M Številko.
I Ljubljani, v torek 28. junija (921.
LN. feto
OVENSKI
Ishal« ***k dan popoldne, IstkobOI nedallo la praznike.
- -•ratl: Prostor 1 ml m X 54 m//n za male oglase do 27 m/m vlšlnt 1 K,
Od 30 m/m višine dalje kupčijsk! in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravni! tro „Slov. Naroda*1 ln „Narodna TIskarna1* Enaflora ulica št. 5P pritlično. — Telefon it. 304.
!i i     ■      i i i
velfa
vfSlovanski Narod1 v Jagaslavlji:
celoletno naprej plačan • K 300 — polletno M  150'—
3 mesečno ......  M   75' —
1 ..........25-
v Mnbl|anl ln pa poitl i V Inozemstvo:
celoletno    ......  K 480*—
polletno...... . „240-—
3 mesečno........120 —
........., 40 —
Pri morebitnem povišanja se Ima daljša n.iro*nluri doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino  ^euno   čtfSBT po nakaznici. Na samo Disniem naročili brez poslatve demna se ne moremo ozirat!.
Uredništvo »Slov. Naroda" Knaflova alloa it. 5, I. nadsiropj;
Telefon 4fev. 3-5.
Dopiso sprejema le  podpisano in xx los ino <?auUovant. Rokopisov ne vrača* Tj&J
PcštoJna plačana v goiovSrti«
ČeškoslĐvaško-iugoslou. liga.
Proglas.
Po srečnem izidu svetovne voj* ne, ki nam je po težkih bojih in žrtvah prinesla končno osvobojen nje, stojita danes dva bratska naro* da, Čehoslovaki in Jugosloveni, na svoji lastni zemlji kot svobodna go* spodarja v svojih lastnih državah. Obe državi, ki ju vežejo veliki spo* mini preteklosti in bratstvo, skle? njeno v najtežjih časih pod geslom »Zvestoba za zvestobo«, utrjujeta sedaj svoje zveze z držaraimi po* godbami.
Naša dolžnost je, da izpolnimo te državne zveze s stalnim delom na polju naše skupne kulture. V Pragi se je ustanovila Češko s ju* goslovenska Liga, ki si je postavila za program obširno delo za najožje zveze na kulturnem polju obeh na* rodov. Ker smo si svesti, da bo de* lo uspelo samo tedaj, ako bo smo-treno razdeljeno na obe stran*!, smo se odločili ustanoviti v Ljubljani društvo istega imena, ki naj bi po? sredovalo v važnih kulturnih zade* vah obeh narodov. Skupno s pra* Škim društvom hočemo posneše* vati pri nas spoznavanje bratskega češkoslovaškega naroda. Pomoči hočemo našemu dijaštvu in širši javnosti, da spozna njegovo narod* no kulturo, kakor to delo vrši Liga v Češkoslovaški republiki o nas. V prvi vrsti hočemo skrbeti za našo mladino, da se vzgaja v tem novem slovanskem duhu, kajti v tem je na* ša bodočnost.
Poživljamo torej vse prijatelje naše skupne srečnejše bodočnosti, da se priglase kot člani k našemu društvu. To je naša dolžnost, ki jo narekujejo resni časi. Prepričani srno, da je le v tem delu spas. Vse
druge točke se natančneje določijo na ustanovnem občnem zboru, ki se vrši čim prej.
Danes praznujemo v svobodi tretji Vidov dan, majnik v naši po* vestnici. Položimo na ta dan temelj novi zgradbi jugoslovensko^češko? slovaške vzajemnosti, ki bodi pred* hodnica združitve vseh slovanskih narodov v eno nerazrušno falango!
Prijave naj se pošiljajo na prof. I. Pavpotiča, Stari trg 30.
V Ljubljani, na Vidov dan leta 1921.
Fr. Govekar, mag. svetnik; dr. Juro Hrašovec, župan v Celju; Matej Hubad, ravnatelj Glasbene Matice: Ivan Jelačin ml., veletrgovec; prof. Frid. Juvančič, intendant kr. Na* rodnih gledališč; dr. Albert Kras mer. minister n. r.; dr. Krivic: dr. V. Kukovec, minister za socialno politiko: dr. I. Lah, profesor; dr. Li* pold, odvetnik v Maribora; dr. Drag. Lončar, profesor: general R. Maister; dr. V. Murnik, starosta Sokola; dr. K. Osvald, vseuč. profe? sor: dr. P. Pestotnik, profesor; dr. L. Pivko, profesor v Mariboru; dr. I. Prijatelj, un. profesor; R. Pusto* slemšek, šef-redaktor >>Slov. Naro* da«; dr. R. Ravnihar, poverjenik za pravosodje; dr. F. Skaberne, vodja poverjeništva za uk in bogočastje; dr. E. Šla j mer, sanitetni svetnik; Franja Tavčarjeva: dr. Ivan Tavs čar; Ivan Vavpotič, profesor; dr. Windischer; dr. Bog. Vošnjak, po* slanec: V. M. Zalar, tajnik fil. fa* kulte te; dr. Gr. Žerjav, poslanec; Oton Župančič, dramaturg; dr. Oto? kar Beneš, gener. konzul ČSR.
sti. Prvi med zasužnjenimi narodi na Balkanu so se dvignili Srbi proti Turkom, in od vstanka Karagjorgja se je bila borba za svobodo in ujedinjenje Srbov brez prestanka. In junačka vztrajnost,   nezaslišana samopožrtvo-
valnost Srbov je končno zmagala. Zopet so imeli svoje kraljestvo, a osvoboditi še pod tujim jarmom ječ^čo brate ie bila vso stoletje edina politika mlade srbske države.
Leta 1912. je Vilo maščevano Kosovo in bila pri dir. ž en.; tudi Stara Srbija. Toda po turškem dušmanu je bilo treba obračunali z germanskim, ki jo bil še opasnejš.'.
Na Vidov dan leta 1014. so počili streli v Sarajevu in začel se je boj za
vse Jugoslo»t me. Borba jo traja1 > oktobra* 1918. Takrat jo vstalo znova DuŠant/vo carstvo, a so mogočnejšo in silneišo. Poražena sta bila Turčija in Gcrmaniia, poražena £ njima zvezana Bolgarija: ujedinjena Jugoslavija pa ]•» pod vodstvom hrabrih Karagjore.:'- ' oklenila narod Srbov, Hrvatov in Povene r v.
Se vedno no vseh! Nas eili bodi združiti vso Slovence v državo, ki so-ga| od grških mej do Gosposvetskega polja! Celovec, Gorica, Tr.->t in Pulj r i nam bodo danes v mislili: tako praznujemo najlepše letošnji Vidov dan!
Pomnimo besed P. P. Njegoš l.: >Vaskresenja no biva bo/ smrti!: — brez žrtev in brez sloiro ni zrn^e.
Fran Tucan:
Vidoo dan.
Največji jugoslovenski narodni praznik je na Vidov dan. Dne 13. junija 13S9 je mogočni turški sultan Murad I. s silno vojsko na Ko so vem polju nar skočil združeno jugoslavensko vojsko Srbov pod poveljstvom carja Lazarja. Dasi je srbski velemož Miloš Obilic žrtvoval samega sebe ter šel lastnoročno zahosfc Murada, sta turška premoč in nesloga med zveznimi srbskimi knezi zakrivila najstrašnejši poraz srbskega naroda. Ob truplu zabodenega sultana ie bil obglavljen car Lazar, v bitki je padlo ogromno število srbskih ju-
nakov in na srbsko zemljo je leglo suženjstvo. Padec s sijajne višine in blagostanja Dušanove dobe v najglobjo temo in najgroznejše robstvo se je vtisnil v dušo Srbom za vse veke. Narod srbski je ohranil spomin na Lazarja, carico. Milico, Obilica, Brankovića- Bog dana Juga in na njegovih devet sinov, na majko Jugo vi ćev in Kosovsko de-vojko v stoterih krasnih narodnih pesmih, ki so vzdrževale vero v bodočnost ter klicale na osveto. Ta spomin je ohranil Srbe v njih pravoslavni veri in v njih neomajno čisti narodni zave-
Eilo ie 10. in 11. oktobra 1912, ko se fo pod komando našega kraljeviča Aleksandra znnočcia najbolj krvava in najvažnejša bitka balkanske vojne, ki je zaključila 5001otno usodo našega naroda. Bila se je bitka kumanovska; tu je zadela turško roparstvo iz našo roke ista usoda, kakoršna ie zadela ras na K oso vem polju iz turške roke. Klimano vo jo maščevalo Kosovo.
Srbi so se nadejali glavne turške vojske na Ovčjem polju in so po tem uredili svoj vojni načrt. Glavna srbska vojska jo pri Pistoveu prekoračila mejo' v moči 75.000 vojakov ter je nameravala nreko kumanovske ravni kreniti proti Skoplju. Dragi del srbske vojske v sili 45.000 mož pod komando generala Stepanovića je marširal preko Bolgarske od Čustendila proti Krivi Palanki in Kratovu, seveda vse v domnevi, da se zedini s prestoloma slednikovo vojsko na Ovčjem polju, kjer se je mislilo, da je turška vojska, ki se zaradi počasne mobilizacije nikakor menda no moro spustiti v borbo kje bližje.
Toda domneva je bila kriva. Zeki-paša, komandant vardarske vojske, dober vojskovodja, je v zavesti, da je naglica važen faktor v boju. znal pri Ve-lesu in Skoplju koncentrirati pet turških divizij z 80.000 vojaki ter je s poveljniki skonskih. bitoljskih in solunskih čet, Feti - pašo, Kara Said - pašo in Džavid - pašo z veliko brzino padel pred Kumanovo, zasedel vse važne strateške položaje ter se utrdil po višinah Rujna in Biljače, severno Kuma-nova.
Prestolonaslednikova vojska je zadela že pri Bujanovcih na sprednjo čete turško vojake; tu jih je potolkla in dospela do Rujna in Biljače. A tu so mnogobrojni turški bataljoni in sila Amavtov navalili z vso besnostjo na našo vojsko. Toda bili so docela poraženi. Po porazu na Rujnu se je turška vojka naglo umaknila pred samo Kumanovo. Vse v mi^li da imavo pred sabo le turško avantgardo, ki ima nalogo
zaustaviti srbsko napredovanje nar.mii Ovčjemu polju, so se Srbi spuščali v bitko z manjšimi oddelki svoje vojsko. No, nale;ili so na silen turški odpor, na jedro turške vojske.
V njej se jo razen 80.000 niz unov in redifov borilo tudi 12 do 15.000 Ar-navtov.
Vnela se je strahovita bitka, v kateri je z ene in druge strani stalo »koli 200.000 borilne v. V silnem topovskem ognju, v krvavih juriših, v borbah na Pesti je bilo težko dobiti pravo sliko razvitka bitke. Turki so 'ili zasedli neugodnejše položa-'e, katere je morala naša vojska zavzemati. Kakor da je v eni fazi bitke sreča pokazivala Turkom svoje na^irejano lice, ker je Zeki - paša ji vil v Carigrad prve zma-gonosne ve-?: i. ki jih i o dunajski tiskovni urad hitro razposlal po naših krajih. Vesti so bile strahovite: srpsli i vojka je po'-iti".. teži v divjem boru proti Srbiji: Zeki - paža javlja, da bo Baj-trkoval v Vranju, a večerjal v Nišu.
Preplašenost je z »vladala vsepovsod. Vest končno ni bila neverjetna: saj se je zgrabila majhna, majceni Srbija z ogromnim turškim cesarstvom, katero je s topovi, mitraljezami in z drugim vojnim materijalom preskrbovala Nemčija. Nemčija je bila vzela v roke tudi reorganizacijo turške vojske, pa evo posledic za nas in naš narod smrtonosnih!
No. to so bile vesti dunajskega tiskovnega urada, a bitka pri Ki m tnovu se je razvijala še vedno z nezmanjšano bestnosrjo.
Še desetega oktobra, ko se je biti i započela, so naše čete iuim.ski odi i- ile silne turške naskoke, ker so imeli Turki v rokah vse važne strateške točke, ki jib jo bilo treba za vsako ceno osvojiti. Ko se je naM artiljeriji posrečilo zavzeti povoljne položaje, ie začela ona strašni ogenj proti turškem četam ki s > naskakovale z azijatskim divjaštvom in preziranjem smrti. Artiljeriji je uspelo, da je dopoldne 11. oktobra zlomila od-
por turških napadov in takoj na to so štiri srlvski polki začeli ofenzivo.
Borba, jo bila grozna: srbski in turški vojaki so se borili s baj meti« noži, kopiti i a : in - i grizli Z »obmi. Toda polet srbske vojske ;> ' il t'k. da ga Turl:i n!-- i r\ • • ' v. >\\ i, in proti poldnevu 11. oktobra so zapustili Kumanovo ter bo spustili v divji beg« Turški vojaki so metali proč » uške, tor-liistre, sekali vprego na lopovih ior bežali v največjem neredu, prevzeti po paničn< 11 strahu. Srl m |o n melo i eno divizijo razbiti gotovo celo raruarsko armado ter s tem prekrižali načrt Ze* km - pašin, ki je bil Izvrsten, Od turško vojsko, ki jo m Komanou Štela preko i M \ ni ostalo nit] L5,000 mož. Na nasi strani ie padlo mrtvih in ranjenih okoli SOOO, a na turški okoli 8000. Ostala tuj kt voj tka ^ ^ :,y deloma udala, del ma a j fe ro sbe'. tla.
Tn s to bitko 'y bila odločena w samo usoda balkanske vojne, 00490 turi5 uso-< • evr.'ip ke i' k, • lahko bi rekli tudi w» 1 nai 1 • Ine. Bitka na Kosovom polja let L3S9., ko i6 je car Lajsar odločil z- neb< Iko carstvo, je fc i? a m a S č 1 '•' ana leta L912.
Sveto polje kumanovsko', napojeno ^ krvjo naših herojev, da i nam zdravo! P ► t> i i smo v--<\ k 1. • 1 » donesi*)
•1 Tz knjige iVo Makedbniji<« Zagreb. v-:.l
Pr aga, 22, jun.
1921
Pri pogajanjih med češkim! pr>^ lidčnimi strankami zm&gujo počasi sicer nli vendar le spoznanje, da |e mogoče r»riti do kompromisa samo z medsebojno popustljivostjo in usircžljivostjo. Ta se končno Že pri čenjj. javljati Ra ■ ravlja se* seda! stopoma delovni pro$(ram!. ČeSl • stranke sc zavedajo svoje odviovors nosti, upoštevajoč« da ne smejo Nemcem dati prilike za rriumf, da bi jim Nemci podtikali in očitali, da ne ume jo vi   '. ;. ; se ho
razpravljalo o tem, ali jo mogoče nadomestiti sedanjo vlado s parta« mentarno, kajti uradniška vlada deluje reda i že tri četrr leta, čepnav je bila pri svojem nas!onu proc:lai!c:i-a ;.a r**'o\ l . •.::'•. '• • i\- = nja o tej stvari so različna« Zzhtc* vo. se z ene strani, da bi s s rado* mestitev izvršila takoj, socialni de* mokrati pa bi radi videli, da :,i se s zameno počakalo do jeseni, ker si hočejo med tem izgraditi svojo notranjo organizacijo. S tet1 fe v zvezi tudi Habermaz • pot k prezidentu republiko na C riju, :n to je očitno njena edina svrha. Pri
mm
10
na
Srbski sanitetni major dr. Vlad. S. Stanojević je objavil odlomek iz dnevnika Moravske stalne vojne bolnice. Svojo brošuro, namenoma tiskano v lar tinici, je posvetil >Duhu herojskemu, najvišjemu izrazu človeške energije in človeškega samopožrtvovanja za idejo svobode«. V njej popisuje, kako so trpeli Srbi za svobodo, kako junaško so umirali, da živimo — mi.
Zjutraj ob 5. dne 1. oktobra 1915 so po vsem Nišu naenkrat ugasnile električne svetiljke: Srbi so bili pognali elektrarno na Sv. Petci v zrak. Začel se je splošen beg. Evakuacija srbskega prebivalstva se je izvajala v smeri dolino ob reki Toplici preko Prokuplja in Kuršumiije na Kosovo, v Prištino.
Moravska vojna bolnica jo ostavila v Nišu okoli 1300 težkih bolnikov sanitarni ameriški misiji s polnimi skladišči in prebogato bolniško opremo. Odpravila se je na pot le s personalom, ljudstvom in z vozovi s hrano in pičo za ljudi in živali. Spremljalo jo je 500 r okru tov.
Beži. beži noč in dan. Grom topov se čuje bliže in bliže; 1. novembra do-spe v Prištino, 3. novembra do Kacani-ka, kjer švigajo lo streljaj daleč bul-garski šrapneli, in 5. novembra, v Pri-
zren.
Tu ie vsa pobegla Srbija. Po\ ulicah kakor v razdraženem roju. Ni hra-
ne, ne prebivališč. Vse zbegano, obupano, ogorčeno. Cele karavane beže dalje preko vratolomne poti skozi Ljumo in Debar pa v Bitolj. A kmalu se pojavijo pred Debrom Bulgari, in zaprta je tudi ta pot. Liudie beže tja in sem; zmeda, groza, lakota vedno večja.
Iz prizrenske pasti sta vodili le še dve cesti: ena preko Albanije, druga preko Črne gore. Obe strašni, polni opasnosti, obe v smeri Skadra in Jadranskega morja.
