156. Številka. O UuMlani, v sredo. 11. ]all|a 1906. XXXIX. teto. izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejaman za avatro-ogreka dežele za vae leto 15 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en meeee t K 80 h. Za LJubljano ■ posojanjem na dom za vae lete H" K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meeee 2 K. Kdor hodi aam ponj, placa za th leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K vO h. — Za tujo deželo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe arez istodobne vpofiujatve naročnine le ne ozira. — Za oznanila ee plačuje od peteroetopne petit-vrste po 12 h, če ee oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Če se dvakrat in po 8 h, če ee tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatL — Sekepisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlilvo Je v Knaflovih uUeah It 6, in sieer aradniitvo v I. nadstr., npravniitvo pa v pritličja. — Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik" Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Dpravmlitva telefon it 85. Primorska u nevarnosti. Na D u n a j u, 10. julija. Vse kaže, da zna postati volilna reforma strašna katastrofa za slovensko narodnost in da bo slovenski narod še klel tiste, ki so iz golega strankarskega egoizma šli za to reformo v ogenj. Oropali so nam že Koroško. 120.000 Slovencev je odsek za volilno reformo potisnil Nemcem pod nož in jih izročil narodni smrti. Na btajerskem so nam zadali strašno rano in oslabili štajersko slovenstvo tako, da huje že ni mogoče. Štajerskim Slovencem bi po pravici pripadalo devet mandatov, dobe jih pa samo šest, dočim dobe Nemci na Štajerskem tri mandate več, kakor jim jih gre. A ne dovolj tega. Sredi slovenskega ozemlja na Štajerskem se je na umeten način ustanovi'a nemška trdnjava. Kakor je časih nemški grad vrh hriba straho-val daleč na okoli vso slovensko pokrajino in držal slovenskega kmeta v tlačanskih okovih nemškega gra-šcaka, tako naj umetno ustvarjeni nemški volilni okra]* celjski strahuje slovenski Spod. Stajer. Zdaj sili nemštvo Še naprej. Prekoračiti hoče Savo in v čisto slovenski deželi kranjski ustvariti nemško trdnjavo v obliki kočevskega mandata. Še ni ta borba končana in že vstaja proti nam Slovencem nov sovražnik, ki nam hoče na Primorskem zasaditi svoje nacijo-nalno orožje v srce. Primorska je v veliki nevarnosti. Italijani so skrpali uprav satansko zvit načrt, da bi nas zadavili in našli so že prijazen odmev pri raznih merodajnih faktorjih. Po starem volilnem redu imajo Italij ani v Istri sedaj štiri mandate, Slovenci in Hrvatje pa samo enega. Vnebovpijočo krivičnost te razdelitve je sprevidela celo Gau-tscheva vlada in je naredila svoj volilni načrt tako, da dobe Italijani v Istri dva mandata, Slovenci in Hrvatje pa tri. Pri tem je še vedno protežirala Italijane, kajti po številu prebivalstva bi morali dobiti en sam mandat. Na Goriškem imajo Italijani tri mandate, Slovenci pa samo dva, dasi ima slovensko prebivalstvo na Goriškem več kot dvotretjinsko večino. Vlada tudi pri najboljši volji ni mogla drugače, kakor da je predlagala za Goriško dva italijanska in tri slovenske mandate. Za Trst predlaga vlada šest mandatov, izmed katerih bi bil eden vsaj za sedaj slovenski. To razdelitev hočejo Italijani p o-dreti. Sklicujejo se pri tem po nemškem izgledu na s e d a n j o s v o j o posest. Da je ta posest krivična, da je nasilno in umetno ustvarjena, to jih ženira prav tako malo, kakor Nemce, kadar se sklicujejo na posest. Italijani zahtevajo, naj se jim da na Goriškem in v Istri po en nov mandat, tako da bi ena tretjina prebivalstva v teh dveh kronovinah imela ravno toliko poslancev, kakor ostali dve tretjini. En Italijan bi torej imel trikrat večjo pravico kakor en Slovenec ali Hrvat. Povrh pa bi pri volitvi v delegacijo odločeval žreb, če se ne bi dosegel kompromis, in bi se pred vso Evropo dostikrat pokazalo, da sta Istra in Goriška deželi, kjer je italijanska tretjina ravno tako močan faktor, kakor slovenska in hrvaška dvotretjinska večina. Kaj bi to pomenilo, si je lahko misliti, posebno z ozirom na aspiracije Italije, ne glede že na to, da bi bili Italijani v teh deželah samih in pri vladi ves drugačen faktor, če bi imeli ravno toliko poslancev, kakor Slovenci in Hrvatje. Ta svoj namen hočejo Italijani doseči z navidezno skromnostjo, za katero pa se skriva lokavi poskus oropati tržaške Slovence edinega mandata, ki jim ga daje vladni načrt volilne reforme. Tržaški občinski svet je vladi naznanil, da rad prepusti en tržaški italijanski mandat Goriški ali Istri. To se sliši prav lepo, je pa velika zvijačnost. Dr. Rybaf je v „Edinosti" pojasnil, da bi tržaški Italijani dosegli s tem — lep uspeh, če dobi Trst le pet mandatov, bi se morali seveda tržaški volilni okraji preurediti in v tem slučaju bi Italijani lahko vzeli Slovencem ejdini mandat, ki jim ga daje vladni načrt in vzeli bi tudi socijalnim demokratom edini mandat, ki ga morajo po vladnem načrtu dobiti v Trstu. Res bi Trst imel samo pet poslancev, ali vsi bi bili Italijani, dočim bi po vladnem načrtu dobili Italijani le štiri poslance, enega Slovenci, enega pa delavci. Italijanom je priskočil na pomoč dr. Erler. Ta hoče, naj se tirolskim Italijanom vzame en sam mandat in naj se jih zato odškoduje na Primorskem. Sicer se Italijani še ustavljajo, ker tudi na Tirolskem nočejo ničesar izgubiti, ali če ne poj de drugače, se znajo tudi s tem zadovoljiti, saj poskočijo silno njihove šanse, Če ne hodo zahtevali, da se ustvarijo novi mandati, nego le preneso iz Trsta in s Tirolskega v Istro in na Goriško. Kak udarec bi pa to bil za vse slovenstvo na Primorskem, zlasti pa v Trstu, tega pač ni treba šele pojasnjevati. Ko pa je zadnjič Bartoli razsajal v odseku za volilno reformo, je ministrski predsednik Beck vzel Spin-čiča v roke in ga začel obdelav ati zaradi kompromisa z Italijani. Od tedaj je SpinČič žalosten, kakor bi se hotel zjokati. Morda bomo še vsi jokali Državni zbor. Dunaj, 10. julija. Parlament je danes nadaljeval razpravo o obrtni reformi. Pred prehodom na dnevni red se je vložila cela vrsta interpelacij. Med drugimi sta interpelirala posl. dr. Korošec radi zap o stavljenj a slovenskega jezika pri spodnještajer-skih sodiščih, dr. Susteršič paradi postopanja pri odkupu zemljišč pri zgradbi železnice na Gorenjskem. Domobranski min. Schonaich je odgovoril na interpelacijo poslanca Wastiana v zadevi stotnika Kodo lica. Minister je izjavil, da morda odredba postajnega poveljnika, da se naj oficirski kor predstavi na agitaciji se nahajajoČemu grofu Zichvju, sedanjemu ministru, ni bila umestna, vkljub temu pa stotnik Kodolič ni ravnal prav, da se ni pokoril ukazu svojega predstojnika; zato ga je tudi upravičeno zadela kazen. Nato je prišel v razpravo nujni predlog agrarcev o carini na ječmen in slad. Predlog sta zagovarjala posl. Kriitzner in Udrzal. Predlogu se je priznala nujnost in se je nato sprejel tudi v meritornem oziru. V obrtne novele so se sprejele po daljši debati točke o mojstrskih skušnjah in o zadružnih nadzornikih. Nato se je pričela razprava o nujnem predlogu posl. Schonererj a o razmerju do Ogrske. Nujnost je utemeljeval posl. S tein. V svojem govoru je naglašal, da se Ogrska z vsemi silami pripravlja na svojo popolno politično, gospodarsko in državnopravno samostojnost in neodvisnost. Zato je potrebno, da se tudi Cislit-vanska pravočasno pripravi za vse eventuvalnosti. Posl. grof S ter nb erg je v svojem govoru primerjal Avstrijo in Ogrsko trgovskima družnikoma, ki bi morala takoj napovedati konkurz, ako bi se razdružila. Sternberg je v svojem govoru napadal vojnega ministra, Go-lucho\vskega, dr. Kramara in ministra Pacaka ter zaključil svoj govor z zatrdilom, da bo koncem tekočega zasedanja odložil mandat, -da s tem pokaže, da so še med zastopniki češkega naroda dostojni in pošteni ljudje." Ministrski predsednik bar. Beck je zatrjeval, da bo vlada z vso energijo in odločnostjo delovala na to, da se doseže za Avstrijo čim najugodnejša nagodba, ter zavračal Sternber-gove napade na krono in na ministre. Posl. Licht je stavil spreminje-valni predlog, naj se pospešijo pogajanja, ki se tičejo zakonite določitve razmerja med obema državnima polovicama. Zbornica je Schonererjevemu predlogu priznala nujnost, nakar se je začela meritorna razprava. Končno se je sprejel Lichtov spreminjevalni predlog. — Pri nadomestnih volitvah v odsek za volilno reformo sta bila izvoljena poslanca Trafoier in Seiffert. Prihodnja seja bo v petek dopoldne ob enajstih. Volilna reforma. Dunaj, 10. julija. Današnja seja odseka za volilno reformo se je morala odpovedati radi plenarne seje v parlamentu, ki je trajala do poluosmih zvečer. Odsek ima jutri sejo ob desetih dopoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o Kr anj s*ki. Dunaj, 10. julija. Krščansko-socialna stranka je imela danes dopoldne sejo, na kateri se je razpravljalo tudi o kočevskem mandatu. Klub bo glasoval za ta mandat, obenem se pa izjavlja za reazumira-nje glasovanja o razdelitvi volilnih okrajev na Štajerskem. Dunaj, 10. julija. Nemška ljudska stranka in napredna stranka ste v svoji včerajšnji seji sklenili, da sta odločno nasprotni temu, da bi se dal za kočevski mandat Slovencem kot kompenzacija kak nov mandat na Štajerskem ali Koroškem. Dunaj, 10. julija. Kompromisna pogajanja glede kočevskega mandata so se danes nadaljevala ves dan. Dasi se je že zdelo, kakor da bi se kompromis posiečil, vendar je položaj sedaj tak, da je popolnoma izključeno, da bi se mogla dobiti večina za kočevski mandat. Pri jutrišnjem glasovanju o razdelitvi volilnih okrajev na Kranjskem bodo torej po sedanjem stanju pogajanj ostaliNemcivmanjšini. LISTEK. