sklenili predlagati, da se prvem zasedanju razreši dir* torico Zavoda za družbeni f3* voj in do uresničitve rj organizacije (predvidoma ? ' januarjem) imenuje vr*!' p dolžnosti. Že omenjeni zaK . o urejanju naselij namreč tu določa, da se v primeru, občina vseh potrebnih P??r.0 ter postopkov ne izpelje, pripravi v republiških sluibs* financiranje občinskih služb P ukine.. * Š. Žargi
V KS Primskovo praznujejo
Zakonodajalec naj se zamisli
V krajevni skupnosti, kjer bo drevi slavnostna seja sveta ob krajevnem prazniku, so sicer nezadovolj11' zaradi dogajanja z Zadružnim domom in na cestah.
Primskovo, 21. oktobra - S športnimi tekmovanji, gasilci pa so organizirali sektorsko vajo in preglede gasilskih aparatov, so v KS Primskovo začeli že minuli teden proslavljanje letošnjega praznika. Danes (v petek) ob 18. uri pa bo slavnostna seja sveta KS, na kateri bodo podelili tudi priznanja za delo.
Letošnje praznovanje, ki bo zaradi pomanjkanja denarja, kar zadeva osrednji dogodek, skromnejše, poteka hkrati z določeno mero grenkobe zaradi problemov, s katerimi se srečujejo. "Če bi šlo za probleme, ki jim pravimo, da so se zgodili "čez noč", bi bilo raz-pložcnje najbrž drugačno. Tako pa gre za stvari, s katerimi se spoprijemamo in si prizadeva-
mo, da se uredijo, že praktično od začetka mandata. Poznani pa so še od prej. To sta predvsem Zadružni dom in
ceste."
Ob tem ko se Kmetijska zadruga Sloga odhaja iz doma, pa dom brez vednosti vodstva KS, kot pravijo, ostaja še najmanj v njihovih rokah. Na sestanku s predstavnikom zadruge in občinskih organov v
Opuščene šole ne bodo prodajali
Že prihodnje leto za šolo na Trebiji
Škofja Loka, 21. oktobra - "Ne prenaglimo se s prodajo opuščenih podružničnih šol," je bilo enotno mnenje škofjeloškega izvršnega sveta, "saj lahko ob napovedanih spremembah sistema izobraževanja še pridejo prav." Že prihodnje leto naj bi pripravili projekte za obnovo šole na Trebiji.
Podobno, kot so se spomladi lotili sistematičnega strokovnega pregleda vseh objektov aktivnih osnovnih šol, in na tak način dobili pregled stanja in potrebnih nujnih vlaganj, je bil na tokratni seji škofjeloške vlade podan pregled stanja sedmih opuščenih podružničnih šol. Vzdrževanje teh zgradb, ki že dve ali celo tri desetletja ne služijo več pouku, je vseskozi precejšen problem, tudi po odločitvi pred nekaj leti, da se ti objekti prenesejo v upravljanje in last posameznim krajevnim skupnostim. Tokratni pogled na te šole ugotavlja, da so za posamezne vasi ti objekti pravo bogastvo, saj ne kaže spregledati nekaterih demografskih gibanj, ki celo narekujejo ponovno oživitev nekaterih, za večino drugih pa so to lahko še dragoceni skupni vaški prostori. "Ne spreglejmo, da se te šole, ki so bile v večini ustanovljene na prelomu stoletja, ali kmalu po tem, niso ustanavljale na pamet," smo slišali na tej seji, "in dvakrat premislimo, preden jih dokončno s prodajo odpišemo."
Od sedmin opuščenih šol bi po mnenju izvršnega sveta dve: na Stari Oselici in v Podlonku, verjetno tudi dolgoročno nikakor ne prišle v poštev za obnavljanje, pa tudi odmaknjenost iz vasi je takšna, da so za skupne dejavnosti manj primerne - o teh bi bilo možno razmišljati, da se prodajo. Tri šole: Malenski vrh, Martinj vrh in Zabrdo, je potrebno vzdrževati kot objekte skupne rabe, najti primerne najemnike, ki bodo stavbe (ob družbeni pomoči) primerno vzdrževali in na tak način omogočali tudi možnost, da se v primeru potrebe reaktivirajo za šolski namen. Za dve šoli: na Trebiji in.v Gabrku pa je že po današnjih podatkih mogoče trditi, da bi bila obnova pouka mogoča - o smotrnosti ie pri tem težko govoriti, saj je znano, da je tak pouk z malo učenci dražji, kaj pa pomeni šola v kraju, pa je težko vrednostiti - s tem, da se na Trebiji krajani in šola s tem že strinjajo, v Gabrku pa se do tega še niso mogli opredeliti. Izvršni svet je zato sklenil, da se v proračunu za prihodnje leto predvidijo sredstva za pripravo projektov obnove šole na Trebiji. • Š. Žargi
začetku tega tedna so sicer skušali najti sporazumni dogovor, vendar je vse skupaj precej nejasno in odprto. Skušali bodo pripraviti dogovor, na podlagi ocene, koliko kraj potrebuje oziroma želi.
"Mi se zavzemamo, da dvorana in prostori za različne dejavnosti poleg prostorov KS ostanejo krajevni skupnosti. To bi tudi lahko vzdrževali. Kaže pa, da pri tem z zadrugo nismo najbolj sporazumni," je komentiral skupni razgovor oredsed-nik KS Drago Cesnik. Predsednik skupščine KS Darko Mesec pa prizadeto ugotavlja, da bi se zakonodajalec nad stanjem, kakršno je v njihovem primeru, vsekakor pa to ni edini primer v Sloveniji, moral zamisliti. "Pot je sicer prava, kar zadeva ureditev lastništva in odnosov, vendar pa bi morali v našem primeru upoštevati vložek ljudi, ko so si ta dom gradili za svoje potrebe."
Drug problem pa so ceste. Staneta Žagarja in Jezerska cesta sta iz dneva v dan bolj prometni. "Razumemo, da je zdaj po programu v izgradnji Čirski klanec in da potem pride na vrsto most čez Kokro, vendar pa se glede zemljišč ob Cesti Staneta Žagarja še nič ne dogaja, krajani ob njej pa so vse bolj negotovi in postajajo nezadovoljni. In ko takole razmišljamo o problemih, s katerimi se že toliko časa srečujemo, se nam vse bolj kot resna
Za nepozidani del zemljitf* na južnem delu Planine ji', predlagajo, da bi Skla' stavbnih zemljišč območji dokler ne bo na njem tovljena takšna ali drug*c' na gradnja, parkov*0 uredil. Osnutek ureditve s° ie pripravili. Na ta način P* bi tudi preprečili sedanl* divje parkiranje tovorn)*' kov in avtobusov na i(,n prostoru.
vsiljuje zamisel, da bi hi'1 prihodnje svoja občina." ^ V vodstvu ocenjujejo, da <t morda na ta način venda lažje reševali tudi nekat*' druge probleme na podt°L komunalne infrastrukture-samo na področju elektrin* cije na primer, ko ima ,f območju KS sedež p°dj*1^. Elektro, po drugi strani ele ka še vedno poteka po drog> vih, v marsikaterem kraju y Gorenjskem pa jo že imaj0^ zemeljskem kablu. Sicer pa a nezadovoljni tudi z obljub3 Tele- TV, ki jim že tri & obljublja kabelske prikljuc* "Še najbolj živahno in »*r :£ seljivo v krajevni skupnosti J dogajanje na društvenem J* dročju in to na vseh P^^-h, šport (nogomet, balinanje, š*"' kulturnem, saj pevci nacrtujfJ ■ nastop v Argentini, folklo^ pa v Turčiji. Delavni so g**' f se posebno prizadevni pa $° organizaciji RK. • A. Z«l*r
Čirški klanec: predvidoma sredi novemb^
Kranj, 21. oktobra - V Kranju oziroma v občini jih je zadnje c že kar precej, ki sprašujejo, kdaj bo zaprt most čez Kokro in s» preusmerjen tudi promet po cestah levega in desnega bi** Kokre." .. ;j
Precej podrobno informacijo o tem je na predzadnji izvršnega sveta dal, kot smo že poročali, sekretar sekretariata urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Miha Perčič, ko J pojasnil, da gre v okviru celovitega prometnega oziroma cestnefy projekta v Kranju, kar zadeva most, za republiško investicij0^ Kranju sodelujejo pri pripravi postopkov oziroma dokumenta.i za to republiško investicijo. Tako bodo most zaprli, ko bo lan ^ stekel promet po rekonstruiranem Čirškem klancu. Dela na nj v teh dneh pospešeno potekajo in kaže, da bo promet po nj j lahko stekel sredi novembra. Torej, v drugi polovici novembra .g bi zaprli most čez Kokro, vendar pa se, razen na mostu, še ne b ■. začela takoj dela na Jezerski oziroma Oldhamski cesti. Na sl Na Čirškem klancu že postopoma končujejo dela. • A. Z.
Social
ni delavec Jože Bogataj
Droga spravi na kolena vso družino
strokovnjaki delali z zasvojenci in njihovimi družin,
K»nj, 22. oktobra - Pod streho novega centra naj bi izvajali več
KM--
Pr°gramov s ciljem zdravljenja odvisnosti od drog, ki jih zdaj v Prostorih centra za socialno delo ne morejo, ker imajo neskromne prostorske možnosti za skupinsko delo. Zagonski jMnar za novi projekt so že dobili od ministrstva za delo, družino J" socialne zadeve, prostore so imeli tudi tako rekoč zagotovljene. £ zasvojenci naj bi delali v opuščeni stavbi na Planini blizu Pokopališča. Sklad stavbnih zemljišč zdaj za objekt terja
»Premembo namembnosti. Birokratsko vztrajanje pri «4ki zakona Wegne projekt, ki naj bi začel z delom že to jesen, spet preložiti v Prihodnost. Več o centru za odvisnosti nam je povedal njegov duhovni oče JOŽE BOGATAJ, socialni delavec pri Centru za •°rialno delo v Kranju.
Od kod zamisel za tovrstno dejavnost v Kranju?
'V okviru Foruma za odvisnosti v Ljubljani sem že delal na Programih za zasvojene. S tem 86 zadnja leta ukvarjam tudi pri Poklicnem delu na centru za socialno delo, in sicer z alkoholizmom in drogami. V Kranju je Precej narkomanije, njenemu razvoju je naklonjeno veliko Pogojev, od socialne klime na-Prej, zato obstaja potreba po Programih, ki bi se ukvarjali s te vrste odvisnostjo. S tem bi lahko začeli že to jesen, če se ne bi zapletlo s prostori. Na centru za socialno delo namreč Je moremo izvajati programov, er je premalo prostora za •kupmsko delo. Slednje nam-rcČ predvidevamo z odvisniki, Pa tudi z njihovi starši, saj je j|arkomanija problem, ki zadene vso družino. Že zdaj smo hudo
na tesnem, ko se pri nas Jekajkrat tedensko oglašajo arkomani, da jim podelimo
zdravila, s katerimi se odvajajo drog."
Kakšne programe predvidevate v centru za odvisnosti?
"Nadaljevati nameravamo metadonski program, ki ga zdaj izvajamo trikrat tedensko, ko okoli 30 narkomanom delimo metadon. Ta substitucijska metoda ima medicinsko sociali-zaciisko funkcijo. S socialnega vidika je dobra, saj je neke vrste magnet, da narkomani prihajajo k nam in dajim imamo možnost pomagati. Eden od programov je tudi priprava narkomanov na komuno, ki gre zdaj prek slovenske Karitas. Kdor namreč odide v komuno Srečanje v Italijo, mora biti popolnoma "čist", ne sme več jemati mamil ne metadona. Trenutno imamo v komuni sedem naših fantov in deklet. Tam so pol leta, predvidoma pa narkomani ostanejo 30 mesecev. Ta čas je komuna edina rešitev za mlade, ki so odvisni od mamil, saj ne
begunski center v Škofji Loki
Begunci nas ne stanejo veliko
^ko.fja Loka, 22. oktobra • V Sloveniji je zdai 30 tisoč beguncev. Wer jih je bilo še enkrat toliko, je domače ljudi skrbelo, koliko
to
Dol
^f^o slo vensko državo. Mnogi so se jezili, da so begunci deležni ec državne pomoči, kot domači socialno ogroženi. "'
. — *.«•»,1«. puuiuvi, »ui uuuiaci sociaino ogroženi. Nastanitev "egunca v begunskem centru stane 350 tolarjev dnevno. V Skorji r*Jd, kjer v največjem gorenjskem begunskem centru prebiva 508 juncev, nastanitev finančno pokriva italijanska vlada.
.Begunec v centru stane 350 tolarjev dnevno, od tega gre za
K^ano 240 tolarjev za odraslega in za otroka 260 tolarja," je yedal Anton Jekovec, sedanji vodja begunskega centra v Škofji itar- "Za na* Dc8unsl" center ta sredstva že poldrugo leto plačuje
CIranska vlada. Mednarodna skupnost svojo obveznost do Sunčev pri nas izpolnjuje z raznimi vrstami humanitarne •uoči. Nemci so denimo financirali napeljavo centralne o-jjave, italijanski sindikati CGIL so nam pripeljali kuhinjsko Pri • tako da 001110 do konca leta lahko v centru sami on.Prav,Ja,i hrano, italijanski in nemški donatorji so za begunske tudi "redili vrtec. Prihajala je (zdaj je tega ie veliko manj) Pomoč v hrani, ki jo je Rdeči križ, ki prejema in razdeljuje g^niunanitarno pomoč, razdelil pretežno družinam z begunci
.Beguncem, v centru delijo en topli obrok dnevno, ki ga za zdaj 2-juncem pripravljajo še v kuhinji šolskega centra na Podnu, kn k ^ m ^ečer pa sta na jedilniku mleko ali čaj ter dva kosa
j^ha. Zahvaljujoč prejeti mednarodni humanitarni pomoči j< i °fji Loki na kruhu tudi namaz. Jedilnike priporoča urad za je ^V110*' Pri pripravi hrane pa je zelo pomembno tudi dejstvo, da .glavnina beguncev muslimanskega rodu in ima torei od naših j^gačne prehrambene navade. Kot nam je povedal Anton Jed?Vec' 'maJ° tucu nekakšno komisijo beguncev, ki ocenjuje Po rJUk' Spočetka so se begunci pritoževali, ker jim niso bile °kusu   zac^mDe' Z£*aJ Pa x Je ^ukinja prilagodila njihovemu
j^r^e^ko bi trdili, da begunce razvajamo," je dejal Anton UaihVec* "Nasprotno, v našem centru smo poskrbeli, da so kar stisjj?'J»deJavn'» saj velja, da je delo najboljši psihiater za duševne
yke. Ljudje v raznih tujih delegacijah, ki obiskujejo c< ^■ujjo, kako da begunvci pri nas toliko delajo. Vse akti
centru
delaj«
center, se aktivnosti v
namreč vodijo sami, denimo pralnico, razdeljevanje hrane,
'Dl* h .^puuftko sofo. kar 80 beguncev vsak dan dela, da center da d |a. ° funkcionira. V manjšem obsegu jim dovoljujemo tudi, občasn jZa «'     ' vendar 8re za majhno število ljudi in le za
2ad^aStan^ev Deguncev torej ne gre na škodo naših žepov, vsaj kar komVa škofjeloški center. Plačati je treba le mesečne stroške za Jek Uname storitve, energijo in telefon, ki po besedah Antona ^^Žle .sePtemDra mso Presegale 450 tisoč tolarjev. •
°|led opere
,. Kulturna ..l
IjT^turna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi vse OnerJv - 0pere na ogled Predstave Falstaff G. Verdija v SNG Zarad' JUD,Jana- Predstava bo 5. novembra, odhod pa ob 16.30. Kranj ^redh°dnih rezervacij se čimprej prijavite na sedežu DU ure i jOroSičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. L.C.
D^ na Ledinah zaprt
na £njnsko društvo Kranj sporoča, da je Dom Kokrškega odreda » *vah5ču odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih, dom na KT«nah pa so 17. oktobra zaprli. Prav tako je zaprt tudi dom na ^avcu. • L.c.
obstaja nobena alternativna možnost. Odtod tudi tolikšna prizadevanja, da bi komune po italijanskem vzoru osnovali tudi pri nas."
Kakšno bo skupinsko delo z odvisniki in njihovimi starši?
"S skupino odvisnikov imamo zdaj občasne sestanke, potem pa bi z njimi delali redno tedensko. Seznanjali bi jih s temami, ki so povezane z njihovim problemom, od posledic odvisnosti, vrstami zdravljenja in možnostmi vključevanja v zdravljenje, humanizacijo in socializacijo odnosov v družini in okolju. S skupino bi poleg socialnega delavca delali tudizdravnik, psiholog in pedagog, občasno pa bi se vključevali tudi drugi strokovnjaki. Skupina, v kateri bi bih starši odvisnikov, pa bi bila organizirana v smislu samopomoči med družinami. Ponudili bi jim strokovna predavanja s ciljem spoznavanja zasvojenosti in njihovih posledic, integraciji družine, reševanju konfliktnih stanj... Kjer imajo narkomana, je prizadeta vsa družina, zato tudi delo s starši. Če jih denimo od sto narkomanov v Kranju in okolici rešimo pet, je to že veliko, saj je olajšanje tudi za toliko družin. Izkušnje dela s starši pa kažejo, da večinoma gojijo prevelika pričakovanja, kdaj in kako se bodo njihovi otroci rešili odvisnosti od drog.
Sicer pa z obojimi, odvisniki in starši, nameravamo delati tudi individualno. Predvidevamo tudi vključitev narkomanov v prostočasne dejavnosti. Vsi ti programi, vezani na pomoč odvisnikom in njihovim svojcem, se dopolnjujejo, niso pa strogo povezani."
Poleg strokovnjakov boste v te dejavnosti vključili tudi prostovoljce?
"Prostovoljci že zdaj sodelujejo pri delu z odvisniki, denimo pri metadonski metodi, vključili pa bi jih tudi v pripravo na komuno, kjer je narkomanu potrebno nenehno druženje in vodenje. Sodelovali bi zlasti pri izvajanju prostočasne dejavnosti. Nekaj sodelavcev že imamo, ostale pa vabimo k sodelovanju z razpisom."
Kako razsežen je sploh problem narkomanije v Kranju?
"O številkah ni, da bi govorili, saj so nedvomno večje, kot jih uspemo zaznati ob delu z narkomani. Gre za resen problem. Že pri alkoholizmu opažam, kako je zaradi odvisnosti prizadeta vsa družina. Pri zasvojencih z drogami pa gre za mlade ljudi, mladoletnike, ki na prelomu iz osnovne v srednjo šolo v obdobju večje svobode in uporništva poskusijo tudi drogo"
Ali ie glede na zaplete s prostori na Planini razumeti, da so občinske oblasti nenaklonjene razvoju takšne dejavnosti?
"Ob ogledu prostorov na Planini smo že mislili, da so prostori že naši. Sodeč po prvih izjavah bi dobili objekt za pet let v brezplačni najem. Denar za adaptacijo imamo, nekaj bi naredili tudi odvisniki in njihovi starši sami. Zdaj pa zahtevajo spremembo namembnosti, zaradi česar bomo spet nekaj časa čakali na uresničitev naših programov. Ne vem, ali se ljudje bojijo, da bo center postal zbirališče narkomanov. Zagotovo ne bo, saj je to vodena institucija, ki bo na strokovni ravni delala z narkomani." • D.Z.Žlebir, foto: G. Sinik
Mala anketa
Avto je potreba ne luksuz
Država nam je poleg vseh davkov obljubila še dodatnega, 2 do 3-odstotnega na avtomobile. Kako ga sprejemamo državljani, ki smo najprej obdavčeni pri dohodkih, pri nakupu avtomobila pa so nam ie doslej pripisali znatne dajatve? Nič kaj naklonjeno, saj avto ni noben luksuz, država pa je tako ali tako ie dovolj požrešna.
Drago Janša iz Šenčurja: "O novih davkih imam prav slabo mnenje. Država
Ereveč navija te dajatve, narod kmalu ne o več zdržal pritiska. Povsod se skuša dobiti še kak tolar od ljudi. Ne sodim med ljudi, ki so socialno ogroženi, vendar se mi zdi dodaten davek na avto vendarle malo preveč. Avto je slednjič potreba, nikakršen luksuz."
Jana Vidergar iz Kamnika: "Vozim precej star avto, ravno toliko, da se pelje. Potrebujem ga službeno in zasebno, torej vsaj zame ne pomeni nič luksuznega. O novih davkih pa še nisem slišala. Kaj nismo že zdaj obdavčeni čez vsako mero?"
Janez Založnik iz Celja: "Država od ljudi vsepovsod terja denar. Za mnoge je težko. Mislim, da bi morala država drugje poiskati, ne pri preprostih ljudeh. Imam sicer avto, toda ne luksuznega. Če si že izmišljajo nove davke, naj si jih za boljše avtomobile. Jaz ga potrebujem, saj imam sedem otrok."
LJrh Petemelj iz Kranja: "Vse kaže, da bo treba plačevati še en davek. Zdi se mi, da država že zdaj dovolj pobira od ljudi, najprej od dohodkov, davek pa smno pri avtomobilih plačevali že zdaj, v primerjavi z drugimi evropskimi državami kar velikega. Zame je avto nuja. Nimam luksuznega, važno je, da se vozim." • D.Z.Žlebir, foto: G. Sinik
Gorenjsko društvo za boj proti raku
Vzgoja za zdrav način življenja
Kranj, oktobra - Maja je bilo na pobudo zveze slovenskih društev v Kranju ustanovljeno Gorenjsko društvo za boj proti raku. Njegov namen je vzgoja prebivalstva v zvezi s preprečevanjem in zgodnjim odkrivanjem rakastih obolenj in spodbujanjem zdravega načina življenja.
Rdeča nit društvenega dela je izvajanje programa "Slovenija 2000 in rak", katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom za 15 odstotkov. To na leto pomeni ohraniti 260 življenj ljudi, starih do 65 let. Na Gorenjskem so si zastavili še več nalog v zvezi s pospeševanjem vzgoje za zdrav način življenja.
K sodelovanju zato vabijo nove člane. Slednjim nudijo tudi več ugodnosti, denimo brezplačno knjižico "Kaj je treba vedeti o raku" in zloženke ter druga vzgojnoizobraževalna gradiva o tej temi. V podjetjih so pripravljeni prirediti predavanja o raku. Ženam, članicam društva, omogočajo brezplačne preglede dojk, ki jih bo opravljal zdravnik specialist. Doslej so take preglede opravili že v 50 kolektivih po Sloveniji. Poskrbeli pa so tudi za moške. Zveza društev za boj proti raku namreč s posebno strokovno anketo, ki že poteka v nekaterih okoljih, skuša ugotoviti zdravstveno stanje v zvezi s specifičnimi rakastimi obolenji med moškimi.
V gorenjsko društvo se je do konca letošnjega avgusta včlanilo že 23% ljudi, slovensko pa se ponaša že s 17.843Jlani. Za leto 1993 je predvidena članarina 200 tolarjev. • D.Ž.
Gorenjsko društvo psoriatikov zbira denar
Potrebujejo aparat za obsevanje
Jesenice, oktobra - Gorenjska podružnica Društva psoriatikov Slovenije bo do konca leta zbirala prispevke za nakup aparata za obsevanje.
Društvo psoriatikov Slovenije je humanitarna organizacija, osnovana leta 1979 z namenom, da združuje ljudi, obolele za luskavico. Leta 1984 je društvo ustanovilo podružnico na Gorenjskem, lani pa še sekcijo na Jesenicah. V podružnico je trenutno včlanjenih 150 ljudi. Edini vir njenega delovanja je minimalna članarina. V programu aktivnosti za letos je podružnica s svojo sekcijo na Jesenicah sklenila, da začne zbirati prispevke za nakup obsevalnega aparata za potrebe bolnikov z Gorenjskega. Cena aparata, ki ustreza temu okolišu in zdravljenju bolnikov z Gorenjskega, je 11.000 nemških mark. V soglasju z dermatološko ambulanto jeseniške bolnišnice bi aparat namestili v Dispanzerju za medicino dela Železarne Jesenice. Tudi skupščina slovenskega društva je podprla gorenjsko pobudo za zbiranje sredstev, kajti zdravstvo samo za nakup pre potrebne ga aparata nima denarja. Sredstva bodo zbirali na računu 51530-609-9011 Osnovno zdravstvo Gor enjske, DMD Železarna Jesenice, darovalci pa jih lahk< izročijo tudi predstavniku društva, ki bo izstavil potrebi-potrdilo. • D.Ž.
"Pisana jesen"
ali kostanjev žur na Kokrici
Kokrica, 22. oktobra - Klub kranjskih učiteljev je že spomladi priredil prijetno in poučno srečanje za otroke iz kranjskih in okoliških šol. Jeseni jih znova vabi. Tokrat pod imenom "Pisana jesen" vabijo na kostanjev žur, in sicer jutri, v soboto, 23. oktobra, ob 10. uri, v podružnični osnovni soli na Kokrici.
Pekli bodo kostanj, krompir inpokovko, izdelovali vrečke za kostanj, luščili fižol, se igrah pastirske igre, oživili stare običaje in pregovore, iz gozdnih plodov bodo izdelovali razične figurice, pletli koše, klekljali... Že ves teden prej pa so nabirali gozdne sadeže, ki jih bodo v soboto izročili lovcu, gostu sobotnega kostanjevega žura. Prisrčno so povabljeni vsi osnovnošolci iz Kranja in okolice. • D.Ž.
IZKORISTITE MOŽNOST NAKUPA STANOVANJ IN LOKALOV V MESECU OKTOBRU 1993 NA IZJEMNI LOKACIJI V SREDIŠČU MESTA RADOVLJICA
Ponudba nakupa: STANOVANJA,
- velikosti od 24.68 do 79.29 m*
v- II. in III. nadstropju in mansardi POSLOVNI PROSTORI.
- veliki od 19.57 do 53,87 m* ■v I. nadstropju
DVA TRGOVSKA LOKALA
- -velika po 4-3 .50 m* v kletni etaži
- lasten vhod
Rok izvedbe: lO dni po sklenitvi pogodba.
Objekt bo financiran v visokokakovostni gradbenoobrtniški
obdelavi in vsemi instalacijami: dana je možnost telefonskih priključkov.
Plačila:
- najmanj SO% ob podpisu pogodb*
- preostanek po dogovoru
- kupec lahko za plačilo stanovanja pridobi kredit pri Stanovanjskem skladu občine Radovljica. Razpisni rok za kredit je do konca oktobra.
Možnoit kratkoročnega brezobrestnega kreditiranja neplačanega dela. s klavzulo v   DEM
INFORMACIJE: SGP GORENJC TEL,: 064/715-771 ALPDOM TEL.: 064/715-662
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava Novejša slovenska umetnost II. (iz zbirk Gorenjskega muzeja). V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Janka Skerlepa (izbor iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju). V Stebriščni dvorani Mestne niše je na ogled razstava Rimsko steklo iz Argyruntuma iz Arheološkega muzeja v Zadru. V mali galeriji Mestne hiše razstavlja grafike akad. slikar in grafik Boge Dimovski. V galeriji Pungert razstavlja Bojan Abaz ilustracije iz novejšega obdobja.
JESENICE - V Ruardovi graščini na Stari Savi je na ogled stalna zbirka okamnin iz zbirk Jožeta Bediča. V bistroju Želva na Jesenicah razstavlja akrile in risbe Ana Cajnko. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja risbe Janez Mohorič, v pizzeriji Ajdna v Žirovnici pa so na ogled risbe s svinčniki in kredami Vi tom i rja Pibra.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled retrospektivna razstava ilustracij akad. slikarke Irene Majcen. V fotogaleriji Pasaža je do 15. novembra na ogled razstava fotografij Dimniki avtorja Ivana Pipana, člana Fotografskega društva Radovljica.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavljata slike Franz Berger in Robert Pri mig.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akademski slikar Dušan Fišer. V galeriji Fara razstavljajo fotografije člani Fotografskega društva Radovljica. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka.
ŽELEZNIKI - V galeriji Domel je na ogled skupinska razstava del članov likovnega kluba Dolik z Jesenic. V galeriji Muzeja Železniki bo slikarska razstava Mira Kočarja na ogled le še v soboto od 9. do 14. ure.
TRŽIČ - V Pavilj onu NOB razstavlja skulpture japonski umetnik Takayuki Nagaija.
KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled mednarodna razstava otroških ekslibrisov.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču Kranj bodo jutri, v soboto, ob 19.30 ponovili satirično komedijo Igorja Torkarja REVIZOR 93 - za abonma sobota II., konto In izven. Današnja petkova predstava Revizorja (za petek I, konto in izven) 93 odpade in je prestavljena na petek, 12. novembra, ob 19.30.
JESENICE: PONOVITEV KOMEDIJE - V Gledališču Tone Čufar bodo jutri, v soboto, ob 19.30 uprizorili komedijo Ravmonda Qeuneauja VAJE V SLOGU - za izven.
CRNGROB: KONCERT - V nedeljo, 24. oktobra, ob 16. uri bo v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu pri Škofji Loki koncert pevskega zbora LUBNIK pod vodstvom dirigenta Tomaža Tozona. Ob spremljavi Kvarteta trobil bo zbor izvajal Limbacherjevo mašo. Na prireditvi, ki sodi v okvir praznovanja petnajstletnice zbora, bo nastopil še pevski zbor Ermes Grion iz italijanskega Monfalconeja (Tržiča) pod vodstvom Giovannija Tomatisa s programom tržaških in furlanskih pesmi.
TRŽIČ: PREDSTAVITEV PISANIC - V knjižnici dr. Toneta Pretnarja bodo danes, v petek, ob 18. uri predstavili knjigo dr. Jožeta Koruze Značaj pesniškega zbornika Pisanice od lepeh umetnost. Knjigo bodo predstavili urednik Založbe Obzorja Maribor Andrej Brvar, akademik prof. dr. Jože Pogačnik in mag. Igor G rdi na. Pesmi "pisaničarja" Antona Feliksa Deva bo bral Janez Kikel.
TRŽIČ: VILA BISTRICA - V Vili Bistrica bodo danes, v
Ketek, ob 19. uri odprli Lovski salon in razstavo slik Jurija likuletiča. V otvoritvenem programu sodelujejo Zasavski rogisti.
VISOKO: KONCERT - KUD Visoko prireja jutri, v soboto, ob 19. uri koncert moškega pevskega zbra Ermes Grion iz Tržiča (Monfalcone) v Italiji.
KAMNIK: KONCERT - Na Srednji šoli Rudolfa Maistra bo Ultrt, v soboto, ob 19. uri regijsko srečanje pevskih zborov Društev upokojencev Gorenjske 93. Predstavili se bodo: Ženski pevski zbor DU Domžale, Moški pevski zbor DU Tržič, Ženski pevski zbor DU Javornik-Koroška Bela, Ženski pevski zbor Lipa DU Radovljica in Moški pevski zbor DU Škofja Loka.
OSNOVNA ŠOLA ŠENČUR
Svet osnovne šole Šenčur razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA ŠOLE
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne, z zakonom določene pogoje, ki so:
- da je pedagoški delavec,
- da ima opravljen strokovni izpit,
- da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
- da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom,
- da je dosegel delovne uspehe in da ima tak program dela in razvoja šole (kandidat mora predložiti pisni program), iz katerega izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega in poslovnega vodenja šole.
Ravnatelj bo imenovan za mandatno obdobje 4 leta.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Osnovna šola Šenčur s pripisom "Razpis del m nalog ravnatelja".
O izbiri kandidata boste obveščeni v 30 dneh od objave razpisa.
Predsednik sveta šole Zdravko Potočnik
Nova razstava v jeseniški Ruardovi graščini
LEPOTA OKAMNELE PRETEKLOSTI
Jesenice • V spodnjih prostorih Ruardove graščine so v začetku tega tedna odprli stalno razstavo okamnin iz zbirk Jožeta Bediča. Poslej bo v okviru Muzeja Jesenice mogoče ogledovati brez dvoma posebne zanimivosti - okamnine, ki jih je Joz*
Bedič že pred kakimi desetimi leti odstopil takratnemu Tehniškemu muzeju pri Železarni Jesenice. Vse do letošnjega oktobra je obsežna zbirka z najzanimivejšimi primerki čakali shranjeni v dveh muzejskih prostorih. Zdaj so primerki, rned njimi nekateri tudi izjemne redkosti v svetovnem merilu, na ogled na skrbno tudi s povečanimi fotografijami, risbami >n spremnim besedilom opremljeni razstavi. Na otvoritvi v torek zvečer je razstavljeno gradivo predstavil prof. dr. Anton
Ramovš.
Z zbiranjem mineralov, kamnin, rude se Jože Bedič ukvarja že dolga leta. Iz zbranega materiala je že nekajkrat pripravil razstave na Jesenicah, razstavljal pa je tudi v ljubljanski Narodni galeriji.
Kdaj se zbiralec odloči in svojo zbirko odda muzeju?
"Do odločitve običajno pride takrat, ko je zbranega že ogromno materiala, tudi zelo zanimivega in se zbiralcu zazdi, da bi morala biti zbirka javnosti na ogled. To pa je seveda možno le v muzeju. Moram pa reči, da je dal idejo
Eravzaprav prof. dr. Anton amovš in sem mu dal prav."
Kako ste pravzaprav začeli zbirati okamnine, ki jih zdaj občudujemo na razstavi?
"Spodbudil me je dr. Ramovš, ki je sistematično geološko raziskoval Karavanke. Iskal sem po znanih najdiščih, najprej jih je bilo le nekaj, zdaj jih je samo v Karavankah od tromeje do Begunjščice kar 64. Ko pa spoznaš domača najdišča, te radovednost pelje tudi drugam v druge evropske države. Toda
Lepi in redki fosili - Jože Bedič razkazuje okamnine iz svojih zbirk v Muzeju Jesenice.
odkrilo se je, da so Karavanke izredno bogate z okamninami -sledovi živali in rastlin iz pra-davnine. Literature o tem je bilo na začetku dokaj malo, treba je bilo iskati in zbirati strokovno literaturo, pri tem pa so mi veliko pomagali slovenski strokovnjaki. Zame pač ni bilo dovolj, da okamnino le najdem, pač pa sem se sproti učil in spoznaval, kaj je pravzaprav prišlo na plan. Večina nabranih okamnin pripada mlajšemu
Nove knjige
POGLED IZ DALJAV
Pri ČZP Enotnost je te dni izšla nova knjiga Vladimirja Kavčiča z naslovom Stebri družbe in podnaslovom Psihoso-cialni portreti sodobnikov.
Kakšne so možnosti literature, da premagujejo bariere, ki jih postavlja zgodovina. Tako nekako se je na predstavitvi svoje najnovejše knjige, ki sicer z naslovom spominja na eno od Ibsenovih dram, vprašal sam avtor. V iskanju odgovora na taka in podobna vprašanje je verjetno nastajala tudi njegova knjiga dvanajstih zgodb o osebnostih današnjega časa. Čeprav je pisatelj dodobra zakril posebnosti, ki bi lahko okarakterizirale portretir-ance, pa iz posameznih zgodb transparentno odsevajo nekateri znani obrazi sedanjosti. Vendar avtorja ne zanimajo toliko posamezniki, pač pa z opisovanjem psihosocialnih portretov sodobnikov izrisuje pred bralcem tipologijo dobe, ne da bi si pri tem dovolil kaj ideološkega moraliziranja. Celo več - odločitev za ironično distanco se je v tem primeru izkazalo za pravi način pri oblikovanju teksta o tem tako nepredvidljivem gradivu, kot je zgodovina: ta nekatere s časovno distanco povzdigne, druge spozna za naivce, spet tretje za zločince. • L.M.
Monografija o slovenski posebnosti
SLOVENSKI KOZOLEC
Te dni je izšla monografija o slovenskem kozolcu, pri kateri sta sodelovala Jaka Cop s fotografijami in dr. Tone Cevc s
študijo o tej slovenski posebnosti. Knjiga (dvojezična z angleškim besedilom) je izšla pri Agensu Žirovnica in sodi v knjižno zbirko Pot kulturne dediščine.
To, da je Jaka Čop že desetletja zapisan fotografiji, je splošno znano in o tem pričajo tudi njegove dosedanje fotomonografije, kot so Svet med vrhovi, Raj pod Triglavom, Viharniki, V kraljestvu Zlatoroga. Najnovejša knjiga pa prinaša gradivo, ki ga je avtor zbiral dolgo obdobje - kar dve desetletji. Zato knjiga ni le predstavitev in pregled pestrosti, ki si jo je pri teh sušilnih napravah zamislil slovenski človek, pač pa je tudi dokument o kulturni dediščini. Pri zasledovanju posebnostim slovenskega kozolca je Jaka Čop prekrižaril Slovenijo z vsemi njenimi pokrajinami, da bi zabeležil, kako se je v značilnosti pokrajine vrasel kozolec v bohinjskih ali tolminskih hribih, v nižinskem
forenjskem svetu, kako slikoviti so toplarji na Dolenjskem, v podnji Savinjski dolini in Koroškem in drugje. Pri tem mu je bila kot vodilo leta 1932 napisana študija dr. Antona Melika Kozolec na Slovenskem.
Knjiga prinaša več kot 170 črnobelih fotografij in risbe kozolca, kakor sta jih je ustvarila prof. Marjan Mušič in Vlasto Kopač. Avtorja knjige sta gradivo skrbno porazdelila na poglavja, ki bralca s fotografijo in obširnim poljudno pisanim tekstom etnologa dr. Cevca vodijo po različnih slovenskih pokrajinah, ki jim dodatno značilnost dajejo prav kozolci. Sicer kozolec ni ravno povsem slovenska posebnost, najdemo ga povsod v alpskem svetu, tja do Rusije in celo na Japonskem, vendar pa nikjer niso tako gosto posejani, tipološko razvejani in razviti kot ravno na Slovenskem. Te gospodarske sušilne naprave so bile že vseskozi hvaležen fotografski motiv in slovensko spoznavno znamenje; z monografijo, knjigo je opremil Janez Suhadolc, pa postaja naše vedenje o tejposebnosti vsekakor celovitejše. • L.M.
delu zemeljskega veka, karbonu in permu."
Kaj so največje zanimivosti vaše zbirke okamnin?
"Največja vrednost zbirke je v okamninah vseh vrst živih bitij, ki so živeli pred milijoni let: morske rastline, kopenske rastline, živali. Okamnine nam
Eovedo med drugim tudi to, akšna je bila pred milijoni let klima v teh krajih in to dokaj natančno - na primer v eocenu je prevladovalo subtropsko podnebje, kar se da sklepati po okamninah palm, lovorja med grebeni Karavank. Blizu pa so bile okamnine polžev, školjk, morskih mehkužcev...
Med zanimivostmi so tudi ostanki morske lilije iz perma, kar je bilo prvič najdeno pri nas, ogromno polžev, zanimivi pa so tudi trokrparji - nekakšni predniki rakov. Ti so tudi v svetovnem merilu izredna redkost: šest vrst je permskih, še več pa jih je iz karbona in vsi sobili prvikrat najdeni pri nas. Najstarejši so dobili zato imena po naših znanstvenikih na primer po prof. Rakovcu, nekaj po Jesenicah, Savi, Sloveniji. Tri vrste - nova vrsta trokrparjev in dve novi školjčni vrsti pa nosijo tudi moje ime."
Kot zbiralca pa vas niso zanimale le okamnine v Karavankah, pač pa še vse drugo, kar je najti v kamnitih gmotah.
"Seveda, zanimivi so tudi minerali in rude, v Karavankan je tega kar dosti. Vendar Jfi količinsko, pač pa je zanimiva pestrost, saj je najti tako Železove rude, cinkove, bakrove tudi grafit, pa celo rjavi p**" mog iz eocenskih dreves in celo črni premog, veliko je sadre ifl nekaj tudi alabastra."
Imate eno najbogatejši!1 zbirk v Sloveniji? Ali je delo zbiralca, pri vas gre tudi *• raziskovanje, sploh kdaj zaklju* čeno?
"Kot zbiralca me čaka »c veliko dela. Pričakujem, da bom našel nove rodove in vrste polžev, tudi ramenonožcev. Itn-amo zelo veliko ostankov teb pradavnih živali, vendar pa njihovo prepoznavanje v strokovnih krogih poteka izredno počasi, vsekakor jih je dokaj komplicirano označevati. Vse, kar je bilo doslej zbranega, sem našel v Karavankah. Nadvse pa me zanima, kaj lahko najden1 tudi v Julijcih. To bo po vsej verjetnosti moja bodoča zbif* alska naloga."
Za okamnine velja, da jih j* treba preparirati, se s tem tudi ukvarjate?
"Okamnino je seveda treba t raznim orodjem vsaj deln° izkopati iz kamene gmote, v katero je vraščena in, če gre za mehkejše kamnine in okamni"e je potrebno tudi preparirati- *° delam tudi sam, vse drug0-določanje starosti pa je seveda zadeva za laboratorije."
Iz zbirke, ki ste io podari" jeseniškemu muzeju ste t* stalno razstavo odbrali le oka*' nine. Bo iz ostalega gradiv* mogoče tudi postaviti razstavo«
"Seveda, čeprav bi bilo dobro, da bi veliko tega, kar je v večjih količinah, odstopili tud* šolam, na primer minerale-rudnine. Sicer pa tudi san1 veliko predavam tudi po Šol** Mislim, da bi bilo tudi za mlad* dobro vedeti kaj več o nad v«6 zanimivi paleontologiji." Lea Mencinger
Pesniška debata - V Prešernovem gledališču Kranj se je v torek popoldne zbralo kar lepo število pesnikov in tudi poslušalcev, Jjj so na tradicionalnem srečanju pesnikov razpravljali o pesniškJjj vprašanjih - čemu biti pesnik in kako ostati pesnik. Podelili so tu* letošnjo Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklem letu: prejel jo je Kajetan Kovic za zbirko Sibirs*J ciklus. Pesniki so se tudi z vencem na grob Simona Jen11 poklonili pesnikovemu spominu.   * L.M., foto: Gorazd Sinik
FRANKFURT PO FRANKFURTU
Ljubljana - Včeraj so v Cankarjevem domu odprli sedmo prodajno razstavo novih inozemskih knjig, ki ga je organizato Mladinska knjiga • Konzorcij pripravil tako v veliki sprejem01 dvorani kot v spodnjem prvem preddverju.
Razstava z naslovom Frankfurt po Frankfurtu je
vsekakor tisoč
največja doslej, saj se bo obiskovalcem predstavilo kar deset tis knjig. Poleg znanstvenih in strokovnih knjig bodo na ogled tu družboslovne knjige in in knjige o umetnosti, organizator pa J letos vključil tudi otroške knjige. Dokaj več kot prejšnje čase o na ogled tudi hrvaških knjig, predstavljene pa bodo tu makedonske knjige. Ni odveč vedeti, da knjige ne bodo le .Q ogled, pač pa jih bo mogoče tudi naročiti. Razstava bo odprta 28. oktobra.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Termopol s Sovodnja ima potrjen program lastninskega preoblikovanja
Računajo predvsem na certifikate
Termopol je zrasel samorastniško, zato je moč pričakovati, da bodo delavci lastniške c*rtifikate prinesli v tovarno.
5°yodenj, 20. oktobra - Tovarna za predelavo plastičnih mas tcrniopol s Sovodnja v Poljanski dolini je drugo gorenjsko oziroma škofjeloško podjetje, ki ima potrjen program 'Bstninskega preoblikovanja, prvo je bilo namreč Embalažno grafično podjetje iz Škofje Loke. Direktor Termopola Janez H0,»nar pravi, da bodo kot delovno intenzivna tovarna poleg ""erne razdelitve tudi pretežni del notranjega odkupa lahko Poknli z lastniškimi certifikati sedanjih in bivših delavcev, ^ovlaganje tujega partnerja je še vedno aktualno, vendar na Povsem drugačnih temeljih.
Termopol je drugo družbeno podjetje iz škofjeloške °očine oziroma z Gorenjskega.* ki mu je Agencija za Privatizacijo potrdila program •astninskega preoblikovanja Podjetja. Vlogo so oddali Jed prvimi in sicer 27. julija, *er agencija še ni imela vseh orodij", je bilo potrebnih Qekaj popravkov, bolje reče-no dopolnil, pri izdelavi progama pa so nam pomagali *unanji sodelavci, je dejal J*nez Dolinar, direktor Ter-jjopola, ki podjetje vodi tretje
Dober odziv delavcev
V Termopolu seveda raču-naJo na interno razdelitev in ^otranji odkup, slednjega naj 01 v pretežni meri pokrili s Presežkom lastninskih certifikatov. Z anketo so namreč ^ed delavci že ugotovili, da Se bodo skoraj 100-odstotno ^ločili, da lastninske certifikate prinesejo v tovarno. Mnogi so tudi že povprašali, ali bodo prišli v poštev tudi lastninski certifikati njihovih družinskih članov. Ker računajo, da bodo s certifikati Pokrili 20-odstotno interno razdelitev, družinski člani seveda v tem primeru ne morejo Priti v poštev.
V Termopolu je zdaj zapornih 125 delavcev, v pretekli jih je bilo nekaj več, pri 'astnuijenju pa seveda pridejo
Dokapitalizacija trenutno ni aktualna
Revizije v Termopolu niso imeli, direktor Dolinar pravi, da so se vsi dosedanji lastninski poskusi ustavili na ravni priprav. Računali so na doka-pitalizacijo tujega poslovnega partnerja, vendar do tega ni prišlo in trenutno je "zamrznjena" in verjetno bo še nekaj časa tako.
Janez Dolinar, direktor Termopola Sovodenj
v poštev tudi bivši delavci oziroma upokojenci. Kot delovno intenzivna tovarna računajo, da bodo tudi pretežni
del notranje delitve pokrili s presežkom lastninskih certifikatov, saj so izračunali, da se jih bo nabralo kar za 37,5 milijona tolarjev. Seveda pa se bo vsak, ki bo želel z lastninskim certifikatom sodelovati pri notranjem odkupu, poprej vključiti v interno razdelitev. Pri slednji namreč popusta ni, pri notranjem odkupu pa polovični, zato pač ne bi bilo pravično, če bi se vključil le v notranji odkup.
Termopol je zraste! samorastniško, navezanost na tovarno za je ljudi življenjskega pomena, največ težav sem imel, ko sem jim razlagal, kaj lastninjenje sploh pomeni, saj je večina menila, da je tovarna njihova. Nikoli ni Imela nobenega botra, objekt smo zgradili in nove stroje kupili s pomočjo dolgoletnega odrekanja pri plačah. To je seveda pustilo sledi v miselnosti ljudi, ki so se naenkrat srečali z dejstvom, da je družbena lastnina postala državna lastnina, je dejal Janez Dolinar.
