K. HnllkL
I LiubljBBt. i ponedeljek, Z». februarja 1913.
XLVI. lelo.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24-
pol leta........12-
četrt leta....... 6*
na mesec   ......   „ 2'
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22—
pol leta.......9 ii-—
četrt leta *......m 5-50
na mesec    ...... 190
Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulic« št 5 (v pritličju levo,) telefon št 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat tli večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d., to je administrativne stvari.
■  Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon šf. 85.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25-
pol leta .......   , 13*—
četrt leta......, 650
na mesec.......2*30
celo leto ... .  . K 3fr—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št 5, telefon št 85.
Deželnezijorskim
is skupine Kanik-
Vsled prerane smrti poslanca dr. Janka Vilfana Van bo dne 4. marca zopet stopiti na volišče, da mu izberete za zadnje leto tekoče zakonodajne dobe vrednega naslednika.
Toda med zadnjo in sedanjo volitvijo bo velika razlika! Klerikalna stranka je, uvidevši, da z dostojnim orožjem nikdar ne more osvojiti mogočne napredne trdnjave kranjskih mest in trgov, Izvršila novo politično nepoštenost. Z lahkim srcem prelomivši dano obljubo, je vtihotapila tudi v Vašo mestno kurijo sad 300 novih kmetskih volilcev, ki so sicer že volili svojega poslanca, pa naj vzlic temu sedaj tudi v mestni kuriji Vam, edino upravičenim volilcem, vsilijo voljo klerikalne stranke. In našla se je c. kr. vlada, ki odobruje to, do neba kričeče kršenje deželnega volilnega reda; protiusluga klerikalne stranke obstoja v dopuščanju dosledne germanizacije naših cesarskih uradov in s tem združenega neizprosnega izpodrivanja domačega slovenskega elementa iz teh uradov. Tako izgleda v *nči resnice n&rodna vest in zavest klerikalne stranke.
odno-napredna stranka pa je lahko ponosna na to, da morajo njeni nasprotniki, ako jej hočejo do živega, zagrabiti za orožje ve: o- in zakosoiosisfrra. Končno besedo o dopustnosti takega orožja v pravni državi bo imelo c. kr. državno sodišče — za to volitev žal prekasno, ne pa tudi za splošne volitve prihodnjega leta.
Somišljeniki!  Vaša neupogljiva značajnost nam je porok, da boste stopili z jasnim čelom tudi v sedanji neenaki boj. Politični pre-in ostudnemu terorizmu se ne boste uklonili nikdar!
Zategadelj Vam priporočamo v soglasno izvolitev moža čistega n kremenitega značaja, ki nikdar ni in ne bo po vetru obračal svojega plašča, moža, ki uživa po vsej pravici tudi v krogih poštenih narodnih j in političnih nasprotnikov brezpogojno spoštovanje. In ta mož je:
Hiafiia Marin6ek —
c. kr. notar v Tržiču.
Voiilci! Vsak glas, oddan za tega našega kandidata, bodi plam-feč protest zoper nepoštenost v javnem življenju!
V Ljubljani, dne 23. svečana 1913.
Izvrševalni odbor narodno-napretine stranke.
Pred avstro-siteim
sporazumom.
Dunaj, 23. februarja.
Od izvrstno informirane strani smo prejeii naslednjo informacijo:
V četrtek se vršeča izredno dolga konferenca veleposlanikov v Londonu je razpravljala tudi o al-bansk m vprašanju. Toda tokrat ni šlo, kakor pri mnogoštevilnih poprejšnjih sejah, več za podrobnosti, oziroma za konkretno začrtovanje bodočih albanskih meja, veleposlaniki so marveč ugotovili principijal-ne nazore posameznih, od njih zastopanih držav v zadevi delimitačnega vprašanja, kakor se je to svoj čas zgodilo v zadevi eksistence samostojne Albanije. Takrat so se veleposlaniki sporazumeli v sklepu: na Balkanu se naj ustanovi poleg že obstoječih držav še ena nova — Albanija. Ta sklep se je oficijalno razglasil in je bil na ta način sprejet v evro-pejski politični program. Znano je, kako se je potem razvilo na podlagi tega sklepa delimentačno vprašanje. Velesile so vindicirale ex titulo ta-kozvanega interesnega principa tudi določevanje meja te nove bodoče Albanije, akoravno so s tem neposredno posegle v pravr« in uspehe balkanskih držav, zlasti pa Srbije in Črne gore. Pri tej priliki so se pojavila ona nasprotstva med Rusijo in Avstrijo, ki so tvorila nekaj časa najresnejšo točko internaeijonalnega položaja. Z velikim naporom se je posrečilo ostalim, le posredno prizadetim velesilam prepričati dunajske in peterburške kroge, da smatra Evropa albanski spor za zadevo, katera se mora rešiti na mirni način. Hu-d:mu pritisku Anglije in Nemčije, ki sta svojima zaveznicama dajali najrevnejše nasvete in nekaterim zunanjim okolnostim, o katerih se ne da javno govoriti, je zlasti pripisovati, da so se neposredno po kritični seji koncem drugega februarskega tedna, pričela direktna pogajanja med Avstrijo in Rusijo. Ker dunajski ruski veleposlanik Giers ni zaupnik gospoda Sazonova, se vrše pogajanja v Pcterburgu. V četrtkovi seji veleposlaniške konference sta tako avstrijski, kakor ruski poslanik naznanila, da obetajo ta pogajanja ugodne uspehe in ća je upanje v kon-
LISTEK.
0 verstvu in veri.
Zgodovinski razvoj človeštva se giblje v treh smereh: v njegovem razmerju k božanstvu, k skupnemu življenju v rodbini in državi. Iz tega so nastale različne verske, gospodarske in državne oblike in po višku njihovega razvoja merimo kulturni nnpredek narodnih skupin.
V pričujoči razpravi se hočemo iti z verstvom, opisati njegov postanek in dosedanji razvoj ter na kratko dodejati geografično razširjenost in statistiko današnjih verskih oblik.
Verski čut nahajamo pri vseh narodih in na vseh stopinjah njihove kulture. Misleč človek se ni mogel iz-ogniti dve m splošnim, temeljnim v pr a š a n j e m o svetu in življenju, o njihovem postanku, bistvu in smotru. Ta dva prva pojma, o katerih je začel človek misliti, sta budila v njem predvsem spoštovanje in občudovanje, potem bojazen pred nanimi silami, ki posezajo v človeško življenje, obenem pa hrepenenje, otresti se odvisnosti od teh višjih nadnaravnih moči ter upanje, pridobiti si njihovo naklonjenost. Iz teh
pojavov človeškega čustva in človeške volje se je porodilo verstvo, ki je dalo impulz k nastanku raznih verskih družb, pojavljajo se v raznih obredih in običajih, takozvanih ku!tih ter ustvarilo poseben stan v človeški družbi, duhovništvo.
Cim bližje stoji kak narod svojemu prvotnemu stanju, tembolj se giblje vse njegovo duševno življenje v verstvu. Vera mu je duševna vez, ki ga veže z vsemi pojavi zunanjega sveta. Vsporedno z umstvenim razvojem človeštva pa se je razvijalo tudi njegovo verstvo in dosezalo raznovrstne oblike, ki se medsebojno bistveno razlikujejo. Tako nam je ločiti v razvoju verstva tri glavne oblike.
A. F e t i š i z e m. Na prvotni kulturni stopinji lovca in ribiča si človek razlaga vse po analogiji samega sebe: karkoli se godi okrog njega, vse ima svojo vzročno silo v višjih bitjih, duhovih ali demonih, ki so podobni človeku, samo da so mogočnejši. Prikazen smrti je vzbudila v njem vero, da človek obstoji iz dveh bitij, iz minljivega telesa in nesmrtnega duha, ki sta v življenju združena, po smrti pa se giblje duh prosto in dobi nadnaravno moč, s katero lahko človeku koristi ali škoduje. Pri večini primitivnih narodov (na pr. pri starih Egipčanih in Kitajcih, Indijancih) se je razvilo iz te vere češčenje duhov u m rl i h prednikov.
Toda prvoten človek ni ostal pri tem, vera v duhove mu je dala prepričanje, da je tudi žival, rastlina, zemlja, voda, zrak, nebo, solnce, sploh vse v prirodi oduševljeno z demoni, človeškemu duhu sličnimi (h e-k a s 1 o t e i z e m). Vse v prirodi ima na tej stopinji mišljenja dvojno naravo, skrivnostno življenje, voljo in j moč, vse je božanstveno.
In na vsa ta višja, sebi slična i bitja je hotel človek vplivati, prido-! biti si njihovo naklonjenost, če mu i je grozila bolezen ali kaka druga nesreča. Vporabljal je proti njim čaro-dejna sredstva, fetiše, t. j. predmete, ki imajo po njegovem mnenju še večjo čarovniško moč, kot jo ima sovražni demon. Fetiši so večjidel mrtvi predmeti, kakor n. pr. amuleti iz delov gotovih rastlin ali rudnin, ki jih je človek navadno obešal okoli vratu in se jim izkazuje še danes pri narodih, ki stoje še na prvotni stopinji kulture (prirodni narodi) posebno češčenje. Fetiši so pa lahko tudi živali (živalski kult pri Egipčanih, »zlato tele« Izraelcev), reke, jezera itd.
Pri vseh prirodnih narodih pa nahajamo tudi že posrednike (duhovništvo), katerim se predpisuje čare-dejna moč nad   demoni. Indijan imajo svoje »m cd i g i n m a n e<-, r verni Azijci > š a m a n e«, ki s vplivajo na d mone v korist l verujejo v njihovo čarovnijo.
čni sporazum utemeljeno. Konferenca je vzela obvestilo z zadoščenjem na znanje. Preostajalo ji je le ugotoviti, v katerih mejah odobrujejo tudi ostale velesile razrešitev albanskega delimentačnega vprašanja. Konferenca se je v tem oziru skoraj zedinila.
Tripelententa in trozveza akceptirata Albanijo brez Prizrena in Janine. Z drugimi bsedami, konferenca veleposlanikov odobrava avstrijsko - ruski sporazum že v naprej, ter izločuje deiimitačno vprašanje skoraj popolnoma s svojega programa. Veleposlaniki so si pridržali le ratifikacijo definitivnega tozadevnega dogovora, ki bo. sklenjen med Peterburgom in Dunajem.
Ta važen sklep veleposianiške reunije, ki ni nič manj pomemben, kakor oni prvi c organizaciji neodvisne Albanije, ni bil publiciran. Da-lekosežnost njegeva pa je razvidna iz dejstva, da so velesile prepustile ureditev vprašanja neposrednima udeležencema, kar bi bilo v slučaju, da bi se nasprotstva med njima izkazala za neizravnavijiva, naravnost usodnega pomena. Veleposlaniki pa se niso strašili konsekvenc svojega sklepa, ker so imeli zagotovila, da je avstrijsko - ruski sporazum siguren in v glavnih točkah perfekten.
Diplomatični krogi upajo, da bodo pogajanja med ruskim! in avstrijskimi državniki že te dni popolnoma dozorela in njih rezultat predložen reuniji v ratifikacijo.
Po tem avstrijsko -ruskem dogovoru postane Peč črnogorski in Prizren srbski; Ljuma, Djakovica, Skader in Dibra postanejo albanska, Janina postane grška. Albansko-gr-ška meja bo tekla v bodoče 60 do 100 kilometrov severneje od sedanje meje.
Diplomatični krogi so prepričani, da albansko delimentačno vprašanje Evrope ne bo več vznemirjalo in da bo morda že koncem tega tedna registrirano v politično glavno knjigo kot »rešena zadeva«.
*
K tem izvajanjem imamo pridja-ti le eno opombo, ki naj ne polemizira in ne kritizira, temveč le konstatira. Evropske velesile in njeni državniki govore tudi danes še o albanskih zadevah, kakor da bi spadale v njihovo kompetenco. Upamo, da jih bo procvitaioča »Balkanska zve-za*< kmalu naučila misliti, govoriti in ravnati — drugače.
Korupcijo na Opitem. — Mađarizacija. — Generalna stavba.
Afera Desv - Lukacs bo povzročila celo vrsto škandalnih afer, ki so zelo značilne. Najprvo bodo vložili kazenske ovadbe proti ravnateljema pomožnih uradov Kazarju in Padu-chu, ker nista za državo določenega denarja, ki sta ga dobila, izročila državni blagajni. Tudi proti generalnemu ravnatelju in članom ravnateljstva Bančne in trgovinske akcijske družbe bodo vložili kazenske ovadbe zaradi podkupovanja državnih funkcionarjev. Proti ;>Magyar Bank« bodo vložili ovadbo, ker je podkupila državne uradnike, ki so se glede solnega monopola ž njo pogajali. Razen-tega bo prišlo še do raznih drugih kazenskih ovadb zaradi različnih ne-rednosti. Javnost se kar najbolj bavi z vsemi škandalnimi aferami in je vsled tega tako zelo razburjena, kakor malokdaj prej. Stališče vlade je baje precej omajano. — V ogrskem socialnoznanstvenem društvu se je vršila anketa o narodnostnem vprašanju. Koncem ankete je govoril grof Apponvi. ki je zahteval, da se morajo zunanji vplivi, ki stvarjajo na Ogrskem narodnostno vprašanje, para-lelizirati z močnim razvoljemmadžarskega nacionalnega življenja. Po Apponviievem mnenju, ne pride madžarsko nacionalno življenje povsod dovolj močno do veljave. Ogrska unrava ie ravno v narodnostnih okraiih naislabeiša. tudi madžarska gospodarska nolitika je v tem oziru zelo pomankliiva, kajti ne more vstvariti pravesra pretitežja romunskim in slovaškim finančnim zavodom. Tudi o resni madžarski kulturni politiki se ne more eovoriti spričo nezadostnih sredstev, ki so v to svr-bo na razpolago. V to svrho bi se moralo dati naučr.emu ministru najmanj sedemdeset milijonov kron na raznolacranie. Grof Aononvi hoče torej s korupcijo rešiti narodnostno vprašanje.