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) „Nikar se tako ne ponašaj; saj se poznamo," je kričal voditelj tistih, ki so imeli na glavi bele Čepice. -Kristjanov je v Kamniku še vedno toliko, da bi tebe lahko ugnali. Če je tvoja hiša trdna, ne pozabi, da lakota tudi medveda prižene iz varnega brloga. Le čakaj, da se rešimo Nikolaja Kolovškega, potem bomo videli, če znaš meč tudi tako sukati, kakor vatel". „To vam lahko koj sedaj dokažemo," je odgovoril stari David. Razgrnil je svoj dolgi plašč in potegnil meč, ki ga je imel skritega pod plaščem. V tistem trenotku je planilo iz njegove hiše še več mož v dolgih haljah s črnimi Čepicami na glavi in z meči v rokah. „Pomagajte, kristjani, krivoverci nas hočejo poklati," so zdaj začeli vpiti možje z belimi čepicamiin se plašno umikali pred Davidom in njegovimi ljudmi. „Zaslužili ste res, da bi Vas vse poklali" je vpil David. „Ali niste včeraj napadli in pretepli bolnega starega krošnjarja, ker je odkrito priznal, da je pokornik? Ranili ste ga z noži, da ne bo več okreval." „Čuvajte se krivoverci", je odgovarjal voditelj beločepičarjev. „Naš župnik pride v nekaj dneh, in morda že jutri in gorje Vam, Če nam skrivite le en las. Saj poznate župnika in veste, da mu je usmiljenje tuja stvar." „Ne pride samo Vaš župnik, tudi vitez Pyrso s Črnela pride jutri v Kamnik in kar bo Vaš župnik storil pokornikom, to mu poplačal vitez Pyrso s krvavimi obrestmi." „Pyrso je krivoverec in begun, ki mora vesel biti, če bo smel ostati v Kamniku, kaj Še da bi se vmešaval v naše zadeve. „Skupaj, kristjani, na boj proti krivovercem." Na trgu se je bilo zbralo vse polno ljudi. Skoro vsi moški so imeli ali bele ali pa črne čepice. Kakor je tudi strah pred Nikolajem Kolovškim družil vse Kamničane, naj so bili po-korniki ali ne, tako so se med sabo sovražili zaradi vere. Ze so bliskali meci v zraku, ko je pridrvel mestni sodnik z biriči in je zapodil bojevite mestjane, ter jih ločil na dve skupini. „Odložite orožje in odpravite se domov", je ukazal mestni sodnik. „Kaj ste pozabili, da zapade strašni kazni, kdor dvigne meč zoper svojega someščana. Ali ne veste, da se odseka desna roka tistemu, ki someščana rani? Ali ne veste, da izgubi glavo, kdor someščana ubije V Sramujte se, da niti zdaj ne morete mirno živeti in med seboj izhajati, ko grozi kristjanom in pokornikom ista usoda, da pride Nikolaj Kolovški in poropa tako kristjansko kakor pokorniško imetje. Domov, kdor ne uboga, poj de v • v jeco. Možje z belimi čepicami so bili nevoljni in so se le neradi umaknili. Godrnjali so eni zamolklo, drugi glasno, dočim so na njihovi strani stoječe ženske obsipale nasprotnike in mestne biriče s hudimi besedami in ostrimi žalitvami. „Gospod sodnik," je zaklical voditelj beločepičarjev, „danes smo zopet videli, da nikjer ne pozabite, da ste trgovec, posebno ne tedaj, kadar se gre proti nam obrtnikom. Ali imate v svoji prodajalni tudi dva vatla? Ko so zadnjič krivoverci nas napadli in pretepali, se Vam ni prav nič mudilo, da bi nas varovali, ker so bili Vašega stanu." Mestni sodnik, častitljiv in energičen mož, je nato ukazal biriČem, naj primejo voditelja beločepičarjev in ga odpeljejo na mestno liiŠo. Ta ukaz je beločepiČarje tako prestrašil, da so kričaje bežali na vse strani, kar so mogli. Trg je bil hipoma izpraznjen, zakaj črnočepičarji so se bili že prej radovoljno umaknili v svoje hiše. Na trgu je ostal samo David, ki je povabil zdaj Krvosrda in njegove spremljevalce, naj mu slede v hišo. Zapahnil je vrata in postavil k vratom stražo, potem pa peljal svoje goste v prostorno dvorano, kamor je kmalu za njimi prišel tudi mestni sodnik in več drugih mestjanov. „Kaj ste svoje zmage že tako gotovi, gospodje, da ste shajate kar pri belem dnevu?" je začudeno vprašal Krvosrd. „čul sem, da je pokornikom strogo prepovedano se shajati bodisi na javnih prostorih ali pa v zasebnih hišah. Kaj pa poreče kamniški župnik?" „Ta je odsoten že več tednov", je odgovoril mestni sodnik. „Marija Šaloma, hči Nikolaja Kolovškega, mu je zmešala pamet. Kjer je ona, tam je tudi župnik. Sicer pa se ga res nič več ne bojimo. Gospodarji v mestu smo mi in dokler nas Kolovški ne premaga, doslej se nam ni treba ozirati na župnika." „Tako je," je pritrjeval David. „Branili bomo Kamnik na svoj račun in s svojimi lastnimi močmi, ker branimo s tem svoje imetje. Ko bi nam ne bilo na tem, da ostanejo vsi mest j ani edini v nasprotju zoper ^Nikolaja Kolovškega, bi župnika sploh ne pustili več v mesto." „Tako je prav," je pritrjeval Krvosrd. „Kolovški napade Kamnik prav gotovo. Mesto je preveč bogato, da bi mu prizanašala Nikolaj in oglejski prelat. Zato je treba, da ne bodete imeli v mestu samem sovražnikov, ki bi v najnevarnejšem trenotku priskočili Kolovškemu na pomoč. Ali se lahko v vsakem slučaju zanašate na može z belimi Čepicami?" „0 tem se bodemo že še med seboj pomenili," je dejal David, in s očesom opozoril Krvosrda na njegovo spremljevalce, kakor bi hotel reči, da spričo tujih ljudi o takih važnih stvareh ne kaže govoriti. (Dalje prih.) Vsi Člani nemške ljudske stranke bodo glasovali za kočevski mandat, tudi posl. dr. Ohiari in Kieumann. Dunaj, 10. julija. Danes popoldne sta posetila ministrskega predsednika posl. Malfatti in Rizzi, da mu naznanita italijanske zahteve glede Istre in Goriške. Kakor se čuje, zahtevajo Italijani, da se v Istri in na Goriškem kreiraše po en italijanski mandat, dočim niso nasprotni temu, da se reducira število laških mandatov na Tirolskem in v Trstu za enega. Dunaj , 10. julija, češki poslanci iz Moravske so imeli danes posvetovanje, na katerem so sklenili, da bodo na Moravskem zahtevali 29 čeških mandatov. Kvotni deputaciji. Budimpešta, 10. julija. Ustna pogajanja med obema odboroma sedmorice so ostala brezuspešna, daje torej možnost spo razumi j enj a med obema deputacijama popolnoma izključena. Ogrska deputacija stoji slej ko prej na stališču, da mora sedanja kvota veljati do leta 1935. Državnozborska volitev na Zgornjem Štajerskem. Bruk, 10. julija. Pri današnji nadomestni volitvi je dobil dr. A nt. Buchmuller 770 glasov. Knottinger 19. 7 jih je pa bilo razcepljenih. Prejšnji poslanec TValz je pri volitvi leta 1901. dobil 130S glasov. Hrvatsko-ogrski državni zbor. Budimpešta, 10. julija. Pred prehodom na dnevni red je predsednik Justh naznanil, da sta odložila svoje mandate posl. Bela Barabas in Fr. Gadobv. Nato se je nadaljevala debata o adresi. Prvi je govoril Slovak JehliČka, ki je zahteval ustanovitev slovaških gimnazij in učiteljišč. Romun Vlad je kritiko val politiko koalicije. D e z i d e r Banffy je polemizoval proti izvajanjem narodnostnih poslancev in zatrjeval, da je v interesu dinast i je, da se zgradi ogrska narodna država. Razorana država ne odgovarja interesom dinastije. To se vidi zlasti na Avstrijskem, kjer že desetletja divja jezikovni boj in kjer se jasno kaže, da pad nemške hegemonije v državi ni v interesu vladajoče hiše. Romun Maniu je odgovarjal na izvajanja barona BanrrVja in izjavil, da se narodnosti ne bodo nikdar uklonile ogrski narodni državi. Nato je ministrski predsednik dr. "VTekerle v obširnem govoru reagiral na izvajanja narodnostnih poslancev ter naglašal, da vlada ne namerava zavirati kulturnega razvoja narodnosti; še manj pa da bi imela namen jih v narodnem o žiru ubiti. Po govuru ministrskega predsednika se je seja zaključila. Padanje ogrskih vrednostnih papirjev. Dunaj, 10. julija. Na dunajski borzi v zadnjem času silno padajo ogrski vrednostni papirji. V ogrskih političnih krogih se zatrjuje, da je vzrok temu to, da je avstrijska vlada izdala tajno odredbo na avstrijska mesta in zavode, naj se čimpreje iz-nebe vseh ogrskih papirjev, ki jih imajo. V tej zadevi bo jutri v ogrskem parlamentu interpeliral poslanec B ar ta. Dogodki na Ruskem. P etr o gr ad, 10. julija. Preteklo noč je imela tu svoj shod bojna zveza proti revoluciji. Govorniki na tem shodu so naglaŠali, da bo duma v kratkem razpuščena in da se bo uvedla vojaška diktatura. Tri dni pred odločilnim trenotkom bodo vse organizacije preskrbljene z orožjem. L j ubek, 10. julija. Mestni senat je obvestil rusko vlado, da je odplul izjpristanišča danski pairnik rPeter", ki je imel na krovu 20.000 pušk in mnogo municije. Parnik je odplul v švedsko pristanišče na finski meji Lnlea, orožje je pa gotovo namenjeno za ruske revolucionarje. P etr o grad, 10. julija. V Ju-sovki ni hotela stotnija kozakov streljati na^ demonstrujoče delavce. Stot- nijo so zaprli. Zvečer je imelo 600 delavcev shod, na katerem so sklenili, osvoboditi zaprte kozake. Delavci so odkorakali pred dotično vojašnico, kjer se je vnel ljut boj med delavci in vojaštvom. Moskva, 10. julija. Železniški uslužbenci na progi Varšava-Du-naj nameravajo stopiti v stavko. Odesa, 10. julija. Pristaniški delavci so pričeli s stavko. Ves promet počiva, ker ne more odpluti niti eden parnik. Luko stražijo kozaki. Petrograd, 10. julija. Revolucionarji so streljali skozi okno na generala Trepova. Trepova ni zadela nobena krogla. Zločinci so utekli. Petrograd, 10. julij a. Na mesto barona Frederika bo imenovan general T r e p o v za ministra na carskem dvoru. Dopisi. Iz Kočevskega okraja. Tuokraj- ni pionirji narodne prosvete so se 7. t. m. po preteku 1. leta zopet zbrali k uradni učiteljski konferenci v Ribnici. Obširni dnevni red je obsegal 5 glavnih točk: Poročilo nadzornikovo o stanju šolstva, podrobni učni načrt za I. in II. šolsko leto (poročevalec g n a d z o r n i k J. T u r k), referati nadučitelj a S t. Primožiča o novem šolskem in učnem redu, učit. J. Berganta o varstvu ptičev in rastlin ter [nadučitelj a F.Stefančiča, o krajnih učitelj, konferencah. Poročili g. nadzornika sta bili velezanimi-vi in vsestranski, dokazujoči strokov-njaško naobraženost po najnovejših pedagoških načelih, pa tudi poučni in Častni za uČiteljstvo. Tudi ostali 3 referenti so temeljito in v popolno za-dovoljnost rešili svojo nalogo. Vprašanje je le, če je njih vestna priprava v pravem razmerju s koristjo, ki naj bi jo v tej naglici in kratko odmerjenem času imelo navzoče uČiteljstvo. Zdi se mi, da bi bilo tudi o ta-cih prilikah umestneje upoštevati priznano pedagoško načelo: non multa, sed multum! Seveda ni pripisovati krivde našemu nadzorniku, ampak dež. šol. svetu, ki je — sodeč po skoro enakih dnevnih redih, — menda vsem okr. šol. nadzornikom ukazal, kaj naj obsegajo letošnje okr. učit. konference. Nemški kolegi v Kočevju so morali celo 2 dni zborovati in to na ljubo nadzorniku R. P e e r z u, ki skuša, — kakor si sami z ogorčenostjo šepetajo, — preko njih ramen splezati še višje. Vredno se mi zdi zabeležiti, da je slov. učiteljstvo pri debati o nov. šol. in učnem redu obsodilo sedanji način prisilnega poučevanja nemškega jezika na škodo materinščine, svoječasno da je dež. šol. svet, opiraje se na tozadevno resolucijo dež. zbora, nekako tib otapsko uzakonil in uvedel ta pouk. Nemški pouk vun med neobligatne predmete in le za otroke, katerih starši v to privolijo. Pri sedanji uredbi so trirazred-nice, ki jim je po 12 tedenskih ur odmerjenih za materinščino, znatno večjega blagoslova za narod, nego 4 ali petrazrednice z le 5 teden, urami za slovenščino. Učiteljstvo se je tudi izreklo za uvedbo istočasnih počitnic po celem Kranjskem in sicer enako srednjim šolam t. j. od 15 jul. — 15. sept. Za to govore različni pedag. razlogi. Stalni odbor za bodoče šol. leto obstoji iz gg. J. B e r g a n t, gdč. M. B1 a h-na, F. Gregorač, F. Stefan-ČiČin Št. Tomčič. Ko se s trikratnim Slava-klicem na cesarja in z zahvalo g. nadzorniku na zelo umestnih nasvetih, strokovnjaških navodilih, kakor tudi na spretnem in objektivnem vodstvu konference od strani njega namestnika F. Stefan-Č i č a zaključi konferenca, se prične skupno s kočevskim z opoldanskim vlakom došlim uČiteljstvom volitev 2 zastopnikov v okr. Šol. svet. Dosedanji 1 letni zastopnik slov. učit. nad-učitelj Stefančič iz V. Lašč, ki se je bil pred konferenco odpovedal event. novi izvolitvi ter le na posebno prošnjo skoro vseh volilcev prevzel zopetno kandidaturo, pove, da se podvrže novi volitvi le, ker sluša besede velikega češkega rodoljuba Rie-gerja, ki je rekel, da je vsakdo dolžan, prevzeti kak javen posel, ako ga zaupanje ljudstva (v tem slučaju učitelj-stva) kliče k temu. Dobro se zaveda veliko težavnosti in odgovornosti, pa tudi