Bolnica je dobila povelje odriniti v Djakovico in ondi s črnogorskimi oblastmi organizirati bolnico za prejem ranjenih in bolnih častnikov ter za njih odpravo dalje do morja. Hkritu je prejela materijal razpuščenih bolnic in v prizrenskem skladišču 3000 kg moke. Tn rekruti so morali po drugi poti dalje. Dne 10. novembra ie bila bolnica že v Djakovici. kjer je pripravila 150 ležišč in napekla kruha ter odprla vojaško kuhinjo.
Begunci brez vodnikov ln vojaštvo, bežeče brez komande, ti so trpeli največ, Cesta od Pri zre na do Skadra Je bila posuta z mrtveci in omaganci. Od gladu, mraza, izkrvavelosti, popolne izčrpanosti, so ljudje cepali kakor muhe. Bolnica v Djakovici je bila edina rešilna postaja, kjer so begunce nasitili, obvezali, jim dali prenočišča za odpočitek ter jih nato pošiljali zopet dalje. Dne 16. novembra pa je bila bolnica že zopet na poti v mana-stir Deča-ne. Tam je priredila prenočišče in večerjo še zadnji partiji ranjenih častnikov ter jih je naslednjega dne odpravi-
la na vozeh po največii nolediei in mrazu v Peč.
V Peči je bila še strašneiša zmeda kot v Prizrenu. Narod je priha'nl s Kosova preko Mitrovico ter iz Prizrena preko Djakovice. Nervoznost, obup in beda so se bližali višku. Tu se je pred očmi vseh lomila, palila in pretvarjala v pepel vsa srbska moč: vojaška, državna in narodna. Tu je bil drugi kosovski polom...
Sneg. mraz. Vsaka kaplja se ie takoj 6trdila v led. Po ulicah je ležalo neštevilo konj i. dr. zmrzlih v najrazličnejših pozah. Povsod so lomili, uničevali in metali na ogenj trenske vozove, lafete, kolesa, žgali so municijo, uničevali cevi. Demon rušenja in ugonabljanja je vlađal povsod l^rez prestanka noč in dan.
Takoj za Pečio so se dvigale visoko k nebu ogromne erore, pokrite s snegom in ledom, za njimi v megli vrhovi snežnikov tja v smeri Skadra. Dve poti sta bili v Črno goro: preko Rugova krajša, a nevarnejša, hodna le za pešce in za dobro zimski podkovane konje, — druga preko^ planine Zljeba, širša, a daljša. Bolnica se je razdelila in dospela 2S. novembra z obeh strani do Podsrorice. Druga partiia. ki je prodirala preko Zijeva, je rešila le ljudstvo; konje, živino in vozove je izgubila vse! Na planini se je nagomilio vozov vo brezdnih. Vrhu vsega pa so bp!niPC»e n&padli iS Amnvti. V ostali paniki se je izrabilo več tisoč volov...
Iz FodgOrice preko Tuzih in Dočita — severno skadarskomu jezeru —
vodi pot čez strmine, brezdna in meli-ne. In snes. led, skale vsenaoknig. Treba je bilo vedno plezati, skakati, hoditi po ovinkih. Povsod so ležala trupla do pogina izmučenih in izstradanih konj.
3. decembra je dospela bolnica končno v Skcdar. Že pred mestom so taborile razne čete; ob potu so stale trope propalih konj z velikimi komati, a brez vezo v. brez topov. Tn in tam =o je dvigal tanek, jedva vidljiv dim: kurili so, da bi se crrreli. A vlažne korenine in skorje so le dimi jo. smrde, toda goreti noče'o. In čim bližje mesta, tem več šotorov in tem več vojaštva in koni.
Toda nikjer ne človeškega irl^ p. ne govora, ne smeha, kaj še petja. In niti konji ne rezgeče^o. Vse živo molči kakor izumrlo. Neprivezani konji stoje kakor okamenili s povešanimi glavami, drhte, dremajo, se bore s smrtjo. Ljudje so onemeli kakor po-grebci ob spuščanju mrtveca v grob.
V mestu Seganje vojakvo, ki si išč^-|o hrane. Nekateri sede ali stoje ob hišah, molčo, strme predse. Sredi ceste se premetava konj v strašnih krčih; liro-pe, obrača glavo, skuša, dvigniti noge, a glava mu kakor svinČenka bije jjo tleh. Malo dalje ob ulici v jarku leži konj z odprtim trebuhom Čreva silijo lz njega, in čim bližio središču mesta, tem vcč;e gomile mrtvih konj. ..
V glavni ctlici jsjneČa. Civili? vojaki, častniki, Amavti, kakor na sejmo. nihče ne govori vej k°kor iz groba vstali strahovi, blodi, izstradani do 7; >-sti, v obrazih zarasli, razcapani, v raz-
trgani obutvi. Ves dan se gnetejo tiho po mestu in iščejo hrane. Čajo .^o lo ena
1 lo
1 □
11 3 L
beseda, prod oči ii in ena misel: kruh!
In stradalo je vse: častniki, povelja niki, bolniki Od gladu so z U pad dl iii umirati vojaki i - civi I kar po ulicah. Obenem pa dežuje, lijo kakor iz kabla, iu»č in dan . ..
In nastopa reakcija preizattieentga srca, prerazdraženih žive v, onemoglega želodca. Tudi' jeklo ima mejo izdržljivosti. Fo prestanem trpljenju, strahu, gladu preko albanskega gorovja so jo odprl v Ska< •• >ekel — to z.i-šli begunci v človeško klavnico. Začelo se je omiranje po I itbrih« na maršu in na ulici. Puv.-od. V ':v: v-ik » bo-lesti, naravnost od glada, izon aogkh sti, oslabljenja sr z, iiveev, želodca.
V SJfadru; ie bila eni sama črnogorska bolnica. Nabili, nail-,- » tudi po hodnikih. A Šolniki so dohajali v tolpah. Nekatere so prinašali na konjih, druge so Tlačili na Morskih krilih, na rokih, hrblin. Knt do-»-o |e mrtvi, ihn-go spuščajo žive na tla, kjer izdaknejo, tretji S9 spreime v bolnico.
G. decembra 30 dobila Moravsko.' bolnica ukaz, naj ne nd mM orgaiiiaira bolnico v dveh enonedstropnih zgradbah, bivših talijanskih marinekfii kasarnah in konjci-it, ].!• v'i'. Sr-^rad, blato, gnus po tleh in »idoVinj rkna. jvoli-tr\ mita polomlferta, b1 ~ " ■ |Odva zi silo. Okoli zgradb mrhoviha, gomilo ži-vinskega in človeškega blata, celo Jezero kalne blatno vode, prek, katero
jBSlavBBl^alaaa^Nl
2 stran
»SLOVENSKI NAROD', dne 28. junija 192i.
143 Štev.
parlamentarizaciji vlade pride v poštev tudi stališče prezidenta ^lasarvka, kateri se vrne koncem julija s Caprija, odkoder prihajajo prav zadovoljive vesti o zboljšanju njegovega zdravja.
Situacija v socialni demokraciji ni najugodnejša. To dokazuje rudi izid volitev v Slanem, katero je si* cer silno komunistično*boIj ševi ško. To slabo svojo situacijo zakrivljajo socialni demokrat je sami s svojo nerazsodnostjo. Te občinske volit* ve, četudi so v prvi vrsti samo lo* kalnega pomena, vendar dobro označajo perspektivo, kako bi se izvršile volitve v celoti, ako bi pri? šlo danes do njih. Zmagali bi ko* munisti in klerikalci, pa tudi ob* čanski blok, ki ga tvorijo narodni demokratje, obrtniki in agrarci. Leta 1919 so dobili socijalni demo* kratje od 13 mandatov, danes samo enega. Zato pa so komunisti do se? daj dosegli 13 mandatov, tako da znaša celotna izguba prejšnje jed* note socialno demokratične stran* ke 4 mandate. Občanske stranke so imele 9 mandatov, sedaj jih ima* jo 13. Klerikalci, ki so sedaj kandi* dirali, so dobili 2 mandata. Raz* pravljanje v »petki« in njenih odse* kih gre sedaj gladke j še izpod rok, posebno ugodna postaja situacija v prehranjevalnem odseku, prihaja pa do spora z ministrom zemljedel* stva dr. Brdlikom. »Petka« vstraja pri višjem kontigentu 40.000 vago* nov žita, kar je 43 odstotkov do* sedanjega kontingenta, minister dr. Brdlik pa hoče dovoliti samo 33 odstotkov. Čujejo se že vesti, da namerava minister dr. Brdlik žara« di tega odstopiti.
Zasedanje poslanske zbornice prične zopet dne 24. t. m. ob precej jasni situaciji, in ker bodo najbrže spori glede prehranjevalnega na* črta in glede finančnih predlog do* volj uglajeni potom odsekov, se da pričakovati, da se bo plenarna seja mogla uspešno posvetiti svojemu delu, kar bo toliko bolj potrebno, ker poslanci, zlasti zemljedelci za* htevajo, da bi zasedanje končalo najdalje v polovici julija. V prvi seji položijo prisego štirje novi po? slanci « legionarji, ki so jih predla* gale legionarske organizacije in ker ni bilo protikandidatov, ni prišlo niti do prave volitve. Vsi so zastop* niki socialističnih strank.
Nepovoljne izkušnje s sedaj ve* ljavnim občinskim volilnim redom so pripravile vlado do predloga za nekatere izpremembe. Predlog je bil že predložen v senatu, ali do razpravljanja o njem v odseku pri* de najbrže šele jeseni. Naj važne j* Ša je izprememba, da se vojakom, ki vrše prezenčno službo, volilna pravica ustavi, ali že v načrtu se kaže prva vrzel v vezanih kandi* datskih listinah s tem, da se dovo* ljuje črtanje kandidatov. Kdor iz* Stopi iz stranke, ki ga je kandidi* rala, izgubi mandat.
Iz zunanje politike je vzbujala pozornost pot dr. Beneša v Lon* don in v Pariz, o kateri bo prihod* nje dni poročal v odseku za zuna* nje zadeve. Govoril je tam z Llovd Georgem, kateremu je naznačil na* še stališče v vprašanju Gorenje Šlezke in našega razmerja do Nem* Čije ter svoje nazore o potrebi so* delovanja Anglije in Francije v in* teresu stabilitete mirovnih pogodb, i V Parizu se je pogajal z Briandom in Millerandom. V Mar. Lažnih bo 23. in 24. t. m. dr. Beneš nadaljeval pogajanja z Madžarsko, h katerim prideta tudi madžarski zunanji mi*
nister Banfy in bivši ministrski predsednik Teleki. Gre v glavnem za gospodarske stvari.
Baš minuli dnevi so bili po* svečeni proslavi turobne tristolet* niče usmrčenja Čehov na Staro* mestnem namestju. Poleg slavnosti v Pragi so se vršile proslave tudi po deželi, izmed katerih je bila najpomembnejša na Ružovem trav* niku v Litomvšlu, kjer so se češki bratje, odhajajoč v pobelogorski dobi v pregnanstvo, poslavljali od drage domovine in so iz njihovih solz po ljudskem sporočilu tam vzrasle rože. Tam jim je sedaj po* stavljen spomenik, ki je bil odkrit 19. t. m. ob udeležbi nad 3000 ljudi. Slavnost je bila manifestacija vse* ga naroda ter je imela tudi politični nadih, kajti govorniki so poudar* j ali tu potrebo edinosti in dela, da se zasigura naša država, ob navdu* šenem soglasju tisočglavih zasto* pov. Z ginljivimi besedami je go* voril pri spomeniku slavnostni go* vornik Al. Jirasek, kateremu je če* ško ljudstvo s spontanimi ovacija* mi izkazovalo svojo ljubezen in spoštovanje in se mu je 16. t. m. zvečer poklonilo tudi Sokoistvo. Z Ružovega travnika so odšli udelež* niki slavnosti v Litomvšl, kjer je bil opoldan odkrit spomenik po* slednjemu biskupu češkobratske jednote in velikemu učitelju ljud* stva J. A. Komenskemu. V Pragi je bila proslavljena obletnica usmrčenja na predvečer z mrtva* ško slavnost j o na Staromestnem namestju, kjer je govoril množici predsednik poslanske zbornice To= mašek. Na dan obletnice 21. juni* ja se je vršila dopoldne v staro* mestni posvetovalnici slavnostna skupščina, v kateri je govoril župan dr. Baxa in univerzitetni profesor dr. Urbanek, na kar je položil ob zvonenju mestnih zvonov župan dr. Baxa na spominsko ploščo usmr* čencev venec z besed.ani: »Pred tristo leti vam je pel na poti mrtva* ški zvon, danes po 300 letih pojejo vsi praški zvonovi v vašo slavo. Vaš spomin ostane drag vsem Če* hom za vekomaj.« Na razstavišču, kjer je baš razstava društvenega dela, ki so jo priredila socijalno demokratična konsumna in pro* duktivna društva, je bila v poseb* nem navil j onu aranžirana razstava spominskih stvari na usmrčenje dne 21. julija 1621. Slavnosti se je udeležil tudi potomec Komenskega ing. G. V. Figulus, ki je prispel v Prago iz Johanisburga v Afriki, in pa ameriški Čehi, ki jih je prišlo 17. t. m. nad 360 oseb. Praga je pogostila 19. in 20. t. m. tudi odlič* nega gosta indijskega pesnika in filozofa Rabindranata Tagore.
Politični razkol socialno demo* kratične stranke je povzročil ra?:* kol tudi v delavskih telovadnih jednotah. Tako se vršita sedaj v Pragi namesto ene olimpijade dve: socijalno demokratična Zveza de* lavskih telovadnih jednot na Letni, na zletišču, prevzetem od SokoU stva, in komunistična Federacija delavskih telovadnih jednost na te* lovadišču, ki je bilo v naglici zgra* j eno v Holešovicih na Maninah pri Vltavi. Olimpijada in »Klubo= valna olimpijada« sta se že pričeli, toda kar se tiče telovadnega' pro* izvajanja, se ne moreta meriti s Sokolstvom. Komunistična imi ta* ko udeležbo (okoli 40.000) kakoT socialno demokratična. Glavni dan je nedelja. Gostov iz inozemstva tudi ni došlo toliko, kolikor lani na sokolski zlet. J. K. S.
Politične uesti.
80 je moglo v hiši le po kamenih in opekah.
A Srbi so zavihali rokave, snažili
noč in dan, tesali, kovali___vse med
brezkončnim deževjem... in v par dneh jo bila zasilna bolnica prirejena. A že mod delom so prinašali bolnike, stokajoče, umirajoče, in zvečer prvega dne je bila bolnica že polna. Toda ni imela ne kruha, ne kuhinjske posode, ne drv, no denarja, ne dovolj posteljnine in perila.
Kdo naj pomaga? Srbski Rdeči križ V San Djovani! In naslednjega večera jo že odhajalo 28 z moko in perilom na-tovorjenih konj iz Medne v Skadar. »Srpski narod nikad nije imao, a teško i da će imati težu situaciju, nego Što je bil pomor od gladi u Skadru 1915—1916 godine«, piše dr. Stanoje-vič. Srpski > Crveni Krst« nikad nije hratskije i humanije pritrčao u pomoć svome narodu — nego tada, tih strašnih dana«.
Nasledenjega dne Je bilo v bolnici 2e 150 novih in čistih bolniških postelj, v kuhinji se je kuhalo, bolniki so oo kopali in preoblačili v novo perilo. Imeli so kruha, drv in vsega.
Po mestu pa je kosila amrt dalje. Po ulicah so ležali umrli vojaki v tolpah in trupel konjskih je bilo nešte-vilo.
Največja umrljivost je vladala med vojaštvom brez komande. In mrtveci so ležali po ulicah po več dni, ker ni bilo mogoče dovolj hitro pokopavati, JBolničarske patrulje so trupla po dnevi znašale vso noč na pokopališče. Grobe jo kopal poeben delavski oddelek
brez prenehanja dan in noč. Skoraj do stropa je bila kapela polna mrtvecev do večera, ponoči pa se je izpraznje-vala . . .
Tako je odprla bolnica kuhinjo za vojaštvo v mestu in tako se je kuhalo za 4000 oseb. In začelo se je vseobče desinfekciranje, brijanje, striženje in preoblačenje. Ob 6. decembra 1915 do 7. jan. 1916 je šlo skozi to bolnico preko 5000 bolnikov; poprečno jih je umiralo 30—35% na dan. Po umiku je ustalo še okoli 500 težkih bolnikov — sovražniku.
Pot od Skadra do Leša ni bil težak. Od Leša do Drača pa je bil znova posut z neštevilom trupel, človeških in konjskih. Tam je namreč po nekaterih mestih tako barje, da so se iz njega stežka reševali nenatvorjeni konji. Za izmučene in natovorjene konje pa je bil napor nepremagljiv. Zato so se konji v masah pogrezali v močvirje in pogi-njali. A pogrezali so se tudi ljudje in umirali v barju!