Ogrski socialni demokrati hočejo torej v resnici prirediti generalno stavko. Socialnodemokratično glasilo konstatira, da socialnidemokrati nimajo zdaj, ko je volilna reforma v odseku že rešena, nobenega upanja več, da bi mogli z argumenti doseči
Pri nižje stoječih verstvih torej še ne nahajamo ideje bogov višje stoječih verstev, temveč vero v demone in fetišizem. Ostanki tega primitivnega verstva so se ohranili skozi vse čase in jih nahajamo tud: v višje stoječih verah. Demonom odgovarjajo v krščanskih verah angeli (duhovi), slične predstave nahajamo v inohamedanizmu itd. Tudi fetišizem se je ohranil v višje stoječih verstvih. Črni kamen v mohamedanski Meki, sveto drevo Bobudistov, krstna voda, relikvije, škapulirji in svetinje katolikov so taki predmeti, potom katerih pričakujejo njihovi častilci zaupljivo nadnaravne milosti.
Današnji pripadniki fetišizma se imenujejo p a g a n i. Njihovo število znaša 125 do 150 milijonov, katerim pripadajo zamorci, mongolski prebivalci severne Azije, prvotni prebivalci Amerike (Indijanci in Eskimo), Avstralije (Avstralci) in oceanskega otočja.
B. Prirodno verstvo. V drugi smeri se je gibalo versko mišljenje človeka, ki je na stopinji pastirja in posebno poljedelca spoznal naravne moči in pojave ter jih začel oboževati. Zlasti z e m 1 j o si je predstavljal kot mogočno bitje, ki ga z 'obro letino lahko osreči, s slabo pa m odtegne hrano. Obenem je videl, i n e b o napravlja to zemljo rodo-'tno z dežjem in solnčnimi žarki, .ako mu je nebo (Uranos) praoče,
zemlja (Gaia) pa pramati vsega, kar je. Slično se je s spoštovanjem obračala njegova misel k s o 1 n c u kot viru vsega zemeljskega življenja, k zvezdam kot simbolu večnega reda, k neskončnemu in o r j u itd., ki jih je polagoma poosebljal, dajal jim človeško podobo (antropomor-f i z e m). Ker pa je poosebljal različne naravne moči in pojave, zaznamujemo prirodno verstvo tudi z imenom mnogobožtvo (p o 1 i t e i z e m), ki se je pojavilo predvsem pri Indo-evropejcih in Semitih, ko so se po-vspeli iz svoje primitivnosti. V zgodovini nam je prirodna vera zlasti znana pri Indijcih in Perzih, v mitologiji Grkov in Rimljanov, pri starih Slovanih in Germanih.
Človek in priroda sta na tej stopinji mišljenja neločljivo združena, drug na drugega navezana, prirodno verstvo je kratkomalo verstvo tukajšnjega življenja in veselja nad njim, posmrtno življenje pa le njega nepopolno nadaljevanje. Etičen moment se v prirodnem verstvu še ni pojavil; poosebljeni bogovi imajo človeške slabosti in ravnajo svojevoljno, lahko koristijo ali škodujejo. Ves verski kult te dobe (daritev, pri Grkih in Rimljanih tudi še molitev) meri torej na to, pridobiti si naklonjenost bogov.
(Dalje prihodnjič.)
kaka zboljšanje predloge. Zdaj ne gre več za to, kdo ima prav, temveč kdo je močnejši. Vsak delavec na Ogrskem naj vzame s tem na znanje, da se je začel boj na življenje in smrt. V vodilnih socialnodemokratičnih krogih govore, da se bo generalna stavka začela 27. t. m. ali pa 3. marca. Dj generalne stavke bi le tedaj ne prišlo, če bi Lukacsev kabinet med tem časom odstopil.
Vojna na Balkanu.
Marchese di San Giuliano o mednarodnem položaju.
V debati o proračunu zunanjega ministrstva je govoril marki di San Giuliano o mednarodnem položaju.
Diplomaciji se je dosedaj posrečilo kljub kompliciranemu nasprotju Interesov ohraniti evropski mir. Že 43 let ni prišlo med evropskimi državami do vojne. Ce bo mogla diplomacija temu mirnemu izravnanju interesov priklopiti še mirno rešitev balkanskih držav, si bo priborila gotovo veliko zaslugo. Naloga diplomacije je tem lažja, ker se vse vlade dobro zavedajo svoje odgovornosti, da ne gre zaradi ne odgovarjajočih vzrokov izvajati strašen konflikt.
Naš intimni sporazum z Avstro-Ogrsko in naše odkritosrčno razmerje napram Rusiji bodo gotovo pripomogli k temu rezultatu. Tudi status quo na Balkanu, ki ga je Evropa toliko let zagovarjala, je bil in je še predmet ostre kritike. Ne sme se pa pozabiti, da je ta formula ohranila Turčiji njeno evropsko posest tako dolgo, da so bili balkanski narodi godni, prevzeti svojo dedščino. Ravno to vzdrževanje formule statusa cuo je omogočilo končno formulo -Balkan Balkancem«. To je ona formula, ki najbolj odgovarja interesom in principom Italije, obenem pa tudi najbolj odgovarja interesom evropskega miru. Mogoče je, da se v kratkem doseže taka rešitev.ki bo leta in leta jamčila za mir na balkanskem polotoku in Evropi. Ta rezultat pa je mogoče doseči samo s teritorijalno razdelitvijo balkanskega polotoka, ki kolikor možno odgovarja etnograiičnim in geografičnim razmeram dežele in željam in interesom prebivalstva ter se sklada, oziroma v gotovih slučajih podreja najvišjim ciljem civilizacije in miru, z eno besedo, če se spravi v soglasje z materijalnimi in moraličnimi interesi velesil.
V krizi, kakršna je sedanja, ko gre za toliko nasprotujočih si interesov in ko je povsod raztresenega toliko netiva, ne more nobena velika ali majhna država upati ali zahtevati, da se popolnoma zadosti vsem njenim interesom in željam, marveč je potrebno, da prinese vsak kako žrtev in da se izravnajo nasprotujoči si interesi in nasprotujoče si želje potom medsebojnih kompromisov. Politika Italije sloni na teh principih. Pred izbruhom vojne med Italijo in Turčijo sta bila za nas Še dva problema odprta: ravnovesje v Jadranskem morju in ravnovesje v Sredozemskem morju. Problem ravnove-.sja v Jadranskem morju je tak, da ga je mogoče rešiti samo potom intimnega sodelovanja med Italijo m Avstro - Ogrsko, pri čemer mora sodelovati tudi Nemčija in liberalni in miru naklonjeni pravni čut drugih velesil. Velesile se tudi trudijo, vzdržati ravnovesje v Sredozemskem morju. Srečni smo zaradi tega soglasja, ki odgovarja našemu naziranju in našim interesom.
Posest Libije je rešila za Italijo problem ravnovesja v severni Afriki, gotovo pa ni zmanjšala našega interesa na vzdržanju splošnega ravnovesja v Sredozemskem morju. Ce bi se izvršile proti volji naših zaveznikov in vseh velesil prej ali slej večje teriorijalne izpremembe ob Sredozemskem morju, bi ne mogla Italija brezdelno gledati, marveč bi morala zahtevati, da se njeno stališče kot sredozemska velesila od vsakega primerno upošteva.
Nikdo nima danes več pravice in je ne bo imel nikdar, da bi imenoval Sredozemsko morje »mare no-strum«. To morje mora ostati prosta pot narodov. Sedanji položaj ob Sredozemskem morju zadovoljuje naše politične in gospodarske interese in mi želimo, kakor druge velesile, da se to razmerje vzdrži. Na tej podlagi sloni naše sosedsko razmerje napram Francoski in Angleški v Severni Afriki. Najbrže bomo sklenili enake pogodbe tudi s Špansko, ker želi ta narod vedno bolj utrditi medsebojno prijateljsko razmerje.
Teritorijalno integriteto azijske Turčije priznavajo vse velesile kot najpoglavitnejši faktor sedanjega ravnovesja in kot uspešno garancijo za evropski mir. Ce se bo Turčija nam nasproti lojalno držala pogodbe v Lausanni, če bo zasledovala napram naši trgovini, našemu kapitalu in napram našim državljanom politiko, ki odgovarja tudi njenim pravim
interesom, bo imela v Italiji resničnega prijatelja. Medtem se trudi Italija in se bo trudila tudi naprej, dati Turčiji jasne dokaze svojega prijateljstva in deluje z drugimi velesilami skupaj na to, da se sklene mir kolikor mogoče kmalu in da preveč ne občuti Turčija onih kvarljivosti, katerim se je mogoče izogniti.
Ta splošna izvajanja zunanjega ministra je sprejela zbornica z velikim odobravanjem ter so ministru čestitali.
Dardanele.
Oficijozno poročilo o položaju turške vojske na Kerzonezu pravi, da se položaj ni prav nič izpremenil. Kadar prihajajo iz Carigrada taka stereotipna poročila, se je skoraj vedno izkazalo, da prede Turkom slaba. Tudi to pot ne bo najbrže drugače. Druga poročila, kakor nezanesljiv?, oficialna, sploh ne prihajajo iz Carigrada, samo čez Konstanco se vtihotapi še tu in tam kaka brzojavka. Glasom ene take brzojavke je dospelo v Dardanele 12.000 mož turške pehote in en polk konjenice. Te turške čete naj preprečijo izkrcanje grških vojakov v zalivu Bezika. Na maloazijski strani Dardanel primanjkuje živil. Poveljnik se boji, da bi utegnili vojaki, če jih sedaj izkrca, ropati in pleniti in je zato zaprosil v Carigradu, da sme obdržati vojake na ladjah, dokler ni dovolj preskrbljeno za provijant. Iz Carigrada pa je prišlo povelje, da mora vojaštvo takoj izkrcati.
Turki imajo v Dardanelah 15 tisoč mož. Ćete so že začele graditi utrdbe in okope. Tudi turško vojno brodovje se nahaja v Dardanelah.
Položaj turških čet pred Galipo-lijem je naravnost grozovit, ker manjka celo šotorov in kuriva. Pri tem pritiska hud mraz. Splošna re-signacija se je polastila turške vojske na Kerzonezu.
Odrin.
iz Carigrada poročajo, da je sporočil odrinski poveljnik tamošnjim konzulom sklep vlade, glasom katerega je dano inozemcem na prosto voljo, da se preselijo v nevtralno predmestje Karagač. Konzuli so nato brezžično brzojavili svojim poslaništvom, da bi preselitev tujcev napravila na domače prebivalstvo mučen vtisk ter so vprašali, ali naj se poslužijo te jim dane pravice.
Turško časopisje že par dni ventilira vprašanje, zakaj se je dovolila preselitev samo tujcem in ne tudi ženam in otrokom domačinov.
Štajersko.
Iz Celja. (Pustni sprevod o r e d s o d n i j o.) V četrtek, dne 20. februarja, se je vršila na okrajnem sodišču kazenska obravnava, ki jo je povzročil glasoviti naš pustni sprevod. Gostilničar »pri turški mački« v Gledališki ulici K. je vodil v tem sprevodu po celjskih ulicah voz z raztrgano zofo in z napisom, da se to še malo rabljeno pohištvo zaradi preselitve podjetja poceni proda. Lastnica tolerančne hiše v Cciju se je čutila javno zasmehovano in je tudi hotela imeti, da bi bil gospodar turške mačke« obtožen zaradi javnega pohujšanja. Gostilničarja ie zastopal dr. Zangger. Po daljšem prerekanju je potem zastopnik tožitelji-ce, neki Trummer, tožbo umaknil; Zanggerjeve stroške plača gostilničar. Ker se je sprevod vršil pod pokroviteljstvom naših mestnih nemških mogotcev, bi pravzaprav morali iti ti zaradi omenjene svinjarije pred sodnika. Toda vrana vrani oči ne izkljuje, si misli državni pravdnik. Nauk je pa to za celjsko meščanstvo, da v prihodnje magistrat take ncokusnosti na pustni torek ignorira in jih ne podpira.
Iz Celja. (Novi predsednik okrožnega sodišča.) Cesar je imenoval dosedanjega predsednika celjskega okrožnega sodišča dvornega svetn. dr. Maksa Bouviera za predsednika deželnega sodišča v Celovcu, v Celje pa pride za predsednika okrožnega sodišča svetnik gra-škega nadsodišča Adalbert K o -t z i a n.
Slovensko obrtništvo na Južno-
štajerskem. Od I. spodnještajerskega velikega obrtnega shoda je preteklo mnogo mesecev miru, deloma da izpelje takrat izvoljeni odber mu naložene naloge, deloma pa, da zbirajo razne zadruge, oziroma posamezni obrtniki novi materijal za bodoče življenje in razvoj obrtne enote. In ko boderno videli primerni čas, stopimo zopet v javnost. Mnogi na shodu navzoči si gotovo mislijo, da je začeta akcija zaspala. Ne! Zbrali ste si prave moči v odbor, isti dela in vidi pred sabo še mnogo neorane ledine, treba še bo mnogo dela, ali uspehi ne bodo izostali. Pred kratkim je dopisnik iz Šoštanja upraviče-I no vprašal v tem listu, če se kaj de-
la in kaj je z ustanovitvijo »Zveze
južnoštajerskih obrtnih zadrug«. Da, ta ljuba zveza! Namestnija in trgovinsko ministrstvo že sedaj 13 mesecev kuje svojo pamet na teh pravilih« Kaj se je storilo, doseči vendar ugodno rešitev, popisovati na tem mestu, bi bilo preveč, izreči se pa mora faktorjem, kojih se je prosilo posredovanja, da so bili na svojem mestu in vsikdar radevoljno ustregli našim prošnjam. S tozadevnimi podatki o tem še pridemo. Uspeh je končno ta, da je trg. ministrstvo razveljavilo odlok namestnije, koja ni pravil potrdila, radi nedostatnega razloga in ji je naročila izdati novo odločbo. Upati smemo, da bo stvar sedaj ugodno in kmalu rešena in da se končno začne z zaželjenim delom. Zal Še pa pogrešamo pristope odličnih slovenskih zadrug in resno prosimo načelstva, naj skličejo občni zbor in na podlagi § 19. odst. z zadr. pravil sklenejo in naznanijo pristop. Pravila se snujoče zveze imajo vsa načelstva, dobila so tudi navodila k pristopu. Dolžnost vsake zadruge je, stopiti k tej velevažni združitvi, da bodemo pričeli enotno delovanje na začrtanem delavnem polju. Slišijo se dan za dnevom glasneje pritožbe o se razvijajočem »fušarstvu«, ne-edinstvu pri oddaji raznih del, pomanjkanju kredita pri obrtništvu; stari, nekdaj ugledni mojstri, ki niso imeli sreče si prihraniti premoženje, se valjajo po bolnišnicah in hiralnicah; pomanjkanje sirovin in cena nabava istega za obrtništvo, posredovalnica za vajence in pomočnike, stališča k raznim pripravljajočim se postavam, ki so naperjena zoper nas, in mnogo, mnogo važnih vprašanj nam veleva, da storimo kaj za naš stan. Kdo se bo brigal za obrtnika, če ne sam; čas hiti in kliče nas dolžnost, da ne zamudimo vsega. Ko bo II. obrtni shod, nas bo masa obrtništva vprašala, kaj se je storilo za njo in gorje, če imamo samo obljube in prazne roke. Naj se z delom koj po potrditvi pravil prične; v to nam je potrebno, da srno z vsem pripravljeni, ali prvi pogoj predpriprave je, da zadruge pristop sklenejo in priglasijo. Ob tej priliki prosimo in resno opozorimo našo vlado, naj pri nastavljanju obrtnih referentov gleda na zmožnost uradnika in na to, da bi dotični referent živel nekako bolj z obrtništvom, teže in želje tega spoznaval, naj bi ne bili ti nam odtujeni. Gledati se bo tudi moralo, da se nastavijo izvežbani uradniki, ki se bi naj za stalno posvetili temu oddelku, ne pa, kakor je navada, da je kon-ceptni praktikant prideljen pri okrajnem glavarstvu tako dolgo obrtnemu referatu, da postane komisar, potem na — adijo! Toliko za danes. Z.