nedostatnih lastnosti. Njegovo načelo je, da bodi učit. zastopnik za svoje volilce to, kar je odvetnik za stranke pri sodniji. Naj se tiče osebnega ali političnega nasprotnika, nikdar ga ne sme še bolj potapljati v tolmino krivde, ampak vedno skušati, dvigniti ga na površje. Njemu je vsak količkaj dober in dostojen (učit. ugled varujoči) tovariš (ica.) prvi brat. Ljubezen do stvari in nepristranost v vsakem oziru bosta njegovi vodilni zvezdi. Vse hoče presojati le z učitelj, stališča. Nato se izvrši volitev. Oba kandidata se, (zastopnik nem. ' I učiteljstva je nadučitelj R. P e e r z iz Koprivnika), ker nihče ne ugovarja, ustno in soglasno izvolita zastopnikoma. Po zahvali izvoljenega nam. zastopnika za izkazano zaupanje ter po ] dosedanjem zastopniku nadučitelj u Scheschark-u izrečeni zahvali, se je učiteljstvo po skoro 5 urnem zborovanju podalo k banketu, kije bil pač v enem poslopju, ne pa skupen (hotel Arko). Mej slov. in nemšk. tovariši je vladala namreč neka napetost, ker so bili nekateri mladi in vročekrvni hei-lovci baje hudo agitacijo razvili za dva svoja kandidata, (ker so imeli slučajno večino kakih 3—4 glasov). K sreči je zmagala zmernejša struja, sicer bi se bili znali primeriti kaki deželno-zborski prizori izza zadnjega zasedanja, na kar smo bili Slovenci pripravljeni. Prvo napitnico pri banketu je govoril nadučitelj F. Stefančič. Rekel je, da mora biti slov. zastopnik v okr. šol. svetu neprestano na straži in v borilni poziciji, sicer se lahko primeri, da bo narodni nasprotnik prestopil tu ali tam našo mejo ali zapodil tega ali onega moža (ali ženo) z njegovega dosedanjega mesta. Z veseljem konstatira, da imamo v teh narodno ne baš varnih Časih tudi mi moža, ki ob tacih prilikah vedno ravna tako, kakor mu veli narodno njegovo prepričanje, če tudi ima otež-koČeno stališče. Mož je pa tudi topel zagovornik učitelj stva. Kjer je našel kaj zobatega, je opilil, kjer kaj za stan ponižujočega, je omilil, kjer kaj nerednega, je vsaj eno oko zatisnil. Ne govori tega radi laskanja, katere lastnost ion ne pozna, bodi ga po dejanjih! To je naš vrli gos. nadzornik. Morebiti je bilo kedaj in je še kje odiozno napivati svojemu nadzorniku. Ali možu, ki je naše gore list, ki visoko dviga učit. prapor, ki skrbi celo za gmotni blagor naših stanovskih listov; možu, ki ni nikdar postopal z nčiteljstvom kot star pa-dar, ki ima za vsako bulo na telesu pripravljeno rezilo, ampak moderni zdravnik, ki skuša rane zalečiti najprej z mehkimi obvezami, hladilnimi o b-kladki in drugimi blažilni-mi sredstvi; možn, ki združuje v sebi tudi izredno delavnost, — takemu možu napiti zdi se mu častno in prijetno. S svojim plodonosnim in dobrohotnim delovanjem si je pridobil naše zaupanje in naše spoštovanje. Zato globoko obžalujemo, da ga zgubimo za naš okraj (seveda na lastno željo vsled fizičnih razlogov). Zahvalivši se mu na prejetih naukih in na skazovani dobrohotnosti, in želeČ, da bi z istim prepričanjem in istim srcem še dolgo deloval kot nadzornik, dvigne Čašo v njegovo zdravje. Vse učiteljstvo ga je burno pozdravilo. Napil mu je tudi naduč. F. Gregorač v laskavo humorističnih besedah. G. nadzornik v svoji zahvali napije za napredek vnetemu učiteljstvu, kateremu skupno želi skorajšnjega gmotnega zboljšanja. Naduč. Gregorač je nazdravil še nežnemu spolu, ki nam „slajša in krajša življenje", zlasti navzočim tovarišicam, spodbujajoč jih k pridnemu obiskovanju učit. zborovanj. Ob prepevanju umetnih in narodnih pesmi in ob razmotrivanju raznih stanovskih vprašanj je le prehitro prišel čas slovesa. Pripomnim naj še, da smo imeli čast videti na bližnjem vrtu diČnega našega slavčka S i m. G r e g o r i č a, in da je bila s tem marsikateremu ustrežena srčna želja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. julija. — Volilna reforma za Kranjsko« Vladni načrt predlaga za Kranjsko, naj voli mesto ljubljansko enega poslanca, vsa druga dežela pa deset poslancev. Razen Ljubljane naj po vladnem načrtu vqlijo vsa druga mesta, trgi in industrijalni kraji skupno s kmetskimi občinami. Poslanec Plan-tan je predlagal, naj se vladni načrt premeni tako, da dobi Ljubljana enega poslanca, druga mesta, trgi ter industrij alni kraji dva poslanca, kmetske občine pa osem poslancev. Predlog nasvetuje naslednjo razdelitev: 1. mesto Ljubljana s 35.600 prebivalci dobi 1 poslanca; 2.) mesta, trgi in industrij alni kraji: Idrija, Kranj, Tržič, Cerknica, Gorenji Logatec, Dol. Logatec, Planina, Škofja Loka, Železniki, Radovljica, Bled, Kamna gorica, Kropa, Kranjska gora, Jesenice, Sava, Javornik, Mojstrana, Bela peč, Kamnik, Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Veliki Mengeš, Lukovica, Vrhnika in Borovnica, ki imajo skupaj 34.417 prebivalcev naj dobe 1 poslanca; 3., mesta, trgi ter industri-jalni kraji: Krško, Kostanjevica, Mokronog, Radeče, Trebnje, Kočevje, Žužemberk, Metlika, Črnomelj, Višnja gora, Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož, Novo mesto, Toplice, Litija, Vače, Zagorje ob Savi, Toplice pri Zagorju, Velike Lašče, Turjak, Ribnica, So dražica, Spodnja Šiška, ViČ, Vodmat, Vevče, Medvode in Goričane, ki imajo skupaj 31.999 prebivalcev naj dobe 1 poslanca. Nadalje naj volijo po enega poslanca sodnji okraji, izvzemsi gori navedene kraje: 4. Ljubljanskim vrhniški (50218 prebivalcev); 5. radovljiški, kranjskogorski, kranjski in tržiški (44.305 prebivalcev) ; 6. škofjeloški, kamniški, in brdski (560190 prebivalcev); 7. logaški, idrijski, cerkniški, vipavski, senožeški in postojnski (47.059 prebivalcev); 8. ilirskobistriški, loški, ribniški, veli-kolaški in višnjegorski (50698 prebivalcev); 9. litijski, novomeški in trebanjski (54.992 prebivalcev); 10. krški, kostanjevšfci, radeški in mokronoški (50.008 prebivalcev); 11. kočevski, črnomaljski, metliški in žuženberški (49.005 prebivalcev). — Našim klerikalcem v album je zapisal „Novi slovenski Šta-jerc" tele besede, ko govori o volilni reformi, s katero naj bi 15.000 kranjskih Nemcev dobilo en mandat, 120.000 koroških Slovencev pa nobenega: „To je tako vnebovpi-joča krivica, ki se nam hoče storiti, tako nesramen in podel napad na nas Slovence in na naše pravice, da se moramo posluževati vseh, najskrajnejših sredstev, da preprečimo to karikaturo splošne enake (??) volilne pravice. Izdajalec slovenskega naroda je vsak, kdor se ne dvigne proti vladnemu in nemškemu nasilstvu. To bodi povedano našim poslancem, da je njih sveta dolžnost, pričeti takoj z obstrukcijo, ako ne dobe garancije, da se ta volilna reforma, kttkor se je sklenila v odseku, ne predloži v zbornici. Trdno računamo na to, da nas kranjski poslanci pri tem boju za pravice celokupnega slovenskega naroda ne puste na cedilu. Ne le cesarju, kar je cesarjevega, ampak tudi narodu, kar je narodovega!" Kakor vidimo, se vse slovensko časopisje z vso odločnostjo upira taki volilni reformi, kakor jo je skovala firma Gautsch-Šu-steršič, le klerikalni listi gore zanjo. Seveda, ko morajo, kaj pa bi potem rekel diktator iz OvijaČeve hiše ! — Slovenci in nova železnica. S Primorskega se nam piše: Nisem imel namena, pisati teh vrstic, ali zastonj sem pričakoval spretnejšega peresa, ki bi nekoliko opisalo škandalozne razmere ob novi železnici po primorskih tleh. Pripravil pa me je do tega mal izlet s kolesom ob progi tega dela. ki bo delal sramoto izvestnim [krogom, dokler ga ne stre zob časa. Povsod govoro o otvoritvi nove proge, ki naj oživi nekoliko promet v prvem trgovskem pomorskem emporiju monarhije. Na delu so vse c. kr. višje in nižje oblastni je, in od vseh strani dežujejo ukazi in poslanice, kakšen naj bo sprejem oseb, ki so toli srečne, da jih zeloti in heloti trpe na odličnih državniških mestih. Seveda ne sme izostati tudi neizogibni c. kr. okrajni šolski svet, tako v Gorici, kakor v Sežani. Učiteljstvo skoman-diraj v svojem prostem času, odmerjen mu za počitek, šolsko mladino, da poj de mašit praznine, katerih ne marajo napolniti razsodni ljudje. Nova železniška proga gre v svojem južnem delu izkluČno po slovenskih tleh. Toda Slovenci so menda narod druge vrste, državljani nižjega razreda, tako neki pitekantropi, ki nimajo pravice bivati med modernimi Ueber- in Obermenschen. Sliši se že namreč o prepovedi glede izobešanja slovenskih trobojnic. Boje se, da se nemški gospodje, ki bodo pri otvoritvi navzoči, n e razpočijo ob pogledu na to trobojnico, katera jih spominja na vse te mu malemu narodu storjene krivice. S cesarskimi, deželnimi in podobnimi zastavami bodo okrasili progo, le slovenska ne sme biti zraven. Ni li to znak nemške propadle kulture, katere še Afričani nočejo? Seveda Slovenci so jagneta, ki lepo molče. V državnem * zboru prekaša dr. ŠusteršiČ vse lakaje bizantinskih in drugih cesarjev. Ogreva se za vojno mornarico in armado države, ki nima drugega posla, kakor zatirati svoje rešitelje. Dični „Slo-venes" se hoče od jeze raztopiti, ker niso bili junaki, ki so se tepli za medvedjo kožo pri Kustoci, nikjer posebno počaščeni, jim je bilo celo od vojaške strani namignjeno, da so siti do vrh glave njih patentiranega c. kr. patrijotizma. Veterani, ki so kazali svoje neumne buče po Trstu o priliki znane slavnosti, branijo z ogorčenjem svojo k. u. k. Kommando-sprache. Družba, ki ima namen izobraževati naš ubogi narod, izdaja knjige, kjer popisuje neki častnik klanje rodnih mu bratov v Bosni kot junaško delo — Ali ni to žalostno? Potem pa zamerimo, da je priprosto ljudstvo nemškutarsko ali lahonsko ! Pustimo te lepe dokaze naše inferiornosti napram drugim narodom in sklepajmo: Ako ne sme vihrati naša trobojnica ob novi progi, tedaj doli tudi z drugimi. Kjer nima ona mesta, tam nimajo pravice vihrati niti od Madžarov teptana črno-rumena, ne deželna itd. Najpametnejše bi bilo, da pride ljudstvo v ogromnem številu k otvoritvi, toda ne oficijalno. V rokah imej vsak veliko trobojnico, kot so sklenili nekje v bližini Gorice. Gromoviti rživio" in „slava"-klici naj grome, da bode teh vražjih Der-schat & comp. groza. Kjer pa intoniraj o himno, tam začni peti vse, a odkrite glave rU boj", „Naprej zastave slave" ali pa „ Morje adrijansko". Tako manifestirajmo svoj narodni ponos, tako pokažimo, da smo Slovenci tudi ljudje, ne pa sužnji c. k r. oblast ni j! Ako bodo razni nepoklicani oblastniki skušali to preprečiti, jim pa obrnite hrbet! Šolska mladina ima že ukaz peti himno. Rajši pa. kakor bi vi pomagali delati štafažo tem ljudem, odstranite se, če ni drugače mogoče. Če se pa pri napisih ne bodo spoštovala naša narodna čuvstva, dol ž njimi! Ako ne gre z lepa, pa poj de z grda. Eden v imenu mnogih. — Blaznost in zaslepljenost koroških Nemcev oziroma glasila „Freie Stimmen" je tolika, da ne pustijo v miru niti strogo znanstvenih del. Znani slovenski koroški profesor J. Scheiniggje priobčil v gimnazijskem izvestju povse objektivno razpravo o krajevnih imenih v njegovem rodnem okraju borovljskem. Da so krajevna imena na Koroškem prastara slovenska, to je že tolikrat premlaćena resnica, *da ve to vsak dijaček v višjih normalkah. Kako neumno so popačili Nemci slovenska krajevna imena, o tem pisati je odveč. Naj navedem le dvoje takih spak : Št. Janž so prestavili v „Gansdorf-(Hansdon), PodsinjovasV „Hundsdorf" (Psinja vas). Prof. Scheinigg ni drugega storil nego razložil pomen krajevnih imen ter se predrzni! pravilno pisati pristna slovenska imena kakor Borovlje, Podgora, Ljubelj, Podlju-belj itd. Ravnateljstvo gimnazije pa se je predrznilo dati tiskati iz/estje v Mohorjevi tiskarni — o groza!! „Freie Stimmen" so zagnale strašen hrup radi tega ter napadajo prof. Scheinigga, da pači pristna nemška imena Ferlach, Unterbergen, Loibl, Gansdorf, Hundsdorf itd. Ravnateljstvu pa očitajo, da ;hoče menda slo-venizirati" vesoljno Koroško!! „Stimmen" kakor blazne kličejo na odpor in osveto radi tega „skandala" . . . Dalje se pečati s „Freie Stimmen- v tej zadevi, bi bilo neumno; opozoriti le hočem na lepo Scheiniggovo razpravo slovensko javnost. Priznanje na temeljitosti njegove razprave pa bodi prof. Scheiniggu najlepše zadoščenje za nesramni, blazni napad. O. — Malenkostni gospodje učitelji". Pod tem naslovom se poteguje zadnji sobotni „Slovenecu za g. Levstika, učitelja na celjski okoliški žoli, češ, da je on edini pametni učitelj na tem zavodu, vsi drugi liberalni svobodnjaki so naduteži in ■V Daljo v prilogi. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št 156, dne U surovaži, ker niso sodelovali pri sprejemu škofa ob priliki birm o vanj a v Celju. No, da je ves dopis hinavsko klerikalno zavijanje, temu se nikakor ne Čudimo. Res namreč ni, da je pri utemeljevanju povedal pametnejši kolega (Levstik), da sicer ni postavna dolžnost učiteljev, sodelovati pri sprejemu škofa, temveč drl se je na glas: „Škofa m o r anio sprejeti", Čemur ravno so se uprli drugi učitelji. Tudi ni res, da so Arminovi svobodnjaki ostentativno zapustili gostilno „Narodni dom", ko so zagledali v nji pametnejšega kolego, temveč vsi učitelji so bili že v gostilni, ko čez nekaj časa prisede k isti mizi g. Levstik in so zapustili gostilno */., ure pozneje. Čudno se nam zdi le-to, kako nehvaležni so sicer že stari toda sedaj očitni prijatelji g. Levstika, da mu pojejo tako slavo v „Slovencu", ko bi vendar morali vedeti, da na tak način razkrinkajo svojega zaveznika pred vsem zavediiim. učiteljstvo m, kateremu se je g. Levstik znal tako iiliniti, da marsikdo ni vedel, kak klerikalec je to, kdor ga ni natanko poznal. In ta Človek je blagajnik spodnještajerske učiteljske „Zveze"! Dolgo je prikrival svoje klerikalstvo, toda slednjič je vendar moral odvreči krinko. To sedaj tudi javno kaže. V zadnjem času prav pridno občuje s pripadniki umazanega „Slovenca" Kujejo vse mogoče načrte, toda vse jim spodleti. Ob tej priliki tudi vprašamo g. prof. Fona, kaj skrbi njega zadeva glede sprejema škofa po celjskih učiteljih, da povprašuje g. okraj, šolskega nadzornika, je-li so učitelji postavno ravnali ali ne. Gospod profesor, lahko bi si prihranili dolgi nos. Pri zadnji Ciril-Metodovi veselici smo opazili g. Levstika v družbi samih črnih prijateljev, ki so pripomogli, da s padcem okrajnega zastopa preide vse šolstvo v nemčurske roke. Sicer pa, g. Levstik, kako je bilo že takrat, ko ste se z vso vnemo potegovali za vpeljavo nemškega uČ-nego. jezika v zgornjih razredih celjske okoliške šole. No, končno se zahvalite „Slovencu", da vas je fotografov al vsemu slovenskemu učitelj-stvu. Ako bo „Slovenec" še natančneje retuševal, mu bomo z veseljem na uslugo, da se vas kolikor najbolj natančno naslika, ker priprav imamo v izobilju. — Nemški železniški uradnik na Dovjem. Tudi postaja Dovje je pod ministrovanjem ekscelence Der-schatte dobila uradnika, ki ali ne zna ali pa noče govoriti jezika, ki ima tu edini domovinsko pravico. V nedeljo zvečer je ta uslužbenec pri blagajni celo na vprašanje kmetskega ljudstva dajal izključno nemške odgovore. Železniško ravnateljstvo naj poskrbi, da se t8 uradnik takoj odstrani, ker železnice so tu za udobnost občinstva, ne pa za pospeševanje nemške misli, kar se v novejšem času posebno v obsegu beljaškega ravnateljstva res že prepogostokrat dogaja. — Vojaške godbe. S Štajerskega sa nam piše: Društva po slovenskem Štajerju so se prejšnja leta, ko ni bilo nobene domaČe godbe dobiti, večkrat potegovala za vojaške godbe. Iz Ptuja mi je znano, da je narodna čitalnica večkrat poslala svojega zastopnika v Gradec, v Varaždin, v Zagreb in tudi drugam, da bi pri poveljstvu izposloval vojaško godbo. Večkrat se je godba obljubila, pa v zadnjem trenutku se je društvu vselej odpovedala! Pri vsaki taki pogodbi radi godbe iz navedenih mest je društvo vselej obsedelo, odbor društva je bil vsakokrat blamiran ! Niti za plesno veselico ni bilo mogoče dobiti vojaške godbe. Mestni urad ptujski in ptujski Nemci so vsakokrat posegli vmes ter so z lažmi in grožnjami pri vojaškem poveljstvu dosegli, da seje društvu že obljubljena vojaška go dba v zadnj em trenutku odpovedala! Tako nastopajo na slov. Štajerskem uradi in Nemci proti nepolitičnim, proti zabavnim društvom „ze leta in leta". — V Ljubljani „turnarji", ki so gotovo samo „alldeutsch", kakor povsod, niso tafcrat kar na prvo zahtevan je dobili vojaške godbe za sodelovanje pri „nemfikih orgijah" in pri „provo-ouEAniu slovenskega prebivalstva", in kak krik m vik je nastal! In vendar kak razloček je med predrznimi zahtevami tega kilavega kranjskega nemštva in med pohlevnimi prošnjami slovenskih štajerskih društev! Kako možato in odkrito je povedal svoje mnenje mestni urad ljubljanski kot politična oblast! In kako pobalinsko in perfidno, kako zagrizeno in skrajno laŽDJivo glede tendence in pravil slovenskih društev so postopali razni mestni uradi na Štajerskem, samo iz škodoželjnosti in sovraštva do vseh slovenskih društev! Naj dobe za to obilo povračila ! — Občinske volitve v Teharjih pri Celju se vrše 21. in 23. julija t. 1. Slovenci, pozor! — Demonstracija v Trstu zaradi obstrukcijonističnega govora poslanca Bartolije v odseku za volilno reformo. Snoči je bila v Trstu demostracija zaradi znanega govora Bartolijevega v odseku za volilno reformo. Okoli 1000 oseb broje-Ča množica je kričala po raznih ulicah „abasso Bartoli!" „viva la rifor-ma elettorale!" Neki Pittoni je imel dva govora, v katerih je žigosal postopanje Bartolija in poslancev, ki so nasprotni volilni reformi. Drugega se ni nič zgodilo. V Trstu se govori nekaj o bližnjem splošnem štrajku. — Poštna vest. Višji poštni kontrolor Mihael Pučnik na Dunaju je imenovan za višjega poštnega upravitelja istotam. — Šolske vesti. Pri Sv. Mar-tinu v Rožni dolinu na Štajerskem je nameščena za učiteljico Bogdana Žižek, v Dobovi pa Hermina B r a Č i č. Definitivni učitelj Leopold V i h e r v Št. Ilju v Slovenskih goricah je premeščen v D obje. — Matura na I. dri. gimnaziji. Včeraj je končal a-oddelek maturo, h kateri se je oglasilo iz tega odde ka 17 Slovencev, 8 Nemcev in 1 Nemec- eksternist. Zrelostni izpit so napravili ti-le Sovenci: Božič Flo-rijan, Dolenc Ivan, Dolinšek Gustav, Gala Miha, G o gala Ivan, Jenko Emil, Knez Alfonz, Ko bal Alojzij, Kranj c Josip, MaŠič Stanislav (z odliko), Sajovic Rudolf, Slajpah Ognjeslav, Tram puž Franc (z odliko) in Vavpotič Peter. 3 Slovenci so dobili ponavljalni izpit. — Na II. državni gimnaziji je bilo v pretečenem šolskem letu 3 62 dijakov, in sicer jih je bilo 70 iz Ljubljane, 258 s Kranjskega, 18 s Štajerskega, 11 s Primorskega, 3 iz Dalmacije, 1 s Hrvatskega in 1 iz Amerike. Po narodnosti so bili razen enega, ki je Ceh, vsi Slovenci. Prvi red z odliko je dobilo 19 učencev, prvi red 236, drugi red 42, tretji red pa 21 učencev. Ponavljalni izpit se je dovolil 42 dijakom, neizprašana sta pa ostala 2. Šolnine se je plačalo skupaj 8480 K. Na zavodu je bilo 26 štipendistov. Kot prosti predmeti so se poučevali: francoščina, laščina, risanje, lepopisje, petje ter slovenska in nemška stenografija. Obvezne predmete je poučevalo 18 učiteljev, neobvezne predmete pa 8 pomožnih učiteljev. V „Izvestju" je natisnena znanstvena razprava dr. Janka S 1 e-bingerja „Pisanice, prvi slov. pesniški almanah". Pripomnimo, da je II. državna gimnazija edini takšen zavod na Slovenskem, ki izdaja svoja „Izvestja" v slovenskem jeziku. Zakaj tega ne store še druge naše gimnazije ? — Popustek na zemljiškem in hišnem davku, znižanje pridobnin-ske glavne vsote in določilo pridob-ninskega davkajod podjetb, zavezanih javnemu dajanju računov za leto 1906. Po ukazu c. kr. finančnega ministra z dne 26. maja 1906 se je v smislu členov IV do XI postave z dne 25. oktobra 1896, za leto 1906. 1.) določil podustek na zemljiškem davku na 15 odstotkov in na hišnorazrednem in hišnonajemniškem davku na 12 i/2 odstotka. 2.) je ostalo znižanje pri-dobninske glavne vsote kakor pretekla leta, ter se je 3.) določilo davčno merilo za javnemu dajanju računov zavezana podjetja postave o neposrednih osebnih davkih navedena v § 100, odstavek 1 in 5 omenjene na 10 odstotkov. — Pogrebno društvo Marijine bratovščine je imelo v Mestnem domu svoj izredni občni zbor. Ker je zaradi povišanja cerkvenih pogrebnih in drugih pristojbin nastala potreba, da se društvena pravila spremene, sklenil je občni zbor da se naj s tem toliko časa počaka, dokler deželna vlada novih tarifov ne potrdi. Odboru se je pa naročilo, da naj pogrebe do definitivne rešitve plačuje po starih tarifih. — Iz Spodnjo Šiške, šmoloov Francelj je včeraj umrl in bil danes ob treh popoldan pokopan. Kar Šešark za ljubljanska narodna društva skozi tnllla 1906. 30 let, to je bil Šmoljoev Francelj v Šiški 28 let. Poleg tega, da je od početka Čitalnice, 1. 