Težave zaradi sesutja jugoslovanskega trga niso občutili neposredno, temveč prek svo-
iih kupcev, ki so bili življenjsko vezani nanj, zato se jim je prodaja deloma ustavila in izraziteje so se usmerili na tuje trge, zlasti na nemškega in nizozemskega. Prav večji izvoz jim je omogočil preživetje, tudi s poslovnim partnerjem, ki je nameraval sovlagati v sovodenjski Termopol, so sodelovanje še razširili. Dokapitalizacija bo morda še aktualna, pravi direktor Dolinar, vendarna bistveno spremenjenih temel-jih.
Zaradi širšega stika z zahodnimi trgi morajo hitreje slediti novi tehnologiji. Izvoz ima polovični delež v bruto prihodku, vendar imajo precejšen delež dodelavni posli, pri katerih so notranji stroški majhni. Tako hitreje uvajajo nove tehnologije in materiale, ki so okolju prijaznejši, za proizvodnjo pa zahtevnejši.
V Termopolu posebnih težav z likvidnostjo nimajo, plače izplačujejo redno, z njimi so bih ob polletju tik pod republiškim povprečjem. • M. Volčjak
t>Ol
gove iz prisilne poravnave poplačali in zdaj poslujejo normalno
Tržiška BPT se je pobrala
Y tovarni ima 'zdaj delo 540 ljudi, zaposlili pa bi še nekaj šivilj, če bi J"1 dobili.
°ktoh °^toDra " Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je 8. «... Dr» nakazala upnikom še zadnjih 27 milijonov tolarjev in
ProfAen° odgovornostjo. Približno polovico prodajo na tuje, velik sUb S" zastaren' stroji. Pripravljajo se na lastninjenje, lastniki sDr~e treijine tovarne bodo upniki, saj so jim polovico terjatev •^menili v kapitalske vložke.
SS0 tržiSke BPT so se pred Prisrt letom odločili, da s Caini Poravnavo končajo ste-UvJ"'Postopek, ki ga je sodišče
r-affo mala 199* ko se ie mark , Za več kot 10 miliJonov je t ]eriatev upnikov, delo pa l_eaaj izgubilo 799 ljudi
za odložitev odplačila dolga. Polovico terjatev pa so upniki na podlagi posebne pisne izjave vložili v BPT kot kapitalski ko se je vložek, nekatere pa to ni zanimalo in so del terjatev odpisali.
Časih
je velika tržiška tekstil-
tl^    i       * _    * *»»>vu   iw,i.in,u IVMIH"
1.500ljyjna      ZaPOS'OVala CeJO
JjNkov poplačali za 1,8 m,,,Jona terjatev
la Dol1"3 P°ravnava je določa-drueT lo dolgov v enem letu, vio*;. Polovico pa so upniki odnie i- kapitalski vložek ali je £ a1.1-,Direktor Janko Maček dal !, ovrn konferenci pove-UDniu so v zadnjem letu Jona p°Plačali za 1,8 mili-v visini dolgov, zadnji obrok jim     ,   milijonov tolarjev so
Cnik!aka2ali Pred dnevi- Z M so se uspeli dogovoriti
Hčersko podjetje Voje se zdaj ukvarja s posredovanjem pri prodaji stanovanj in z oddajanjem poslovnih prostorov v najem. Tudi v prihodnje naj bi se ukvarjalo z dejavnostjo, kt bo povezana s proizvodnjo v tovarni. V BPT uradno še nimajo nobene denaciona-lizaciiske vloge, kar ie povedal direktor Janko Maček, je bila na občini vložena, vendar še ni popolna. Zahtevek se nanaša kapitalski delež, saj je bila BPT včasih komanditna družba.
Kljub velikim obveznostim BPT v tem času ni imela blokiranega računa, starih bremen so se znebili s pomočjo denarja, ki so iztržili v tekočem poslovanju in s prodajo dela premoženja.
BPT ostaja v slovenskih rokah
BPT je od 18. januarja letos registrina kot družba z omejeno odgovornostjo, praktično pa je to že mešana družba, saj je del družbenega kapitala že olast-ninjen. V kapitalske vložke ie bilo namreč preoblikovanih 230 do 240 milijonov tolarjev terjatev upnikov. Največji med njimi je bila Abanka iz Ljubljane, zato je razumljivo, da je mesto predsednika upravnega odbora prevzel bivši predsednik upniškega odbora Zdravko Morela.
Na naše vprašanje, kolikšen del tovarne je tako že last nekdanjih upnikov, je direktor Janko Maček dejal, da je to težko natančno reči, saj je otvoritvena bilanca za lastninjenje šele v izdelavi, zanesljivo pa manj kot tretjina. Računajo pa, da bo 800 do 900 sedanjih in bivših zaposlenih v BPT vložilo svoje lastninske certifikate.
BPT torej ostaja v slovenskih
S soglasjem upravnega odbora so letos zaradi ozkih grl v proizvodnji kupili nekaj šivalnih in dva barvarska stroja, naložba Je znašala 500 tisoč mark, izpeljali so jo brez posojil Žalostno pa je, da je praktično neuporabna oprema, ki Jo je pred leti bivše vodstvo kupilo za tuje IFC posojilo, saj je bila Investicija zgrešena. Odplačati morajo še dober milijon mark, kupljene stvari pa tega ne bodo vračale.
rokah, kljub "dobronamernos-ti" tujega kupca. Sporni ostajajo le kapitalski vložki upnikov iz bivše Jugoslavije, saj so zdaj seveda to podjetja iz tujine.
Polovico prodajo na tuje
BPT zdaj normalno posluje, mesečna realizacija znaša približno 1,4 milijona mark, približno prodaje je usmerjene na tuje trge, zlasti na nemškega in avstrijskega. Zaradi nizke produktivnosti na zastarelih in iztrošenih tkalskih strojih so tam manj konkurenčni, vendar pa je zaradi kvalitete izdelkov naročil dovolj. Plače so vsled tega nizke, trenutno je v tovarni zaposlenih 540 ljudi, zaposlili pa bi še nekaj šivilj, če bi jih dobili.
Prodaja na domačem trgu je v zadnjih mesecih presegla pričakovanja, preusmerili so se naraznobarvnejše in tiskane tkanine ter opustili vezenje, ki kupce ni več zanimalo. • M. Volčjak
Gospodarska gibanja (Bajtov inštitut)
Proizvodnja večja, če ni napake
Po skoraj štirih letih, natančneje po 44 mesecih negativnih številk je bila avgusta letos proizvodnja večja za odstotek in pol.
Kranj, 20. oktobra - Raziskovalci Bajtovega inštituta pa so ob podatek, da je bil letošnji avgust po novembru 1989 za obsej» industrijske proizvodnje prvi pozitivni mesec dopisali - če m napake v podatkih. V septembrski številki Gospodarskih gibanj so med drugim zapisali, da bi preobrat v trajno gospodarsko rast lahko dosegli lani, utegnemo ga letos, povsem možno pa je, da ga bomo šele kakšno drugo leto. Zanesljive napovedi torej še ni.
Poldrugi odstotek večja avgustovska proizvodnja v primerjavi z lanskim avgustom pa je bila za 0,29 odstotka manjša od živahne julijske, vendar pa je to precej bolje kot med letošnjim februarjem in junijem, ko se je zmanjševala povprečno kar po odstotek mesečno.
V prvih letošnjih osmih mesecih pa je bila industrijska proizvodnja še za 5,5 odstotka manjša kot v enakem obdobju lani in kar za 37 odstotkov pod doslej največjo proizvodnjo leto 1987.
Izven industrije so v gospodarstvu najbolj zanesljivi dosežki turizma, ki se je v poletnih mesecih spet okrepil. Avgusta je bilo prenočitev 10 odstotkov več, v prvih osmih mesecih pa 6 odstotkov več kot lani v tem času.
Brezposelnost je vztrajno naraščala in julija je bilo prijavljenih 132.890 brezposelnih, kar je bilo 31 odstotkov več kot julija lani. Število brezposelnih se je povečevalo po 2,78 odstotka mesečno, kar je najhitreje po lanskem decembru. Stopnja brezposelnosti je dosegla 14,8 odstotka, julija lani je bila 11,5-odstotna. Kljub krizi zaposlovanja pa se število prostih delovnih mest hitro povečuje, julija jih je bilo 10.929, kar je 47,5 odstotka več kot julija lani.
Po začasnih podatkih je bi izvoz julija za 19,8 odstotka manjši kot julija lani, sicer pa letos v zunanjetrgovinski menjavi ni prišlo do bistvenih sprememb pri sestavi blaga. Pri izvozu je bil v sedmih mesecih padec vseh treh oblik 12- do 14-odstoten, medtem ko je bil uvoz repromateriala za 6 odstotkov manjši, uvoz opreme za 15 odstotkov večji in uvoz blaga za široko potrošnjo celo za 40 odstotkov večji, kar za domačo gospodarsko aktivnost seveda ni ugodno. Blagovna menjava še vedno predstavlja 80 odstotkov tekočih transakcij, neblagovni suficit je lahko pokril le polovico blagovnega deficita v prvih sedmih mesecih.
V sedmih mesecih letos je realni tečaj marke porasel za 2,6-odstotne točke, dolarja pa za 11,5 odstotnih točk. Avgusta so cene na drobno porasle za 1,7 odstotka, tečaj marke za 0,4 odstotka, dolarja pa je padel za 3,7 odstotka. Tečajna privlačnost izvoza se je torej nekoliko poslabšala, vendar se je poslabšanje septembra ustavljalo. M.V.
Komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri SKLADU STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRANJ
objavlja na osnovi 51. in 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter sklepa 20. seje Komisije za oddajanje stavbnega zemljišča z dne 1. 6. 1993
JAVNI RAZPIS
za oddajo nezazidanih stavbnih zemljišč pare. št 10/3,10/ 4,10/5 in 10/6, vse k. o. Bitnje, v izmerah 594 m2, 570 m2, 575 m2 in 535 m2, za gradnjo štirih stanovanjskih hiš na območju urejanja prostorskih ureditvenih pogojev Kranja.
POGOJI ZA ODDAJO
1. Udeleženci razpisa so lahko fizične osebe slovenskega državljanstva ali pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji.
2. Cena stavbnega zemljišča in višina sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremo zemljišča z že grajenimi komunalnimi objekti na dan 30. 9. 1993 je 4.420,00 SIT/m2. Rok plačila je 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča. V ceno zemljišča so všteti stroški izdelave lokacijske dokumentacije; ni pa všteta odškodnina za spremembo namembnosti zemljišča in plačilo prometnega davka.
3. Cena zemljišča se valorizira na dan sklenitve pogodbe s povprečnim indeksom za stanovanjsko gradnjo, ki ga objavlja Gospodarska zbornica Slovenije.
4. Rok za začetek gradnje je eno leto od sklenitve pogodbe o oddaji zemljišča.
5. Ponudniki morajo predložiti potrdilo o plačilu varščine na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj, št. 51500-654-45062, ki znaša 10 % od vrednosti zemljišča.
Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu ponudniku pa vrnili v 8 dneh po končanem postopku javnega razpisa.
6. Udeleženci javnega razpisa naj v svoji ponudbi navedejo:
- predlog ponudbe za določeno gradbeno parcelo in številko objekta,
- rok dograditve objekta.
Udeleženci morajo ponudbe poslati v zaprtih ovojnicah v 15 dneh po objavi tega razpisa, na naslov: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRANJ, Slovenski trg 1, Kranj, z oznako "ZA JAVNI RAZPIS".
Če bo več ponudnikov izpolnjevalo razpisne pogoje, imajo prednost pravne osebe.
Komisija bo o izbiri odločila v 30 dneh po preteku roka za predložitev ponudb.
Vsa pojasnila v zvezi z razpisom dobite na Domplanu, Kranj, Bleivveisova cesta 14, tel. 214-440, int. 23.
Komisija za oddajo stavbnih zemljišč
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
JOPP za skupna podjetniška vlaganja Najčistejši je Suzuki Svvift
Kranj, 20. oktobra - V okviru programa Phare je tudi JOPP, ki je namenjen neposrednemu financiranju skupnih vlaganj med podjetji. Pri njem se torej neposredno dogovarjajo podjetja, kar
Ie bistvena razlika v primerjavi z drugimi projekti Phare, pri Laterih ima odločilno besedo država.
JOPP je popolnoma odprt svobodni pobudi podjetij, ki pa morajo urejevati skupne naložbe prek ene od 40 pooblaščenih bank iz Evropske skupnosti. Predvideva štiri oblike pomoči. Prva ni finančnega značaja, saj vsebuje informacije in pomoč pravno-ekonomskega značaja, da se partner seznani s pogoji investiranja in poslovanja v posamezni državi.
Druga oblika pomoči je pridobitev brezobrestnih sredstev do polovice predračunskih stroškov priprave joint-venture, vendar do največ 75 tisoč ekujev. Če je podjetje nato tudi ustavljeno in začne poslovati, to posojilo odpišejo, ES pa prevzame šepreostalo polovico stroškov, vendar do največ 150 tisoč ekujev.
Tretja pomoč je srednje in dolgoročno financiranje dokapita-lizacije joint-venture, s pogojem, da del sredstev prispeva tudi banka ali druga finančna ustanova, ki je pripravljena skupaj z ES investirati v podjetje vsak v tolikšni meri kot ES. Vendar pa to ne sme preseči petino potrebnih sredstev. Sredstva ES bodo obrestovana polovico nižje kot bančna.
Četrta oblika pomoči pa je dodelitev brezobrestnega posojila v višini polovice predračunskih sredstev, vendar največ do 150 tisoč ekujev, in sicer za izobraževanje in tehnično-tehnološke izboljšave v joint-venture podjetju. Ta posojilo začne vračati v začetku četrtega in konča na koncu petega leta od dneva odobritve sredstev, preračunano v ekuje po trenutnem menjalnem tečaju valute, v kateri je bila pomoč odobrena.
Za partnerje iz ES velja omejitev, da njegova osnovna sredstva ne smejo presegati 75 milijonov ekujev, da nima več kot 500 zaposlenih in da ni solastnik več kot tretjine v velikem podjetju. Za joint-venture podjetje pa velja omejitev, da osnovna sredstva ne bodo presegala 10 milijonov ekujev. Skupna pomoč za posamezno joint-venture za drugo, tretjo in četrto obliko pomoči ne sme presegati milijon ekujev.
MEŠETAR
Konec meseca bodo v sosednji Avstriji podelili nagrado za okolju najbolj prijazen avtomobil. Prejel jo bo suzuki svvift 1.0, ki ga odlikuje predvsem nizka poraba goriva, ki po ECE normah znaša od 4,1 do največ 6 litrov neosvinčenega goriva. S tem je svvift najmanjši porabnik goriva, njegova poraba pa je za približno 4 odstotke nižja od povprečja. Podobne ugotovitve prihajajo iz ZDA, saj je na tamkajšnjem trgu suzuki svvift z imenom geo metro že osem let med najbolj varčnimi. Sicer pa je ta avto prav tako zanimiv za slovenski trg, k čemur prav gotovo pripomore tudi Cene na kmetijah ugodna cena. * M.G.
Koliko za zemljišča
* V katastrski občini Lancovo prodajajo pašnik prvega razreda (III. kategorija, 1. območje) po 101 tolar za kvadratni meter. Takšna je cena, navedena v uradni ponudbi občini! .
* Lastnik iz Ljubljane prodaja v katastrski občini Lancovo gozfl tretjega razreda po 50 tolarjev za kvadratni meter. .
* V katastrski občini Bohinjska Srednja vas je za kvadratni meter travnika petega razreda (II. kategorija, 1. območje) treba odšteti 105 tolarjev. .
* Lastnik iz Bohinja ponuja v katastrski občini Bohinjs*8 Češnjica travnik osmega razreda po 61 tolarjev za kvadratni meter. ^
* Gozd petega razreda v k.o. Bohinjska Bela je naprodaj po *> tolarjev za kvadratni meter. ..
* Lastnik iz Lipniške doline prodaja njivo, travnik in pašni* (III. kategorija, 1. območje) po ceni tn marke za kvadratni mete» oz. v ustrezni tolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke
Slovenije na dan plačila.
• V katastrski občini Lesce prodajajo njivo petega razreda (M kategorija, 1. območje) po sedem mark za kvadratni meter.
Gorenje izvozi 95 odstotkov izdelkov
Kranj, 20. oktobra - Tovarna gospodinjskih aparatov Gorenje iz Velenja izvozi 95 odstotkov proizvodnje in se tako uvršča med osem največjih evropskih izdelovalcev bele tehnike, ki ima v Evropi 4-odstotni tržni delež.
Gorenje proda v Zahodno Evropo 71 odstotkov izdelkov,
TEMPERAMENT in TEHNIKA - VOZILA
I PRODAJA:
jAAlfOd...... KRANJ
Oprcinikova 86 jtel.: 064 212-155,212-679 salon vozil: 218-690
MODELI: NOVA IBIZ DOSTAVNI
NEKAJ RAZLOGOV ZA DOBER NAKUP:
- UGODNA CENA
- NEMŠKA TEHNIKA
- PRIVLAČNI MODELI
- BOGATA OPREMA
- HOMOLOGACIJA • GARANCIJA
ro L.E D O TERA
v Vzhodno Evropo 12 odstotkov, v prekomorske države 12 odstotkov in doma 5 odstotkov izdelkov. Pod lastnimi blagovnimi znamkami proda večkot 60 odstotkov izdelkov. Ta prihodnje leto načrtujejo, da Bod za 1,6 milijona gospodinjskih aparatov iztržili približno 500 miliionov nemških mark. Letos bodo v posodobitve proizvodnje vložili približno 10 milijonov mark, prihodnje leto pa Še enkrat toliko.
' KAM NA KOSILO, VEČERJO? I—•..................................... J				
i IME GOSTINSKEGA 9 OBJEKTA	KRAJ	| SPECIALITETE, 1 MENI)	CENA	ODPRTO
GRAJSKA GOSTILNA PREDDVOR iN HOTEL BOR Iti. 45010
IrtEODVO
ImniMm«
GOSTILNA Pr' Pri mož k
GOSTILNA ZARJA TtL 49-305
i DRUŽINSKA KOSILA I IN VSE JEDI J A LA CARTE	650 SIT	i VSAKDAN 9-23 oz. 1 UIA
		
i wok doa kosilo m moiict I wt mt» jadi po »orofilu	kosile 500.00 SIT	j vsak dan 9-23 tal. 57-585
		
1 vsofco sokoto ift n«d»ljo 1 kosilo; domtfi krmi«, I ptctnke, wlja, Jgonri, žolco	L_.	vsak dan 11-23 pat., sob. 11-01 torek zaprto
FR&ST
Jezerska c. 54b, 64000 Kranj, Tel./Fu 064/242-651
PBBJETJE ZA PROMET Z lEKsEMIČMUAMI
Nudimo:
- brezplačen ogled nepremičnin
- davčno svetovanje
- prepis
- brezplačni nasveti
- pravne storitve
- sodne cenitve nepremičnin
PONUDBA TEDNA: V okolici Bledi oddamo industrijsko kilo z vso potrebno dokumentacijo v izmeri cci 500 m2 enemi ali več najemnikom. Najemnina 7 DEM/m!.
Pokličite nas, potrudili se bomo za vas!
Vaak delMvnlk od 9. do 12. In od 16. do 18. ur«
Telefon: 064/242-651
* Na kmetiji v okolici Cerkelj prodajajo krompir za ozimnico po 25 tolarjev za kilogram, jajca pa 11 tolarjev, mleko pa po 4° tolarjev za liter.
* In koliko za kmetijske pridelke zaračunajo na kmetiji v Poljanski dolini? Mleko prodajajo sorodnikom po 40 tolarjev z* liter, ostalim po 45, jajca po 13 tolarjev, pujske, težke do 30 kilogramov, pa po 250 tolarjev za kilogram.
* Na kmetiji v okolici Radovljice so nam povedali, da prodajaj0 zelnate glave po 30 tolarjev za kilogram, mleko po 40 tolarJcV' jajca po 12 in krompir po 30 tolarjev.
Kmetijski pridelki na tržnicah
* Krompir: na večini tržnic v večjih slovenskih mestih g8 prodajajo po 35 do 40 tolarjev za kilogram (na kranjski po 35), lc na koprski in novogoriški je približno deset tolarjev dražji.
* Jabolka: na kranjski tržnici jih ponujajo po 50 tolarjev z« kilogram, prav tako tudi na ljubljanski.
* Jajca: na večini tržnic so naprodaj po 11 in 12 tolarjev, n* kranjski pa jih je mogoče dobiti tudi po deset tolarjev.
* Zelje: med cenami so velike razlike - na celjski tržnici g8, ponujajo po 40 tolarjev za kilogram, na novogoriški in ljubljanski po 80, na kranjski po 60.
* Fižol: na kranjski tržnici je treba za kilogram odšteti 220 tolarjev, prav toliko tudi na ljubljanski.
* Čebula: razpon v cenah je ena proti dva - na nekaterih tržnicah, med katerimi je tudi kranjska, ga ponujajo po 60 tolarjev za kilogram, na na novogoriški in ljubljanski še enkrat dražje.
Povezovanje podjetniško obrtnih con
Kranj, 20. oktobra - V okviru programa Phare je Slovenija leto* dobila tehnično pomoč tudi pn povezovanju podjetniško obrtnil> con na malo gospodarstvo.
Ob jave za rubriko sprejemamo na fax 215-366 oziroma v oglasni službi, Bleivveisova 16, Kranj.
KOSILO ZA 500, NE ZA 400 SIT!
Prejšnji petek smo, v rubriki 'Kam na kosilo, večerjo?', napačno objavili cene kosil in malic v gostilni Pr' Primožk v Pristavi pri Tržiču. Osebju gostilne in gostom se za napako opravičujemo I
Center za malo gospodarstvo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti je pozval vse podjetniško obrtne cone, naj se prijavijo v program Phare, ki ji bo nudil tehnično pomoč pri lokalnem in regionalnem povezovanju. V ta namen so jim poslali poseben obrazec, s katerim naj bi ugotovili, kakšno je zanimanje. Končni cilj je vključitev slovenskih con v različne panožne, regionalne in meddržavne verige in mreže, predvsem v okviru Evropske skupnosti ter dežel jugovzhodne Azije, Srednjeevropske pobude in regije Alpc-Jadran.
Hkrati pa poteka ustanavljanje sekcije podjetniških klubov in društev za malo gospodarstvo. Svetovalci za malo gospodarstvo, ki imajo pogodbe z ministrstvom za gospodarske dejavnosti, v svoji občini oziroma regiji navezujejo stike s klubi in društvi za malo gospodarstvo in jim pomagajo pri
vključevanju v pospeševalo0 mrežo za malo gospodarstvo.
Za člane pospeševalne mrež* bo 18. in 19. novembra o« Bledu potekalo letno strokovno srečanje, seznanili se bodo s politiko razvoja malega gospo' darstva v prihodnjem letu, z dejavnostjo pospeševalnega centra, s programi mednarodne tehnične pomoči in 5 projekti razvoja in pospeševanja malega gospodarstva v Sl°' veniji.
NAGRADNA IGRA
ORLI
pri Kranju, 1:064-46 1*
VOLKSBANK BOROVLJE
LJUDSKA BANKA BOROVUE, Hauptplatz 6, tel. 0043/4227-3756 POSLOVALNICA NA LJUBELJU
Možnost varčevanja in naloži) v vseh svetovnih valutah. Nakazila po celem svetu.
SVETOVNI TEDEN VARČEVANJA OD 25. DO 29. IO. 1993 VSAK OBISKOVALEC DOBI DARILO
Poseben servis v naši podružnici na Ljubelju: ODPRTO od ponedeljka do petka od 12. do 19. ure.
Oglasite se. Pogovorili se bomo v slovenskem jeziku. Vame in dostopne vloge pri vaši VOLKSBANK BOROVLJE.
2. nagrada: vrednostni bon
16.006 sit IliSMIIIIIHK
3« nagrada: vrednostni bon
7.606 sn
ITALCO
in še več drugih nagrad ... • žrebanje 27. decembra '93
GORENJSKI GLAS
nt*
i tw op**** uun 3% P0*&
9. STRAN • GORENJSKI GLAS
2*10 ZAPLOTNIK
^QgzJ3iziak. direktor Triglavskega narodnega parka
'V Ljubljani nimamo sogovornikov"
r° zakonu o Triglavskem narodnem parku legalizacija črnih gradenj v parku ni mogoča."
Bled.
19. oktobra - "Najbolj nas moti, da država ni
j^lgla načelnega stališča o tem, kako naj bi v parku j^gjo lastninjenje," pravi Janez Bizjak, direktor >3ayskega narodnega parka, in poudarja, da je po j^2£§kih izkušnjah vsaj v strogo zavarovanih ob-jj^illLveliko lažje uveljavljati javni naravovarstveni •^gs^če ie lastnica zemljišč država.
V čem se Triglavski nar-**•' park razlikuje od podob-
parkov po Evropi oz. kaj J" manjka, da bi bil usklajen z ^narodnimi konvencijami, *' u*jajo to področje? , "Primeri
ava je možna na iVeh ravneh. Po tem, kar "ftamo in kar je toliko vredno,
o ie) lahko narodni park, smo v s°lutni prednosti pred ostali-■ roliko ohranjene prvobitne A,ave, kot jo imajo Julijske 22* in s tem tudi Triglavski nj1"dni park, drugod v Evropi nam      " nas Park imamo in
tem £a ni treba "delati"> med" p v1 ko imamo v Evropi tudi
p^ere, ko iz že opustošene
par^aJine ustvarjajo nove
t>rug0 je upravijanje jn gGs-^aarjenje z narodnimi parki. Ropski normativi so v tem Pat strogi in na območju £«nc0v izključujejo vsakršno j"sPodarsko rabo prostora L v< ribolov, gozdarstvo, inten-/°o kmetijstvo itd.). Naravne • ot>nne namenjajo le doživljan-• obiskovanju, raziskovanju, x pa gospodarskemu izkoriš-*nju. Država, ki določeno J^očje razglasi za park, tudi .Proračuna zagotavlja denar n ^drževanje in urejanje. Naši i^ativi se še precej razlikuje od evropskih, zato jih hk/9^10 čimprej sprejeti in j^ti tudi oceniti, kje bi jih "ko uveljavljali. Država prisna za park le 20 do 30 Sj Slotkov sredstev, medtem ko s^oramo razliko zagotoviti jo <ls komercialno dejavnostma d?sti z lovom' kar Pa Je v ilj Protju z mednarodnimi mer-
?ay zavodu smo že pripravili b0n°v° parkovne ureditve, ki k0 Usklajena z mednarodnimi ve?Vencijami. Ker smo se zanio x da tak5ne ureditve ne bo osreH • uveljaviti na celotnem obs niem območju parka, ki ij,xe8a 56 tisoč hektarjev zemlje* tm° 1x106111 Približno 20 ^ nektarjev veliko območje, lotpredstavlja en odstotek čekate povrSlne Slovenije in na 8oxn m Dl se Povsem odrekli q Podarskemu izkoriščanju. pre za območje, na katerem valnuieJ° rezervati in varo-k0y gozdovi in kjer ni pašni-
v( jjm» interesi). Po tej zasno-spre^n.anjih meja parka ne bi ostalminJali, v vsem robnem in
jote«? delu Darka Pa bl velJal° avni- arJenje, usklajeno z nar-Dq v?1.načeli oz. takšno, kakrš-
SlovcnJ-6« moral° velJatl v vseJ
?.r^va ne zna, noče ali m*a časa
60d lastninske spremembe hin?L Pr*cej spremenile last-jf« razmerja tudi v Tri-£fto m narodnem parku, tih 50 Privatizacije turistič-
PfiD^°,.Je,iJ' za katera w *lni iJa Poseben način last-]i$(-'a> drugo vračanje zeml-ci0naP.° zakonu o dena-nik a,L'Zaciji in zakonu oagrar-
Pari Upnostih> ki Je 'adi ie v bolamentarni razpravi. Kako Ifj p^^Hske spremembe občuti s^a]DolJ nas moti, da država lastnreJela načelnega stališča o unjenju v parku oz. da tega
ni storila pred tem, ko so se v
f>arku že začeli križati različni astninski interesi. Država pušča, da se bo najprej vse polast-ninilo, potem pa bo poskušala ustvariti nekakšno parkovno ureditev. Teoretično je za takšno ureditev povsem vseeno, kdo je lastnik, praktično pa je tako, da država veliko lažje uveljavlja javni naravovarstveni interes tam, kjer je tudi lastnica. To je tudi razlog, da si države po vsej Evropi zavzemajo za to, da so lastnice vsaj najbolj zavarovanih območij. Slovenska država si bo naredila slabo uslugo, če bo zemljišča dala tudi tistim, ki do njih niso upravičeni. Kot slišim, si nekatere agrarne skupnosti zelo prizadevajo, da bi nekdanjo pravico do uporabe zemljišč spremenile v lastninsko pravico. To bi predvsem v osrednjem delu parka otežilo uveljavljanje parkovne ureditve.
V parku ne nasprotujemo uresničevanju zakona o denacionalizaciji. Tako, kot si želimo, da bi vsi spoštovali zakon o Triglavskem narodnem parku, je moje stališče, da je treba spoštovati tudi zakon o denacionalizaciji, vsem upravičencem vrniti, kar jim je bilo odvzeto, in se potem z vsakim posebej dogovarjati o morebitni odškodnini in o uveljavljanju parkovnega režima.
Drug problem je vračanje zemljišč in premoženja agrarnim skupnostim. Gre za zelo različne oblike skupnosti in tudi precejšnje razlike med Gorenjs-
ko in Primorsko. Tam, kjer so bile vasi lastnice pašnih planin in kjer se je tudi doslej pasla živina, ni razlogov, da bi nasprotovali vračanju. Tod bi bilo nesmiselno uveljavljati strožjo parkovno ureditev, ker bi bilo veliko konfliktov. Več je primerov, koje bila država lastnica zemljišč in je pašnim oz. srenjs-kim skupnostim podeljevala le servitutne pravice do paše ali do posegov v gozd. Tudi v teh primerih so na še "živih" planinah pašni interesi močnejši od parkovnih, problem pa bi lahko nastal tam, kjer se, denimo, že petdeset let ne pase. V parku so tri območja, za katera se močno zavzemamo v parku in hkrati tudi nekdanje pašne oz. agrarne skupnosti, ki uveljavljajo lastninske ali pašne pravice. O tem, kateri interes bo močnejši, bo potrebno strokovno tehtanje. Če bo prevladal parkovni, bo za omejitve treba zagotoviti primerna nadomestila. Pri vsem tem pogrešamo vlogo države, ki ne zna, noče ali nima časa, da bi zagovarjala skupne koristi. Žal je tako, da v Ljubljani za naše parkovne probleme nimamo sogovornikov, ki bi, recimo, ob sprejemanju zakonov jasno in glasno povedali, kje so parkovni interesi pomembnejši od lastninskih."
Tujci ne morejo biti lastniki
* Državni zbor je enkrat ie razpravljal o zakonu o vračanju premoženja agrarnih skupnosti. Ste poslance opozorili na te probleme?
"V zakonu bi radi dosegli le to, da bi se ta vprašanja v osrednjem delu parku, ki naj bi po novem konceptu obsegal le okrog dvajset tisoč hektarjev zemljišč, urejala drugače."
Poligon za motoriste
Ko se je v soboto, 2. oktobra, med močnim deževjem po gozdovih Meiakle, Radovne in Pokljuke v Triglavskem narodnem parku, po gozdnih cestah, planinskih poteh in po brezpotjih podila kolona sto tridesetih kros motoristov iz Avstrije in Nemčije, je direktor TNP Janez Bizjak s posebnim sporočilom seznanil slovensko javnost o tem, kaj vse se je v zadnjih dveh letih dogajalo na območju parka.
* Organizatorjem se zdijo samoumevne in potrebne številne avtomobilske rally vožnje po Pokljuki, Mežakli in čez Vršič. Nihče ne pomisli, da take dejavnosti ne sodijo v narodni park, da je vsak hrup moteč in vsak dodaten promet le kaplja več k neobvladljivi prometni zmedi in anarhiji. Prometni infarkti na Vršiču, do kakršnih je prišlo letos poleti, so jasno opozorilo, da tako ne gre več naprej.
* Vse poti v parku postajajo priljubljene relacije za kros motoriste (z neregistriranimi motorji). Obiskovalci, ki narodni park doživljajo in uživajo peš, niso nikjer več varni, da jih ne bi presenetilo nasilno divjanje motoristov. Divje vožnje smo registrirali naplaninskih stezah na območju Vršiča, po Bohinju, po Pokljuki, po visokogorskih stezah in poteh na Doliču, na Prehodavcih, na Hribaricah, na Krnu, pri Krnskih jezerih, na Komni. V glavnem so bili motoristi iz Avstrije, Nemčije in z Nizozemske.
* Motokrosisti so letos poleti z motorji divjali po soški pešpoti, ki jo TNP skupaj z ministrstvom za kulturo ureja ie nekaj let. Uničene so bile lesene stopničke in zaščitni tramiči ob pešpoti.
* Nedovoljene in neprijavljene rally voinje terenskih vozil iz Italije smo (slučajno!) registrirali v dolini Radovne, kjer je imela kolona hitri start in hitro zaustavljanje na ravnem odseku ob ograji zavarovanega vodnega zajetja (za občino Radovljica).
Kaj lahko stori nadzorna služba TNP? Prijavljamo in registriramo kršitve zakona, potem pa se naše pristojnosti končajo. S tem se konča vse drugo, razburjenje se poleže do naslednjega presenečenja. Naš nadzornik lahko tudi leta po gozdovih za motoristi in če se ga kdo iz objestnosti usmili in počaka, ga lahko kaznuje s tisoč tolarji. Seveda - če je kršitelj pripravljen plačati! Največkrat je tako, da so kršitelji nasilni in napadalni, nadzornik pa se osmeši in je vesel, če odnese zdravo kožo.
Jesen je tu
* Lastninsko preoblikovanje turističnih podjetij v parku naj bi se razlikovalo od privatizacije zunaj parka. Tudi o tem sta vsaj dva različna koncepta. Kakšno je stališče parka?
"Čeprav je takih podjetij v parku malo in nas ta vprašanja neposredno ne zadevajo, zagovarjamo stališče, da naj bi pri lastninjenju dali prednost domačinom in da bi turistični razvoj usmerjali na osnovi interesov domačega kraja in prebivalstva."
* Bi bili tuji državljani lahko lastniki?
"Nikakor! Tujec ne more biti solastnik premoženja, ki smo ga razglasili za narodnega. Če bi se to zgodilo, bi izgubili status narodnega parka pa tudi sicer bi se osmešili."
Depozit daje možnost, ne pa jamstva
* Kaj bo s črnimi gradnjami v območju parka? Jih bo država s plačilom depozitov in podobnimi ukrepi legalizirala?
"V celotnem parku je nekaj sto črnih gradenj, od katerih jih je večina nastala v času, ko to območje še ni bilo razglašeno za narodni park. Občinske vlade in skupščine so jih potlej večkrat poskušale porušiti ali legalizirati, vendar se je vedno kje zataknilo. Še največ učinka je bilo takrat, ko so na Pokljuki nekomu že na začetku podrli betonsko ploščo, saj potlej skoraj dve leti ni bilo novih poskusov črnih gradenj. Kar zadeva novi zakon, ki rešuje problematiko črnih gradenj, smo že Jazbinškovemu ministrstvu povedali, da v parku legalizacija črnih gradenj ni možna, saj zakon o TNP to izrecno prepoveduje."
* In kaj se bo potem iz tega izcimilo?
"Če bodo v Sloveniji začeli podirati na črno zgrajene stavbe, in nekaj jih za vzorec verjetno bodo, potem jih bodo zanesljivo v parku. Skoraj vse na črno zgrajene počitniške hišice so izrazito moteče in pomenijo razvrednotenje pokrajine. V parku je tudi nekaj stanovanjskih stavb, gospodarskih posestev in drugih objektov, ki so formalno črne gradnje, vendar za park niso problematični."
* Kaj se bo zgodilo s tistimi črnograditelji, ki so plačali depozit za legalizacijo?
"Na ministrstvu so me podu- „ čili, da plačani depozit daje le možnost za legalizacijo črne gradnje, ne pa jamstva. Če se bo ob ocenjevanju objektov, ki naj bi potekalo po posebnem pravilniku, izkazalo, da ga ni mogoče legalizirati, tudi depozit ne bo pomagal. Kako bo to potekalo v praksi, si težko predstavljam, saj so črne gradnje velik problem in velik zalogaj."
foto bobnar
MIKE'S
SPORT FASHION
Jesen. Dež- Za spremembo vmes kakšen lep topel dan. Za dež v teh naših krajih res ne kaže moliti, pa čeprav je treba po vodo v Savo hoditi, pravi ljudska modrost. Sicer pa pravo rumeno, zlato jesen to leto še čakamo. To je od nekdaj čas, ko ljudje, vezani na zemljo, dobijo zasluženo plačilo. Za mnoge pa je to čas predvsem sprehodov, lovljenja poslednjih sončnih žarkov ali pa zgolj le čas hlastnega nabiranja gozdnih sadežev. Z naravo neskladno zveni politično govorjenje o "vroči jeseni", prava beseda je "vesela jesen". Jesen pa je za vsa ljudstva od nekdaj tudi predpraznični čas, predvsem pa čas, ko je potrebno potegniti črto pod opravljenim. Tudi to leto jo bo treba. Takole na hitro: malo je tisega, s čimer se kaže hvaliti: letina, pravijo, da ni slaba - suša, povodnji so tu in tam res pustile globoke rane, pa vendar je prav bera v kmetijstvu še najbolj spodbudna. Za vse drugo je ocena slabo, a še to, vse kaže, gre na slabše. Število brezposelnih raste, novih trgov ni, strukturne spremembe v realnem sektorju teko (pre)počasi, restriktivna kreditno-monetarna politika je še vedno edini jez zoper grozečo inflacijo, država je še vedno predraga. Slovenija za svet ni več zanimiva (na srečo in na žalost hkrati), politične strasti se spet razvnemajo. Prijatelji, ki so veliko po svetu, mi pripovedujejo, da Slovenija naglo izgublja v očeh tujine prednosti, ki jih je imela pred drugimi državami, ki so skupaj z nami v tranziciji, kot se ta čas učeno reče (že ne vem kateremu) poskusu lovljenja Srednje in Vzhodne Evrope razvitejših zahodnih sosedov. Krivci, pravijo, smo sami - vsevprek nesramežljivo kažemo svojo nedržavotvornost. Treba je samo brati naše časopise in slediti elektronskim medijem, kjer mrgoli dokazov naše nepragmatičnosti, torej naše nesposobnosti ukvarjati se z realnostmi, katerih bistvo je koristnost. Mi smo res razpuščene slovanske duše (kakšni Veneti neki!). Smo sanjači, mistiki, v zgodovino zazrti, ideološki zakrknjena, mečkači, mučimo sami sebe kot srednjeveški bičarji, vse kaže, da ne moremo brez pokor, ki si jih sami sebi kar naprej nalagamo. Taki pač smo, nič samo po sebi slabega, če hkrati ne bi hoteli biti h koristim naravnani pragmatični protestantski Zahod. V tej dvojnosti korenini naša nemoč spreminjanja stvari, zato kar naprej pogrevamo stare zamere, podžigamo preživela ideološka nasprotja, preštevamo kosti - vse to nam jemlje moči, predvsem pa boli. Boli tiste, ki so se iz patriotskih nagibov uprli nacifašizmu, boli one druge, ki so v revolucionarnih prvinah NOB videli največje zlo, boli vse, ki jih zanima le sedanjost in prihodnost. Po spravni daritvi v kočevskih godzovih spominov in trpljenja bi človek pričakoval, da se bo zgodovina končno prepustila zgodovinarjem, partizanstvu brez zavisti priznalo odporništvo zoper stoletnega sovražnika Slovenstva, v bojih padlim in po vojni nelegalno in nečloveško pobitim domobrancem dostojen pokop, pravico do spomina in tudi zmote, še živim žrtvam povojnega revolucionarnega nasilja pa v največji možni meri popravilo storjene krivice (denacionalizacija, obnova sodnih postopkov), pa nič, ali skoraj nič od tega. Prav nasprotno: vsa predvojna, medvojna in takoj povojna nasprotja se skuša ne le restavrirati, ampak jih nekateri skušajo kot konstanto vplesti v slovensko politiko - divide et impera. Tako spominjamo na žival, ki se podi v krogu in grize svoj rep, vse okoli nje pa drvi nekam naprej, v smeri ne le poindustrijskega, ampak tudi do sedaj razumljenega poideološkega časa v neko povsem kvalitetno novo ero, novo renesanso. Utemeljitelji te najnovejše slovenske norosti pa celo trdijo, da si mora ta žival naprej izgristi svoj rep, šele nato more stopiti v trop hitečih naprej. Večno vprašanje: Zakaj vse to?
Mar je res vsega tega kriva naša maloštevilčnost, morda naša znana zgodovinska prikrajšanost? Kaj, če je razlog v tem, da Slovenija (še) nima pravega nacionalnega jedra, da je vse in smo vsi eno samo obrobje, ki ga ves čas strojijo in gnetejo kulturno in civilizacijsko močnejši sosedje?
Bodi kakor koli. Mi nismo in nikoli ne bomo "normalna" država. Dejstvo je, dasvet od nekdaj obvladuje le moč - fizična in duhovna. Najnovejši dokaz je prav Bosna, kjer ta čas (na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah bojda temelječa) Evropa skupaj z Ameriko nagrajuje povzročitelja nasilja, sprožilca etničnega čiščenja, začetnika uničevanja specifične materialne kulture na evropskih tleh itd. - Veliko Srbijo. Vsa etika od Božjih zapovedi naprej je v trenutku pozabljena - štejejo samo dejanja. Zgodovina ostaja še naprej delo zmagovalcev, bi rekel cinik.
Za nas je ena sama pot: biti moramo povsod in v vsem nadpovprečni. Da bi to lahko bili, pa morata biti izpolnjena dva pogoja:
- z vsemi materialnimi in nematerialnimi viri (resursi) je treba nadpovprečno dobro gospodariti;
- vzpostaviti je treba (vsaj) minimalen skupen sistem vrednot (sem sodi tudi odnos do zgodovine), ki nas bo vezal v trdno nacionalno skupnost - državotvorno nacijo.
Ta čas je več kot očitno, da ne izpolnjujemo ne prvega ne drugega pogoja. Kar zadea prvega, kaže (le zaradi omejenega prostora) spomniti samo na dejstva, da se prav zaradi nedomišljene politike vzpostavljanja (sicer nujne) konkurenčne bančne in zavarovalniške strukture odliva (oziroma se je odlil) dobršen del domače akumulacije (tudi tiste iz nogavic) v tujino (predvsem k severnim sosedom, kar je še posebej slabo). In kar zadeva drugo: Slovenci ta čas nimamo neke skupne "nacionalne filozofije", vsaj minimalnega soglasja o naši preteklosti, različni so pogledi o mestu Slovenije v svetu, ni soglasja glede nacionalnih prioritet, državni in strankarski interesi so povečini vsaksebi.
Rezultanta obojega je pač to, kar živimo: slabše, kot smo, prredvsm pa slabše, kot bi (z)mogli. Zato zna biti verz, ki ga je te dni Tit Vidmar posvetil pokojnemu Boru, (ki smo ga po moje, kar preveč potiho pospremili s tega sveta) in zadeva medvojne slovenske razmere:
Vse to se ve in ve se tudi;
kdo grdo vlogo je igral
in v svoji volkodlaški čudi
je rajši tujcu hlapčeval aktualen čez čas tudi za presojo našega, sedanjega časa. A tu je jesen, pa prihajajoča zima, kmalu bodo tu prazniki - to res ni pravi čas za strasti. Narava daje možnost, da se človek umiri, poglobi vase, predvsem pa, da se ozre naprej, ko bo spet pomlad in bo treba sejati - torej delati za prihodnost.
Viktor Žakelj
MIHA NAGUČ
Žirovski občasnik 19-20 (1992-93)
r
Žiro vizi je: žirovski pogledi v preteklost in prihodnost
Ob pomoči založbe Pegaz inter-national, ki jo v Ljubljani vodi žirovski rojak Ignac Naglic, je izšla nova, dvojna številka Žir-ovskega občasni ka fŽO 19-20). Vsebinsko bogata (230 strani) in lepo oblikovana je v znamenju dveh objav: enkratnega pričevanja, ki ga je s prepisom svojih spominov na prva tri leta vojne omogočil Anton Žakelj (Anže) in celega šopa člankov, v katerem šestnajst Zirovcev in prijateljev Žirov razmišlja o prihodnosti kraja in njegovih prebivalcev. Ta številka ZO je torej razpeta med spomine na •preteklost in poglede v prihodnost.
Sicer pa ga vzemimo v roke in ga prelistajmo od začetka do konca. Na začetku stoji uvodnik glavnega in odgovornega urednika pod naslovom Je že čas, da si nalijemo čistega vina? Čistega vina o tem, kaj se je med drugo svetovno vojno v resnici dogajalo na Žirovskcm. Mnenja o tem se namreč še zdaleč ne ujemajo. Če se leta 1989 in pozneje v svetu in pri nas ne bi zgodilo, kar se je, potem bi letos v Žireh proslavljali. Slavili bi 50. obletnico "osvoboditve" Žirov in ustanovitve 1. NOO (narodnoosvobodilnega odbora) na Gorenjskem. Natančneje rečeno: Morali bi slaviti! Tako pa je končno prišel čas, ko lahko spomin na takratne dogodke slavijo in povzdigujejo tisti, ki se jim to zdi primerno in potrebno, druge pa pustijo pri miru. Ti "drugi", katerih je gotovo več, zamahnejo z roko in porečejo: "Pozabimo, kar je bilo, in pojdimo naprej!" Vmes nas je še nekaj takih, ki nismo ne za eno ne za drugo; prepričani smo namreč, da je ta obletnica izvrstna priložnost za obuditev spomina in razmislek ob njem.
Spomini Antona Žaklja so za to kot naročeni. Gre za edinega še živečega od talcev, ki so jih Nemci 23. oktobra 1943 odvedli iz Žirov. Vrednost njegovih spominov je tem večja, ker gre za katolika in konservativca (v žlahtnem pomenu te besede), ki ni bil v času zapisovanja svojih vtisov niti na partizanski niti na domobranski strani, še manj pa na nemški. Anže je tudi v letih vojne pisal dnevnik, v esperantu, da ga nepoklicani ne bi razbrali. Njegovi zapisi so dokumentarni, brez pretiranega ideološkega naboja, ki ga je v presoje takratnih dogajanj vnesel poznejši čas. Anže je kljub svojim 86 letom prispeval še dva zapisa: v enem piše Jožetu Peternelju - Mausarju, avtorju knjige Štirideset let pozneje (v skrajšani obliki je bil objavljen v Gorenjskem glasu), v drugem podaja poročilo o Žirovcih v Clevelandu.
