yu issn 0040-1978 IZ VSEBINE: 35 let Agisa (stran 2) Po poteh Kozjanske čete (stran 3) Ocene letošnjega festivala (stran 6) Šport (stran 9) Oglasi in objave (stran 11) leto xxxvi, št. 36 Ptuj, 15. septembra 1983 cena 11 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Veliko planinsko slavje Stari borlski grad je bil v nedeljo v znamenju velikega planinskega slavja v počastitev 30-letnice PD Ptuj, 90-letnice organiziranega pla- ninstva na Slovenskem in otvoritvi Haloške planinske poti. Slovesnosti je prisostvovalo blizu tisoč planin- cev, gostov in občanov ptujske ob- čine, ki so prvo skupino mladih planincev pospremili po novi Halo- Ski planinski poti z glasbo, pesmijo in dobrimi željami za še večje uspe- he v organizaciji, ki postaja vse bolj množična in ki vključuje vse izobrazbene in starostne strukture. Obširnejši zapis o tem lahko prebe- rete na 9. strani. mš Predsednik meddruštvenega odbora PD Ptuj, Majšperk in Stoperce Janko Vuk je govoril o pomembnosti Haloške planinske poti. Foto: L. Cajnko Široko zastavljena razprava o zdravstvu Na področju zdravstvenega varstva v ptujski občini pa tudi širše nastajajo vse večja neskladja in s tem vse večji problemi, ki jih je nujno treba začeti načrtno reševati. V analizi stanja, ki jo je pripravila občin- ska zdravstvena skupnost Ptuj je med drugim zapisano, da so programi zdravstvenega varstva naravnani na prizadevanja uporabnikov za šTritev pravic, ki ob tem zanemarjajo skrb za lastno zdravje. Mnogo ljudi vse bolj postaja odvisno od zdravstvene dejavnosti, ljudje postajajo vse premalo odporni, zato polnijo zdravstvene ustanove, kar pogojuje širitev zdravstvenih zmogljivosti na vseh ravneh. Vzporedno z razvojem ne nara- šča zdravstvena prosvetljenost prebivalstva, zato iščejo vse več zdravstve- nih uslug. Po drugi strani pa v zdravstvu še ni dodelan sistem vrednotenja dela, nagrajevanje po delu m kvaliteti dela ni urejeno, materialne možnosti se manjšajo itd., zato je razkorak med potrebami in možnostmi vse večji, pri uporabnikih in izvajalcih pa povzroča nezadovoljstvo. O teh in drugih problemih na področju zdravstvenega varstva je na zadnji seji razpravljalo predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj, izvršni svet skupščine občine Ptuj, njegove ugotovitve in staliSča v celoti objavljamo na 4. strani, 8. septembra pa je o teh vprašanjih razpravljalo tudi predsedstvo skupščine občine Ptuj, bil je tudi razgovor s političnim aktivom občine Ormož in več drugih razgovorov v okviru ptujske občinske zdravstvene skupnosti. Vse te razprave so pomenile le dogovor za nadaljnjo kar najširšo razpravo v delegatski bazi in potem na konferenci SZDL o zdravstvu, ki bo 23. septembra in na skupnem zasedanju zborov SO Ptuj in skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj, ki bo 29. septembra (o pripravah na to sejo poročamo posebej). Občinska zdravstvena skupnost Ptuj je pripravila obširno informa- cijo o uresničevanju zdravstvenega varstva v občini Ptuj. V njej je razčle- njeno obstoječe stanje, opisani so družbeno ekonomski odnosi v z^avstvu, svobodna menjava dela, zagotavljanje zdravstvenega varstva občanom, or- ganizacija zdravstvene dejavnosti v občini ter bodoče naloge in usmeritve. Informacija je podkrepljena tudi s številnimi preglednicami. V tajništvu