1878., vestno pobiral članarino, dostavljal pisma in programe, vabila k sejam, zborovanjem, pevskim vajam in veselicam, bil je vedno za vsako domoljubno delo zavzet, prijeten tovariš, vesel društvenik in pevec, ter dobrih in pridnih rok. Rajnik je bil sin, starejšim ljudem dobro znanega sluge škofa Wolfa „škofovega Franceljna". V Sp. Šiški pri Šmolcu (Štruklju) je bil iz-rejen in v isti hiši je preminul 68 let star, sicer majhen po stanu a vseobČe priljubljen in spoštovan. Šiškarji in vsi drugi, ki so Šmolčevega Franceljna poznah, mu bodo gotovo ohranili prijazni in zasluženi častni spomin. — Dr. Fran Prevc t- V Kostanjevici je v starosti 43 let umrl on-dotni odvetnik g. dr. Fran Prevc. Pokojnik, ki je iz znane narodne ro-dovine in je bil vedno vnet narodnjak, je bil prej odvetnik v Kranju, od koder se je Šele nedavno tega preselil v Kostanjevico. Blag mu spomin! — Odbor „Narodno čitalnico11 V Idriji sklicuje v četrtek ob 8. uri zvečer v društvene prostore izredni občni zbor, na katerega sporedu je tudi volitev novega odbora. Ker se na tem občnem zboru tudi najbrže reši vprašanje, naj se to društvo, ki danes nima več eksistenčnega pomena, zamenja z novo moderno institucijo, je pričakovati polnoštevilne udeležbe. — Oodbeno društvo v Idriji priredi v nedeljo, dne 29. t. m. popoldne na vrtu pri J. Grudnu na Je-liČnem vrhu koncert na korist Vilhar-jevemu spomeniku v Postojni. Začetek ob 4. uri. Vstopnina za osebo 20 vin. Z ozirom na rodoljuben namen koncerta se pričakuje polnoštevilne udeležbe in se preplaČila hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se preloži koncert na prihodnjo nedeljo. — V soboto, 21. t. m. ob 9. uri zvečer pa priredi društvo tretji letošnji promenadni koncert na glavnem trgu pred mestno hišo. — Razstava vajenskih del na Bledu. C. kr. trg. ministrstvo je dovolilo za razstavne stroške subvencijo K 200. Posojilnica v Radovljici je dovolila znesek K 50. — Hranilnica in posojilnica za Blejski kot je dovolila znesek 25 K, županstvo Ribno pa K 20. — Vajencev je precejšno števiio zgla-šenih; ker se nekateri Še niso oglasili, naj to takoj store na razstavni odbor na Bledu. Vajenci z najbolj širni izdelki dobe diplomo in hranilno knjižico do 20 K ter eventualno po vrnitev nastalih stroškov za surovino. Razstava bode otvorjena dne 5. avgusta do 19. avgusta 1906. v „Blejskem domu". — Razstavni odbor. — S Planine na Vipavskem. V „Slov. Narodu" z dne 24. marca 1906. št. 68 v dopisu „S Planine pri Vipavi" je bilo opisano, kako naš g. župnik udriha po onih, ki niso njegovi privrženci in ravno tako po naprednem Časopisju. To še vedno nadaljuje. Ni je skoro nedelje ne praznika, da ne bi v svetem ogorčenju udrihal v cerkvi raz lečo bodisi med glavnim ali pa še v posebno za to odločenem govoru po napredni stranki z raznimi psovkami, namreč, da so vsi liberalci brezverci, goljufi in sleparji. Ogibljamo naj se takih ljudi in njihovega časopisja, kije cerkveno prepovedano, sicer nas pripravi v časno in večno nesrečo. Župnik je zabavljal na razne načine tako, da so do grla siti takih neslanosti ljudje njegovega kalibra in se začeli odstranjevati iz cerkve. Še celo poštenih in čislanih ljudi iz sosedne občine ne pusti pri miru, ampak jih vlači po nesramnem „Lažiljubu". Zelo se zaganja v nekatere posamezne hiše v naši občini, posebno pa v hišo pisca teh vrstic, ki mu je trn v peti, ter jo skuša pred ljudstvom osramotiti in pripraviti ob poštenje. Omenim naj, da sem posestnik, gostilničar in trafikant, zraven imam tudi pekarijo. Ker pa nisem privrženec klerikalne bande, me ta posvečeni Kristov namestnik (bolje kot koga drugega) črti na tak nesramen način, da imenuje mojo hišo hudičevo in zraven tega še celo nesramno hišo. Prizadeva si odstraniti na vse načine od moje hiše do zadnjega človeka. Povprašuje tudi otroke v šoli, ako vedo za katerega človeka, ki obiskuje mojo hišo. Prepoveduje jim, da ga ne smejo nikdar pozdraviti. Enakega orodja se poslužuje tudi v spovednici. Ob pobiranju velikonočnih listov je večinoma povsod po občini nagovarjal ljudi, naj nikar ne obiskujejo moje hiše. Veste mogoče, gospodine, da je postopanje škodovati kakemu obrtu hudodelstvo? Kaj pa, kdor po nedolžnem jemlje komu vse poštenje? Zapomnite si, da se bodete v navedeni zadevi v kratkem zagovarjali pri c. kr. sodišču. Zvedeli pa bodete tudi takrat o mojem dozdanjem moraličnem vedenju. — Mojo hiši imenujete Vi hudičevo, čigava hiša pa je planinsko župnišče, iz kojega se tolikrat čuje strašanski ropot in razbijanje pol ure daleč? Zraven se sliši še klet vina, jok in stok. Menim, da je župnišče satanovo, kjer si škrat v črni suknji hladi svojo strastno jezo z razbijanjem in vpitjem. Gotovo ni župnišče vzgledna hiša. Ne zdi se mi sicer umestno slabosti drugih spravljati v javnost. Pa klin s klinom. Ravno ta maziljenec je svoječasno potovaje nekod iz Er-zelja opravljal zemljeverski posel s tem, da je meril gn< jne jame in potne podzide. V svojem poslu se je pa tako zmotil, da je prišel nazaj na Erzelj opravljajo gori omenjeno službo, mesto da bi prišel domov. V tem kritičnem položaju je jel klicati na pomoč, kar se mu je tudi posrečilo. Privedli so ga nato vsega umazanega in po gnojnici ter blatu lepo dišečega domov. Enak posel je opravljal iz Vipave domov grede proti Logu ter meril globočino obcestnih jarkov. Za Časa šmarnic je prišel iz Budanj ali od kod. Razume se, da je bil v nenormalnem stanju. Sposoben je bil le še za kak hlev. Odločil se je vkljub temu ter Šel v cerkev opravljat božjo službo. Toda kako? Ljudje so kar strahoma zrli vanj misleč, da bo zdaj telebnil na tla z monstranco vred. Imel je pač pasjo srečo, da se to ni zgodilo. Kako so bile opravljene ve-černice, je lahko umevno. Da so se ljudje nad tem zgražali in spodtikali, ni dvoma. Kaj takega se Vam kot božjemu namestniku pač ne spodobi. — In naša šolska mladina! Razposajena je tako, da je ni možno več uganjati. Radi razposajenosti jo morate sami odstranjevati iz cerkve ter ste že marsikateremu otroku prepovedali priti v cerkev. Kdo je temu kriv? Mogoče ne Vi sami, ker ne storite svoje dolžnosti pri poučevanju verouka, kakor Vaši predniki? Seveda nimate časa za to. Saj Vam ga ne zadostuje niti za vedno grmenje proti naprednemu časopisju in napredni stranki. Ni Čuda, ako peša vera. Zgražali ste se tudi nad onimi otroki, ki so godni za prvo obhajilo, da jih ne boste pustili, ma-kari če bodo po 18 let stari, ako ne bodo zadostno znali. A zdaj ste jih vendar spustili. K temu pa, kakor ste se izrazili v nedeljo, 24. m. m., je pripomogla bogoslužna učiteljica Lucija TrampuŠ, katero ste zato povzdignili javno na leci v deveta nebesa. Samo dovoljujem si vprašati šolske oblasti, če sme ona poučevati verouk v šoli pri drugih učnih urah. Sicer pa o njej kaj več o priložnosti, da bodo spoznale šolske oblasti našo izvrstno učiteljico. Kakor slišim, se mislite g. Stazinski, prej ko mogoče od tukaj ločiti. Vedite, da kaj enakega želimo tudi mi, in to raje danes nego jutri. Pri tem pa vas ne priporočamo tudi najmanjši župniji ne. Želimo pa, da vas spravijo v kak samostan, kamor spadate in kateremu ste se svoječasno kolikor toliko že privadili. — Toliko v zadostilo za vaše postopanje. Akc vam pa drago v eni ali drugi navedenih zadev iskati zadostila, ga ima na razpolago — Ivan Kobal, posestnik in gostilničar. — „Brežiški Sokol" priredi v nedeljo dne 15 julija t. 1. ob petih popoldne javno telovadbo v Sevnici ob Savi na glavnem trgu. Ves prijazni sevniški trg se pripravlja z navdušenjem na to prireditev, in njegovo vrlo prebivalstvo — njemu na čelu vrle slovenske gospe in gospodične se trudijo povzdigniti ta dan v narodni praznik vse Sevnice in njene okolice. Po telovadbi bo pri Simon-Čiču ljudska veselica, s koncertom brežiške „Čitalnice" in raznimi drugimi zabavami, katerih pa sedaj Častite Sevničauke še nečejo izdati, da bi tem bolj presenetile svoje goste. Proti Zagrebu bo zvečer ob pol 9 uri vozil mešani vlak z vagoni za osebe. Žo elimo vrlim Sevničanom in Čilemu brežiškemu Sokolu popolnega in zasluženega uspeha! Na zdar! — Iz Celja. Ljudska veselica, prirejena dne 8. julija t. L na dvorišču in v vseh prostorih „Narodnoga doma", se je obnesla izvrstno. Občinstva se je kar trlo in vse uredbe so mu jako ugajale. — Gmotni uspeh je vsekako znaten; in za to se je.šlo: kajti ves dobiček je namenjen naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda! — Okrajna učiteljska konferenca za Celje, okolico in Šmarje se vrši v soboto, dne 14. julija v prostorih deške okrajne ljudske šole v Celju. — Utopljenca so potegnili včeraj opoldne iz malega potoka blizu Ostrojnega pri Celju. Utopljenec je 701etni kovač Jakob Dimec iz Ostrojnega. Sodi se, da je Dimec v pijanosti zašel v potok in utonil. — Pobožen poštenjak. Posestnik Alojzij Skerjanc v DreŠinji vasi pri Celju silno rad hodi po božjih potih in ima vedno roke ovite z rožnim vencem. Posebno na Brezje veli-krat pride in se čuti tam že Čisto domačega. Ker pa romanja stanejo in Skerjanc nerad razmetava svoj denar v božjo Čast in svoje zveličanje, spravil se je nad hranUniČno knjižico, ki mu jo je dala spravit neka dekla, in toliko časa jemal iz nje v božjepotne namene, da je bila skoraj prazna. Katoliškega poštenjaka so povezali in odvedli na sodišče. — Oficijalu SommerjU Poročali ste, da je postal oficijal Sommer uri c. kr. glavnem davčnem uradu v Ptuju neizvesten, da je izginil. Ta uradnik je najel pri Beamtenvereinu veliko posojilo, 4—6000 K, da bi poplačal razne umazane dolgove. Od tega denarja pa je v hazardu v neki špelunki v enem večeru zaigral nad 300 K. To je po celem mestu znano. Kolegi in eksekutorji, ki so zanj zastavljeni, so bili kar iz sebe. Mož si je omislil revolver, strup itd., toda usmrtil se ni, ampak se je skiil, ne v urad, ampak v mestni log, mačka hladit'. Zato ga tudi c. kr. okrajna 8odnija ni našla. Sedaj pa leži v postelji in je bolan. Hočejo ga baje za blaznega spoznati in mu dati kura-torja! Ta pa je lepa, kaj? Koliko pretepa in afer je ta Sommer že v Ptuju imel, pa nikomur ni prišlo na misel, dati ga pod kuratorja! Koliko dopustov je imel, da je obiskoval „turnarske slavnosti"! Kot „stramm-deutsch" je užival posebne ugodnosti, imel povsod zaslombo. Svoje dni je bil določen za premestitev med Nemce, kamor pač spada zavoljo svoje surovosti. Pa iz Ptuja ga niso hoteli pustiti! Vse se je za njega potegniloj; celo župan Ornigje svoje kratke noge po Gradcu brusil; grof Clary in baron Menzi sta drage volje premestitev oficijala Sommerja preklicala; ta korifeja med uradniki je ostal v Ptuju! On in penzijoniran Horuk sta delala v Ptuju škandale, samo da se je ugled uradnikov povzdignil ! Sommer zasluži, da sedaj avanzira! Najbolje bode, da postane Sommer za svoje „zasluge" glavni davkar v Ptuju, da bo načelnik davkarije tudi iz „ptujske žlahte", kakor je oni pošte in železniške postaje v Ptuju. Ker sta Ornig in plem. Un-derrain tudi načelnika važnih uradov, ima njih Ptuj potem pet! Ali pa naj dobi Sommer „orden", da bode sodniku Glasu in županu Ornigu enak! — Požar. V petek 6. t. m. je strela udarila v hišo posestnice Ane KroŠel v Št. Petru pod Gorami na Štajerskem. Nastal je požar, ki je uničil vse poslopje. Škode je 1500 K. — Prva velika pevska slav-nost koroških Slovencev je bila zadnjo nedeljo v Spodnjem Rožu v Kapli ob Dravi. Delavska pevska in tamburaška društva iz Celovca, Pod-Ijube ja, Podsinjevasi in Borovelj so se sešla v tej prijazni rožanski vasici pod slavnoznano Žingarico (Singer-borg) pri Zecu. Medtem ko se je odločevala usoda koroških Slovencev na Dunaju, glasila se je krepka pesem slovenska iz svežih grl koroških Slovencev daleč naokrog. Bil je to lep prizor, krasen nastop, kakršnega pričakujemo še večkrat. Med slavnostjo so se vrstili govori, navdušujoči vedno bolj se probujajoči narod v Rožu; vsi govorniki (mr. P o d g o r c, dr. Ehrlich, dr. Oblak) so poudarjali narodnostno idejo in lepoto slovenske pesmi, ki jo je povzdignil ter proslavil med svetom znani Tomaž Košat, — rodoljubni župnik gosp. Mavrhofer pa je s pol šaljivim in pol resnim govorom razveselil navdušeno, prijetno slovensko družbo. V jeseni se namerava takoj po otvoritvi karavanskega predora prirediti v Gornjem Rožu pevsko slavnost, h kateri se povabijo tudi kranjska društva in zlasti „Glasbena Matica". Mi pa kličemo: Le tako naprej, Koroška še ni izgubljena! — Zrelostni izpiti na gimnaziji V Gorici. Izmed 33 dijakov je napravilo izpite z odliko 6 Slovencev. Slovenski odličnjaki so ti-le: gg. Bogataj Milan