Žirovizije skušajo razpreti pogled v prihodnost Žirov in Zirovcev. Razdeljeni so na ti i dele. V prvem so pogledi tistih, ki na zadevo gledajo "od zunaj": sociolog dr. Zdravko Mlinar, teolog dr. Anton Mlinar, duhovnik Viktorijan Demšar, rojak Ivan Cankar, zaposlen
fri IBM (v Helsinkih in v arizu), loška poglavarja Peter Havvlina in Vincencij Demšar in državnozborski poslanec Izidor Rejc. "Od znotraj" se razgledujejo: Bojan Starman, glavni direktor Alpine, Milan Kopač, v. d. direktorja Kladivarja, dr. Dušan Sede j, vodja zdravstvene postaje v Žireh, Slobodan Pol-janšek, ravnatelj žirovske osnovne šole, ki spodbuja k ukvarjanju s turizmom in k prizadevanjem za čistejše okolje, Viljem Eržen, ki se zavzema za prenovo Starih Žirov, Peter Naglic, protago-
Iz pogovora z dr. Karlom Bernikom
Imel sem dobrih petindvajset let, ko sem 1937 končal Studije v Zagrebu in se vrnil v Kranj, kjer je živela mati. Kmalu zatem me je na trgu pred cerkvijo srečal pomemben kranjski mogotec. Na moj pozdrav je snel polcilinder, se s kislo prijaznim nasmehom, kakršnega je zmogel samo on, obrnil k meni in dejal: "Niste bili čisto naši, ne vem, ali bo za vas kakšna sluŽbica!" Tudi če bi bil kdaj še tako goreč pripadnik njihove stranke, bi me takrat zagotovo minilo. Priskutili so se mi te vrste vplivi na življenje že mnogo prej, takrat pa sem za svojo odločitev dobil le še eno potrdilo že sprejetih nazorov - in tega sem se držal vse življenje.
Sledilo je služenje vojske. Najprej tri tedne v Sarajevu, kjer naj bi me naučili osnov vojaškega vedenja. To delo so naložili kaplar ju. Da mi ne bi bilo dolgčas, so dodali še nekega teologa, tudi Slovenca. Najprej naju je kaplar vprašal, ali sva že slišala za položaj "mirno". Ko sva oba pritrdila, je izjavil, da potem pač ne bo težko. Za poskus bo on poveljeval, midva pa naj stopiva v položaj "mirno". In res: "Mirno!" Oba stojiva "mirno", tako kot sva se naučila v šoli pri telovadbi. Kaplar je bil pretresen in zaskrbljen obenem. Dolgo, dolgo si naju je od vseh strani ogledoval in zmajeval z glavo, sam zase nekaj govoril, na koncu pa izjavil, da "ni ne naliči". In tedaj se je začelo! Peti skupaj, prsti pa za stopalo narazen. In tako mora tudi ostati. Kolena stegniti in upogniti nazaj, kolikor gre. Trebuh uvlečen, prsi ven. Vrat iztegnjen, hrbtenica ravna kakor sveča Usta zaprta. Oči široko odprte, pogled oster, kot se za vojaka spodobi. Vsak od teh položajev sam po sebi ni težak, a da bi bili vsi hkrati in uliti, kot to piše v pravilih vojaške službe, za to je treba veliko volje in vaje. Največ dela sva imela s kaplar jem, dokler nisva pravilno naravnala in uvlekla trebuha, pa tudi noge so mi rade zlezle iz pravega položaja. Še težje pa se je bilo naučiti pravega "ostrega" pogleda. Za to sva porabila skoraj pol ure. Končno sva s kaplarjem spravila skupaj nekaj, za kar je po daljšem opazovanju izjavil, da "nije sasvim ali naliči". Po dveh, treh dneh, ko sva za silo obvladala položaj "mirno", sva prešla na pozdravljanje in javljanje. To pa sva dognala do take popolnosti, da so pozneje, ko sem to veščino v nemškem vojaškem ujetništvu demonstriral pred kopico visokih esesovskih oficirjev, vsi onemeli in ostrmeli, nato pa vsi po predpisih odzdravili. Prav s to veščino sem pri Nemcih vedno znova uspeval, da so me poslušali in mi tudi ustregli, če so le mogli. Za razliko od drugih vojnih ujetnikov, ki so pozdravljali, kot bi podili muhe, in še preden so se ustavili v predpisani razdalji pred oficirjem, s katerim so imeli opraviti.
Dr. Karel Bernlk (1912-1993), zdravnik
nist razvoja kraja v povojnih desetletjih in Miha Naglic, ki skuša "utemeljiti" znak Žirov. Za povrh sta tu še dva literarna "privida" avtorjev Francija Ali-ča in tavčarjanska vinjeta Franca Temelja.
V žiro- in retrovizijah pa vsebina številke še zdaleč ni izčrpana. Prinaša obsežen in vsebinsko bogat pogovor z dr. Karlom Bernikom, ki je bil prvih 36 let po vojni (1945-81) glavnižirovski zdravnik; njegova spoznanja so taka, da gotovo pripomorejo k boljšemu razumevanju sebe in drugih. Sledi drugi del spominov slikarja Franja Kopača, ki zajema prvi dve leti prve svetovne vojne. V minulem letu umrlemu duhovniku in rojaku Viktorijanu Demšarju v spomin se poklanja Franci Alič. "Kako drugačno
te bilo naše otroštvo od tistega, :akršnega živijo naši otroci!", boste morda vzkliknili ali zavzdihnili ob branju obsežnega, premišljenega in z dejstvi bogatega spisa dr. Marije Stanonik, ki sporoča, kako je nekoč, med igro in delom, minevalo otroštvo na Žirovskem. Rado Jurca se spominja tihotapskih časov med obema vojnama. Marijan Masterl piše o tragediji, ki se je med drugo vojno zgodila na Bevkovem Vrhu, zahodno od
Žirov, na meji s Cerkljansko. Tudi ta prispevek kaže partizanski boj v bolj kritični luči, kot smo je bili vajeni še do nedavna, vendar ga ne omalovažuje. Da je vojna še živa v ljudeh, sporočata odmeva, s katerima sta se oglasila Franc Galičič in Stanko Mlinar...
Še posebej je treba omeniti likovne priloge: veliko število fotografij, zlasti tistih z motivi bunkerjev na Blegošu in Žirovskem Vrhu, ki jih je v svojem ciklu "Čemu?" objavil Franc Temelj in oblikovalsko zasnovo akademskega slikarja Staneta Kosmača. Slednji je tudi avtor naslovnice, avtorske upodobitve Triglava, ki se jezi na človeško gomazenje ob svojem vznožju.
Ne nazadnje je treba omeniti, da je bogati vsebini in lepi likovni opremi primerna tudi cena: 2 400 SIT. Marsikomu se bo zazdela visoka. A stvar je taka, da je denarna podpora iz državnih virov vse manjša. Zato je izdajatelj prisiljen večji del stroškov vračunati v ceno. Upa, da se boste kljub temu odloČili za nakup in tako soomogočili izhajanje ŽO tudi v prihodnje. Skupaj bomo zmogli!
V nadaljevanju navajamo nekaj izbranih odlomkov.
irovcemi
Žirovci! Žirovska kotlina, Žirk, Alpina, čipke, Polianšek, Zaje, Gantar, Dobračeva, Opale, Lekše iz Žirovskega Vrha; vse to so samo nekateri pojmi, ki opredeljujejo Žiri in Žirovce v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Kdor meni, da bo lahko kar brez upoštevanja zgodovine in geografske lege kakega kraja načrtoval njegov razvoj, bo pač moral spoznati, da to ne gre. Poskušali so nekateri, za katere vemo, da so bili res revolucionarji, pa ni šlo. Tudi Žirovcem ne bi več želel take revolucije, izkušnja je prehuda.
Vincencij Demšar,
zgodovinar, predsednik škofjeloške vlade
Pred umikom Nemcev iz Žirov, 23. oktobra 1943
Okrog štirih popoldne se nam je približal neki voznik iz Poljanske doline, ki ga nisem še nikoli videl. Čakal je, ko so mu nakladali na voz tisoče parov čevljev pred Postolarsko zadrugo. Ta dan so odpeljali iz Žirov okrog 30 000 parov čevljev in precejšnje količine boljšega usnja. In tudi moj bicikel, ki je bil brez dvoma najboljši v občini. Čeprav je bil izdelek nemške tovarne Duerkopp, so Nemci rekli, da se kaj takega v Nemčiji ni dalo dobiti. Vse najboljše izdelke so izvozili, slabše pa prodali doma. Tisti voznik mi je mignil, naj pridem bližje. Škripajoč z zobmi in z jokajočim glasom me je vprašal: "Povej mi, kaj naj storim? Jaz tega ne morem več gledati. Če bi imel mašinco, bi vse pokosil" Odgovoril sem mu, naj ostane miren in če more, naj zmoti kak očenaš za nas. Upam, da se bo vse mimo izteklo. (...) Kmalu za njim je prišel kapetan, ki je vodil umik. šel je dvakrat okoli nas, kot da bi nas ocenjeval, koliko smo vredni Izrabil sem to priložnost, da sem začel glasno premišljevati - seveda po nemško, da je lahko slišal in razumel: Kaj bo naredil moj najmlajši brat, ki se bori na ruski fronti proti komunizmu, ko bo izvedel, kaj se je zgodilo doma z menoj? Čisto zadnji, ko se je že mračilo, je prišel moj oče. Hotel sem mu dati zapestno uro - kot so tp storili drugi že prej, pa je odklonil, rekoč: "Kar obdrži jo! Če tebe ni škoda, tudi ure ni. Jaz sem jo kupil tik pred vojno, pa me je spremljala skozi več najhujših italijanskih ofenziv in srečno pripeljala domov. Imam jo še in še vedno mi kaže čas." Poslovila sva se kot oče in sin.
Anton Žakelj, Cleveland,
edini še živeči od žirovskih talcev
Dobra povezava
s svetom in varovanje okolja
Bodo Žirovci znati poskrbeti za področja, kjer bo potrebno vlaganje dela in denarja, od katerega ne bo neposrednega dobička, koristi pa se bodo pokazale šele dosti pozneje. Prav rad verjamem, da je veliko različnih mnenj o tem, kam naj se vlaga, kaj je najpomembnejše za dolgoročni napredek Žirov. Morda sem, obremenjen s svojim poklicem, nekoliko pristranski glede tega, katera so tista področja, ki jih je treba posebno spodbujati in pri katerih so vlaganja pomembna glede na bližnjo in daljno prihodnost. V mislih imam dve področji: dobro elektronsko povezavo Žirov s svetom in varovanje okolja, dokler je še čas.
Ivan Cankar, fizik, zaposlen v IBM
ŽIROVSKI OBČASNIK
mmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmtmmmmtmmmmmmmmmmmm
ZBORNIK ZA VSA VPRAŠANJA NA ŽIROVSKEM. uETNIK XIII/X!V (1992-1993)
1 0h£^0%
Avtor naslovnice je Stane Kosmač, akademski slikar iz Žirov.
Pogled iz Škofje Loke
Če zanemarim svetovne in evropske vplive, če zanemarim vplive sosednjih dežel, če nadalje zanemarim vpliv države Slovenije - ker na vse to Žirovci nimate bistvenega vpliva; Če nadalje zanemarim napovedano preoblikovanje občin, če zanemarim občinske načrte, ki jih nimamo, če zanemarim tudi projekte, ki sicer niso brez pomena (zdravstvena postaja, krajevna infrastruktura), potem nam ostane samo še to, kar zmorete Žirovci sami. In če je za doseganje tistega, v tem razmišljanju nedefiniranega napredka, potrebna zlasti pamet, potem bi Žirovci od prihodnosti imeli kaj pričakovati in bi žirovski pogledi v prihodnost morali odkriti spodbudne vznemirljive svetove.
Peter Hawlina, ekonomist, škofjeloški župan
V Žireh lahko živiš samo kot Žirovi
Prikazal sem značilen trend vključevanja žirovskih čevljarje^ ^ svetovno tržišče. Pri tem gre za izjemen prodor, ki se opira na ^ kot 200-leme izkušnje iz preteklosti in hkrati predstavlja po&M za solidno, dolgoročno perspektivo. Čeprav ni več poudarek & količini, je vendarle presenetljivo, da Žirovci letno "zasipajo" & Z več kot dvema milijonoma parov čevljev, ki jih z zabojniki in druge načine razvažajo v več kot dvajset držav po svetu. Vse.L kaže, da so Žirovci že odločno stopili v novi čas, ki ga sociologi "\ splošno označujejo kot prehod iz "prostora krajev" k "prosto? tokov". Namesto prejšnje lokalne in nacionalne zaprtosti imam zdaj opraviti s tokovi ljudi, dobrin in idej. To je glavna usmeri^ tudi v okviru prizadevanj za evropsko integracijo ter za "Evrop brez meja". ,
Toda na tem mestu žetim izpostaviti nekaj, kar od tega najD0^ odstopa. Gre za paradoks, da v času, ko vstopamo "informacijsko družbo" ali "prostor tokov", najdemo Žir°v.j. strnjene kot na nekakšnem otoku, na katerem se jim koma)^ priključi še kdo od drugod. V Žireh za zdaj še popolnoifr, prevladuje domače, avtohtono prebivalstvo, pa še tisti malošteviP posamezniki ali družine, ki se priseljujejo v Žiri, se pravilo*^ asimilirajo v to okolje. Zato domačini ugotavljajo, da v Žireh problemov s priseljenci". Vendar je to treba razumeti tako, °? hkrati predpostavljajo, da v Žireh lahko živiš samo kot Žirovec & nič drugače! To pa je stanje, ki je značilno za tradicionaln > "predmoderne" vaške skupnosti, v katerih ni bilo prostora} raznovrstnost življenjskih stilov, mišljenja in delovanja. To torejfi more biti vzorec za življenje v prihodnosti. Sociološko ugotovljen smeri razvoja nam nakazujejo povsem nasprotno, to je vse veti raznovrstnost, diverzifikacijo ljudi, dobrin, in idej, tako glede n njihove osebne značilnosti kot na geografsko poreklo.
Akademik dr. Zdravko Mlinar, sociolog
Žiri nimajo središča (srca)
Nobenega kraja ni mogoče gledati ločeno od drugih. V slovenskem svetu to pomeni po eni strani zadovoljstvo, da Zfrl niso na repu, po drugi strani pa bolečino, da so tudi Žiri, kot večina slovenskih krajev, rastle stihijsko in brez načrta. Edino stvar, ki se je bolj ali manj načrtovala, je bil gospodarski razvoj kraja, vendar ima tudi ta vse značilnosti "planske miselnosti sistema, ki je samo na videz deloval regijsko-Kulturi se je pisalo slabo ne le zato, ker se je začela in končali1 pri zadružnem domu, marveč tudi zato, ker je t.i. zadružništvo pohodilo tradicijo, naravno arhitekturo krajev in ponos prebivalcev. Nemogoča podoba krajev, ki smo jo s tem dobili, je nemogoča predvsem zato, ker so naše vasi in mesta brez središča. To je dejstvo, da tako Žiri kot večina slovenskm krajev nima središča (srca). Da potem ni tiste podobe, na katero bi bili ponosni in bi jo lahko ponudili, se ni čuditi. ln Žiri je nimajo.
Dr. Anton Mlinar, teolog
Strokovnjaki nam tudi za naslednje dni napovedujejo oblačno vreme s padavinam
KRATEK
LUmrl€ SPR€M€MB€ C
Danes bo ob 9.52 nastopil prvi krajec. Po Herschlovem vremenskem ključu bo vreme spremenljivo.
Pero nasprot sonca
Kranj - Petra Lovšina poznate tisti, ki ste v punk letih poslušali Pankrte. Poznate ga ljubitelji rockVrolla, ker so vas zadnja leta navduševali Sokoli, spoznali ga boste vsi, ki veste, kaj je dobra muzika in boste svojim avdio napravam v zvočno obdelavi ponudili kaseto ali cedejko "Hiša nasprot sonca". Perota in Vitezov obložene mize. Sicer pa se bodo fantje, s Perotom na čelu, v živo predstavili to soboto na Primskovem pri Kranju.
Anekdota iz Radovljice
hot$rJa Pon9rac šahovska mojstrica zrelejše generacije je prišla v drJa GraJski dvor pozdravit moške kolege, ki so igrali na tretjem kirai o«171 šahovskem prvenstvu. Na recepciji hotela vpraša: "Kje pa Drvi° RecePtorka jo pogleda in jo napoti: "Tam po hodniku, v vaj«"!1 nadstropju." Lojzka gre in znajde se pred napisom: plesne teh J ;-,nadstroPJe- Mojstrica ne ve, ali naj se smeje ali kaj. Po vseh "kara« d '9rania" šana naJ nodi s^aj na plesne vaje, kjer se tudi k-Su ' PoterT> Pa sama najde dvorano in se poglobi v pozicije svojih K0'egov. . Marjan Štempihar
1.1
0
MIKLAVŽEV RAČUNALNIK
Gorenjski glas in podjetje Pioma Bled sta v sodelovanju z ostalimi Pokrovitelji pripravila nagradno nanizanko MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, ki to/« tja do letošnjega Miklavža, ko bo končno žrebanje za imenitno nagrado: OSEBNI RAČUNALNIK PIOMA. Nanizanka je sestavljena iz Posameznih krogov, ki trajajo en teden, po vsakem krogu med pravilnimi odgovori in med kupci v PIOMI Bled (za nakup nad 1.000 tolarjev) a*grajence. Vsi pravilni odgovori pa ponovno sodelujejo v zaključnem za MIKLAVŽEV RAČUNALNIK in druge lepe nagrade.
druge lepe nagrade POKROVITELJ VI. KROGA NANIZANKE
avtotehna
let
Nagradno vprašani« v šestem krogu: KOLIKO STRANI A4 LAHKO SHRANIMO NA OPTIČNI DISK CANONFILA 2507
C) 13000
a) 750
b) 3500
Nagrad« AVTOTEHNE d.d. v 6. krogu nagrado« nanizank« so i« Posebej vabljiv«: 1 x fotoaparat Canon Junior Prima + 10 x žepni Kalkulator. Odgovor« (na dopisnicah!) sprejemamo do TORKA, 26. oktobra 1693, On ne do datuma, ki nam ga je tiskarski škrat Podtaknil v torkovi objavi), na: GORENJSKI GLAS (Miklavžev računalnik), Zoisova 1, 64000 Kranj.
Predvčerajšnjim pa smo z žrebom pravilnih odgovorov na vprašanje v 5. krogu nanizanke in kuponov iz trgovine PIOMA zaključili V. krog. Žepne kalkulatorje, ki jih prispeva AVTOTEHNA d.d., prejmejo: Srečko Kavčič, Levstikova 25, Žiri; Peter Cvenkelj, Triglavska 29, Bled; Karmen Blagovič, R. Papeža 30, Kranj; Pavel Sedlar, Mencingerjeva 5, Boh. Bistrica; Antonija Potočnik, Dragočajna 23, Smlednik; Boštjan Eržen, Zapuže 11; Jan Stenovec, Frankovo nas. 67, šk. Loka; Nejc Ropret, A. Rabiča 9, Jesenice; Tomaž štaut, Podbrezje 259; Sašo Rožič, Kovor 47. čestitamo - hkrati pa svetujemo, da ne pozabite na dopisnico napisati svojega naslova (tokrat smo izmed pravilnih odgovorov izžrebali dve dopisnici, na katerih ni bilo naslovov).
iMat     I^H 4    ZAUPANJE V KVALITETO
)■ ■ |/m   Ljubljanjska 13/a, Bled, tel./fax: 064/77-426
POOBLAŠČEN PRODAJALEC CailOlI
Ob izidu tretje plošče Sokolov lani jeseni si mi dejal, da boš čez kakšno leto poskusil s samostojnim projektom. Je to "Hiša nasprot sonca"?
Ja, to je to.
Tokrat si bil v studiu z ex
Buldožerji?
Pri snemanju so mi pomagali člani banda Buldožer, legendarne skupine iz sedemdesetih let, ki so se pred kratkim spet zbrali in že napravili posnetke za novo ploščo, a jim je v nedavnem požaru v studio Tivoli ves material zgorel. Medtem ko so razmišljali o tem, da bo treba vse na novo, ko so Vitezi obložene mize z menoj posneli "Hišo nasprot sonca".
So torej oni avtorji glasbe?
Vso glasbo za komade smo delali skupaj Bele, Činč in jaz. Buldožerji pa so seveda stari mački, tako da smo se odlično ujeli.
Bodo Buldožerji tudi tvoj spremljevalni bend na koncertih?
Na Koncertih bodo kot Vitezi obložene mize igrali drugi, mlajši glasbeniki, sicer zelo perspektivni fantje.
Sokolov torej ni več?
Sokoli smo bili zelo dober band, odlično smo se razumeli in igrali dobro muziko. Veliko smo igrali, bili smo na vrhu, dalo se je celo živet samo od glasbe. Ampak, vedno je tako, pride čas, ko moraš iti in narediti nekaj drugega, drugače ustvarjalnost pade, ljudem se zasitiš. Tako je
bilo s Pankrti, tako je s Sokoli (ex Sokoli nastopajo pod novim imenom Hot Dog, op. I.K.).
Tvoji novi komadi se mi, v primerjavi z onimi iz časa Pankr-tov, pa s tistimi s treh plošč iz sokolskoga obdobja, zdijo bolj mehki. Ni tiste udarnosti, energije-
Ja, muzika je res mogoče mal' bolj drugačna. Tokrat so komadi narejeni s tapravim občutkom, to je tisto, čemur se reče za mojo dušo. In tukaj naprimer akustična kitara in orglice odlično padeta zraven.
Slika na naslovnici kot da je iz
Grčije?
Ja, bil sem na dopustu v Grčiji, posnetek je nastal na Kreti. Sicer pa sem bil letos precej časa na otoku Olib v Kvarnerju. Tam človek res uživa.
Ali pišeš ponoči?
Tudi. Včasih se naprimer ob treh ponoči spravim pisat in pišem tja do jutra. In to so ponavadi najboljša besedila.
Nameravaš kdaj izdati na skupnem albumu nekatere starejše komade, ki so še vedno samo na trakovih, Janez, kranjski Janez naprimer?
Ze večkrat sem razmišljal o tem, saj je takih komadov kar nekaj, no, mogoče kdaj kaj bo iz tega.
Unplugged?
Hmmmmm..., ampak dajmo najprej času čas. * Igor K.
V človeški naravi je, da tisto, kor nam ni povšeči in nam ne 8fe na roko, kar pozabimo. Nekje daleč v dno duše ali srca skrijemo, dokler slaba vest ne Ponikne sama od sebe ali dokler ne pademo v novo Sodijo in se spet zasekiramo.
Tako je šlo brez vsakega velikega rompompoma in slabe vesti mimo poročilce, da imamo v tej Sloveniji občutno tnanj beguncev in begunk, kot le dolgo dolgo mahala uradna statistika, da o poslanskem gromovništvu na to temo v Parlamentu njti ne govorimo. Kakšnih 29 tauient ali koliko *e so jih našteli in če jih Prištejemo še kakšnih deset tauient, kolikor se jih je preplašeno skrilo, še vedno niti Pribliino ne pridemo do famoznih 110 tauient ali uradnih 'vsaj 70 tauient" Bosancev.
Meni se je milo strilo in ne P°zabim zlepa, kako poniž-Hostni, usmiljenja vredni so "M pozivi Urada za priseljence in begunce v stilu: "Dragi begunčki in begunčke! Prijavite se, preštejmo se, saj se vam ne bo nič hgudega storilo, le okoli 70 tauient vas mora biti ln ne nesramnih 24 tisoč!"
Ob tem prvem pozivu je bilo <e rahlo jasno, da jih nikakor r\e bodo naštepali nekaj novih deset tisoč, zato se je ie tedaj rtekaj zganilo v moji patriotski duši. Pomislite, kakšna med-prodna blamaža pri tistem OZN uradu, ki ima take Zadeve na čez! Če se kot Slovenka iz Slowenien kdaj
zatečem pod njih okrilje in zaprosim za kakšno pomoč, me bodo, revico ubogo, nemudoma poslali najprej v osnovno šolo, da se naučim šteti do deset, na drugi stopnji pa še do tauient! Ali mislite, da mar OZN ne zavede v svojo statistiko: "Aha, tista Slovinia! Po-lapismeni, saj še šteti ne znajo!" In bomo dobili na vrat kakšne OZN strokovnjake, ki bodo raziskovali vpliv alpskega podnebja na črne
iti v akcijo. Niti ni bilo teiko, saj tam, kjer iivim, nesramnih Bosancev kar mrgoli. Vsakomur, ki se mi je primotal pod noge, je bilo treba reči: "Marš na urad! Preštet se!" A so mi vsi po vrsti zagotavljali, da so že šli, prvi dan in v dolgo vrsto pred Rdeči krii! Na koncu mi jih je zmanjkalo, tako kot jih je zmanjkalo našemu slavnemu Uradu za begunce!
In imelo me je, priseiem, da za domovinsko čast in izključ-
En fižolček, en Bosanček
Ker noče in noče biti vsaj 70 taužent pri nas živečih beguncev, naj se razpiše nov termin za novo preštevanje, sajja vidimo, koliko nepreštetih Bosancev vsakodnevno leži pod mostovi in ob cestah. Tokrat proč z računalniki: tokrat štejmo s fižolčki.
mravlje, v resnici pa vohunili, če smo pismeni ali ne! Saj tudi v Afriki ne proučujejo slonov in iuielk, ampak iščejo strateške zadeve - nafto, plin etc.
V bran moje lepe domovine in njenega imidia je bilo treba
no zanjo stopim na urad, da me vnesejo kot začasno begunko na tleh domačih. In pom-noiim število tistih nesrečnikov, ki nam delajo tako sramoto, da pravijo, da so ena oseba, v resnici pa mi dobro vidimo,
da niso ena begunska oseba, ampak štiri! In - mimogrede še upravičim obstoj osebja, ki dela v na novo ustanovljenem slovenskem begunskem uradu in s svojo vključitvijo potrdim, kako je njih delo v resnici enormno in nepogrešljivo.
Ali res nihče ne vidi, v čem je kavelj? Kavelj je seveda v hudobnih Bosancih, ki jih vsakodnevno vidimo, v kakšnih trumah ležijo pod mostovi, po grmovjih in nočejo na preštevanje, še poseben kavelj pa je v administraciji, ki se je ustanovila za te enormne količine beguncev, ki jih noče in noče biti.
Vse računalnike, ki jih ima urad na matičnem sedežu in po provincah, je treba nemudoma zmetati v kot in razpisati nov termin za novo preštevanje beguncev. Tokrat bo znatno več zaželenega uspeha, če se OZN zaprosi za kakšen ka-mionček fižola humanitarne pomoči. Izjemoma naj fižolček ne bi bil upotrebljen za begunske želodčke, ampak naj bi ga urad uporabil v svrho novega preštevanja. Najprej fižolčke iz vreč stresti in prešteti in jih vsakemuenega begunčkom dati. Kolikor bo šlo fižolčkov, toliko je beguncev. Če pa stisneš komu v roke kakšne tri do štiri fižolčke in zavedel v statistiko štiri, pa tudi nič ne de. Na koncu bo seštevek na moč ugoden: oddali smo stotaužent fižolčkov, imamo sto taužent begunčkov... • D.Sedej
Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi
Kjer sonce
ne spi Piše: Igor K.
"Spaček ni le avto, to j« umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik citroena 2 CV, avtomobila, ki ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo če 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le - ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letih je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokrici pri Kranju.
Park onegavljenja
Ob skakalnicah na Holmenkollnu smo seveda napravili nekaj zgodovinskih posnetkov, žal v "avtomobilom prepovedani coni", saj smo kmalu opazili možakarja, ki je dajal videz redarja. Namreč, mož se je izredno hitro premikal v naši smeri in nekaj telovadil z rokami, poleg njega pa je tacal en velik pes. Take brzine v skakanju v avtomobile in speljevanju svet zagotovo še ni vidu' in že smo se spuščali nazaj proti Oslu. Zokovemu spaku se je, očitno od silnega vzburjenja, pokvaril štarter, tako smo naslednja dva tedna našega potovanja avto vžigali le na poriv. Spet so nas ustavile "mitnice za 11 kron". Stara Gorenjska navada, prepričati tipa, ki je kasiral, da smo že bili v mestu in bi nas lahko spustil mimo zastonj, ni uspela.
Tisti s kapo in coklami ni kip
V enem od muzejev smo videli tudi postelje, kakršne so na Norveškem uporabljali nekoč. Zadeva zgleda takole: gre za nekakšen "stenski pograd", ki bi brez stranice, ki je očitno človeku preprečevala, da se ponoči ni zložil na tla, dajal vtis regala za knjige. Spalni prostor je širok slab meter in dolg nič več kot meter šestdeset. Glede na to, da Norvežani veljajo za velike ljudi, smo to o posteljah povprašali eno od deklet, nekakšnih "animir dam" v muzeju Le-ta je smrtno resno odgovorila, da so postelje zato tako kratke, da so ljudje v njih spali nekoliko skrčeni, ker jih je tako manj zeblo. "Too much," smo si mislili.
Ko smo že hoteli obrniti in poiskati brezplačen dovoz v mesto, smo se, glede na inkasantovo faco, češ če pridete v Oslo zastonj, častim rundo, vseeno raje pustili prepričati. Namenili smo se v park Vigeland gledat nagce. Zadeva je zares nekaj posebnega, saj so nekateri kipi predstavljali precej erotične poze, pri čemer niso manjkali homoseksualni kipi in skupinske družinske idile. Sicer pa ali niso skandinavci poznani po zelo svobodnem pristopu do spolnosti? Park Vigeland to nedvomno potrjuje. Mogoče bi pod isti naslov lahko šteli tudi naš prostor za prenočevanje, pravzaprav "nočni rekreacijski center" za flirtanje na "legenzicin". Ker je včasih pametno kakšno stvar napraviti tudi "na ziher" smo se že v Oslu pozanimali koliko denarcev naj bi odšteli za trajekt med Švedsko in Finsko, Stockholmom in Turkujem. Dobre novice o "le" približno 50 nemških markah po osebi, kolikor naj bi trajekt stal za eno smer, so nas vzpodbudile, da namesto okrog Botniškega zaliva krenemo kar preko in si tako skrajšamo pot najmanj za dan
Na poti
Park Vigeland, kjer se nahaja 200 skulptur iz granita in brona, delo norveškega umetnika Gustava Vigelanda (1869 -1943), je ena največjih znamenitosti norveškeprestolnice. Skulpture, fontane..., posebno znamenit je "Jezni deček", so v času odprtja parka izzvale polemike po vsem svetu. Množica kipov, ki prikazujejo človekov življenjski cikel in medčloveške odnose skozi različne aspekte, zaradi golote in predvsem precej intimnih poz, marsikateremu opazovalcu vzbudi mehanizme sramu in rdečice.
in pol, dva. Spačke smo usmerili proti švedski, Oslu rekli adijo, prečkali mejo, brez da bi vedeli kdaj, in se ustavili ob enem izmed mnogih jezerc, da bi nekoliko namočili noge in še kaj drugega, saj si človek sedmi dan potovanja po nekakšnih "minituširanjih" in namakanju z neba, že krepko zasluži pravo kopel. Voda je bila v jezeru po informacijah recepcije v campu "ogreta" na borih 17 stopinj. Ostali smo svinjski. (nadaljevanje prihodnjič)
SOBOTA, 23. oktobra 1993
8.00 Radovedni Taček: Podzemlje 8.15 Lonček, kuhaj! 8.30 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija 8.00 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
9.60 Tok, tok, kontaktna oddaja za
mladostnike
10.40 Zgodbe iz školjke
11.25 Jata zmajev, ameriški film
13.00 Poročila
13.06 Tednik
13.60 Homo turisticus
15.00 Borštnikovo srečanje
15.20 Zadetek v polno, ameriški
film
17.00 TV Dnevnik 1
17.10 Po Afriki z otrokom in
kamero, nemška dokumentarna
serija
18.00 RPL
10.06 Risanka
10.14 Žrebanje 3x3
19.30 TV Dnevnik 2, Vreme
19.56 Šport
20.06 Utrip
20.30 Ona + on
21.30 Domače obrti na Slovenskem 22.06 TV Dnevnik 3, Vreme 22.40 Sova; Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka; Tokijski pop, ameriški film
13.30 Človek in glasba 14.25 Sova, ponovitev 15.20 Romance: Iz sence, angleški film 17.20 športna sobota: Muenchen: Košarkarski turnir McDonalds, prenos 19.30 TV dnevnik 20.06 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 20.66 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, ko-produkcijska dokumentarna serija 21.30 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna noč
v
8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 čvekalnica 10.00 Poročila 10.05 Življenjski slog, ponovitev 10.50 Risanke 11.15 Cro pop ročk 12.00 Poročila 12.05 Grof Monte Christo, angleški barvni film 13.36 Poštni rop, zadnji del nadaljevanke 14.00 Poročila 14.06 Smrkci 14.25 Želite milord?. nadaljevanka 15.15 Prizma 16.00 Poročila 16.05 Glasbena oddaja 16.36 Hiša v cvetni ulici št. 13, ameriški barvni film 17.30 Dokumentarna oddaja 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.15 Santa Barbara 19.00 Na začetku je bila beseda 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 TV tednik 20.35 Opravičilo, ameriški barvni film 22.15 V iskanju izgubljenega časa 22.45 TV dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.10 Poročila 0.20 Maraton s serijo: Božji mlini na veter, štirje deli ameriške nadaljevanka v
17.30 TV koledar 17.40 Košarka: Cibona - Zagreb, prenos 19.30 TV dnevnik 20.10 črno-belo v barvah; Poltergeist. ameriški barvni film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop
9.05 Pri Huxtablovih, ponovitev 9.30 Ljudje iz Sant Benedicta, ponovitev serije 10.15 Evroritem 10.30 Uboga bogatašinja, ameriška mini serija 12.30 Hallo Austria, hallo Vienna 13.00 Cas v sliki 13.10 Kdor ljubi rodni kraj, avstrijski film 14.35 Pogledi od strani 14.45 Knoff-hiff-show, tehnični in zabavni znanstveni preizkusi 15.30 Pingu, lutkovna serija 15.35 Duck Tales 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Rdeče-beli ročk 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Bavarec na otoku Rugen 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stavimo da... 22.05 Zlata dekleta 22.50 Lov, ameriška TV kriminalka 0.00 Čas v sliki 0.05 Jezditi na tigru, italijanski film 1.45 Poročila/ 1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 12.30 1000 mojstrovin 12.40 šah svetovnemu prvaku 13.10 Poročila iz
Sarlamenta 14.00 šport 17.00 Lju-a družina 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Kristina, francosko-italijanski film 21.55 čas v sliki 22.10 šport: Ca tenis trophv, z Dunaja 23.00 Avstrija I, 3. del 0.10 Alfred Hitchcock predstavlja: Nočni klici, film 0.56 Poročila /1000 mojstrovin
NEDELJA, 24. oktobra 1993
9.15 Živ, žav, ponovitev 10.06 Generalka, ponovitev igranega filma
10.30 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 11.30 Obzorja duha 12.00 Iz letnega nastopa učencev baletne šole v Ljubljani 12.25 Potepuh, Andres Valdes in njegova skupina
12.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila
13.25 V dimu smodnika: Do zadnjega moža, ameriški film 15.00 Elitne bojne enote, ponovitev ameriške dokumentarne serije 16.00 Edvard VII, angleška nadalje-
18.00 TV Dnevnik
17.10 Po domače
19.00 Risanka
19.20 Slovenski loto
19.30 TV Dnevnik 2, Vreme
19.65 Šport
20.06 Zrcalo tedna
20.25 Jesenski 3x3
21.40 Preživetje v avstralski divjini,
avstralska dokumentarna serija
22.16 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport
22.35 Sova;
Mojster in Margareta, poljska nadaljevanka;
Severna obzorja, ameriška nanizanka
12.00 Poglej in zadeni 13.16 Hlapčič, avstralska nadaljevanka 14.15 Ona + on 15.15 Športna nedelja: Odprto prvenstvo Slovenije v badmintonu, posnetek iz Ljubljane; Formula 1, posnetek Iz Suzuke; Kvalifikacije za EP v rokometu: Slovenija - Norveška, prenos 19.30 TV dnevnik 20.06 Slovenski magazin 20.36 Krik svobode, ameriški film 23.10 Borštnikovo srečanje, kronika 23.30 Športni pregled
RAUd.o.o., Cankarjev trg 6,64220 Škofja Loka Tel: 0641623-303
NOVO NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU
HITACHI
električno ročno orodje
PONEDELJEK, 25. oktobra 1993
SLAB DAN ZA KRANJČANE
Včeraj ob 8. uri je komisija bralcev Gorenjskega glasa zavrtela boben s prispelimi rešitvami nagradne križanke podjetja Gorenjska mlekarna, ki smo jo objavili prejšnji petek. V bobnu se je vrtelo 752 dopisnic in kuvert, Damjana ŽUN pa je izžrebala:
1. ZORAN BOŽNAR, šolska 6, šk. Loka (prejme nagrado Gorenjske mlekarne v vrednosti 5.000 SIT); 2. FRANC KONC, Cankarjeva 6, Radovljica (3.000 SIT); 3. ANDREJA RUS, Tenetiše 87, Golnik (2.000
tIT); 4. - 6. nagrada (v vrednosti po 1.000 SIT): INES KREK. Vrba 17, irovnica; MILICA KALAN, Podlubnik 296, Šk. Loka; TATJANA JOVANOVIČ, Tenetiše 38, Golnik.
vročica, ponovitev 20.00 Risanke 20.10 Marlboro music shovv 20.40 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.10 Tropska vročica II, ponovitev 4. dela 22.05 Pet minut za film art fest 22.10 Ljubezenska afera, amer iški čb film
9.00 Čas v sliki 9.06 Pozor, kultura 9.30 Katoliška maša, prenos 10.15 To je bila NDR 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 King Creole - moje življenje je ritem, ameriški glasbeni film 16.25 Voda, ogenj in zrak 15.30 Hobotnica, kviz 18.10 Trdno v sedlu 17.10 Klub za seniorje 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large reportaža 18.30 Bavarec na otoku Rugen 19.30 čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Levja jama 21.10 Po Verdijevih sledeh 22.10 Vizije 22.15 Novosti iz sveta filma 22.45 Nasilje in strast, italijanski film
9.00 čas v sliki 9.05 čebelica Maja 9.30 Očarljiva Jeannie 10.00 Pan optikum 10.15 Gospodar prstanov, ameriški risani film 12.25 Blues Black in VVhite 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Športno popoldne; Formula 1 za VN Japonske, posnetek iz Suzuke; EP v sabljanju, iz Linza 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Slika Avstrije 18.56 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Kraj dejanja 21.50 čas v sliki 22.06 Hej, sestral, bolnišnica na robu blaznosti 22.30 In vsi so se smejali, ameriška komedija 0.20 čas v sliki 0.25 Odvetnik proti sodišču, ameriški film 1.35 Poročila
11.20 Vrnitev antilope, angleška nadaljevanka
11.40 Znanje za znanje, učite se z nami
12.15 Po Afriki z otrokom in kamero, nemška dokumentarna serija
13.06 Slovenski magazin 13.35 športni pregled 16.00 Borštnikovo srečanje 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček: Hlebec 17.26 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 17.50 Risanka
18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport
20.10 Gospodarska oddaja: 10.000
obratov
20.65 Omizje
22.15 TV Dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport
22.40 Sova: Collinsova in Covvard, angleška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka
14.00 Forum 14.15 TV mernik 14.30 Utrip 14.45 Zrcalo tedna 15.00 Jesenski 3x3 16.10 Obzorja duha 16.40 Sova, ponovitev 18.50 TV avtomagazin 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.06 Sedma steza 20.25 Mož z dvojnim obrazom, francoska drama 21.56 Zelena ura, izobraževalna oddaja 22.30 Studio City 23.30 Diamanda galas
minut za film art fest 22.45 Poročila 23.10 Pred poroto, nadaljevank*, ponovitev 23.35 A Snop 23.50 CMT
9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovjh 9.30 Poročila iz parlamenta 10.20 Muzikanti iz Avstrije 10.30 Kdo ima rad rodni kraj, ponovitev avstrijske* ga filma 11.55 Citv Life, Varšava 12.15 šiling 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 čudovita leta 14.00 Doktor TrapperJohn 14.40 Evroritem 15.15 Benjamin Rože*, risana serija 15.50 Mali vamp" 16.15 Štiri bo zmagala 16.35 Kre-menčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sli« 18.05 Mi 18.30 Bavarec na otoku Rugen 19.30 Čas v sliki 20.10 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi od strani 21.25 V pajkovi mreži, italijanska nadaljevanka 22.55 Igrani film 0.35 čas v sliki 0.40 Kralj pištole, ameriški gangstrski film 2.15 Poročila 2.20 Poročila/1000 mojstrovin
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.36 Moon Jumper, novozelandska nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Luč svetlobe 12.50 Risanka 13.05 Monoton 13.35 Zgodbe iz Monti-cella 14.00 Poročila 14.06 Dokumentarna oddaja 14.35 Murphv Brovvn 15.00 Risanka 16.10 Dobri fantje 16.00 Poročila 16.06 Komentarji 16.10 Moon jumpers, novozelandska nadaljevanka 16.35 Afternoon report 16.45 Učimo se o Hrvaški 17.15 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.10 Hrvaška in svet 21.00 Zajetje, ameriški barvni film
8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi 10.10 Štiri tačke 12.00 Mali oglasi 14.00 Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program
OSNOVNA ŠOLA IVANA GROHARJA PODLUBNIK 1 64220 ŠKOFJA LOKA
razpisuje prosto delovno mesto
PSIHOLOGA
za določen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z življenjepisom in dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov.
9.15 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.06 Hišni ljubljenčki 10.30 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.06 Kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.36 TV razstava
14.35 2,4 otroka, humoristična nanizanka 16.10 Andersenove pravljice 15.36 Tigri ljudožerci, dokumentarna oddaja 16.46 Poročila 16.50 Opera box 17.10 Chubasco, ameriški barvni film 18.50 Leteči medvedki 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.10 Dinastija Strauss, avstrijska nadaljevanka 21.45 Nedeljski koncert 22.15 TV razstava
22.36 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.56 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja
OBČINA RADOVLJICA
ZAVOD ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO Cankarjeva 1, Radovljica
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za izbor najugodnejšega ponudnika za izdelavo spremembe zazidalnega načrta obrtne cone LISICE na Bledu.
Dvig razpisnih pogojev je možen vsak dan od 8. do 9. ure v prostorih Zavoda za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo Cankarjeva 1, Radovljica, do 30. 10. 1993, morebitne informacije pa v istem času po telefonu 064/714-213.
9.00 CMT 9.46 A shop 10.00 Kino, kino, kino, ponovitev 10.30 Pet minut za film art fest 10.36 Zaslepljeni, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.15 Teden na borzi 12.25 A shop 18.00 Naj natakarica, reportaža 18.40 Dan po jutrišnjem, ameriška nanizanka 19.00 Devlino-va zveza, ponovitev 20.00 Risanke 20.10 Modna dežela, oddaja o modi 20.46 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 21.35 Pet minut za film art fest 21.40 Padli idol, angleški čb film 23.15 Poročila v angleščini 0.40 Erotična uspavanka
12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.40 Minute za družino 15.00 Dogodki danes -jutri 16.30 Prenos dnevno-informa-tivne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 16.10 Razvedrilno popoldne 17.00 Novice, obvestila, športni utrinki 19.00 Odpoved programa
KINO, 23. oktobra
CENTER amer. risani film KNJIGA O DŽUNGLI ob 15. uri, amer. thrill. drama PROSTI PAD ob 17. in 21. uri, amer. zgod. ljub. drama SOMMERSBY ob 19. uri STORŽIČ prem. amer. thrill. NE POZABI ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 17.30 in 20. uri DUPLICA amer. erot. drama NESPODOBNO POVABILO ob 18. in 20. uri TRŽIČ prem. amer. rom. kom. PESJAN IN GLORIJA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ljub. zgod. drama SOMMERSBY ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. krim. PROSTI PAD ob 18. in 20. uri
17.20 TV koledar 17.30 športna nedelja: šahovski komentar 17.65 Velika nagrada japonske v F1, posnetek iz Suzuke 18.56 ATP magazin 19.30 TV dnevnik 20.00 Tisočletje, ameriška dokumentarna serija 21.10 Dobri fantje, humoris-tičnananizanka 22.06 Otroci Times
tquera, ameriški barvni film 23.40 po rt 23.55 Horoskop
8.00 Nedeljski nagovor. Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 6.00 Indijan-ček Hiawatha, risani film 9.10 Male živali 9.50 Pet minut za film art fest 9.55 Padli idol, ponovitev angleškega čb filma 11.30 Dance session, ponovitev 12.00 Nedeljski nagovor. Pater Benedikt Lavrih 1215 Helena 18.00 Srebrni jubilej New swing
Suarteta, posnetek koncerta iz ankarjevega doma 19.06 Tropska
8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Preddvor 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovale! 17.20 Točke, metri, sekunde 18.20 Kino kviz
•v
9.00 Napoved programa - radijski koledar - EPP 10.00 Kmetijska oddaja 11.00 Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, glasbena lestvica 3x3, športni utrinki 15.30 Odpoved programa
19.30 TV dnevnik 20.06 Meteorjeva razstava 20.10 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Sin jutranje zvezde, ameriška nadaljevanka 22.10 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 23.05 Električni cowboy 23.35 Horoskop
KINO, 24. oktobra
9.00 CMT 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.45 A Shop 12.00 Pred poroto, nadaljevanka 12.25 Helena, gledalci čestitajo 16.25 Ljubezenska afera, ponovitev ameriškega čb filma 18.00 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.45 Po sledeh heroja avtomobilskih dirk, dokumentarna oddaja 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Frklja, ameriški barvni film 22.10 Ameriških deset, glasbena oddaja 22.40 Pet
fontana
9fa Jezerski usti v 'Kjanju (na fPrimskpvem) smo odprti
NOVO
CVETUČAJ^NO,
iger vam nudimo vtUkp izbiro lončnic, rezanega cvetja in sveč. Sprejemamo naročila za poročne šopfo, darilne aranimaje, Urbane, talni fopfa vence.. Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Tel.: 241-878.