Štajersko deželno finančno ravnateljstvo naznanja, da bo treba napovedi, tičoče se osebnodohodnin-skega in rentnega davka vložiti šele meseca marca (od 1. do 31. marca).
Braslovče. V sredo, 19. t. m. so nam zopet zapeli mariborski petelini nekaj lepih pesmic in oznanjevali srečno prihodnjost. Bil je namreč zadnjo nedeljo v cerkvi oznanjen podučni tečaj za žene in dekleta o kmetijstvu (?), katerega sta priredila ugledna kmeta dr. Korošec in dr. Hohnjec z adjutantom živinorejskim inštruktorjem Krištofom iz Ljubljane. Hudomušni ljudje so pripovedovali, da bode Hohnjec podučeval kako se zrezek brez masla in Korošec — pa brez mesa — peče. Žene in dekleta so se spraševale ako je ta gospod iz Ljubljane taisti Krištof Kolumb, ki je Ameriko našel, kajti njegovo podučevanje o živinoreji je bilo bojda tako umetno, da so ga žene spoznale za najboljšega mr—ca. To pa ni podučni tečaj o kmetijstvu so se hudovale žene in dekleta, to je bila podučna politična priprava za deželnozborske volitve. Zene in dekleta dobijo kakor je oznanjal dr. Hohnjec volilno pravico, do takrat pa naj pokažejo svojo zmožnost pri agitaciji, saj imajo vendar dobre jezike in držijo tri vogle pri hiši. Dekleta naj ostanejo doma, saj se tudi na deželi najdejo vojaki za stražo, ne samo v mestih. — Kandidat je dr. Korošec.
Redni občni zbor »Trg. in obrtnega društva« v Mariboru. Dne 15. t.
m. je bilo naznanjeno v »Trgovskem Vestniku«, da se vrši dne 23. marca občni zbor našega društva, ker je pa to pomota se preklicuje naznanjeno ter se vrši dne 2. marca ob 3. popoldne v restavraciji Narodnega doma. Ker bode tudi predavanje o dohodninskih napovedih in ako bode dovolj udeležencev se bode razvila debata o lani opuščeni Slov. trgovski in obrtni razstavi, da, ako bode dovolj glasov se letos omogoči. Zato se vljudno vabi notranje in zunanje člane in nečlane na obilen obisk. Po sporedu svira tamburaška godba obrtnega kluba.
Drobne novice. Iz Gornjih Haloz poročajo, da je tam osobito v leskovški fari močno razširjena škrlatica, ki se pa vedno bolj širi, ker kmečki ljudje ne ubogajo zdravnikov in njihovih odredb. — Iz Ro-
gatca. V občini Nadoie so vlomili zadnji čas najbrže kaki hrvaški uz-moviči pri posesnikih Bedeniku, Ka menšku, Fricu in drugih ter odnesli večje množine krompirja, vina in drugih reči. Orožniki jih pridno iščejo. — Iz Celja. Kovaški učenec Schwarz je pretepel kolarskega učenca Gajška z železom tako po glavi, da mu je zlomil lobanjo in napravil več težkih ran. — V Rušah nad Mariborom so pri občinskih volitvah prodrli v vseh treh razredih slovenski kandidatje. — I z Ptuja. Včeraj popoldne se je vršil pogreb umrlega minorita p. Mamsu-eta Zohrerja. — Zopet en f a j -m oster častni občan. Pri Sv. Lenartu nad Laškim je izvolil, kakor čitamo v »Straži«, občinski odbor fajmoštra Casla »v priznanje vsestranskih zaslug za občino« častnim občanom. V prihodnji seji pride še mežnar na vrsto. — Pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah se je zastrupil z oetovo esenco 801etni preužitkar Kraner. Mož je v trašnih mukah umrl. — V Središču je umrl bivši bogoslovni profesor Matija Sinko. Pogreb je bil danes dopoldne. Sinko je bil rojen v Središču I. 1829. in v Gradcu za mašnika posvečen leta 1852. Služil je že zlato in biserno mašo. Ko je zapustil profesuro v bogoslovju, je bil dlje časa župnik v Ljutomeru in v Zgornji Sv. Kun-goti.
Iz sodne službe. Za predsednika deželnega sodišča v Celovcu je imenovan dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Maks B o u v i e r.
Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Celovcu občni zbor bo v soboto, dne 1. marca 1913 v mali dvorani hotela Trabesinger. Po zborovanju zabava s sodelovanjem so-kolskega tamburaškega zbora iz Bo-rovelj - Glinje.
Roparski napad. Na poti iz Beljaka v bližnjo okolico sta se približala dvema Kmeticama, ki sta se vračali s trga, dva neznanca. Prosila sta miloščino. Ko je ena brskala po denarnici je pograbil denarnico, iztrgal ji jo iz rok in na njegov klic »Lauf« sta lopova pobegnila.
Primorsko.
Iz Divače. Pri zadnji občinski volitvi v Naklem — piše »Edinost« je zmagala županova stranka. Zmagala je na ta način, da je izvolila v odbor dva cerkvena starejšini in pa moža. ki sploh drugega ne čita kakor »Slovenca«. Izvoljeni so bili samo taki možje, ki županu ugajajo. No, v prihodnje deželni odbor vsaj ne bo več županu po trikrat vračal proračunov, kakor je to doslej delal! — Liberalec.
Laška pravna fakulteta v Trstu je prodrla kakor smo že poročali proračunski odsek in je bila sprejeta. Glasovali so zanjo celo slovanski poslanci, kar tržaški Slovenci povsem obsojajo. Pojasniti pa je treba pri tem, da s tem laška fakulteta v Trstu še nikakor ni zasigurana. V informacijo ljudstva povemo, da bo moralo to vprašanje prebiti še hude boje predno bo prišlo do zagotovljene ustanovitve. Pasirati bo moralo to vprašanje še plenum poslanske zbornice, gosposko zbornico in bo, če se to posreči stalo še vedno pred dispozicijo vlade. Da je naša nemška vlada naklonjena bolj Italijanom kot Slovanom je res, toda morda se bo dalo le še kaj narediti, da se prepreči, da bi Italijani v Trstu. Čigar prebivalstvo tvori dobro tretjino Slovanov in čigar okolica ie skoro izkliuč-no slovanska, dosegli najvišje šolske zahteve, med tem ko Slovani ne dobe niti zadostno ljudskih šol in se potuj-čuje naša deca v italijanskih in nemških šolah. Videant consules . . .!
Koliko je Slovencev v Trstu? V nemških listih se skuša razširiti dvom, da je v Trstu res 60.000 Slovencev. Ker smo uverjeni, da dotični dopisniki ne pišejo tega, morda iz zlobe ali iz škodoželjnosti, marveč le vsled svoje nevednosti jih poživljamo, da naj se obrnejo tozadevno na uradno statisko, ki so jo napravili Italijani sami. Vsak pa, kdor količkaj pozna razmere v Trstu ve prav dobro, da je Slovencev v Trstu gotovo še veliko več, kot so jih našteli Italijani, kajti vsak se še gotovo spominja, kakšnih sredstev so se posluževali svoječasno tržaški Italijani, da bi prikrili Slovence v mestu.
Burja v Trstu. V soboto zjutraj fe začela briti v Trstu strašna burja, ki je dosegla tekom dopoldneva 114 kilometrov na uro. Burja je povzročila v pristanišču in po mestu več nezgod. Več ljudi, ki so padli In se poškodovali, so morali odpeljati na rešilne postaje. V pristanišču pod Skednjem se je utrgala grška jadrnica »Euterpe« in je malo manjkalo, da se ni razbila ob valolomu. Rešil jo je pristaniški parnik »Audax«.
Ustavljena preiskava. Deželno sodišče v Trstu je ustavilo kazensko preiskavo proti pismonoši Andreju Bauconi. ki je bil obdolžen, da je špoliral denarna pisma.
Požar v skladišču. V skladišču Antona Sile v Trstu trgovca za južno sadje v ulici Molin piecolo je uničil ogenj večjo zalogo košev in košaric in več bal morske trave. Škoda znaša 5000 K.
Laški dijak — požigalec. K požaru na Sv. Valentinu poročajo dodatno, da je zažgai hosto laški dijak gimnazijec Bras zanalašč in da se je že prej večkrat izrazil, da bo Valentina požgal. Ko je Bras zažigal grmovje so ga nekateri sošolci prosili, da naj ne požiga, toda bilo je zastonj. Ko so mu hoteli s silo ubraniti zločin je pobegnil in se jim skril. Proti nesramnemu požigalcu je uvedena sodna preiskava.
Laški odvetniki pred sodiščem. V znani zloglasni aferi laških puljskih mestnih gospodarjev, ki so delali po lastnem priznanju z občino in davkoplačevalci puljskimi po domače rečeno kot »svinja z mehom« in bili od porotnikov kljub temu oproščeni, si je drznil v zagovor obtoženca Hor-raka vplesti njegov branitelj dr. Sil-vestr — sedeče besede: »Priporočam svojega branjenca milosti porotnikov in apeliram na vašo italijansko narodnost, češ Nemci oproste Nemce, Slovani Slovane in tako vi kot Italijani oprostite svoje rojake kot Italijane.« Nezaslišua predrznost ie to in predsednik sodišča je po teh izgovorjenih besedah samo prekinil obravnavo in to še le na to, ko so začeli na galeriji Italijani ploskati. Ni torej čuda, da so porotniki z večino vsa vprašanja glede krivde zanikali in obtožence oprostili. Gotovo pa je, da si more lahko po tem uspehu rovinjske porote vsak lahko predstavlja ti, kako bi se godilo Slovencu če bi prišel pred tako poroto.
K puljski aferi, iz Pulja poročajo, da je pobegnil tudi koncipist bivšega puljskega župana dr. Varetona, ki je kot znano v sodni preiskavi zaradi malverzacij na puliskem magistratu, dr. Cerlenizza. S seboj ie vzel vse premoženje svojega šefa dr. Varetona, ki ie kot smo poročali v nekem sanatoriiu v Bologni na Laškem.
Lepi zagovori. Povodom obravnave glede umazane puliske afere je navajal neki laški zagovornik v svo-iem zagovoru, da naj porotniki obtožence oproste, češ. naj ne pomenijo te nepoštenosti za posameznega občmarja skoro nikake škode, pone-verjeni tisočaki, razdelieni na pulj-sko prebivalstvo pomenijo za vsakega občinarja komaj par vinarjev izgube. To je sicer prav izboren zagovor za poneverniKe javneea denarja, kako se pa uiema to komodno nazi-ranje s pravnim čutom in nazira-niem je lahko vsakemu umevno. — Neki drugi zagovornik pa se je drznil celo porotnike pozivati, češ, obtoženci so Itaiiiani, vi ste Ttaliiani. Nemci oproščajo Nemce, Slovenci Slovence, torej oprostite vi kot Italijani Italijane. Dalje zagovornik ni prišel, ker je nredsednik prekinil obravnavo. Takih in podobnih slučajev bi lahko navedli še več in če vse to vooštevamo, se ne čudimo več, da je obravnava izpadla z oprostitvijo zločincev, kajti porotniki gotovo niso sodili po dejanskem statui marveč so merili pravico s oolitičnim merilom.
Bosanski izseljenci. Llovdov parnik >Karlsbad« je pripeljal v Trst zopet 1S6 bosanskih Mohamedancev izseljencev, katere odpošlje skrbna avstrijska vlada v Bosno na odkaza-na jim zemljišča. Na poti iz Soluna v Trst sta umrli dve ženski, vrgli so jih v morje, obolele pa so 3 osebe za kozami. Izmed Mohamedancev. ki so v pomorskem lazaretu v Trstu, je umrla ena ženska za kozami.
Nesreča pri ekspoloziji mine na Sušaku. Na Ludovikovi cesti na Sušaku so zažgali delavci dve mini. Eksplozija je bila strašna, v minah je bilo namreč veliko preveč razstreliv. Vse manjše hiše v okolici so deloma porušene, deloma brez strehe. Kamenje je ranilo več oseb, med temi je en delavec težko ranjen. Ubita sta tudi dva konja, ki sta stala v bližini vprežena. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, ki naj dožene kdo je nesrečo zakrivil.
Požar na Liovdovem parniku. Iz Pemanga je prišlo v Trst preko Londona poročilo, da je izbruhnil na Liovdovem parniku »Austria« in sicer med vožnjo proti Kobe v skladišču ogenj. Parnik so sicer rešili, toda ogenj je napravil veliko škodo, ki se sedaj še ne morejo ceniti. 20 ton tovora so morali zmetati med gašenjem v morje.