iz Soče, B r e 1 i h Ivo iz Podmelca, Faninger Rihard iz Bovca, Kemperle Lavoslav iz Hu-dajužne, PavŠiČ Anton iz Kron-berga, Ščuka Jožef iz Ike. Z dobrim uspehom pa so napravili izpite ti-le Slovenci: D e v e t a k Fran iz Št. An-dreža, Jakončič Hermenegild iz Parana (J. Amer), Kuzmin Ernst iz Št. Andreža, Močnik Fran iz Gorij, Pavletič Avgust iz Št. Andreža, Pisk Anton s Pečin, P ob era j Andr. iz Solkana, Rusjan Fran iz Gorenje Vrtojbe, Sch w e 1 Ernest iz Čač (Koroško), Se dej Avgust z Žage, Soban Alojzij iz Koprive in T o r o š Miha iz Medane. — Pri nakupu hotela „Central", ki so ga dobili Slovenci za ceno 110.000 K v svoje roke, je baje posredoval dr. Feliks Venezian, tržaški podžupan. Kakor se nam javlja, se v kratkem preseli goriška „ čitalnica" v hotel „Central", kjer bodo zanjo adaptirani posebni prostori z veliko dvorano. — Bazmere v občini Veprinac, okrajno glavarstvo Volosko. Kakor že nekohkrat javljeno, vladajo v tej občini take razmere, da je vsaka naj zadnj a turška vas s svojo občinsko upravo na boljem stališču glede zakonitosti in reda, kakor pa občinska uprava v Veprincu. Občinske volitve bi se bile morale vršiti že v mesecu decembru leta 1905, a se 5e do danes niso vršile. Med tem pa vlada v občini pravi ruski absolutizem. Tajnik Marchi (Marki) dela in opravlja de- loma po nalogu italijanske komore deloma pa po svojo volji. Sestavlja že 8 mesecev volilni imenik, katerega ne more nikakor tako sestaviti; da bi bila italijanski ir eden tis tiČni stranki zagotovljena veČina. Briše iz imenika volilce, kateri so hrvaškega narodnega mišljenja, kar meni nič tebi nič in vpisuje v listo ljudi, ki sploh ne eksistirajo na svetu. Brisal je iz imenika I. razreda g. Ivana Bačiča, po m. kapitana in veprinskega kaplana Mandića, katerima se o tem ni ničesar sporočilo. In našo slavno c. kr okrajno glavarstvo to vse vidi in to vse ve. In kaj je storilo to slavno c kr. glavarstvo v Voloski? NiČ in zopet nič. Seveda, če bi bila ta občina v hrvatskih ali slovenskih rokah, bil bi že zdavnaj red, ker bi se postavilo takoj kakega vladnega komisarja v urad, da vodi stvar in da napravi red Seveda, ako je kje sezidati kakšno nepotrebno cerkev (kakor n. pr. ravno v isti občini), potem so naši višji c. kr. uradniki takoj pri rokah kakšnemu škofu a la Nagi, ki bi Slovane najrajši v žlici vode utopil. Ako se gre pa za to, da se napravi red v isti občini, pa gospodje seveda nimajo časa. Vprašamo zdaj drugič slavno c. kr. namestništvo v Trstu, ako misli že enkrat napraviti red v občini Veprinac in naložiti c. kr. okrajnemu glavarstvu v Voloski, da pošlje svojega komisarja, da izvede že enkrat te volitve, katere bi se morale vršiti že v mesecu decembru L 1. in katere se še do danes niso vršile in se tudi še ne ve, kdaj da se bodejo vršile. Veprinski Slovenec — Opatijske novice. O d d h o-nico je priredilo hrvaško pevsko društvo „Lovor" v Opatiji svojemu vrlemu Članu g. Valentinu Poženelu v petek, 6. junija, v gostilni pri „Buntiču". Pri ti priliki so se zbrali vsi člani društva „Lovor", da se še enkrat pozabavajo z g. Poženelom. GK Valentin Poženel, ki je bil svoje-časno tajnik „Slavca" v Ljubljani, je bil tudi kot član „Lovora" v Opatiji jako marljiv, kar je tudi predsednik „Lovora", g. Julij Miran, posebno poudarjal. Vsem Članom „Lovora" je bilo jako težko pri srcu, ko so ob slovesu morda zadnjikrat stiskali roko svojemu dobremu Tinetu. G. Poženel je dal prvi prispevek za nakup zastave hrvaškega pevskega društva „Lovor". Pri tem so tudi ostali Člani „Lovora" posegli v žep in sledili zgledu g. Poženela. — Izlet slovenskega pevskega društva „Slavec" iz Ljubljane v Volosko-Opatij o je napravil jako dober vtisk na tukajšnje prebivalstvo. Že je minulo nekoliko dni, odkar nas je „Slavec" posetil, ali še zmeraj se govori samo o „Slavcu". Da pa niso bili vneti samo VološČaki in Opatijci za Slovence, videlo se je tudi po v okolici ležečih gorah, kjer so 26. junija t. 1. zvečer goreli kresovi na Čast in pozdrav Slovencem. Da take slavnosti, kakor je bila 29. junija, še ni bilo v Opatiji, je pribito. Zato se pa mora razen drugim izreči zahvala tudi občinskemu glavarstvu v Voloski, zdraviliški komisiji v Opatiji in električnemu pod-vzetju Scanavi, ki so vsi pripomogli odboru za sprejem Slovencev po svojih močeh, da je ta slavnost toliko svečaneje izpadla. — „11 Sole" V Trstu. Lastnina lista „H Sole" v Trstu je dala Časopis za pet let v zakup nekemu klerikalnemu konzorciju, na čigar čelu stoji škofijski ordinarijat. Glavno uredništvo prevzame neki rimski žur-nalist dr. Mondella, ki je bil doslej urednik klerikalnega časopisa „Mo-mento" v Rimu. — Prijazen zet. Roza Fran-gipane v Trstu ima jako hudega zeta, ki je večkrat pijan. Predvčerajšnjim je v takem stanju prišel nad njo in jo pretepal, dokler ji ni izbil dva zoba. — Za ocvrtimi piščanci je prišel na vrsto ričet. „Žegnanje bo, žegnanje!" Tako se že cel teden preje veseli v fari mlado in staro ter komaj pričakuje nedelje, ko bodo slovesno obhajali god cerkvenega patrona. Dekleta pripravljajo vence, fantje postavljajo mlaje, cerkovnik olepšuje cerkev — pridne mamice pa skrbno in tiho pripravljajo kuhinjo. Seveda se ne vesele toliko potrkavanja in pokanja s topiči, kakor pa dobrega nedeljskega kosila. Saj takrat mora priti na mizo kaj letečega, ki se slednjič zalije z dobro kapljico. Na to posebno drže trnovski farani in ni je menda hiše, kjer bi takrat ne imeli na mizi „žganČkov". (Tako imenujejo TrnovČani ocvrte piščance). Brezposelni, oženj eni dninar Peter Strniša je doma iz BaŠlja, ker pa v trnovski fari stanuje, se je hotel tudi enačiti s svojimi sosedi. Toda kako ? „Žgan-5ki" stanejo denar, katerega pa Strniša nima prav v obilici, a jesti jih je hotel za žegnanje na vsak način. Tako zatopljen je šel v soboto pred žegnanjem ogledovat okrašeno cerkev, potem jo pa krenil v Kopališke ulice. V neki hiši je zavohal kuretnino in ni si dal preje miru, da je izmaknil petelina, 4 kokoši in 9 piščancev, v skupni vrednosti 37 K. Kar na mestu je vse skupaj poklal, potem pa nesel veselo svoji ženi. Drugi dan je Strniša „žganČke" veselo obiral v družbi svoje žene, svakinje, tašče in neke pri njem stanujoče delavke. No, pa vse pride na dan. Policija ga je predvčerajšnjim na podlagi nekih informacij aretovala in dobila pri njem doma še kurje perje, krempeljčke, srebrno tobačnico, verižico, več perila in vitrihov. Strniša je bil že zaradi tatvine štirikrat kaznovan, je poskusil prisilno delavnico, sedaj pa zopet sedi za omrežjem pri c. kr. deželnem sodišču ter premišljuje minljivost sveta. — Na tia je podrl predvčerajšnjim zvečer pred „Figovčevo" gostilno na Dunajski cesti neki kolesar 61etnega Rudolfa PetriČa in ga na levi nogi znatno poškodoval. Kolesar je znan. — Pod konja je padel dne 9. t. m. na konjskem sejmu SOletni Boštjan Beuc, po domače „Boltezar" iz Radomelj pri Kamniku, med tem ko je posestnik Fran Krašovec obračal voz. Beuca je konj s kopitom na levi strani znatno poškodoval. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 90 Slovencev in 40 Hrvatov. V Heb je šlo 5 Dalmatincev in 4 Crnogorci. 17 Hrvatov je šlo v Ino-most, 19 pa v Scheibbs. 17 zidarjev je šlo na Dunaj, 25 v Budimpešto, v Kočevje se je pa odpeljalo 19 rudo-kopov. — Izgubljeno in najdene reči. Šolski učenec Jožef Črnivc je izgubil srebrno remontcar uro z drobno verižico, vredno 12 K. — GdČ. Leopol-dina Sotenškova je izgubila rjavo denarnico s 5 K denarja. — Hlapec Karel Prijatelj je izgubil rjavo denarnico, v kateri je imel 8 K denarja. — Dijak Bogomil Giirtner je našel pozlačeno ovratno verižico z obeskom in jo oddal na magistratu. — Dijak Emil PodkrajŠek je našel zlato brožo, vredno 12 K in jo is to tako oddal na magistratu. — Zanesljivo sredstvo za po-končavanje trtne uši je iznašel g. Anton K o bal iz Ustja pri Vipavi. G. Kobal nam zatrjuje, da doseže to sredstvo gotov uspeh in kdor hoče kaj več natančnejšega zvedeti v tem oziru, naj se obrne naravnost nanj, ki stanuje zdaj v Ljubljani na Martinovi cesti št. 23. — Zaklalo se je v mestni klavnici od 24. do vštetega 30. junija t. 1. 67 volov, 11 krav, 5 bikov, 104 pra šiči, 172 telet, 35 koštrunov in kozlov in 49 kozličev; vpeljal se je 1 prašič, 4 teleta in 264 kg mesa. — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v meščanskem hotelu „Lloyd" (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri zvečer je v restavraciji pri „Novem svetu" (Marije Terezije cesta; društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. * Najnovejše novice. Izgredi v Brnu. V ponedeljek je bil v Brnu velik češki politični shod. Ko so se udeleženci po shodu vračali v mesto, je prišlo do hudega spopada z mestno policijo. Ranjenih je bilo več Čehov in Nemcev. — D o m a č p rij a t el j. Namestnik mestnega glavarja v Maros-Vasar-helvju Evgen Orescovits je bil v ponedeljek zvečer s svojo ženo zvečer v gledališču. V njihovi družbi je bil tudi poročnik F lil o p p. Ker je Orescovits moral v službo, je poročnik spremljal njegovo ženo domov. Ponoči se je vrnil Orescovits nepričakovano domov in našel svojo ženo v najintimnejšem objemu poročnika. Prevarani mož je s sabljo navalil na poročnika, ki je potegnil revolver in težko ranil Orescovitsa. Orescovits je iz ljubezni do svoje žene, s katero se je pred 2 letoma poročil, odložil častniško šaržo. Ženska zvestoba! — Cesarica E v geni j a v Beljaku. Cesarica Evgenija je včeraj dospela v Beljak in tamkaj prenočila. Danes opoldne se je odpeljala v Išl, da obišče cesarja. Cesar ji je poslal svoj posebni salonski vlak do Beljaka nasproti. * Llubica je padla in zlomila ljubčku vrat. V Morristownu je umrl junija v AH Souls-bolnišnici J. Son-dren, ker je imel zlomljen vrat. Pred tremi tedni je Condren obiskal gdč. Murry, ki baje tehta dvestošestde-set funtov. Condren in Murry sta imela že dalje časa ljubavno razmerje. Ko je prišel Condren na dom gdč. Murry, je bila ta v svoji sobi v 2. nadstropju. Condren se je vsedel na stopnice v pritličju. Koje gdč. Lurry zvedela, da je njen ljubimec v hiši, je v naglici hitela do njega, a takoj na stopnjicah se jej je spodtaknilo in padla je na Condrena, kateremu seje zlomil vrat. Nezavestnega so pripeljali sprva na dom, potem pa v bolnišnico Ali Souls. V bolnišnici je skušalo pomagati ponesrečencu sedem zdravnikov, a njih trud je bil brez- uspešen. Condren je po daljši bolezni umrl. * Milijonarka — morilka. V Sioux Falfsu v Ameriki je policija aretirala Emo Kaufman, soprogo tamkajšnjega milijonarja, Mosesa Kauma-na, ki je lastnik pivovarne. Ga. Kaufman je obtožena, da je umorila svojo služkinjo, 161etno A. Polreis. Ko je odhajala ga Kaufman iz sodnijske dvorane v ječo, se je slučajno zapoznil voz, ki bi jo odpeljal v ječo in treba je bilo Čakati nekaj minut; v tem Času so pa pridrli ljudje od vseh strani k obtoženi morilki in so kričali: „Obesimo jo, linČajmo jo!" Razburjenost med občinstvom je postajala vedno večja in policija se je morala slednjič umakniti z jetnico in iskati pribežališča v bližnji konjiŠnici, dokler ni prišla