16.00 Muzinakntenatadl 16.45 Co-medy Capers 17.00 Echos de France 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Srček 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Mueoch-enčana v Hamburgu 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Bilanca življenja 22.00 čas v sliki 22.35 Mojstrovine 23.46 Dame Edna's Hollywood 23.56 Maurice, britanski film 2.10 Poročil«
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije • zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.60 Radio jutri, koristne informacije
12.00 Napoved programa 12.1* EPP 12.30 Morda ste preslišal 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Lokaj' časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Meda polna skleda 15.00 DogodW danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-Informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.16 Otroški program 17.00 Obvestila-športni utrinki 18.00 Mladinski program 19.00 Odpoved programa
CENTER amer. risani film KNJIGA O DŽUNGU ob 15. uri, amer. thrill. drama PROSTI PAD ob 17. In 21. uri, amer. zgod. ljub. drama SOMMERSBY ob 19. uri STORŽIČ amer. thrill. NE POZABI ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 17.30 in 20. uri DUPLICA amer. erot. drama NESPODOBNO POVABILO ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. rom. kom. PESJAN IN GLORIJA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ljub. zgod. drama SOMMERSBYob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. ljub. thrill. TELESNI STRAŽAR ob 19. uri
KINO, 25. oktobra
CENTER amer. thrill. drama PROSTI PAD ob 16., 18. in 20. url STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR amer. znan. fant. JURSKI PARK °° 17.30 in 20. uri TRŽIČ amer. drama REKA POJE Ml ob 17.45 in 20. un
p o to valna
agencija
ALPETOUR
Vam priporoča:
* RABAC - JESENSKI SENIOR KLUB cena 10-dnevnega paketa
2.-12.11.1993
DEM 230.-
* SEMIČ - TRADICIONALNO MARTINOVANJE 13.11.1993 cene na osebo SIT 2.950.-
* WHITNEY HOUSTON V MUNCHNU cene na osebo
* Jesenska potovanja po EVROPI
* TUNIZIJA -DJERBA 5 dni
- Safari     3,4 ali 7 dni
23.11.1993
DEM 140.-
23.11.1993
DEM 140.-
žeod DEM 450.-žeod DEM 650.-
* JESENSKE ŠOLSKE POČITNICE - Slovenija, Istra ali tujina
* ZIMA 93/94, - SLOVENIJA, AVSTRIJA, ITALIJA, FRANCIJA, ŠVICA
* srečke BOHINJSKE LOTERIJE žrebanje 4.12.1993
Programi, informacije in prijave v vseh poslovalnicah
ALPETOUR A KRANJ tel. 222-007, RADOVLJICA tel. 714-621, ŠKOFJA LOKA tel. 621-755, TRŽIČ tel. 53-370
DISKONT
W^   I I MARJAN MARINSEKJ
Telefon: 064/47-115     NAKLO, Glavna cesta 2 Izredno ugodna prodaja:
* S VE CZ EE , SVEČE, SVEČE *
* zaboj PIVA UNION * *OOCA GOLA.  FANTA, S PRITE-2 I *
* SLOVENSKA VINA *
* I—AS KO  f=»IVO, O O l_D  FASSL * * kava Loka, brezalkoholna pijaca ~ ^ Delovni čas: vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure
JESENSKI GORENJSKI DNEVI PRI ŠPAROVCU
SUPER OKTOBRSKE PONUDBE
NAGRADNO VPRAŠANJE SAMO ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA Koliko kilometrov je od meje na Ljubelju do Spar marketa SPAROVEC v Strugi-Stravu? , .
a) 8 b) 15 c) 27 Obkrožite pravilen odgovori
Naslov
Kupon oddajte v trgovini najkasneje do petka, 29.10.1993 do 12. ure. Žrebanje, na katerega ste prisrčno vabljeni, bo isti dan, petek, 29.10.1993, ob 12.15.
rDNE^AGRADE: l %^!^a$\
1. barvni TV Philips (dalj. upr.)               8 10 [jj^ o|ja Hfl
2. stereo radio kasetofon (dvojni kasetofon) g; |n 1Q ma(Jžarska M
3. Moulmex likalnik na paro salama • 4.10 brusnih plošč fi 23                      11-15 u<a |<ave
5. te^TTovka-najnovejši design Alvorada
KDOR BO ffl ŽREBANJU NAVZOČ LN TODIGŽREBAN, GA ČAKA ŠE POSEBNO FRESLNEČENJE
Prodajni centri
SL0VENIMS PRODAJNI CENTER VIŽMMJE, PLEMUEVA 86
UGODNA PONUDBA OD 20. - 30. OKTOBRA ZA GOTOVINSKO PRODAJO
POHIŠTVO UVOZ
spalnice, otroške sobe
15%
kuhinje" SVEA" PROGRAM VEGA COMPO
25% SPALNICA DAG MAR U*S31   101.686
VZMETNICE od 9.917 SIT dalje, KOPALNIŠKA OPREMA KOLPA SAN, SANITARNA KERAMIKA STENSKE IN TALNE OBLOGE SUMA VRATA
15%
KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNA KERAMIKA UVOZ ITALIJA UGODNA PONUDBA UVOŽENIH
KARNIS, NOTRANJI IN ZUNAJNI PREMAZI-COLOR IN JUB, ROČNO ORODJE, ČISTILA ZA GOSPODINJSTVO
io%
DODATNE UGODNOSTI
Prodaja na 3 čeke VELIK
PARKIRNI
PROSTOR
DELOVNI CAS
od 7. -19. ure SOBOTA 7.-13. ure
POfUŠTO TEL 1521-045,51-951 KERAMIKA 1521-890
zanimive mini počitnice
4 - dnevni program
od 2.11.-5.11.1993
V hotelu VRELEC samo 12.000 S3T
V ZDRAVILIŠKEM DOMU samo 11.500 SIT
Program vključuje W polni penzion
W jutranjo telovadbo V 2x dnevno kopanje
Za popestritev počitnic smo vam pripravili tudi koncert, večerjo "malo drugače' potep po Laškem z ogledom pivovarne, zabavo s folklorno skupino, ples... POPUSTI: otroci do 2 let - GRATIS BIVANJE
otroci od 2 do 14 let - 50% POPUSTA (polovična porcija hrane in skupaj v sobi s starši) drugi otrok v družini - GRATIS
4*
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
izredno ugodno
od 25.10 - 29.10.1993 5-dnevni paket v hotelu VRELEC 15.000 SIT 5-dnevni paket v ZDRAVILIŠKEM DOMU 14.500 S3T Program vključuje «r polni penzion
V jutranja telovadba v parku ali telovadnici
W 2x dnevno kopanje
Želimo, da bi Vam bilo pri nas lepo, zato smo mislili tudi na popoldneve In večere. V teh dneh boste poslušali nežne zvoke citer, večerjali ob svečah, aktivno sodelovali v ročnih delavnicah in lahko boste tudi zaplesali.
upokojenci - na ta program imate 5% popust
prisrčno vabljeni in pohitite z rezervacijami
V Žireh praznujejo ob spominjanju na dogodek pred 50 leti
Res dovolj razlogov za zadovoljstvo
Na začetku leta v vodstvu krajevne skupnosti niti pomisliti niso upali, da se bo do praznovanja krajevnega praznika zgodilo toliko stvari. To je nenazadnje razlog več, pravijo, da prav nič ne razmišljamo, da bi bili jutri samostojna občina. Zakaj pa?
Žiri, 21. oktobra - "Naš krajevni praznik je spomin na 23. oktober 1943, ko so se Nemci umaknili iz Žirov. To je zgodovinsko dejstvo. Žirovsko praznično obdobje pa se po svoje nadaljuje tudi v dneh 25. oktobra, ko goduje sv. Krišpin, patron čevljarjev in 11. novembra, ko je god sv. Martina, zavetnika Žirovske župnije. V teb dneh se spominjamo preteklosti, pogledamo v prihodnost in se veselimo sedanjosti..."
Razlogov za pretirano nezadovoljstvo ob spominjanju na
Ereteklost v Žireh najbrž ni. V rajevni skupnosti so s tako imenovanim samoupravnim dogovarjanjem, ko so s samoprispevki reševali za takrat najbolj pomembne probleme, podobno kot še marsikje, na marsikaterem področju bogatili kraje in življenje v njih. Bilo je obdobje, ko so žirovska podjetja sporazumno na leto prispevala 4 odstotke od bruto osebnih dohodkov za reševanje skupnih problemov danes okrog 4.700 krajanov, ki živijo v 19 vaseh, naseljih oziroma zaselkih.
V Snopkovi dolini so krajani veliko pri zavarovanja obrežja naredili sami. Najbolj prizadeven pa je bil sicer Marjan Lapajne -Telebur z Govejka, ki že 15 let sodeluje pri različnih delih v krajevni skupnosti.
Danes, ugotavljajo v vodstvu krajevne skupnosti, samoprispevkov v Žireh ni več. Tudi zagotovljenega denarja iz podjetij ni. Odvisni so predvsem od denarja iz občinskega proračuna. Ni veliko, vendar ob pametnem in skrbnem gospodarjenju, ob podpori, ki se kljub vsemu že kaže ob dosedanjem in tudi nanovo nastajajočem podjetništvu, se ta trenutek vendarle da preživeti. Res je, da ni referendumskih samoprispevkov, so pa prispevki, volja, pripravljenost ljudi, da sodelujejo in s skupnimi močmi ob sodelovanju sedanje občine se vendarle lotevajo del in problemov, ki pomenijo nadaljevanje začrtane poti za boljše Življenje sedanjih krajanov in jutrišnjih, ki bodo zato raje ostali v kraju in na domovih, pa čeprav so v hribih, odmaknjeni od središča.
"Letos je bilo tako. Na začetku ie kazalo, da ne bomo mogli nič premakniti. Zdaj smo
pravzaprav vsi skupaj na neki način presenečeni, da nam je vse to uspelo. Pet kilometrov asfalta na cestah ni malo,"
ugotavlja tajnik krajevne skupnosti Vinko Kopač, ki mimogrede že dobro desetletje živi z dogajanjem in vsakoletnimi načrti v krajevni skupnosti.
Nov zdravstveni dom
Jutri bodo v Žireh slovesno odprli nov zdravstveni dom. Občinska investicija, ki jo ie gradbeno uresničil SGP Tehnik, je svoj čas precej razburjala tako stroko, kot Žirovce na sploh. Treba pa je poudariti, da jutrišnji osrednji dogodek ob krajevnem praznovanju sega pravzaprav zelo daleč. Želja po novem zdravstvenem domu se je porodila in se potem načrtovala in vlekla že od odprtja lekarne naprej. Ko se je začela vendarle uresničevati, je naprej zelo razburila celoten prostor v tem delu občine, saj ni bila po polemikah zastavljena v tako velikem obsegu, kot je bila nekdaj načrtovana. Zanimivo, da zdaj, ko bo začela dejansko z boljšimi pogoji služiti krajanom, ne vzbuja več prepričanja, da bo zdravstveni dom premajhen.
Pet kilometrov asfalta
Po zelo slabih izgledih na začetku leta so potem aprila naredili vodovod na Selo za 29 hiš. Položili so skoraj dva kilometra cevi od Dobračeve do rezervoarja. Člani vodne skupnosti so prispevali 2 milijona tolarjev, opravili pa so tudi več kot 2000 ur dela. Pomagali so jim še Etiketa, Alpina, Polix in Mercator KGZ Sloga. Ob letošnji suši pa so ugotovili, da zdaj ne bodo več trpeli zaradi pomanjkanja vode.
So pa v krajevni skupnosti še i kraji, kjer jim je letos na primer primanjkovalo pitne vode. To so predvsem Žirovski in Mrzli vrh. Za naprej se bo na tem področju treba lotiti urejene preskrbe. Sicer pa je letos komunalno podjetje škofja Loka vključilo v sistem zajetje pri Mlinarju v Novi vasi. Opravljena je prva faza do priključka na vod s premerom 80 milimetrov, zdaj pa jih čaka še priključitev na 150 milimetrov.
Jutri dopoldne bodo v Žireh slovesno odprli že pred leti načrtovani in težko pričakovani Zdravstveni dom.
Predračunska vrednost za ureditev in asfaltiranje obeh cest (v Melcovo grapo in v Snopkovo dolino) je bila 26 milijonov tolarjev. Zadnje slabo vreme pred štirinajstimi /dnevi jim je naredilo za poldrag milijon škode in bodo morali ponovno navoziti in vgraditi okrog 1600 kubičnih metrov gramoza.
Sicer pa so denar za obe cesti zagotovili: občina na podlagi demografsko ogroženih, krajevna skupnost in krajani. Slednji so naredili po 150 delovnih ur (nekateri tudi več) in dali prispevek tudi v denarju Pomagala pa sta jim pri tem projektu tudi VGP Kranj in SGP Primorje Ajdovščina.
Ob tem, ko je krajevna skupnost tako rekoč v celoti pokrita s telefonskim omrežjem in telefoni, saj so letos priključili še zadnjih 30 telefonov, pa so se potem, kljub slabim izgledom na začetku leta, začele stvari dogajati na cestah. "S SGP Primorje Ajdovščina in VGP Kranj smo se dogovoriti za ureditev ceste v Melcovo grapo in v Snopkovo dolino. Prvotno smo v Melcovo grapo v Žirovskem vrhu načrtovali ureditev in asfaltiranje dva kilometra ceste, potem pa smo uspeli najti rešitev, da letos ta odsek uredimo v načrtovani dolžini 4.126 metrov. V Snopkovo dolino v Račevi pa je prišel v program kilometer dolg odsek ceste, kjer pa so kraj ani sami urejali brežino potoka in io tudi utrdili, da voda ob nalivih ne bo spodjedala ceste. Otvoritev obeh cest smo načrtovali v nedeljo ob krajevnem praznovanju, vendar pa je slabo vreme izvajalcu preprečilo dokončanje. Zato bo otvoritev malo kasneje, vendar še vedno v okviru praznovanja krajevnega praznika," je povedal Vinko Kopač.
V zgornjem delu v Žirovskem vrhu je cesta po Melcovi grapi ie asfaltirana.
Razen omenjenih cest pa potekajo groba zemeljska dela tudi na 180 metrov dolgem odseku Poti v Skale. Letos nameravajo dokončati zemeljska dela in odvodnjavanje, prihodnje leto pa bodo ta del ceste "oblekli" v asfalt. Investicija bo veljala blizu 4 milijone tolarjev, krajani pa so oziroma bodo z delom prispevali poldrugi milijon.
In če že naštevamo pridobitve in prizadevanja, je treba omeniti tudi urejanje hudournikov oziroma obrežij. Podjetje za urejanje hudournikov je letos očistilo in poglobilo del Jezernice, hudournik za gasilskim domom na Dobračevi in opravilo manjša dela še na hudournikih Osojnica, Račeva in Žirovnica.
Zastavo nosijo pevci
Med več kot tridesetimi društvi in klubi, ki delujejo v krajevni skupnosti Žiri, bi lahko o vsakem pisali o takšni ali drugačni dejavnosti v zadnjem letu. Ne zato, ker ostali niso bih delavni, marveč zaradi resničnega izstopanja omenimo tokrat pevce v okviru DPD Svoboda oziroma Alpine, brez katerih tako rekoč ni prireditve. Nekaj podobnega se dogaja z godbeniki, ki imajo zdaj novega kapelnika. Menda se pripravljajo na novo predstavo tudi v dramski sekciji. Za
Presenečenje pa so letos poskr-eli gasilci z Dobračeve. Na občinskem tekmovanju na Trati je na primer sodelovalo kar 11 desetin. Osvojili so sedem pokalov, pet desetin pa se je uvrstilo na območno tekmovanje na Jesenicah, od koder so se vrnili s štirimi pokali, ekipe pa so se uvrstile na državno prvenstvo.
Le zakaj
samostojna občina?
Po letošnjih uspešnih akcijah beseda gladko steče tudi o načrtih za naprej. Marsičesa, ugotavljajo, niso naredili ali pa se sploh niso dotakniti. Kanalizacija je že ena takšnih za jutri.
Otvoritve in prireditve
Praznovanje krajevnega praznika, ki bo trajalo do }}■ novembra, ko je god sv. Martina, zavetnika žirovske župnije, se bo začelo jutri (v soboto), 23. oktobra, ko bodo ob 10. un na Trgu Svobode slovesno odprli nov Zdravstveni dom. Nastopili bodo godbeniki Alpine, slovesni govornik bo
Eredsednik izvršnega sveta občine Škofja Loka Vincencij »emšar, dom pa bo simbolično odprl in povabil na ogled vse. ki bodo prišli na otvoritev, dr. Dušan Sedej.
Po otvoritvi Zdravstvenega doma bo na Stroiarni jutri, 23-oktobra, ob 12. uri srečanje nad 80 let starih krajanov iz krajevne skupnosti Žiri. Povabljenih je kar 125 starostnikov.
V nedeljo, 24. oktobra, se bo ob 830 izpred Zadružnega doma začel planinski pohod okrog Žirov. Ob 19. uri pa bo * dvorani Svobode osrednja prireditev s podelitvijo priznanj KS Žiri za leto 1993. V kulturnem programu oziroma na slavnostnem koncertu pa bodo nastopili moški pevski zbor Pergula iz Sečovelj, moški pevski zbor Alpina in dekliŠk1 komorni pevski zbor Kresnice iz Žirov.
Ob prazniku izide tudi dvojna številka Žirovskega občasnika z obilico zanimivega branja in med drugim tudi z novo osvetlitvijo dogodkov pred 50 leti.
Načrtovanih otvoritev cest v nedeljo, 23. oktobra, \ Melcovo grapo in v Snopkovo dolino pa zaradi deževja, kj je preprečilo pravočasno dokončanje del, ne bo. Obe cesti nameravajo odpreti na Martinovo nedeljo, 14. novembra.
Čeprav so pri delih na cesti ta teden hiteli, bodo zaradi slabega vremena tako cesto po Melcovi grapi kot v Snopkovo dolio0 odprli na Martinovo nedeljo, 14. novembra.
Tudi na cestah, vodovodih, hudournikih in še drugih področjih čakajoproblemi na rešitev. Premika se na turističnem področju; nenazadnje tudi po zaslugi zasebne pobude. Ta naj bi se nadaljevala, vendar pa so odločno proti oziroma podpirajo tiste, ki se ne strinjajo, da Rudnik v Žirovskem vrhu postane odlagališče odpadkov.
In ko beseda steče o razmišljanjih in načrtih za novo občino,
{e odgovor pravzaprav nepričakovano in presenetljivo odre-
zav: NE. Zakaj pa samostojna občina? "Ugotavljamo, da *° zadeve v sedanji, oziroma tako, kot je, dobro utečene, da so odnosi korektni, da se kiju'' pomanjkanju denarja uspemo sporazumno marsikaj dogovor* iti. Zato ob pripravljenosti za skupno reševanje problemov t0 volji, da še kaj naredimo, ne vidimo prav nobene potrebe, o* bi morah kaj spreminjati. Up3' mo, da nam nenazadnje ne bo razmišljanja v drugačni smer1 naložil zakon. • A. Žalar
Misli ob prazniku
Anton Beovič, predsednik krajevne skupnosti: "Morda smo se malo "prenapeti". Vendar, če smo se dogovorili, bo recimo to treba upoštevati prihodnjeleto. Je pa tako, da se ceste ne da narediti na pol, če se lahko do konca. Zdravstveni dom je prav tako pridobitev, ki smo si jo dolgo ieleli. Na nekaterih področjih pa nismo naredili nič. Na primer kanalizacija. Štalarjeva hiša je še vedno prava sramota kraju. Razbiti napisi tudi motijo, da ne govorim o črni piki, ki se nanaša na povezavo proti Logatcu. To so stvari, ki Še čakajo. Kar pa zadeva društveno življenje, mislim, da so pevci zelo delavni Turizem kate zamisli in se skuša uveljaviti Zato smo tudi proti odlagališču odpadkov v rudniku v Žirovskem vrhu. Nobene potrebe pa tudi ne čutimo, da bi bili samostojna občina. Ob praznovanju pa bi se rad zahvalil vsem krajanom, ki so sodelovali pri različnih delih, vsem p* želim prijetno praznovanje letošnjega praznika."
Filip Košir z Žirovskega vrha 46: "Trikrat sem že dal zemljo za cesto v Melcovo grapo: prvič pred 15 leti, drugi' pred desetimi, tretjič pa zdaj. In ko zdaj gledam to cesto, mi nt prav nič žal. Saj smo jo potrebovali in si jo želeli, kot berač denarja."
Dr. Dušan Sedej, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo Zdravstvenega doma: "Resne priprave na gradnjo so se začele pred štirimi leti, sama gradnja pa je potekala eno leto. Praktično je ta trenutek ie vse gotovo in po otvoritvi bomo skušali tudi preselitev opraviti čimbolj nemoteno za redno delo. Lahko rečem, da se nam je zdaj tovrstni standard zares zelo popravil in se ne bo dal primerjati z dosedanjim.
Vincencij Demšar, predsednik IS občine Škofja Loka: "Zdravstveni dom je bil dolg te občine do Žirov oziroma Zirovcev. Zdravstvena oskrba je bila v dosedanjem doma ovirana. Da je izvršni svet nasprotoval prvotnim načrtom, je bilo, kljub strokovni oceni, mnenje, da gre za žirovske razmere za prevelik dom. Vztrajali smo zato pri boljšem projektu, za katerega ugotavljamo zdaj vsi skupaj, da je pravi-Z denarjem, ki je bil na voljo, smo tako po eni strani dokazali' da resnično hočemo rešiti problem za Žiri oziroma prebivalce-Želimo pa tudi, da bi ta zdravstveni dom spodbudil zasebno strokovno delo; nenazadnje tudi v prid stroškom iz občinske-ga proračuna."
alpina
wH, p. o.
GOSTILNA
IN PRENOČIŠČA
GOROPEKE IS TEL: 064/691-122 DOM NA GOROPEKAH
MESARSTVO
delavska 18 64226 Žiri tel.:064/691
mmmm
hrajano čestitam
ob
prazniku
proizvodnja e>ve£ in finančno knjigovodstvo
NOVAK STANE Rakulk 60 tel. 691-328
Cvetličarstvo vrtnarstvo Zsvtr
Gregorčičeva 20, Žiri tel.: 064/691-208
PRINT-PACK,
PODJETJE S PAPIRNO
GALANTERIJO
IN TRGOVINO, d.o.o. ŽIRI
Z7F PROSEN v VILI
C. Jurišnega bat. 100, 64226 Ziri, tel.: 064/692-193
termopol
^DELAVA PLASTIČNIH MAS p.o., SOVODENJ
......................................................................................■-......•...............-
© JELOVICA
AVTO-FRELIH
d.o.o.
PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, SERVIS
64226 Žiri, Ob potoku 2, tel./fax: 064/691-321
Mercator SORA
Kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o., Žiri DE MIZARSTVO
Po naročilu za vse žepe
Naše Izhodišče je, da zadovoljimo vsakogar s ceno in kvaliteto, čeprav izvažamo, ne zanemarjamo domačega trga.
Delovna enota Mizarstvo Kmetijsko gozdarske zadruge Mercator Sora v Žireh je že pred nekako dvema letoma začela navezovati poslovne stike s kupci v Nemčiji. Danes na primer že skoraj polovico celotne proizvodnje po naročilu izvažajo. Seveda pa so navzoči tudi na domačem trgu. Njihova posebnost je, da delajo stavbno pohištvo in je zato vsak njihov izdelek unikat.
"Zavedamo se, da je ob takšni usmeritvi okrog 50-članskega kolektiva osnovna naloga kvaliteta in ekonomičnost Zelo pomembni pa so tudi dogovorjeni roki. Ugotavljam, da se danes celoten kolektiv tega še kako zaveda in se to kaže tudi v kvaliteti naših izdelkov. Mislim, da smo na pravi poti in nameravamo zato tako tudi nadaljevati. Težave pa imamo, ker smo nekako prostorsko utesnjeni in zato vedno bolj ugotavljamo potrebe po širitvi. Upam, da nam bo tudi na tem področju uspelo," pravi vodja delovne enote Mizarstvo Matjaž Oblak.
V Mizarstvo Sora v Žireh delajo danes na primer tri vrste oken: kvalitetna za tako imenovane plitve žepe, tako imenovana srednja okna, kar zadeva ceno in kvaliteto, in najkvalitetnejša za zahtevne kupce oziroma naročnike. Kvaliteta je odvisna od lesa, ne pa od izdelave. Sicer pa, kot rečeno, delajo po naročilu, pri čemer na objektih opravljajo tudi celotno montažo. Tako na primer so do zdaj doma in v tujini že opremljali stanovanjske objekte, hotele...
Likovič Franc, Žiri, Kajuhova 8, tel. 691-995
LESNIKA
ZIRI d.o.o. Prvomajska 11, tel. 691-852
izdelava opreme lokalov, stanovanj po naročilu iz masivnega lesa in drugih materialov
mmmm
^PODJETJE SLOVENIJE, p.o.
S^TT KRANJ
Vadnova 13, 64000 KRANJ
kv»?^a vse uporabnike telefona, da na območju Lesc «jamo rekonstrukcijo telekomunikacijskih kapacitet
S^JJ' navedenih del bodo v času med 22. 10. 1993 od 12.00 p»|wLr6- 10. 1993 do 20.00 ure delne prekinitve telefonskega y » a"
«bj£fu rekonstrukcije telefonskih kapacitet bo ob mor-Prin? P°po,ni Prekinitvi telefonskega prometa v nujnih t^Uf  iri uporabnikom na razpolago telefon v javni 0n«kl centrali pred vhodom v tovarno Veriga.
dnew0tki ° spremenjenih telefonskih številkah bodo z j^jZamaijave na voljo v službi telefonskih informacij
^Jjučevanjem novih telefonskih naročnikov na območju Lesc ^ ^čeli predvidoma v prvi polovici novembra 93.
SSo?nj°m' w 4e niso vložili vloge za nov naročniški K^Jucek, sporočamo, da sprejemamo zahteve na PE ■vanj, Mirka Vadnova 13, Kranj.
"USLUGA" PODJETJE OBRTNIH STORITEV KRANJ, Delavska c. 2 B
Po 32. čl. Statuta podjetja razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
z naslednjimi zahtevami in pogoji:
1. da ima višješolsko izobrazbo ekonomsko-komercialne ali tehniške smeri ter 3 leta delovnih izkušenj,
2. srednješolsko izobrazbo ekonomsko-komercialne ali teh -niške smeri ter 5 let delovnih izkušenj,
3. da ima organizacijske sposobnosti,
4. da izpolnjuje pogoje iz 4. in 5. točke 246. člena Zakona gospodarskih družbah.
Mandat traja 4 leta.
Rok prijave je 15 dni. Ob prijavi pošljite kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev.
Prijave pošljite na naslov: "Usluga", 64000 Kranj, Delavska c. 2 B.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh.
	1
	
Vsem krajanom in kupcem naših izdelkov želimo prijetno praznovanje krajevnega praznika.
- OKNA, vgrajena suhomontažno v star obstoječi okvir.
PO ČEM?
Po predračunu konkurenčne cene.
možnost plačila:
•avans • 3 obroki s čeki - delni avans in ugoden kratkoročni kredit
-Novo za staro možnost izdelave in montaže v zimskem času december-februar pod ugodnejšimi plačilnimi pogoji
fy/ ////// // //v/ //////
UGLAS
KenTAX TRADing
Avtomobili FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO
DOBAVA TAKOJ:
RAT TIPO 2.0i 16V črna barva, klima, pom. streha, ABS 25.300 DEM RAT UNO Turbo rdeča ali črna barva, pom. streha 18.500 DEM RAT UN01.5 metalno siva barva, klima, pom. streha 16.300 DEM Najugodnejše cene in možnost nakupa na LEASIMG ter po sistemu staro za novo. Ljubljana, Novo polje C. Xl/10a. Tel., Fax: 061/482-173 DELOVNI ČAS: 8.-13. in 15.-17.
TUDI OBUTEV JEDEL VESELJA
alpina
_ Žiri, p.o.
Današnjo nagradno križanko prispeva ALPINA kot darilo h KRAJEVNEMU PRAZNIKU ŽIROV. Križanka je lahka za reševanje, nagrade pa bogate, zato upamo, da se boste potrudili.
^7
Nagrade:
prva nagrada BON v vrednosti 15.000 SIT, druga nagrada BON v vrednosti 10.000 SIT in tretja nagrada BON v vrednosti 5.000 SIT. Tri nagrade pa prispeva Gorenjski glas.
Vpisano geslo na kuponu (rešite ga s pomočjo črk na oštevilčenih pošljite do četrtka, 28. oktobra, na naslov GORENJSKI GLAS, 64000 Krtfjjj pa oddajte v pisarnah turističnih društev v Cerkljah, Škofji Loki, na Jesen«' ali v Radovljici pri avtobusni postaji, ali pa v naš nabiralnik na Zoisovi Kranju. Veliko užitka ob reševanju Vam želimo in sreče pri žrebanju!
ZIMA SE ZAČNE Z ALPINO
SESTAVIL F. KALAN
PAS PRI KIMONU
ANGLEŠKI PLEMIČ
JEZIK PLEMENA BANTU
ZMRZNJENA VODA
VODNA ŽIVAL
OŽINA NA MALAKI
SPONA
HUDE SANJE
UMETNOST
ZBOR TREH PEVCEV
DEL POHIŠTVA
POPRAV-LJALEC PISNIH NAPAK
VIESTO POD URALOM
OSJE GNEZDO
STARO-SLOVAN
VIKTOR ADAMIČ
JANEŽ
JADRANSKI OTOK
DURI
DEL SKELETA
DVOŽIVKA
SVETILNO TELO
10
BESEDNA PREME-TANKA
BINARNI ZNAK
S
STREŽNIK
ST. ŽID KRALJ
BOG RIŽA V ŠINTO-IZMU
DRŽAVA V AFRIKI
RIMSKI POZDRAV
i
ODPADKI
PRI PILJENJU
TOVARNA V SARAJEVU
FERDO KOZINA
MESTO V KOLUMBIJI
VZDEVEK
PRED ŠKOTSKIMI
IMENI ZDRAVILO
KORDI-UERE
GRŠKI JUNAK NA KONJU PEGAZU
GL. MESTO JORDANIJE
MATIČNI SAMOSTAN
MAJDA SEPE
17
SULTANOV UKAZ
PODZEMNA ŽIVAL
SILVO ČUFAR
MELIŠĆE
IMPORTER
DREVESNI KUŠČAR
PRIPADNICA ČLANSTVA
STANE DOLANC
OBVODNE ŽIVALI
BRANKO ŠIMENC
GRŠKA ČRKA
UREJENOST
VULKAN NA FILIPINIH
MAUNA
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
3LOVENSKC IME
ŠTUDENT PRVEGA LETNIKA
POT
PRAKANTC> V ŠVICI
OTOK PRI AUAŠKEM POLOTOKU
16
(L0ŠĆEVEC
HRV PIS AVGUST
POKAL
ST GRŠKI STROJNI
BOG SLADKOV RIBE
GLASBENI ZNAK ZA MNOGO. ZELO
• • •
BAHADUR
ŠASTRI
NESTOR SANCHEZ
3RŠKI BOG VETROV
RIMSKO PODZEMLJE
AVST. POL. JULIUS
MARJAN ILEŠIČ
NAJVEČJA REKA V SIRIJI
SRBSKO ŽENSKO IME
11
VIŠJI DUHOVNIK
KRAJ PRI OPATIJI
RAMENSKI NAŠITEK
SLIK. DELO (POMANJ.)
14
RTV NOVINARKA IDA
GRŠKA MATI BOGOV
RUDI ZAVRL
VETRNI JOPIČ
NOVOZEL DOMAČINI
NASELJE PRI UMAGU
KRATICA
rr. rtv
ŽLINKA KAREL
(MEKD SMU ČAR JEAN CLAUDE
13
JADRNICA
EGON RAUŠ
INPUT PODATKOV
ZAGOZDA
BLAGAJ^
KAJETAN KOVIC
OBDOBJE
1 *	2	3	4 ;	5	
6	7	8		10"	ii ; ...........i
1	iz	14	15	16	17
MOSTOVŽ, POMOL
PUBLICIST FINCI
15
C
INSTRUM. SKLADBA
JAVOR
RIBIŠKA MREŽA
BARVA IGRALNIH KART
OČRT, OPIS
GL. MESTO REP. JEMEN
JF
7
B3
Radio kranj 97,3
j22?. 27. oktobra 1993, od 17. do 18. ure E°*>«or: boutigue CHEVVAN iz Kranja
Jo Pripravlja In vodi NATAŠA BEŠTER
i £r°s Ramazzoti - Cosa dela vita j X0" Mentoni bend - Mal čez pet <" 5» • M. - Everybody hurts 5 jvrnina - Dolge noči I Z.NON BLONDES - Spaceman 1X7 Joel - The river of dreama igj!-Zanjo
j.*lor Lovšin 4. Vitezi obložene mize -9 V;** nasproti sonca 10**! Stevvard - Hot legs Uila K - Chak the dan
SS, PREDLOGA: RICO ?^CE - Poach
5SgRAJENCI:
vm^.28 3 000 tolarjev dobi Jože Bizjak iz Golnika, (C^ico za PRIMADONO pa dobita Lavra (£*°tnik iz Ljubljane in Nataša Gantar iz Selc. ^taml Sodelujte z nami, pripravljamo lepe nagrade!
JJJM 7k
M°J NASLOV: _
5Up0NE POŠUITE NA RADIO KRANJ. 64000 KRANJ.
DOMAČI DEL:
1. Sanja Mlinar - Na morju vse lepše je
2. Pop design - Ko si na tleh
3. Peter Loviin - Hiša nasprot sonca
4. Agropop - Srček moj
5. Slovenija truplo - Rože
PREDLOG: Neron - Ona spi TUJI DEL:
1. UB 40 - Higher graund
2. Madonna - Ram
3. Michael Jackson - VVill you be there
4. Ace of Base - Ali that sne wants
6. Roxette - Almoust unreal
PREDLOG: Eros Ramazzoti - Tutte storie
Poglejte, glasujte, poslušajte. To so tri glavna sporočila, ki vam jih, dragi prijatelji, pošiljam za prihodnjih 14 dni. Vaše kupončke pričakujem na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri. Pa še nagrajence si poglejmo: Zlatko DobnČ je izžrebal Niko Padovec, Jezerska 15, Žiri, nagrado pa prejmeta še Nežika Antelej, Na Lipico 3, Šentjur in Darja Benedičič, Studeno 10, Železniki. Do 3. novembra, ko se ponovno slišimo, se imejte lepo. Vaša Saša.
Domači predlog
Tuji predlog _
Ob klepetu s Naslov
KUPON
je
'UKSMJk
KUPONČKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI. 64226 ŽIRI.
MODL
to.
.  ^SOSOTOOPOIDN« NR HflDUJ TfllGLHV JCSCNICC /96.0 MHZ/
JAN SIVEC - NAJPLODOVITEJŠI 'ERSTOPISEC V ZABAVNI GLASBI
il^^n najplodovltejših tekstopiscev, če ne kar rekorder v ktwl8W zabavni glasbi, Je prav gotovo Ivan Sivec. Nekoliko ^laf0, veiM*ar resnično Je, da poslušalci največkrat poznajo J*lce določenih pesmi, avtorjev pa ne. ^J7^P°ldrugi tisoč besedil Ivana Sivca Je uglasbenih, tako na SjV^i11. kot na narodnozabavnem področju. Letos praznuje 25-letnlco pesnikovanja. Njegove prve pesmi so bile Hijene dekletom, v katere Je bfl zaljubljen, vendar Jih sam •/•J^viral, pa tudi uglasbene niso bile. Kasneje Je svoja tl^Ula namenjal glasbenikom, največ v narodnozabavni ^   od Franca Flereta, Franca Mlnellča, Avsenika, Slaka,
Jodlgator
najlepših in najstarejših njegovih pesmi Je Avsenlkova .Vh,80 teh kostanji.
»Jutrišnji oddaji Glasba je življenje bo naš gost gospod Ivan G^jj^katerim bova odprla še veliko zanimivosti na temo
fotw,Se boš vse naučil, U bom kupila ploščo z najnovejšo
*^Ko." Je spodbujala mati svojega šolarja. Noj*      ne boš priganjala k učenju, ti bom pa Jaz kupil Jfl°*dunajskimi valčki." se le branil sin. <Mui? vas vabimo, da nas poslušate Jutri, \
1enJe. Cav. čavt
poslušate Jutri, v oddaji Glasba Je
pop, pol pa Pero z Vitezi,... Gre namreč za koncerte, ki se _ jo zgodili se ta teden, prvi v petek v hali Tivoli, drugi pa v soboto na Primskovem pr' Kranu. Eros, ki ste ga lahko videli prejšnji teden v Ljubljani pa baje vel'ke denarje zmeče za frizerja. Namreč fant ima konstantno kratko čupo, kar zahteva vsaj enkrat mesečno nastavljanje Skarjam. No, lahko, d' ga ostriže tudi doma njegova mama. Who knows? Ja, zato imate 100% prav vsi tisti, ki ste napisali, da se je Eros v Ljubljani pojavil s kratko čupo, k' angleška trata (Trna), d' je bil blazno smotano ostrižen (na čelado), pravi Mojca in da so ji bolj všeč čuparji. No, sto ljudi, dvesto okusov, sicer pa jest te podpiram. Dodatno vprašanje, d' je zadnja plata od Erosa "Tutte Storie" ste pa tako ali tako vedeli vsi. No, žrebali smo tako, d' smo vse dopisnice izpostavili vlagi, no dali smo jih na dež. Strokovnjak za vlažnost papirja mr. John Mac VVetpaper, po rodu iz Škotske je potem izračunal, katera dopisnica ima na svoji površini najmanjšo fajhtnost. Ta je bila namreč izžrebana za nagrado. Največ sreče, najmanj vlažnosti je John izračunal za dopisnico (le 3 fajhte na kvadrat
gntimeter), ki jo je poslala Romana Žepič, Retnje 19, 64294 Križe, »titamo. No, večkrat kdo napiše, kako to, da še ni bil žreban. Prvič je dost pošte, drugič pa kot vidite, postopki so zamotani in morate res imet full zegn.
NOVOSTI
Novosti je dost, naštel jih bom nekaj. Torej Sepultura, pa njihova predskupina, če se spomnete koncerta Paradise Lost, tu so Pearl Jam, pa Prljavo kazalište - "Lupi petama", končno pa je prispel tudi CD Perota in Vitezov okrogle mize, ki kot rečeno v soboto špilajo na Primskovem, In še ena zadeva, kmal bi pozabu: Pop Designi bodo v četrtek ob 18. uri gostje Aligator Music Shopa, skoraj 99,9%.
TERME TOPOLŠICA **ARVITI PLAŠČ JESE1VI
OKTOBER, NOVEMBER
7 dni 330 DEM 10 dni 450 DEM v Času od 30.10. do 09.11. 93 jc cena Polnega penziona na dan SAMO 45 DEM
?A|, V CESTO JE VKLJUČENO:
Ne&L10 POLNIH PENZIONOV V 1/2 SOBI HOTELA VESNA ^MEjeno KOPANJE V TERMALNEM BAZENU S TERASO KRAJŠI IZLETI V OKOLICO, ZABAVNE PRIREDITVE MERITEV KRVNEGA TLAKA IN TELESNE TEZE VSAK DAN REKREACIJA POD STROKOVNIM VODSTVOM V BAZENU iN TELOVADNICI 1x ZDRAVILIŠKA STORITEV POGOVOR PRI ZDRAVNIKU ANIMACIJA
POPUSTI m UGODNOSTI:
OTROCI DO 5 LET BREZPLAČNO BIVANJE 50% POPUSTA ZA OTROKE DO 12. LETA 30% POPUSTA ZA OTROKE DO 15. LETA DRUGI OTROK D012. LETA 60% POPUSTA DRUGI OTROK D015. LETA 40% POPUSTA
UPOKOJENCI: 10% POPUSTA
|N^BRoČl¥0 ODPLAČEVANJE!
^PdwACIjE: Terme Topolšica, hotel Vesna, Topolšica 77 <^VACIJE: tel.: (063) 892-120/141/049, fax: (063) 892-2
LIOATOk
predstavlja DVORANA PRJMSKOVO KRANJ JUTRI, 23. OKTOBER OB 20. URI
PERO LOVŠIN In Vitezi obložene mize
Predprodaja vstopnic- ALIGATOR MUSIC SHOP Cankarjeva 7, Kranj
TU ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 107:
Kva vas vprašam, iz katere države je band Prljavo Kazalište. Če to slučajn' ne veste, imam še dodatno vprašanje, namreč kako je ime ta čupastemu prodajalcu v Aligator Music Shopu (lahko ga tudi vprašate, samo ne povedat zakva). Dopisnice čakam do srede, 27. oktobra, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlsosedgator". Katarina The Cultov pa tudi jest ne bi zamuou, pa še kdo najbrž, Mojca ti se kar ulet v trgovino zment, sam prej poklič, Aligator je namreč leteč, Nataša sorry, tist z našim tehnikom nisem čist' zastopu, Romana, danes upam, d' sem ti odgovoril na prvo vprašanje (ostalo drugič), Ana in Renata pa sta prejšnji teden malo zamudili s pošto, no Ana nov tapison je res lep, ni kaj, tisto drugo pa khm, khm... Renata, a je v knjižnici meni kje na vidnem mestu pisalo moje ime, d' si me spoznala, kar pa se tiče angleškega vica, mislim, d' oboje luštno zgleda tisto v vicu in tisto, na kar sem jaz pomislil. Drug teden grejo največje face na orožne (šit), zato zna iti tudi Jodlgator z mano. Cav...
T
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
Sr»8o 2lk«rt
»rltof 171. Kranj. tal./faz 141-167
Izredno ugodno cene do roglatrmcljo • v DEM
CIVIC 1.6 ESI HB 125 KM 28.900
CIVIC 1.5 LSI SEDAN 90 KM 26.390
CIVIC 1,6 ESI SEDAN 125 KM 29.000
ACCORD   2.0I 133 KM 35.680
is!, S Ji 17. ilmbitl TESTNE VOŽNJE z ittftf m 1,1 ESI SEDAN
TOREK, 26. oktobra 1993
9.20 Pamet je boljša kot žamet 9.25 Sezamova ulica, ameriška nanizanka
10.25 TV avtomagazin 10.55 Zelena ura
11.30 Mož z dvojnim obrazom, francoska drama 13.00 Poročila
14.05 Sobotna noč, ponovitev 16.05 Sedma steza 16.25 Porabski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Lonček, kuhaj), Kisla repa s koruznimi žganci 17.20 Hovl, angleška nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.46 ABC - fTD, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Sport 20.05 Žarišče
20.35 Bobenček 21.25 Osmi dan
22.10 TV Dnevnik 3, Vreme
22.36 Šport 22.46 Sova: Medvedja usluga, angleška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka
16.45 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.30 TV dnevnik, Vreme, šport 19.56 šport 20.10 Po vojni, angleška nadaljevanka 21.00 Intervju 22.00 Videošpon 22.55 Svet poroča
9.00 Čas v sliki 13.10 Črni panter iz cipresnega močvirja, ameriški mladinski film 14.40 Tobv in Tobias in kitka, lutkovna igrica 15.05 Charlie Brown 15.30 Pravljice iz vsega sveta 16.10 Frida, norveška mini serija 16.50 Mini čas v sliki 17.00 Aladin, italijanska komedija 18.30
Savarec na otoku Rugenu 18.30 as v sliki 20.00 šport 20.15 Zveneča Avstrija 21.15 Naredi si sam 21.25 Na lastno nevarnost 22.15 Popolni spomin, ameriška srhljivka 0.00 V ječi ni proste sobe, francoska komedija 1.25 Poročila
TUAVSTI
8.00 Vremenska panorama 9.05 Prepir zaradi oslove sence 10.20 Velika dirka okoli sveta, ameriška komedija 12.45 Dobrodošli v Avstriji 13.10 Zemlja na obzorju 14.30 Spreminjajoče se poti 15.00 Igrani film 16.20 Obrazi Evrope 16.30 Živeti drug z drugim 17.45 Opazovalec skozi okno 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.55 Najlepše otroške pesmi 20.15 Upor, avstrijski TV film 22.00 Čas v sliki 22.15 Teleskop: Težka preizkušnja 23.00 Gustav Mahler, simfonija št. 8 0.25 Poročila
Prodajalna zaves
9.30 Palček David 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.50 Risanka 13.05 Monoton 13.35 Zgodbe iz Monticella, serijski film 14.00 Poročila 14.05 Dokumentarna oddaja 14.35 Murphv Brovvn 15.00 Risanka 15.05 Sin jutranje zarje, ponovitev ameriške nadaljevanke 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Nanizanka 16.36 Afternoon report 16.45 Učimo se o Hrvaški 17.16 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.10 Dokumentarna oddaja 21.05 V prvem planu 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja
Zelo
ugodne cene
zaves, čipk, prtov,
kamisin posteljninel
Zavese tudi seiiiemo! BORDURA
tel. 811-040
19.30 TV dnevnik 20.10 To je ljubezen, angleška nanizanka 20.40 Naj se ve 21.10 Sin jutranje zvezde, ameriška nadaljevanka 22.00 Potovanje v Vučjak,hrvaška nadaljevanka 23.00 Proti toku 23.25 Horoskop
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.10 Varujmo zdravje 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri
UGODNA PONUDBA
oljnih gorilcev in merilno regulacijske opreme:
THYSSEN
4e °*
Je
•HANSA -OLIMP -SELTRON VRŠIMO TUDI VSA MONTAŽNA DELA
eLTeh
Tomazičeva 3, Kranj ® 43 408, 216 365
9.00 Macneil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 10.40 A shop 10.55 Pet minut za film art fest 11.00 Luč svetlobe, nadaljevanka 12.00 Pred poroto, ameriška nanizanka 16.25 Frklja, ponovitev 18.00 Luč svetolobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Jazzbina, ponovitev 19.20 A Shop 19.35 CMT 20.10 Poročila 20.30 Poletni ciklus slovenskega filma: Zarota, slovenski barvni film 22.00 Jazzbina 22.40 Pet minut za film Art fest 22.45 Poročila 22.10 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.35 M ari boro music show 0.06 A shop
R
12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Varno s Triglavom 15.00 Dogodki danes jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informatlvne oddaje RA Slovenija 16.00 EPP 17.00 Novice, obvestila, športni utrinki 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa
KINO, 26. oktobra
CENTER amer. thrill. drama PROSTI PAD ob 16.. 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. drama REKA POJE Ml ob 20. uri
C
u
V
§0|
Trije povozili pešca Šgc
Jesenice - V sredo, 20. oktobra, malo pred osmo zvečer f jw
Krometni nezgodi na Koroški Beli umrl 56-letni domačin' >jt [eder. Pešec, ki je šel od Koroške Bele proti domu na <fl 48, je v križišču neprevidno prečkal magistralno cesto 2. ffij prehoda za pešce. Ko je prišel na sredo voznega pasu, je iz Potokov z osebnim avtom pripeljal Ibrahim Jakupovič z JeS\j Zbil je pešca, ki je padel na pokrov motorja in od tam na nasp(\j vozni čas, kjer je obležal. Takrat je po tem pasu z avtom nC iq pripeljal Marjan Meglic z Brega, za njim pa še Lilijana Cul, Boh. Bele. Prvi je Kedra povozil in ga vlekel še dobrih oserrM metrov po cesti, ko je obležal, pa mu je Čufarjeva peljal«ME fl^
Gospodarska komisija d.d. MERKUR Kranj, Koroška c. 1, objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo rabljenih osebnih vozil in delovnih strojev:
IZKLICNA CENA V SIT
1. LADA 1200, letnik 88, 150.000,00
2. XANTIA 2.0i VSX, letnik 93, karamboliran 750.000,00
3. ZASTAVA JUGO 55 SKALA, letnik 88 140.000,00
4. ZASTAVA 101, letnik 89 160.000,00
5. CITROEN AX, I. 93, še neregistriran, karamboliran 500.000,00
6. viličar Diesel, LITOSTROJ, 12,5 t, letnik 82 1.400.000,00
7. viličar LITOSTROJ, 5 t, letnik 86 800.000,00
8. traktorska prikolica 3 t TEHNOSTORJ, letnik 83 120.000,00
9. traktorska prikolica 5 t, letnik 87 s cerado 180.000,00
10. traktorska prikolica 5 t, letnik 80 200.000,00 in
11. kontejnerska kotlovnica, letnik 1981 420.000,00
Javna dražba bo v sredo, 27. 10. 1993, ob 13. uri na Gregorčičevi 8 v Kranju (spodaj - pred Cimosovim servisom). Pod tč. 11 bo javna dražba isti dan, t. j. 27.10.1993 ob 12. uri v Naklem, pred skladiščem PE 360.