>Naš narod je upropaščen ne toliko v krvavih borbah, nego po Albaniji, zlasti s preganjanjem skozi močvirje albanskega divjega primorja, od Skadra do Valone, piše dr. Stanojević »Katerim sovražniškim demonom pada na dušo ta greh, Še ni povsem jasno. Ali ta greh je neodpustljiv!«
Moravska bolnica se je v Draču vkrcala na Krf, kjer je ostala od 18. do 21. januarja a 21. januarja so jo odposlali na otok Vido, kjer so umirali vojaki trumoma. A o tem strašnem poglavju prihodnjič! M. M.
ss Musliman! bodo glasovali za ostavo. Beograd, 26. junija. Muslimanski klub je na današnji seji sklepal o stališču glede glasovanja za ustavo. Vladin ultimat je vplival tako močno na muslimanski klub, da je obvladal vse teikoče Internega značaja. Klubu je bilo tudi znano, da bi eventualna vladna kriza trajala le malo časa, mogoče samo eno uro ln da bi v slučaju izstopa muslimanov stopili na njihovo mesto zemljoradnik!. Po dolgotrajni debati so sklenili Člani kluba, da se bodo pokorili večini Pri glasovanju je bilo oddanih 13 glasov za vlado ln 11 proti. Vsled tega rezultata je sklenila opozicionalna manjšina pod vodstvom dr. Spahe, da bo tudi ona glasovala za ustavo. V izraz nezadovoljnosti pa Je podal dr. Spaho svojo demisijo. V dobro informiranih političnih krogih so mnenja, da se bo po glasovanju za ustavo nadaljevala v muslimanskem klubu ostra borba med večino in opozicijo.
= Ministrski svet. Beograd, 26. junija. Danes ob 16. je imel ministrski svet sejo, na kateri se ie razpravljalo o sklepu muslimanskega kluba in o demisiji dr. Spahe, ki se ni udeležil seje. Demisija dr. Spahe se nI sprejela, pač pa se je imenoval njegov namestnik v osebi dr Karamehme doviča. Vlada je sklenila, da se v ponedeljek, 27. t m. zaključi debata o ustavi in da se vrši glasovanje nepreklicno na Vidov dan. Nadalje se Je nanovo stiliziral čl. 133 o naredbah. Končno je poročal finančni minister o naredbah o trošarini in taksah ra poslovno obrt
= Kdo bo glasoval za ustavo? Beograd, 26. junija. Na podlagi sedanjega položaja bo glasovalo za ustavo S8 demokratov (brez dr. Ribara), 88 radikalcev, !0 članov Pucljeve skupine, 23 muslimanov, 10 muslimanov iz južne Srbije ter poslanca Piletić in Gakovic. Vlada ima torej sigurnih 220 glasov. Stališče zemljoradnBkcga kluba še ni znano, ker vlada ni mogla pristati na njegove zahteve
= Regentova prisega na ustavo. Beograd, 26 .junija. Vsled težkoč, ki so nastale radi muslimanskih zahtev, je preložena regentova prisega na ustavo na prihodnjo uedeljo, dne 3 julija.
= Rekonstrukcija kabineta. Beograd, 26. junija. Po informacijah s strani nekega vodilnega državnika ne namerava vlada na dan proglasitve ustave deonisijonirati. ampak 8e bo izvršila samo rekonstrukcija kabineta.
= Tekst člena o naredbah. Beograd, 26. junija. Vladni tekst člena o naredbah se glasi: Privremeni zakoni, uredbe i re-šenja min* savjeta i druga akta, kao i odluke sa odredjenim rokom trajanja zakonskog značenja, izdanih u vreme od 1. dec. 1908 do proglašenja ovog ustava vrede I dalje kao zakon, dok se ne izmjene ili ukinu U roku od mjesec dana od proglašenja ustava vlada je dužna provesti sve privremene zakone, uredbe, pravilnike i re-šenja min. savjeta i druga akta pa i odluke sa odredjenim rokom trajanja zakonskog značenja zakonodavnom odboru na pregled. Ovaj odbor, podeljen na sekciji prama granicama državne uprave pregledati će najdalje v 6 meseci i odlučiti, koje naredbe ostaju bez izmjene, koje se izmjene, koje se ukinu. Nedošeni privremeni zakoni prestaju važiti. Odluke ovoga odbora proglase se kao zakon. Vsi privremeni zakoni, uredbe i rešenja min. savjeta sa odredjenim rokom trajanja zakonskog značenja, koji se tiću agrarnih odnosa u zemlji, Narodne banke SHS, likvidacije mora-tornog stanja i naknadi Štete povzročene po vojni i uredbe o zajmu i požureniu rada kot sodišta mogu se izmjeniti samo zakonskim putem.
= Naredbe o redu in r2du ne bo. Beograd, 26. junija. Danes popoldne se je vršila konferenca Članov vlade in predstavnikov skupin vladne večine. Na konferenci se je razpravljalo c nameravani naredbi o redu in radu.
= Protest proti kondominiju baroške luke. V znak protesta proti eventualnemu popuščanju v vprašanju baroške luke je nad 40 krajevnih primorskih udruženi poslalo ministrskemu predsedniku v Beograd protestno brzojavko, v kateri zahtevaju, da naj se kondominij baroške luke ne pripusti.
= Razmere na Hrvatskem v nemški luči. »Berliner Tageblattc od 23. t m. prinaša pod naslovom »Kroatien« od svojega, na Hrvatsko odposlanega posebnega poročevalca Teodorja Berkesa daljši članek, v katerem slika razmere na Hrvatskem in v naši državi sploh. Zanimivo je, da se njegova poročila naslanjajo na informacije s strani Narodnega kluba in Radića samega. V članku slika Berkes tudi težkoče pri sprejetju ustave in prikaziva naše razmere v onem tonu, kakor smo ga vajeni čitati v naših opozicionalnih Ustih. — Dobro bi bilo, če bi »Berliner Tageblatt« poslal svojega poročevalca v našo državo z nalogo, da čuje tudi drugo plat zvona in da poroča tudi stvari, ki so za nas ugodne.
as Izstop dr Sallhaglća iz radikalnega kluba. »Hrvate poroča iz Beograda: Ra-dikalcl so izgubili zopet enega muslimana, kf Je bil* doslej ostal v njihovem klubu Dr. Salihagić je poslal ministrskemu predsedniku pismo, v katerem utemeljuje svoj izstop in navaja kot glavni vzrok agrarno vprašanje In ustavo. Dr. Salihagić je odložil tudi svoj poslanski mandat Na njegovo mesto pride Stjepo Kobasica, glavni urednik »Srpske Rijeci« v Sarajevu.
= Odhod avstrijskih delegatov v Portorose. Kakor doznava »Politlsche Kor-respondenz« odpotujejo avstrijski delegati 1. Ju'ila h konferenci v Portorose.
= Sedež donavske komisije ▼ Bratislavi. Iz Prage poročajo: Kot sedež mednarodne donavske komisije ie bih določena Bratislava, čeprav so se Jugosloveni zavzemali za to, da postane Beograd sedež te komisije.
= Program novega poljskega zunanjega ministra. Minister zunanjih poslov Skirmut je naznanil zastopnikom časopisja svoj program in pri tem izvajal: Svet mora
izprevideti, da je Poljska elemenl udru. Glede gornješleskega vprašanja želi Poljska odločitve, ki temelji popolnoma na versaillski mirovni pogodbi v skladu z Izidi plebiscita in se hoče priključiti francoskemu in angleškemu stališču. Minister se Je zavzel za sporazum med češkoslovaško in Poljsko. Poljsko,francoska alianca, ki nima agresivnega značaja, temveč je miroljubna, se mora ohraniti. Minister je opozarjal na simpatije, ki jih goji Italija do Poljske in omenil, da Je razmerje med Poljsko hi Anglijo kočljiveje, ker ima Poljska tamkaj mnogo sovražnikov, vendar mora Poljska delati v duhu medsebojnega sporazuma.
=s Madžarski zunanji minister o pogajanjih z dr. Bcnešem. Minister za zunanje posle grof Banfiy se je napram prro-čevalcu madžarskega dopisnega urada izrazil o sestanku v* Marjanskih Lažnih: Povodom konference v Brucku sprožena vprašanja, katera se sedaj podrobno razpravljalo v Budimpešti In Pragi, so se dopolnila s pravkar izvršeno izmenjavo misli. Sestanek v Marjanskih Lažnih zatorej ni konec izmenjave teh Idej. temveč je nadaljna postaja konstruktivnega dekva-nja, katerega smoter je zavarovanje sre-dnje-evropskega miru z vpoštevanjem upravičenih interesov vseh držav.
=r Sforza hoče biti poslanik v Parizu. Dopisnik »Matina^ v Rimu brzojavlja, da le grof Sforza ponudil Giolittiju svoio ostavko, da ga je pa (iiolitt! zaprosil, da naj svoje mesto obdrži Italijanski listi javljajo, da Sforza želi. da bi bil imenovan za poslanika v Parizu.
= Politična prip:idrK>st poslancev v laškem parlamentu. V laškem parlamentu štejejo posamezne skupine naslednje število članov: agrarci 26, komunisti 11, demokrati (liberalne smeri) 70, demokrati (socialne smeri) 63, nacicnalci 10, skupina liberalcev desnice 17, popolan 'katoliška stranka) 105, reformisti 35, republikanci 7, Jugosloveni 5, Nemci 4, socialisti 121, fašisti 35 in divjaki 9 Ker ne dosežejo republikanci, Jugoslove.il in Nemci števila 10, kakor to zahteva poslovnik, so vpisani med mešane.
= Italija se Je usmilila Zadra. Kakor znano, so proglasili Zadrčani vsled neugodne izmenjave kron za Ure generalno stavko, Ker pa je laška vlada sedaj popustila in določila za izmenjavo avstrijskih bankovcev 60 miiijonov lir, so se ZaJrča- i pomislili in sedaj so zopet rodoljubi. O cara Ita'ia!
= Briand o zunanji politiki. Pred odsekom za zunanje posle je razpravljal mi-nisterski predsednik Briand o problemih zunanje politike. Ministrski predsednik je opozarjal na potrebnost, da se sankcije no ukinejo Loucheur ie pri svojih razgovorih z Rathenauom odbil vtis, da išče nemška država iskrenega uspešnega in praktičnega sodelovanja pri vzpostavitvi opustošenih krajev. Glede Gornje Šlezije je opozarjal ministrski predsednik na to, da se bližamo pravični, nazorom Francije odgovarjajoči rešitvi. Posredovalna akcija v Orijentu se mora gibati v okvirju sklepov od 19. iunija.
= Nemčija in versail:ska mirovna pogodba. Beogradski presbiro poroča iz Pariza: Z nekim diplomatskim aktom je Nemčija naznanila, da smatra versaillsko mirovno gopodbo za začasno. Kitajska vlada je namreč zahtevala od Nemčije, da prizna versaillsko mirovno pogodbo v celoti, nemški poslanik v Pekingu pa je kitajski vladi izročil noto nastopne vsebine: Soglasno z instrukcijami moje vlade mi je Čast ponoviti vam, da nemška vlada sedaj ne more ponoviti priznanja versaillske mirovne pogodbe, ker bi tak korak pomenil svoboden in svojevoljen sprejem te pogodbe s strani nemške vlade, kar bi škodovalo kesnejši reviziji te pogodbe. Vsekakor pa se nemška vlada ne bo protivila, ako bi se Kitajska poslužila členov 128. in 134. te pogodbe.« Razpravljajoč o tem nemškem odgovoru poudarja »Temps«, da Nemčija uradno z diplomatskim aktom izjavlja, da se ne smatra obvezane z versaillsko pogodbo, temveč da je bila v to samo prisiljena po pritisku, kateremu se ie uklonila, vendar pa se nadeja, da se ji bo posrečilo, da bo vcrsaillska mirovna pogodba revidirana.
=Vprašanjo alandsklh otokov. Svet Zveze narodov je naznanil svoje sklepe v vprašanju Alandskega otočja. Svet Zveze narodov meni, naj se suvereniteta nad otoki prizna Finski, naj se otoki vojaško nevtralizirajo in se dajo prebivalstvu garancije v zmislu govora poročevalca. V imenu švedske vlade Je vložil Branting proti odločbi sveta Zveze narodov formalen protest in izjavil, da ta odločitev baltiškim ozemljem ne prinaša zaželjenega pomirjenja. Švedska je pripravljena sklep sveta Zveze narodov lojalno priznati in se bo udeleževala pogajanj, ki se bodo vršila pod avspicijami Zveze narodov med obema strankama v svrbo ugotovitve jamstev, vendar se ne odreka upanju, da pride dan, ko bo zadoščeno tudi prebivalstvu alandsklh otokov.
= Grška in antanta. »Dally Express« Javlja ln Aten: Ministrski svet Je odobril odgovor, ki ga je dal kralj Konstantin zaveznikom. Odgovor odklanja zahteve, da bi se grška akcija proti kemalistom ustavila ali odgodila.
— Vojno stanje med Rusko In 'Japonsko. »Dally Telegraph« javlja, da je Člče-rin uradno naznanil velesilam, da obstoji med Rusijo ln Japonsko vojno stanje .
— Mladoturkl proti Angležem ▼ Egiptu. Voditelji mladoturškega gibanja so se obrnili na Zvezo narodov s pritožbo proti angleškemu protektoratu nad Egiptom.
= Za okrepitev Zveze narodov.* Iz Londona poročajo: V Hyde parku po zvezi narodov sklicana skupščina v prid okrepitve misli Zveze narodov. Predsednik zveze Je priobčil Izjavo, v kateri se poudarja potreba, da se ohrani zveza narodov kot ena najvažnejših jamstev za ohranitev svetovnega miru.
Riko Tavčar,
Opazke h volitvam u obrtno sodišče«
n.
V ta zakon pa so bili poleg m govskih nastavi j encev in pa nas t a v« jencev za višja trgovska opravila uslužbenih pri obratih, spadajočih pod obrtni red, sprejeti tudi drukii duševni delavci, ki so zaposleni v obratih ki pa ne spadajo v smislu zak. z dne 20. dec. 1859, štev. 227. pod obrtni red kakor v kred. zavo* dih, hranilnicah, posojilnicah, pri=» dobitnih in gospodarskih zadrug a h vsake vrste v uredništvu, upravi ali v prodaji kakega perijodičnega li* sta, odvetniških in notarskih pisan nah itd.
Človek bi mislil, da ho sedaj konec tistih sporov, pod katero sodišče spadajo vsi ti duševni d * lavci, ki so zaposleni v obratih, ki spadajo po J obrtni red, in pa v obratih ki ne spadajo pod obrtni red. Pa ne in ne.
§ 41. cit. zak. o trgovskih mu stavljencih namreč določa sledeče:
Za spore iz službenih razmerij, pravomoćnih s tem zakonom (rr* govskih nastavljen c c") so pristojna obrtna sociišća, ako se /j. službo« dajalčevo podjetje uporablja oon* ni red.
Kako se uveljavlja ta zs'l'.n v praksi, o katerem pravi dr. Kar« da, da njega logična odredba ni naji boljša stran tega zakoni, naj doka« žem s par slučaji:
1. Trgovski poslovodja, ki se je spri s svojim delodajalcem trgov« eem, mora! je po zakona z dne 27, nov. 1896, št. 21 S, iskati svoje pravice pri obrtnem sodišč u. če pa je vsled tega spora vstopil pozneje v kako netrgovsko nodjetje, kjer je opravljal isti posel, ni smel pre«! obrtno sodišče, temveč jo moral vložiti tožbo pri navadnem sod: šču, ker ca ni več ščitil zakon iz leta 1896. Danes ga tudi v tem netrgov« skern podjetju ščiti zakon o trgov, nastavljenem iz leta 1910 in sme t<>* rej vlagati tožbe pri obrtnem so« dišču.
Če pa iz tega obrata prestopi v kako hranilnico, poso;i!nK , rovalnico ali celo informacijsko pisarno, kjer bo opravljal isto delo, £a ščiti še vedno zakon o tr^ov. skih nastavliencih, nc sme pa ?a slučaj spora vložiti tožbe pri obr; = nem sodišču, ker ta podjetja ne spadajo pod obrtni red.
2. Pri kaki gospodarski zadrugi zaposleni knjigovodja ne spad.» pred obrtno sodišče, ker za zadru« go ne velja obrtni red.
Ista zadruga pa ima obrtno pri« glašeno recimo vinsko trgovino, za katero vodi knjige taisti knjigovodja.
Takega kniigovod;o je treba vpisati v volilni imenik, ker je deloma nastavljen pri tisti zadrugi, ki spada s svojo vinsko trgovino pod obrtni red, četudi ista zadruga, ki prodaja druge predmete le svn* j jim članom, ne spada pod obrtni red, ker ni nikjer rečeno, da bi mo* rala politična oblast zasliševati priče, ali opravlja ta knjigovodja več posla za tisto zadrugo, ki ne spada pod obrtni red, ali za ravnoisto za* drugo, ki spada pod obrtni red.
Pa recimo, da ga označi ta za* druga za knjigovodjo, ki vodi knji« ge pretežno za zadrugo, ki spada pod obrtni red. Vpisan bo torej v volilni imenik in bo tudi volil. V slučaju spora pred obrtnim sodi« ščern pa lahko taista zadruga izja* vi, da vodi knjige za vinsko proda» jo le mimogrede. In kai bo temu posledica? Obrtno sodišče mora tožbo zavrniti, knjigovodja mora pred navadno sodišče, ki je na ta pravorek vezano. Obrtno sodišče je imelo z zasliševanjem strank in prič neposredno delo, stranke pa zamudo časa in stroške. Če je bil torej že prvi zakon pomanjkljiv, je ta še bolj, ker se že sedaj opaža, da obrtniki in službo jemalci sami ne vedo, kdo se sme vpisati v volilni imenik, kaj šele, katero sodišče ie zanje pristopno v slučaju tožbe. In zakaj dva sodišča za spore, katere urejujeta ista zakona, če je že tu obrtno sodišče.