Poročila iz Marmarskega morja. V soboto je priplul v Trst z enodnevno zamudo Lloydov parnik Baron Beck, Parnik je dohitel v Mar-marskem morju strašen vihar. Po celem obrežju je napravil vihar veliko škode, zavladal je poleg tega v tamkajšnjih krajih silen mraz in ponavljalo se sneženi zameti. Vožnja ob grškem obrežju je silno nevarna, ker so poleg teh neugodnih vremen-
45 štev
skih neprilik pogasnene vse luči svetilnikov iz strahu pred Hamidije, o kateri ne vedo, kje se sedaj nahaja. Očividci so pripovedali. da vlada na bojišču tak mraz, da zmrzne vsak dan več vojakov.
Dnevne vesti.
'+ K deželnozborski volitvi Kamnik - Radovljica - Tržič. Narodno - napredni kandidat g. c. kr. notar Matija M a r i n č e k je sklical sledeče volilne shode, na katerih se bo predstavil volilcem: v Tržiču v sredo, dne 26. svečana ob S. uri zvečer, . Radovljici v soboto dne 1. marca ob 8. uri zvečer in v Kamniku v nedeljo dne 2. marca ob polu 11. uri dopoldne. — Vseh shodov se udeleži tudi predsednik narodno - napredne stranke ter se bo povsod razkrila v celi njeni nagoti najnovejša klerikalno - vladna politična goljufija. Somišljeniki! Udeležite se shodov v polnem Številu.
-  Or. Gregorič je re* kandidat id   deželnozborski   mestni mandat Kamnik - Radovljica - Tržič. Klerikalna stranka ga je v soboto oficijelno razglasila kot kandidata in v Trticu ie že priredil   v družbi   z dr. Lam petom shod. V kolikor ie posneti \7.  Slovenca r, ni dr. Gregorič na tem vhodu nič takega povedal, kar bi bilo rredno pozornosti. Le eno zgodovinarko resnico naj pribijemo. Dr. Grego-e rekel, da ie pred 25 leti sodeloval nrt ustanovitvi S. L. S. in izkušnja življenja ga je le utrdila, da so ^;.<čela S. L. S. prava in pravo njeno delo za ljudstvo. Dr. Gregorič pa je pozabi! povedati, da ie bil v teku teh .75 let enkrat zelo nasprotnega mišljenja ter da je S. L. S. pobijal kar Je mogel. To je bilo v tistih letih, ko je < d v taboru -Slovenskega lista«. A. u j se sedaj kot klerikalni kandidat ne minja rad tistega časa. se nam zdi naravno. Dr. Lampe, ki mu le asisti-- ; na shodu, je precej drugače govo-kakor je poročano v Slovencu«, \ ker 5e menda sramuje svojih izva-ij in jih je skril pred širšo javnostmi mogoče, da bi se 2 njimi bavili, spel pa se je do trditve: »Vsak -/•imen človek katerekoli stranke, di po pošteni poti, mora z nami rakati*. V tem tiči velika predrz-•st. zakaj resnica je. da vsak razu-■ :n človek, ki hodi po pošteni noti, more korakati .s s'ranko. ki svoio v brutalno izrablja, ki trpinči in cganja do smrti vsakega, kdor se nc ukloni, ki davi   učiteljstvo, ki 'a z deželnim denarjem tako. da je
- lasmi somišljenik, bivši deželni ir ?uklje o njej izrekel uničnjo-\sodbo, ki je pogazila pravico,
■ima nobenega pojma o pravičnost ravno sedai pripravlja, da politično goljufijo mestne volil-'   Radovljici. Kamniku in v Trži-. rinravila ob mandat. Kdor hodi nštenih potih, ne more iti s tako -.-ko!
Nemci, klerikalci pa državna brina šola v  Ljubljani. Deutsche .!,t   št. H> od 1.   svečana letos 2 :lanek, ki se peča z našo ljub--<ko obrtno šolo in napada brez !a naše zaslužne šolnike! Ker venci nimajo višjih šol. naj temu more obrtna šola. ki ima naloge nemško o<obje na železnicah ieobrtih — odstraniti. Da se ta .jrno doseže, deluje ravnatelj :, intimni prijatelj odslovijenega na Hribarja s polnim parom na la vpelje izključno slovenski učni via facti na tej šoli. med tem »o >c prejšnja sola bila dostopna obe-■ narodnostima! Na to meri že iz-iučno slovenski napis na šoli, ker sasproti vsem naporom še nt po-rtči!o ga   nadomestiti z dvojnim — i ^ko - slovenskim, želeti bi bilo. i bi se nemška javnost, za razmeic ■i Kranjskem malo bolj pobrigala. * ne bodo postale žrtve državne (?) i nemške predpravice nenasitni vse-!ovanski prevzetnosti!!   — Torei emci priznavajo,   da   je državna brtna šola v   Ljubljani velikanske ažnosti za Slovence, ker bo omo-očila, da bo   polagoma slovensko sobje zasedlo vse službe pri želez-cah in veleobratih na Slovenskem s trm izrinilo Nemce iz njihovih sedanjih pozicij. Naši klerikalci pa 'avijo. da ie ta šola nepotrebna in i hi morali z ustanovitvijo te Šole >kati tako dolgo, da bi nam država "n na svoje stroške zgradila šol-
- poslopje. In ker mestna občina Mianska ni čakala na sveti »niko-. za to tudi ne sme dobiti deželne ' ore, dasi bi bila dežela boli ka-r pri kateremkoli drugem učnem
odu vezana in dolžna čim najiz-'neje podpirati to šolo. Zato so tu-• lerikalci v zadnji se?i občinskega i ljubljanskega   glasovali proti m«, da hI se vložila prošnja na de-r,i odbor za podporo. S tem so dozah, da jih vodilo pri njihovem na-rotovanju obrtni šoli samo stranki, nc pa stvarni razlogi. Ker ie na obrtna šola, ki le po priznanj Nemcev samih za Slovence več redna,kakor juridična fakulteta, sad ruda in dela naprednih faktorjev, za
to ne sme dobiti deželne podpore! To si bo treba zapomniti za prihodnje občinske volitve!
- Nemškutarskj časopis v slovenskem jeziku. Z Dolenjskega nam poročajo: Ljubljanski nemškutarii pošiljajo na Aasiove takozvanih boljših starih Kranjcev po Dolenjskem vabila, naj pristopijo konsorciju za izdajo novega slovenskega patrijo-tično pisanega lista. Nujna potreba tega lista se utemeljuje s tem, da so drugi slovenski Usti baje premalo patrijotični in ima novi list namen, patrijotizem Slovencev dvigniti. Od tistih ljudi, ki so v Badentjevih časih v ljubljanski kazini škandalozno počenjali s cesarjevo podobo naj se Slovenci zdaj patrijotizma uče! Kolikor je znano so ljubljanski nemšku-tarski patriiotje imeli doslej po Dolenjskem še malo uspeha in veliko smole.
+ iz deželnega odbora. Za tehničnega in komercialnega ravnatelja deželnih hidroelektričnih naprav sc imenuje na podlagi posebne pogodbe inž. Dušan S r n e e\ — Predlogu c. kr. deželne vlade glede razdelitve Cesarja Fran Josipa ustanove v podporo obrtnih - nadaljevalnih šol se ne pritrdi, temveč zahteva, da se izključita od te podpore Idrija in Zagorje ob Savi, ker se v tamošnjih obrtno - nadaljevalnih šolah ne poučuje veronauk. (Notabene: ne resničnega verouka, temveč političnega hujskanja katehetov - petelinov se po pravici branijo napredni kuratoriii obrtno - nadaljevalnih šol). — Podpornemu društvu za slovenske vlso-košolce v Pragi se odkloni vsaka podpora, pač pa dovoli 400 K »Češki ligi akademlški«, ki je dokazala, da podpira tudi par klerikalnih slovenskih dijakov. — Zopet se je spokori-lo par učiteljic in samskih učiteljev, katerim se vsled tega naknadno dovoli 10—25% draginjska doklada. Novi zakon o deželni davščini o prirastku na vrednosti nepremičnin še ni prodrl do spoznanja občinstva, zbog česar je deželni urad Često prisiljen, narekovati 10% kazen. Vsled tega se izda poseben razglns in pouk, da v prihodnje deželni odbor ne bo več v položaju, take kazni odpuščati. Pozor torej, prodajalci in kupci zemljišč!
4- Odlikovanje. Cesar je podelil načelniku državnopravnega oddelka min. predsedništva, ministerialnemu svetniku dr. Ivanu Ž o 1 g e r j u viteški križ Leopoldovega reda.
— Umrl le v soboto 22. t. m. v 78. letu svoje dobe gimn. profesor v p. Anton Skubic, ki je ostal gotovo vsem svojim nekdanjim učencem vedno v blagem spominu. Rodil se je v Šmarju na Dolenjskem leta 1835. ter je dovršil svoje studije iz klasične filologije na Dunaju. Bil je potem 2 leti suplent v Gradcu ter je prišel kot pravi učiteli na spodnjo gimnazijo v Kranju in leta 1864. na c. !;r. drž. višjo gimnazijo v Ljubljani. Tu je ostal do ieta 1SS6.. ko je moral zapustiti zavod zaradi bolezni. Bil je znan kot filolog in obče spoštovan kot pravi učenjak, ki je živel samo za druge in r?zdai vse, kar je imel, revnim. Tudi kolegi se ga gotovo še z veseljem spominjajo. skromnega moža s tako blagim srcem.
Razstava dobitkov umetniške loterije. Včeraj dopoldne ob 10. so v Jakopičevem paviljonu otvorili razstavo onih slik. ki so določene za dobitke umetniške loterije. Navzoč ie bil odbor »Splošnega ženskega društva«, na čelu mu predrednica gospa Frania dr. Tavčarjeva in mnogo drugih uglednih dam in gospodov. Razstava je napravila najboljši vtisk. Vse slike so res umetniška dela in kdor si jih ogleda, se je pač prepričal, da so vredne tistih par kron, ki jih človek žrtvuje za umetniško loterijo. Razstava je odprta vsak dan od 10. dopoldne do 4. popoldne in sicer brezplačno. Kakor čujemo, je srečk že sicer mnogo razprodanih, vendar pa še ne toliko, kakor bi bilo želeti. Zato znova pozivamo slovensko občinstvo, naj pridno sega po srečkah, saj s tem podpira plemenito stvar in žrtvuje svoj oboi za naše nadarjene, podpore nujno potrebne slovenske umetnike!
— Za reformo srednje šole na
Kranjskem. Društvo inženirjev v Ljubljani je bilo povabilo za nedeljo, dne 16. februarja v mestno posvetovalnico v Ljubljani vsa ljubljanska stanovska društva z namenom, da sklenejo skupen korak pri tukajšnji deželni vladi v prilog reformnim zavodom. Izmed 17 povabljenih društev je bila zastopana po svojih delegatih večina. Na sestanku je predaval o pomenu reformnih zavodov gosp. profesor Wester, na kar se je vnela živahna debata o vprašanju, kaki koraki naj se store, da dobi tudi Kranjska, kot edina kronovina brez takih zavodov, svoje reformne srednje šole. Ker so bili vsi n-.prezentanti stanovskih organizacij enoduŠno prepričani o potrebi takih zavodov, so sklenili, da se odpošlje deželm vladi spomenica z resolucijo, s katero naj se jo naprosi, da čimpreje
SLOVENSKI KAROO.
povzroči usanovitev takih zavodov v Ljubljani, obenem pa se naproša 2Društvo inženirjev / Ljubljani«, nai ohrani to zadevo še nadalje v evidenci ter po potreti zopet skliče take sestanke. Spomenica, katero izroči deželni vladi posebna deputacija, sestavljena iz predsednikov »Društva inženirjev v Ljubljani«, »Društva zdravnikov na Kranjskem«,društva ~ Pravnik« in društva »Merkur«, se glasi: Visoka c. kr. deželna vlada! Visoko c. kr. ministrstvo za bogo-častje in nauk je z naredbo z dne 8. avgusta 1908, št. 34.180, določilo, da se smejo poleg že obstoječih srednješolskih zavodov osnovati novoorga-nizirani osemrazredni zavodi, med temi tudi osemrazredne realne gimnazije (tip A). Merodajna za to odločitev min. uprave je bila oči vidno dejanska potreba naših kulturnih in socijalnih razmer in ta je našla izraza v odločnih izjavah najširših krogov avstrijskega razumništva. — Upravičenost in tehtnost te naredbe najbolje osvetljuje dejstvo, da je tekom štirih let narastlo število takih reformnih zavodov na 88, da imajo že skoro vse kronovine razven Kranjske svoje realne, oziroma reformne gimnazije. A tudi na Kranjskem, kjer je sicer za sedanje potrebe zadostno število humanističnih gimnazij, se javlja vedo glasneje na živi potrebi utemeljena želja prebivalstva po zavodih te vrste, pač predvsem zato, ker se nudi mladini šele v poznejših letih, ko je že godna za samostojno izbiro bodočega poklica, prilika, da se posveti vsakršnim študijam humanističnega ali tehničnega značaja. V dokaz za to zanimanje v naši deželi so soglasno sprejeti sklepi mestnih občinskih zastopov v Ljubljani, v Kranju in v Novem mestu, ki so že pred letom dni prosili za ustanovitev, oziroma preosnovo obstoječih gimnazij v novo organizirane realne gimnazije. Pa tudi vobče prodira v naših stanovih želja po taki reiorrni. In ko je »Društvo inženirjev v Ljubljani a povabilo zastopnike 17 ljubljanskih stanovskih organizacij k skupnemu posvetovanju, kako da bi se tudi na Kranjskem in posebe v Ljubljani osnovali taki reformni zavodi, so zastopniki podpisanih društev na tozadevnem sestanku dne 16. februarja t. L ob 10. dopoldne v mestni zbornici ljubljanski, soglasno sklenili sledečo resolucijo: »Visoka c, kr. deželna vlada se naproša. Čim preje vse potrebno ukreniti,da se prične z organiziranjem reformnih srednjih šol tipa A že s pričetkom šolskega leta 1913/14.« Ko si torej uso-jamo predložiti to resolucijo, vdano prosimo, da bi visoka c. kr. vlada blagoizvolita se ozirati nanjo. Deželni predsednik je sprejel odposlano deputacijo dne 22. t. m. in jo zagotovil, da se za reformne zavode zanima tudi c kr. deželna vlada ter da pride ta točka v prav kratkem času na dnevni red deželnega šolskega sveta.