Prometni davek plača kupec in v izklicnih cenah ni računan.
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Varščino v višini 10 % od izklicne cene bomo sprejemali pol ure pred začetkom dražbe. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom. Nakup je po načelu "VIDENO-KUPLJENO", kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec plača kupnino takoj oziroma najkasneje v treh dneh.
Corona d.o.o..
Reteče 4, 64220 Škofja Loka
Na podlagi sklepa Upravnega odbora z dne 19. 5. 1993 objavljamo
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nezasedenega stanovanja
i v prvem nadstropju >kofja Loka.
Stanovanje je trisobno, meri 71,00 m2, št. 7 stanovanjskega bloka Novi svet 9,
Izklicna cena je 4.253.000 SIT.
Javna dražba bo v sredo, 3. 11. 1993, ob 11. uri v sejni sobi podjetja Corona, Reteče 4. Ogled stanovanja je možen v petek, 29. 10. 1993, med 8. in 12. uro.
Na dražbi lahko sodelujejo fizične osebe z državljanstvom R Slovenije in pravne osebe s sedežem v R Sloveniji, ki bodo predložile dokazilo o plačani 10 % varščini od izklicne cene vsak dan pred dražbo, kar dokažejo s 5. izvodom virmana ali blagajniškim prejemkom. Varščino je treba plačati na ŽR 51510-601-42973.
Plačilo varščine bomo kupcu všteli v kupnino, drugim udeležencem pa vrnili.
Kupec mora skleniti pogodbo v roku 8 dni po končani dražbi, sicer varščina zapade. Celotno kupnino pa mora plačati najkasneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe oz. po dogovoru, sicer tečejo zakonite zamudne obresti.
Prometni davek in vse stroške prenosa lastninske pravice plača kupec.
Pooblaščenci pravnih oseb morajo predložiti pooblastilo za zastopanje.
Dražba bo potekala po sistemu "videno-kupljeno".
Komunalno podjetje
"VODOVOD JESENICE", p.o. Titova 49, Jesenice
vabi k sodelovanju ambicioznega sodelavca za
VODJO PRODAJNEGA SALONA PLINSTAL
za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom Od kandidata pričakujemo:
- VI. stopnjo izobrazbe ekonomske, komercialne ali tehniške smeri
- poznavanje predpisov o blagovnem prometu in poslovanju
- poznavanje metod in tehnik uresničevanja prodajne in nabavne politike
- poznavanje osnov računalništva
- aktivno znanje enega tujega jezika (nemško, angleško ali italijansko)
- organizacijske sposobnosti in komunikativnost
- poznavanje materialov s področja hišne energetike
- enoletne delovne izkušnje v komerciali oz. na področju hišne energetike
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje "VODOVOD JESENICE", Kadrovska služba, Titova 45, Jesenice 64270.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem postopku.
TRGOVINA S PREMOGOM
ZAPOGE 40, 61217 VODICE
MUDIMO VAM VEČ VRST PREMOGA
ZASAVSKI TRBOVLJE, ZAGORJE, VELENJE,
KOCKE, OREH, KOSI. PAKIRAN V VREČE 30 kg - Z AS AVi IN VISOKO KALORIČNI ČEŠKI I
- ZASAVSKE KOCKE, I ČEŠKI PREMOG.
HITU A DOSTAVA. MOŽNOST OBROČNEGA PLAČEVANJA % ČEKI
8E PRIPOROČA JERNEJ JERMAN
TEL.: 061/823-585, 061/824-096
termo vol
"TERMOPOL SOVODENJ" predelava plastičnih
mas p.o.,
Koprivnik 50, Sovodenj
Na podlagi Programa lastninskega preoblikovanja družbenega podjetja "Termopol Sovodenj" predelava plastičnih mas p.o., Koprivnik 50, Sovodenj, ki ga je z odločbo št. 12/93 z dne 5.10. 1993 odobrila Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo ter skladno z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetje "Termopol Sovodenj" predelava plastičnih mas p.o., Sovodenj objavlja
PROGRAM
lastninskega preoblikovanja podjetja "TERMOPOL SOVODENJ"
1. Firma in sedež: "TERMOPOL SOVODENJ" predelava plastičnih mas p.o., Koprivnik 50, 64225 Sovodenj. Podjetje je vpisano v sodni register pravnih oseb pri Temeljnem sodišču v Kranju, Enota v Kranju pod številko reg. vi. 1/213/00;
2. Matična številka: 5158010
3. Dejavnost: osnovna dejavnost podjetja je predelava plastičnih mas.
4. Pravna oblika organiziranosti: enovito družbeno podjetje
5. Predvidena lastniška struktura kapitala preoblikovanega podjetja:
- sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 10 %
- odškodninski sklad 10 %
- sklad RS za razvoj 20 %
- upravičenci iz interne razdelitve 20 %
- upravičenci iz notranjega odkupa 40 %
6. Predvideni način oz. kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja:
- prenos 10 % delnic na Sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja
- prenos 10 % delnic na odškodninski sklad
- prenos 20 % delnic na Sklad RS za razvoj za nadaljnjo razporeditev na pooblaščene investicijske družbe
- interna razdelitev delnic v višini do 20 % razpisanih delnic
- notranji odkup v višini do 40 % razpisanih delnic
7. Javni poziv k vpisu in vplačilu delnic
7.1. Interna razdelitev:
"TERMOPOL SOVODENJ" predelava plastičnih mas p.o., Koprivnik 50, 64225 Sovodenj poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojence Termopola, da v 35-dnevnem roku po objavi tega oglasa in poziva v dnevnem časopisju ter na oglasnih deskah podjetij, vpišejo delnice v zameno za lastniške certifikate (I. krog).
če v navedenem roku ne bo vpisanih vseh 20 % delnic, namenjenih interni razdelitvi, kar bo najkasneje v 10 dneh po zaključku vpisnega roka ugotovila posebna komisija, bo z objavo internega razpisa najkasneje v naslednjih 10 dneh začel teči nov 30-dnevni rok za vpis delnic ožjih družinskih članov zaposlenih v Termopol (II. krog).
Če tudi v drugem krogu ne bo vpisanih in vplačanih vseh 20 % delnic, bo podjetje preostanek delnic do 20 % preneslo na Sklad RS za razvoj.
V drugem krogu bo razpis končan pred iztekom 30-dnevnega roka, če bodo pred iztekom tega roka vpisane in vplačane vse delnice iz interne razdelitve.
Podjetje bo delnice vodilo v dematerializirani obliki, udeležencem pa bo izdalo začasnice.Če bo v prvem krogu vpisanih in vplačanih več kot 10 % vseh delnic, bo presežek certifikatov proporcionalno uporabljen za notranji odkup. Delnice, pridobljene iz interne razdelitve, so neprenosljive dve leti po pridobitvi, razen z dedovanjem.
7.2. Notranji odkup:
"TERMOPOL SOVODENJ" predelava plastičnih mas p.o., Koprivnik 50, Sovodenj poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojence podjetja, da pristopijo k progamu notranjega odkupa in vpišejo ter vplačajo delnice s 50 % popustom skladno spodaj navedenim rokom. Delnice se vplačujejo z gotovino, z morebitnimi presežki lastniških certifikatov iz interne razdelitve, vrednostnimi papirji, ki kotirajo na Ljubljanski borzi po njihovem dnevnem tečaju. Delnice, ki ne bodo odkupljene v prvem obroku, bo do končnega odkupa zadržal in z njimi upravljal Sklad RS za razvoj.
Na oglasni deski v podjetju je mogoče videti osnutek pravil notranjega odkupa. Udeleženci morajo podati pripombe na osnutek praivl v roku 15 dni od objave poziva v dnevnem časopisju.
Rok za pristop k programu notranjega odkupa in s tem plačilom delnic notranjega odkupa je 15 dni od dneva sprejema pravil notranjega odkupa. Pravila notranjega odkupa se sprejmejo v roku 30 dni od zadnjega poziva v dnevnem časopisju.
Delnice, pridobljene v okviru programa notranjega odkupa, so dokler program ni zaključen, prenosljive samo znotraj programa, v nadaljevanju pa skladno z določili statuta. Vse delnice so redne, imenske in dajo poleg pravice do udeležbe pri dobičku, pravico do upravljanja in sorazmeren del preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
8. Tako delnice iz interne razdelitve kot delnice iz programa notranjega odkupa, bodo upravičenci lahko vpisovali v okviru zgoraj opredeljenih rokov.
9. Dodatne informacije v zvezi s programom in pogoji vpisa in vplačila so na voljo pri g. Tereziji Zaje, po telefonu 064/695-001.
Letos že štirideset mrtvih
Kranj, 21. oktobra • Vštevši včerajšnji dan je bilo l«'0^ Gorenjskem v prometnih nezgodah mrtvih že 40 ljudi, le dv» r kot lani vse leto. Ker sta pred nami še dva "naporna" meseca vreme, prazniki), bo letošnja žrtvena statistika bržčas bolj črn lanske.
nog. Pešec je umrl. Po oceni policistov pa so vsi trije vozniki ] prehitro glede na vreme in lastnosti ceste.
Kolesar hudo ranjen J dol
Kranj - V sredo ob 18.50 je počilo na regionalki zunaj n^j J^" Drulovka. Janez Bergant iz Mavčič se je s kolesom brez luči p^j «4j od Drulovke proti Bregu, po sredi desnega voznega pasu $ Vfij zanašalo sem in tja. Z avtom ga je dohitel Jožef Jerala z Brei je takoj, ko je Berganta opazil, začel zavirati, vendar nezgod mogel več preprečiti. Zadel je v zadnji del Bergantovega kol(j Berganta je odbilo na pokrov motorja in vetrobransko stekl^v tam je padel na sredo ceste v trenutku, ko je nasproti pnP% Vladimira Pibernik Zrimšek iz Drulovke ter ga zadela. Kole^ so hudo ranjenega odpeljali v Klinični center, zaradi suma vo*" pod vplivom alkohola so preiskovalci odredili pregled krvi
Umrl mesec kasneje t
Kranj - V prometni inšpekciji UNZ Kranj so šele 19. oktJJJ zvedeli, da je 9. oktobra zaradi posledic prometne nezgode r Ekrem Lehč. Ekrem je bil sopotnik v fordu 26-letnega Fikreta Lelića iz Cazina, ki se je 10. septembra pri nadvozu, železniško progo na ljubljanski magistralki pri Drulovki zale1 nasproti vozeči tovornjak. . • H. Jelovčan
Zgoreli je brat
Jesenice - Kriminalisti so prejšnji četrtek zjutraj na pogon>* picerije Oven ob magistralni cesti na Javorniku našli ffl0**,j truplo. Več dni so zaman ugibali, kdo naj bi bil domne^ vlomilec v picerijo, ki naj bi s prižganim vžigalnikom v ste<\ okrog 22.50 povzročil eksplozijo plina, uhajajočega iz &st. jeklenk, ter požar. Zdaj je truplo nesrečneža prepoznano. Cre*j i 29-letnega Bogdana Erjavca z Jesenic, brata lastnika pice*>" f Oven. . • H. J.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ
IZVRŠNI SVET
Komisija za drobno gospodarstvo
RAZPIS
POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA
Objavljen na podlagi 9. člena Odloka o dodeljevanju posoji'.^ pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Kranj sklepa komisije Izvršnega sveta za drobno gospodarstvo.
1. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene:
- nakup in graditev poslovnih prostorov
- adaptacije poslovnih prostorov
- nakup opreme, patentov in blagovnih znamk za opravljanj" dejavnosti
2. Posojila se dodeli:
- samostojnim obrtnikom
- podjetjem v zasebni, mešani in družbeni lastnini . ( Sedež obratovalnice oz. podjetja mora biti na območju obč|P^ Kranj.
3. Za posojilo je namenjenih 2.776.000,00 SIT.
4. Posojilo znaša največ 20 % predračunski vrednost investicije.
5. Doba vračanja posojila je 6 let. ^
6. Obrestna mera za posojila znaša 50 % izhodiščne obre^ mere za investicijske kredite, kot jo ima banka, preko kal* se bodo posojila dodelila. .
7. Vloge se predložijo Skupščini občini Kranj, Sekretariatu 28 gospodarstvo, Slovenski trg 1, najkasneje v 20 dneh od objave razpisa.
8. Vloga mora vsebovati: . $
- naziv obratovalnice oz. podjetja ter ime in priimek osebe, 0] zastopa
- naslov obratovalnice oz. podjetja
- opis in predračunsko vrednost investicije
- višino zaprošenega posojila
9. Vlogi je treba predložiti naslednjo dokumentacijo:
a) dokazila glede namena posojila: J
- pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo* r. gradnji in adaptaciji poslovnih prostorov gradbeno dovoljuj oz. priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, iz)* lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli na.1^ ravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti skle^J* najmanj za dobo vračanja posojila
- pri nakupu opreme, patenta in blagovne znamke predrac ali račun oz. kupoprodajno pogodbo
b) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov
10. O dodelitvi posojila bo odločal Izvršni svet SkuP*jj9| občine Kranj v 30 dneh od dneva poteka roka za predloPaj vlog. Sklep Izvršnega sveta bo posredovan vsem vlagater najkasneje v osmih dneh po prejemu.
Številka: 403-019/90-01/1
Datum: 18. 10. 1993
Predsednik kom'*1
Stane Vreček, I.r-
HELENA JELOVČAN
"Papirji'' iz Davidovega muzeja v osmošolskem učbeniku zgodovine
<ž!gnja vas. 22. oktobra - Letošnji osmošolci so pouk ^S^ovine začeli z novim učbenikom, ki sta
ga
r^feaja Branimir Nešović in dr. Janko Prunk. •<ggnik v šestih poglavjih z več temami in podtema->Uforavnava 20. stoletje, od prve svetovne vojne do >1^gdno trajajočih razprtij na Balkanu, območju j<S£tenje Jugoslavije. Za razliko od starih učbenikov SH2vi zanimiv predvsem zaradi nepristranskega
^S^pvinskega pogleda na domača dogajanja v j^flLsvetovni vojni in po njej. Skozi knjigo se kot jpšžžLnit vleče z dokumenti ilustrirana življenjska ^Sjačevljarja Martina Šifrerja iz Podgore v Poljanski
&l
IDLBranimir Nešović si je dokumente sposodil v >^gju 14-letnega Davida Jenka iz Podgore, Sifrerje-^9l£ranečaka. sedmošolca v gorenjevaški osnovni
novega učbenika ,v uvodu med drugim Tguala: "Pri oblikovanju tf'ge sva težila k temu, da ya temo začela z virom, 'Prav morebiti zadeva ?0V> ki je zajeta šele na
J'ela poudariti vlogo zgo-iynskih virov, ki je v "fovn/ SoU večkrat zanesena. Da bi to področje 'k°liko bolj približala t"\eem, sva v slikovno fffivo vključila izseke iz $9**Ja Martina Šifrerja LudS°re v Poljanski 7~"J,'> seveda, kolikor sva h* laltko dokumentirala... ^enci lahko pod učitelje-i'w m*ntorstvom pripravi-\L& ono dokumentarno Y«divo iz svojega okolja, ?*r jim utegne približati ?e*°de zgodovinskega deta °°V kot samo delo z viri."
David Jenko
se je izučil za čevljarja, v Podgoro pa se je priženil. Žena je mlada umrla, otrok nista imela. Ko so 1945. leta maminega očeta, mojega deda, ubili, je stric Martin komaj dveletno mamico in njeno še mlajšo sestrico vzel k sebi. Hiša je stara več kot dvesto let. Mi živimo v novi poleg stare." Stare hiše so običajno polne skrivnosti.
Je taka tudi stričeva? "Tudi. Podstreha je bila pol-
jv5av'4 kako te je Branimir fovič sploh "našel"?
U^jegov sin je moj sošolec, mu je povedal, kaj imam
doma, tako se je napletlo, da me je obiskal. Posodil sem mu listino o zaplembi stričevega radijskega aparata med vojno. Kasneje ie spet prišel in pogledal, kaj bi se dalo porabiti za učbenik. Posneli so kapelico, ki jo je dal postaviti stric, preslikali skice zanjo in nekatere druge stričeve osebne dokumente."
Učbenik gotovo imaš, kakšen se ti zdi?
"Branimir Nešović mi ga je podaril, ko je izšel, ponosen sem, da so v njem tudi naši dokumenti. Učbenik se mi zdi zanimiv, privlačen, je pisan v razumljivem jeziku, mislim, da se bo prijetno učiti iz njega."
Imaš rad zgodovino?
"Ne vso, zanima me zlasti srednji vek in čas od prve svetovne vojne naprej."
Bogastvo podstrešja
Kdo je bil Martin Šifrer?
"Martin je bil mamin stric. Doma je bil v Oselici, v Žireh Del bogate muzejske zbirke.
Minka Kokalj. učiteljica zgodovine v OS Žiri, mentorica zgodovinskega krožka: "Ko sem si ogledala Davidov muzej, sem bila iskreno presenečena, kaj vse Je fant pri teh letih zbral In da ga to sploh zanima. Rada bi imela takšnega učenca. Dobro bi bilo, Če bi se usmeril v študij zgodovine. Njegovim zbirkam namreč manjka strokovna roka, treba bi jih bilo tudi primerno zaščititi. Nekateri dokumenti imajo precejšnjo zgodovinsko vrednost. Z učenci našega zgodovinskega krožka bomo v tem šolskem letu muzej v Podgori obiskali, pripravljeni smo mu tudi pomagati, če bi se David sam lotil kakšne raziskovalne naloge."
na zanimivih stvari, starine so bile tudi po sobah,omarah, skrinjah. Martin Šifrer je cenil starine, kaže, da so jih shranjevali tudi že pred njim, nihče pa jih ni sistematično urejal."
To si napravil ti?
"V šestem razredu sem si za mislil, da bi napravil muzej. Prijatelj Tibor Kokalj mi je pri
Kaj je storilo predsedstvo':
?
H» c ** *e Pre<* k" ODravna' ttyj, Skupščina občine in do
°dki ^rner zavzela odločno
V'^'/no stališče.
fflrijem seznanjanju o re-
*Qsbl *n namerah, ki so v
«...
Pofjotiu s skupščinskim skle-iir*' Je ponovno prišlo do v l vznemirjenja in reakcije KQU občini.
Poskusu, da javnost sez-ha tudi s stališči in početji IjudJf^Hski ravni, pa se med (T g Vseeno razširjajo govor-<l Predsedstvu in meni kot niku podtikajo namene,
iku ^ 01 bili v nasprotju s O^?"1 skupščine. H\Qt ^ najprej opazim, da Prt(tl*0rnu ni jasno, kaj je p<j ^eastvo skupščine, čemur ktatf ni treba čuditi. Vseeno **Uma- razlaSa- Predsedstvo *k£lčJne naj bi bil nekakšen *tslnl,.nski koncentrat, ki ga Pred 9° Predsedniki in pod-lborSedniki skupščine in treh >iov °X' Skupaj torej osem čla-\>q ' Vedno je na seje predsedst-kvrs ien tudi predsednik iodeilega sveta, ki na sejah Pre(jUJ'' Čeprav uradno ni član Ve'ov / Predsedstvo je pos-hcu L or8.an> ki se v tem *HQ skupščine sestaja pravilo-\ t* at Pred vsak° skupšči-*etn°rfj Približno enkrat me-• 'Zven tega skupščinskega
ritma pa samo ob posebnih priložnostih. Take, dodatne, seje sem skliceval v času vojne, v zadnjem mesecu pa dvakrat.
, .Prvič pred mesecem dni, zaradi namer ministrstva. To želim posebej poudariti. Predsedstvu je bilo očitano, da ne opazi novih dejstev, povezanih z namerami republiške vlade. Tistim, ki tako očitajo, smo brez koristi skušali pojasniti, da je bilo predsedstvo ravno zaradi novih namer sklicano, na sejo je bil povabljen minister Jazbin-šek, ta se je seje udeležil skupaj Z državnim sekretarjem dr. Tauzesom. Na tej seji predsedstva sta nam zagotovila, da namer, ki so bile izrečene v medijih, še ne moremo jemati za dejstva, ki bi terjala takojšnje reagiranje. Programov prestrukturiranja vlada oziroma ministrstvo še nima pripravljenih in jih letos tudi še ne bosta imela, pojasnila pa sta razloge, ki so jih vodili do ugotovitve, da je lokacija nekdanjega rudnika urana z vso svojo infrastrukturo bolj primerna od vseh drugih v Sloveniji. Ker sta obenem obljubila tudi takojšnje in sprotno obveščanje o vsakršnih zadevah, ki bi zadevale občino in ker smo ju ob tem ponovno spomnili in opomnili
na omenjeni sklep skupščine, je predsedstvo ugotovilo, da (zaenkrat) ni novih dejstev, ki bi zahtevala ponovno obravnavo in morebitno spreminjanje dosedanje odločitve. Zato je takrat tudi menilo, da ponovni "ne" ni nič bolj učinkovit kot že izrečeni "ne" in v teh razmerah tudi referendumski "ne" še ni potreben. Predsedstvo pa se ni strinjalo z zahtevo, po kateri naj bi Ločani ministrstvu, ali komu drugemu, prepovedalo misliti. Ministra smo samo opozorili, da bo moral pri vsakem projektu, ki bo imel učinke na življenje v naši občini upoštevati omenjeni skupščinski sklep, zato je nespametno vlagati večje napore in sredstva v projekte, ki bi imeli za posledico konflikt s skupščinskim sklepom.
Še enkrat sem v zadnjem času sklical predsedstvo. Zaradi rednega skupščinskega dela ga ni bilo mogoče sklicati septembra, ko je bila načrtovana redna seja. Gradiva predlagatelj ni pripravil, ni povedal zakaj, ni povedal, kdaj ga lahko pričakujemo! Ker gradiva ni, bližal pa se je tudi skrajni rok za predložitev gradiva za oktobrsko sejo, sem se odločil, da ponovno izven rednega skupščinskega dela na predsedstvu obravnavamo opo-
Obnovijena kapelica, Id jo je dal 1954. leta postaviti Martin Šifrer in je zajeta tudi v novem učbeniku zgodovine za osmi razred osnovne iole.
tem veliko pomagal. Je pa še precej predmetov in papirjev, s katerih bo treba obrisati prah."
Hiša muzej
Stara hiša je ie sama po sebi muzej, kaj vse zanimivega pa je v njej?
"Žal hiša ni več povsem izvirna; iz črne kuhinje so kasneje speljali dimnik, streho nekoliko spustili, na dveh straneh zamenjali okna. Pred tednom dni smo pročelje hiše na novo prebehli, pobarvali okenske obrobe, da je čim bolj verna podobi izpred stoletij.
V sami hiši je šest muzejskih prostorov. V črni kuhinji so stare posode in burkle, pripomočki za žganjekuho, v "hiši" je stara krušna peč, miza, skrinja, 150 in 200 let stari uri, citre, knjige, star brivski pribor, stenske slike, svečniki, kolovrat, star radio, slušalke radia, ki so ga stricu Martinu vzeli, skratka, vse izgleda tako, kot bi ljudje iz nekega minulega časa še živeli v njej. V hiši sem uredil tudi spominsko sobo Martina Šiferja in drugih sorodnikov ter znancev, v četrti sobi so čevljarski kotiček, stara posoda, družinske fotografije, v peti stare razglednice in knjige -najstarejša med njimi sta molitvenika iz 1842. in 1846. leta -razstavil sem tudi mizarsko in kovaško orodje, stare zemlji-vide, dokumente, omare, ki jih je izdeloval mamin oče, kovance in bankovce, fosile, prav vsega ne morem našteti."
zorilo zdravstvenih delavcev naše občine zaradi katastrofalnega zdravstvenega stanja. Predsedstvo je podprlo predlog, da mora občina na opozorilo reagirati in bomo na skupščini odločali o tem, ali bomo zdravstvene delavce pozvali, da dostavijo konkretnejše podatke, po možnosti opozorijo na povzročitelje oziroma krivce ter morebitne ukrepe za izboljšanje stanja. Tik pred to sejo predsedstva (7.oktobra je bila dostavljena zahteva 21 delegatov po sklicu izredne seje skupščine, dospelo pa je tudi gradivo za redno sejo. Predsedstvo se je odločilo, da zaradi kasneje dostavljenih zadev skliče ponovno sejo čez nekaj dni, da se bodo imeli člani čas z gradivom seznaniti. Na tej seji predsedstva (12. oktobra) nam je svojo prisotnost ponudil tudi minister Jaz-binšek. Za njegovo pripravljenost sem se mu najprej zahvalil, šele na željo V. Demšarja smo njegovo ponudbo sprejeli. To omenjam namenoma. V časopisu se namreč bere: seja ni bila odprta za javnost, že drugič zapored je na seji sodeloval minister M. J.
Bralec upravičeno pomisli na zarotniško delovanje predsedstva
Naj tako ne misli. Zakaj? Še nobena seja predsedstva ni bila zaprta za javnost. Še nobena pa tudi ni bila odprta. Seje predsedstva so vedno bile in bodo ostale, dokler se morda ne dogovorimo drugače, seje, na katere so vabljeni člani predsedstva in poleg predsednika izvršnega sveta samo v redkih
Martin Šifrer je 19S4. leta, nekaj pred svojo smrtjo, dal ob cesti proti Žirem postaviti kapelico. Zdaj je obnovljena, ob njej si postavil tablo z napisom muzej. Kako ga najti?
"Pri avtobusni postaji v Podgori se zavije desno. Najprej je kapelica, kakšnih 30 metrov stran še naša stara in nova hiša. Kapelico so ob gradnji ceste prestavili."
Pa ima tvoj muzej tudi obiskovalce?
"Težko rečem, koliko ljudi si
ta je že ogledalo, gotovo več ot sto. Največ prihajajo nepoznani ljudje, turisti in tudi že taki, ki so jim za muzej povedali znanci. Če mene ni doma, jim muzej razkaže ati, ki je že upokojen. Vstopnine ne zaračunavam."
Kaj pa sošolci, učitelji, kustosi?
"Teh še ni bilo veliko. V lanskem šolskem letu sem imel na obisku šolski turistični krožek, prišel je tudi ravnatelj z ženo, ki v žirovski šoli vodi zgodovinski krožek, obljubila je, da bo pripeljala svoje učence. V naši šoli zgodovinskega krožka še ni. Rad imam, če kdo pride, rad bi pričakal tudi katerega od kustosev."
Nameravaš študirati zgodovino?
"Ne, verjetno ne, nisem se še odločil."
primerih tudi kak drug razlagalec pomembnejše in aktualne problematike. Predsedstvo tudi ni organ, ki bi sprejemal pomembnejše sklepe, predsedstvo je predvsem posvetovalni organ. Z inforamcijami o dogajanju na predsedstvu pa smo novinarjem na njihovo željo vedno postregli. Še nikoli na predsedstvu nismo obravnavali gradiva, ki bi imelo oznako zaupnosti.
Predsedstvo se je odločilo, da prednostno obravnava zahtevo 21 delegatov in da 25. oktobra namesto redne skličemo izredno sejo z eno samo točko dnevnega reda: "Informacija o (neizvajanju Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v RUŽV in o namerah Vlade in Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije v zvezi z RUŽV." Tako je v imenu 21 predlagateljev zahteval V. Demšar. S tem je bilo treba gradivo za redno sejo odložiti za kasneje. Prvi možni termin je 8. novembra, ko bomo skušali nadaljevati z rednim delom, zlasti z najpomembnejšo točko od vseh, kar smo jih v tem mandatnem obdobju obravnavali: zdravstveno stanje v naši občini. Po mnenju predsedstva bi ta zadeva morala imeti prednost pred zahtevo 21 delegatov, rezultat te zadeve bi šele podal utemeljene razloge za morebitni razpis predlaganega referenduma.
Toliko, na kratko, kolikor je mogoče, o delu predsedstva v zvezi s trenutnim stampedom v občini. Tisti, ki širijo neulemel-. jene govorice o delu predsednika in predsedstva, ta razlaga ne
bo pomagala, tudi na odkrit pogovor ne bodo prišli, svoje klevete bodo neumorno trosili naprej. Tule bi želel še enkrat odgovoriti tistim, ki bi želeli omejevati pooblastila predsedstva in predsednika glede tega, kako bomo izbirali partnerje za razgovore. V opozorilu piše dobesedno:
"S katerimi pooblastili se organi občine oz. posamezniki dogovarjajo s predstavniki ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora o možnosti uporabe RUŽV za skladiščenje različnih odpadkov, glede na dejstvo, da niti krajani KS Gorenja vas, niti občani občine Škofja Loka doslej niso imeli možnosti izraziti svojega mnenja do teh vprašanj'" Je komu potreben komentar? Morda bo koga zanimalo tudi to, da so že davno potekli roki za pripravo gradiva, ki bi ga skupščina potrebovala za obravnavanje pomembnih vsebinskih zadev. Vsi znaki kažejo na to, da tega pripravljala niti ne nameravajo pripraviti. Tu bo skupščina morala pokazati svojo kvaliteto, moč in oblast. Tu, na tem področju in ne v jalovem ponavljanju že izrečenih sklepov po maniri cmeravega deteta ali, kot je bilo slišati v javnosti, loška skupščina je bila primerjana z mlinom, kjer je eno in isto treba povedati trikrat, Ločani pa z ovcami, ki greoo molče v zakol.
Loška skupščina ni mlin in Ločani nismo ovce.
Predsednik Skupščine občine škofja Loka Peter HAVVLINA
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
MNENJA IN KOMENTARJI
KOMENTAR
MJt' M, «B E> I-t I. *«. ■
T  O   I~I  >V it
»-s- U I-S. o -v i cz. ./v
Vse osvoboditve Žirov
"Zgodovinsko važni dogodki so sledili eden drugemu. Sokol ni zamudil nobenega! Slovesno je sprejel srbsko konjeniško posadko, kateri je poveljeval kr. potporučnik g. Košta Mišić. Je
bilo to prvič, ko so mogli Žirovci pozdraviti hrabro kr. vojsko Srbov, ki je pripomogla Slovencem izpod nemškega nad tisočletnega robstva. Prihod omenjene kr. srbske konjenice ie bil za Žiri tako ogromnega pomena, da se more reči le: ako bi je ne bilo, bi Žiri zasedli Italijani in meja Jugoslavije bi v žirovski občini tekla po grebenu Žirovskega vrha. Hrabri in požrtvovalni kr. srbski vojski dolgujejo Žirovci hvalo, da so ostali ie 1918 obvarovani
Italijanov..."
Navedene besede so iz Kronike žirovskega Sokola in pričajo o tem, da je vsaj del Zirovcev leta 1918 doživljal konec Avstro-Ogrske kot osvoboditev - ne glede na dejstvo, da se je ta za marsikoga že čez nekaj let sprevrgla v novo, jugoslovansko služnost. Drugo osvoboditev izpod nemškega "robstva" so Žirovci doživeli 23. oktobra 1943, ko se je nemška žandarmerijska posadka umaknila v Gorenjo vas. V spomin na ta dan praznujemo Žirovci že 50. leto svoj krajevni praznik. Tudi letos, čeprav mogoče zadnjič? Nekateri namreč trdijo (bojda iz lastne izkušnje), da se je onega jesenskega dne začelo obdobje skoraj polsto-letne služnosti komunizmu, ki naj bi se končalo šele z "osvobodilnimi" volitvami spomladi 1990. In v isti sapi dodajajo, da se "rdeči" še zmeraj držijo na številnih položajih, osvojenih in zasedenih ie od 1943 oz- 1945.
Žirovci so torej v tem stoletju doživeli osvoboditev vsaj trikrat; enkrat eni, drugič drugi, tretjič tretji, vsakič pa večina. Tako ni čudno, da so se nedavno v razpravi o preimenovanju ulic odrekli Trgu osvoboditve in ga preimenovali v Trg svobode. Svoboda je univerzalni pojem, tako širok, da ga priznavamo vsi. Osvoboditev pa je to, kar pomeni, le za nekatere, za druge pa nova služnost; je potemtakem izrazito subjektivni pojem.
Miha Naglic
Ozrimo se še enkrat na 23. oktober 1943. Kaj se je tedaj v resnici zgodilo? Nemci so spoznali, da bi zaradi naraščanja moči partizanskih enot (po kapitulaciji Italije) potrebovali v Žireh veliko močnejšo posadko. Ker pa so svoje vojake bolj potrebovali drugod, zlasti na vzhodni fronti, so omenjenega dne "pospravili" za seboj in se z obilnim plenom umaknili (ne zbežali!) iz Žirov. To - umik okupatorja - je zgodovinsko dejstvo in to ne more biti sporno. Sporen je spor med Žirovci samimi, ki je bil spočet že pred vojno in je dolgo tlel ter dosegel svoj vrhunec maja in junija 1945, s pobojem 105 domobrancev iz žirovske občine. Ta spor se je zaostril že naslednjega dne, ko so Žirovci ustanovili prvi narodnoosvobodilni odbor (NOO) na Gorenjskem in tako postavili novo,
"ljudsko" oblast. (Dedič le-te je v nekem smislu tudi še sedanji svet krajevne skupnosti, saj vmes ni bilo neke izrazite dis-kontinuitete.) "Samozvane", "boljševiške" oblasti v času njenega nastanka nekateri niso priznali in so to drago plačali. Večina pa nas je ■ resnici na ljubo - posebno v desetletjih po vojni, ko je kraj doživel neslu-teni gospodarski in socialni razvoj (političnega in kulturnega pa, žal, v manjši meri), novo oblast dejavno ali vsaj trpno priznavala. Tudi to je zgodovinsko dejstvo.
Kaj tedaj: praznovati ali ne? Moje mnenje je tako: krajevni praznik v spomin na 23. oktober 1943 naj ostane. Žirovsko praznično obdobje pa se lahko po svoje nadaljuje še v dneh 25. oktobra, ko goduje sv. Krišpin, patron čevljarjev in 11. novembra, ko je god sv. Martina, zavetnika žirovske župnije. V teh dneh se spominjamo preteklosti, pogledamo v prihodnost in se veselimo sedanjosti. Tako so zapisali Žirovci v vabilu na prireditve ob svojem krajevnem prazniku. Vabijo Vas, da se jim pridružite.
Čemu bi razbijali stare, v toku zgodovine preverjene "posode" svobode. Poskrbimo raje, da se bo o sv. Martinu vanje vedno znova nateklo novega in dobrega vina!
Morala "pokopala" skupščino?
Čeprav bi bilo (glede na dnevni red), realno pričakovati, da se bo radovljiška občinska skupščina na zasedanju v sredo največ ukvarjala z blejskimi razbremenilnimi cestami in z zakonoma o lokalni samoupravi in o upravnih okrajih, je bilo osrednje vprašanje, ali dati soglasje k imenovanju Vlada Kovača za ravnatelja blejske osnovne šole ali ne. Dobre poznavalce razmer v občini to ni presenetilo, saj so "razrešitve in imenovanja" in podobne "kadrovske zadeve" pogosto glavne občinske teme, ob katerih ne gre le za različna mnenja, ampak predvsem za prestižni politični strankarski boj.
Skupščina je enkrat že zavrnila Kovačevo kandidaturo za ravnatelja, na zasedanjnu v sredo je to storila še drugič. Če smo realni, je bilo glede na razmerje politične moči predvsem v zboru krajevnih skupnosti to tudi pričakovati, vendar je bolj kot sam izid glasovanja pomembno to, da so skupščina oz. njeni posamezni deli in funkcionarji šele ob "primeru Kovač" sneli tančice z obraza in pokazali pravi obraz. Težko si je razložiti, zakaj je predsednik skupščine na sejo sveta blejske šole, na kateri so razpravljali o kandidatih za ravnatelja, poslal kot predstavnika občinske skupščine kar predsednika socialdemokratske stranke, ki je na seji po spletu okoliščin razdelil le stališča desnih poslancev, in težko je pristati na argumentacijo, da predsednik tistega dne na hitro ni mogel dobiti nikogar drugega kot prav njega. Ob tem, da so člani svet poznali izid prvega glasovanja v skupščini, bi bilo tudi težko predstaviti (enotno) stališče skupščine, ampak bi ob veliki razcepljenosti skupščine lahko predstavih le
Cveto Zaplotnik
različna stališča političnih strank ali celo različna stališča skupščinskih zborov. In zakaj sploh je bilo treba pošiljati na sejo sveta predstavnika občinske skupščine, ko pa ima občina v njem že tri legalno izvoljene (imenovane) predstavnike? Ali ni to svojevrstna nezaupnica tudi tem članom?
Ker ima Kovač večinsko podporo kolektiva šole, sveta staršev, treh krajevnih skupnosti, sveta šole in pozitivno mnenje zavoda za šolstvo, je bilo obrobnemu poznavalcu dogajanj težko razumeti, zakaj del skupščine tako izrecno nasprotuje Kovačevemu imenovanju za ravnatelja. Ob tem, da so njegovi "nasprotniki" v skupščini odločno zavračali, da razlogi niso politični (Kovač je bil nekdaj sekretar občinskega komiteja ZK in tudi zdaj je med prenovitelji), so na zasedanju v sredo razkrili ozadje, glavni argument, "skrite karte"... Kovač naj bi se bil pregrešil zoper moralo, kar naj bilo za ravnatelja, ki mora biti zgled odraščajočemu rodu, nesprejemljivo. To "skrito karto", ki zadeva osebno in zasebno ravnateljevo Življenje, je odkril kar sam predsednik skupščine, in to javno in ne da bi kočljivi del zasedanja zaprl pred javnostjo.
Kandidat za ravnatelja, ki je šele po drugem glasovanju v zboru krajevnih skupnosti dobil pravico, da na očitke spregovori skupščini, je predsednikov nastop označil za obrekovanje in zagrozil tudi s civilno tožbo na sodišču.
Naj bo tako ali drugače! Sredino zasedanje radovljiške skupščine je pokazalo, da nekatere stranke vnašajo v "politični marketing" nove oblike delovanja in da pri kadrovskih zadevah ob vseh vrlinah postajajo najpomembnejše moralne. Iz tega izhaja tudi droben nasvet vsem, ki v radovljiški občini Se nameravajo kandidirati za javne in druge funkcije: ne kandidirajte, če ste se že kdaj pregrešili zoper moralo in moralne "postave"!
Ob tem, da je po glasovanju o Kovačevi kandidaturi za ravnatelja del poslancev protestno zapustil zasedanje občinske skupščine (nekateri so ob odhodu tudi izjavljali, da jih na zasedanja ne bo nikdar več), je mogoče sklepati, da morala ni "pokopala" samo Kovača, ampak celotno skupščino. Če bodo poslanci uresničili grožnje, potem je težko verjeti, da bo skupščina do novih volitev še kdaj polnoveljavno zasedala oz. da bo zbor združenega dela še kdajsklepčen. Ob samohvali, kako pametno in brez afer deluje radovljiška skupščina, se zastavlja vprašanje, ali si je samo zaradi morale splačalo zaplesti in otežiti nadaljnje skupščinsko delo.
MIKE'S
SPORT FASHION
PROTI VETRU
Mreža v ljubljanjski megli
Ni ravno dolgo tega (dobrih pet let), ko je v Kranju na ravni občinskih oblasti obstajat elaborat projekta Mladinskega kulturnega centra, ki bi se mu odmerilo mesto v kletnih etažah nove poslovne zgradbe nasproti občine, zraven gimnazije. Center naj bi vseboval koncertno dvorano, dvorano za kinotečne projekcije, dvorano za mladinske konference, simpozije in kongrese, prostor za gostinske dejavnosti in podobno. Predlagatelj je bila takratna ZSMS in vse skupaj sploh ni izgledalo tako brezupno. Medtem se je seveda marsikaj spremenilo. Danes je na mestu projektirane poslovne zgradi11 parkirišče, ZSMS ne obstaja več, pa tudi mladinske kulture v Kranju skoraj ni vet
Mreža za Metelkovo
Najprej malce osvetlitve za morebitne nevedneže, kdo so člani mreže, kaj hočejo in zakaj to hočejo.
Strukturo mreže sestavlja ustvarjalni potencial, nosilci že uveljavljene umetniške kulture, tiste, ki se je nemogočim razmeram navkljub uspela razviti. Zastopan je širok spekter kulture od slikarjev, kiparjev, glasbenikov, do gledaliških skupin, založniških dejavnosti in filmske produkcije. Naštevati vse bi bilo verjetno dolgočasno in nesmiselno, dejstvo, ki naj bo zagotovilo legitimnosti njih početja, je njihovo delo in to ni zanemarljivo, saj so samo v sezoni 1991/92 sodelovali pri realizaciji 5 filmov, 7 plošč, 11 videofilmov, 12 knjig, 79 predstav - projektov, organizaciji 113 koncertov in 168 razstav. S precejšnjim delom naštetega so predstavljali in promovirali Slovenijo v tujini, v okviru Mreže pa potekajo tudi številne izobraževalne dejavnosti, tečaji, predavanja, izhajajo tri revije in še kaj bi se našlo.
Vsa ta dejavnost je naravnost osupljiva, če vemo, da je 50 odstotkov članov brez prostorov, 50 odstotkov pa se jih stiska v neprimernih, in če imamo v mislih dejstvo, da je večina pobud in potencialov zatrta ravno spričo pomanjkanja osnovnih možnosti - prostorov. V smislu revitalizacije mestnega jedra in bivše kasarne si je zastavila Mreža cilj ustvariti center, inkubator kulturnih dejavnosti na prostoru, ki ga danes zaseda. Pogajanja za odobritev lokacije so bila spričo nepripravljenosti mestne vlade na dialog neuspešna in tako se je realizacija projekta odlašala, v treh letih, odkar je JLA zapustila prostore (spomnimo se, okupatorska JLA je bila pregnana iz vojašnice z metodo, ki jo prakticira mestna vlada tudi danes proti Mreži - Z odklopom elektrike in vode), so bili ti prepuščeni zobu časa. In ko se je v popolni nejasnosti glede lastništva sedmih zgradb začelo rušenje, je bilo jasno, da ima mestna oblast, na čelu z gospo-
dom Vidmarjem, lastne interese, ki ji preprečujejo kakršenkoli dialog z Mrežo, ki ji je bil prostor že zdavnaj dodeljen in tako so začeli enostransko izsiljeno akcijo zasedbe. Ker so državne strukture na ravni mesta .očitno blokirane in onemogočene, saj z uradne strani ostaja vse nejasno, ne ve se niti, kdo je trenutni legalni lastnik, ali obrambno ministrstvo ali Mesto Ljubljana, je ostala vsa pobuda na strani civilne družbe, strank opozicije v skupščini mesta in medijev. In ti so očitno vsi dobro poprijeti, saj je stvar že na meji medijske afere, če ne vsaj velikega škandala mestne vlade in daje celotna podoba vtis, da je zmagovalec jasen, še posebej, ker so reakcije in izjave mestne vlade vsakič protislovne brce v temo, pred odkrito konfrontacijo s predstavniki Mreže pa se tako skrivajo.
Zanimiv je, naprimer, odgovor Vidmarja na medijsko podporo, ki jo prejema Mreža za Metelkovo v teh dneh. Ta je bil v obliki kratke izjave objavljen v Sobotni prilogi Dela (Delo, 25. septembra).  V njej je navedel
fospod Vidmar zneske dotacij, i jih namenja Mesto alternativni kulturi in ta mimogrede znaša manj kot petdesetino sredstev, ki jih mesto sicer namenja kulturi. Ta znesek se zdi gospodu Vidmarju še prevelik, saj bistroumno definira alternativno kulturo kot tisto, ki je od institucij in sofinanciranja neodvisna in še bolj duhovito ugotovi "V nasprotju z zahodom, na katerega se nekateri sklicujejo, kadar jimto koristi, je naša alternativna kultura dovolj dobro financirana." Svojo izjavo zaključi predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane z otožno ugotovitvijo "Ali ni žalostno, da tisti, ki dobiva, graja tistega, ki daje...".Samo ta zadnja izjava je dovolj, da razberemo, v kako ubogih rokah je mesto Ljubljana z vodstvom gospoda Vidmarja. On si vendar predstavlja, da so to njegova sredstva, da je on tisti, ki daje in ne družbeni proračun, iz katerega sicer tudi sam pre-
jema zaslužek za "kakovostno delo. i
V treh tednih, ki so potekli o* zasedbe, je bilo izvedenih y različnih prireditev, Mre™ vztraja in upajmo, da ne br(' zuspešno, saj ni zgolj inkubato ljubljanske kulture, temveč r pomembna za širši slovenj prostor. Poleg tega pa bo usp& na razrešitev tega projekta ze'*' na luč ostalim mreŽ<*"[ (Maribor, Ptuj), ki so Že v pogonu in morebitnim novoftf' talim pobudam, morda tudi Kranju.