Da se vsaj glede kompetence enkrat za vselej reši brezdvomno, ali spadajo spori nastavljencev viš* jih opravil, ki stoje z   eno nogo v podjetju, za katero velja obrtni red. z drugo nogo pa v istem podjetju, za katero ne velia obrtni red, bi bilo priporočati, da se za vse spo« j re delodajalcev   in delojemalcev, i katerih službeno razmerje urejuje obrtni red oziroma zakon trgovskih , nastavljencev,   razširi pristojnost j obrtnega sodišča na vsa podjetja in obrate, ne glede na to, ali velja za te obrtni red ali ne. Če ne gre dru* gače, naj bi se za iste ustanovila i posebna volilna skupina,
143. štev.
.SLOVENSKI NAKOD-, dne 28. junija 1921.
stran 3.
To predlagati, imajo pravico po § 2. zak. z dne 27. nov. 1896, št. 218, deželni zbori in odbori, okraj* na in občinska zastopstva, trgov* ske in obrtne zbornice, obrat, nad* zorništvo, zadruge, korporacije in društva — po mojem mnenju pre* ko besedila § 1 istega zakona, ki določa, da se razteza stvarna pri* stojnost obrt. sodišč na vsa pod* jetja, za katera velja obrtni red. Če se je napravila izjema pri mo* nopolu in realijah, za katere tudi ne velja obrtni red, naj se to stori tudi v drugih slučajih. Kar je ne* zdravega na zakonu trg. nastav* ljencev, naj se odpravi, ker za to
govore interesi sodstva in pa služ* bojemalcev.
Zakaj naj civilni sodnik Štu dira obrtni red in zakon trgovskih nastavljencev, Če 95 odstotkov teh sporov rešuje obrtni sodnik?
Za nastavljence pa bi imelo to razširjenje kompetence obrt. sod. tudi to ugodnost, da ni treba plače* vati odvetnika, ker je pri obrtnem sodišču v I. instanci zastopstvo po odvetniku izključeno, v II. instanci pa nepravilno. Razen tega prisedu* jejo pri obrtnem sodišču prisedni ki iz vrst službodajalcev in službo* jemalcev, ki poznajo tudi praktie* no stran poslovanja v obratih.
Iz ustavotvorne skupščine.
d Beograd, 25. junija. 59. redni sestanek konstituante je otvo* ril predsednik dr. Ribar ob 10.30. Ko so bile formalnosti končane, je čital tajnik zahteve pravosodnega ministrstva, po kateri naj bi konsti= tuanta izročila sodišču komuni* stična poslanca dr. Milana Lemeža in Fabjančiča, ker sta se pregrešila proti § 102. srbskega kazenskega za* konika. Radikalni disident Aleksa Žujević je izjavil, da mu nekateri členi VIII. oddelka ustave niso všeč. Končal je: »Gospoda! Poslan* ci večine! Mislite na to, da bo mor* da v kratkem število članov opozi* cije tako narastlo, da vas bodo pre* glasovali.« — Demokrat Pavle An* gjelić pravi, da bodo določbe o upravnih oblastih v VIII. oddelku ustave povzročilo velike neprilike v naši državi. Pravi, da se je vlada okoristila s položajem in je v členu 90 ustanovila mesta ministrov brez portfelja in podtajnikov in tako po* množila uradništvo, proti čemur so se ravno radikalci in demokrati v preteklosti najbolj borili.   K členu
96. odstavka X. o napredovanju prosvete v oblasti zahteva ta4e do* datek: »Izvzemajoč vzdrževanje ljudskih šol, za katere skrbi drža* va«. Poslanec Angjelič je rekel, da bi se dal na ta način popraviti po? grešek, ki ga je napravil minister za konstituanto pri 16. členu II. od* delka, ko je ravno ta predlog od* bil, čeprav je bila večina poslancev zanj. (Dr. Laza Markovič: »To pa ni bilo tako!«) Tako je bilo, g. Mar* kovic! Priče so tukaj, in vi, g. Trif* kovic ste tudi krivi, da je moj pred* log takrat propadel!« Govoril je še o nekaterih členih, med njimi o čle; nu 106. in 107. in je končal svoj go* vor z izjavo, da bo glasoval za usta* vo: ker je narodu treba ustave, pa naj bo že kakršnakoli. (Burno plo* sanje, govornikuu čestitajo.) Posla* nec Milan Miloradovič (samostojna kmetijska stranka) očita zemlje* radnikom, da so šli po isti poti, kakor skrajna levica in skrajna des* niča in pravi, da bo glasoval za ustavo. Prihodnja seja se vrši v ponedeljek ob 10.
Iz naše hraljeuine.
— Regent In zastopniki vlade na so-kolskem zletu v Osijeku. Beograd, 26. junija. Sokolskega zleta v Osijeku se udeleži regent Aleksander, dr Ribar kot aktivni sokolski član in minister PribiČevič kot zastopnik vlade.
— Kongres Cehoslovakov v Osijeku. Kakor smo že poročali, so sklicali Ceho-slovaki iz Jugoslavije ob priliki sokolskega zleta v Osijeku kongres, na katerem se bo ustanovila osrednja organizacija vsega kulturnega dela Cehoslovakov v naši kraljevini.
—Združenje srbskih m hrvatskih zemljoradničkih zadrug. Beograd, 26. junija. Pogajanja za združitev srbskih in hrvatskih zemljoradniških zadrug so končana. V kratkem se vrši v Velikem Bečkereku kon-
gres srbskih zemljoradiških zadrug, ki bo izvedel združenje. V Beogradu se ustanovi zadružna c&ntrala.
— Kongres hrvatskih obrtnikov. V sredo, 29. t. m. se vrši v Belovaru kongres Zveze hrvatskih obrtnikov. Kongresa se udeleži okoli 500 delegatov ter več srbskih in slovenskih gostov.
— Velik požar v Novem Sada. V nedeljo, prvi dan pravoslavnih binkošti, Je izbruhnil v Novem Sadu v tvornici strojev Zorič velik požar, ki je v dveh urah uničil tvornico in znatno poškodoval skladišče Makovskega in Huberta. Kljub nadčloveškemu naporu ognjegascev in vojaštva se ni posrečilo požar lokalizirati, škoda znaša več milijonov dinarjev.
Psddrešena domouitia.
— Končno. Kakor poročajo Iz Trsta, je bil končno vendar izpuščen iz motovunske-sa zapora župnik Širne Cervar iz Zrenja.
— Iz Buzeta. V neposredni bližini župne cerkve v Buzetu je cerkvica sv. Antona, kjer je bila vsako leto procesija, ki se je je udeležil ves narod iz okolice. Letos pa so vsled fašistov vsi kmetje izostali in procesija je bila za to ta&o majhna, da niso mogli nositi niti vseh zastav, dasi je eno nosil — fašist. Ker pa procesija ni uspela, so priredili — ples. Toda tudi tu ni bilo ljudi Taki so uspehi fašistov.
— Pohodi fašistov se še vedno nadaljujejo. V Roverci v Istri je dobila jugoslavenska stranka 331 glasov, blok pa samo 19. Zato se hočejo sedaj maščevati fašisti. Navalili so se že drugič v Roverco. Po-slednjikrat ie prišlo iz Vodnjana kakih 30 fašistov, ki so napadli v gostilni štiri naše
kmete. Pričeli so jih tepsti in jih hoteli očividno ubiti. Ko so izpoznali kmetje, da gre za življenej, je jeden potegnil samokres in vstrelil, drugi pa so zgrabili za stole in pričeli udrihati po fašistih. Skoraj bi bili vrgli vseh 30 iz gostilne, da ni v tem trenotku prišel oddelek finančne straže, ki iih je uklenil in odpeljal v ječo No, gospod Pogatschnig, kaj pravite na to?
— V RoČinju je bila na Telovo procesija. Postavljeni so bili mlaji, na katerih enega je prilepil nek Italijan par zelenih in rdečih trakov. Mimogrede je odtrgal par tistih trakov 191etni mladenič Lovrenc Jug. Ko je izvedel za to dotični rtalijan, je hitro telefoniral na vse strani, da je v RoČinju revolucija Takoj nato so prišli od vseh strani orožniki, fašisti in s slavo pokriti vojaki in odpeljali mladeniča v zapore. Nesrečni mladenič je sedaj že več ko
mesec dni v zaporu in še vedno odlašajo z razpravo. Slavna laška justica!
— Na Ro\i deluje izredni italijanski komisar Foschini z vso silo, da bi v kolikor mogoče v kratkem času rešil >meščanski politični problem«. "Vedno je v stikih, z zastopniki raznih političnih struj in ima ž njimi dan na dan dolge razgovore, vse z namenom, da hi se skoro vrnilo na Eeko redno javno delovanje. Tako namreč trde italijanska poročila. Verjetnejše pa je, da bo komisar reške zadeve še bolj zmešal in ne bo že tako kmalu konec reškega trpljenja. Reško mesto so bo moralo še energionejše nego pri zadnjih volitvah postaviti proti raznovrstnim italijanskem mešetarjem, ki zasledujejo samo ta cilj, kako bi Reko počasi pa gotovo
uničili. Pred očmi imajo tole: Jugoslo-venska Reka ne sme biti, zato naj pogine!
— Šolska mladina v VoloskI ie imela obhajilo Požrtvovalno »Žensko zedinjenje« v Voloski je hotelo deco ob tej priliki pogostiti. Toda v cerkev so se navalili fašisti in pričeli glasno groziti, da spuste cerkev v zrak, če se bo pelo hrvatsko. Ko je bila potem deca obdarjena v samostanu, je prišel orožnik, na povelje fašistov In izgnal otroke. Vse to se dogaja nekaznovano v Italiji, deželi »kulture«.
— »Upornike« Iz Cerkna so končno izpustili iz zaporov v Gorici in jih poslali domov. Nad tri tedne so sedeli v goriških zaporih, slednjič se je italijanska justica overila, da se zbog cerkljanskega mlaja meje tam gori ne bodo prerušile »Uporniki« se imenujejo: Fran Peternel, Ciril Mavric, Ciril Bevk, Fran Obid, Fran Lahajnar in Metod Sedej.
Dan zgradbe in cuefja za Sokola I. dne
3. julija.
Neveni j ive so zasluge sokol* skega dela za povzdigo telesnega zdravja in moralnih sil v našem, ljudstvu. Sokolsko telovadišče ie vzgojevališče naše mladine za delo, disciplino, za narodno in domovin* sko zavest. Sokolstvo goji čut za svobodo in demokratizem. Sokol* stvo deluje v smislu večnih idej raz* voja in napredka v narodu; seje seme, da vzklije jo v mladem poko* len j u vse one nravne lastnosti, ki so predpogoj za razvoj in napredek v pravi smeri. Sokolstvo spaja pre* ko različnih verskih in političnih nazorov v okviru svojega programa vse one brate in sestre, ki sta jim skupna ljudska in narodova korist
in uspeh več, kot pa idejni ali gmotni interes posamnikov ali po* samnih skupin v narodu. Odtod iz* haj a naša neomejena ljubezen do naše edinstvene, močne in nedelji* ve domovine.
Sokol I. vrši že dolgo vrsto let sokolske naloge vsestransko in smotreno. Letos si gradi na trgu Tabor lastno telovadišče z ogrom* nimi žrtvami svojih skromnih pri* hrankov in z ono ljubeznijo in je* kleno voljo, ki jo je zmožna le brezprimerna vdanost in zvestoba do sokolske misli. Delo krepko na* predu je. Društvo bo moglo že dne 10. julija prirediti na začasno ure* jenem telovadišču svojo običajno
letno telovadbo. Dovršeno telova* dišče pa otvori in izroči svojemu namenu sredi avgusta.
Sokol I. se do sedaj ni nikdar obračal s prošnjami do široke jav* nosti. Letos pa so nastale za veliko delo velike potrebe. Njegovo mno* goletno delo je bilo nesebično, za druge, za vse sloje, za notranji preporod in boljšo bodočnost nas vseh. Široka javnost stoji vspričo tem dejstvom v razmerju moralnih dolžnosti k društvenemu delovanju, Sokol I. pa je moralno upravičen, da sme v izredni priliki apelirati na pomoč in podporo vseh slojev v Ljubljani in izven nje, ki so dozo* reli za umevanje in spoštovanje so? kolskega dela.
V svrho pomoči Sokolu I. so se sešli prijatelji Sokolstva ia vse Ljubljane in ustanovili široko za* snovani odbor za prireditev dneva gradbe in cvetja Sokolu I. dne 2. julija popoldne in 3. julija dopol* dne. Vidovdanski teden bodi Sos kolski teden v Ljubljani, Vidov* danska nedelja bodi dan gradbe in cvetja Sokola L! Obračamo se do vseh Sokolov, do vseh prijate*
ljev naše odlične ljudske in naroda ne organizacije s prošnjo, da gmot* no podprejo plemenito prizadeva* nje Sokola I. Pričakujemo, da naša javnost simpatično pozdravi ta poziv.
Vidovdanska praznovanja ima* jo svoj globokejši državni in na* cijonalno moralni smisel za pretek, lost in bodočnost Jugoslovenov. Misli in spomini na Kosovo so glasen »memento« sedanjim in bodo* čim generacijam, ki mora vedno najti topel odmev v naših dušah. Kosovo naj živi v nas kot žgoča na* rodna vest, ki se pri vsakem de j a* nju vprašuje, kaj koristi in kaj ško=> duje domovini, ljudski blaginji in splošni kulturi. V tem je obsežena ozka vez med Vidovim dnevom in sokolskimi težnjami. Praznujmo in slavimo veliko splošno državno in narodno slavje in dajmo mu v so* boto in nedeljo konkretno obliko v gmotnih prispevkih Sokolu I.
V Ljubljani, 27. junija 1921.
Odbor za prireditev dneva gradbe in cvetja Sokolu L
Odbor Sokola L in odbor društva za zgradbo Sokola I.
Pozi u!
VaSrim ose narodno misleče prebfualstoo naSega mesta, da na VldoD dan okrasi soojc talic aH sfanooanja z driaonimi aH narodnimi zastavami.
V LJUBLJANI, dne 25. junija 1921.
Župunov namestnik:
dr. Žarnih l. r.
Dnevne uesti.
V Ljubljani. 27. /unija 1921.
— Na Vidov dan bo v tukajšnji stolnici ob 10. dopoldne generalni vikar A. Kalan daroval slovesen rekvijem. V pravoslavni kapeli vo* jašnice Mišića bo svečana služba božja s parastosom ob pol 9. do* poldne. Vabijo se vsi demokratski člani občinskega sveta.
— Vidov kres v Mariboru. V
spomin na srbski Vidov dan in na staro slovensko narodno šego kre* sovanja priredi mariborska do* družnica Jugoslovenske Matice dne 28. t. m. »Vidovdanski Kres« kot veliko ljudsko zabavo brez vsake vstopnine in brez vsakih stroškov. Žgal se bo kres, igrala bo godba, peli pevski zbori, govornik bo pri* merno pojasnil pomen Vidovega dne in kresa. Preskrbljeno bo, da se bo vse vršilo v redu in dostojno. Pozivamo tudi okolico, da tega dne prižgo ognje po višinah v spomin na naše boje in na našo osvobo* ditev.
— Grof Beguen na Bledu. Pred* sednik deželne vlade dr. Baltič in soproga sta v soboto dne 25. junija t. L povabila grofa Beguena in nje* govega sina na zlet na Bled in k Savici. Z izletom je bil na Bledu pri hotel Malnerju združen obed. Izle* ta in obeda so se udeležili tudi če* škoslovaški generalni konzul dr. Beneš, vseučiliški profesorji rektor dr. Zupančič, dr. 2olger in dr. Pita* mic, vodja poverjeništva za uk in bogočastje dr. Skaberne in pred* sedstveni tajnik okrajni glavar Senekovič.
— Neodvisnosti sodnikov ne pojmujejo nekateri poslanci, kot dokazuje interpelacija posl. Derži* ča od NSS, priobčena v »Jugoslavi* ji« dne 21. t. m. št. 140. Zaradi hišne preiskave pri dveh njegovih somišljenikih zahteva od ministra pravde strogo preiskavo, njuši v tem službenem ukrepu preiskoval* nega sodnika strankarstva itd. In ti pride s slično interpelacijo komu* nist, potem klerikalec itd., češ da se je njegovemu somišljeniku tudi ne* kaj takega pripetilo. Naši sodniki in naša sodišča so visoko vzvišena nad takim otročjim sumničenjem, pač pa take in podobne interpelacij je dokazujejo le, da nimajo gotovi ljudje, ki hočejo zastopati ljudske in državne koristi, dajati postave, urejevati državo itd., niti temeljnih pojmov o moderni pravno urejeni državi ter bi jim samo koristilo, preden se spuščajo na to polje, da si nabavijo in temeljito preštudi* rajo tozadevni abecedniki
— Proti občinskim volitvam v Kočevju je v smislu § 53 v. r. vlo* žena pritožba, ki bazira v glavnem na pomanjkljivosti v smislu § 24 o. v. r. Občinske posle vodi stari od* bor.
— Umetnine  in tihotapstvo.