občinske skupščine so to gradivo razmnožili v 580 izvodih, ki so ga že poslali delegatom in delegacijam. Na seji predsedstva skupščine občine Ptuj je bilo dogovorjeno, da bi naj v krajevnih skupnostih o tem gradivu skupno razpravljali delegaciji za zbor krajevnih skupnosti in za zdravstvo, predsedstvo KK SZDL in vodstva ostalih DPO. V organiza- cijah združenega deia pa delegacije za ZZD in vodstva organizacij sin- dikata ter vodstva ostalih DPO. Na ta način bi v združenem delu in v krajevnih skupnostih oblikovali enotna stališča, ki bi jih uskladili v okvi- ru občine na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine in skupščine občinske zdravstvene skupnosti, sprejeli usmeritve in stališča ter šli v enotno akcijo za njihovo uresničevanje. Na seji občinske konference SZDL o zdravstvu pa bi vključili tudi gradivo, ki bo pripravljeno v okviru podravske regije. Ptujsko in ormo- ško zdravstvo mora dobiti ustrezno mesto v programu razvoja zdravstva v Podravju. Sestavljena organizacija združenega dela na področju zdrav- sta v podravski regiji mora pomeniti novo Kvaliteto na poarocju zdravstvenega varstva — je bilo med drugim poudarjeno v razpravi na seji predsedstva SO Ptuj. - ■■■ ■■ '■ ' ■■ Vi; 'i i,-- ^i' v i ».-j' ii ^ ?a ri 1 p p h S'" o ^ / . » . .. / v :... .. i. ^ _ ^ ' ' t' ' ■ " ■ - Predsedstvo skupščine občine Ptuj je sprejelo sklep o sklicu 6. skupne- ga zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbe- nopolitičnega zbora, ki bo v četrtek, 29. septembra dopoldne v narodnem domu v Ptuju. Na seji, bila je 8. septembra so določili tudi dnevni red in okvirno obravnavali pripravljeno gradivo za skupno zasedanje. Gradivo so delegati in delegacije že prejeli. Na skupnem zasedanju bodo obravnavali kar pet informacij in sicer o uresničevanju družbeno ekonomskega razvoja občine v letošnjem prvem polletju in o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem letu. Posebno živahno razpravo je moč pričakovati ob informaciji o uresničevanju zdravstvenega varstva v občini Ptuj. Ta razprava bo skupna s skupščino občinske zdravstvene skupnosti Ptuj. O problematiki s tega področja poročamo v posebnih sestavkih. Nadalje bodo na skupnem zasedanju obravnavali Se informacijo o investicijskih vlaganjih v osnovna sredstva v ptujski občini v zadnjih petih letih in o letošnji škodi, ki je nastala po neurjih s točo. Dnevni red nadaljnjega poteka sej obsega še 7 točk, gre pa predvsem za razne predloge odlokov in odločb ter sklepov. Ob koncu bodo opravili še nekatere razrešitve in imenovanja ter obravnavali vpraSanja, pobude in predloge delegatov. ^^ PRED PRAZNIKOM OBČINE ARANDJELOVAC Občani pobratene občine Arandjelovac praznujejo 19. septembra svoj občinski praznik. Praznik je povezan s spominom na dokončno osvobo- ditev območja te občine pred 39-timi leti. Tako kot prejšnja leta bo tudi letos sodelovala na osrednjih prireditvah v počastitev občinskega praznika 3-članska dellegacija iz občine Ptuj. Obisk pa bodo prav gotovo izkoristili tudi za uradne pogovore o nadalj- njem sodelovanju pobratenih občin, zlasti še na gospodarskem področju. Med občani obeh občin je vse več stikov. Tako je letos na ZMDA Slovenske gorice 83 sodelovala tudi MDB iz Arandjelovca, v nedeljo pa sta krajevni skupnosti Heroja Lacka Rogoznica