Kranjska mreža
V Kranju je sicer v fazi forrrUf' anja koordinacija, ki jo sestay jata zaenkrat društvo "Gled&' lišče, lutke, glasba" in Klf. študentov Kranja, ki je za™ akcijo s podpisovanjem javi*, peticije za kranjski mladini kulturni center že lani. Dejs^0 je, da delujočih skupin - akterji kranjske alternativne kulture " veliko oz. jih skoraj ni in bo * koordinacija v svojih naprezal' jih skromnejša in tudi prosto^' ko manj zahtevna, a pTi> navedeno dejstvo je pravzapra ravno posledica neobstoj* kakršnegakoli prostora za dela' vanje. O kranjskih oblasteh m tem mestu ne bi govoril, Pri' dlagam pa jim, da so v kom frontaciji s kranjsko "Mrežo kulturnejši in komunikativne!" od ljubljanskih, saj bi to prihr* nilo mnoge nevšečnosti, ki M doživljajo in jih še bodo akte*} dogodkov v Ljubljani. Kro0 bi v trenutnih razmerah zadaj' čala lokacija z večnamens}. dvorano, ter nekaj manjši prostori za galerijsko in klu™' ko dejavnost in podobne k0' morne aktivnosti. Tak, primerjavi z ljubljanskim ok?*1 jen center, bi omogočal redi umetniško promocijsko dej^ nost, ta vzgojo kulturne publf in posledično kreativne mladU' ki ne hodi v prostem času vel' trenirat ali pa popivat. VsaiL Kranj lahko in mora ponUfn populaciji, ki tu odrašča, prede ta potone, pobegne ali pa pr( prosto ostari.
Uroš Koreni**
,01
težki U te,
OTf
k
»fini In
Ste
PREJELI SMO
Še enkrat Valuk
Da ublažim uničujočo sodbo o poslovanju turistične agencije Valuk, dajem kot udeleženka izleta Lvov - Moskva - St. Petersburg - Helsinki dne 30. julija 1993 (za 11 dni) in ceno 460 mark naslednji komentar:
Spodrsljaj firme je bila obljubljena večerja v Budimpešti, o kateri pa vodič Marko ni nič vedel, ker ni videl prospekta. Ogorčenje je bilo razumljivo, ker smo imeli pred seboj 30 ur neprekinjene vožnje preko mejnega prehoda Čop v Lvov, s seboj pa ne zadosti hrane.
Spominjam pa se, da smo dobili v Lvovu luneh paket, ki je bil tako obilen, da sem v Peters-burgu v dvakrat nesla ptičem v park veliko kruha in salame.
Na povratku iz Petersburga pa je bil paket res skromen. Spalnik je bil za ruske razmere kar vzdržen, posteljnina je bila oprana, seveda ne bleščeče belo, nismo pa imeli v našem kupeju stenic in ščurkov.
V Helsinke smo se vozili 5-6 ur in si ogledali mesto v glavnem iz avtobusa, čas pa je bil tudi za ogled bogatega helsinškega trga, pristanišča in trgovin.
Imela sem priložnost malo več se pogovarjati z našim vodičem Markom, ki mi je povedal, da je Živel 2 leti v Moskvi, kjer je študiral.
Za razmeroma nizko ceno aranžmaja smo videli iz vlaka Lvov - St. Petersburg, prostranstvo ruske zemlje, kar nam bi bilo nemogoče iz letala.
Lansko leto sem potovala z veliko bolj priznano organizacijo, pa so na prvih sedežih sedeli otroci, čisto na zadnjem (5 sedežnem) pa je v sredini dobila prostor oseba, ki se ni imela kam nasloniti po celonoč-ni vožnji, medtem ko je možakar pred njo imel na sedežu poleg sebe kovček, iz katerega je jemal predvsem pijačo, pa vodič ni nič interveniral, pa tudi nisem zasledila, da bi se kdo pritožil v časopisu.
Ada Gašperič Kranj
Opravičilo kranjske televizij TELE-TV
V torek, 18. oktobra 1993, j*E v Gorenjskem glasu objavi)* članek o okrogli mizi Slovens* nacionalne stranke. Skrorfll udeležba je bila verjetno upr^ vičenopripisana tudi dejstvu,J*, kranjska lokalna TELE-} kljub dogovoru ni predvaja obvestila o okrogli mizi- )0. Članom in simpatizerjem venske nacionalne stranke, %° podu Jelinčiču, organizatorje" okrogle mize in predvsem vs^ zainteresiranim za udeležbo 11 okrogli mizi z gospodom Z"]'■ gom Jelinčičem se ob tej ?p ložnosti iskreno opravičuje111 ' Obvestilo o okrogli miz1 ' izpadlo zaradi tehnične nap^ Slovensko nacionalno stran* smo tudi v predvolilnem °« dobju predstavili, kot so žel6. in res ni bilo razloga, da ne. objave sprovedli tudi sed*£ Veseli nas, če svoj uspeh ^ volitvah vodstvo stranke pnK suje tudi predstavitvi progi-3*? na videostraneh kranjske te' vizije TELE-TV
Kranj, 20.10. 1993 ry S spoštovanjem TELE"1
JOVI IZDELKI
^VENSKEGA GOSPODARSTVA
*L(>PUIVI BIVAK
J^ator. Franc Birtič
1 orn^ilyi bivak združuje vrsto drobnih in praktičnih izboljšav tej^j^Soča boljši transport in hitro montažo ter postavitev v iiitJ-Jerenskih razmerah. Posebno vrednost ima dobra izolacija
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Mnjenje.
PLOŠKA ANESTEZIJSKA NAPRAVA
Marija Pečan . .     ,  • x_„
Vava bistveno izboljšuje anestezijske lastnos ^Inosti. Posebni vrednosti sta enostavna tehno J«» J^gD J£ ^ovitost. Izdelane so prototipne k°hčlnn^ dajalce in trgovce. Posebna vrednost so nižji stroški izdelave.
j^RAVA ZA ODSTRANJEVANJE DREVESNE
MASE
IMne
S«on Matjaž Prislan
^e^4 otno8°^a enostavno tehnologijo odstranjevanja dre-k jj.^lene mase na kraju samem in njeno uporabi kot gnojilo ali VjjjOmaso. Posebna vrednost je cenenost in enostavno lajanje na terenu, ciane so prve količine in preizkušena terenska uporabnost.
Nlgugalnik
JjJJtor: Karmen Vidmar
soh0 Sto* 8u8alnik Je konstrukcijsko modelni dosežek, ki ima faost*   kne oblikovne značilnosti, praktično uporabnost in Ud/J"1° tehnološko izvedbo. O6* je že na trgu.
Hatistične informacije
^Republike Slovenije za statistiko Ljubljana
Po Drk^iP08'®™ v Podjetjih in drugih organizacijah ^^r^ocjih dejavnosti v Republiki Sloveniji, avgust 1993
ZAPOSLENI VU93 VU93 I-VII93
INDEKSI VIII93 VIII93 I-VUI93
JARSTV0 'pDARSTVO
626393 487040 139353 132890
622359 632982 483256 493344 139103 139638 133230 125473
JA BREZPOSELNOSTI V« 1993 VII11993 ■*> 14,
VII93 VIII 92 I-VHI92
99,4 94,4 94,4 99,2 92,3 99,8 102,3 100,3 128,7
92,4
102,3
128,8
16.0 13.8
14.9 15.7 14.0
f^epubliški zavod za zaposlovanj©
ias, prvi slovenski zvočnik
liro^^Uana - Pred kratkim smo na policah trgovin z avdio tehniko \re„P.° Sloveniji prvič lahko zasledili zvočnik skonstruiran v %>vn a zara(h nižjih proizvodnih stroškov izdelan v eni od I^jej?0znan;h tovarn tovrstne HIFI opreme. Projekta so se lotili v >0vWU ^orra^° 1Z Kranja, vseskozi pa jim je ob strani stala danska 0,|%a ^amo> s'cer četrta največja proizvajalka zvočnikov na svetu. Po *nesecih ustvarjanja "slovenskega zvoka" so se v danskem Jamu Poji 11 izdelati prvih 1000 parov zvočnikov Adrias, kot so jih ]$ljw!,0vau' njihovi ustvarjalci. Zvočniki Adrias so sicer namenjeni Vik    slovenskemu trgu, zanje pa se zanima tudi avstralski
f4KUter izdelkov blagovne znamke Jamo. ^tira° ^"ov81" "slovenski znak", to je čimbolj naraven zvok, ki ne '^p0 v.a ne pri nizkih ne pri visokih tonih, ampak je enakovredno J^ari     P° vscm frekvenčnem območju, pravzaprav zvok iz sredine,
sini'0 ^v?sistemski zvočniki (visokotonec + bas/srednjetonec) s 70 *d*Uv!Sne in 100 W končne moči. Eno izmed temeljnih vodil pri kočnikov "Adrias" paie bilo tudi ustvariti cenovno dostopen 'Sla Z Nunskim zvokom. Glasba iz prvih slovenskih zvočnikov in j0ye Pfav tudi cena za par, ki se giblje nekje okrog povprečne
'tor \c ^)'a*'e (°'c-     nemških mark), nam to nedvomno potrjujeta.
Celi? °ančno poslopje Zveze slovenskih zadrug v itoi Vi?u na Pauiitscngasse 5 - 7 dobiva dokončno * S? ■0tvoritev D0 predvidoma junija 1994. Foto:
Kako povečati ustanovni kapital
Jesenice, 18. oktobra - Občinsko podjetniško-informacijski center je uspešno pripravil enodnevni seminar z naslovom Kako povečati ustanovni kapital. Seminarja se je udeležilo 47 obrtnikov in podjetnikov, pripravili pa so ga v sodelovanju z GEA College iz Ljubljane. Udeleženci so se seznanili z novostmi zakona o gospodarskih družbah s pravnega in ekonomskega vidika ter z načini in postopki za izpeljavo dokapitalizacije. Seminar sodi v okvir uresničevanja programa spodbujanja razvoja malega gospodarstva v jeseniški občini, deloma pa je zanj sredstva prispeval tudi občinski proračun iz sklada za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva in podjetništva. • D.S.
Obisk svetovne razstave inovacij
Kranj, 18. oktobra - Pospeševalni center za malo gospodarstvo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti organizira za člane svoje mreže udeležbo na evropskem poslovno promocijskem srečanju podjetnikov iz ES, ki bo od 21. do 22. oktobra potekalo v španskem Santiago de Compostelo.
Slovenska podjetniško inovacijska mreža pri GRS pa pripravlja obisk 42. mednarodne razstave tehnoloških dosežkov Eureca 93 v Bruslju in svetovne razstave inovacij IENA v Nuernbergu, potekal bo od 4. do 7. novembra. Center za pospeševanje malega gospodarstvopa bo ob tem pripravil srečanje z belgijskimi podjetniki in inovatorji.
Šola stabilnega življenja
Za boljši življenjski slog
Konec oktobra se po Sloveniji odpirajo vrata za izobraževalne programe, ld jih ze nekaj cara poznamo pod imenom Šola stabilnega življenja. Na Gorenjskem se šola 28. oktobra začenja na kranjski Gimnaziji, novembra pa tudi v Radovljici.
Program te šole so že lahko spoznali tudi slovenski srednješolci, saj je bil program pod naslovom Osebna reintegracija že pred dvema letoma sprejet kot obvezni izbirni predmet za višje letnike. V naslednjem mesecu se bo vedenje o programu, ki je bil že objavljen v katalogu programov strokovnega izobraževanja pedagoških delavcev Slovenije, še razširilo z učbenikom. Avtorji, ki so sodelavci Centra za duhovno kulturo v Ljubljani, so ga napisali na osnovi dolgoletnih izkušenj.
KOLIKO JE VREDEN TOLAIU
	NAIUWtOOWNl	NAIUFNI/nODAMI	NAIUnfl/IKODMNl
MENJALNICA	1 DEM 1	1 ATS	100 ITL
A BANKA (Tržič, Jesenic«) AVAL Bled, Kranjska gora COPIA. Kranj
CREDITANSTALT N, banka tj. EROS (Stari Mayr),Kranj F-AIR TrtiC (Deteljica) GEOSS Medvode HRANILNICA LON. d. d. Kranj HIDA-trintea Ljubljana HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice INVEST Škofja Loka LB-GORENJSKA BANKA Kranj LEMA, Kranj MERKUR-Partner Kranj UERKUR-Železntška postaja Kranj MIKEL StraliJce OTOK Bled
POŠTNA BANKA.d. d. (na poštah) SHP-Skw. hran. in pos. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj
SLOVENUATURIST Boh. Bistrica StOVENUATURIST Jesenic« TALON Žel. postaja Trata, ŠK. Loka T JASA Kranj UBK Šk. Loka WILFAN Kranj
/VILFAN Radovljica, Grajski dvor PMPREČm TEfiAJ Pri Šparovcu v Avstriji je
73,60 74,45
73,65 74,00
73,80 74.20
73,50 74,10
73,75 73,80 73,60 73,70
74.00 74,20 74.20 74,09
73,65 73,90 72,30 74,20
73,60 74,19 73,70
73,37
74,30 74,54 74,05
73,72
73,37 73,72
73,75 74,20
73,17 73,89
72,65 74,10
73,80 74,00
73,37 73,72
73,70 74.15 72,55 73,60 73,80 73,70 73.20
74,30 74,19 74,10 74,20
73,85 74,10 73.75 74,10 73,66 74,11
10.10 10.42 10,42 10,35 10,43 10,42 10.40 10,39 10,40 10,30 10,34 10,54 t0,40 10,43 10,43 10,45 10,45 10.03 10,42 10,43 10.35 10,11 10,35 10.42 10.40 10.30 10,45 10,44 10,38
10.58 10,55 10.56 10.55 10.55 10.50 10.55 10,52 10,52 10,50 10,55 10,59 10,55 10,48 10,48 10,54 10,58 10,49 10.48 10.48 10.55
10.45 10.55 10.50 10,50 10,55 10.54 10,53
7,25 7.65
7.35 7.55 7,42 7.60 7,10 7,60 7,47 7,57
7.36 7,52 7,40 7,60 7,40 7,55 7,45 7,60 7,40 7,55 7,45 7,59 7,63 7.66 7,36 7,59 7,54 7,58 7,54 7,58 7,45 7.65 7.47 7,66 7.03 7,53 7.40 7.55 7,54 7,58 7,20 7.55 7.55
7,34 7.45
7.40 7.60 7,30 7,60 7,45 7.62 7,50 7,60 7,45 7,60
7.41 7,59
ATS ob nakupu blaga po 10,00 tolarjev.
Pri nakupu in prodaji SKB In MERKUR zaračunavata 1% provizije.____
Delavski dom t. - ..v. tel.: 064/211387
Vas najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz Ho£l?$toi30r
SVETOVNI TEDEN
NELTSPARNOCHE 1993
10
jalii jiim ,'nmn
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Pete
V
Tak
Ho
S18
S*
*Ql ^W
lak!
P n
P
K ki
lvec
Misu
lJub
Kse manj kmetij oddaja mleko
Že pred leti, ko so le nekatere mlekarne v Sloveniji (kranjska je bila med njimi) zaostrovale merila za oddajanje mleka, je bilo nesporno, da bodo evropski procesi koncentracije prireje in oddajanje mleka ter izboljševanja kakovosti segli tudi k nam. In so segli! Merila za oddajanje mleka se hitro, za mnoge, predvsem manjše pridelovalce, kar prehitro zaostrujejo. Nazadnje so mlekarne spremenile pravilnike o ugotavljanju kakovosti in plačevanju mleka julija letos, dodatno zaostritev je pričakovati z novim letom, ko naj bi novi pravilnik, naravnan po zahtevah evropske kakovosti, dopuščal le še sto tisoč mikroorganizmov v mililitru mleka. Če ob tem nekoliko zabredemo v politične vode, bodo prihodnje leto na marsikateri gorenjski kmetiji ie lahko rekli "Evropa zdaj", kar je bilo sicer predvolilno geslo politične stranke, za katere lahko brez oklevanja zatrjujemo, da na kmetih nima posebno velikega ugleda.
Naj bo tako ali drugače! Ob tem, ko se zaostrujejo merila za oddajanje mleka, s tem pa tudi ekonomika, se je na Gorenjskem pa tudi v Sloveniji začel proces, ki bi ga lahko učeno poimenovali kot "prestrukturiranje kmetijstva", v praksi pa se kate v tem, da se število kmetij, ki oddajajo mleko, zmanjšuje in usmerja v druge dejavnosti. To dokazujejo, na primer, tudi podatki iz škofjeloške občine, kjer je 1984. leta oddajalo mleko še 912 kmetij, pet let kasneje 787, lani le 671, po sprejetju novega pravilnika julija letos pa samo še 439. Po podatkih Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske se je samo lani na območju kranjske in škofjeloške mlekarne število kmetij, ki oddajajo mleko, zmanjšalo pribliino za šestino, samo na območju kranjske Mlekarne pa od 1989. leta do konca lanskega leta več kot za četrtino. V kmetijsko gozdarski zadrugi Sava Lesce, ki je naslednica nekdanje KŽK-jeve Temeljne organizacije kooperantov Radovljica, je septembra predlani oddajalo mleko 264 kmetij, lani v enakem mesecu 235, letos pa samo še 194. Hkrati so se zmanjševale tudi količine odkupljenega mleka: od predlanskih (septembrskih) 340.792 litrov do lanskih 259.400 in letošnjih 238.236 litrov. V zadrugah pričakujejo, da se bo število še zmanjševalo in da bodo odpadli predvsem manjši pridelovalci mleka, ki se tehnološko in strokovno ne bodo zmogli prilagajati vedno strožjim merilom ali jih bo na rob obupa prignala ekonomika.
Nesporno je, da zaostrovanje meril za oddajanje mleka ni samo pot za izboljševanje kakovosti mleka in za prilagajanje evropskim zahtevam, ampak tudi način za reševanje presežkov mleka. O teh se je zlasti veliko govorilo pa slovenski osamosvojitvi in po razpadu jugoslovanskega trga, medtem ko so v zadnjem času takšne in podobne govorice precej polegle. Nasprotno: iz nekaterih mlekarn (sirarn) je celo neuradno slišati, da bi lahko predelale oz. prodale še več mleka in izdelkov, če bi ga le imele. V kranjski Mlekarni, na primer, zatrjujejo, da odkupijo prav toliko mleka, kot ga lahko po normalnih cenah (ne pod ceno) tudi prodajo. V Bohinju, kjer se ubadajo z velikimi sezonskimi nihanju pri odkupu (spomladi 7000 litrov na dan, jeseni tudi polovico manj), priznavajo, da je povpraševanje po siru večje, kot je zaloga v sirarni...
Čeprav je bilo zmanjševanje števila kmetij, ki oddajajo mleko, pričakovati, se tudi ob tem procesu zastavlja vprašanje, kje je dopustna meja, prek katere ne bi smeli iti, da ne bi povzročili škode kmetijstvu in predelavi, naredili "luknje" v prehrambeni bilanci in okrnili izvoznih možnosti. Doslej od države, ki naj bi vsaj okvirno uravnavala te potrebe, česa takega ni bilo slišati; verjetno tudi zato ne, ker iz nekaterih mlekarn (tudi iz kranjske) še prihajajo podatki, da odkup mleka kljub precejšnjemu zmanjšanju števila oddajalcev ni nič upadel, njegova kakovost pa se izboljšuje. • C. Zaplotnik
KM6TUSKO GOZDflfiSKfl ZflDAUGfl z.o.o. ŠKOFJfl LOKA
Kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o. Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21 ,Škofja Loka daje v najem 2 prostora
v izmeri: 4,40 m x 3,10 m in 3.30 m x 3,60 m v 1. nadstropju poslovne stavbe Spodnji trg 27, škofja Loka. Prostori so primerni za pisarne ali mirno obrt. Interesenti za najem si prostore lahko ogledajo vsak dan od 8. do 15. ure. Ponudbe sprejema tajništvo zadruge.
D€N it € TESNITI
DONIT-TESNIT), d.o.o. C. kom. Staneta 38.61215 Medvod« SLO Tel. cent.: 061/613-331,1
IiiIiiii II II i I u liilj i l IM l HI |Ti     "flldOPAni1 UUM^edvode
ZAPOSLIM
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA lahko
tudi pripravnika. Gre za dinamično in kreativno delo pri izvozu
naših izdelkov v mnoge države Evrope in ostalega sveta, zanj zagotavljamo stimulativni osebni dohodek in druge dobre pogoje dela. Želimo, da bi to delo opravljal odgovoren in sposoben kandidat
z višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri, ki obvlada dva svetovna jezika, od teh enega aktivno. Pisne prijave pričakujemo v osmih dneh na naš naslov.
Franc Bohinc, kmet iz Zaloga
Kmeta vidijo le tedaj, ko je klobaso
"Kdor zdaj jamra, da mleko ni dobro plačano, pretirava."
Zalog pri Cerkljah, 19. oktobra - Ko se je pred nedavnim v kranjski občini mudil minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc, je po pogovoru s predstavniki i/vršne ga sveta, kmetov in kmetijskih organizacij obiskal Se kmetijo Franca Bohinca v Zalogu pri Cerkljah. Kmetija je zanimiva že zato, ker se na njej ukvarjajo z različnimi dejavnostmi (z rejo krav, bikov in prašičev, s pridelovanjem krompirja in z ribogojstvom) in ker gospodar Franc kljub delu na kmetiji najde čas tudi za "skupne koristi": za delo v krajevni skupnosti in v kranjski občinski skupščini.
* Franc, lahko na kratko predstavite kmetijo?
"Obdelujemo deset hektarjev zemlje, osem hektarjev je gozda. Ukvarjamo se samo s kmetovanjem, še zlasti z živinorejo, za katero so na travnatem močvirnatem območju najboljše možnosti. Redimo 40 do 45 glav živine, bikov in krav, poleg teh pa tudi nekaj prašičev. Na dan oddamo v zbiralnico okrog 160 litrov mleka. Pridelujemo tudi krompir, že več kot dvajset let se ukvarjamo z ribogojstvom."
"Ko se je voz že prevrnil, je neumno vpiti"
* Pridelovalci krompirja se letos Se posebej jezijo.
"Letos je s krompirjem porazno. Jaz ne razumem "višjega kadra", da nič ne razmišlja o tem, kaj bo s kmečkim življem. Najprej je država dopuščala uvoz mesa, nato še uvoz krompirja, čeprav bi ga bilo verjetno za domače potrebe dovolj doma. Če bi ga že bilo treba kupovati na tujem, naj bi uvozniki plačali posebne dajatve, ki bi jih lahko namenili za ublažitev posledic letošnje suše. Vlada je pred nedavnim uvoz resda prepovedala, vendar je že po stari kmečki modrosti nespametno vpiti potlej, ko se je voz enkrat že prevrnil."
* Redite krave in bike...
"Ker se razmere pri nas hitro spreminjajo, se nočemo usmeriti samo v eno dejavnost, ampak vztrajamo pri kombinirani reji. Trenutno se najbolj splača pridelovati mleko. Kdor zdaj jamra, da ni dobro plačano, pretirava. Prav je, da so merila za ugotavljanje kakovosti in plačevanje stroga, prav pa je tudi, da potrošniki za dobro plačilo tudi dobijo kakovostno, zdravo mleko. Čeprav so se na marsikateri kmetiji usmerili samo v rejo črnobelih krav, pri
nas redimo samo simentalke. Ob tem, da so kar dobre mlekarice, dajo tudi teleta, primerna za nadaljnjo rejo. In če je katero iz zdravstvenih razlogov treba predčasno zaklati, je iztržek boljši kot pri črno belih."
Kaj bo z ribami? Pšate je vse manj
* Je ribogojstvo glavna ali le dopolnilna dejavnost?
"Dopolnilna, stranska dejavnost, nad katero vse bolj obupujemo. Ribe so nam v zadnjih dveh sušnih letih pobrale, kar smo v dveh desetletjih spravili skupaj. Da smo jih ohranili pri življenju, je od maja do konca sušnega obdobja delovalo šest elektromotorjev, ki so poganjali vodne črpalke. Račun za porabljeno električno energijo bo-velik, zelo velik. Naključni opazovalec vidi le to, kako ribe krasno plavajo, ne ve pa, da mora biti zaradi rib vseskozi kdo doma, da elektrike ne sme zmanjkati niti za četrt ure, da pridejo neurja in poplave, ki odnesejo ribe, da... Skrbi nas, ker pretok Pšate upada. Čeprav strokovnjaki zatrjujejo, da vse dogajanje na Krvavcu nima
vpliva na vodotoke, jaz temu bolj težko verjamem in menim, da se vse spremembe (miniranja, vrtine in drugi posegi) odražajo tudi na Pšati. Ce se bo njen pretok Še naprej zmanjševal, ribogojnice v nekaj letih ne bo več. Drug problem je onesnaženost. Vzorec vode iz Pšate smo nekajkrat dali v analizo, a nikdar po kakovosti ni ustrezala življenju rib. Poleti celo smrdi. To so Žalostna spoznanja, h katerim bolj kot razne gnojnice prispevajo ostanki praškov, čistil in drugih sredstev. Slišal sem že tudi, da bi ribogojstvo posebej obdavčili, češ da te dejavnosti ni mogoče šteti med kmetijske. Če se bo to res zgodilo, ne bo več nobene ekonomske računice in bomo prisiljeni ribnike izprazniti."
* Med delavci je slišati tudi takšne očitke: kmetu gre dobro, le zakaj nqj bi mu država ie pomagala...
"Oo kmečkem štrajku sem poslušal neko gospo, ki Je razlagala, Češ - kmetje imajo po tri traktorje. Žalostno! Judi pri nas imamo tri, vendar zato, ker je bilo na trgu dolgo Časa mogoče dobiti le slabe, tehnično nepopolne traktorje, in smo bili prlmoranlkupovati nove. Na prste ene roke lahko preštejemo kmete, ki lahko gredo od doma In si privoščijo dva tedna dopusta na morju. Kmet ne more v petek popoldne reči, da je za ta teden podetal V hlev mora v petek in sve tek, na državne ali cerkvene praznike. Čeprav ie pri nas v hlevu 40 do 45 glav živine, na leto ne da zaslužka za en nov avto; nekateri, ii sploh niso zaposleni, pa ga z lahkoto zaslužijo v manj kot enem letu. Se bi lahko našteval primerjave, a žal je tako, da mnogi vidijo kmeta le tedaj, ko zakolje in Je klobaso."
* Je torej ribogojstvo bofl ' veselje kot zasluzkarska dej*'
nost? .
"S tem se ne da obogate": Riba je kot čebela: eno leto? nosi, drugo leto ji moraš ofi' Najhuje je, da je zdaj že _ tež* dobiti zdravo ribo, ker je ^ okolje onesnaženo, in je t^J večni strah, da bi v ribogojo'^ zanesli razne bolezni. Ce 5 bodo naravne možnosti Še P^ slabševale, potem bomo mofj resno razmisliti, ali še vztraja pri ribogojstvu ali ga opustiti'
Vlada ima za kmetijstvo malo posluha
* Kako ocenjujete scdaflj' razmere v kmetijstvu? .
"Čeprav ie kmetov pri nas J še nekaj odstotkov, vsi g!e(!a^ nanje kot na tiste, ki postavljaj cene. Pa ni tako! Za ljudi, k}0* mesec zaslužijo le 20 do 25 tiso* tolarjev, je hrana vedno preofa' ga. Zal se dogaja, da tudi tist* uvožena po nizkih, dumpinSk1. cenah, na policah v trgovinah 0 nič cenejša kot doma pridelal'2' ker razliko pospravijo v žeP; uvozniki, trgovci in drug1' Kakšne so razmere v kmetij*1' vu, najbolj nazorno kaže pod*' tek, da se je letos v tn'et,j0 kmetijsko Šolo v Kranju vpisal vsega enajst dijakov. Če bi b"0 kmetijstvo res tako perspekti^ na, donosna in privlačna dej*v' nost, kot nekateri mislijo, bi jlD bilo zanesljivo več."
* Pred nedavnim se j®.^ vaši kmetiji mudil kmetij**1 minister dr. Jože Osterc.
"Osterca spoštujem, ker j. strokovnjak in v politiko 0 priplaval "po juhi", kot *? nekateri, vendar ne more velj: ko premakniti, ker ima v vi**1 bolj malo kmetijstvu naklonj«' nih sogovornikov. Vlada k* celota pa ima za kmetijstvo bol malo posluha."
* Ste tudi poslanec krajev«' skupnosti Zalog v kranj*^ občinski skupščini. Je v obc^ za kmetijstvo več posluha?
"Občinska vlada kaže k* dosti razumevanja za kmetiji probleme, ne moremo P kmetje v svojih zahtevah pret j avati, saj^e tudi industrija 0
tleh."
Zaplotnik
0|j;
1 k rerr Ki
r"N
S
IN U
KS
L!i
V;
Skupščina o kmetijstvu
Enako kot za Bohinj tudi za ostala območja
Radovljica, 20. oktobra - Zbori občinske skupščine so na zasedanju v sredo sprejeli razvojni program hribovskih in višinskih območij v radovljiški občini ter osnutek odloka o nuđenju hrane in pijače na kmetijah. Skupščina je na predlog predsednika zbora združenega dela Bernarda Tonejca tudi sklenila, da naj izvršni svet enak program kot za Gozdarsko kmetijsko zadrugo Srednja vas v Bohinju izdela tudi za višinsko in hribovsko območje ostalih zadrug v občini; program pa naj predloži v skupščinsko obravnavo na prvo ali najkasneje na drugo skupščinsko zasedanje. • CZ.
Javno poslansko vprašanje
Diskriminacija pri štipendiranju
Ljubljana - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke je vladi oz. ministrstvu za delo naslovila vprašanje, zakaj je sprejela takšna merila, na podlagi katerih so kmečki otroci praktično izgubili
[>ravico do Stipendiranja. Ministrstvo za delo je namreč z anskoletnimi navodili določilo, da se pri ugotavljanju upravičenosti kmečkih otrok do Stipendije računa letni dohodek na podlagi katastrskega dohodka, ki ga je treba pomnožiti s faktorjem 36;
navodila za šolsko leto 1993/94 pa temeljijo na enakih osnova'jj da se katastrski dohodek pomnoži z 22. Poslanska skupina se jj sprašuje, na podlagi kakšnih političnih odločitev izvaja S\J diskriminacijo, ki še zlasti prizadeva mlade iz nerazvitih in 01 razvitih območij.
M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ, Begunjska c. 5
SAMSKI KROMPIR
Sort D6IR«. ULST6R SC€PTR€, J/KRM in K€NN€BtC iz uvoza vam priskrbimo po zelo.konkurenčnih cenah.
Informacije jn naročilav skladišču krompirja Šenčur po tel. 064/41-071.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d., LJUBLJANA OBMOČNA ENOTA KRANJ
objavlja prosti delovni mesti
1. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
v zastopu Kranj - Vodovodni stolp
2. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
v zastopu Škofja Loka
L5'
za sklepanje premoženjskih in osebnih zavarovanj pri
občani'1-
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s poskok delom do 4 mesece. ^ Za opravljanje del na teh delovnih mestih mora delavec P01** splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje-
- da ima srednjo strokovno izobrazbo neopredeljene sme''1 (V. stopnja
- da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj
- starost najmanj 18 let (moški odslužen vojaški rok) .
- veselje do terenskega dela in sposobnost za delo z Ijudm'
- da stanuje v zastopu oz. v njegovi neposredni bližini
Kandidati za ti delovni mesti naj svoje prošnje, napisa1^ lastnoročno pošljejo na naslov Zavarovalnica Triglav °- 9 Območna enota Kranj, Bleivveisova 20, Kranj, Sektor * splošne in kadrovske zadeve.
U
K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kra*^ življenjepis, navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokaz'13' | so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pose&n pogojev.
Rok za oddajo prošenj poteče 15. dan po objavi. O izbiri kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisnega ro*"'
h
ti S
P
dcnitC TESNIH
UREJA; Vilmi Stanovnik
>««KAR,CE ,N KOŠARKARJI ODEJE MARMORJA SO ODUCNO Jjliu
V ŠKOFJI LOKI BO SPET DOBRA KOŠARKA
tako
h'Uka, 20. oktobra - Začetek letošnje košarka**«Jg« »oški klub Odeja - Marmor pomend prav, bumJ£*JJ ^rkarii ki «> se Jani uvrstili v drugo državno Ugo, trenutno v njej t**8 k^v^b^bS P« »o!amo eno tekmo na gostovanju.
■Up 4^^>^"ce*u so 50 v poka,nem tekmov,u,ju
zatrjuje trener ženske in moške ekipe Odeje - Marmorja Igor Dolenc
^»vn met' naJboljše slovenske ekipe, vse bolje igrajo v t»tljt i*1" prvenstvu, izjemen uspeh pa so dosegle z uvrstitvijo v <lijp °'°f pokala Liliane Ronchetti. Najzaslužnejši za uspehe obeh jjo|»0|')? )t, Prav gotovo trener Igor Dolenc, ki je s svojimi 5> Lo"" ,'»ra's'um' m trenerskimi izkušnjami prepričan, da bo
a spet mesto košarke.
J feoski ekipi je bilo letos kar Jj*l sprememb, kot kaže pa R* Postaja vse zanesljivejša.
^N.a začetku letošnje sezone se J^je v ekipi zelo poznalo, da ie »'divnim igranjem prenehala fra Maček, da ne igra Olga ki je noseča in da ie hS* Antić odšla v Zagreb. 7Qa' ki je lani ob koncu sezone nas '
rkanca
se nam Še večkrat
nadaljevanje državnega pokala, prvenstva in evropskega pokala?
to M Jc lani OD koncu sezone L"as dokazala, da je odlična omarica, se nam Še večkrat MČr? saj pogreša družbo prija-}Jr « naše ekipe in ji je kar malo Vc'5a Je odšla iz Škofje Loke. t^ov V pa smo v klubu zelo ItZP'Jni z novima igralkama, lo f. Malacko in Shemshio Stubl-lw' sta v zadnji sezoni igrali za i»tClrolc v Mariboru, obe pa ^kušeni in kvalitetni igralki. klJuK ' da jima naša igra ustreza, to ° temu da se zlasti Stubllovi 61, *• da se še ni povsem vključi/kipo. je pa zadnje čase vse : ,_,nesl"
Jiva in bo gotovo lahko
tekmo nosila večje
..fl P« domače igralke?
|te?J**rn reči, da zlasti Mateja fefLn.'k že vso sezono igra v k£m formi. Mislim, da ni bilo tfvaj ' na kateri bi dala manj kot točk' >8ra odlično v
llofel c Ronchetti v Rusiji, ko se jeuna naših igralk ni prav znašla, h tč    daJa trideset točk, igrala iot fti!lčno odl>Cno tako v napadu |iv.7>mbi. Renata Frakijeva ie \i k2° doDra igralka v obrambi L^abša v napadu, večina ostalih Ora zelo spremenljivo, z bolj-K^>n slabšimi "trenutki". Aljoši ;hO°vec, ki je po letu dni i{?0ra spet začela z igranjem, tfJ? vedno pozna, da dolgo ni l^'tala, s trdim delom pa bo
0 enakovredna menjava." t^>ona se je za vas gotovo ^* nad pričakovanji, kaj pa
"V pokalu smo se uvrstili med štiri najboljše slovenske ekipe, pokal pa se s turn-irskim sistemom nadaljuje ali konec decembra ali v začetku januarja. V državnem prvenstvu trenutno najboljši slovenski ekipi, Jezica in Ivec wetrok ne igrata, saj igrata v LBS ligi, naš cilj pa je, da se po prvem delu uvrstimo med štiri najboljše ekipe med osmimi, kar po treh zaporednih zmagan sedaj ne bi smel biti problem. Po prvem delu prvenstva (konča se 4. decembra, op. avtorice) se bomo začeli pripravljati na nadaljevanje pokala in drugi delprvenstva, vmes pa bomo odigrali še tekmo z Italijankami. Glede igranja v pokalu Liliane Roncnetti smo svoj cilj že dosegli, da ne rečem, presegli. Sedaj nas čaka igra z italijansko ekipo iz Cesene. Tekma s to ekipo bo tekma z vrhunsko evropsko vrsto, v kateri igrata dve tujki, ena Rusinja in ena Američanka, ki sta obe reprezentantki, poleg tega je v ekipi Pollini-jeva, ki je trenutno najboljša italijanska igralka... Tako mislim, da je največ, kar lahko naredimo, da častno izgubimo."
Glede na sedanjo dobro igro so tudi vaši cilji v nadaljevanju prvenstva lahko višji?
"V času pred nadaljevanjem prvenstva bo naša naloga poiskati tudi dobro igralko, ki bo igrala na "centru". To bo najbrž ameriška igralka, ki jo bomo pridobili za
V^BIL
A, PRIREDITVE
Slo ft0?etl*' spored - V I. slovenski nogometni ligi gostujejo Živila ^pr^T.'1. Hitu v Gorici. Tekma bo v nedeljo ob 14. uri, Naklanci pa } oj * *JaJo organiziran prevoz navijačev na tekmo. Točka je dosegljiva Sijju ^aPrej zagotavljala Živilom boj za vrh. V II. slovenski ligi je \i z tf'en Trig'av Se vedno brez zmage. V nedeljo igra ob 14. uri Wtna   ?eltransom iz Veržeja, ki bi ga moral, glede na kvaliteto, ?W,ra.tl 'n tako uiti z dna lestvice. V III. članski ligi zahod igra Jjpelj JJJtri ob 14.30 doma z Ultrapacom iz Renč. Zmaga lahko SenskYls°čane k vrhu lestvice. Jelovica pa gostuje pri Taboru 69. V L^'ku   m'admsk' ligi igra jutri ob 14. un Jelen Triglav doma s v»j0 .^orn, Gorenjski glas Creina pa gostuje pri Kovinarju. Kadeti J?l»<ljnv.*ri 00 12. uri* pari pa so enaki mladinskim. V območni d jut'      bo v nedelJ° ob 1230 derbi mcd Železniki in Zarico. >ley tnšnjim oziroma nedeljskim kolom so uvrstitve gorenjskih ji:Mrupj.naslednje. V prvi ligi so Živila Naklo tretje s točko manj kot li? v°di ln Z nalc'm številom točk kot drugouvrščeni Koper. V drugi liri toČka • 0 **um ^ ^°^evJa s 14 točkami. Jelen Triglav ie predzadnji Peto s rjj'- Zadnja je Loka Medvode z eno točko. V III. ligi je Visoko ^nii       manJ od vodilnega Telmonta Branika, Jelovica pa je v ^Polovici s 6 točkami. • J.Košnjek ptujej0,e,n' spored -VI. SRL za ženske rokometašice Kranja ^ovem mestu. v H- SRL pa v nedeljo ob 11. uri igrata ekipi 8°rju k, m Lokastar, Planina Kranj gostje pri Polju, Sava pa v
., n -vouica d - Radovlji I ^°»artr 'co'° 'SraJ° tudl kadeti in st. deklice. |C 8laya ^ spored - V zeleni skupini I. SKL za moške ekipa j*rarija 8°stuje pri Cometu v SI. Konjicah, doma pa igrajo košarkarice 5?8rrnor e'c'P0 Diamond Jezica mlade (sobota ob 18. uri). Odeja 8°stuje pri Slovanu. V II. SKL košarkarji Didakte iz h^bo^f gostujejo v Borovnici, Ločani pa v Novem mestu. . • V.S. k.^L ta m!*'" sP°red - Zaradi nastopa reprezentance so igralke v L »*djp.v,kend proste, igralci Minolte Bleda igrajo ob 19. uri v OŠ ^niCah0ninem. PROM Žirovnica pa se bo ob 18. uri v ČSUI-ŽIC na Pomeril z ekipo Fužinarja. Tudi obe gorenjski ekipi v II. phani, • don»a: Alpina Triglav : Pomurie (ŠD Planina ob 16. uri) in >kUr'm! Kropa : ŠD Tabor II (OŠ Upnica ob 17. uri). V moški tfi> fla^.01 IIL DOL »graJ° : Triglav : Olimpija III (ŠD Planina ob 14. I &istH en : prva«na (OŠ Upnica ob 19. un), Bohinj : Portorož (OŠ [r«(lsta^a. ob 18. uri). V ženski konkurenci III. DOL od gorenjskih * M b 'gra doma le BohinJ s §enCurJem (OŠ B. Bistrica ob 16.
K.
L*
kS^JA SE GORENJSKA LIGA
poi0 J' 22- oktobra - V prvi slovenski kegljaški ligi ekipi Triglava v hmelja -tuJcta na Ravnah na Koroškem, v drugi ligi pa kegljači f VdJ;iUtn. ob 16' uri na kegljišču v Tržiču gostijo Radensko. V Itr°sUpejj■ . ''8! ekipa Log Steinela gostuje v Ljubljani pri ekipi iz j^ljaj^jlj. JHtr' pa se začenja tudi letošnje tekmovanje v gorenjski vjenjc *J8i- Pari v prvem kolu pa so: Adergas - Elan, S. Jenko -Slav (\ Gora " Lubn>k (vse tekme bodo jutri ob 16. uri), Ljubelj -^ nedeljo ob 9. uri). • V.S.
Igor Dolenc, trener korarkaric Odeje - Marmorja.
pet mesecev, dogovori še potekajo, katera bo ta igralka, pa je sedaj še težko reči. Ce dobimo še eno dobro igralko, pa bo naš cilj, da v državnem prvenstvu igramo v finalu, vsekakor pa da se za naslednjo sezono uvrstimo v evropski pokal."
Moška košarka se je lani v Škofji Loki praktično ponovno prebudila. Ekipa, ki prav tako kot ženska nosi ime Odeja -Marmor, se je uvrstila v drugo ligo, trenutno pa v njej vodi.
"Tako kot ženska je tudi moška ekipa letos zgodaj in zelo resno začela s pripravami na sezono. Po uvrstitvi v drugo ligo
smo se okrepili z Dušanom Miti čem, ki je prišel iz Triglava, z Darkom Omahnom, ki je prišel s Kokre - Lipje, z Matjažem Ka-lingerjem, ki je prišel iz Rogaške, iz Slovana se je vrnil mladi Peter Hertman, tako da imamo relativno solidno ekipo. Ker je druga liga precej močna, je na gostovanjih težko zmagovati, vendar pa smo letos od šestih tekem izgubili le z Novo Gorico. Tako je naš cilj, da se po prvem delu uvrstimo med prvih pet ekip, v naslednjem letu pa bi po spremenjenem sistemu v košarkarskih ligah igrali v l.B državni ligi, kar pomeni, da se bo v Škofji Loki spet igrala dobra košarka."
Lani si kot pomožni trener nekajkrat vodil žensko slovensko reprezentanco, tako na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo kot na mediteranskih igrah. Kakšna je po tvojem mnenju slovenska ženska košarka?
"S prihodom tujk se slovenska košarka zelo "popravlja". Jezica je gotovo vrhunska ekipa. Ker je tam dejansko skoncentrirana kvaliteta, ostale ekipe vendarle bistveno zaostajajo. To je po eni strani prav, saj je ekipa uigrana za reprezentanco, po drugi strani pa se mi ne zdi prav, da imajo A in B ekipo, saj bi nekatere prav tako kvalitetne igralke lahko igrale po vsej Sloveniji. Tako bi se kvaliteta malce "razpršila". • V.Stanovnik
DSOŠflRKfl
ZMAGA PO PODALJŠKU
TRIGLAV: ROGAŠKA DONAT Mg 83 : 77 (70 : 70, 36 : 27)
Kranj, 20. oktobra • Športna dvorana na Planini, gledalcev 600, sodnika Lovšin in Jeršan iz Ljubljane, delegat Zaje iz Ljubljane.
Triglav: Lojk, Pompe, Milic 11 (5-5), Remic, Prevodnik 21 (8-7), Džino 23 (8-3), Tadič, Jeras 11 (6-3), Subic 9 (1-1), Drobnjak, Troppan, Vukič 8.
Prosti meti: Triglav 28 - 19, Rogaška Donat Mg 21 - 16; število osebnih napak: Triglav 21, Rogaška Donat Mg 23; pet osebnih napak: Tabak 45. minuta; met za tri točke: Triglav 9 - 2(Prevodnik), Rogaška Donat Mg 13 - 6 (Novakovič 3, Tišma 2, Tabak). Gostitelji so srečanje začeli ambiciozno in že v tretji minuti srečanja vodili s prednostjo čestih točk. Gostje so prav v tej minuti dosegli prvi koš, že v sedmi minuti pa je bilo na semaforju 17 . 2 za domačine. Takrat je v igro vstopil Damjan Novakovič, ki je vzpostavil red na igrišču in v petnajsti minuti so domačini vodili le Še za osem točk (28 : 20). To prednost so Triglavani zadržali do odhoda na odmor.
V nadaljevanju so domači košarkarji zaigrali dobro in v 27. minuti vodili z največjo prednostjo, ta pa je bila 16 točk (52 : 36). Po minuti odmora za goste so le-ti zaigrali na vse ali nič in s trojko Novakoviča v 37. minuti prvič izenačili (65 : 65). Zatem so Triglavani ponovno povedli za tri točke in izsilili podaljšek. V podaljšku je v zadnjih sekundah Tihomir Tabak zadel trojko in izsilil podaljšek. V podaljšku so imeli več sreče domačini, ki so bili odlični pri izvajanju prostih metov eden za enega in zasluženo zmagali. Pri domačinih sta odlično igrala Aleš Prevodnik in Mladen Džino, pri gostih pa Damjan Novakovič. Tokrat sta pri domačinih nekoliko razočarala Marko Milic in Mihajlo Vukič. * Jože Marinček
ZANESLJIVO DO NOVIH TOČK
ODEJA MARMOR : MIBEX ILIRIJA 76 : 57 (37 : 25)
Škofja Loka • Športna dvorana Poden, gledalcev 70, sodnika: Vučkovič (Ljubljana) in Zalokar (Domžale).
Odeja Marmor Zupančič 2 (2:2), Kržišnik 19 (2:3), Stublla 18 (2:2), Budimir (0:2), Luskovec 2, Bizjak 6, Primožič, Malacko 15 (7:9), Pejič 14 (4:6), Oblak (0:2).
Prosti meti: Odeja Marmor 13 : 24, Mibex Ilirija 12 : 25; osebne napake: Odeja marmor 18, Mibex Ilirija 19; pet osebnih napak: Pejič (28); trojke: Odeja Marmor 7, Mibex Ilirija 4.