Vzlic temu, da je bilo svoj čas pre* povedano izvažati umetnine iz na* še države, se razni »patri jot je« še vedno trudijo umetnine starinske vrednosti, ki bi lahko krasile naše muzeje, spraviti preko meje in jih tam prodati. Ker je izvoz prepove* dan, mora to iti seveda le tihotap* skim potom. V Mokricah na Do* lenjskem je posedoval Niko baron 1
Gagern naravnost krasen in daleko naokoli poznati eksemplar avgsbur* ške ure velikanske starinske vred* nosti, poprej last rodovine Auer* spergove. Vzlic vsem prepovedim in carinskim predpisom pa je od* nesel gospod Gagern to uro na Du* naj in jo piodal tam baje za pol milijona jugosl. kron. Kako se mu je posrečilo to uro, katere veliko umetniško vrednost bi po njeni ve* ličini in kakovosti gotovo spoznal vsak lajik, spraviti v Mariboru pre* ko meje, je uganka. Sicer pa si je g. baron Gagern tudi dopeljal z Du* naj a kupca*starinarja za svoje sta* rinsko pohištvo, ki ima tudi romati preko meje. Kje so v tem slučaju naše oblasti in carinarji, ki so sicer pri prevozu navadnih predmetov večkrat celo nepotrebno strogi? Za* nimivo pri tem je tudi dejstvo, da gosp. Gagern vedno potuje v Nem* ško Avstrijo z jugosL potnim listom vzlic temu, da je avstrijski držav* ljan. Dočim se našim državljanom delajo le pogosto nepotrebne teža* ve glede potnih listov, se gospod baron Gagern enostavno odpelje k okr. glavarstvu v Krško in dobi bres vsega naš potni list. Taki ljudje de* lajo samo škodo državi v vsakem pogledu, zato ne preostaja drugega kakor da se z njimi enkrat za vse* le j obračuna! Kaj naj jim mar še nadalje gremo na roko tako kakor doslej?!
— Vidovdanska slavno9t. Dija* štvo tehn. sr. šole v Ljubljani pri* redi v proslavo »Vidovdana« dne 28. t. m. ob 8. zvečer v »Sokolskom domu« na Viču akademijo z neko* liko pomnoženim, predpoldanskim šolskim programom v prid šolske; mu podpornemu društvu.
— Osebne vesti s pošte. Imenovani so: za poštarje poštna oficii.mta Albin Leitgeb pri poštnem uradu Toplice poleg Novega mesta. Gabrijel Marušič pri poštnem uradu Ziri in poštni aspirant Pavel 2ak pri poštnem uradu Brezno. — Podeljena jo odpravnika služba: v Nemški Loki odpravniku Ivanu Medi-tzu, v Gomilskem poštni odpravnici Gabrijeli Hočevar in v Lučab pri Ljubnem poštni pomočnici Marici Pusto-slemšek. — Premeščeni so: poštni ofi-cijal Julij Kuštrin od urada Maribor 1 k uradu Ljubljana 1, poštar Vincenc Ločičnik od urada Pilštanj k uradu Marnberk, poštni adjunkt Viktor Za-gorskv od urada Jesenic na Gorenjskem k uradu Maribor 2, poštna ofi-cijanta Maks Plaš od urada Preval je k uradu Maribor 2 in Srečko Štaut od urada Ljubljana 1 k uradu Maribor 1, poštna adjunk tinja Matilda Krisper od urada Celje k uradu Šmarje pri Jelšah, poštna oficijantka A. Bergant od urada Mokronog k uradu Konjice, Suzana Kogoj od urada Konjice k uradu Celje, Marija Lončar od računskega oddelka poštnega In brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani k poštnemu uradu Ljubljana 1 in Rafaela Baljič od urada Zidan most k uradu Sarajevo 7, pisarniška oficijantka Silvija Hrdlička od poštnega ravnateljstva v Ljubljani k poštnemu ravnateljstvu Split. — Poštni službi so se odpovedali: poštna praktikanta Miroslav Kvas in Rikard Batistic pri poštnem uradu Ljubljana 1, poštna oficijantka Julči Derganc pri poštnem uradu Ljubljana 1 in pisarniški ofici-jant Albert Kolman pri gospodarskem uradu poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Začasno sta vpokojena: brzojavni adjunkt   J van. Bogataj ^ vadrževaJl-
nem odseku v Ljubljani in postna oficijantka Ana Zupančič pri p ustnem uradu Kranj. Trajno v pokoj en je Bogomir Gmajnar pri poštnem uradu Ljubljana 1. — Službene pogodbe ^o odvezani: odpravniki Marija Mursa pri poštnem uradu Cven. Anton Hočevar pri poštnem uradu Gomilsko in Anton Pusto-gj mšek pri ]>oštnem uradu Luče pri Ljubnem. — Tnirla je poštna oficijantka Antonija Kolarič pri postnem uradu Ptuj. — lz poštno službe so odpu-š'eni: telefon i ~ tka Zorka Bonićka v ohmočib poštnega in brzojavnega ravnateljstva Skopi ie in Olga Dugancić v območju postnega in brzojavnega rav* nnteljstva Cetinje.
— Kongres jfugoslovenskih trgovskih akademikov v Ljubljani. Naši trgovski akademiki študirajo večinoma v tujini, ker se jo pri nas komaj lani ustanovila trgovska visoka šola v Zagrebu. Ti akademiki nameravajo ustanoviti osrednjo organizacijo vsek društev trgovskih akademikov v domovini iu inozemstvu s sedežem v Zagrebu. V ta namen sklicujejo ob priliki velikega sejma v Ljubljani prvi kongres vseh jngoplovenskih  ireov-kih akademikov.
— Smrtna kosa. V LJubljani je umrla stara 82 !et, ga. Marija Mathlan, vdova po tvorničarju pohištva, tašča g. majorja ColariĆa. — V splošni javni bolnici v Ljubljani je umrl. 38 let star g. Ing. Ivan BcŠter, drž. stavbni ofleijal, brat gg. inženerla Lenarta in ljubljanskega frto-grafa Veličana Be^tra. Pogreb danes, v ponedeljek ob 6 Iz javne bolnice. Bodi jima blag spomin.
— Rezervnim častni komi Ko* manda ljubljanskega, vojnega okrož« j a v Ljubljani je sporočila, da se večje število rezervnih čast« nikov še ni priglasilo svojim pri* stojnim komandam. V njih lastnem interesu se dotični opozarjajo, da to čim prej store, ker se bo drugače smatralo, da ne reflektirajo na svo* jo Častniško saržo v naši armadi in se jih bo v bodoče uvrstilo kot vojne obveznike brez Čina. Naj torej vsak rezervni častnik, ki se še ni prijavil, naznani svoje ime z drugimi potrebnimi podatki in sta* novanje komandi vojnega okrožja v Ljubljani. V to svrho radevolje posreduje tudi mestni vojaški urad v Mestnem domu za one, ki stanu* jejo v Ljubljani.
— Predavanje za vojake tukajšnje garnizije. Včeraj zvečer ob 21. se Je vršilo na dvorišču belgijske vojašnice predavanje podpolkovnika MUDr. Mi-losavljevića o VII. vsesokolskem zletu v Pragi, pri kateri priliki so bile na platno, pritrifno na steno vojašnice, projecirane slike, -posojene od tukajšnjega češkoslovaškega konsulata. Predavanja se jo udeležila vsa garnlzl-ja, ki se je na ta način najbolje seznanila s Tvršovim sistemom. Delovanje tukajšnjega konsulata zasluži gotovo najlep.-e^ra priznanja.
— Razstava ženskih ročnih del na Zavodu za žensko domačo obrt v LJubljani, Turjaški trg št. 3. II.. traja od 20. junija do 2. julija 1921, vsak dan od 8 do 12. In Od 14. do 18.
— Težka nesreča. V soboto dopoldne je bila na državnem kolodvoru v Šiški med preizkušnjo starega desin-fekcij>ke^a aparata velika — smrtna nesreča. Vsled parne prenapetosti je počil kotel in so VTatea priletela vodji monterjev Jakobu Lukmann s tako močjo v glavo, Ja jo bil na mestu mr tev. Navzoča komisija je ostala skoro nepoškodovana, samo dr. Tičar je dobil lahke kontuzije, ko ga je bil zračni pritisk vrijel na tla.
— Krško, dne 24. junija 1921. Panes je pre.vze! vodstvo županstva novoizvoljeni župan Franc Z e s s e r. Maj pri tel Priliki popravimo našo vest, da ia vsi odborniki naprednima mišljenja. Olasitl bi se morala; vsi svetovalci. - Odbor pa je sestavljen takole; Osem JDS, enajst ?KS, trinajst SLS. — Pri konstituiranju odbora pa je od JDS odpadel »politički čevljar«. Hotel je postati sam župan. Pod vplivom »klerikalnega pritlikavca^ i: sklical k sestanku vse klerikalne odbonukj, se predstavil kot klcrika'ni županski kandidat irt pri tej priliki obljubil, da bo na vsoj<> stran pridobil še 3 pristaše JDS, da bi bil tako izvoljen s 17 proti 15 glasovi za župana. Spodletelo mu je. Pod vodstvom načelnika krajevne organizacije JDS so naši odborniki nastopili kot en mož za svojega kandidata, ki je bil Izvoljen z 18 proti 12 glasovi In v istem razmerju so bili izvoljeni tudi vsi svetovalci. ^Politiški če\Ijar* pa ni dobil niti enega glasu, ker je on sam oddal prazno glasovnico in ker so pristaši SLS volili svojega lastnega kandidata. Vse Krško se mu danes smeje in mu privošči to blamažo Klerikalnemu pritlikavcu pa svetujemo, naj se drži svojega posla in naj ne počenja stvari, ki jih ne razume.
— Otvoritev telefon ke centrale in javne govorilnice pri postnem uradu Višnja gora. Pri postnem in brzojavnem uradu Višnja gora se je otvorila dne 16. t. m. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
— Nemško uradovanje v Mariboru. Gesch. Zahl IT VII 801/18 nosi dopis, pisan v nemškem jeziku od strani okrajnega so d ia v Mariboru ter s podpisom >K. t. Bezirksgerieht Mar-bnrg Abteil. VII. am 20. I. 121 poslan na Divisionsgcricht Graz. Poživljamo morodnjno oblast, da taka sodišča prim-rno poduči, da no živimo več v Avstriji. Gospod pa, ki je na tem dopisu podpisan, naj si dobi službo kjo v nemški republiki!
— Mariborski mestni drobiž se do 30. t. m. odtegne iz prometa.
— Kar je res, je res. Prejeli smo ia priobčujemo; Z oziram na brV
4. stran.
,oLUVtl\5i\i iMAKOLf*, Jwc 2s. junija
143. stev
vično natolcevanje po časopisih gosp. dr. Jos. Simonitscha, da je za časa vojne kot šef zdravnik pri Rde« čem križu v Rogaški Slatini prega* njal Slovence, sva primorana ta* ke trditve kot njegova dolgotraj« na pacijenta odločno zavrniti. Res pa je namreč, da je gosp. dr. Si* monitsch kot šef zdravnik v ne* Štetih slučajih zelo protežiral tu* di zavedne Slovence ter jim šel v vsakem slučaju po možnosti na ro# ko. Kot njemu hvaležna pacijenta si dovoljujeva iz lastne inicijative informirati cenjeno uredništvo, da je napadanje njegove osebe ne* upravičeno. (Dopisnika gorenje no* tiče sta uredništvu dobro znana.)
— V Mladiki v Ptuja so razpisana sledeča mesta: 2 nadzore valnih dam v internatu, mesto bolniške strežnice in v Dijaškemf domu mesto oskrbnice, — Ponudbe s spričevali in plačiliiiini poboji do 15. julija 1921 (prehrana in stanovanja sta v zavodu prosta.
— Opustitev poštnih nabiral* nic Mestinje in Lemberg trg ter uvedba selske službe pri poštnem uradu Podplat. S 15. junijem t. 1. sta prenehali poslovati poštni nabi* ralnici Mestinje in Lemberg trg. S 16. junijem t. 1. pa je začel poštni urad Rogatec dostavljati poštne po* šiljke po selškem prismonoši v na* slednje vasi in sela: Sp. Kostrivni* ca, Zg. Kostrivnica, Brezje, Pod* turn, Sp. Gabrnik, Zg. Gabrnik, Lemberg trg, Mestinje, Kačji dol in Kamna gora.
— 10. julija 1921 vsi v Morsko Soboto na javni nastop M. sobo* škega Sokola. Naj bo ta nastop manifestacija Sokola, da se razširi njegova ideja v zadnjo prekmursko vas, da izgine suženjski duh tega ljudstva in nastopi doba narodne« ga vstajenja. Zdravo!
—' Morsko kopališče Baška na otoku Krk je postalo priljubljeno kopališče Cehov in Jugoslovenov. Pogoji so jako ugodni. Slike in natančnejša nar vodila ye dobiti brezplačno v Narodni knfisrami v Prešernovi ulici. Znano nam je. da se tudi iz Ljubljane odprav-lia več gostov v Baško. ki je bilo že pred vojno zelo priljubljeno letovišče ter nudi gostom ne le krasno kopel v čistem morju, solnčenje na pesku, udobna stanovanja in ne drago prehrano, nego tudi vedno prijetno slovansko družbo.
— Nesreča pri tekmi. Na prostoru športnega kluba > Ilirije« so je včeraj popoldne med tekmo ponesrečil Fran Eabicht. Padel je na tla, pri tem ga je nasprotnik tako nesrečno udaril z nogo, da ga je znatno poškodoval po glavi. Prepeljali so ga takoj z rešilnim vosom v javno bolnico.
— Voz sena se je prevrnil. V nedeljo popodne je vozil težko obložen voz sena po Gradišču. Na neroden način ee je prevrnil. Pod seno je padel poljski delavec Franc Orašen, ki je ostal nezavesten.
— Za šempetersko žegnanje 29. t. m. se vrši na senčnatem vrtu gostilne »Drašček«, Bohoričeva uli* ca 9, koncert izbomega šraml*kvars teta. Vstop prost. Na novo zgrajen pavilon za sodbo. Štrukli!
— Povodom žegnanja prt Sv. Petru v Ljubljani se priporoča gostilna Flegar v Vodmatu, Zaloška cesta 7.
1
Kulturno delo v Pariza.
Delo jugoslovenskih akademij.
Jugoslovenska sekcija instituta za slovanske vede v Parizu kot naslednica kulturnega odbora, izda vkratkem v zborniku s Sodobnih vprašanj (Ouestions con-temporainos), delo Luja Legerja, člana francoske akademije, z naslovom »Znanstveno delo Jugoslovenov«.
Vidov dan v Pariza.
Jugoslovanska sekcija ms ti tu ta za slovanske vede v Pariz« proslavi Vidov dan s slavnostjo, na kateri bodo govorili slovenski ,hrvatski in srbski profesor. Slavnosti bo predsedoval C Maumorjd, profesor Sorbone. Odlični prijatelj Jugoslovenov, A. Gauvain, član-ustanovnik Slovanskega instituta, bo govoril o jugosloven-skem jedinstvu. Pri slavnosti bodo sodelovali člani Francoske Komedije.
Naslednik Ernesta Denisa. Namesto pokojnega prof. Ernesta Denisa, odločnega zagovornika češkoslovaškega naroda, je skupščina članov Instituta za slovanske vede v Parizu izvolila za predsednika te ustanove Aleksandra Me-jea, profesorja na Coiege de France; tajnik te sekcije ie prof. A. Arnavtovič za ju-goslovensko, I. F. Nemeček za češkoslovaško oddelenje; knjižničar je Ceh Kov.
Prvi izpiti fe srbo-hrvatskosa jezika v
Parizu,
Koncem tega meseca se vrte prvi topiti iz srbo-hrvatskega Jezika v Pariza. Poučevanje našega Jezika je odrejeno po našem ministrstvu ter se na tej Soli ustanove stalne katedre za srbo-hrvatsk^ polt-ski tn češki jezik. Za profesorja ta to katedro je imenovan A Vajan, profesor pariški Sorboni, ki Je bil lani lektor aa beograjskem vseučilišča. Poleg Vajana Izvršuje neki jugoslovenski profesor praktične posle.
— Iz XIX. umetniške razstave. V razstavo so spreleti konkurenčni osnutk! »Ju-goslovenske Matice« za spomenik neodređeni domovini, kjer so na ogled da zaključka razstave. Razstava aa zaključi 5 fu-«a.
— Literaren večer, na katerem bo nastopilo več mladih pesnikov,
se vrši danes 28. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Vstopnine ni.
— Pedagoški letopis, 18. zvezek, uredil dr. Ljudevit Pivko ima sledečo vsebino: Jan Amoe Komenskv: dr. K. Ozvald. — Henrik Schreiner: J. Sctuno-ranoer. — H. Schreiner kot prirodo pisec in prirodoalovec A. Valee. — Nekoliko osebnih spominov na ravnatelja Schreinerja. Ljudo Čeroej. — Be-žek — slovenski psiholog. Dr. France Weber.— Ivan Macher: Dr. R. Mole. — Ivan Kruleč: Jakob Dimnik. — Učni načrt za šolsko telovadbo nižje stopnje: Dr. Ljudevit Pivko. — Občni zbor S. S. M.: Dr. Maks Kovačič.
— »Jugoslavenska Njiva« br. 3*. ima sledečo vsebino: Nikola Premo-vič: Evolucija nacionalne misli u srpskom ratnika. — Juraj Demetrovič: Oko lokalne uprave. — Srečko Albini: Kazališno pitanje. — Jugoslavenski pregled: Umjetnost; Politika; Socijalni Život; Privreda. — Lds tak.