in Banja iz občine Arandjelovac podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju. p Mali strah bav-bav na ptujskem odru v dvorani ptujskega gledališča je bila v ponedeljek premiera igrice Mali strah bav-bav, za katero je napisala priredbo, pripravila sceno, kostume in režijo Branka ' Bezeljak Glazer, glasbo Tone Hor- vat, koreografijo in odrski gib pa Mira Mijačevič. S tem delom se je gledališka skupina Stopinje pred- stavila za najmlajše, otroke od četrtega leta dalje, pa tudi mamice, očki, babice in dedki so se spro- ščeno nahihitali. Prvotno besedilo je bilo sicer namnjeno za lutkovno igrico, ven- dar je Machadov tekst doživel ne- kaj priredb in adaptacij, ptujski mladi igralci, večina jih je bila prvič na odru, pa so nam pred- stavili dogajanje, ki je postavljeno na morsko obalo z osamljeno na pol podrto kolibo. Povedali so nam — česa vse se človek v življe- nju boji. Igrica govori o življenju STRAHOV, o malem Strahu, ki ima enake probleme kot vsi otroci tega sveta. Nerad obiskuje šolo, tudi učil se ne bi rad . . . odrasli ga stražijo . . . V igrici pa iščejo tudi zaklad, ki ga je Alenki zapu- stil njen dedek — kapitan AHAC, ob koncu pa so vsi spoznali, da je lahko zaklad tudi kaj drugega, ne le zlato in denar. Za mladi gledališki ansambel je potrebno reči, da se je v svoji vlogi zelo potrudil in da je iz razmeroma skromnega teksta, naredil tisto, kar se je narediti dalo. Posamezni liki so bili izoblikovani zelo simpa- tično, tako trojka Alenkinih prija- teljev kot gusar Lesena noga. Pa tudi Strahcu — igrala ga je Jasmina Preac in ostalim članom ekipe vse priznanje. Pohvala velja tudi avtorju gledališkega lepaka Borisu Miočimoviču. za izvirno oblikovanje in vsem ostalim soustvarjalcem predstave, ki jo bodo gotovo otroci povsod z vese- ljem sprejemali. mš PrizorCek iz predstave Mali strali Bav-Bav Foto: B. Glazer Slovenske ljudske pesmi in glasbila Mira Omerzel-Terlep in Matija Ter lep že več let raziskujeta ljudska jilasbila. njihovo vlogo in pomen. Mira Omerzel-Te^ieo je diplomira- na muzikolo^inia in etnologinja. Skupaj z Matijem Trlepom, stroj- nim inženirjem in flavtistom, ljud- ska glasbila tudi zbirata in s teren- skim delom dopolnjujeta etnomu- zikološko včdenje o slovenski kul- turni dediščini. Leta 1978 se jima je pridružila Bogdana Herman, diplomirana sla- vistka in od tedaj dalje se vsi trije ukvarjajo tudi z oživljanjem in predstavljanjem arhivskih zapisov ljudskih pesmi in napevov. Našo glasbeno dediščino so že • doslej uspešno predstavljali v tujini — v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Nizozem- ski, Belgiji, Franciji. V ponedeljek ob 17. uri bo v Na- rodnem domu koncert za mladino na katerem bodo umetniki predsta- vili glasbila in pesmi iz našega pod- ročja — Haloz in Prlekije, s Koroške, Gorenjske, Istre in Rezi- je, Dolenjske in Prekmurja. V večernem programu, v viteški dvorani na gradu, začel se bo ob 20. uri, bo najprej predstavljena Gorenjska s svojimi ljudskimi glas- bili in pesmimi kot so — gudala, bordunske citre, žvegla in boben. Sledila bo Štajerska in Haloze s trstenkami in žveglo, violinskimi ci- trami in žago. Belo Krajino bodo predstavili z dudami, orglicami, gudalom in čivinkom, Prekmurje z bordunskimi citrami, kitaro, žago, okarino, oprekljem. Podobni