Ljubljančanke so odločno začele in v prvih petih minutah izkoristile zmedo v domačih vrstah. Toda favorizirane Ločanke so pri izidu 7 : 6 prvič povedle, in od tega trenutka naprej je bilo le še vprašanje končne razlike. Tudi delni izid Mibexa Ilirije z 9 : 0 med 28. in 31. minuto te prednosti ni ogrozil. Prednost so Ločanke ponovno vzpostavile, tako da so ob koncu zaigrale tudi mlajše in si s tem nabirale prepotrebne izkušnje. Posebej je treba tokrat pohvaliti igro Pejičeve, ki se je lepo borila pod obema košema, žal pa je v 28. minuti prejela peto osebno napako. • Dare Rupar
Kl©<aOMET Mlllftliil.limiilillilJ
VODITA CREINA IN TRBOJE
Kranj, 20. oktobra - V gorenjski nogometni ligi je bilo konec minulega tedna odigrano sedmo kolo. V A ligi so bili doseženi naslednji izidi: Alpina - Bled 3:1, Polet - Zarica 2:0, Lesce - Creina 0:2, Železniki - Jesenice 1:4, Sava - Tržič 3:0 (brez boja), Bitnje - Britof 2:3. Na lestvici vodi ekipa Creine s 13 točkami. V B ligi pa so rezultati 7. kola: Kondor - Trboje 0:3, Top Trade - Šenčur 0:1, Preddvor - Velesovo 1:1, Podgorje - Hrastie 0:2. Vodi ekipa Trboj z devetimi točkami, kolikor jih imajo tudi Šenčur, Hrastje in Velesovo. • R.Gros
Dnevnikov zimski turnir v malem nogometu PRIJAVE DO PONEDELJKA
Ljubljana, 24. oktobra - Od novembra do januarja bo v športni dvorani na Kodeljcvem v Ljubljani 19. Dnevnikov zimski turnir v malem nogometu. To je največji tovrstni turnir v Sloveniji, saj običajno igra na njem od 150 do 200 ekip. Organizator turnirja je Šport info, pokrovitelj Dnevnik, sponzor pa Romico. Nagradni sklad letošnjega turnirja je 10.000 mark. Zadnji rok prijav je ponedeljek, 25. oktobra, žrebanje pa bo v četrtek, 28. oktobra. Prijavnina je 7.000 tolarjev. Prijaviti se je mogoče v pisarni Šport Info v dvorani na Kodeljevem vsak dan med 8. in 12. uro ali pismeno na Šport Info, Ljubljana, Gortanova 21, telefon (061) 448-132, fax (061) 448 - 132. Prijavnino je treba nakazati na žiro račun Šport Info 501103-601-82042. Tekmovalne kategorije so kadeti (1977 - 1979), člani A (1976 in starejši), člani B (1959 in starejši) in člani C (1951 in starejši). . J.K.
ODPRAVA NA OSEMTISOČAK SHISHA PANGMA
DVA GORENJCA NA VRHU
Smučanje z vrha ni bilo možno, uspel pa je spust z višine 7500 metrov.
Kranj, 20. oktobra - Vodja odprave "SKI8000" Matej Kranjc iz Šenčurja je iz daljnega Katmanduja v Nepalu sporočil razveseljivo novico. Vrh 8046 metrov visoke gore Sisha Pangma v Tibetu sta dosegla on in tržiš ki alpinist Iztok Tomazin.
Alpinisti Urban Golob iz Ljubljane, Drejc Karničar z Jezerskega in Matej Kranjc so se 8. oktobra podali iz tabora 1. Na višini 6900 m so postavili drugi tabor, iz katerega so 10. oktobra ob 3. uri krenili proti vrhu. Ob zori se je razdivjal hud vihar. Med njim sta Urban in Drejc začutila težave s prsti na nogi, zato sta se vrnila nazaj. Matej Kranjc je moral na 7400 metrih odložiti smuči, vendar je nadaljeval vzpon. Okrog 14. ure je po grebenu splezal na centralni vrh (ocena AD). Nato je sestopil do smuči in z njimi presmučal pobočje s 40 do 45 stopinj naklona (ocena S 5-). V dveh urah se je vrnil do tabora 2, kjer je že čakal Iztok Tomazin. On je nadaljeval vzpon naslednji dan, ki je bil prav tako viharen. Zato je pustil smuči 7500 metrov visoko in brez njih dosegel vrh. Ob vrnitvi je smučal po isti strmini do drugega tabora.
Odprava sicer ni dosegla glavnega cilja, smučanja z vrha, saj tega niso dopustile neugodne vremenske razmere. Prav zato so tudi druge odprave pred njimi zapustile bazni tabor. Kljub drugačnim načrtom naše odprave so bili nosači pripravljeni za takojšen odhod v dolino. Tako so se že 17. oktobra vrnili v Katmandu. V domovini jih bomo pričakali v ponedeljek, 25.10., ob 13.30 na brniškem letališču. • S. Saje
raoMizm nmsmmmmmnn
TRIGLAV PRVIČ NA DOMAČEM LEDU
Kranj, 22. oktobra • Minuli torek je bilo odigrano 9. kolo državnega hokejskega prvenstva. Moštvo Slavijc je kot domačin nastopilo na Bledu, Acroni Jesenice so gostile ekipo Maribora, Triglav pa je prvič v novi sezoni igral preo domačim občinstvom.
V Kranju je bilo srečanje zelo zanimivo, prvi pa je gol zadel Mahkovic. Po začetnem vodstvo Triglava je bil rezultat po prvem delu 1:4, v drugem delu pa je bil boj na ledu povsem enakopraven, rezultat pa 1:1. Šele v zadnji tretjini so hokejisti Olimpije nadigrali Triglav in zmagali z rezultatom 2:9 (1:4, 1:1, 0:4). Kot je po tekmi povedal trener Triglava Milan Grah, je rezultat z manj kot desetimi goli razlike za Triglav velik uspeh, z ledeno ploskvijo v Kranju pa bodo boljši pogoji za trening in še boljše rezultate.
Tudi moštvo Slavije, ki je na Bledu nastopilo v vlogi domačina, je tekmo dobro začelo. V hitrih protinapadih so izkoriščali slabo igro Blejcev v obrambi in po prvi tretjini celo vodili s 3:2. Tako so v odmoru igralci slišali nekaj ostrih besed trenerja Rudija Hitija in predsednika kluba Joža Božiča. Kot kaže so pomagale, saj so v nadaljevanju zaigrali precej bolje in zmagali z rezultatom 3:12 (3:2, 0:6, 0:4).
Kljub temu da so državni prvaki na Jesenicah nastopili brez
Krvega vratarja Drozdova, so si že v prvi tretjini srečanja proti lanboru zagotovili prednost osmih golov. Na koncu so zmagali z rezultatom 14:4 (8:0, 3:1, 3:3).
Prvenstvo se nadaljuje že danes, ko pri Triglavu v Kranju (ob 19. uri) gostujejo hokejisti Acroni Jesenic, v Ljubljani igrata Olimpija Hertz in Slavija, v Mariboru pa Maribor in Celje. Bled je v 10. kolu prost. V nedeljo bo na kranjskem ledu gostovala mlada hrvaška reprezentanca. • I Jakopin, J.Marinček, V.Stanovnik
3KEJ
GORENJSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
Nadaljuje se tekmovanje v Gorenjski namiznoteniški ligi. Brez večjih presenečenj so odigrali drugo kolo z izjemo derbija kola v Stražišču, kjer je Gumar odpravil mlado ekipo Križe I. Ponovno je visoko zmagala ekipa Odisej iz Kranja in prevzela vodstvo na lestvici.
Rezultati: Križe 2 : EGP Šk. Loka 14:6, Odisej : Šenčur 10 : 5, Sava : Jesenice 5 : 5, Križe 3 : Predoslje 9:1, EGP šk. Loka 2 : Kondor 0 : 10, Gumar : Križe I 6 : 4-pari 3. kola: Križe 1 : Križe 2, Kondor : Gumar, Predoslje : EGP Šk. Loka 2, Jesenice : Križe 3, Šenčur : Sava, EGP Šk. Loka 1 : Odisej. • J Starman
GLAS
UNITECH LTH-OL d.o.o., Škofja Loka
Družba v večinski lasti avstrijskega partnerja vabi k
sodelovanju sodelavca:
1. VIŠJE ALI VISOKE IZOBRAZBE TEHNIČNE ALI ORGANIZACIJSKE SMERI
Delovno mesto: Samostojni komercialist v zunanji trgovini
(prodaja orodij in ulitkov)
- za nedoločen čas
- s 3-mesečnim poskusnim delom Posebna znanja:
- aktivno znanje nemškega jezika
- pasivno znanje angleškega jezika
- 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju zunanjetrgovinskega poslovanja
- osnove računalništva
2 VIŠJE ALI VISOKE IZOBRAZBE STROJNE SMERI
Delovno mesto: Samostojni konstruktor CAD
- za nedoločen čas
- s 3-mesečnim poskusnim delom Posebna znanja:
- aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
- 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
- znanje in praksa iz računalniškega konstruiranja orodij
Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
UNITECH LTH - ORODJARNA IN LIVARNA d.o.o., Vincarje
2, 64220 ŠKOFJA LOKA, Kadrovska služba (za razpis).
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku.
v
Pnm Dq c Prirti vKr PrirT APR 674
Vf Pros
"C.
•7
rtV^i ^ PR' GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 2.000
\i™ SIT PREJMETE KUPON, S KATERJM SODELUJE-
TE V NAGRADNEM ŽREBANJU. REZULTATI ŽREBANJA BODO OBJAVUENIPNE19. NOVEMBRA 1993 V ČASOPISIH GLA§ IN UU-BUANSKI DNEVNIK. PO ŽREBANJU IN OBJAVI REZULTATOV BODO IZŽREBAN-
c8>' .t Vi- Cl NAGRADE PREJELI V BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE. NAGRADE JE POTREBNO
v ojo- Ikv^-        dvigniti v tridesetih dneh po objavi v časopisih gorenjski glas in dnevnik.
Ugoden nakup je pri LOKI nakup
IMATE TEŽAVE 8 SLUHOM? Pridite in pomagali.vam bomo. Pri nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnega aparata, dobava slušnega aparata, baterije, manjša popravila). OATTON INT. cLo.o. - zastopnik za slušne aparate SIEMENS Vsak četrtek od 13. do 18. ure v Art optiki, Bleivveisova 18, Kranj. Prijave in informacije (064)733-313 od 19. do 20. ure.
Odkupujemo bukovo hlodovino, žagan les in bukove elemente po ugodnih cenah. Plačilo ob prevzemu lesal Informacije po tel.: (064)622-481.
j/R>mmiKA.
ŠKOFJA LOKA 0.0.0.. KIDRIČEVA 50 Trgovina Servis, Mednarodna dejavnost
prodaja in montaža avtoplaščev za osebna vozila
MALI OGLASI
g 217-960
APARATI STROJI
PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 20739
OVERLOCK PFAFF in SINGER, nova nerabljena, ugodno prodam. 0215-
650 22633
AGROIZBIRA Prosen, člrče, nudi ugodno vse vrste akumulatorjev. Primer: 12 V 97 - 100 Ah cena 8.150.00 SIT, olje za traktor Super 3 10 I cena 2.350,00 SIT, vse vrste traktorskih gum Barum, rezervne dele za traktor. Pokličite nasi
O324-802 22775
1
S
ZIDN
PESTRA IZBIRA OTROŠKIH OBLAČIL
PO UGODNIH CENAH
SPORT FASHION
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ AEG, 4 KW in 2.5 KW In PEČ NA OLJE 6 Omnia, ugodno prodam. 0
213-796_23889
Starejši ŠIVALNI STROJ Singer, ugodno prodam. 0 212-263 23896
MIKSER za mletje sadja in pese, predam. 0218-646 24042
Star PRALNI STROJ gorenje (Se uporaben) prodam. 077-100 24046
Oljne GORILCE rabljene, brezhibne, prodam. 0215-545 24048
Republika Slovenija
OBČINA TRŽIČ
Oddelek za prostor In okolje
potrebuje
DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA
ki želi delati na področju premoženjsko pravnih zadev Če
- ste slovenski državljan
• Imate končano Pravno fakulteto (VII. stopnja)
- opravljen strokovni izpit (ali ste ga pripravljeni opraviti)
- eno leto delovnih Izkušenj (lahko ste tudi začetnik) in se strinjate s poskusnim delom 3 mesecev
vas vabimo, da preskusite svoje sposobnosti v našem kolektivu.
če izpolnjujete naše zahteve, vas vabimo, da svoje ponudbe z dokazili pošljete v 8 dneh po objavi na naslov: OBČINA TRŽIČ, Oddelek za prostor in okolje, Prijava na prosto delovno mesto, Trg svobode 18, 64290 Tržič.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po odločitvi.
TRAKTOR s prvim pogonom, ruski, s čelnim nakladalcem Riko, prodam. 0061/823-078 24055
Prodam nov kombiniran 200 litrski bojler, lahko na obroke. 046-457
24061_
FIRBATEX STROJ za kemično čiščenje, 12 kg, prodam. 0329-102
24066_
Prodam veliko tovorno prikolico, primemo za večji traktor unimog. 0622-581 24078
PEČKO na trda goriva, 32 x 40, prodam, šuceva 9, Kranj, Primskovo.
24063
Dobro ohranjeno PEČ na trda goriva - Kupperbusch, prodam ali zamenjam za karkoli drugega, cena po dogovoru. 0 620-092 24086
Prodam termoakum. PEČ 6 KW, PEČ za etažno centr. ogrevanje 17000 Kcal, 3 leta rabljeno, cena po dogovorou. 078-110 24125
Prodam termoak. PEČ 3,5 KW, cena po dogovoru. 078-110 24126
RAČUNALNIK commodore 64 s kasetnikom, prodam. 057-313 24132
Ugodno prodam TV gorenje črno beli, malo rabljeni. Zg.Bitnje 136, pri Puškami 24146
Žago venecianko z elektromotorjem prodam za 3000 DEM. 0622-572
24182
Prodam skoraj novo termoakumula-cljsko PEČ. 0218-937, po 15. uri
24188_
Žagarji pozor) Poceni prodam dobro ohranjen CIRKULAR z motorjem bencin, petrolej, s premično mizo in priklop k avtomobilu. 0622-631
Dobavljam dvoglede, strelne daljnoglede in teleskope. Informacije ob koncu tedna. 0622-707 24201
Prodam PEČ za etažno cent. ogrevanje 20.000 Kcal novo in ter-moakumulacijsko PEČ 2,5 KW. 077-462as 24211
Prodam TRANSPORTER hlevskega gnoja, nov, po zelo ugodni ceni. 0217-060, vsak dan po 19. uri 24215
ČRPALKO 340 litrov na minuto, z elektromotorjem, prodam. 0 70-770
24239_
ETAŽNO PEČ nova še zapakirana in brivske mrežice, ugodno prodam. 0
802-581 24249
Prodam nov elektromotor 7,5 KW 1400 obratov in več različnih elektromotorjev. 043-248 24298
Hladilno omaro 210 litrsko še v garanciji, prodam. 0715-865 242*0
Etažno peč za CK, rabljeno 2 sezoni, ugodno prodam. Rožna dolina 11, Lesce 24261
Prodam črno-beli TV ekran 32, vhod 220 v, 150 DEM. 082-819 24269
KOSILNICO REFORM 158 super, prodam. 065-532 24274
Prodam novo SKIRNJO LTH 380 litrsko. 064-323_24276
čelni nakladač za gnoj prodam. 0061/823-451 24286
Prodam novo PEČ za centralno 35000 Kcal. 0223-882_24301
TV TELEFUNKEN barvni, zelo ugodno prodam. 0213-922 24317
Prodam termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW, rabljeno eno sezono za polovično ceno. 047-715 24321
Za simbolično ceno prodam rabljen ŠTEDILNIK 4 elek.2 plin In kuppers-buseh. 070-003, popoldan 24327
Prodam glasbeni center gorenje HI-FI GC 201, starejši. 0324-574 24330
Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK kuppersbusch. 0242-319 24337
Prodam ŠTEDILNIK gorenje 2+2, star 5 let, še nerabljen. 0713-206
24359_
Poceni prodam barvni TV 63 cm Grundlng, starejši letnik. 041-722, popoldan 24395
Pro am nov BTV SONY 63 ekran.
032, 304 24366
Prodan univerzalno STRUŽNICO stružne površine 1000 mm vreteno 35 mm. Hrastje 145, Kranj 24372
Prodam KURJI GNOJ In hidravlični nakladalec gnoja za odzadaj in drobni KROMPIR. Jeršin, Jezerska 2, Kranj 24380
Ugodno prodam italijanski SESALEC DIQA 2000 popolnoma nov. 045-
116 24383
Prodam COMMODORE C 64, star eno leto. 046-576 2439a
Prodam TROSILEC za hlevski gnoj.
0401-103_24391
Prodam ŠIVALNI STROJ višnja za 25000 SIT. 053-260, int. 510 24415
Prodam MIZARSKO PREŠO za stiskanje okvirjev. 065-542 24416
AVTOMATSKO TEHTNICO, transportni trak, sortirnik krompirja in prekucnik zabojev, prodam. 0 328-
238 24424
GAMBIT d.o.o. Naklo
Strahinj 102
objavlja razpis za naslednja delovna mesta
1. SKLADIŠČNIK V TEKSTILNEM SKLADIŠČ Z PRODAJALKA V MALOPRODAJNI TRGOVIN' a ADMINISTRATORKA V SPLOŠNEM SEKTORJU
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati ** naslednje pogoje: pod 1. - izpit B kategorije
- sposobnost samostojnega dela
pod 2. - sposobnost vodenja trgovine
- znanje enega tujega jezika
- zmožnost dela v izmenah
pod 3. - znanje strojopisa
- znanje dveh tujih jezikov (enega aktivno)
- sposobnost samostojnega dela v administraciji
Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj zainteresirani kandw* pošljejo na naslov: .n "GAMBIT" d.o.o., 64202 Naklo, Strahinj 102, najkasneje do^ novembra 1993. m Informacije po telefonu 064/223-331 int. 305 vsak dan od 8.91 14. ure.
O izboru bodo prijavljeni kandidati pisno obveščeni.
Delo sklenemo za nedoločen čas s šestmesečno poskus^
dobo.
Poleg tega honorarno zaposlimo samostojne komercialiste^ prodajo na terenu. Plačilo po dogovoru - možnost dobrw* zaslužka!
GLASBILA
Po zelo nizki ceni prodam GRAMOFON TOSCA 25 in veliko plošč, lahko tudi posamezno. 0721-739 23541
Glasbeni sintesajzerji firm ROLAND, KVVAI. CASIO, HOHNER in GOLDSTAR po najnižjih cenah že od 6000 SIT naprej. Zahtevajte informacije in prospekte. SINKOPA, D.O.O., Žlrov-nica 87, 0064/802-216_23873
FREJTONARICO melodija, planinko s polt oni, odlično ohranjeno, prodam ugodno. 070-015 24174
GR. MATERIAL
DESKE In BANKINE za šolanje, prodam. 0 217-791 24098
Prodam suhe ŠPIROVCE in LEGE za grušt. 0725-536 24135
Smrekove plohe, deske in kostanjeva DRVA prodam. 0421-441 24156
Smrekove OBLOGE 12 In 16 mm prodam in žagam les po naročilu. 064-207 24160
Prodam 400 kosov SALONITK 40/60 po 80 SIT/kos. 057-488 24266
Prodam 5 kom zastekljenih trodelnih oken z roletami. 084-277 24278
Prodam AL odtočne cevi za žlebove fi 10 cm objemke, šuceva 9, Kranj Primskovo 24279
Prodam 3 kubične metre suhih SMREKOVIH DESK za opaž, debeline 18 mm. 0723-633 24281
Cementno sivi STREŠNIKI, novomeški, novi, 90 kosov, prodam.
066-052 24282
Aluminijasto folijo za Izolacije v gradbeništvu prodam. 077-067,
76-243 24283
Prodam vratna KRILA ultra pas in vrtna železna vrata. 0242-108 24289
Dvižna lesena GARAŽNA VRATA, dobro ohranjena, prodam. 077-193
24295_
Temno sivo KRITINO TEGOLA CANADESE, ugodno prodam. 0710-727 24303
Prodam STREŠNO OPEKO špičak, 2 omare in spalnico. 0311-24924322
Izdelujemo in prodajamo suhe smrekove obloge, opaž raznih širin In dolžin ter ladijski pod. 064-103
24334_
Prodam 100 kos malo rabljene samotne OPEKE. 0712-054 24392
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. 0 324-940
23884_
Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 0331-455 24049
Kupim angleško slovnico za osnovno šolo Grammar one avtor Seidl. 0211-556 dopoldan int. 273, popoldan 422-250 24083
Instruiram STROJEPISJE na svojem aH na vašem domu. 078-668 24229
Instruiram angleščino za osnovne šole. 0213-115, Andreja 24233
Študent 4. letnika fizike INSTRUIRA fiziko in matematiko za vse stopnje.
0 43-131 24241
Instruiram angleščino.
24306
Angleščino za najmljaše 20 urnh + instrukcije za dijake In IMB 0242-135
IZGUBLJENO
Izgubil sem registarske tab** E7-145, na relaciji Cerklje - #*\ 422-563
KUPIM
Odkupujemo STARINSKO P&j VO in vse ostale starine, po** 4 pa nudimo tudi restavratorski iuge. 0 53-401 __^
Odkupujemo in prodajamo srj INSKO POHIŠTVO In ostale st*?V predmete. ANTIKA KIRKA, Tav^| va 7, Kranj, 0221-037, 48-54*%f
Odkupujemo smrekovo hlodoma lubadarice. 064-103 V
Kupim SORTIRNIK za jajca. *J
Kupim kabino za traktor ur*^ 065-126 ___>
Staro kmetijo, lahko v slabem * t do 50 km iz LJubljane, kup*> gotovino. Pogoj elektrika I" ^
r061/214-760
—-<J Kupim čelni traktorski n*>V rabljeni. 0421-715
Kupim JESEN in OREH
24088
Kupim teleta simentalca 14 dni. 065-411, zvečer
8
Kupim mizarsko HIDRA^-Lij SO _
PRE
623-081, popokja^/ 45-7*
Kupim keltko za kokoši
24191
Kupim TELIČKO slmentalkO. j od 3-6 tednov. 0733-071__^
DESKE za šolanje, kupim-334, zvečer .
Kupim rabljen manjši mlin 0401-156
#4
Kupim BIKCA simentalca, »"V do 10 dni. 0632-233
LOKALI
OKREPČEVALNICO s hitro oddam v najem za 10 to*- m\ inventarja. 0712-064, od ' y
___
V centru Kranja takoj najamemo poslovni prostor o° J dalje. Šifra: TRGOVINA ___^
Prostor za trgovino v škoflj^ velikost 30 m2, v pritličju, VZ*1 v najem. Tel. 064/633-312. *
■ LIGNIT KOCKE 6.000 SIT, KOSI t$ •RJAVI IZ ZAGORJA 12.000 SIT CENE VELJAJO ZA KRANJ GARANTIRAMO KVALITETO! PREVOZ BREZPLAČEN MOŽNOST PLAČILA Z ODLOGOM ALI NA TRI ČEKE nW()$( ZA UPOKOJENCE DODATNEUpO?^
TAMARČEKd.o0 ZT21-50-47aN 06-09-61-17-6?
930450
J' Kranju oddamo v najem hišo ^erno ^ stanovanjsko ali poslov-J° ^javnost 50 m2 in 30 m2 lokala farnega za storitveno dejavnost.
»vanju-center takoj prodamo hišo, ^erno za poslovno dejavnost. £RpN NEPREMIČNINE, fi 214-"4 m 218-693 2*«»
Radovljici najamem staro hišo ali J^tor dostopen z avtom v izmeri 30 ^ *a mirno obrt. «41-233 2*413
Kolesa
Prod,
«m MZ 250 ETZ za 600 DEM.
873
Razumete slovensko?
Potem je ffa oglas za vas!
? AVTORJEV JJOMANOV 5 ŽANROV 8 SVETOV
5 finalistov natečaja za slovenski roman leta v zbirki
S VELIČASTNIH
^AfiK) FRANČIČ: SOVRAŠTVO ^ LAINŠČEK: ASTRALNI NIZ
MALIK: LOVIŠČA "'HA MAZZINI: ZBIRALEC IMEN *Ht>REJ MORO VIČ. TEKAVEC
Najboljše iz najnovejše ^ovenske literarne produkcije *a:
2.500 SIT
r^______
knjige naprodaj v ^©h knjigarnah, Prodajalnah Mercatorja ln bencinskih črpalkah.
*^nJige lahko naročite P° telefonu in dvignete vvseh poslovalnicah °^MIZMA. ^ačate po povzetju tf* Poštnina) ali na 52200-601-16273
p.:067/22 158 22 951 T*l.:061/1256 145, 1259 289
J^MIZEM HOLDING d.d. v°lan6ava 5, Postojna
0f>T1MIZEM HOLDING d.d. 'omšciva 1,61000 Ljubljana
31 \1.-YT) v|adimi®slejko
Motorno kolo BT 50 S, letnik 1989. Kulaga Srečko, J. Platiše 7, 0329-
443 24127
Nujno poceni prodam malo rabljeno žensko veliko PONY KOLO. 050-
3 1 8 24149
OBVESTILA
SAVNA KLUB, Kokrški breg 3 A (za Globusom), 0211-927, obvešča vse člane in obiskovalce, da je lokal odprt vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo od 17. ure dalje. Vabljeni na savnanje, masaže, solarij in osvežilni bife! 22451
Enodnevni nakupovalni IZLET v Italijo PALMA NOVA, dne 23.10.93. Prijave na 049-442 23440
Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko, dne 6.11.1993. Prijave na 0 49-442 24115
Planinsko društvo Bled,obvešča cenjene obiskovalce gora, da bo BLEJSKA KOČA NA UPNICI ob lepih vikendih še naprej ODPRTA. Lepo vabljeni! 24339
NAJCENEJŠE TEKSTILNE IZDELKE dobite na kranjski tržnici vsak dan!
24358
Obveščam vse zainteresirane da od 28.10. dalje opravljam vsa slikoples-karska dela do 20% popusta od konkurenčne cene. Registrirana obrt, kvaliteta, naročila sprejemamo NON-STOP 059-109_24369
Nakupovalni dan PORTOGRUARO, PALMA NOVA in Gorica 30.10., 4.11.. 20.11., Madžarska 28.10. in 11.11. Prijave na 0064/691-624 24405
SILVESTROVANJE z ogledi v južni Italiji od 28.12.93 do 2.1.94. Cena 400 DEM. Prijave na 0064/691-624
24406
OBLAČILA
Izposojamo POROČNE OBLEKE, raznih modelov. Poročni servis Ver-itas. 0 312-207_23911
Sposojamo pravljične POROČNE OBLEKE in MOŠKE SMOKINGE. 0 061/125-3101 In 061/558-166 24106
Nosečnicel V ORHIDEJI dobite oblačila, nasproti cerkve v Kranju. 0327-144, zvečer 24302
OTR. OPREMA
Kombiniran otroški VOZIČEK prodam za 6000 SIT. 057-313 24131
Prodam otroško posteljico in kombiniran otroški VOZIČEK za 100 DEM. 0221-734 24263
OSTALO
DRVA meterska, razžagana, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki z dostavo! 0325-488 20079
10 m, BUKOVIH DRV, prodam. Vidmar, Bukovščica 15, Selca. 24091
KOŠE za seno, cena 2500 SIT/kom, prodam. 0 45-545 24120
HRASTOVE PLOHE, 5 cm, prodam. Jama 6. 24123
VHODNA VRATA, cena 3000 SIT, prodam. 0 241-103 24242
Rabljeno OKNO 130x180 z roleto, prodam. 0 242-400 24243
Ugodno prodam novo LOVSKO PUŠKO springfield 30-06 z daljnogledom. 0681-439 242S4
Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko, dne 6.11.93. Prijave 0329-798 24316
Prodam rabljen kotel za žganjekuho. 0738-953 24328
Prodam lepo rjavobelo govejo kožo, srednje veliko. 065-491 24351
Ugodno prodam rabljeno okroglo cisterno 1400 litrsko in kombiniran 120 litrski bojler za centralno. 0621 -
463 24394
Suhe smrekove PLOHE in DESKE 25 mm, prodam. 0 422-132 24419
PRIDELKI
ZEUE v glavah ali naribano, prodam. Kuralt Janez, Žabnica 39 23577
Prodam ZEUE v glavah. Rozman, Križnarjeva pot 2, Stražišče 24040
Prodam cele OREHE. Radovljica,
0712-010 24054
ZELJE v glavah prodam. 0061/614-
594 24069
Bi
5 VELIČASTNIH
lahko kupite tudi v GORENJSKEM GLASU
na malooglasnem oddelku, eiweisova 16 ali naročite po tel. 218-463 ali 217-960
ELECTRONICS
POSEBNA PONUDBA V OKTOBRU VIDEOREKORDER tamo 40.425 SIT - 3% POPUST
Iz ostalega programa:
TV37cmTTX 38.441 SIT
TV51cmTTX 45.570 SIT
TV55cmTTX 53.655 SIT
TV72cmTTX,stereo 99.225 SIT
HIFI STOLPI z CD od 43.365 SIT
TV-HIFI-VIDEO CENTER REVOK
I
C.Talcev3Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure
S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI
1
Prodam ZELJE v glavah in domača JABOLKA. Zg.Bitnje 19, 0312-392
24073
Prodam krmilni KROMPIR. Luže 20
24082
ZEUE v glavah, prodam. Bobovek 6, Kranj. 24089
DROBNI KROMPIR, prodam. Eržen, Zg. Bitnje 41. 0 312-056 24094
Prodam drobni KROMPIR. Pivka 1, Naklo, 048-733 24130
Prodam hlevski GNOJ. Luže 4,
ViSOkO 24134
Prodam krmilno PESO in drobni KROMPIR. 0422-192_24136
Prodam jedilni in krmilni KROMPIR.
048-085 24137
Prodam drobno rdeče KORENJE. 0061/841-059 24175
Prodam drobni KROMPIR. Dorfarje 31, Žabnica, 0633-297 24176
Prodam neškropljena ZIMSKA JABOLKA raznih vrst. Babni vrt 9,
Golnik 24177
Ugodno prodam MAČEHE cena samo 30SIT/kos. 045-532 24179
Zelo ugodno prodam VRTNE JAGODE (celoletne). 045-532 24iso
Prodam ZELJE v glavah in rdeč KORENČEK. Škofjeloška 33, Kranj
24197
Prodam KROMPIR za krmo. Grošelj, Glinje 14, Cerklje 24207
Prodam ZEUE v glavah. Kokrica, c. na Belo 31, 0214-473 24209
Domače VINO, vrste Refošk in Rebula, prodam. Pripeljem tudi na dom. 0 065/56-710 24244
MOŠT iz hrušk in jabolk, ugodno prodam. 0 325-900 24245
Prodam ZEUE v glavah in rdečo PESO. Skokova 8, Stražišče 24258
Po 25 SIT prodam KROMPIR za ozimnico. Poljšica 4, Podnart, 070-
164 24287
Domače žganje prodam. 0422-639
24308_
Prodam krmilni in jedilni KROMPIR. Trboje 70, 049-002 24344
Prodam OTAVO in drobni KROMPIR za krmo. Koželj, Velesovo 23 a 24355
Prodam KROMPIR za krmo. 0633-
381 24401
Krmno PESO, prodam. 0 45-760
24437
PREKLIC
Preklicujem govorice, da mi zet Rlhtaršič Anton plačuje 20.000 SIT na mesec. To ni res, od njega ne dobim nič. Snedic Ivanka 24288
POSESTI
V Lescah, prodam stanovanjsko HIŠO. 0 70-135, po 15. uri. 24010
Prodam dvo stanovanjsko HIŠO z večjim vrtom Škofjeloška 38, Kranj. Pokličite 0 061/267-572 24022
HIŠO v 4. fazi, v Križah, pri Tržiču, primerno za obrtnika, prodam. 0
76-067 24426
TELEFON
TRGOVINA - SERVIS telefaksi ■ žični in brezžični telefoni -tajnice - centrale - zaščite - telefonske ključavnice - kretnice ■ kabli - vtikači -vtičnice
I Iskra - Canon - Panasonic|
prodaja na drobno in debelo - rabati
montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene
LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, rel./fax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel./fax: 222-150
D.O.O. POUŠICA PRI PODNARTU 6 TEL 064/70-225 Odkopujemo hlodovino smreke, jelke, bulne, jesena,
ja\orja in gozdne češnje. Odkupujemo tudi les na panju v večjih, količinah!
-samostojno STANOVANJSKO HIŠO, z velikim vrtom v centru Kranja, prodam. TRG0AGENT d.o.o., Ljubljana - Šiška, Majorja Lavriča 12, tel. (061) 15 99 686,15 99 729.
ZAZIDLJIVE PARCELE za hiše prodamo, v bližini Kranja, pri Golniku in Šk. Loki; za poslovno dejavnost v Radovljici in Zg. Jezerskem; GOZD pri Idriji in na Črnivcu. PRODAMO hiše na Gorenjskem, različnih velikosti in cenovnih razredov. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 in 218-
693 24430
Pri šk. Loki prodamo ali zamenjamo eno družinsko hišo za hišo primemo za obrtno dejavnost. 0 214-674 in 218-693 24431
Opuščeno kmetijo lahko v slabem stanju in v hribu KUPIM ZA GOTOVINO.
Najraje v Selški ali Poljanski dolini.ni pa pogoj. tel.:061/214-760, Jernej
STANOVANJSKO VILO z velikim vrtom v centru Kranja, prodam. 0 061/159-9685 ali 064/311-188 24432
TRAVNIK v Lipici pri Šk. Loki, cena po dogovoru, prodam. 0 061/613-
305 24446
PRIREDITVE
Plesna šola STEP by STEP v Restavraciji BRIONI Kranj ob nedeljah in torkih. 0327-308 2331a
Vsako soboto
PLESNI VEČER
£72 v restavraciji
PARK v Kranju !
TRIO vam igra na porokah, obletnicah, lokalih, cena ugodna. 070-015
24173
Narodno zabavni trio igra na porokah in prireditvah. 058-353 24298
PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski dom Kranj vpisuje otroke, mladino in odrasle. 041-581 24381
PLESNA ŠOLA KRANJ tudi v Radovljici - dvorana Športnega društva. 041-581 24382
POSLOVNI STIKI
Vas zanima NAPRAVA za raziskovanje in odkrivanje predmetov v vaši zamlji. 0 802-581 24247
POZNANSTVA
ŽENSKE! Telefonsko igranje! 045-109 RAFF 24071
Ženske, če nimate aidsa, imate pa denar, toda ste osamljene, pokličite 045-109, od 20. do 24. ure, RAFF
24072_
FANT star 31 let iz okolice Kranja, miren, iskren in prijetne zunanjosti, ki rad pleše, hodi v naravo. Želi spoznati dekle za skupno življensko pot. Prosim za fotografijo, ki pa ni obvezna. Šifra: NAJDIVA SE 24237
Mlajša upokojenka, vdova, že dalj časa prikrajšana za vse dobrine življenja, bi želela spoznati dobrosrčnega gospoda, prijatelja. Šifra: OTOŽNA PESEM 24312
RAZNO PRODAM
Kvalitetno IZDELANE SMETNJAKE in DVOKOLESNE SAMOKOLNICE, za silažo in žaganje, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132, Kranj. 0 241-128 21125
Kvalitetno IZDELANE SMETNJAKE in DVOKOLESNE SAMOKOLNICE, za silažo in žaganje, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132, Kranj. 0 241-128 21126
PRTUAŽNIK za tovor in smuči za Z 101 in VERIGE, prodam. 0 326-594
23963
LESENE LESTVE vseh vrst in dolžin. 0061/611-078 23090
Prodam bukova DRVA in BUTARE. 0421-345 24057
Prodam okovane GAJBICE po 300 SIT. Ličar, Posavec 48, Podnart 24062
Prodam suha bukova DRVA. 045-
52 6 24080
Prodam suha mešana DRVA. 0621-
404 24143
Prodam klavirsko HARMONIKO in gorenjsko NARODNO NOŠO. 0682-720, popoldan 24144
DRVA mešana in žamanje prodam. 064-207 24159
Zelo ugodno prodam suh ROGOS za ikebane. 045-532 24183
Ugodno prodamo ODEJE. 0061/ 755-003 24194
Prodam pomivalni STROJ candy ter VW KOMBI TRANSPORTER. 065-
54 2 24202
Prodam prikolico za osebni avto in gumijast ČOLN za dve osebi. 0211 -
668 24205
Suho ŽAMANJE - butare poceni prodam. Lahovče 73, 0421-722
24212
Prodam deske slabše kvalitete, ter orehe. 0622-480 24270
Prodam bukova DRVA in kuppers-busch s pečico. 0217-386 24304
Ročni transportni VOZIČEK primeren za skladišče, razvoz krme po hlevu, gajbic in zabojčkov, dim. dol. 90cm, sir. 55 cm, viš. 50 cm, prodam. 0061/812-474, popoldan 24319
Prodam suha HRASTOVA in KOSTANJEVA DRVA. 0621-394 24342
Prodam sedežne prevleke za JUGO 45, rjave barve in zakonsko posteljo. 045-503 24409
HLEVSKI GNOJ, strešnik Kranjske -strešna opeka in glasbeni center, prodam. Vilfan, Sp. Veterno 10, Tržič.
24442
STAN. OPREMA
OMARE za dnevno sobo in SEDEŽNO GARNITURO, cena 30.000 SIT, prodam. 0 222-725 23937
Prodam KAVČ, polkavč, tepih 250x350 in mizico s stoli. 047-844
24139
Rabljeno kuhinjo LIPA z pultom in pom. koritom, prodam. 0401-004
24172
Poceni prodam raztegljiv KAVČ in FOTEU. 0329-229, sobota 24196
Kopalno KAD ohranjeno, dol. 150 cm, ugodno prodam. 0323-932, po
19. Uli 24219
Prodam najstinško POSTELJO z regalčkom in otroško posteljico. 0214-207 24371
ŠPORT
JADRALNO PADALO P 2 prodam za 1600 DEM. 083-841, zvečer 24us
STORITVE
J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 0 329-886 10250
EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi s kakovostnim italijanskim materialom, jamstvo 2 leti, možnost plačila na 2 čeka. 0064/66-052 21644
dL
NOVA ŠPORTNA TRGOVINA
V TC DETELJICA V TRŽIČU v spodnji etaži
• več kot 80 modelov športnih copat
• majice ELLESSE 4.990 SIT puhovke (gosji puh)
že za 11.900 SIT (2 čeka)
• reebok PUMP že za 8.490 SIT
• ASICS GEL SAGA 6.990 SIT
• PORCTEX Jakne, hlače, gama Je In ie In Se
• head torbe za tenis po 4.990 SIT
Ob nakupu nad 15.000 SIT nagrada I
S TEM OGLASOM DOBITE 5% POPUST za obutev, puhovke in Ellesse majice
^-
ROLETARSTVO BERČAN nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese! Tel, fax: 061/342-464 ali 061/342-703 (stanovanje) 21707
Vesno in kvalitetno čistimo poslovne in stanovanjske prostore, okna, opremo, tla itd. Informacije tel., fax: 331-709, dopoldan 22243
POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0 325-815 22283
Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi..Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu. 046-369 22571
ŽAGANJE DRV hitro in poceni na območju občine Tržič. 057-214, zvečer 22715
Rolete, žaluzije, lamelne zavese izdelujemo, montiramo in popravljamo. 0213-218 22761
Nudimo zidarsko fasaderska dela. Hitro, kvalitetno in poceni. 0326-
287_23132
Nudim prevoze do 17 oseb. 065-
461 23282
Pišljar servis, TV-VIDEO-HIFI, naprav uradni servis SHARP, popravljamo tudi naprave vseh drugih proizvajalcev. Smledniška c. 37, Kranj, 0323-159 23320
Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32 a, 0326-426, popoldan 23365
Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. SPARTAK, 0216-
706 23445
Popravila rolet in žaluzij. 0061/376-
783_23509
Nastavitev in popravilo TV ANTEN. 0215-146, 57-420 23757
Vrhunske satelitske antene, montaža klasičnih anten, dograditev A kanala.
0310-223 23989
RTV- SERVIS BALTIČ, Sr. Bitnje 65. Popravila vseh vrst TV, RA, video aparatov! Vaše želje sprejemamo non-stop na 0325-589 24029
VLEČNE KLJUKE - SNEMUIVE izdelam, montiram ali predelam. 0633-506, popoldan 24052
Pletem iz vaše volne za otroke in odrasle. 0712-064 24087
Alarmni sistemi za vaš avto, velika izbira modelov. 0421-481 24152
Elektroinstalacijska in elektrovzdrže-valna dela opravljamo hitro in kvalitetno! 0 681-320 24153
Izdelujem kovinska vrata, nadstreške, ograje, vetrolove, stopnice, rešetke itd. 0631-537 24157
d.o.o.
PODJETJE ZA TRGOVINO, PREVOZE IN PROIZVODNJO
H rastje 52, 64000 Kranj Tel/Fax: 064/331-719
delovni čas: vsak dan od 9-19h sobota od 9-12h
PRODAJA
-rabljenih in novih strojev -strojno orodje in naprave
• stružnice, rezkalni, vrtalni in brusilni stroji • strop za tlačno litje aluminija in plastik »slance •varilni aparati in mize •merilno orodje • delilniki« primeži vseh vrst« rezkarjU nozi • svedri« okroglo in ploščato jeklo
AVDIO
OTROŠKE
KASETE
Honorarno zaposlimo resnega in izkušenega potnika za prodajo avdio otroškega programa po vrtcih in šolah. Odličen zaslužek! Tel. 064/620-000
Polagam KERAMIČNE PLOŠČICE. »65-705 24161
Diplome in druge tekste, administrativne storitve, vnos podatkov na računalnik. 0631-522 24102
Izdelujem SNEGOLOVILCE za vse vrste streh. Plačilo možno na 3 čeke. 0324-468 24167
Kovinske zaščitne mreže za okna, vrata, izdelujem po naročilu. 082-
104 24193
Vodim poslovne knjige za obrtnike in
Podjetnike, šifra: OKOLICA K. LOKE_24214
Montaža avtoradije, alarmnih naprav svetovnih proizvajalcev v vaš avto.
0403-119 24230
Izdelujem vse vrste kovinskih vrat, vrtnih ograj, okvirjev in podobno. 0310-364, popoldan 24340
STANOVANJA
Ženska z otrokom najame garsonjero. Plačilo mesečno. 0211-039, dopoldan 23425
Lastniško 3 - sobno STANOVANJE zamenjam za manjše z vašim doplačilom. Šifra: LEPO OKOLJE 23*95
3 - sobno STANOVANJE, 56 m2, na Viču, opremljeno, CK, telefon, prodam najboljšemu ponudniku. 0 061/ 575-207 23900
Oddam opremljeno sobo, možnost kuhanja in kopanja. 0 216-334 23905
V Železnikih oddam STANOVANJE, 50 m2, za enoletno predplačilo ali ugodno prodam. O 329-875 2390c
Oddam sobo ŠTUDENTKI delavki s souporabo kopalnice, ostalo po dogovoru. Miler Vinko, Vodopivčeva ul. 16, Kranj 23*77
Nujno iščem SOBO s souporabo kopalnice v okolici Jesenic (relacija Hrušica-Koroška Bela). Naslov v oglasnem oddelku. 23978
V Kranju oddam SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice. 0217-650, po
17. Uri 24078
Najamemo VIKEND na slovenskem smučišču, med novoletnimi prazniki. 0 323-892 24097
V Škofji Loki prodam stanovanje 52 m1. 0631 -249 ali 632-771 24147
Zamenjam GARSONJERO Zlato polje za Planino. 0215-344 24150
Ugodno prodam 2-sobno komfortno in opremljeno STANOVANJE, 61 m2, na mirnem in sončnem kraju v centru Ankarana. 0066/51-398, od 9. do 12. ure 24163
Prodam v Škofji Loki 2-sobno STANOVANJE. 0622-136 24189
Prodam 1-sobno 52 m2 potrebno adaptacije v Škofji Loki. 045-147
STANOVANJE z vrtom v hiši blizu Lesc, nudim ponudniku. 0 802-581
Auto - Krainer
CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 126, tel.:0043-463-21415
VOZILA'NAD.DELI'SERVIS
GOVORIMO SLOVENSKO
•računalniška in programska oprema
L* • P°s,ovnlh T-Vi?s:.°4^1«70     za obrtnike in podjetja
Ban. - Bat. ■. - IS. ura ' '
Boh.Bistrica 2-sobno STANOVANJE takoj vseljivo, I. nad., centralna, prodam. 041-246 ali 723-097 24300
Ogrevano sobo s kopalnico oddam ženski ali paru. 048-621 24315
2-sobno STANOVANJE na Jesenicah komfortno, vseljivo takoj, ugodno prodamo. 0061/1313-144, int. 45-46, od 8. do 15. ure, razen sobote in nedelje 24325
V škofji Loki prodam 2-sobno STANOVANJE 50 m2. 0620-359
24346
Zamenjam 2-sobno s kabinetom za enosobno STANOVANJE. 0214-747
24347
Pri Kranju ODDAMO v najem opremljene apartmaje. STANOVANJA PRODAMO; 98 m2 na Planini 2. eno in eno in pol sobno stanovanje Planina 3, v Radovljici 56 m2, v Lescah 35 m2, na Jesenicah tri in pet sobna, ter veliko drugih. TAKOJ KUPIMO stanovanja v Sorlijevem naselju in Bledu. ZAMENJUJEMO STANOVANJA! APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 in 218-693
24428
Dvo sobno stanovanje 64 m2, in dvo sobno s kabinetom 55 m2, telefon, ogrevanje, CATV, cena od 900 do 1100 DEM/m2, prodam. 0 323-596
24433
DIPL. računalničar, miren, nekadilec, najame sobo, s souporabo kopalnice. 0 061/123-1121, int. 361, od
20. dO 21. 2443«
VARSTVO
Iščemo žensko za občasno VARSTVO otroka na domu. 0213-885 24187
Iščemo varstvo za 15 mesečno hčerko, popoldam. 0 633-697 24254
Iščem občasno varstvo za našega malčka v Škofji Loki. 0623-090
24404
VOZILA DELI
Po delih, prodam YUGO 45, Z 101, LADA, ŠKODA 120 IN 135. 0 715-
601 23940
Prodam štiri ZIMSKE GUME za ŠKODO 120 L (155 SR 14), dobro ohranjene, cena ugodna. 0212-912
24074
VLEČNO KLJUKO, s kroglo za Fičota, prodam. Šuceva 9, Kranj, Primskovo. 24092
4 skoraj nove GUME. 165x13 in VLEČNO KLJUKO za Z 101. ugodno prodam. 0 323-163 24102
Ugodno prodam novi ZIMSKI GUMI za fiat 750. 0311-284_24155
Popravilo avtomobilskih plastičnih delov. Poklukar, 0725-315 24168
MENJALNIK, HLADILNIK, 5 stekel, zimske gume za FIAT 750, prodam. Milan Korbar, Tekstilna 3, Kranj 24iss
MOTOR za Z 101, prodam. 0 46-
507 24251
Prodam ZIMSKE GUME sava 155x13, malo rabljene 70 DEM.
082-819 24268
Prodam vlečno KLJUKO za R 4, štedilnik kuppersbusch in pony kolo.