— »Nova Evropa« broj 10. ima sledečo vsebino: Jugoslovenstvo i država (L»). — O izjednačavanju zakona (H. Verk). — Nadi pravni fakulteti (M. Kostrenčič). — Pomorsko - trgovačko zakonodavstvo Jugoslavije (J. Mogan). — O vojnim sudovima (Dr. Kiršner). — Povremena obustava porotnih sudova u Dalmaciji (H. Verk). — Politični pregled. Situacija u Hrvatskoj (Č). — Ekonomski pregled: Gratis - đeonice (I. Belin). — Književni pregled: Jedna srpska narodna pesma (F. Forster). — Beleška: Jedno važno lekarsko otkriće (Dr. L. Popović).
— »Narodnogospodarski Vestnik«, Majeva številka ima sledečo vsebino: Inž. B. Cihelka: Svinčena industrija v Mežiški dolini; dr. Ig. Rutar: Stanje terjatev proti bivšemu erar ju; Mr. Ph. M.: Nabiranje zdravilnih rastlin; Raznoterosti; Društvene vesti; Začasna nemško - slovenska kemijska terminologija. — Juni jeva številka prinaša sledečo vsebino: Inž. J .Mačkovšek: Premogovna produkcija v Sloveniji: Inž. L Bonča: Državni premogovnik Zabukoviea; M.: Kaj je z davščino od prirastka na vrednosti nepremičnin; Oton Schmidt: Odpisi na vrednostih inventarja z ozirom na sklepanje bilanc; Ini. J. M.: Železniške zveze med našimi gospodarskimi centri in našim morjem; Raznoterosti in običajne Društvene vesti ter nadaljevanje Začasne nemško - slovenske kemijske terminologije.
— Ulderiko Donadini: Kroz Šibe: Roman. 1921. Knjižara St. Kugli, Zagreb, 4. zv. >Jugoslavenske literature*. Urednik Ivo Kršić. Mladi profesor v Vinkovcih, Donadini, rojen leta 1894 v P laikom na Hrvatskem, je naši publiki znan po drami >Brezdnoc, ki je dosegla lani na odru slovenske drame prav velik uspeh. Napisal je že več novel, par romanov in dram. Roman >Kroz šibec kaže mučeniško življenje književnika, ki mora biti obenem korektor; Pegaz v jarmu, zasmehovan, nerazumljen; izmre varjena pesniška duša, rob materije. Usojeno mu je zaradi trdega kruha večno živeti v blatu in gaziti po blatu, a braniti biser svoje duše; to je, biti šiban in mučen, to je tragedija pesnika siromaka. Čudno, kako mračna, brezupna in pesimistična je ta hrvatska in srbska najmlajša literatura. Ti pisatelji čmerni, zlobni, rinični . . . vsi vidijo blato, pijance, blodnice, propalice ter obupavajo nad sedanjostjo in bodočnostjo. >Vse strastne je hrepeneč za solncem in novim življenjem, sem propadal čim globlje«, pripoveduje Martin Semič, pesnik — pisar. »V onem sitem in pustem življenju padajo vsi ideali. Tam bi bilo treba čudeža, da bi ljudje kaj občutili. Ne čudeža človeške duše, nego takega čudeža, da mrtvo telo vstane k življenju. Pa če bi storil tudi to, bi te pribili na križ. Sito ie pri nas vse, sito!« \r6e želje ostajajo nezadovoljne v tem malenkostnem životarjenju v katerem gleda drug drugemu v želodec, in ker hrepenenje ne najde izpolnitve t kakšni ideji, ga najde v pijančevanju in razuzdanih orgijah. Vse avtorkete so propale. Nihče nikomur ne veruje več, in to je začetek družbinega razpadanja. Katera velika ideja vodi oni* družbo? Skozi vrste naših bankirjev, trgovcev, posestnikov, poživinjenih v želji za pridobivanjem čim večjega imetka, stopa ponižan človek, ki ima srce in voljo za delo, osmešen, razcapane obleke kakor kako strašilo aH ostanek človeške vrste, ki se je že davno preživela. Pri nas duh mora začeti sumiti, ni li morda povsem nepotreben. Brez vere v vzvišenost nI ničesar. Vsi smo zastrupljen. N čista kri! Kam plovemo? Pokopali smo vse lepo, kar smo imelL Ubili smo dušo!« — Tako piše Donadini o hrvat-ki današnji družbi. In star je šele 27 let! Popisuje propad stavbnika, ki se je ugonobil z blodnicami, smrt njegove izmučene žene, moralno smrt njegove hčeri in utapljanje njegovega sina v alkoholu; in vse ostale osebe so ciniki, brezzna-čajneži, lopovi. To naj bo slika Hrvatske po vojni. Po veliki ideji, ki bi polnila srca in duše hrepeni Donadini. Je li pijanec Martin nosilec ideje? Daje li njegov roman tako idejo? Ali bo narod našel vero v vzvišenost in v ideale, ako Čita romane Donadinija, Pi-jada? deaoa, Gjalski, Novak, Kumi-čič, V. Car Emin in dragi stari in starejši hrvatski lepoelovci so pač imeli sami već vere v vzvišenost in ideale, zato se bodo čitai njih romani še dolgo, ko po tej obupani in blatni literaturi najmlajšega današnjega rodu ne bo ostalo niti prah« več. Zakaj leposlo-vee umetnik mora biti bakljonosec, no pa pobiralec cestnega gnoja in smeti; pesnik mora biti kapitan na ladji življenja, ki ne izgubi poguma nikoli, ne p« atnhopetee, ki ob viharja prvi sko-
či čez palubo: umetnik idej in idealov ne išče med maso, nego jih seje sam iz svojega duha in srca med narod ter ostaja, če se podira svet okoli njega, vedno optimist, hraber in nepodajen. In narod pojde rad za njim. V najgr-fii materijal isti rai dobi potrebuje narod umetnikov najhuje, zakaj tudi v dobi epidemij so zdravniki najpotrebnejši. Če takrat odpovedo, čemu naj nam bodo v dobi, ko je vse zdravo? Da, čudežev zahtevamo od umetnikov, čudežev, ki prikličejo umrtvelo narodovo telo zopet k življenju. Ni umetnik, kdor se boji. da bo za svoje čudodelje razpet na križu; zakaj spasitelji in apostoli so bili in bodo križani od vekov na veko.
— Tehnična mehanika v elementarni obliki kot osnovna podlaga strojegradbi. Prvi del: Mehanika togih teles. Z 2$0 slikami. Za študij in prakso sestavil in^. Leo Novak. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vozani knjigi K 2t>0. — Vsakemu
I — tudi nestrokovnjaka — bo, ako vzame v roke to knjigo, takoj ja*no, da je imel pisatelj g sestavo knjige neizmerno obilo imda. Stvarna kritika se našim strokovnim zmožnostim odteguje in jo moramo preparati ti pač edina le najveščei^im strokovnjakoau, — Pisatelj sam pove v predgovoru, da je tva-rina sama na sebi težka in dostopna le onim, ki imajo že precej tehnične pred izobrazbo, zato se je trudil razdeliti kniigo tako, da bo razumljiva tudi onim. katerih predizobrazba še ni tako visoko razvita. Iz tega vidika ie moral opustiti strogo znanstveno razdelitev mehaniko v statiko in dinamiko.
i Če torej pisatelievo strokovno delo, ki je brez vsakega dvoma prvovrstno in vseskozi posrečeno, ne moremo oceniti, nam je pa jasno takoj na prvi poirlorL da leži obilo dela v sami terminologiji. Pisatelj pravi, da je to vprašanje še odprto, mi pa ?mo prepričani, da bo njegova knii^a k rešitvi tega vprašanja mnogo pripomogla, zato smo tudi uverjeni. da si bo moral njegovo knjigo omisliti vsak, ki se v teoriji ali praksi bavi s strojegradbo.
— Vpisovanje na državni dvorazrtdni trgovski 5o!i v Ljubljani se vrši dne 5. in 6. julija, vsakokrat cd 8. do 12. dopoldne. V I. deški letnik se bodo sprejcniai samo učenci iz pri ravljalnega razreda in tisti, ki so bili odklonjeni lansko leto, ako se izkažejo z boljšim izpričevalom. V I dekliški letnik se bo sprejelo 40 učenk. Predvsem pridejo v poštev tiste, ki so dovršile z naimanj povoljnim uspekom IV. razred srednje šole, IV. razred liceja ali nastavni razred meščanske šole. Za te nI nobenega sprejemnega izpita. Ako bo še prostor na razpolago, se bodo vooštevale najboljše priglašenke III. razreda meščanske šole in VIII. razreda ljudske šole. ki pa morajo napraviti sprejemni izpit, ki se bo vršil dne 8. julija ob S. zjutraj. Pripravljalnega razreda ne bo niti za d^čke niti za deklice. Ha ne bo nastala nepotrebna gnječa, se naznanja, da se bo pri vpisovanju te zaznamovala vsaka priglašenka. po zak'iučencm vpisovanm pa se bo določilo, katera ie snrejeta in katera se pripusti k sprejemae-mu izpitu Odločitev bo objavljena dne 7. julija na razglasni deski. Zato je vseeno. Če pride kdo na vrsto prvi ali zadnji. K vr-isovaniu je treba prinesti zadnje šoisko izpričevalo, krstni list in 30 kron. Sprejemajo se tudi pismeni priglasi. — Ravnateljstvo.
t
7%
— Župni ztet župe Ljub'srna 1. dne 81. julija 1921 v Ljubljani se vrši pri Soko'u 11. Ogromne predpriprave za to največjo letošnjo sokolsko prireditev v Ljubljani so v polnem teku. Bratska društva se poživljajo k naivečji udeležbi. Prireditveni odsek prosi žuona iraštva za točna in pravočasna poročila in izdane okrožnice.
Drn&tozflE ttasflL
— Slovensko trgovsko društvo »Merkur« priredi v nedeljo 10. julija t. 1. poučen izlet v Falo in Ruše pri Mariboru in nazaj. Izletniki se odpeljejo v dveh skupinah in sleer v soboto 9. julia ob 17. uri 35 min. in 23. url 55 min. Med potjo se pridružijo v Celju tudi imetniki celjskega trgovskega društva Oni. Vi se od ne! je j o iz Ljubljane z večernim vlakom prenoče v Mariboru. Druga skupina dospe v Maribor v nedeljo 10. julija ob 4. uri 44 min. Na to s« odpeljejo vsi skupaj ob 5 uri v Sv. Lovrenc (ena postaja nad Falo) od tam peš po prekrasni Dravski dolini k De v. M. v Puščavi ter čez lirib v Tato (1 aro). Ob 8. zmtraj si ogledni izletniki v Fali električno centralo ter se r jn-ljeio t* 11. url 59 min. v Rr^t: tamkaj ri ogedaio tovarno za dnšfk. V Rušah buuJL tudi tasHo. Iz RuS se odpelirjo Izletniki ob 20 mi 19 irrm. v Maribor in ndtam v LJubljano. Do-tičniki. ki se name' avajo odpeljati Le ob 16. uri 50 min. iz Maribora, bodo imeli v Rušah voz na razpolago. Ravnateljstvo Južne Železnice le dovolilo društvu za ta Izlet polovično vožnjo Vožnja stane za osebo tretji razred tja In nazai 25 dinar-!ev. Ge. člane m prijatelje društva opozarjamo na ta poučen izlet in jih vabimo, da ne zamude usodne pri'ike ogledati si ta : svetovnoznana podietja. Dotični, ki se na-\ meravajo izleta udeležiti, nai svojo udeležbo čimprej prijavijo društvu »Merkur«. Denar Je vposlati naprej. Društvena pisarna UuMlana. Gradišče IT/1.
— Zevanje v Trnovem. .Pevsko društvo Krakevo-Trnovo je nedelm priredilo originalno žegnanje v Trnovem, da je tako zopet oživilo starodavne Šege in običaje »aftiu srtljivih Krakovča-nov in Trnovčanov. Pevsko društvo je otvorilo >že.2man;e< z obhodom po mestu, "spremljajoč hlštoridnGgs »podkovanega karfa<, v krterom ie poosebljan ves dobrodušni humor Trnovčanov in
Krakovčanov. Okoli treh pooldne je »po kovani karf< v spremstva |e» ribičev in narodnih nofi nastopil slavnostni pohod v mesto preko Šentjakob-ske<ra mostu, »Starega trsi in se potem —- vedno mod živahnim sviranjem jjodt. harmonike in veselim petjem povrnil nazai v Trnovo v zeleni Hribarjev gaj. »Podkovanega karfac je vse občudovalo. Pred njimi je jezdil kot vod;a velik zastaven f>nt Zupan v narodni nosi, z dolgo vržinko in na težkem konju. Sledili so mu dinari fiantfe Trnovč&ni in Krakovčani. V sredi pred godbo a j" vozil »podkovani karf,« na vratu v< liko podkev, 4 m dolg ves v aeb nju, cvetju in zastavah. Sledili bo mu ribir-i in narodne nose na bogato ovenčanih in zelenjem prepletenih volikih vozovih. Rila je pestra slika Noto sled č i \eeliea Je nadvse Krasno nskela. Kljub velikemu navalu ni bilo nikjer naj-man?že,?a ineidenta. Tako j« bilo >Ze-gnanje< v Trnovom le'a 19:21 po K.
— Prost, gesllao društvo v Šmarja pri Ljubljani obliaja 3 julna tvojo 40!ctnl-co. Oh 10. dopoldne je maša in slavnostno zborovanje; popoldne ob 3. velika ljudska veseMga na senčnatem vrtu ge. Ha rije Cir,-ko!c v Šmarja. Bratska društva kakor VSe prijate!-e bi prijateljice gasilstva vabi k tej red' i 1 lavnosti odbor
— Na rednem občneui zboru PD.JA dne 14. funOs t. L v I i.M'ani je bil lavo jen sledeči odbor: predjedi,ik Trampu! Aleksander iur., podpredsednik DeMeva lože iur., (. tajnik Prijatelj Jože inr., II. tajnik Križman Andrej theol.. blagajnik Poneblek Božidar iur., načelmk menze Oratenaaer Zdravko teh., načelrik doma Pastrovij Petar teh., načelnik boln. blagajne Bduje Moško med., odbornik brez mandata lic Jože fil
Turista lm sport«
— Rezultati prvenstvenih    tekem 26.
t m.: Sparta : Primorje 4 : 4. Tekma je bila naibo'jša v pomladni prvenstveni sezoni. Sparta je bila boljše moštvo, razmerje kotov 9:5. — Jadran : Henr.es 2 : 0. Nelepa i;;ra. V obeh moštvih se zelo pogreša iair igro. — Primorje rez.: Svoboda rez. 3:1.
— Francosko moštvo je podleglo včeraj moštvu Žazreba l : ?.
— Tekme 29. t. m.: (Službena objava L. N. P.) Sparta : Hermes ob pol 17. na prostoru Ilirije, sodnik g. Je/ala. — Jadran : Akademiki ob IS. na prostora Sparte, sodnik g. Kepec. — Svoboda rez. : Hermes rez. ob 9. na prostoru Sparte, sodoik g. Hus — V Ccliu igrata Ailetik S. K. in S. K Celje, sednik g. Krama_5ič.
— Ilirija rez. : Primane. Na prostoru Ilirije se vrši na praznik 29. t. m. eb 18. prijate''ska tekma med rezervo Jiirije in Primorjem.
GesDpsffarslse uestL
BORZE.
— d Čarih. Devize: Berlin 8.15. Holandiia 1%. N'cw Vork 594, London 22.19, Pariz 47.50, Milan '28.70. Bruselj Kristijanija S5, Madrid 78, Buonos-Ai-re ISO. Pragu 8.196, Varšava 0.376, Zagreb 4.10,' Budimpešta 2.30. Bukarešta 0.25, Dunaj 1.075. av?triike krone 0.SS.
— g Kmetijski pouk po deželi. Pover-jeništvo za kmetijstvo priredi na podlagi doslih prošenj s'cdeča predavanja ti kom meseca julija in sicer: 1. V nedelja, dne 10. julija v Braslovčah (predava ravnatelj Belle o kmetijstvu), v Št Jurju ob Taboru (instr. ML Zupane o živinoreji), v Starem trgu pri Slov. gradcu (vet. Per5uh o živinoreji^, v iMali Nedelji (instr. Jos. Zupane o vinogradništvu) in v Čabnici pri Skofji Loki (predava višji živinorejski nadzornik ing. Zidanšek o Živinoreip. 2. V nedeljo, dne 17. julija: zjutraj v S'omljah in poreV-dne v Stari vasi na B:/el;skem (predava višji vinarski nadzornik Ska'ickv o vinogradništvu in kletarstvu), v Čerm išnjicah (predava višji živinorejski nadzornik irg. Zidanšek o živinoreji, v Ootovljah uri Ce-in v .Mengšu (predava kmet. svetnik Rolir-man o travništvu in pridelovanju krme).
— g Davek na poslovni promet. Na podberi čl. 127a do 127n začasnega finančnega zakona za 1 1920 21 (uradni list Štev. 43^ za 1. 1920) in pravilnika o pobiranju davka na poslovni promet (uradni list Stev. 32 iz leta 1921) bodo davčna oblastva v najkrajšem času izvrši a za predpis in ročili navedenega davka potrebno poslovanje, v kolikor zadeva 1. trgovske In 2 industrijske obrate ter 3. denarne zavode, ad 1. Trgovski obrati, ki jih navala čl. 17a pravilnika, so zavezani davku na poslovni promet v izmeri še enkratne pridobnine za 1. 1920 z d"?avnimi pribitki vred. Ta se bo iztirja'a v dveh enakih obrokih, ki despota v plačilo dne 1 avgusta in 1. novembra t. L Davčni zavezanci bodo o predniku oV>ve^čonl s nohtno položnico, katero jim bo doposlal davčni urad Na teh položnicah bo na sprednii strani izkazan prvi obroki ki zapada v plači'o 1. avgusta t. 1. na drugi strani bo pa označen celoten predpis davka na uusiovnl promet s pri stavkom, da se more davčni zavezanec pritožiti proti predpisu davka na poslovni promet tekom 25 dni pri pristojnem davčnem oblastvu. Ako bi tekom 4 tednov po prejemu položnice ne bil poravnan na položnici izkazani znesek, ga bo davčni urad izterjal prisilnim potom.