— »Beg narodne dame.« Vdova gimnaziskega suplena Ozmec si je a prihranki mnogoletnega dela ustanovila kupčijo s klobuki in je prišla na nič. Zarubili so ji vse, kar je imela; še poročni prstan so ji vzeli z roke. Ker si ni mogla drugače pomagati, Je šla v Ameriko služit, da poskrbi za svoje otroke. »Slovenec« predstavlja to kot »beg narodne dame«, dasi ie že šest tednov pred odhodom vedela vsa Ljubljana, da pojde gospa v Ameriko, ker tega ni nič skrivala. Kaj pa, če bi ljubljanski škof enkrat naredil bilanco? Morda bi videl, da je že deset let zrel za konkurz!
Preganjanje naprednega časopisja. V občini Prečina je neka vas, kamor dohajajo samo ^katoliški« listi. Edino ena hiša ima »Slovenski Narod«. Izprva so ji prorokovali, da se bo radi tega pogreznila, no pa Še stoji. Župnik niti spati ne more zaradi tega edinega »Naroda«. Vse, z lepa in z grda je že poskušal, da spravi še to -pohujšanje' iz dotične vasi ven. Pa pohujšanje se trdovratno drži. Ko je župnik uvidel, da pri možu nič ne opravi, se je zatekel k ženi. Pridna ženska, ampak bognedaj besedo ziniti čez gospoda. Je takoj ogenj v strehi. To je župniku znano in zato je poskusil naskok na to trdnjavo. Kjer vidi ženo, ji že piha na dušo: proč z »Narodom« iz hiše. Vsaj vam preskrbin jaz zastonj kar hočete brati izmed naših listov. — To bojkotno sredstvo se zdaj kot novi evangelij proti »brezversktm« listom oznanjuje po celi Dolenjski. Glavno vlogo pri tem igrajo seveda kaplani, posebno če so drugače »fest«. S tem pride na vrsto vprašanje, ki bi ga bilo treba že zdavno rešiti. Vprašanje namreč, koliko Imamo takih hiš, kjer res mož hlače nosi. In s tem v zvezi še drugo vprašanje: Če so doslej moški na ijubo miru v hiši glede odločnega nastopa v politiki kapitulirali nred ženo, zakaj ne bi odslej! naprej zarail Ijuoega miru v hiši odjenjale ženske in ostale v kiktjah. Rešitev obojih vprašanj leži v rokah vseh tistih mož, ki so v vsakem oziru res možje.
Okrajni cestni odbor idrijski je v
svoji seji dne 13. t m. odobril računski zaključek za leto 1912. Račun izkazuje C816 K 57 v  dohodkov in 34.103 K 82 v stroškov, prebitka torej 35.712 K 75 v. V tej seji se Je nadalje sklenilo, da zgradi idrijski cestni odbor okrajno cesto   iz Spodnje Idrije po konomeljski dolini na Oblakov Vrh, od tu pa naj bi goriška deželna uprava zgradila cesto do državne ceste Idrija - Sv. Lucija. S to cesto bi se za nekaj kilometrov' približala Idrija železniški postaji Sv. Lucija - Tolmin na državni železnici. Gradbeni troski kranjske proge znašajo po proračunu 380.000 K, od teh pokrije kranjska dežela   125.400 K, ostale pa cestni odbor idrijski, ki pa upa, da bo nekaj gradbenih troškov prevzela    tudi    državna uprava. Zgradbo  ceste  bo  vodil deželni scavbni urad in se baje z delom prične že letošnjo spomlad. Tako bo imel idrijski ceetni odbor dve veliki cesti hkratu v gradbi, ono iz Žirov v Logatec  in   sedaj   še kanomeljsko. OKrajni cestni zaklad idrijski   si je torej nadel občutno breme,  ker ne gre le za gradbene troške pri novih cestah, marveč tudi za poznejše njihovo redno vzdržavanje.   Zakaj se ena ali druga cesta ni gradila kot deželna, da bi tako tudi dežela nosila nekaj vzdrževalnih troškov! Tudi je neumevno. da se grade ceste preje, kakor je določen državni prispevek. In če je okrajni cestni odbor idrijski tako radodaren za nekatere občine, zakaj ne uvažuje večletnih opravičenih prošenj dolske in idrijske občine za prevzem nekdanje državne ceste iz Idrije na Vrhniko med okrajne. Tudi občinska cesta na Vojsko naj bi se sprejela med okrajne. To bi se moralo tem   opravičenejše zgoditi, ker itak nosi idrijska mčina skoraj vse breme za ceste v idrijskem okraju. Mesto Idrija naj plačuje precejšnjo okrajno doklado, poleg tega pa še vzdržuje ceste, ki bi  jih pravzaprav moral že davno prevzeti okraj v svojo upravo.
Kinematograf »Ideal«. Krasna afriška živalska arama »Kralji gozdov«, v kateri se vidi krasne ek-semplare levov in jagnarjev, predvaja se samo še danes in je oba dni obiskovalce kinematografa kar najbolj zadovoljila. Tudi drama »Nro. 482« iz življenja pustolovca je velezanimiva. Sploh je cel spored prvovrsten in se priporoča v poset. Jutri nov spored s senza~ijsko dramo »Hčerke komanderja« z gospo in gospodom Wieth v glavni vlogi.
Dozdevni obstreljenec V soboto dopoldne je čuvaj v Mestnem logu, Fran Gorenjec, zasačil nekega neznanega moškega, ki te sekal mlada drevesca in ga stavil na odgovor. Pri tem se je neznanec zakadil v Gorenjca in ga vrgel na tla. Ko je ta vstal, je potegnil samokres in z njim ustrelil v stran. Nato neznanec pograbi za sekiro in mahne z njo proti čuvaju, katerega bi bil neizogibno zadel po glavi, ako bi se mu ta ne bil pravočasno umaknil in nato še enkrat ustrelil. Pri tem pa neznanec pade in pravi, da je na nogi ranjen ter zahteva od čuvaja pomoči. Le-ta je šel precej v trnovsko policijsko sttažnico ter cel dogodek naznanil. Takoj je šla na lice mesta policijska komisija in tudi z rešilnim vozom so prišli po ranjenca. Ko pridejo na kraj dogodka, so iskali in iskali, a ranjenca ni bilo nikjer — je takoj za Čuvajem odnesel pete. Ko je padel, je Čuvaju rekel, da je posestnik Jakob Zajec iz Crne vaši št 10, kar se ie pa izkazalo za neresnično.
Jih bode pa še 12. Pred nekaj Časom je neki hišnik ponoči tako razgrajal in kalil po ulici noč in mir, da ga je mora stražnik ovaditi, vsled česar je bil kaznovan na 12 ur zapora. V soboto popoldne pa se ga je bil možakar zopet nasrkal in prirohnel na Ambroževem trgu nad dotičnega stražnika, češ: »zaradi vas sem zadnjič na magistratu dobil 12 ur zapora, pa vas bo kmalu hudič vzel najprvo bo vas, potem pa mene itd.« Ker je možiček pa le sitnaril in silil v stražnika, mu je ta zagrozil z areiacijo, da se ga je strebil. Bržkotne zopet ne izteče brez ur.
Dobrota ie sirota. V soboto je neki drvar povabil v neko gostilno v Florijanski ulici tri svoje prijatelje ter jih dobro pogostil in naposled pri mizi nekoliko zadremal. Ko se je zbudil, je opazil, da mu je bila med tem časom iz žepa izginila denarnica, v kateri je imel okoli deset kron denarja. Mož sumniči tatvine svoje prijatelje, ki pa trdijo, da ni imel nič denarja. Zadevo bode razsodilo sodišče.
Poreden paglavec. Ko je v soboto zvečer peljal osebni vlak čez prelaz v Orlovi ulici, je nek Sletni paglavec zalučil vanj kamen, s katerim pa ni zadel okna. Policija je poredneža izsledila.
Med hirale). V soboto zvečer sta v neki gostilni na Dunajski cesti dva igralca igrala igro »domino«. Po končani igri sta se pred gostilno sprla, naposled si pa skočila v lase in je pri
Stran 35.
tem eden zapustil bojno polje s krvavo glavo ter je šel iskat zdravniške pomoči.
Nerodneža. Včeraj zvečer sta šla po šelenburgovi ulici dva precej nadelana kovaška pomočnika ter za-čela trkati po kazinskih oknih. Pozneje sta pa na Kongresnem trgu srečala nekega dijaka, ki se je peljal s kolesom, v katerega sta se zagnala in ga vrgla raz kolo. Stražnik je oba odvedel v urad.
V Ameriko se je včeraj hotel odpeljati 1893. leta v Roprih, občina Drivenik pri Cirkvenici rojeni Fran Ropac ter se s tem izogniti vojaški dolžnosti. Namen mu je pa na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Jakob Kržan preprečil s tem, da ga je aretoval in se bode moral vrniti zopet domov. Fant je imel pri sebi 524 kron denarja.
Delavsko gibanje. Včeraj so se z južnega kolodvora odpeljali v Ameriko 4 Hrvati, nazaj je prišlo pa 20 Hrvatov in Slovencev in 70 Bolgarov. 65 slovenskih tesačev je šlo v Romunijo, 15 Romunov na Reko, v Novo mesto pa 30 slovenskih zidarjev. — Predvčerajšnjem je šlo v Ameriko 10 Slovencev, 17 Hrvatov in 17 Macedoncev in 4 Črnogorci. V Heb je šlo 14, v Buchs pa 10 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 16 Ko-čevarjev, nazaj jih je prišlo pa 19.
Našla je gospa Marija Pečnikova kolobar telefonske žice ter jo oddala pri magistratu.
Narodna obrambo.
Družbi sv. Cirila in Metoda so
poslali vsled okrožnice podružnice v Matenji vasi »vojno odškodnino« gg.: Brez podpisa položnica iz Št. Petra na Krasu z dne 15. februarja t. 1. 2 K, Srečko B, nečitljivo; v Trstu 4 K, Iv. Sever, Postojna 1 K, Mate Bu-kovčan, brivec v Postojni 1 K. Premrl čt Jančar, Ljubljana o K. Slovenci v Banjaluki so zbrali 200 K za kamen. Na Blagovni pri Št. Jurju so darovali 4 K: Kučanda, Gaber, Gosak, Novak ter Marica in Joško Si-mončič. G. Fr. Oset je poslal iz nabiralnikov v Trbovljah 30 K 65 v. To je vsekako lepa vsota, nabrana v enem mesecu navzlic vladajoči epid. bolezni, draginji in neugodnim polit, razmeram. Prvo mesto zavzema zopet gostilna Počivavškova, izkazala se je tudi dobro gostilna Goropevše-kova. Pohvalno omenjamo zopet vrlo gospico Gizelo Ocepekovo, ki deluje na prospeh C. M. družbe vstraj-no in neustrašena dasi jej s strani nezavednih, ali zapeljanih rojakov često mečejo pod noge polena. — Na občnem zboru C. M. podružnice v Hrastniku je nabrala gdč. vrtnarica Minka Richter 8 K 52 v. Hvala!
Tvrka Adolf &. Aleksander Ja-cobi, Dunaj, VIII. Piaristengasse 17, je poslala družbi od prodanih svalčič-nih papirčkov in svalčičnih ovitkov lepo vsoto 200 K. Tudi te vrste druž-binega blaga nikarte omalovaževati! Pomislite! V dobi od I. 1906 do letošnjega leta je izročila omeniena tvrd-ka od prodanih svolčičnih papirčkov In ovitkov 1907 K 91 v.
V spomin pok. Avgusta Praprot-niku, bivšemu nadučitelju, pozneje trgovcu in posestniku v Lokvi pri Divači, je naklonil pokojnikov sin Slavoj Praprotnik, istotako bivši učiteli in sedaj trgovec znatno vsoto 1000 K. Velikodušni darovatelj je s tem soolnil tiho željo blagega pokojnika, ki se je vedno živo zanimal za plemenito delovanje naše šolske družbe ter ji naklonil dvakrat pokro-viteljnino po 200 K. Istotako idealni rodoljub je tudi sin Slavoj, ki je ustanovil v Lokvi C. M. podružnico, ki se je pred leti zavaroval z enim delom na korist C. M. D., a sedaj položil tako knežji dar domu na altar. Slava spominu pokojnega vzornega rodoljuba, čast in hvala g. sinu in celi Praprotnikovi rodbini.
Za C. M. obrambni sklad so se nadalje oglasili sledeči p. n. gg.: 1085. I. Brinšek, trgovec v Trnovem, plačat 200 K: 10S6. Tridentinski Slovenci, plačali 15 K: 1087. Banjaluški Slovenci, plačali 200 K.
Društveno naznanila.
Občni zbor. Pri polni mali dvorani Mestnega doma se je vršil včeraj dopoldne občni zbor pogrebnega društva »Marijine bratovščine«. Društveni tajnik poroča, da je prejšnji predsednik gosp. Franjo Ma jer vsled starosti in oslabelosti odstopil. V znak priznanja za njegovo večletno delovanje se dvignejo člani s sedežev. Po izkazu letnih računov je imelo društvo 16.341 K 81 v dohodkov in 15.651 K 37 v stroškov. Za 120 velikih in 3 otroške pogrebe se je izdalo 10.357 K 94 v, torej je bilo z 31. decembrom 1912 690 K 44 v prebitka. Skupno premoženje znaša 51.338 K 67 v. Enoglasno sta bila izvoljena gg. Franjo J^e I o č n i k za načelnika in Franjo Škof za namestnika. Za preglednika račuuov: Fr. B u r g e r, Anton I i I o r s c h i t z
in Ivan Jakopič, Med posameznimi nasveti se je mnogo govorilo v zadevi podraženja vožnje umrlih članov na pokopališče, ker je baje sedanji lastnik pri vsakem pogrebu vožnjo podražil za 4 K. Izvoljeni so bili 3 odborniki, katerih naloga je,da se v ti zadevi z lastnikom pogode, da se, če mogoče, to podraženje, ki bi bilo društvu silno v škodo, odpravi. Ker ni bilo nadaljnih nasvetov niti ugovorov, je načelnik zborovanje zaključil.