0242-108 24290
VOZILA
Vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla z dveletno garancijo od 3.400,00 SIT naprej, nudi AGROIZ-BIRA Prosen, Čirče. Plačilo s čekom 30 dni. 0324-802_22773
Odkup-prodaja, kreditiranje in prepis vozil. AVTOSPORT, d.o.o, 0331-503, 323-171, int. 12, vsak dan od 8. do 18. ure 22964
Enodnevni nakupovalni IZLET v ITALIJO PALMA NOVA, dne 23.10.93. Prijave na049-442 23439
Ugodno prodam BMW 1602, letnik 1970 in BMW, letnik 1976 316, in prodam butare. 0622-479 23782
ALFA 75, letnik 1986, ohranjena, prodam ali menjam. 0218-647 23860
FIAT ABARTH 127 športen, letnik 1979, zelo ohranjen, prodam. 0
218-647 23873
ODKUP in PRODAJA osebnih avtomobilov. AVTOPRIS D.O.O. 0 312-
255 23961
R 5 CAMPUS, letnik 1992, prodma. 0401-260, danes po 16. uri 24041
SERVIS ŠKODA FAVORIT in prodaja rezervnih delov. 041 -079 24043
GOLF JXD. letnik 1988. GOLF JXD, letnik 1987. 0215-545_24044
JUGO 45, letnik 1991 inJUGO 45, letnik 1989, prodam. 0215-54524045
GOLF JXD, letnik 1984, lepo ohranjen, prodam. 0215-545 24047
JUGO 45, letnik 1987, prodam, tudi na kredit. 0891-118 24050
Prodam GOLF J, vreden ogleda, 3200 DEM. Potoče 24, Preddvor
24056
JUGO 45, I. 1989, reg. 7/94, cena 3700 DEM. Jagodic, Gubčeva 3, Kranj 24059
JUGO FFLORIDA 1400, cena 7200 DEM, prodam. 059-112 24063
Nudim prevzem leasinga za FORD FIESTO 1,3 I disco, met. 066-676
24064
Prodam JUGO 55 SKALA, I. 1990. cena 4500 DEM. Rozman Vili, Je-lovška 7, Radovljica, 0715-53924067
VW HROŠČ, letnik 1974, ugodno prodam. 0714-938 240M
Prodam 126 P po delih, cene simbolične. 046-379 24070
Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1989. 0622-581_24077
Prodam ALFO 1,5 TI, letnik 1990, garažirano. Branka, 0327-185 24081
OPEL KADET SOLZA 1985, bordo rdeč, prva barva, ohranjen prodam. Šenčur, Pajerjeva 12, Barbara 24oes
126 PGL, letnik 1992, reg. do 1994, ugodno prodam. 0 85-383 24099
*YUGO SKALA, letnik 1989, ugodno prodam. PrebaČevo 24, Kranj. 24100
ZASTAVA 101, letnik 1983, dobro ohranjen, reg. do 4/94, cena 1500 DEM in starejši Tomosov MOPED na tri prestave, cena po dogovoru, prodam. 0 43-276, popoldan. 24103
VISO SUPER E, letnik 1983, prodam. 0 422-170 24107
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1987, reg. do 6/94, prodam. 0 242-172 24108
VOLVO 740 GLE, diesel, letnik 1985 in FIAT TIPO 1700, diesel, letnik 1991. prodam. 0 49-442   - 24110
R 12 TL, reg. do 9/94, prodam. 0 215-441_Min
Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET za Madžarsko, dne 6.11.1993. Prijave na 0 49-442 24114
GOLF, letnik 3/78, prvi lastnik, cena 2500 DEM, prodam. 0 41-556 24ne
YUGO 55, letnik 1989 in YUGO 55, letnik 1988, prodam. 0 326-142
24117_
ZASTAVO 101 Comfort, prodam. 0
70-222 24124
BMW 316, letnik 1984, reg. do 4/94. 80.000 km, avtoradio, metalik, ugodno prodam. Šinkovec Lidija, Poljče 39, Begunje, 0733-777 24126
Prodam GOLF, letnik 1980. 0422-
309 24129
Prodam Z 101, letnik 12/85, prevoženih 54.000 km, izredno ohranjen, brezhiben, prva barva. 052-090
24140_
JUGO 45, letnik 1987, reg. do 5/94, prodam. Cena 2400 DEM. Savska 4, Lesce, st. 10 24151
HYUNDAI PONY 1,5 GLS. letnik 1991/3, temno modre metalne barve, prodam. Cena 12700 DEM. 058-
389 24154
UspeSno podjetje išče honorarne zastopnike za prodajo iskanih in kvalitetnih nemških proizvodov trgovinam, hotelom, restavracija m. otroškim vrtcem, bolnicam, dijaškim domovom in podobnim organizacijam na področju Gorenjske.
NUDIMO:
• dobro organizacijo dela
- stimulativno nagrajevanje
- uspešnim motnost redne zaposlitve
OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO:
- poštenost
- delavnost
- ambicioznost
- urejenost
- komunikativnost
Samo pisne prijave s kratkim življenjepisom v osmih dneh po objavi pošljite na naslov:
Alfa 92 d.o.o. Hrenova 9m 6-1000 ljubljene
Ugodno prodam GOLF bencin, letnik 1981, zelo ohranjen, reg. do 28.1.94 in poceni prodam FIAT 126 P. letnik 1974, reg. 10.12.93. 082-950
24164
Prodam AUTO BIANCHI 112 A, Letnik 1983, reg. 3.3.94, ohranjen, 75000 km. 057-921_24166
CTX 80 ohranjen, registriran do jurrija, brezhiben, prodam. 076-908
Prodam ohranjen JUGO 55, letnik 1989, cena 4400 DEM. 045-532
24181
R 5 CAMPUS. 7/91, črn, 5 vrat, reg. do 7/94, km 26000, prodam za 11700 DEM. 0714-568 in 718-435
24184
Prodam VW, letnik 1975.
24192
t723-513
SUZUKI MARUTI, letnik 11/91, prevoženih 28000 km, reg. do 11/ 93, cena po dogovoru. 0623-210
126 PGL, letnik 1987, reg. do konca leta, ugodno prodam. 070-08624208
Prodam JUGO 45, letnik 12/88, cena po dogovoru, prevoženih 45000 km. 070-230 24210
Prodam 126 P, letnik 1982, dobro ohranjen. 049-421 24213
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986.051-827_24216
Prodam UNO 45 S, letnik 1989.
070-503 24217
GOLF TURBO diesel 1982 z dodatno opremo, prodam. 041-569 2421 s
Z 101, letnik 1981, cena po dogovoru. 0327-888 24220
Prodam UNO 45, starejši letnik, italijanske izdelave. 064-297 24221
Prodam JUGO 55 AX, letnik 1988, garažiran, 3700 DEM. 0621-447
24222
Prodam FORD ORION CLX 1,4 I, letnik 1991. 0324-468_24223
JUGO GVL S KATALIZATORJEM, letnik 1989, metalik barve, prevoženih 43000, izvozni model, prodam.
0323- 125 24227
Prodam AX 11 TRS, letnik 1990, 5 vrat, siva metalik, 5 prestav. 0891-
065 24226
AVTO SAN, Kranj, podjetje za prodajo in odkup rabljenih vozil. Takojšnje plačilo v DEM, brezplačen vpis v evidenco, prepisi vozil. C. na Brdo 24, Kranj, "Kokrica", 0217-528
24231
R Tip R 20 TS, letnik 1979, dobro ohranjen, cena po dogovoru, prodam. 0 49-333 24235
GOLF, diesel, letnik 1986, prodam.
0 325-182 24238
FORD ORION, letnik 1991, prodam ali zamenjam za cenejši avto. 0
324- 337 24240
ZASTAVO 128, letnik 1987, cena 3200 DEM, prodam. 0 725-423, zvečer. 24246
ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. 0 64-212, po 20. uri. 24250
ZASTAVO 750 letnik 1984, registriran, prodam. 0 556-675 24252
IGRAJTE IN ZMAGAJTE!
Nagradna igra od 1.10. do 15. 11. 1993.
Sujoer nagrada:
• PARTY VVEEKEND V LONDONU za dve osebi z VI Pj obiskom Hard Ročk Cafeja
• Enkratna COCA-COLA MUSIC MACHINE
• CD radio kasetofoni
• CD gramofoni, kasete, jakne, ure, torbe, majice, kape
Na naslov COCA-COLA VEDNO Z GLASBO P.P. 44 61 104 Ljubljana pošljite zamaške Coca-Cole, Fante ali Sprite. Skupno 24 zamaškov steklenic 0,25, ali 6 zamaškov steklenic 1L, ali 3 zamaške steklenic 2L. Žrebanja vsake tri tedne.Zaključno žrebanje v katerem enakopravno sodelujejo vse do takrat prispele pošiljke bo koncem novembra.
ALFA ROMEO 33, letnik 1990, prevoženih 38.000 km, reg. do 9/94, prodam. 0 623-210 24253
Prodam Z 750 SC, letnik 1979, reg. do 3/94, dobro ohranjen. 064-374, petek popoldan in sobota 24257
Prodam ZASTAVO 750 po delih.
0633-010 24262
Ugodno prodam GOLFA stari tip, let. 1977, prva reg. 1984, rumene barve ali menjam za Z 750. 076-233 24265
Z 101 GTL, letnik 1986, reg. do 7/94, cena 2400 DEM. 053-176 24267
KOMBI starejši letnik prodam. Cena po dogovoru. 085-361 24272
Prodam R 5 kovinske barve, star 11 mesecev. 0326-756 24273
Prodam BMW 315, letnik december 83, bordo metalne barve, odlično ohranjen, resničnih 93000 km. Trgovina ADP, 050-341 ali 214-339 24276
Prodam VW 1200, letnik 1976.
0697-196 24277
Rahlo karambolirano OPELVECTRO 1,61 GL s katalizatorjem, letnik 1989, prodam. 0241-168 242so
Prodam JUGO 45, letnik 1984 za 1400 DEM. 085-136_24285
Prodam GOLF diesel, letnik 1989, metalno zelen z dodatno opremo. Ogled Šuceva 3, Primskovo po 16.
Un 24292
JUGO 45, letnik 1985, reg. do 5/94, cena 1450 DEM, prodam. 0871-029
24293
Prodam FIAT 126, letnik 1988 ali menjam za Jugo, cena 2300 DEM.
0421-773 24296
SUZUKI SVVIFT 1.3 GS, letnik 1991/ 3, 33000 km, bel, dodatno opremljen prodam. 0714-226 24299
Prodam KOMBI tip CIMOS CITROEN C 25 D, letnik 1984. 0211-244 ali 311-857, zvečer 24306
Z 101, letnik 1978, reg. do 6.2.1994, prodam. 044-056 24307
Prodam 750, letnik 1981, za rezervne dele. Zalog 51, CErklje 24309
Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, rdeče barve, reg. celo leto. 0326-
694 24314
CITROEN GSA1,3 karavan, dodatna oprema, izredno ohranjen, ugodno prodam. 0323-796 24316
Prodam GOLF diesel, letnik 1986. Milje 26, Visoko 24320
Prodam Z 750, letnik 1981. 628
1214-
24324
Kupim VW GOLF, starejši letnik, ohranjen, prvi lastnik. 0622-135
24326
VISO SUPER E, letnik 1983, reg. 9/ 94, drugi lastnik. Valjavčeva 10, stan.
4 24329
Bolho 12/81 reg. 2/94 in eno za dele poceni 850 DEM, prodam. 044-072, popoldan 24336
Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. do 3/94, 2600 DEM. 0218-491 24336
Prodam GOLF diesel, letnik 1983 in Z 101, letnik 1988. Bašelj 28 B, Preddvor 24341
JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam, cena 3500 DEM v zelo dobrem stanju. 0422-764 24345
Prodam dobro ohranjen garažiran R 4 GTL, letnik 1989. 044-031 24349
Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 1980. Vučan, Velesovo 56, Cerklje 24350
Odkup in prodaja rabljenih avtomobilov. 0312-255 24352
Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990, 5 vrat. 0312-255 24353
Prodam Z 101 GTL, letnik 11/83, reg do 11/94. 0217-409, popoldan 24354
Prodam ŠKODO 120, letnik 1982, reg. 24.9.93. 0312-255 24356
Prodam FIAT 126 P, letnik 1985. 0217-026 24360
Prodam GOLF, letnik 1980, cena 2800 DEM in OPEL KADET, letnik 1978, cena 2900 DEM. 0329-914
24361
Prodam JUGO 45, letnik 1985, reg. do aprila 94. 0217-119 24362
Prodam JUGO 45, letnik 1982, reg.
dO 8/94. 041-037 24363
BX 15 TGE, letnik 7/91, metalne barve, prodam. 0713-052 24367
Prodam R 4, letnik 1980, reg. do 5/ 94 in R 4 GTL, letnik 1983, reg. do 8/ 94. 0422-306_24368
Prodam Z 750, letnik 1981/12. 0329-145 24370
Prodam za 101, starejši letnik, tudi menjam za 750. 0325-862 24373
Prodam neregistriran R 4 GTL, letnik 1981 po delih ali celega. Cena po dogovoru. 044-225 24375
Prodam R 4 GTU, letnik 9/87. 043-
30 5 24376
Prodam NISSAN SUNNY 1,6 SLX, letnik 1990, sive barve. 0422-303
24377
pletenine
KRANJ
NAJVEČJA IZBIRA
OKRASNIH iN BOMBAŽNIH PRfaJ
NA GORENJSKEM
POGLEJTC IZBERITE
Prodam Z 101, letnik 1986. 9^t 321__
Prodam TOYOTA COROLA 0£ letnik 1987. 0218-238__jj£
101, letnik 1984 in JUGO, I«** 1985, oba reg. do 5/94, prod*": 0323-729
*OPEL ASCONO diesel potreti* popravila prodam. 00609/613-Z93
Z 101, letnik 1979, ugodno prodam. 077-475
do
5/9*
2&
Prodam LADO RIVO 1986, reg. ugodno prodam. 041-516
Prodam HROŠČA 1200, letnik rdeče barve, reg. do 21.7.94. KoZJ^ Jelka, Savska 47, Ribno
2H0
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 19* bela prva barva, dobro ohranja''* 078-117__^
Prodam BOLHO 126 P, cena & DEM, letnik 1979. 050-826 J>
GOLF JGL, letnik 1982, reg. do ijj 94, cena 3800 DEM, prodam. V 327-292__*J5
YUGO 45 AX, letnik 1987, prod*' 0 77-740__
FORD FIESTA, letnik 1988, prod*^ Bobovek 8, Kranj.__
R 5, diesel, letnik 10/91, ugofJŽ prodam ali zamenjam za ceoeL GOLF diesel, do letnika 1985- * 326-062__j2»
GOLF, letnik 1981, reg. do 9/9* cena po dogovoru, prodam. 0 3 .,1 726__»JJJ.
HONDA CIVIC SEDAN 1.4, HjjJ 1990, bele barve, garažiran, <% 15.500 DEM, prodam. 0 311-**3
24434_____S
FIAT 127, letnik 1979, cena £ dogovoru, prodam. 0 211-668J*j>
R 18, reg. celo leto, izredno JE, ohranjen, poceni prodam. 0 061 lhZ>
126 P, letnik 1986 in MOTOR P, 250, oba registrirana, prodam. hlnj 117, Naklo.__
R 9, letnik 1982, izredno ohrani^ prodam. 0 633-864_
YUGO 45 L, letnik 12/85, reg- d° t 94, prodam. O 802-624
ZASTAVO 101, starejši letnik, dobj ohranjena, prodam. 0 78-611 j^<
YUGO 45 KORAL, letnik 1988, do 10/94, prodam. Špikova \ Drulovka, Kranj. J>
ZAPOSLITVE
Gostilna Sejem honorarno ali■— ,«
zaposli več deklet ali fantov strežbo. Informacije osebno v O tilni Sejem, Kranj____&y
V orodjarni na Bledu zapos^ STRUGARJA. 077-038 J&s
Iščem ZIDARSKO IN FASADEPS^ DELO, delam poceni in kvalitetno^. 401-316___j>
Zaposlimo dekle za popoldan^ delo v strežbi. 0 222-682 Jj^s
Zaposlimo KV MIZARJA in de£v$ Mizarstvo Lipar, Lahovče 31. 9^
098 ali 421-781
GOTOVINSKO POSOJILO
v 1 dnevu garancija: , čeki, zlato,avto, umetnine ip0. Obresti 5 % HIPOTEKARNA POSOJILA (hiše, lokali, zemlja)
MESTNA ZASTAVLJALNICA
Cankarjeva 4, LJubljana ... Tel. 061/1254-171 od 10. do 16U7
SERIJA MG. ŠPELA TRŽIČ, ...  Trg svobode 18 ^BOLJŠE PIZZEvamob Vložitvi tega oglasa nudi 10% popust " 16 vrst pizz, kalamari • špageti, ocvrti sir ---VABLJENI
Slanega komercialista za-
fWc2*r«dno ali honorarno za lA vH^POTROSNEGA MATERIA-GtoeJRGOVINAH na področju ^cnjske. Od vas pričakujemo NbW 2? viši° izobrazbo, avto in EJ; Starost od 25 do 45 let. Pisne i»l na naslov EMPA d.o.o., "ka 33, gubljana, v roku 8 dni.
hwj?0 vajeno prodaje v trgovini K™1")- Delovni čas je deljen. \ 0*^1« osebno v trgovini MAM-jJ|ii^*šernova c. 4, Radovljica.
H^aekleti iščeta pripravniško jj^°vpletilski stroi. »66-351
fc*Ojno ŠIVIUO za honorarno 10g v "lojl delavnici, iščem. «621-
__24203
BAR v Radovljici išče nata-»715-886 242M
I130' zaposlim KV MIZARJA.
9 57-
24234
^Pari 0 kr°vca in stavbnega kfčv-Ja ali delavca za priučitev Jg^a in kleparstva. »311-452
J*T ŠOFERJA C, E kat. s *g šolo. Šifra: VESTEN 24291
Loki honorarno zaposlimo , ^ ^Jeno strežbe. «620-040 po
JjjN« CREATIM,
rs..:'ek Za nmlolrtiror
d.o.o. Kranj -^»TL2* Projektiranje in inženiring PrifjJ")* prosto delovno mesto za SPrei^ka " smor gradbeni tehnik. \wjatiamo samo Dismene po-ELna naslov: CREATIM, Šuceva
!^2L_24335
jjSgN SEJEM honorarno ali redno KUHARJA-ico. Informacije S^LV Gostilni Sejem, Kranj 24343
^slim šoferja z B kategorijo za ' hrane z našim ali svojim <k>m. Obvezno znanje slo
iJu?a i62'1*?- Samo resne, pisne ifbe pod Šifra: KRANJ Z OKO-
^_ 24367
' ^S? kofT|ercialiste z lastnim pre-V^na terenu. »328-180 24374
Pr^o zaposlimo 5 akviziti HiSJiavrtev nove uspešnice tržišču. Za vse je r
akviziterjev za " lice na sloje možnost »vanja. »061/341-542 24403
l^no ali honorarno zaposlimo ^ dekle ali fanta za strežbo In S* Pizzopeka. Tržič, «52-055
•tJfiPdalovanju vabim dva resna Pitao« za P°dročje Gorenjske.
"«93, po 17. Url 24411
SJ^'m KUHARJA v pizzeriji in S" aH dekle za strežbo. «43-552
i&akarica, pridna, poštena, Osr^- dobi delo na Bledu. • 76-
KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo, ugodno prodam. Oman, Zminec 12, Škofja Loka. 9 621-475 24ios
6 tednov stare PUJSKE in 8 mesecev brejo KRAVO, PRODAM. B 51-005 24112
Belega PUDEUČKA, prodam. « 733-449 24116
4 leta staro, brejo jahalno KOBILO, prodam. Zg. Bela 23 24121
8 mesecev brejo KRAVO SIMEN-TALKO in suha HRASTOVA DRVA, prodam. « 45-368 24122
Breje OVCE in OVCE z jagnjeti, prodam. «738-066 24133
Prodam PAPIGE, skobčevke, nimfe, rozele, aleksandre. «422-169, po
17. Uri 24136
Prodam SIMENTALKO 300 kg težko ali menjam za seno. Drolec, Sidrai 1, Cerklje_ 24141
Ugodno prodam KOZO, staro eno leto in pol. Zg.Bitnje 136, pri Puškami
24146
Prodam PAŠNO KRAVO simentalko, ki bo januarja petič tekstila. «85-090
24158
Prodam 8 tednov stare nemške OVČARJE z rodovnikom. «632-069
24166
Dva meseca staro TELIČKO simentalko, prodam, špendov, Sp.Dobrava 2, Kropa, «736-611_24198
Po zelo ugodni ceni prodam ple-menske KUNCE. «45-532 24176
Prodam KRAVO. Rogelj Peter, Lenart 1, Cerklje, «421-836 24199
KOZO prodam. «631-070 24200
Prodam več TELET za nadljno rejo ali zakol. Pohar Milan, Brezje 24, Brezje 24204
Prodam čistokrvnega NEMŠKEGA OVČARJA, brez rodovnika, star 7 tednov. «631-494 24232
Prodam OVCE z mladiči ter OVNA Štefanja gora 13, «421-341 242ss
Podarim tri KUŽKE. «46-708 24259
Prodam dve visokobreji TELICI simentalki (A kontrola). «47-604
24271_
Prodam KRAVO simentalko tretjič brejo 8 mesecev in pol. Velesovo 44, Cerklje 242*4
Prodam TELETA simentalca za nadljno rejo ali za zakol. Ovsenek Marjan, Brezje pri Tržiču 42 24297
Oddam mlade PSE lovilce voluhar-jev. «422-277_24310
Prodam male sobne KUŽKE, stare 8 tednov. «328-202 24311
PRAŠIČKE okrog 20 kg, PRAŠIČA 200 kg in dva 50 kg težka črno bela BIKCA, prodam. «57-280 24313
Prodam PRAŠIČE za zakol ali nadaljno rejo. «242-153 24323
Prodam PUJSKE težke 15-20 kg.
«725-224 24332
PRAŠIČE težke do 50 kg, prodam. Kapus, Zagoriška 16, Bled 2434a
^ODBENO SPREJMEMO
DVA POTNIKA *jj PRODAJO NA TERENU, ^fdlrno ugodne pogoje .     In teren po izbiri. ^orrnacl|e ZOM HELIDON; tel.: 064/691-853
ALI
za zakol In PRAŠIČE za S, fc? "»jo prodam. Krivic, Zgoša S^nje, «733-232 177M
8tare 8 tednov, prodam.
--—
' doDro mlekarico, sanske ^ani AProdam. Zasavska 43/b. ><^*ghek. «211-417 23915
^JJbi*8' nimfe, kanarčke, sivega MP zajčka, Prodam.
hrčke, kače, 76-342
ribe,
23925
i?v\vr>
•D* tftiiiP0 tretJ' telitvi in KRAVO po ^ s teleti ali brez. Boh. Bela
23935
EPfc SIMENTALCA, starega do ^^pim. « 58-316 24011
^•li«? m|adiče PSI križanci z ^J^em. odlični čuvaji. «70-732
^ft« brei° OVCO po dogovoru in °no ovčjo VOLNO. «50-570
LT* h»   muc°. staro 4 mesece, a*0 nTrVe 2 rodovnikom, že ocen-•2n?ednarodni razstavi, pro-
^C°gV8l 4-831 24079
^J*2l-8n teletom ali Drez- Prodam.
^>n^91 24101
čistokrvnega NEMŠKE-% ^ARja naj pokliče « 41-641
OSMRTNICA
Umrla je
DRAGA NASTRAN
na Kresu 17, Železniki
Pogreb pokojnice bo 23. oktobra ob 15. uri na pokopališču v Selcih. Od petka od 12. ure do pogreba bo žara na njenem domu v Selcih št. 99.
Žalujoči mami, brat Jože, sestri Jožka in Francka z družinami
Selca, Kranj, Melbourne
ZAHVALA
Ob izgubi očeta, brata, starega očeta, tasta
JOŽETA PAVLINA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem in sostanovalcem Gradnikove 11, ter znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja, ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala pa gre Greti za njeno pomoč in nego v času njegove bolezni.
Žalujoči: hči Darinka in sin Bojan z družinama
Kranj, 15. oktobra 1993
OSMRTNICA
Živel si hitro,toda kratko. Nenadoma je umrl naš najdražji
ROMAN KURALT
star 27 let
Pogreb dragega bo danes v petek, 22. oktobra 1993, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Zg. Senici 4A pri Medvodah, na pokopališče v Sori.
Za njim žalujemo njegovi najdražji
Zg. Senica, 22. oktobra 1993
Prodam mlade PSIČKE.
24364
166-939
Prodam ŽREBICO NORIK. Žirovnica
9, «801-564_24379
Prodam 30 kg težke PRAŠIČKE. Bohinc, Zg.Brnik 57 a, «421-238
24367 _
Prodam PISKE stare 14 tednov, cepljene. Golniška 1, Kokrica 24396
Prodam JARKICE. Grilc, Partizanska pot 15, Kokrica, «214-855     2441 b
ZAHVALA
Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš. Delo, bolečina, trpljenje, tvoje bilo je življenje. Dom tvoj ovila je črnina, za teboj ostala je tišina, ki hudo boli a, spomin na te naprej iivi
pok. MARIJA WAISSAISEN
roj. Osredkar
Iskreno se zahvalimo vsi vsem sorodnikom, sosedom iz Klanca, sosedom Sidraža, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, nam izrekli sožalje, ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala lepa g. Jeriču, pevcem iz Tržiča, zvonarjem iz Komende in Sen turške gore, in duhovniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči sin Joža, sestra Cilka in prijateljica Ani ter vse sorodstvo
Klanec, Sp.Besnica, Sidrai, 5. oktobra 1993
ZAHVALA
Lastovice nad oblaki. V vsaki roži, bilki vsaki drobno srce drgeta.
Minatti
V neizmerni žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, ki ste ga imeli radi in spoštovali njegovo plemenito srce, da nas je nenadoma v 34. letu zapustil naš dragi mož, ati, sin, vnuk, zet, svak, nečak in bratranec
HENRIK POTOČNIK
iz Šenčurja
Od njega smo se poslovili v sredo, 20. oktobra 1993. Iskrena hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti! Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izraženo sožalje, darovano cvetje in pomoč. Hvala tudi g. župniku za lepo
opravljen obred.
Žalujoči: žena Simona,-hčerka Kaja ter drugo sorodstvo
Kranj, 22. oktobra 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta.starega očeta, tasta, brata in strica
ŠTEFANA TIVOLDA
st. iz Kranja, Prešernova 12
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poklonili njegovemu spominu, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče in ga pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala g. župniku za molitev in lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Vsem, tudi tistim, ki niste posebej omenjeni, še enkrat prisrčna hvala.
VSI NJEGOVI
Kranj, 14. oktobra 1993
V SPOMIN
Primož, Primož, kje si ti,
dom je prazen, ker te ni,
dom je tih brez tvojega
prešernega smeha,
odkar si v osmem letu
za vedno brez slovesa in pozdrava
mnogo prezgodaj
odšel od nas naš ljubljeni Primož.
V spomin sinu, bratcu, vnuku, bratrancu in nečaku
PRIMOŽU SINKOVIČU
iz Radovljice roj. 20. 3. 1984 - 24. 10.1991, učenec 1. c
Minevata že leti dve, kar nehalo je biti tvoje srce, vsaka misel tebi hiti in čas nam solz ne posuši. Na grobu mnogo preranem ti lučka ljubezni gori in rožice cveto, a v naših srcih pa bolečina leži. Ne bomo te pozabili. Hvala vsem, ki mu prižigate svečke, se ga še spominjate ali pa postojite obnjegovem mnogo preranem grobu.
Vsi njegovi mamica, ati, sestra Tatjana z možem, brata Andrej in Tomaž, stara mama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Žalostni so naši dnevi, ker zapustil si nas ti, v naši hiši je praznina, a v srcih naših bolečina. V tihem grobu zdaj počivaš in lučka ljubezni ti v pozdrav gori, spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, bratranca, tasta in botra
BOGOMIRJA MRAVLJE
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu LTH Trata, učencem 6. a razreda OŠ Ivana Groharja, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za ganljive poslovilne besede in lepo* opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste ga imeli radi in ste sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Škofja Loka, 18. oktobra 1993
ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal.
Ob smrti dragega sina, brata in strica
PETRA HAFNERJA
iz Virmaš pri Škofji Loki
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem M - MESO IZDELKI ŠK. LOKA ter KZ MEDVODE in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, pa tudi drugim, ki niso posebej omenjeni.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
21. oktobra je minilo žalostno leto, od kar je odšla od nas naša dobra žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča
ANGELA ROGELJ
Vsem, ki se spominjate in obiskujete njen grob, ter prižigate svečke, iskrena hvala.
VSI NJENI Olševek
KltIMIT\TAl
Naklanski nogometaši se bodo pritožili na sklep kranjskega sodišča
Sodišče ni upoštevalo današnjih razmer
(nadaljevanje na 28. strani)
Ljubljana, 21. oktobra - Nogometni klub Živila Naklo se bo na izrek sodbe kranjske enote Temeljnega sodiSča pritožil, saj meni, da je sodišče razsodilo neživljenjsko, prav tako pa so danes razmere na naklanskem igrišču bistveno drugačne, kot so bile pred enim letom, so na današnji časnikarski konferenci v Ljubl-ani povedali predstavnika klu-a Janez Zupan in Miran Subic ter pravni zastopnik, odvetnik Brane Koželj. "Ne želimo jokati ali stvari obešati na veliki zvon. Želimo le prikazati dejansko stanje. Zadeva je šla na sodišče že leta 1990, epilog pa je dobila sedaj, ko so se stvari spremenile. Če bo sodba obveljala, v Naklem lahko z nogometom končamo. Selitev z vsemi selekcijami na druga
II
igrišča je prehuda, saj je že sedanja selitev prvega moštva v Kranj hudo breme. Sodna prepoved je uperjena predvsem zoper domačo mladino, ki prevladuje v mlajših moštvih NK Živila Naklo," je dejal predsednik kluba Janez Zupan. "Na sodbo se bomo pritožili. Je precedens v tako imenovanem emisijskem pravu. Šlo je za negatorno tožbo, ko gre za določen vpliv na zemljišče tožnika. Izrek sodbe je vprašljiv. Prepoveduje se dejavnost, ki presega rekreacijo. Klub ima samo enega profesionalnega nogometaša, vsi ostali pa so amaterji. So morda tudi pionirji in mladinci profesionalci. Sodišče je prepovedalo valjanje igrišča, ni pa povedalo, s kakšnimi valjarji. Kršen ie bil tudi postopek. Kot dokazni material naj bi bile pregledane video kasete z nekaterih tekem.
NAJAVLJAMO
Za praznik o cesti
Zgornji Brnik - V krajevni skupnosti Zgornji Brnik v kranjski občini bodo konec tega tedna proslavljah krajevni praznik. Osrednji dogodek v okviru praznovanja bo delovno srečanje krajanov, ki bo jutri (v soboto) ob 18. uri v Gasilskem domu na Zgornjem Brniku. Pogovorili se bodo o cesti skozi Huje, ki vodi od križišča pri trgovini na Zgornjem Brniku proti letališču. S tem v zvezi je v sredo zjutraj tričlanska delegacija s predsednikom KS Alojzom Vidmarjem in članoma sveta Stankom Skubicem ter Mirom Jenkom obiskala predsednika izvršnega sveta občine Kranj Petra Oreharja. Ocena na sestanku je bila, da letos kaj več kot ureditev bank-in in zakrpan je udarnih jam na cesti ni mogoče, začela pa se bo priprava projektne dokumentacije. In če bo denar v proračunu, bodo skušali to cesto vključiti prihodnje leto v program. Sicer pa bodo v krajevni skupnosti v okviru praznovanja še nekatere druge prireditve. Tako bo že danes (petek) ob 18. uri v gasilskem domu šahovski turnir. Jutri pa bo, razen že omenjenega zbora krajanov, ob 11. uri pred trgovino prikaz gasilskih veščin, ob 14. uri pa bo Na žagi tradicionalna nogometna tekma poročeni : neporočeni. V nedeljo ob 11. uri pa bo na pokopališču v Cerkljah odkritje spomenika žrtvam v drugi svetovni vojni. • A. Ž.
Otvoritev ceste na Gabrško goro
Log - Že lani so v krajevni skupnosti Log v škofjeloški občini asfaltirali skoraj dva kilometra ceste proti Gabrški gori. Letos so dela nadaljevali in uredili še dober kilometer ceste. Slovesna otvoritev bo jutri, 23. oktobra, ob 15. uri na Gabrški gori. • A. Ž.
Ne vemo, katere kasete je sodišče pregledalo. Vsi dokazi bi se morali izvajati pred senatom, prav tako pa tudi meritve škodljivih emisij niso bile izvršene pred strankami. Sodišče je šlo na pot subjektivne ocene, razsodilo je po občutku," je povedal odvetnik Brane Koželj. Dejal je, da je imel klub na tekmah vedno ustrezno redarsko in policijsko zaščito, da pa sodišče tudi ni upoštevalo nove situacije. Člansko moštvo, s katerim je bilo povezanega največ hrupa, igra že eno leto v Kranju, sodišče pa je upoštevalo stanje, kot da člani še vedno igrajo v Naklem. Po mnenju odvetnika so možni trije načini rešitve problematike: dokončanje tega sodnega postopka (takšne odločitve v pravosodni evidenci ni), spoštovanje odločbe inšpekcije iz marca leta 1990, ki zapoveduje uredi-
tev igrišča skladno z lokacijsko dokumentacijo iz leta 1972, ter kompromis med klubom, občino in tožniki. Zanj se klub prizadeva, vendar zanj ni pripravljenosti ah realnih pogojev. Predsednik Janez Zupan je povedal, da so se v krajevni skupnosti zavzeto lotili nove problematike in se že izdeluje idejni osnutek za rekreacijski center ob predvidoma povečani osnovni šoli, kar je zelo blizu lokacijski dokumentaciji iz leta 1972. To je najbolj realna pot reševanja problema. Nogometaši bi ga radi reševali skupaj z Zaplotnikovim, je dejal Janez Zupan. Nova lokacija na Stucl-ju je nerealna, prav tako pa tudi zemljišče ob Živilih in Merkurju, kjer je prostorapremalo. Mi ne moremo v nedogled dokazovati, da delamo dobro, je
Jovedal Janez Zupan. • .Košnjek
Razvoj turizma v Kranju
Kranj - V Turističnem društvu v Kranju so se odločili, da ob ponovni oživitvi Turističnega društva organizirajo prvo srečanje vseh zainteresiranih za razvoj turizma v mestu Kranju. Srečanje, na katerega vabijo vse, ki lahko pomagajo z nasveti, mnenji ali kako drugače, bo v torek, 26. oktobra, ob 18. uri v hotelu Creina v Kranju. • A. Z.
Jubilejna prireditev ob obletnici krvodajalstva
Radovjica, 22. oktobra -
Drevi ob 18. uri bo v hotelu Grajski dvor v Radovljici jubilejna prireditev ob 40-letnici prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem. Prireja jo občinska organizacija Rdečega križa iz Radovljice. V kulturnem programu bodo sodelovali člani igralske skupine DPD Svoboda Bohinjska Bistrica, plesalke Plesnega studia Bled m Oktet Lipa z Bleda. Program bo povezoval Matjaž Konda. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja zaslužnim krvodajalcem in sodelavcem Rdečega križa. . • D.Ž.
Izlet v neznano
Planinska sekcija pri Društvu upokojencev organizira planinski izlet v neznano v četrtek, 4. novembra 1993, z odhodom ob 9. uri izpred kina Center v Kranju. Hoje bo za dve do tri ure. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. • L.C.
Na koline v Prekmurje
Društvo upokojencev Kranj organizira v torek, 9. novembra 1993, izlet v Prekmurje, kamor vas Prekmurci vabijo na koline. Odhod bo ob 7. un izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj. * L.C.
DIREKTORJI, OBRTNIKI, PODJETNIKI!
Zelo ugodna cena fotokopirnega stroja MINOLTA EP 2121 za samo 1995 DEM!
KALN
d.o.o., Kranj Gregorčičeva 6, tel.064/213-162
V zalogi tudi ostali fotokopirni stroji MINOLTA in pisarniški materjal.
Cestno ogledalo na Črnivcu
Brezje - v zvezi s prometno signalizacijo v KS Brezje oziroma na Črnivcu nam je predsednik KS Brezje Jakob Langus sporočil, da so na območju KS v zadnjih dveh letih obnovili cestno
E>rometno signalizacijo na magistralni cesti Jesenice - Kranj in okalni cesti Črnivec - Peračica. Izdelan je bil tudi projekt vertikalne in horizontalne signalizacije in v tem projektu je tudi namestitev ogledala ob vpadnici na Brezje na Črnivcu. Ker Republiška uprava za ceste ne financira nakupa in namestitve ogledal, je bila do zdaj praksa, da je to skrb občine, krajevne skupnosti ali posameznikov. Omenjeno ogledalo ne spada v pristojnost KS, bih pa so posamezniki pred časom pripravljeni prispevati zanj. Kaže pa, da je bil znesek, ki nam ga je posredovalo Cestno podjetje Kranj avgusta letos (45.257 SIT), za uresničitev te obljube posameznikov previsok. Tako ogledala še vedno ni. Žal pa v krajevni skupnosti tudi ni denarja za to in tudi ne za razbito ogledalo na Brezjah. • A. Ž.
Martinovanje upokojencev
Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane na martinovanje, ki bo za Bitnje v torek, 16. novembra 1993, za Žabnico pa v sredo, 17. novembra. Odhod bo ob 7.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha oz. do Sp. Bitenj. Izlet bo celodneven, prijave sprejemajo poverjeniki društva. • L.C.
Od Kranja do Pral
Odsek za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 28. oktobra 1993, pohod od Kranja do Praš. Odhod bo ob 8. uri izpred zgradbe DU Kranj, Tomšičeva 4. Pohod bo v vsakem vremenu! • L.C.
Izredna seja tržiške občinske skupščine
Ponovno o problemih podjetja ZLIT
Tržič, 22. oktobra - Potem ko je na ponedeljkovi izredni seji obravnaval možne rešitve za nadaljnje poslovanje Združene lesne industrije Tržič izvršni svet, jih bodo pretehtali danes opoldan tudi poslanci vseh zborov občinske skupščine. Zakonodaja omogoča tudi občini ustanovitev firme, ki bi obranila zdravo jedro tovarne.
Na slednje dejstvo je po zaprti seji tržiške vlade opozoril Janez Bečan, načelnik oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti. Obenem je ugotovil, da sta za ustanovitev nove firme, ki bi ohranila delo za vsaj polovico delavcev ZLIT-a, zainteresirana tako Sklad za razvoj kot banka. Takšen ukrep se zdi smiseln tudi zaradi ohranjanja tradicije lesne predelave v občini, ki ima doma na razpolago precej surovin. Po drugi strani se je moč bati, da po stečaju ne bi bilo kupca za celotno podjetje, katerega izdelki so še iskani na tujem.
V tovarni ZLIT je 64 delavcev že izgotovilo pohištvo za švedsko firmo IKEA, izdelujejo pa
tudi kotne klopi za avstrijsko firmo Michelfeit ter opremo za domači trg, ki je bila naročena pred septembrsko stavko. Obenem izpolnjujejo nekaj zahtev novih naročnikov, s čimer sproti zagotavljajo denar za potreben material. Angažiranje občine pri reševanju problematike lahko v zadnjem trenutku prepreči zaprtje tovarne, saj bi bilo čakanje na stečaj lahko usodno, je med drugim ocenil direktor ZLIT Franc Dobida. Če ne bo surovin za žago, namreč ne bo delal energetski objekt, zato pa bi bilo treba ustaviti in konservirati stroje še pred zimo. Ponovni zagon tovarne pa bi bil tudi ekonomsko vprašljiv.
V tržiški občini predvidevajo, da bi rezervirali približno eno desetino denarja (okrog 40 milijonov SIT) iz proračuna v prihodnjem letu kot garancijo za najetje bančnih kreditov, ki bi omogočili obratovanje novega podjetja. O tem in o ustanovitvi firme v občinski lasti se bodo odločali poslanci občinske skupščine na današnji izredni seji. * S. Saje
Mesec požarne varnosti
Kranj - Gorenjski gasilci oktobra, ko je mesec požarne varnosti opravljajo razhčne aktivnosti; od vaj do preventivnih pregledov gasilskih aparatov. Ze tradicija je tudi, da vsako leto ta mesec vodstvolndustrijs-kega gasilskega društva Sava Kranj povabi medse nekdanje člane - veterane. Sicer pa ne bo odveč, da spomnimo, da je bilo na primer v Ljubljani gasilsko društvo ustanovljeno 1861. leta. Takrat so imeli v Ljubljani sedem brizgaln, trinajst voz z vodo, šestnajst lestev in več sto drugih orodij. Na Gorenjskem pa so po tem začela rasti gasilska društva kot gobe po dežju. Kar pa zadeva letošnjo kroniko, je bilo v prvem polletju v jeseniški občini 63 požarov, v kranjski občini pa 83. Največ požarov v Sloveniji je bilo na mariborskem območju in sicer 195, na koprskem pa 153. • (ip)
Izlet v neznano
Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira izlet v neznano, ki bo v četrtek, 4. novembra 1993, z odhodom ob 9. uri izpred kina Center v Kranju. Hoje bo za dve do tri ure. Prijave sprejema DU Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. • L.C.
RADiO
9*1 3 en 1.3   r.i i
Inšpektorji pogledali v osem lokalov
V Sport fitu so delali red policisti
Škofja Loka, 21. oktobra - Sanitarni inšpektor, trima inšpektor**
eni od zadnjih avj osem gostinskih lokalov v
inšpektor za delo in policista s škofjeloške policijske postaje
Kgustovskih noči (s 27. na 28. »vgust) oWJ|[( lokalov v škofjelošk lastniki spoštujejo različne predpise. L. rezultati je ■■""j, inšpektor Vranjo Jurman pred dnevi seznanil tudi občinski i**1^ svet .. v
Skupna ugotovitev teh obiskov je, da precej zaposlenu1 gostinskih obratih še vedno nima zdravstvenih Pre8led<2Lfl Živilsko stroko, tisti, ki strežejo, praviloma tudi nimajo zašC»p»j delovnih oblačil. Manj pa je bilo tokrat odkritih zaposlovanj črno, tudi higienske razmere so bile skoraj povsod primerne.^ Pa poglejmo še nekoliko podrobneje. V mestnem bifeju I^J hram inšpektorji niso bih zadovoljni predvsem s stranišči, zjj *** bodo izdali sankcijsko odločbo. Moškega stranišča sp^0^ manjkale so tudi higienske potrebščine. V okrepčevalnici v isti ulici nepravilnosti niso opazili. Oba lokala so inšpektorji &\ natančno pregledali tudi zato, ker se je eden od meščanov p'^jj
[>ritožil predsedniku škofjeloškega izvršnega sveta, češ da v tj okalih ne poznajo ure, ko je treba zapreti, in da so
Gostinske dejavnosti moteni tudi prebivalci v Klobovsovi ^ nšpektorji so preverili trajanje poslovnega časa in ugotovili, oba lokala redno zapirajo med 22. in 23. uro. O morebit^ razgrajanju gostov so povprašali tudi več bližnjih prebivale^ pa niso imeli kritičnih pripomb. ^
V okrepčevalnici A klub v Šolski ulici so inšpektorji p°8rc\* predvsem gostom dobro viden cenik ter oznako lastnika l0^8^ vhodu vanj. V okrepčevalnici Sport fit v Železnikih so 0 stranišča brez higienskih potrebščin (brisač, mila, toaletn*? papirja, posode za odpadke), za točilno mizo ni bilo ozf poslovnega časa, pri vhodu ne imena podjetja, v času obiska U 23.30 pa je bilo v lokalu še 26 gostov, ki so pili. Inšpektorji napotili domov, čemur pa so se gostje uprli, zato je taoflj posredovati policija. Poslovni čas v Sport fitu namreč traja V 23. ure.
V piceriji Oliva pri Sv. Duhu zaposlena v kuhinji nista in* , veljavnih potrdil o zdravstvenem pregledu, na vidnem mc8*«fl| lokalu ni bilo cenika, pri vhodu pa ne oznake firme. T***^ oznaka je manjkala tudi v piceriji Krekov hram v Selcih. Pol r. po polnoči so bila vhodna vrata zaklenjena, v lokalu so bili Še tflL gostje, ki pa so takoj odšli. Najslabšo izkušnjo so inšpektojj doživeli v diskoteki in gostimi Reya v Železnikih, kamor so p0^ ob enih ponoči. V gostilni, ki bi se morala sprazniti ob 23. uri, r pilo devet gostov, stregla jim je natakarica brez dokazil3 zdravstvenem pregledu, tudi cenik ni bil dober. Diskote* inšpektorji zaradi velike gneče praktično niso mogli pregled' dvomijo pa, da bi samo tn zaposlene v obeh delih lokala g08^ lahko omogočile kvalitetne gostinske storitve. Razmere v t* lokalu bodo še temeljito preučili. • . H. Jelovčan
Zasegli puško in naboje
Škofja Loka • Policisti s škofjeloške policijske postaje so enemu od Ločanov zasegli puško iz druge svetovne vojne i0 110 nabojev.
Čiščenje potoka Mišca
Gasilsko društvo Bled Rečica sporoča, da bo delovna akcija • čiščenje potoka Mišca na Bledu v soboto, 23. oktobra 1993, z začetkom ob 8. uri. Sodelovali bodo člani GD Rečica, ribiške družine in Komunalno gospodarstvo Radovljica. Vodno gospodarstvo Kranj pa bo morda sodelovalo z enim opazovalcem. Vsi, ki se boste akcije udeležil, potrebujete škornje, lopato in seveda dobro voljo. • L.C.
Začetek drsalne sezone
Kranj - V Kranju v veflj menski dvorani Gorenjsl^J, sejma se začenja letošnja drs* na sezona. Danes (v petek)J?
Ervi dan rekreacije in bo dr* šče za ljubitelje drsanja odp>* brezplačno. Sicer pa bo rekr^ cijsko drsanje v tej sezoni 1* ~j vikendih in sicer ob petkih 16. ure do 17.30, ob sobotahi JJ 15. ure do 16.30 in ob nedelj od 15.30 do 17. ure in od 18- "JI do 19.30. Cene drsanja so l«1^ uskladili z drugimi drsališf1^
Sloveniji. Tako bodo otroci „ 7. leta za eno rekreacijo p'8$S 120 tolarjev, vsi starejši J>* *^
Blagoslov kapelice
Kranj - V nedeljo ob treh popoldne bodo blagoslovili ka- ,
pelico na polju ob ljubljanski  opremo (rokavice, kape), d* * cesti v Drulovki, ki jo je dal  vzdržijo kajenja v dvorani hi ^ obnoviti Tičarjev Vinko iz Dni lovke.
tolarjev. Uprava prosi da imajo na drsanju zaŠci^
spoštujejo pravila o redu. (až)
•BUNDE OD 4900 DO 8900 •TERMO HLAČE OD XI90 DO 3*9« •TRENIRKE OD 1690DO 3490
D* ŠE m lE.....,........~-
KRANJ GLAVNI TRG 36© delavni čas od 8 do 19 ias»« ot> sobotah od 8 do 12 m***«?