Za pritožbe preti predpisu davka na poslovni promet, katere bi davčni zavezanci vbvili na podlagi za pni obrok doposla-nih jim poštnih položnic ve^a v splošnem člen 127n začasnega finančnega zakona z I omejitvijo, da se v teh pritožbah ne more : izpodbijati predpis pridobnine m državnih pribltkov, nmpak le del*rost plačevati davek na poslovni promet po Čl. 17a pravilnika, ali porazdelitev davčnega zneska, ako je del obrata po čl. 4 pravilnika oproščen davka na poslovni promet, odnosno Če se plačuje od dela obrata davek na drug način, predviden v č1. 17 pravilnika. Prito?be nimnio glede plačila predpisanega . davka nikake odložilne moči.   ad 2. Inđn-
strijski obrati in tvorniška podjetja so po Čl. 19 pravilnika zavezani, vodili posebno knjigo o prodajali blaga, v katero vsak dan zapisujejo svojo skupno izkupilo, oziroma skupno vrednost prodanega blaga. Za svote nad 10.000 dinarjev je označiti ti 1\ kupčevo ime To knjigo morajo v petih dsaa po preteku vsakega četrtletja (za prvo črtrtletje se šteje čas od 2". sept. do 31. decembra 1920) predložiti davčnemu uradu, kateremu morajo obenem odpraviti 1% davek od prodanih proizvodov h mu i-roliti točen prepis knjige o proda ah za dotično Četrtletje. One obrate, kateri te dolžnosti do sedaj še niso izpolni i.bo davčno oblastvo pozvalo, čim poteče tekoče četrtletje^ da predlože knjigo in prepis ter odnremijo davek tekom 14 dni za ves čas, za kateri sj i iso zadostili zakoniti dolžnosti. Obrati ki bi dobili tak poziv, pa se smatrajo za industrijske obrate ali tvornička podjetja, imajo pravico vložiti proti pozivu v roku 14 dni predočbo, na katero jim bo davčno oblastvo. ako bo smatralo, da je ugovor neopravičen, izdalo formalen odlok in uteir.ejilo poziv. Proti takemu pozivu bo dopustna pritožba tekom 15 dni na generalno direkcijo neposrednih davkov potom pristojnega davčnega oblastva. Davčnim zavezancem, ki se poziva ne bi odzval« v določenem roku, bo davčno oblastvo brez nadaljnega opomina naložilo po č!. 127i začasnega finančnega zakona primerno globo, obenem pa na podaji uradnih pripomočkov ocenilo vsoto prodanega blaga in iim predpisalo v p^čfo odpadajoči davek. Taki davčni zavezanci Imajo pravico pritožbe, tako glede kazni, kakor glede morebitne nepravilne uradne ocene tekom 15 dni na generalno direkcijo neposrednih davkov, ad 3 Denarni zavodi in delniške družbe plačajo za denarne posle iz naslova davka na poslovni promet 2% cd kosmatega dohodka denarnih poslov, izkazanega v letni potrjeni bilanci in sicer najkasneje v enem mesecu po letnem občnem zboru. Za leto 1920 se pobira ta davek le na polovico kosmatega dobodk?, izkazanega v bilanci za I. 1919. za 1. 1921 pa do nadaljnega ukrepa r.a polovico kosmatega dohodka iz denarnih poslov v l. 1920 Kosmati dohodek se ugotovi po računu izgube in dobička. Če se upošteva donos n. pr. hipotečnih. založnih, meničnih in drugih obresti na eni strani, na drugi strani pa izplačane obresti hranilnih vlog. hranilnikov itd. ako ne izkazujejo že med dohodki le razliko med temi zneski kot presežek obresti iz vseh denarnih poslov. Ras ven obresti se prištevajo h kosmatim dohodkom pri bankah tudi iznosi bančnih ln drugih denarnih poslov, ne upoštevajo se pa režijski stroški in event. kurzne izgube, ki jih vsebujejo računi o izgubi in dobičku. Denarne zavode in delniške družbe, ki dose-daj še niso odpremile davra za 1. 1920 in 1921, dasiravno se je vršil letni občni zber že pred več kot enim mesecem, bodo davčna oblastva pozvala k plačilu v roku 14 dni s pristavkom, da naj povodom plačila izroče davčnemu uradu prepis računa Izgube in dobička v 2 izvodih ln odpremijo davek v zgoraj označenem Iznosu, kakor rentnir.o, pobrano potom odbitka. Ako se denarni zavodi in delniške dnižbe temu pozivu ne bi odzvale, aH bi ne odpremile davka od vsega kosmatega dohodka denarnih posVrv, bodo določila davčna oblastva odpadajoči davek na podlagi uradnih pripomočkov s plačilnim pozivom, kakor pri reataiai Če davčni zavezanci ne Izpolnijo določil začasnega finančnega zakona za I. 1920 1921, ki zadevajo davek na po-slovui promet, se kaznujejo po čl. 127i tega zakona z globami v znesku od 100 dinarjev dalje. Zato se davčnim zavezancem priporoča, da vestno in točno ustrežejo vsem pozivom, ki bi jih v zadevi navedenega davka na nje stavila davčna oblastva.
— o Razpis dobave oken. Agrarna zajednica v Skoplju na* znr.nia trgovski in obrtniški zbor* niči v Ljubljani, da potrebuie 2500 oken za zidanje naselniških hiš. Dob-viri je kompletna okna z vse* mi okovami. Cene je kalkulirati franco vacion Skop!je. Ponudbe je nemudoma poslati na naslov Ac*ar* na zajednica Skopljc. Izvod dobav* ne2a razpisa ie v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dopisi.
—   Iz   Spitaliča   v   Tuhinjski dolini
nam pišejo: V zadnjih tednih se je pričelo tudi pri ras v narodnem oziru živahnejše rjbati Naša zavedna mladina je v najkrajšem času priredila v prostorih graščine Apfaltern kar dve igri v prid .lugosloven-ski matici, ki ste dobro uspeli in za kar gre našim zavednim fantom in dekletom ter vsem, ki so pripomogli do u<meha. najlepša hvala Ti dve predstavi pa ste bili trn V peti tukajšnjemu župniku Mezgu, ki je s pomočjo svojih poslušnih backov kaj pridno agitiral proti narodnim prireditvam. Zadnjo nedeljo tik pred prireditvijo pa se je poslnžil celo prižnice za svoio agitacijo. Na zbrane ženske je rohnel radi teh prireditev kakor divji in jih naganjal. naj gredo na prireditveni prostor v graščini in naj spode svojce domov. Kak vnet naš državljan je ta župnik pa dokazuje sledeča resnična zgodbica: Preteki teden se je cel Špitalič pripravljal na sprejem škofa. Vse hiše so bile odete v zelenje, žal pa se nI nik'er vidc'o naše državne zastave. Na mlaiih pred župniščem so ob navzočnosti župnika samega zaplapolale — stare avstrijske zastave. Komaj so ti staroavstrij-ski snomini zaolnnolali na mlajih, že se Je prikazal orožnik m zastave so morale zginiti. m'a;i pa so ostali goli. Župnik se Je zagovanal, češ da zastav ni poznal, kar je zanj kot izobraženca dovelj slabo spriče-va'o. Škoda mu je denarja za naše zastave, pač pa mu p^s'aVuje srce ob pogledu na avstrijske, zato bi mu svetovali, da se preseli tja. kamor ga vleče srce, to Je v — Nemško Avstrijo.
i h
143. štev.
,SLOVENKSI NAROD" dne 28. junija 1921.
llalnoDelia poročila.
ZEMLJORADNIK!    BODO GLASOVALI PROTI USTAVI.
— d Beograd, 26. junija. Nocoj Je predsednik zemljoradniškega kluba g. La-fcič imel sestanek z ministrskim predsednikom Pašičem, ki mu je izjavil, da pogojev zemljoradnikov ne more sprejeti, posebno ne, kolikor se tičejo agrarnega vprašanja, ker vlada smatra, da mora biti v Sporazumu, sklenjenim z muslimani, dosledna. Kar se tiče razdelitve na oblasti, ostane pri tem, kakor je bilo sklenjeno v ustavnem odseku, glede uredb pa je rekel g. PaŠič, da se bodo vse uredbe predložile posebnemu zakonodavnemu odseku v revizijo razen uredbe o beglukih in uredbe o likvidaciji kmetovstvu sličnih odnošajev, ki se bodo po predlogu vlade predložile ustavnemu odseku v sprejem. G. Lazlč je nato odgovoril g PaŠiču, da so zemljoradnik! storili vse, da bi dali priliko, da bi se sprejela ustava tudi z njihovim sodelovanjem. Ker pa se njihovi minimalni pogoji niso mogli sprejeti s strani vlade, je izjavil, da bodo zemljoradnik! odločno stopili v opozicijo in da bodo glasovali proti ustavi. Po sestanka z g. Pašičem je g. La-zič nocoj ob 20. poročal zemJjoradniškemu klubu o stališču vlade.
GROF SFORZA O SVOJI ZU* NANJI POLITKL
— d Rim, 25. junija. Na da* naŠnji seji zbornice je podal mini? ster za zunanje posle grof Sforza napovedane izjave o svoji zunanji politiki. Izrazil je svoje veselje za* radi ureditve reparacijskega pro* blemja ter je nadaljeval: Sedanji nemški kabinet je pokazal trdno in lojalno voljo, izpolniti svoje obvez* nos ti. Naši sodržavljani nemške in slovenske narodnosti se bodo pri nas veselili svobode. To pa tudi obenem povišuje našo dolžnost, da ne dopustimo intrig od zunaj. Mi* nister se je po tem bavil z gornje* šlezijskim in vzhodnim vprašanjem ter nato razpravljal o rapallskih dogovorih. Odločno je oporekal, da
je bila Črnagora v Rapallu menjal* ni predmet ter je izjavil, da ni bilo nobenega govora niti v Rapallu niti potem o Črnigori, prav tako malo kakor o Albaniji. Sforza je potem govoril o pogodbi, sklenjeni z Jugoslavijo glede Reke in je izra* zil svoje uverjenje, da se bo ta po* godba nekega dne smatrala kot miljnik na poti k popolnemu miru. Potem se je dotaknil vprašanj, iz* hajajočih iz uporabe rapallske po« godbe glede Dalmacije in upravi* čeval ob tem prevzetek takraj Alp prebivajočih Slovencev v italijan* sko kraljestvo. Naši sinovi, je kon* čal minister, nam bodo hvaležni, ker smo jim s svobodno in v nje* nih prirodnih mejah zedinjeno Ita* lijo zapustili tla, ki jači j o ideale, ki nam bodo dali moč nasproti vele* hegemonijam, ki si razdeljujejo svet.
ROPARJI PRI ZELENIKI.
— d Beograd, 25. junija. Na* čelnik mostarskega okrožja je ugo* tovil, da so izvršili napad na vlak pri Zelenila znani črnogorski ro* parji z Gjuro Todorovićem in Zeko Dahbanićem na čelu. Roparjev nI bilo mogoče izslediti. Izdane so za roparji, ki jih poznajo, tiralice.
IZPRAZNITEV ZAPADNE MADŽARSKE
Dunaj, 27. junija. »Parlaments* korrespondenz« poroča, da so dr* zave antantnih velesil izročile Madžarski noto, v kateri se madžarska republika opozarja na to, da naj pod nobenim pogojem ne dovoli iz* gredov pri izpraznitvi Zapadne Madžarske, ki pripade po trianon* skem mirovnem dogovoru Avstriji. Vsak poizkus zavlačevanja izpraz* nitve in vsi nemiri bi imeli za Mad* žarsko zelo slabe   posledice. An*
tantne velesile so pozvale Avstrijo, I da imenuje vkomisijo, ki bo takoj po ratifikaciji triatlonskega miru začela z delom, to je z razmejitvijo v Zapadni Madžarski, svojega za^ stopnika.
sestanek avstrijskega Državnega kanclerja s predsednikom dr. masa,
rykom.
Dunaj, 27. junija. Zvezni kan* cler dr. Heinisch se bo tekom mesca julija sestal s predsednikom češko* slovaške republike dr. Masarvkom. Ko se vrne predsednik iz Caprija, ga bo sprejel zvezni kancler dr. Heinisch ob avstrijski meji. Šesta* nek se bo vršil v železniškem vozu. V političnih krofih se pripisuje te* mu sestanku velik pomen, osobito zaradi te£a, ker bo v zvezi z (togo* vori češkoslovaškega zunanjega mi« nistra dr. Beneša z madžarskimi po* litiki. Splošno vlada prepričanje, da bo delovanje male antante rodilo lepe sadove in da se prvi uspehi njenega složnega delovanja že ka* žejo.
POTOVANJE FRANCOSKIH DOSTOJANSTVENIKOV V prago.
— d Praga, 26. junija. »Pra0er Tagblatt« poroča iz Rrna: Pariški poročevalec lista »Lidove Novinv« doznava iz francoskega diplomat* skega vira, da nameravata ministr* ski predsednik Briand in maršal Foch priti začetkom avgusta v Pra\* go. Temu potovanju obeh franco? skih dostojanstvenikov na Češko se pripisuje velik politični pomen, tem bolj, ker je to prvič, da fran* coski ministrski predsednik po vojni obišče Srednjo Evropo.
Raznotere^.
• Žena brez želodca. Na seji pariške medicinske akademije ie predaval
neki profesor o zanimivem slučaju no-kt ženske, ki živi žo dve leti hr> lodca. Žena je imeli ture v želodci ... so ji z operacijo odstranili eal želod Teden dni jo živel . broz • Bak i kasneje pa ie pričela zavživati hrano normalno in jo sed;ij popolnom , i
ter }e dosegla že isto težo, kakor jo je imela pred operacijo.
* Lepa zapra\ Ijivka. Zanimiva je zgodba bivše kori^tinje PeggV ilop-kins, ki jo svojemu možu zapravila dobi kratkih deset mesecev 1.7." >.000 dolarjev. Živela, je prejo žo v već Balkonih, a so je vedno ločila, ko i • o i može spravila na berasko palico. Ko •-eno se je poročila z bogatim b-.-froveem iz Novega Jorka J. S. Jovoa, Sedaj teče pravda za ločitev sakon i in g. Jovce io pri razpravi navedel cele vrsto bogatih kavelirjev, ki jih jo njegova zona v času desetmesečnega zakona ž njim spravila v bodo. MM drugimi so bili tudi neki francoski vej* voda, albanski knez in nek mladi « • nik, ki je prišel celo tako daleč, da so je moral radi dolgov, ki jii, je ni navila žena Jovcea. astreliti, j&ena zatrjuje, da ne more nič za to. • ! l -o tako zapravljiva in da n.o- < * • k. • ti.: e /. i njo. Mož zopet pravi, da |e nj >gova žena prava umetnica v izniozgavaniu bo-gatih kavalirjev, ki morajo plačevati njone dolgove pri šiviljah in draguljarjih. Stroiki njegovega 10» tega b*-kona so naravnost ogromni. Poleg svote 1 in trieetrt milijona dolarjev, ki ?o je žo zapravila, I i moral plačati Se nad pol milijona dolarjev upnikom, če bi hotel poplačati dolgove svoje žene, Samo za nakit jo on izdal 075.000 dolarjev. ____
Pafzuetfbe.
— Zatekel se je črn psiček. Poteve ce pri trgovcu Trebarja.
— Zatekel se je 22. dopoldne mlad pes sive barve, volčje pasme. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči proti nagradi 400 K 2 Kalmiču, Sv. Petra cesta $t 21.
šržnvno m
JbLT)
P:
4M
5
n.W II
! Imlfltit !
i J.
=SLE! dlMitil
iii in \Sm lađu.
V teka ■
balo s e
27 izzre*
Glavni urednik: Rasto Pust -■!(;• •   '•. Odgovorni urednik:
Božidar Vodeb.
mi... n.k.j staTiDshe man,
dve pisalni mizi, ter v baročnem slogu zofa in štirje stoli. Ogleda se Pod Trančo 2/m od 10—16 ure. 4432
Proiia se težak konj z dlro Id opran
K11 liflfl lf Dira ln °Prava v d(> I4.JUU It brem stanju. Ogleda se v četrtek od 7 — 12 ure op. pri Figovcu Gosposvetska C. 4433
t
Ii2/ll303 Pf0u3]3lK39 tovrstna moč, so sprejme za modno trgovino. Pismene ponudbe na P* Magdič, Izbijana. 4415
iegnnnje pri Sv. Petru.
Na praznik  Sv.   Petra v   Udmat k
Plegarlu!
Za obilen obisk se priporoča
Fraija Flnar, gottOiilarka.
lile se stanovanje
iz 2 sob, kuhinje in pritiklln v Sv. Pet/a okraju za mirno solidno stranko z enim otrokom za takoj ali pozneje. Nagrada: stalne ugodnosti pri kurivu ter dobra plača. Ponudbe pod »Stilen trgovec« poštno ležeče, Ijnbliaoa. 4425
Dražbeni oklic.