Slovensko akademično društvo »Ilirija« v Pragi. III. redni občni zbor se vrši dne 26. svečana 1913 ob 8. uri zvečer v prostorih Narodnega doma na Vinogradih. Slovanski gostje dobrodošli.
Presneta.
Iz gledališke pisarne.   Jutri v
torek (par) se prvič na slovenskem odru vprizori Jacobvjeva dramska noviteta »Oreh iz mladosti«, ki na gledališki efekten način izslikava razdor v rodbini, povzročen po grehu iz mladosti. V znano spretni režiji g. Skrbinška vestno naštudirana igra, ki se ponaša z efektnostjo Su-dermannovih dram, nudi nositeljici glavne vloge najhvaležnejšo priliko, razvijati vse svoje igralske zmožnosti in se izkazati kot mislečo umetniško stvariteljico. Glavno vlogo igra gospa Avg. Danilova, po občem priznanju najdovršenejša interpretima psihološko kompliciranih ženskih karakternih vlog. Med odmori koncert celotnega orkestra Slov. Filharmonije. — V sredo se izven vsakršnega •ibonnementa kot kronska predstava zadnjič v sezoni vprizori velezabav-na Offenbachova opereta »Orpheus v podzemlju«.
Slovensko gledališče. V soboto in nedeljo zv;čer ie pela naslovno vlogo v Puccinijevi operi »Butter-fly gospodična primadona Lo\vs-zcinska. Njena zunanjost je bila jako prikupljiva. njena igra diskretna in čuostvena.Z mchkim.toplim in blago-zvočnim sopranom je prepela nesrečno zgodbo male in zapuščene Japon-ke in našla zlasti za svojo tugo v drugem in tretjem dejanju presrčne in prave nijanse. Ostali so bili dobri, obisk velik.
Iznred sodišča.
i
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Mladi ubijalec. Komaj 211etni Janez Cajhen, delavec v Sneberjah, zaradi pretepa že dvakrat kaznovan, ie strasten žganjepivec in sirov človek. Dne 23. novembra m. 1. okoli 7. zvečer je zapustil v družbi Lovrenca Tomažiča. tovarniškega delavca in Franceta Pres^rrka gostilno Marije Schwentner v obližju tovarne za lim. kier so pridno pili ta grenkega. Krenili so od tu proti SnebfTjem, potem pa zavili na levo proti Šmartnem ob Savi. V bližini Delničarjevega kozolca jo nrislo med obdolžencem in To-mažičem zaradi neke malenkosti do nrepira, tekom katerega je vrerel Cajhen Tomažiča ob tla. V ta prepir je posegel tudi Presetnik, ter slednjega do tega pripravil, da ie podal obdolžencu roko. Naenkrat na je potegnil Cajhen nož iz žepa in z ojstrino sumi z veliko močjo v desno stran prsi. Ne da bi zini! besedo se ie pri tej nriči zerudil Tomažič na tla in umrl. Pri razteleseniu so dognali, da mu je prerekal obdolženec žilo odvodnico in ie nastonila smrt vsled notranjega i/krvavPenjn. Kakor ponavadi, se tudi Cajhen izvovarja s popolno pijanost^), češ, da se nc ve na posamezne dogodke spominjati, za katere je na pri prvi zaslišbi prav dobro vedel. Zaslišane priče niso mogle potrditi njegove popolne pijanosti.
Sleparske nune beračlce — r/narjevalke konca sveta. Pred nc-j tedni so aretirali v okolici Tičina dve nuni. ki sta nabirali milodare za me dobrodelne namene. Izročili so tih na ovadbo nekega žunnika tamošnjemu okrožnemu sodišču, ki je uvedlo preiskavo. Preiskava je dognala, da sta aretiranki res nuni in Marija Erlahova  in Frančiška
akova  in sicer članici konvikta
irkrbo revnih bolnikov. Potepali sta se ze deM časa po Moravski in zapravljali nabrane milodare. Bili sta zvezi tudi z neko družbo v severni Moravi. Ta družba ie oznanjevala nov nauk. glasom katerega bo v kratkem konec sveta in vesoljna sodba. Na Čelu te družbe ie bil neki bivši profesor Florian, ki je izdal tu-(^i posebno brošuro o svojem novem nauku. Napravil je vsled lahkover-nosti ljudi imeniten kšeft. Sleparski nuni sta oznanjevali tudi ta bedasti nauk in res preslepili veliko lahko-\ c-nih in neumnih liudi, da so jima dali lene podpore. Sleparski nuni sta
celo tako predrzni, da sta prosjačili tudi v raznih farovžih m na uradih. Končno pa sta se le ujeli. Pri ;.retaciii so našli pri niih še 2000 K denarja. Pri obravnavi sta po daljšem tajenju goljufijo priznali. Okrož-
no sodišče jih je obsodilo in sicer vsako na 6 mesecev težke ječe.
Bazne stvari.
* Prvi shod poljskih odvetnikov
se bo vršil prihodnje leto.
* »Poljska Straža« v Krakovu
namerava izdati seznam poljskih tvornic v svrho bojkota pruskih tvor-nic kot — zahvalo za protipoljsko politiko.
* Dva milijona rubljev za ruska
vseučilišča. V Libavi je pred kratkim umrl inženir Semikolnikov, ki je zaustil vse svoje premoženje — dva milijona rubljev — ruskim vseučiliščem.
* Tragična nesreča. Iz Kolna poročajo: V holandskem kraju Olden-lamer se je neki deček udri pri drsanju. Njegova mati in sestra sta ga hoteli rešiti, toda vsi trije so utonili.
* Dvatlsoč romarjev ponesrečilo. Arabski listi poročajo, da se je koncem meseca januarja ponesrečila karavana, obstoječa iz 2000 romarjev, ki je bila namenjena iz Mecine v Hodžo in sicer, zaradi velike povod-n]i. Vsi so potonili.
* Milijonsko naročilo za rusko armado. Berolinska »Tagl. Rundschau« poroča, da je ruska vojaška uprava naročila v nemških in ruskih tvornieah za več milijonov podkev, žebljev za podkove i. dr. Naročilo je tako veliko, da je vsa kavalerija, obstoječa iz 23 divizij, preskrbljena za deli časa. Dobavni rok znaša štiri do šest tednov.
Bavarski major aretiran v Italiji zaradi špiciiaže. Iz Monakovega poročajo, da so v bližini Spezie aretirali vpokojenega bavarskega majorja Maksa Kesslerja, ker je osumljen špionaže. Kraljevo poslanišvo pri Kvirinalu je takoj uvedlo preiskave ter dognalo, da so majorja Kes-slerja mornariški vojaki sicer prijeli, vendar p:i ga je merodajna oblast takoj izpustila.
Velike zastrupljenje v kinematografu. ^>Berliner Tagblattu« poročajo iz Pariza: Čuden slučaj se je pred par dnevi v kinematografu v rue Pernetv dogodil. Med predstavo filma, ki je trajala pol ure, se je pokvarila peč in gledališče se je napolnilo s plini. Ko so po končani predstavi zopet prižgali svetilke, so videli, da je velik del gledalcev brezzave-sten. Nekateri so se kmalu zavedli, toda dvajset oseb so morali prepeljati v bolnico.
* Mladoturški minister javnih del je mladoturški Romunec ali Ku-covlah Nikola Bacareia; z njegov;m imenovanjem so hoteli Mladoturki pridobiti Romunce proti Bolgarom. Bacareia ima za seboj pestro, skoro pustolovsko preteklost. Po očetu je Bolgar, mati je bila Kucovlahinja. Narodi! se je v Prilepu in je tam tudi obiskoval bolgarsko šolo. Po očetovi smrti je obiskoval romunski gimna-zii v Bitolju; tam so bili njegovi so-učenci Staori Naumov, eden izmed urednikov časopisa »Večerna Pošta«, arhitekt Torbov in drugi Bolgari v Sofiji. Vsled priporočila romunskega šolskega nadzornika Margari-ta je dobil štipendij v Btikareštu, kjer je dokončal vseučilišče. Nekaj časa je tam deloval pri neki trgovski tvrdki, toda iz političnih vzrokov je bil izgnan iz Romunske. Skušr1 se je naseliti v Sofiji, kjer ima soi dnika. toda popolnoma brezusnešn . Odšel je torej v Carigrad in tam ? napravil karijero. Po mladoturškem preobratu so ga dali Mladoturki izvoliti za poslanca, pozneje so ga imenovali za senatorja in končno tudi za ministra javnih del. Na gimnaziji v Bitolju mu součenci niso drugače rekli nego Nikola Zvončeto. t. j. Zvoneče!:. Morda se bo izkazal kot tak in bo pomagal zvoniti Turčiji — mrtvaško pesem.
* Misteriozna afera. Iz Curiha poročalo: 2e par dni govore tukaj o senzacijonalni finančni aferi. Pol leta že stanuje v Curihu ruski baron Tilinskv pl. Mosvr, ki trdi, da ima za-dol/nico japonske vlade v znesku 138 milijonov jenov. Do te zadolžni-ce je prišlo na ta način, da so trije visoki ruski častniki 1. 1904 izročili japonski vladi načrte trdnjave ob Tihem oceanu, med tem tudi načrt Port-Arturja. Za to je izstavila japonska vlada te menice po 46 milijonov, ki so plačljive v Tokiu 22. marca 1915. Pogodba pa ima klavzulo, da se menice ne smejo niti lombardi-rati. niti denonirati. Omenjeni trije častniki imajo nadalje dolžnost, da do dosnetka menic poma/rajo po možnosti Japonski. Za slučaj, da bi bila Japonska pred 3. marcem 1915 zapletena v novo vojno, tedaj mora država plačati dolg le v slučaju zmage.  Končno Japonski   tudi ni treba
\ nagraditi menic, če pride o zadevi 1 kaj v Javnost. Tilinskv ie že pol leta poskušal v zvezi z Hanoverancem Schwankejem in nekim curiškim bankirjem dobiti na te menice posojilo. Bil je v jako živahni zvezi z Londonom, Parizom, Amsterdamom in Draž^ani, Posamezne banke, med temi Draždanska banka, so stavile ponudbe, vendar pa zahteva-
jo, da se jim predlože originalni akti, česar pa Tilinskv noče storiti, v Curihu si je izposodil več nego stotisoč frankov. Po nekem odvetniku je izvedelo celo zadevo japonsko poslaništvo na Dunaju, ki je takoj pooblastilo konzula v Curihu, da začne preiskovati zadevo. Konzul je izjavil, da zazdaj ne more ničesar poročati o pristnosti zadolžnice japonske vlade. Tudi rusko poslaništvo v Bernu je bilo informirano, na kar je začel vojaški ataše polkovnik pl. Gourko preiskavati zadevo. Tilinskv je izjavil, da se je izdajstvo izvršilo le v prospeh ruske revolucije.
Telefonska in brzojavno
naročila.
Vojna na Balkanu.
Nova mirovna pogajania. London, 24. februarja. Angleški politični krogi so glede situacije optimističnega naziranja. Angleška vlada je včeraj zaupno vprašala v Sofiji, pod katerimi pogoji bi bila Bolgarska pripravljena obnoviti mirovna pogajanja. Angleški poslanik v Sofiji je naznanil, da je liaki paša zaupno povedal, da bi sklenila Turčija mir na podlagi kolektivne note velesil. Turški ministrski svet je vzel včeraj poročilo Haki paše na znanje in mu poslal nove instrukcije.
Konferenca veleposlanikov.
Dunaj, 24. februarja. Konferenca veleposlanikov hoče očividno zopet dokazati, da ni njena naloga storiti pozitivno delo, zato se je zopet odgodila.
Optimizem herojinskih vladnih krogov.
Dunaj, 24. februarja. Korespon-dent »Neue Freie Presse« brzojavlja iz BcroUna, da nemški merodajni krogi z vso gotovostjo računajo na to, da se bodo na četrtkovi konferenci veleposlanikov v Londonu poravnala vsa med Avstro-Ogr|ko in Rusijo obstoječa nesoglasja.
Bolgarska in Romunska.
Frankobrod, 24. februarja. Iz Bukarešte brzojavljajo: Pri sprejetju posredovalnega predloga velesil se je romunska vlada sklicevala na člen 6. haaške konvencije, glasom katerega ima posredovanje samo značaj sveta. Kje se bo vršilo posvetovanje razsodišča, še ni znano; najbrže pa se ne bo vršilo v Londonu.
Sofija, 24. februarja. Danes bodo zastopniki velesil storili v Sofiji skupni korak v zadevi posredovanja v bok-farsko-romunskem sporu.
Sofija, 24. februarja. Zastopniki velesil so se včeraj ob 1. popoldne posamezno oglasili pri bolgarski vladi in nasvetovali ministrskemu predsedniku Gešovu. da naj prepusti rešitev spora med Bolgarsko in Romunsko velesilam ter naj se Bolgarska podvrže razsodbi velesil. Gešov je nato odgovoril, da bo o tem poročal ministrskemu svetu in potem podal oficijozni odgovor.
Skader.
Cetinje, 24. februarja. Vse vesti, da so doživeli Črnogorci kak poraz ali da so morali ustaviti prodiranje proti Skadru so zlobno izmišljene.
Belgrad, 24. februarja. Tast princa Mirka general Aleks. Konstanti-novič je bil pri Tarabošu težko ranjen.
Srbski ranjenci izpred Skadra.
Berolm, 24. februarja. »Vossl-sche Ztg.« pri občuje brzojavko iz Skopi ja, da so tjakaj pripeljali 1500 srbskih ranjencev izpred Skadra. 200 izmed njih jih je bilo tako težko ranjenih, da so jih morali pustiti v skopeliskih bolnicah.
Pri Čataldži In na Kerzonezu.
Pariz, 24. februarja. Francoski listi poročajo, da so se Bolgari umaknili do Čorluja in da so Bolgari zapustili tudi mesto Sili vri.
London, 24. februarja. Poročevalec »Daily Chronicle« brzojavlja iz Konstance, da se je vršila v soboto pri Bulajru krvava bitka, ki se je končala s porazom turških čet.