pomoč. * Profesorsko mesto. Saksonski kralj je nedavno tega obiskal Lip-sko. Ko si je ogledal vsa važnejša mestna poslopja, je posetil tudi mestni magistrat. Ogledal si je tu tudi vse uradne prostore. Na policijskem oddelku je opazil veliko množino dežnikov. Kralj se je obrnil k svojemu spremstvu in rekel: „Vidi se, da je Lipsko mesto profesorjev. Edino ti lahko izgube toliko dežnikov!" * Prepovedan izvoz — muh. V londonskem pristanišču je usidranih več parnikov, ki so obloženi z vrečami s čudno vsebino. Vreče so namreč napolnjene s suhimi muhami, ki jih je naročila neka londonska tvrdka. Muhe so bile poslane iz Brazilije in se rabijo za hrano piščet in ptic. Love jih najbolj ob reki Amaconi. Braziljanski lovci se vozijo z mrežicami po reki in love muhe, ki letajo v rojih po več milijonov nad vodo. Ker se pa bra-ziljanska vlada boji, da bi se s pre-intenzivnim lovljenjem uničile muhe in bi bila s tem odvzeta ta hrana ribam v reki, je prepovedala „lov muh na debelo" in njih izvoz v inozemstvo. * Koliko denarja porabi papež na leto? Duhovnik Mehler je nedavno izdal knjižico, v kateri razpravlja o „Petrovem novcu" in dokazuje, da se nahaja sveti oče v zadnjem času v velikih denarnih stiskah v prvi vrsti zbog tega, ker so se doli odki, izvirajoči iz „Petrovega nov-čiča", silno zmanjšali. Mehler pravi, da rabi papež vsako leto 7 milijonov 160.000 K, in sicer za svoje privatne potrebe 500.000 K, za kardinale 700.000 K, za razne škofije 400.000 kron, za predstojništvo apostolskih palač 1,800.000 K, za državnega tajnika 1,000.000 kron, za uradnike 1,500.000 in za razne šolske potrebe 1,200.000JJK. Nasproti tej potrebščini ima papež samo 1 milijon pokritja 6 in pol milijona je pa treba pokriti s „Petrovim novcem". Ker pa „Petrov novČiČ" iz vseh dežel — iz Amerike in Španske, iz Italije in Francoske, da, celo iz pobožne Avstrije — le redko kaplja, se baje nahaja papež, tako pravi Mehler, na robu gmotnega propada. Ubogi sveti oče! Ako je že res v taki denarni stiski, čemu potem ne poseže po tistih milijonih, ki jih je italijanska vlada določila kot letni prispevek vsakokratnemu papežu takrat, ko je razbila gnilo papeževo državo! Po 4 milijone daje Italija vsako leto na stran — za papeža, a papež je tako ponosen, da teh milijonov noče sprejeti. Vsi ti milijoni se nalagajo plodonosno in so že dosegli naravnost ogromno vsoto. Z obrestmi tega kapitala bi lahko papež pokril vse svoje potrebščine, toda „ubogi vatikanski ujetnik" tega ne stori, ker raje guli svoje vernike za „Petrov novČič". Književnost. — Janeza Trdina zbrani spisi. III. knjiga. Bajke in povesti (drugi del). Cena: broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20, po pošti 20 v več. — Ivan Cankar: Nina. Založil L. S c h w e n t n e r. Cena broš. 2 kroni, po poŠti 2 K 10; eleg. vezano 3 K 50, po pošti 3 K 70 v. — Zlata bajka. Izviren igrokaz s petjem v petih dejanjih po neki narodni pripovedki. Spisal dr. A. Jadranski. Skladba petja in godbe od H. O. V o griča. — Časopis za zgodovino in narodopisje. 1. in 2. snopič tretjega letnika prinaša naslednje razprave: Fr. Ilešič: PoČetki štajerskoslovenske književnosti v 18. stoletju; Fr. KovaČič: „Muže" in „mužanja"; dr. K. Štrekelj: Razlaga nekaterih krajevnih imen po slovenskem Štajerju; Fr. Kotnik: Donesek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci. Poleg teh razprav prinaša „Časopis" še prav zanimiva mala iz-vestja in književna poročila. Telefonsko m utmm porodio. Dunaj, 11. julija. V današnji seji odseka za volilno reformo je posl. Plantan reagiral na dir. Šusteršičeva izvajanja ter ostro napadal ŠustersiČa in vlado, ki skušata s skrajnim nasilstvom spraviti kranjsko meščanstvo ob vsako zastopstvo. Obenem je protestiral proti temu, da kuje Šu-steršič, kakor dabibil edi-nizastopnikKranjske kom promise, ki jih napreda-stranka nikdar ne bo pri-poznala. — Dunaj 11. julija. V odseku za volilno reformo se bije danes veleinteresanten boj za Kranjsko. Seja se je morala nenadoma prekiniti. Prvi je govoril Plantan, ki je s svojim temeljitim in ostrim govorom napravil največji utis na poslušalce. Ob 11. uri je dobil besedo Bartol i, ki je začel delati obstrukcijo, ker se Nemci še vedno niso zedinili z Italijani Govoril je do JU3. Tedaj mu je Ma lik vrgel listek, na katerem je bilo zapisano: „Končajte; ker odsek ni sklepčen, bom predlagal konec seje". Res je bilo v odsekovi dvorani le osem članov odseka za volilno reformo, drugi so bili pred Bartolijevim obstrukcijskim govorom zbežali na hodnik ali v bralno sobo. Bartoli je takoj končal in podpredsednik Chiari je moral sejo zaključiti, ker ni bila sklepčna. Chiari pa je takrj h tel v pisarno poslanske zbornica in je na 4. uro popoldne skli cal novo sejo odseka za volilno reformo. Dunaj 11 julija Boj za Kranj sko se bo še danes dobojeval. Večina odseka za volilno reformo hcče, naj traja današnja seja toliko časa, da bo izvršeno g 1 a s ov a nj e, če treba tudi čez polnoč Dunaj 11 julija. Italijanski klub je v permaneoci. Porazum ljenje med Italijani in med Nemci se še ni doseglo. Dunaj 11. julija. Že sedaj je skoro zagotovljeno, da se kočevski mandat ne ustanovi, nego da bo dotični predlog pri glasovanju propadel. Ceneno domaće zdravilo. Za arav-aavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro zna nega, pristnega ,, Moli o vejra Seidlitz- praskati se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoće prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem po vzetjn razpošilja ta prašek vsak dan lekar nar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 31-9 Proti pranajem, luskinam in izpadanju las deluj« najbolji«« priznan* Taio-clM tiinua Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani", Uradni kurzi dun. borze 10. julija 1906. katera okrepčaj« lMliee, odstranjuj« lusk.« in preprečuj« Izpadanj« la«. 1 eteli.lenl«a m navodom t 14. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurglčnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna llilana Lensteks i Ljubljani, Ruljira cista it. 1 polef novozgrajenega Fran JoSefevega rabil, mosta 49 - 26 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda i Gdč. Jožica Dergan pošt. uradnica v Hrušici 10 K nabrano pri kresovih dne 4. t. m. med gromenjem topičev. — gospa Roza Rainer, soproga postajenačelnika v Rajhenburgu 17 K ob priliki godovanja slovanskih blago-vestnikov v veseli družbi Videmčanov in Rajhenburžanov v vinogradu g. Kosarja pod geslom: Od severa do juga — Od vzhoda do zahoda Častijo naj Slovani — Cirila in Metoda. In koder pesem mila — slovenska se razlega Naj narodnosti vsak — Slovenec se zaveda 1 — 7 neimenovanih gospodov 7 K mesto venca na krsto g. F. G. Skupaj 34 K. Lepa hvala 1 Živeli! Za VUharjev spomenik: Gospa Roza Janda, soproga c. kr. glavnega preizkuševalca v Idriji 5 K Gg. četrtošolci 11 državne gimnazije v Ljubljani 740 K. Gg. učenci in učenke ruskega kurza v Ljubljani 660 K. Skupaj 19 K. Živeli 1 Za društvo „DravaM v Korotann; Gospod B. Podbregar v Beljaku 8 K uabral v gostilni pri Bevcu v Lukovici v veseli družbi pod geslom: Ne samo to, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan. Lepa hvala I _ 4V/0 4V,°/o 4V/. 47, •L Malolbeni papirji. IV!, majska renta. . . . 4*2°/o srebrna renta . . . 4*/a avstr. kronska renta. . 4«/# m *lata . . -4*'o ogrska kronska renta . 4°/0 m zlata » . 4°/# posojilo dež. Kranjske 47,7« posojilo mesta Spliet 4V//o . . Zadar 47,7o b08.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4% češka dež. banka k. e. 4°/. , . , ž. o. 47,Vt zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 47a7« pešt. kom. k. o. z 10»/« pr...... 47,7, zast. pisma Innerst hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obl. češke ind. banke 470 prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 470 prior, dolenjskih žel. . 370 prior. juž. žel. kup. V,1/, 47t7o avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860V6 . . . . od l. 1864 . . . . 9 tizske...... . zem. kred. I. emisije W » » 11- Pt 9 ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne , • • . Inomoške » . . . Krakovske » . . . Ljubljanske „ . . . Avstr. rdeč. križa a . . . Ogr. m , 9 . . . Rudolfove „ . , . Salcburške , • • . Dunajske kom. , . . Delnice. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . • Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne lovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Denar 99 65 9966 99 70 117 90 94 80 11926 9916 100-60 99 70 100 60 99 60 100-85 10010 105 60 100 20 100— 100 — 100-10060 99 90 99*60 821 — 100*30 206 60 279 60 165 50 288-— 287--258 — 97— 163 70 2220 464 60 79- 85-- 56 49 30 3026 68 71-616- 168 — 674 — 1687 — 669 — 807 — 242 678 — 672 50 2700 671 60 268 — 587 140 — 11 34 1912 2347 23-97 117-46 9666 261 20 4 84 B'tgo 99 85 9975 99 90 118 10 96-113 45 10015 10160 10070 10150 100- 30 101 85 10110 106-60 106 70 100 20 100 40 101- 101- 60 100-323-101-30 210 60 28160 16750 295 — 294--265 — 103-— 164 70 24 20 474 — 8V-92 -61 60 61-30 3225 63 -77 -526- 169 — 676 — 1697 — 670 — 8 8-243-682 — 673 60 2725-672 60 272 -588 -142-60 1138 1915 2355 24-05 117-65 96 75 262 26 6 — žitne cene v Budimpešti. Dne 11. juhja 1906. Ter nt In. -»šenlca za oktober . . za 50 kg K Rž , oktober . . „ 60 . „ Koruza m julij ... , 60 , . . „ maj za 1. 1907 , 60 , 9 □ves s oktober . r 50 „ „ EIV t* ti v. 5 višje. Heteonlositao poročilo. 7Uln* nad morjem 0fl*3. Srednji sraeai tlak 7M.0 762 649 610 651 6 67 3 Čaa opazovanja Stanje barometra t mm Jo h Vetrovi Nebo 10. 9. iv. 7365 167 s r Jvthod dež n. 7. sj. 734 7 164 brezvetrno oblačno ■ 2. pop. 733 9 24 5 sr. jgvzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 18*1*, nor-male: 19 6°. — Padavina ▼ mm 7 4 Antonija dr. Prevćeva javlja v svojem in ostalih sorodnikov imenu prežalostno vest, da Je nje srčno ljubljeni soprog, oziroma brat, zet, svak in stric, gospod dr. Franc Prevc odvetnik po daljši, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za um rajoče, danes ob 10. uri zvečer v 43. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal. Truplo dražega pokojnega se bode v četrtek, dne 12. t. m., ob 6. ari popoldne pred hišo žalosti blagoslovilo in odtod preneslo na tukajšnje pokopališče. 2602 Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Dragi pokojni bodi priporočen v blag spomin in molitev. Kostanjevica, 10. julija 1906. LJUBLJANSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD LETNIK XXVI. (1906). Izhaja po 4 pola obaelan ▼ veliki oemerki po odan pot na meeee v zvezkih ter atojl vas lato g K so h, pol lata 4 K 60 k, Četrt lata s K 90 h. Za vsa naavatrijaka dalola n K so h na lato. Posamezni zvezki ee dobivajo po to n. „NArodna Tiskarna" v Ljubljani Dva izurjena ključavničarska pomočnika se sprejmeta takoj v trajno delo. I?an Sartori, ključavničar v Radovljici, Gorenjsko.' Biljard ge preeei dobro obraojen, **e odda takoi grl 30 — — Dve omari za led [EisfciUteo) za gl. 40 —. Kje — pove upravoištvo nSlov. Naroda". 