V zapuščinski zadevi po pok. Viktorju Klemencu iz Ljubljane se bo vršila dne 1. julija 1921 ob 3. uri popoludne
prostovoljna javna dražba
raznih v zapuščino spadajočih premičnin v Ljubljani, Krakovski nasip št. 14, vsled sklepa okrajne sodnije v Ljubljani z dne 10. junija 1921 A L 300/21/11.
Dražbeni pogoji se bodo razglasili pred dražbo.
Dr. Karol Schmidinger,
notar kot sodni komisar.
Trgovino z vinom
v Mariboru, popolnoma opremljena, prav nizka najemnina ter vknjižena zakupna pogodba obratnih prostorov tudi s prevzemom stanovanja z lepo opravo se posebno ceno takoj proda Ponudbe pod „Vinski trgovec 1922" Maribor, glavna pošta restante. 4431
Išče se priletno Mfcm
za družino, dobra gospodinja. Plača po dogovoru. Oskrbni*hro Fsžiae pri Ljubljani. 4424
Mesečna solin s hrano
se odda s 1. julijem. Pismene ponudbe pod 0. T /4435 na upravništvo Slovenskega Naroda.
Proda se salonska oprava.
Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4418
Proda se lepa nufe
visoka, za k narodni noši," potem majhna okrogla miza na stojalu in par ionskih čevljev it. 39 pri hišniki?, orožnistvo, Bleiv/eisovi cesta 3. 4416
Majhno posestvo
te na predal v Rimskih Toplicah. Več pove g. Skalar, Ljubljana Vil, Vodovodna e, 26. 4425
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog odnosno dobri oče, brat, svak, gospod
ing. Ivan Bešter
dri. stavb, oflcijal
dne 25. junija ob 11. uri ponoči v starosti 38 let previden s tolažili »v. vere po daljšem bolehanju mirno preminul.
Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši danes v ponedeljk ob 6. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu prijazen spomin! /
V Ljubljeni, dne 27. junija 1921.
Ana Beftter, soproga. — Janez In Marije, otroci. — Lenart Bešter, oče. — Ing. Lenart Bester, Veličan Beater Atelje „Helios", brata. — Bo selila Bešter, sestra.
enon?dstrepna h!in v Mariboru^ minuti od kolodvora oddaljena, ob glavni cesti, z devetimi stanovanji, s trgovskim vsako obrt sposobnim lokalom in velikim vrtom. Poizvc se pri posest-nici Marij! Kovali, Maribor Rnš!i& cesta 49. -±429
roda se »o ceni Kom-i nlefno sedlo. pŽzyL£ ^1
Z eno s ■   : i       more dobiti
•j
Učite!] Glasbene tatice
išče meblirano sr-bo za takoj. Poučeval bi event. tudi klavir. Pismene a'i nstmene ponudbe serejemn pisarna aiptfbcae Itlaticr, gosposka ni. 3 I.
4422
Dslniške Dtribs Kranjskih parnih opekaren
se vrst dne 10 haHjfl 1921 eb 2 uri pc?ciudae pri g> Frbacčića v Trnovem z naslednjim dnevnica redora:
Predložitev na novo sestavljene bi-anec za leto 19i9 ia 1920.
Fprf/sr? svat
"J
Predam 10 vagonov bakoFega cglja.
Ravnotam sc sprejme na samico sa-r.c;lj;v Žagar. Takojšen nastop). Ponudbe prosi Jeetp Plankar, Ljubljana, Dolenjska SccrS.j. št 5. 4320
kdor ielt kupiti v Sagrebc, Hrvatski, Slavonci, hrvatskem Primorju, naj se s polnim zaupamem obrne na: Anta DeJatc, Esgreb, Cajava 34. 4270
( Holzstabge-\vebe)
IRSTJE
7-a pleskanje železniških mostov s^rei me tvrdlu  Josip Jug, Rimska c. 16
Ycc pleskarskih pomočnikov \ i r ^
........... 430.0GO.' .'"vrni
mm.
m .. ir. 11.1
O VBfli oh'anjen točil-
nlk 78 pivo  na dva predala. Onn K. Iva* I 0'i£*r: Trtici 6o-ranfsko. * 70
cr:£j"£V2:ec glass.L'jef
v LjiiblEni Wclf07R   t Z.
Izvršujem cgla^cv^rja icr popravila ?!a-sovirjev ia n-rirjonije? spedjelno strokovno, tečno I   : 3M
•1
uzor.trpvcisMoaulii!
Vsakovrstna klobuke od 160 K naprej Imam v veliki za!oci; tud! lece velcu'ne klobuke. Fraai? Cerar. tovarasr v Siobn, poeta Damiale. I.
oddaljena 7 minut or postaje Dom za Cene primerno nizke, postrežba točna
Klavirje
SGitdno !n toJno
ter gre tudi na
ce:'elo.
nep!'". .: ^    .'• na izbiro
l72951l
i
.: 60? 72995
j 73C0(> j j 7^ ,12 j j 7S450
I S3211 I ["33333 I j 34453
I 844721 [7i732l j 8S7
932!7 J \ 93229] j 94659]
j 94634|
9S62ol l 93647
Pfl¥$e, LluSijasa. TržašUa L 45.
Perna opekarna
. Sffl!clov/sKl rtartMll Mm*
Rimska cests It. 2.
Nudi  se   dob-o   ži_ana opeka prvovrstne kakovosti po dnevnih cenali. 4170
za strope in stene izdelu cm z najmodernejšimi stroji ter dctavljam takoj v vsaki množini najceneje
Jos. R. Puh,
Ljubljana, Gradnška ul. 22. Telefon 513.
¥ tatO
prlsliiD asraoaio9 lilslo halo-£snsho9 lelnlk f3f7v prfni2r-ro ob kolnfi, jimiifllaai liter d 2o kron. Gostites 9yHra-kooskl našlo f4M. Se ptlpo-roCm Batu Rolel« 4423
Lokal
ali ie vptltana trgovina poljubne stroke v prometnem kraju, najraje v Mariboru ali Celju, *o isde y najem. Cenj. ponudbe na naslov: 99Coxner-cinl" poanao leteće Krško.   43o <
1©|
>i 11
z znamko „kijuča in brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko 1 Cenik zastonj. Par nogavic znamke „ključ" traja kakor 4 pare drugih.
Ion i io in
Zebre! & Komp.
Brltel pri Rrecfa (Slovenija)
Skladišče: Beograd. Skladišče: MutnA
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno o!;e, prima laneni firnež, lanene tropine in druge vrste oljnih izdelkov.
3rzc{&vi:  Zabrei. Kranj«
-"—i
fni- ■ •
ili tren l»— j
e: 21 —
Ul krea 96-—
Dinarje? H -tU    n 4S- - <
DJair.e? 6*-:.li kt)i 24-
Listo dobitkov brez odltianja takoj po vsakem h   m i! fiitra in točna postrežba.
Naročile iz cele države naloviti na uradno Glavno kolektmo državne razredne lo -rije.
HHntti i i i
mmn f '. ■   niita 8.
Telefon 11-19 Ia 33—98« Naročbe m livrenjejo mamo ia naprej poa!an! đanrr.
za
LJUBLJANAt Prešernova ulica štev. 509 v lastnem poslopju.
JIH    Brzojavni   naslov:   Kredit  Ljubljana,   =======   Telefon štev.  40  in 457.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih nostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročite, pred-ujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic \\\ kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposlts itd«
-—I m
vre:!-
is
D06B
04
75
61
6. stran
.SLOVENSKI NAROD*, dne 28. junija 1921.
štev. 143
Vplačana delniška glavnica
K 3o9ooo.ooo*—
SLOVENSKA
Telefon št. 567 Čekovni račun 12205
Ljubljana, Krekov trg št. 10, nasproti »Mestnemu demu".
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice In v tekočem računu. - Izvršuje vse bančne posle najkulanine^e*
Edina raiprodaja vseh vrst ipecijalnaga
GIPSA
ia celo kraljevino SHS. Tvornice: Stanz, Kindbcrg, Semering, Schottwien. Puch berg. Auseewicse etc. nudi po najnižjih cenah iz svojih zalog: LJubljana, Osijek, Novi sad, Zemun. Ko s! a Novakovlč, veletrgovina mavca Ljub
ljana, Židovska ul. 1.
3xy&oz>!
Raznovrstne stole, politirane, vrtne zaklopne stole, vrtne mize, hrastove in bukove deščice ima vedno v zalogi
Ciril Primožič,   mizarstvo  in parketi, /Ljubljana, Trnovski pristan jrev. 4.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta 38 I.
* a
zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v drugem kolu dr« žmmo razredne loterije.
ifed 1,200.000
so zadele srečke v prvem kolu državne razredne loterije kupljene pri
Zadružni gospodarski banki, Ljubljana.
Žrebanje se vrši v p?uesn razredu 15. In 16. julija 1921.
Cene srečkam v prvem razredu: cela srečka 48 D, polovica 24 D, četrtinka 12 D, osminka 6 D. Srečke prodaja:
Zadružna sospoMs brila 1 i Wmi DuaaJsKa m\i 381.
(Hiša Zadružne zveze.)
Opr. štev. P 79/06 71
Is i £•
4427
Jfaprofaj je stavbna parce'a
z mizarsko delavnico in z inventarjem. Naslov pove upravmštvo Slovenskega Naroda. 42u0
Kr. okrajno sodišče na Vrhniki odd I. javlja, da se bode dne 18. julija 192!. ob 9. dopoldne na licu mesta na Drenovem griču nš- št 11 prodalo na javni prostovoljni dražbi mlado?- Andreju sa polne!« Ivani ter Mariji Mole iz
Drenovega griča št. 11 lastno zemljišče vlož. št. 28 kat. obč. Velikaligojna, obstoječe iz hiše št. 11 s prizidanim svinjakom, kašče s kletjo, z opeko kritega živinskega hleva, vezanega kozolca, dalje 2. vrtnih parcel, 8 njiv, 1 travnika 2. pašnikov in 4. gozdov v skupni površini 7 ha 47 a in 68 m2.
Izklicna cena vsega zemljišča se določi na 150.000 kron.
Vadij 10% izklicne cene.
Nadrobni dražbeni pogoji, v katerih si varuštvo pridrži pravico dražbo v 8. oneh potrditi ali zavrnitj, so na vpogled pri podpisanem sodišču med uradnimi urami v sobi Št 2, ter se bode tudi pred pričetkom dražbe interesentom objavili.
Kr. ^krafno sodišče na Vrhniki,
dne 21. junija 1921.
t
Brez poictaegt Obfeititt.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša srčnoljubljena mati, siara mati, gospa
Hlarila fflafhian
tovarnar jeva vdova
po kratki, trpljenja polni bolezni, previđena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepoznbne pokojnice bo v sredo dne 29. junija 1921 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta štev. 14 na pokopališče k Sv. Križu,
V Ljubljani, dne 27. junija 1921.
Globoko žalujoči ostali.
$pediclfska firma
Lndovik Ševar,
vd. na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarlnienja. 2535
starejša, dobra moč. Kupi se: pisar* nitka o-treaia, mizarsko orodje, isleins okrogle stopnice. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4409
Otroški vozički novi in malo rabljeni, v veliki množini ceno na prodaj. — r. Bat)el, Ljubljana. Stari trg 28. 4408
Popolna ifljifl naprava
obstoječa iz bencinskege motorja 6 — 8 HP ter venecijanke z vsemi potrebščinami, v iako dobrem stanju, se proda po u.erodni ceni. Več se izve pri lastniku Andrej Svet, Rakek st. 33.
la splitski Mail cement
se dobi pri tvrdki Mihael Omahen, Višnjagora v vsaki množini po najnižji konkurenčni ceni. Takojšnja dobava, sveže blago, dobavno na razne postaje franco. 43u4
Poptrtaoma samostojno
veščo vseh pisarniških de!, sprejme tovarniško podjetje v bližini Ljubljane. Natančne ponudbe pod .Dolenjsko 4364" na opravo Slov. Naroda. 4364
Tretje za strope izdeluje in prodaja
na debelo in drobno m2 po K 4*— pri večjih naroČilih znaten popust. Steiner Antoo. L ubijam, Jeranova ul.' 13 Trnovo.
26
Rova moderna saiiina spalnica
se takoj po ugodi ceni prodj. Ogleda se lahko vsak dan v Rožni ulici številka 5. 4347
Proda se tenfi: šivalni strci ..Sin-
mi" in dekoracijski divan, oboje sko vil   to novo. Kje, pove upravništvo Slovenskega Naroda. 4348
Gospodična
M6e aobo s brano po možnosti s klavirjem, takoj. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4405
Omaro za led
(Eiskasten) za shrambo jestvin, dobro ohranjena, se po zmerni ceni proda — Naslov pove upr. Slov. Naroda. 4400
Radi selituo
prodam ceno spalno sobo in drugo pohištvo, vse v dobrem s'anju. — Kje, pove uprava Slov. Naroda. 4393
Sprejme se dijak
nižjih razredov srednjih šol na dobre hreao la stanovanje pri boljši rodbini. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 4374
Mašinist,
izpitanl stroievodj.? drž. želj. - HS trsži namješten je u većoj tovarni. Samostalni radniK na elektriki, montaži i stružnici sa prvorazrednim ispričevalima. Ci en-jene ponnde molim slati na J. Žarkovič Loka pri Žnsroti, Slovenija. 4330
Učenka
Kagrobni spomeniki, EfcSZFbJTZ
rave in strojarje, luksuzni izdelki in dekoracije, kipi in portreti po fotografiji, cerkvena de!a, kot vsa stavbena dcia.
Kamnoseška industrija Alojzij Vodni!;, Lfebiiaaa. Ustanovljeno i. IS
IJorzna naročila ejekiuira naipovoljneje
San^a i mfenjačaic&
L. KOSN I DRUG, ZAGREB, PBERAĐOV1Ć2VA 2. Telefon: 23-83. Brioravii Kobnbanka.
lila tiri 19 visoi Mi
v glavnem mestu neke nemške alpske dežele, s sigurnimi odjemalci, velikim številom naseljenih delavcev, v poinen: obratu, z veliko zalogo surovega materijala, bogatim inventarjem s 3 konji se zamenja s podobno trgovino v Jugoslaviji ali proda proti jugoslovanski valuti. Ponudbe pod: „Trgovina1' na administracijo Slovenskega Naroda.
4353
z dobrimi spričevali,   zdrava, ki ima hrano in stanovanje doma, sprejme takoj pod obodnimi pogoji  modna trgo-; vina v Ljubljani. Naslov pove uprav I Slov. Naroda. 4402
rođeno in negodeno v vsaki množini kupi Mehanična vrvarna, terilnica in predilnica
Jlntcn ^inKcuec, Igranj-Cjrc5uplj£,
Ponudbe je nasloviti na tovarno v Grosuplju.
Josip Hvala Hiti Hvala roj. Kofir
poročena.
novo mesto, 22. junija 1921.
Lodvik Tepera
uradnik Češke industrij, banke
Josipina Tepera ni Laiaacber
poročena.
Duplje — Liabljant — Obrodi«
dne 2o. junija 1921.
Brez Tsakcga dragega obiestila.
Olga Skic roj. Berail poroteaa.
LJubljana Idrl|a
dne 25. junija 1921.
Delnic
pivovarne „Union"
večje število se proda po ugodni ceni (pod notranjo vrrdnostjo). Samo pismene ponudbe pod .Union 4360" na upravo Slov. Naroda. 4360
Skladiicn k
prva moč in zanesljiv, vešč elektrotehnične ter deloma železne stroke, popolnoma samostojen s smotrenim delovanjem, se !i6e proti takojšnjemu vstopu. — Ponudbe pod .Prva moč/4363' na upr. Slov Naroda. 4363
Vsake vrste lanene preje dobite v poljubnih množina! pri Mehanični vrvarni, terilnici in predilnici
#ntcn $inKci>ec, r^cnj-CJrojuplje
Vprašanja je nasloviti na tovarno v Grosuplju.
Pozor!
Pozor!
za gospode, dame in otroke po najnovejših najnižjih cenah. — Trgovina Ivan Lončar, Sf. Petra cesta 36. 4392
Pozor, turisti!
Proda se izvrsten daljnogled in etui za K 1000-—. — Sv. Petra c. 36. 4391
Veliko skladiSts
CARBORUNOUM
in
H0P ELEKTRST
s
ploč za brušenje, pil, oljnih kamnov, zrnc, praška, platna in
papirja vseh veličin in finoč.
ELEKTRIT ,,C"
ploče zr. brušenje žag, samsprodaja za vso Jugoslavijo
ALAT" D. D. ZAGREB
Gajeva ulica 59 — Telefon 711.
tt
KRISTAIAJM d. d., Zagreb,
veleprodaja stakla l porculana
Boškoviieva ul- br. 26-
TeB. br. 6 ~70.
preporuča svoje bogato skladište staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa proizvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla za urezivanje te gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane »KOMBINIRANE VAGONE" sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene.   —  Izvolite zatražiti cijenike !
■ * -i *
->\.5*$V«fc. V-.-*:'
Podružnice:
Split, Celovec, Trst, Sarajevo,    Gorica,
Celje, Maribor, Borovi je, Ptuj, Brežice.
JANSKA KREDITNA
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Prodaja srečke razredne loterije.
Telef. Stev. 261 in 413. Brzojavni naslov: JBanka", Ljubljana.
Delniška glavnica K 50,000.000.
Rezervni zakladi K 45,000.000
Lastnina in tisk »Narodne tiskarna«
Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar
156062
OK
7166