. Odrin.
Sofija, 24. februarja. Bolgarska vlada je obvestila zastopnike velesil, da ne priznava nevtralnega pasu v Karagaču. Bolgarsko vrhovno po-veljništvo zahteva, da zapuste tujci mesto, ker je edino na ta način mogoče, da se obleganje nemoteno nadaljnje.
Solun.
Solun, 24. februarja. Pristaniško poveljnistvo je izdalo odredbo, ki prepoveduje ponoči ladjam prista-nje v pristanišču, pač pa smejo ladje pristanišče zapuščati.
šestinpetdeset milijonov za Turčijo.
Rim, 24. februarja. Oficijozni »Popolo Romano« potrjuje vest, da je zahtevala Turčija od Italije 56 milijonov lir, ki ji gredo iz mirovne pogodbe. Zdi se, da bo izplačala Italija to vsoto, toda ne turški vladi, marveč »Detti pubiique«.
Turška vojna odškodnina. f Sofija, 24. februarja. Finančno ministrstvo priobčuje ekspoze, v katerem utemeljuje zahteve o vojni od-šodnini ter pravi, da zavezniki ne bodo zahtevali vojne odškodnine takoj izplačane, pač pa jo smatrajo za bistven predpogoj sklenitve miru. Maršalski svet.
Dunaj, 24. februarja. Jutri se vrši v Schonbrunu vsakoletna običajna vojna konferenca, znana pod imenom »Maršalski svet«.
Naslednik škofa Nagla. Dunaj, 24. februarja. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo na prvem mestu predlagan za naslednika nadškofa Nagla škof v Li-tomeficah dr. Gross.
Demisija ogrskecra ministra grofa Zichvja.
Dunaj, 24. februarja. Cesar je danes sprejel ogrskega ministra grofa Zichvja v posebni avdijenci. Grof Zichy je podal demisijo, ker je prepričan, da Desvieve obdolžitve ministrskega predsednika dr. Lukacsa niso neupravičene. Vladar je demisijo sprejel.
Egejski otoki.
Carigrrad, 24. februarja. Italijanski le^acijski svetnik AJdobrandi je prispel sem, da se pogaja zaradi Egejskih otokov.
Turške Izgube.
Carigrad, 24. februarja. Uradno se objavlja, da je padlo od obnovitve vojne na turški strani 1500 mož.
* *
*
Češko - nemška mirovna pogajanja.
Brno, 24. februarja. Bivši češki minister-kraian dr. Začek je izjavil v nekem dopisu, da so si stremljenja obeh nacijonalnih taborov glede če-ško-nemškega sporazumljenja tako nasprotna, da je nemogoče doseči kak sporazum, dokler vlada v nemškem taboru tako napram češkim zahtevam sovražno mišljenja. Zato una dr. Začek, da se bodo zastopniki obeh narodnosti pod ugodnejšimi avsnicijami zopet zbrali v konferenčni dvorani, kajti res škoda bi bilo, da bi se vse dosedanie trudapolno delo in njega uspehi uničili.
Poslanec KlofaČ o vladnem elaboratu glede jezikovnih naredb.
Praga, 24. februarja. Poslanec Klofač izvaja v članku lista »Union« glede vladnega elaborata o jezikovnih naredbah med drugim, da sedanja vlada ne stremi po primernem sporazumljenju s Čehi, marveč hoče Češki narod ponižati. Čehi, pravi Klofač, nismo v tem oziru šovinisti, marveč edino le nacijonalisti. ki smo kot v pretežni večini na Češkem opravičeni zahtevati kar nam gre. V tem smislu bi se moral glasiti tudi odgovor čeških zastopnikov na Dunaju.
Poslanka   Kuneticka   proti knezu Thunu in proti angleškim sufraget-kara.
Praga, 24. februarja. Na tukajš-nem zelo številno obiskanem ženskem shodu so sprejele zborovalke na predlog gosne Kuneticke resolucijo, v kateri se obsoja nastop namestnika kneza Tlnma glede potrdila izvolitve gospe Kuneticke za poslanca kot neumesten, in se zatrjuje, da je priznanje Kuneticke za poslanko volja češkega naroda. Gospa Kuneticka je v svoiem govoru omenila tudi angleške sufragetke in njih postopanje ostro obsojala kot nepravilno, neumestno in kot krivično. Češke žene so izvajanja Kuneticke viharno odobravale.
Češka agrarna banka. Praga, 24. februarja. Včeraj so določili na geneialni skupščini češke agrarne banke, da se razdeli od čistega dobička v znesku 285.125 K 5 V2 % dividenda.
Seja peštonskega parlamenta.
Budimpešta, 24. februarja. Poslanska zbornica je imela danes ob 11. sejo. Opozicija se seje ni udeležila. Poslanec Pekar je vložil interpelacijo, v kateri zahteva, naj ministrski predsednik pojasni zadevo, ki je služila kot predmet Desyjevemu procesu. Dr. Lukacs je proglasil vse De-svjeve obdolžitve za izmišljene, češ da ni on nikoli nakazal niti vinarja v strankarsko blagajno.
Ogrska opozicija. Budimpešta, 24. februarja. Danes opoldne je imela ogrska opozicija skupno sejo, v kateri je sklenila, da se današnje seje parlamenta ne udeleži. Opozicija je izdala manifest na javnost, v katerem izjavlja, da se bo udeležila še le takrat, ko se bo začela razprava o volilni reformi.
Avtomobilska nesreča. Dunaj, 24. februarja. Pri Požunu je zavozil avtomobil dunajskega ve-letržca in agenta Gelba  v obcestni kamen. Avtomobil je bil razbit, šest v njem sedečih oseb je bilo vrženih j na cesto.  Gelb in njegova  žena sta težko poškodovana,  šofer  se  ie iz 1 obupa ustrelil.
Zaradi madžarskih pesmi.
Zemun, 24. februarja. Znanega hrvaškega pisatelja dr. Živka Ber-tiča je državno pravdništvo obtožilo zaradi hujskanja, ker je poslal ze-munskemu vojaškemu poveljništvu vlogo, v kateri se pritožuje v imenu več meščanov, da pojo vojaki madžarske pesmi kadar se vračajo z vaj, s čimer kale javni mir. Obravnava je bila preložena, da se zaslišijo Še nekateri meščani.
Tristoletnica hiše Romanovov.
Berolin, 24. februarja. »Vossi-sche Zeitung« poroča s Cetinja: Povodom tristoletnice hiše Romanovov bosta imenovana princ Ivan. soprog princese Helene iz hiše Karagjorjevi-čev in sin velike kneginje Milice, hčere črnogorskega kralja, za velika kneza. To imenovanje naj bo priznanje slavnih zaslug kraljevskih hiš Petrovičev in Karagjorgjevičev v balkanski vojni.
Polet iz Nemčije v London.
Essen o. R.v 24. februarja. Avija«. tik Suvelak se je včeraj ob 10. dopoldne dvignil na letališču z namenom, da poleti v London. Ko *e dosegel višino 2000 m je bil vsled megle prisiljen, da se je spustil proti zemlji; ker pa je bil ravno nad morjem se je zopet dvignil in je čez poldrugo uro dospel v London.
Ob mandžurski meji.
Petrograd, 24. februarja. Tz Charbina poročajo o bojih med kitajskimi četami in Tungusi, ki so I prozah trgovske čete na severnem Kitajskem. Več sto Tungusov je bilo ubitih, okrog 50 so jih vjeli in po-strelili.-
Revolucija v Mehiki.
New Vork, 24. februarja. Mehi« kanski   predsednik Madero   in podpredsednik Suarcz   sta   bila včeraj ustreljena.   Na vse zgodaj   sta bila pripeljana iz arsenala v drue;o ječo. na poti jih je pa napadla   maskirana | četa.  Vnel se je bej   in   končno so I našli Madera in Suareca mrtva v vo-| zu. V New Yorku mislijo, da je bil ta t napad fingiran,  da se Huerta na lep j način   maščuje nad Madero.   Kljub f temu izjavlja Taft,   da amerikanska vlada še ne uvidi potrebe interveni-rati.
Sanlisšiio in snuili osha dlrlio. I
Včeraj je bila pod protektoratom ravnatelja drž. žel. dvornega svetnika Galambosa iz Trsta v Bohinjski Bistrici sankaška in smukaš-ka dirka. Posebni vlaki iz Trsta in Gorice so pripeljali jako mnogo občinstva, pa tudi iz Ljubljane. Kranja, Tržiča in celo iz Zagreba je prišlo mnego prijateljev športa. Vseh oseb je bilo čez osemsto. Pri dirki senio-rov (1200 m, samotež) je bilo priglašenih 19 tekmecev. Prvi je dospel na cilj mizarski mojster Ivan Logar iz Boh. Bistrice v 1 minuti 34 sekund, in je torej obdržal častni naslov »Mojsterski sankač Bohinja , ki si ga je pridobil leta 1911. Njemu so sledili inž. Sugg iz Tržiča (1 min. 34l/r> sek.), Alfonz Mencinger (1 min. 37 sek.) in inž. Leon Mencinger (1 min. 38 sek). Za damsko tekmovanje (800 m) se je priglasilo deset tekmovalk. Prvo darilo je dobila gdčna. Albina Bohe iz Trsta (1 min.), drugo gdčna. Ana Mallv iz Tržiča (1 min. 4 sek.), tretje gdčna. Ida Mallv (1 min. šest sek.) četrto gdčna. Jeanet-te Pollak iz Tržiča (1 min. 7 sek.). Za tekmo juniorjev (1200 m) se je priglasilo 22 tekmecev. Darila so dobili: J Karel Mencinger iz Boh. Bistrice (1 j min. 31 sek.), Anton Jelene iz Tržiča j (1 min. 33 sek.), Anton Vovk z Bleda 1 (1 min. 37 sek.) in Štefan Erjavec iz I Boh. Bistrice (1 min. 41 sek.). Pri I tekmi dvosedežev (1200) je tekmo- j valo devet sankačev. Darila so do-1 bili: Vilfan-Karel Mencinger (1 min. f 322/s sek.), Jelec-Salberger iz Tržiča (1 min. 374/b sek.), Alfonz Men-cinger-Lo^ar (1 min. 38 sek.) in Crobath-šumi (1 min. 42 sek.). Pri j tekmi domačih sanjk (600 m) so dobili nagrade: Erjavec 59V» sek.), Logar (1 min. 1 sek.) in Ravnik (1 min. l2/5 sek.) — Smukaške tekme (2500 metrov) se je udeležilo 11 tekmecev. Darila so dobili poročnik Schescher-ko 15^4 min.), nadporočnik Walland (I6V4 min.), rač. oficajal Badiura (18 min.) in Jankovič (20 min.). Tekmo so vodili: nadinšpektor Lloyda Schiestl iz Trsta, dr. Treo iz Gorice, nadinž. Prelovšek iz Ljubljane, stotnik Blaschke iz Gorice, avskultant pl. Tornago iz Ljubljane, žel. komisar pl. Hajek iz Trsta, nadalje dr. Praunseis, major Hrašovec, Gove-kar in Verbič. Po končani tekmi se je zbralo občinstvo v hot?lu Triglav, kjer so se razdelila darila. Dvorni svetnik Galambos je pri tem z veseljem konstatiral, da se šport v Bohinju tako zelo lepo razširja. V imenu društva za promet tujcev se je zahvalil svetnik Lindtner vsem činit Ijem, ki so pripomogli, da se je tekn tako dobro obnesla-
45 Itev.
S L O V E N S KI NAROD.
Siian S,
Gospodarstvo.
— C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt izkazuje /a leto 1912 20,377.856 K 53 v čistega dobička proti 20,180.273 K 50 v v ictu 1911 ter plača za preteklo leto /opet dividendo po 33 K za vsako delnico. Kakor poizvemo, bi bil zavod v položaju izkazati veliko večii čisti dobiček ter izplačati višjo divi-dendo, vendar je pa ta vodilni bančni zavod pri svoji izvanredni previdnosti upoštevaje splošni položaj raje /natno pomnožil svoje vidne, kakor posebno pa svoje interne rezerve.
— Direktna odprava prtljage r reko Dunaja s prepeljavo med Dunajskimi kolodvori s cestnimi vozili. Postaje   c. kr. avstrijskih državnih
cleznic in c. kr. priv. južno železniške družbe (avstr. črte) odpravijo od I. marca 1913 potno prtljago na preko Dunaja ležeče postaje c. kr. avs*r. državnih železnic in c. kr. priv. južno elezniške družbe (avstr. črte) pri Lrzovlakih direktno v zveznih relacijah, ki se razglasijo s posebnimi v postajah razobešenimi oznanih in v avstr. kurzni knjigi od 1. marca 1913. Ta prtljaga se prepelje na Dunaju od dohodnega k zveznemu kolodvoru s cestnimi vozili. Prtljažna voznina se /računa pri ti direktni odpravi prtljage do in od Dunaja. Za prepeljavo se iztirja pri oddaji: pri pošiljatvah prtljage do 20 kg 1 K 30 v. za vsakih ladaljnih 20 kg pošiljatve za 50 vinarjev več. Nadaljnje določbe so raz-dne iz izobešenih razglasov. S to i; vedno, ki se omeji najprvo na pri zovlakih oddano prtliago. naj bo *reženo ponovno iz krogov notu-"u občinstva  izraženim željam. \jdaljno razširjanje se bo uvaževa-. /a slučaj, da se bo ta uredba ob-šla.____
PJegartna   dama,   ki z rafinirasmo svojih toalet in z zdravo lepo-
>vojega telesa vseh oči obrača na-. ve prav dobro, da so jasna, čista in skrbno gojevana rožnata kosamo in edino vsa skrivnost nje te in elegance. Z ljubeznivo skrb-stjo si pripravi vsakdanjo kopel in d vsa umivanja rok in obraza rabi-samo voljno, nevtralno milo, ki na >*n. občutljivo kožo niti ne vpliva :t;iJivo. pa ji tudi ne Škoduje, nc.^o 11 i lojne žleze in nospešuje delova-c luknjic v koži. Te lastnosti ima v ini meri pristno lilijnomlcčno milo konjičkom in bi ca zatorej t.e sme-> nikdar manikati m., toaletni mizici ■lecrantne dame.
mrli so v Ljubliani:
Dne 22. februarja: Anton Sku-. c. kr. girnn. profesor v pok.. 77
Japljeva ulica 2. — Julijana Loč-ar, mestna uboga, S4 let, Japljeva
i ca 2.