2496—1 (itiebloiuni) z 2, o?ir. 3 sobami in kuhinjo, se od-clajiti takoj. V hiši je gostilna in seu-fcnat vrt. 2497 1 pogoje pove lastnica Marija Lo-gonder, Stara Loka pri Skot Loki. Spretnega pod ugodnimi pogoji na Kranjskem le dolgo poslujoča zavarovalnica za ii i;enje in zoper nezgode. VeČ pove npravniStvo .Slovenskega a". 17—55 ega za mešano delo in enega za damsko delo sprejme takoj IVAN ZAMLJEMJ; v Ljubljani, na Kongresnem trgu. Na Primskovem pri Kranju se proda pa vila. Poslopje je pred 5 leti nanovo zidano, ma štiri sobe. kuhinjo, klet in verando: jedilna in spalna soba sta opravljeni z iovo elegantno opravo. Pri vili je tudi ep, krasno urejen park. sadai vrt z več sto žlahtnimi drevesi, vse ograjeno z železno mrež >. Pri hiši ie tudi lasten rnnijjak. Kupna cena je 8500 gld. in na; rwdaja vse vrste rent, ztutavnih pisem, prioritet, ko-man sinih obligsoij, sreCk, delnic, vslnt. novce* m deviz Promese Izdaj« k vssksmu trtoanju. Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K 200.000'-. u&rebftne vrednostne papirje Is Z.ak «ročkv proti vnovftuje zapalo kupone. krajsaJL Izrabi. Vmkulu * m daviokuluja vojask:« žonitninska kaven« Bik^raril to aafc—aa noUe. V fiT Boi Podružnica vSPLJETU. Danarn« vlo«a a p raj ama i tekočem računa ali na vložne knjižic* proti ogodnim obrestim. Vloženi denar obreatafe tjt/l dna v'oge do dne vzdiga. 3-78 Promot s čeki in ntkaznlosmi bernhardinec s pasmo se proda v Kolodvorskih ulicah št. T. 25C3 Dobro idočt* se odda takoj v najem. Več se izve v administraciji »SI. Naroda*. 2405 1 Kavarna „LEON" o LJubljani, no Starem trsu 30 vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo uso noč odprto. Z odličnim spoštovanjem 1578 13 Leon Pogačnik. Zdravilišče in Postaja c. kr. drž. železnic, l1 4 ure od Ljubljane. Prekrasna gorska leža. popolnoma za-vetno, milo podplaninsko podnebje. Vse vodno zdravljeni« (sistem Priessnitzev, W nternitzev in Kneippov, solnčne kopeli, ogljikovokisle in električke kopeli, zdravljenje a suhim vročim zrakom, maaaža. zdravilna gimnastika in elektroterapija; plavalni basin, senčnat zdraviliški park, izvrstna restavracija. Za uer-vozuost in za notranje bolezni, tudi za okrepeanja potrebne brez posebnega zdravljenja. Ifnnnliffft Ifnttinilr Hff WnftT.frl/ftm Dobro stanovanje v zdraviliškem domu in več vilah. IVUPDllSlB liUmlillV ilU I\rUnjSIlBlIl Naprodaj ste pod usodnimi po-SoJI doe enonadstropnl vodno lečišče Zmerne cene. Do oktobra odprto. Prospekte pošilja-*zastonj 1472-19 dr Rudolf Wackenreiter § zdravniški vodja io zakupnik kopališča. .-..j C68. kr. avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. Odhod iz LJubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 52 m ponoči osebn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, Čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri K) m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. »rt 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz 1. in II. raz.). Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen. Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Želi ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob S. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, Čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob IG. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija dc 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže -Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ouitod li L|mbi|ane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m pop ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznisifc — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o! 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob neuelian i* omznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Liubliani Z Več se izve pri lastniku na Trnovskem pristanu št. 14. 1633- n Na Gorenjskem se proda iz proste roke veliko zemljišča, lepega gozda in lepo, tik glavne ceste stoječe poslopje^ pripravno za vsako obrt. — Naslov pove upravništvo „S1. Narodau. 2131 3 Elepnii stanovanje obstoječe iz 4 sob, kopalne in poselske sobe ter vseh drugih pritiklin, se odda za avgustov termin ali tudi takoj v najem. Naslov izve se v upravništvu „Slov. Naroda". 1937- 14 Soba za dve Osebi s brano ali pa brez nje, se odda takoj ali pa za 15. t. m. Vpraša se na Starem trgu št. 20, III. nadstropje. 2478 2 sprejme v praktični pouk v vseh mlekarskih opravilih, ob prostem stano vanju in hrani 2456 2 Centralna mlekarna g ik. loki. Trgovski pomočnic dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, slov. in nem. jezika zmožen, Če mogoče vojaščine prost, se pod ugod. pogoji sprejme v večjo trgovino. Ponudbe na upravništvo „Slov. Narodau. 2499 1 Najnovej •CCfUtH ^ 7 mrZl°' vro^° vo 99 99 Kazpošilja se v zavitkih po 1 K za trgovce pripravno; brez zavitkov za gostilne, kavarne itd. Najmanj lj4 kg ene vrste. — Navodila za vporabo priložim brezplačno. Fino pecivo se dobiva 75 kosov po 2 vin. za 1 K, in 38 kosov po 4 vin. za 1 K. IZ najditelj E. BRANDT, I. kraniska^vornicajinega peciva osin WF~ Prva aalogs. ~^BH dovskesa in trboveljska Portland in Roman cementa .je P" m) FR. STUPICA, LJubljana, Narije Terezije cesta št. 1. 1453-13 Poleg „Figabirta". Delniška družba združenih pivnvaren Žalec in Laški trg Telefon st. 163. Ljubljani ppiporo«« Bvofe Telefon št 163. izborno pivo v sodcih in v steklenicah, (Cif Zaloga v Spodnji Šiški. — Telefon štev. 187. 1606- L'l Pisarna glavnega zastopništva za Kranjsko, ki se je nahajala že nad 60 let v hiši V. Seunikovih dedičev v Ljubljani, Gradišče štev. 4, se je preselila z današnjim dnem v lastno hišo na Marijin trg nasproti Frančiškanske cerkve, tik Prešernovega spomenika (preje last gosp. lekarnarja Mavra) in je tu nastanjena v prvem nadstropju. Vhod iz Sv. Petra ceste štev. 2 in Sv. Petra nasipa štev. I. 2418-3 c. kr. prtu. obilne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. P- e-W p- * m- m-m-w m 4V 192071469045 se proda po 6 kron v vili „Teresa" ▼ Savijah pri Ljubljani. 2498 lira dobi takoj službo pri 2477 — 2 Josipu Janko v Kamniku. Ravno za polovico ceneje kakor vsak prodajalec na obroke pošiljam čisto nove Singerjeve šivalne stroje prav popolne konstrukcije, trdno, rino opremljene, ki se gonijo z nogami, s pokrovom 52 kron; Sigerjev stroj „Rlngschiff", za rodbine 78 kron; „Ringsehiff"', velik za krojače 116 K; „Zentral-Bob-bin" 92 kron; 51etno reeluo jamstvo. 15 kron se plača takoj ostanek po železniškem povzetju Bogato ilustr. cenovnik koles, pisalnih in šivalnih strojev št 82ibrezplačno. Slovenska korespondenca. M« RI \1» BlfilS DUNAJ, Llechtenstelnstr. 23. Ustan. 1874 II 1920—3 Otvoritev nove (šeste) lekarne v Ljubljani. Usojam si slavnemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem in popolno m je* novo urejeno ki jo nameravam voditi pod napisom: lekarna »pri kroni Mag. ph. And. Bohinc V Ljubljani, 9. julija 1906. Suho skladišče v sredini mesta se vzame takoj v najem Vpraša naj se v upravn. „Slov. Naroda". 2479~-> Učenke za Šivanje kakor tndi 25Cio-i izurjene šivilje se sprejmo na Karlovski cesti št. 6 Leitenberger Frid. 2468—2 c. kr. poštar v Primieru pii Tridentu izpričuje, da je ozdravi a njegnro nad 4 leta trajajočo želodčno bolezen (ko je prej vsa mogoča sredstva uporabljal brezuspešno) edino le želodčna tinktura G. Piccolija lekarnarja v Ljubljani, Dunajska cesta. ) steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila izvr- {{ Al šujejo točno. 37 i 9 6 = r^njižno neue^t: == Ljudmila Poljanec Poezije. V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti „ Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu Čitatelju. — Priporočamo jo posebno slov. naobraženemu ženstvu. 54—69 Cena broš. K 2-—, po pošti K 2-10, eleg. vez. K 3'—, po pošti E]3-10. Založništvo L. SCHUENTNER v Ljubljani. Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani Rimska cesta št 2. HilSerjeve ulice št. 5. pi ani so neprenosljivi! Prepričajte se osebno. Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, elektriški. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi napo sodo. Poprave, uglaševanja se izvršujejo točno in dobro- Solidne cene, 51etna garancija. 2159 9 V večjem trgu na Spodnjem Štajerskem se proda zaradi bolezni posestnika dobro obiskovana 2258—6 gostilna. Prometa je okolo 20.000 kron. Naslov pove npravništvo „S1. Nar.". I __ i Blosoino ne prevelika, še v dobrem stanja, se knpi po ugodni ceni. Ponudbe pod „A. B.", poste re-stante, Kranj. 2467-2 Naprodaj je dobro vpeljana pekarija s špecerijsko prodajalno v Medvodah v bližini tovarn in tik glavne ceste. Plačilni pogoji jako ugodni. Izve se pri Francu Jarcu, posestniku v Medvodah. 2423—3 Naznanilo. V konkurzno maso Jos. Murnika spadajoča zaloga špecerijskega in delikatesnega blaga z opravo vred v sodno dognani cenilni vrednosti 15.663 K 77 h in prazno posodo v vrednosti 181 K se proda Olertnim potom kakor stoji in leži. m Konkurzna masa ne prevzame jamstva za kakovost in količino, pridržuje si pa pravico, prazno posodo proti povrnitvi cenilne vrednosti iz zaloge izločiti Pismene ponudbe opremljene z 10% vadijem, je vložiti pri podpisane: oskrbniku konkurzne mase najkasneje dne 16. julija t. h in ostanejo ponud niki vezani na nje do vštetega 20. julija t. L Kupnino ima plačati ponudnik takoj na roke oskrbnika konkurzne masi ko se mu naznani sprejetje ponudbe; ko bo kupnina plačana, se prodana zalog izroči in je izprazniti prodajalno in klet na Resljevi cesti št. 3 in skladišča ls Sv. Petra cesti št. 31, na Sv. Petra nasipu Št. 21 in v Bohoričevih ulicah št. 2fc kjer se sedaj nahaja, najkasneje do L avgusta t. 1. Inventurni zapisnik je na vpogled pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodiščj soba št. 108, in pa v pisarni podpisanega konkurznega oskrbnika. Kdor hoče zalogo ogledati, naj se zglasi pri podpisanem. V Ljubljani, 6. julija 1906. 2462-4 Advokat dr. Jos. Saj o vic Zidanje rokev I 1561- na novem centralnem pokopališču izvrši po najnižji ceni stavitelj novega pokopališča po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve v tehnični pisarni g. Ferdinanda Trumlerja mestnega stavitelja —21 v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 3. Prosim, prepričajte se! Srajce* barvaste in bele 3(ravate Ovratniki JIOgavice, moške in ženske Blago za bluze Spodnja krila Crakovi Čipke JVtoderci Rokavice in vsi predmeti se bodo od danes naprej po polovični ceni oddajali pri Srnestu Sarku 2447 3 v ljubi j ani, trg 3. F. P. Vidic Sc Komp. Ljubljana, In «• ■•^■^ ponudijo vsako poljubno množino 1703—li» zarezane strešne opeke, -—" traiiLTlMl^^iearel), Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. feurstestrešniki so patentouanlu oseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F.P. Vidic & Komp. in Jos. Harzola. Najličnejše, najcenejša in najpreprostejše strešno kritje. ~VH - Vzorce In prospekte pošljemo na želio brezplačno. - jjSprejmeio se zastopniki m TakojSna In najzaneslivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. Izdajatelj in odgovorni arednik; ftasto PastoslemŠek Lastnina in tisk .Narodna Lutkar ne* 56 31 72 QJ