I)ne 23. februarja:   Jakob Glo-:nik. sprevodnik električne cestne eznice, 40 let. Ilirska ulica 19. V deželni bolnici:
Dne 20. februarja:  Marija Dobar, dekla, 25 let.  — Per# Kneže--. delavec, 17 let.___
rtnšnii Ust obsega 6 stran.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. 1 nsfnhia in tisk »Narodne tiskarne'.
99
Nuisol"
od
Bergmanna & Co, Dečin o/L.
697
je in ostane prej ko slej nedosegljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade V zalogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena steklenici K 250 Dobiva se pri.drog. A. Kane, drog. B. Čvančara, O. Fettich-Frankheim v Ljubljani.
MeteorDloglfjK) norotiia.
Višina nad morjem 306-2 Srednji zrafu! tlak 736 mm
Zahvala.
Ob priliki izgube našega nepozabnega sorodnika, gospoda 738
Antona Ažmana
posestnika U tesarskega poliij*.
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se nas spomnili z dokazi srčnega sočutja ter izkazali dragemu rajniku zadnjo čast, našo srčno in iskreno zahvalo
Osobito pa se globoko zahvaljujemo velecenjenemu gospodu šefu tvidke Toennies ter cenj osobju te tvrdke, kakor tudi si. gasilnemu društvu Vič-Glince in ljubeznjivim darovalcem prelepih vencev
Bodi vsem iskrena hvala.
Ljubljana-ViC, dne 24. febr. 191S.
Žaluločl ostali.
bruar.	i Cas oparo vanja	Stanle barometra	i' 1 9 ea. E E	Vetrovi	Nebo
>*#		v mm	1— —		
22 »»	X pop. 9. zv.	740 1 741 6	M —05	sr jvzh.	oblačno del. jasno *
O1?	7. zj.	743-4	—40	sr. jjvzh.	pol obač.
>» II	2. pop. 9. zv.	7478 744 9	3*1 'moč. jvzh —0 8 sr. jvzhod		del.oblač.
24.	7. zj.	746 0	-5-5	sr. szah.	jasno
Srednja predvčerajšna temperatura —0*5°, norm. 0*5° in v^erajšna —06°, norm 0#6". Padavina v 24 urah 00 mm in 0*0 mm
kupuje specialist samo danes ln jutri od 5.-6. ure ¥ hotela pri „Maliču", II. nadstropje, soba 27.
735
Zahvala.
Za obilne dokaze odkritega sočutja, ki so nam došli o bridki izgubi iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta, brata, tasta, starega očeta in strica, gospoda
Ivana Kodriča
zasebnika
se tem potom kar najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem onim, ki so v Preski ali Št. Vidu pokojnika spremili k večnemu počitku. 741
hlojGMhe: Kodni. Ziiai. Bancael.
jI f. Schaffer
nadzornik c kr. državne železnice v Beliaku prosi, da se mu dopošlje 11 škatelj tako izborno učinku^očih 4544
Salmi Jakovih /. pastilij .-.
(kašelj lajšajočih, slez   razkrajajoči h)
lekaria PIC30LI v Ljubljani, c   m kr
j dvornega založnika, papeževega dvornega založnika Ena škatljica 20 v, 11 Škatjiic 2 K. NaroČila po povzetju
621
arj
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikier koles aH kolesarskih potrebščin, 1:   dokler ne poznate naših cen za leto 1913. is
Najboljši in najcenejši nakup
pri tvrdki
Karel Čaiiieraifc & Ko.
Lfublfana, Dunajska cesta itev. 9-12,
specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli.  — Mehanična delavnica in garaža.
Sprejmo se takoj 739
potnik
za prodajo žganja. Visoka provizija.
Ponudbe pod 739
„Provizija", poštno ležeče, Ljubljana,
Lovska psic
rjavo marogasta (Brauntiger) čuje na ime ,.Ilkau se je zgubila. Komur je o njej  kaj  znano  naj   snoroči lastniku.
Dragutin Klobučar. Ljubljana Stritarjeva u. 2
dobro ohranjen, se ceno proda.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
v f g 737
in učenka
se sprejmete v trajno delo«
Francovo nabrežje 1., II. nadstr«
tudi lahko dami, za dobro brezkonku-renčno podjetie v Ljubljani, z nekaj tisoč kronami. Ponudbe nai se naslovilo:
.Brez konkurence1 Ljubljana, poštno ležeče.
740
Posredovulcu Antonu Zakraj-Šku v Ljubliani tem že pred polktom pred pričami  v  moji gostilni odpove dal posredovanje za prodajo moje po sesti   Svarim gori omenjenega, ka^or hitro se bo v moje zadeve vmešaval n me ž dik bom proti njemu sodnijsko postopal Za  pojasnila  o pro iaji  mojega posestma sem pa sam vedno na razpolago v K on jušni ulici št. 12. ali pa na Marije Terezije cesti 16
M. V7e!ss,
gostilničar.
Tehnični
zmožna slovenske in nemšk'- stenogratije in vešča strojepisja
se sprejme v ljubljansko odvetniško pisarno.
Vstop čim preje. Pismene ponudbe z naznanilom dosedanjega služoovania naj se po-šiu-jo takoj upravni št vu »Slovenskega Naroda« pod šifro    Stenograf inja«*. 742
t
z valijo prakso se sprejme v pisarni
ing. E.UUir v L:ubl]ani.
Le pismene ponudbe z navedbo zahtevka. Osebno le na povabilo. 734
FisFijanska ulica št 6.
spedicljske tnttt i Ranzinoer
se bo vršila 719
dne 26. svečana t. I. ob 9. uri dopoldne
pros
ina dražba
h preprog.
O« lir.
y
X
H______
Upravni svet c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt je sklenil v svoji seji dne 20. t. m. na predlog ravnateljstva predlagati rednemu občnemu zboru
dne 4. aprila t. 1. razdelitev dividende za leto 1912 po
- triintrideset kron (K 33"—)   • • t,    ■ • [
(kakor za leto 1911) za delnico, na K 150,000 000-— znašajočo glavnico, nadalje vložiti K 1,O0O.O00*— v izredni rezervni zaklad (1911: izredni rezervni zaklad K 1,000.000'—), K 600.000- - v pokojninski fond (1911: K 600.000'-) ter prenesti K 2 334.000*— (1911: K 2,131.000*-) na račun dobička in izgube tekočega leta. Uspehi konzorcijalnih kupčij so, v kolikor so bile dne 31. decembra 1912 popolnoma izpeljane, obračunani v letnem zaključku.
Primerjalna sestava številk dobička
Dohodki:
Dobiček pri efektnih in konzorcijalnih kupčijah
obresti................
provizije (vštevši dobička pri blagu).....
devize...............•
dohodki realitet............
naknadni dohodki že odpisanih terjatev ....
nedvignene dividende.........•
prenos dobička
izgube ter računa bilance za leto 1912 z onimi za leto 1911.
1912
K 1,367.001-— „ 22,544.253 — „ 7,313.072-— „ 809.596-— 291.836 — 11.354 — 1.260-— 2,131.786 —
7 J
Bremena:
Uradniške plače   *   • •.......
stroški ..*•••.......*
amortizacije pri realitetah, inventarju in s!ič.
davki in pristojbine
pokojninski zaklad .........
čisti dobiček.........
K 34,470.158'
1912
K 6,719.986 — „ 2,579.794*—
531.900 — „ 3,815.621'—
445.000 —
1911 -
K 3,005.330* — 20,050.835-— 7,291.982-— 701.251-— 332.756-— 12.876'— 1.148-— 1,882.895^ K 33,2791073-—
I
Aktiva: 1912
Vrednostni papirji ...........   K    47,675.835*—
portfelj...........'....„ 221,128.485*—
blagajne.............. „ 27,411.948-—
predujmi na efekte inventar ••••«•
realitete......
udeležba pri konzorcijih . dolžniki......
1911
58,094.845--874.100-— 11,205.400-— 72,463.587-— 756,253,240-—
X 1.195ri07?440-—
ti
*>
K
>> If !>
n
1911
39,763.633 197,847.115 24,640.101 81,006.958 1,054.700 11,105*500 58,122.720 753,745.507
P a s i v a a
K
„ 20^7.857*— K 34,470.168-—
6,036.087 — „ 2,337.220'— „ 405.611'— „ 3,864.881-— „ 455.000-— „ 20,180.274 —
K 33,279.073-—
I
DelnlSka glavnica
rezervni fond glavnice splošni rezervni fond izredni rezervni fond akcepti in nakaznice • zaostale dividende • vloge na knjižice . • razne vloge ter kreditorji dobiček kot saldo    . .
K
1912
150,000.000 62,616.044 30,000.000
54,505 526 14.094 " 76,490.615 „ 801,103.304 f, 20,377.857 R" 1.195,107.440
K 1.167,286.234 —
1911
150,000.000 — 62,616.044.— 24,000.000-— 5,000.000-—
58,685.002'-i5.434.-_
81,588.350'-765,201.130-— 20,180.274--
k 1.167;28Š.2Ž4-—
K
1»
19
K
Nizke cene!
Hovostl sukna za moške in modnega blaga za damske obleke!
ZsMevajte vzorce!
Stritarjeva Hita i
Viorec W7aiov .u.
B. Ootz
Mestni trg ši. t
ljana
315
Krasne novosti zimskih oble in pomnikov
Pir domačega izdel ,iss- m
a Za naročila po meri na večja izbira ta- ia inozemskega blaga.
fl^SSIPH   tpg   Šk^tm   8b      Brez konkurence. Najnižje ceno. Solidna postrežba.
Sprejmeta se tcko-i eden za veliko,  drugi za malo delo.
Plača po dogovoru.
703
M. Turk, krojaški mojster Dortiiale
Proda se iz proste roke na Bledu
nova hiša
pripravna za pcnzionista ali obrtnika. Več se poizrc pri Antonu r&aroltu v gradu št 88. p. Bled, Gorenjsko.
C ue priznana na posebni način namočena
IStockf SscH&$
se vedno dobiva pri tvrdki
Sv.  Petra   cesta   štev. 7.
N B Da mi bode mogoče za veliki teden vsem postrcči, prosim, da se naročila vsaj en teden blagovolijo rezervirati. 479
Narodna tiskarna
v Ljubljani.
Telefon št. 85.
h   W 91
■
.1!.
Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd.
J
Telefon št. 85.
9 9«
lepa prilik
iiili rametlleiia naprave
za 100 plamenom
se zaradi splošne uvedbe električne luči v trgu ceno proda.
Naprava je bila samo 3 mesece v vabi in je kakor nova Zraven spada okoli 400 metrov počinjenih železnih cevi, okoli 20 Hrastih svetiljk, inrentne svetiljke, lestenci, dvojnate svetiljke, vrtne svetiljke, rescrvni gorivci m stekla in kompletno rezilo za cevi. Prav pripravno za hotele, vile, graščine, kopališča, cestno razsvetljavo.
Vprašanja ozir. gledanje pri gosp. 7C0
mm
ggsr Karlu Janiču v Žaicuy Spodnje Štajersko.
ISSiJOIiK
i
kot prva moč motice konfekcijske stroke, vešč slovenščine ali hrvaščine in nem- j .^čine, ne izpod 25 let star, proti dobri j plači.   Mesto stalno.   Nr.st^p takoj ali | 15- marca 1913 692 j
Angleško Kite obisk, 9. lmi\m Wm
Slatini M znamka Mf.
V-j I 50% prihranka in ok&scn zaj-milil tPB| fužina? dosežejo om, ki namesto kavo, čaja, kakao, slaćne kave, pijejo sladnS ćai, Ako se ?a uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za rolovico cenejši. Dr. pl Trnkoczyjev sladni čaj ima ime Sladin in je vedno >/frt?J bolj priljubljen Povsod 1 '*ks za-^U0w • voj 60 vin Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmani 5 zavojev lekarnar Trnkćczv v Ljubljani, Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-7flr4Mio1 kćczv; Schonbrunnerstrassse &uraYjc: 5t. 100, Josefstadterstrasse Št: 25, Radetzkyplatz št 4. V Gradcu: Sak-kstrasse št. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se Čutijo bolne in slabe. Za resničnosi tepa naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrdkt Trnk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Blodna in športna trgovina za gospode
P. MAGD1Ć
Ljubljana — nasproti glavne pošte — Ljubljana
se usoja svoje p. )i. odjemalce opozoriti, da 'je svoj modni oddelek za gospode založil nedvomljim z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovoren in sicer v nedvomljivo največji izbiri
Od 20. februarja /9/3 naprej prostovoljno odračunam 10 % popusta vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic, nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumbov itd., kar bode pri sedajsnji draginji gotovo vsak z veseljem pozdravil in uva zeval. Pazile na cene v mojili izložboh!
Čistokrvni dolgodlaki 70:
2 leti star in ravnotaka 5  mes. stara
psica sta naprooaf.
Kje, pove upravnistvo »Slov. Naroda«,
JrX<ada, simpatična gos-cica leoe zunanjosti s 30 tisoč premoženja želi znanja z mladim in' teiigelitnim in debrosr-čnim gosoodom* Le resm ne ponudbe s Siiko se sorejmsjo pod .Pomlad na uorav* t.St. Aaroda". Stroga tajnost zajamčena.
Jadranska banka filljalka v L
E3fe=J£3
XS3
Centrala v Trstu. Filijalkc v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
:: Živahna zveza z Ameriko, s
Delniška glavnica K 8,000.000.
Nakazila v Ameriko In akreditivi.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje (rente, zastavna pisma, delnice, srečke itd.) — V alate in devize. — Promese ===== k vsem žrebanjem. =======
Sprejema vloge na hranilne kjlilce ter na žiro In tekočI račun. 373
Cbrestovanje od dne vložitve do dne dviga. Kontni davek plača banka lz svojega.
Eskomptirat menice, devize in fakture. — Zavarovanje vre da. papirjev proti knrznt IzgnbL — Revizija žrebanja srečk brezplačno. — Rembonrs-kreditL = Borzna naročila. — Inkaso.
01