instrumenti pa se pojavljajo tudi na Dolenjski, Koroški, Primorski in v Reziji. S temi instrumenti bosta Matija in Mira Terlep spremljala pevko Bogdano Hermanovo. Vstopnice za večerni koncert so v predprodaji v gledališču vsak dan od 10. do 14. ure in eno uro pred koncertom na gradu. mš Mira Omerzel-Terlep, Bogdan Herman in Matija Terlep med koncertom KoflM gomoUev se bo prikazalo? Foto: M. Ozmec Pa smo spet v najbogatejšem !etnem času. Koledarske jeseni sicer še ni, hladne noči, veter, glas klopotcev, živahnost na poljih pa nas opozar- ia, da je ta letni čas pravzaprav že tu. Vreme nam letošnje leto ni bilo najbolj naklonjeno. Kljub suši in toči, ki sta ,,odnesli" precejšen del pridelka, pa moramo Din zadovoljm. loli- ko bolj vestno moramo sedaj pospraviti tisto, kar nam je narava dala kot vračilo za celoletno delo. V teh dneh je na višku izkop krompirja. Pridelek je ponekod zelo dober, drugje slabši — odvisno od zemlje pa tudi od lastnika. Živinorejci so pričeli silirati koruzo — zelo pomembno opravilo za bolj brezskrbne zimske dni. Letos bo marsikomu primanjkovalo živinske krme, zato je potrebno pospraviti sleherno travico, koruznica ne sme ostajati na polju. Kmalu bodo zapeli stroji v ormoški tovarni sladkorja, stranski proizvodi sladkorne pese, od listov, glav, rezancev in repov, so odlična živinska krma, čeprav smo vse to doslej še premalo izkoriščali. Ob vsem tem smo v pripravah na jesensko setev, pred nami je torej nova odgovorna naloga. Da bodo kos vsem tem nalogam, bodo kmetij- cem tudi letos priskočili na pomoč delovni ljudje, dijaki, učenci. . . Z jesenjo prihaja tudi trgatev. Datum uradnega začetka trgatve in odkupa grozdja še ni znan. Vse drugo pa je in to lahko preberete na naših notra- njih straneh. Naj bo tudi letošnja jesen spodbuda za delo v letu 1984! JB 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 15. september 1983 - XEDNIK EMONA MERKUR PTUJ Kupna moč pada Tudi v tej ptujski trgovski delovni organizaciji ugotavljajo, da v drugem oolletju tega leta potrošniki manjkrat zavijejo v njihove pro- daialne. Vzrok ni le v skromnejši ponudbi, ki je posledica te>av oroiz- vajalcev, temveč tudi v manjšTTcupni moČi, ta pa je posledica visokih cen in padanja realniji osebnih dohodkov. Jesensko-zimsko kolekcijo oblačil, za katero so se s proizvajalci dogovorili že v začetku leta, počasi dobivajo v prodajalne. Mnogi proizvajalci pa zaradi težav z blagom in drugimi potrebami materiali, dnevno preklicuje dogovorjene količine izdelkov ali pa predlagajo dobavni rok na prihodnji mesec. Seveda to trgovcem imi najmanj ne ugaja, saj si prizadevajo, da bi potrošnikom ponudili kar se da pestro izbiro. ,,Vemo, da imajo proizvajalci težave in to tudi razumemo," pravi Marjan Ostroško, direktor Emone Merkur." Pa vendar se poskušamo kar se da približati željam in potrebam potrošnikov. Največ težav je s tehničnim blagom, saj tekstil in konfekcijski izdelavi še kar redno prihajajo na naše police. Bolj nas krbijo visoke cene konfekcijskih izdelkov, saj bodo na primer zimski plašči za odrasle veljali od osem do deset tisoč dinarjev. Fuai otroška oblačila niso ravno poceni, čeprav so nekoiiKO cenejsa in zato tudi plitvemu žepu bolj dostopna." Tudi za trgovce so se torej pogoji poslovanja v tem letu dokaj spremenili. Zato je predvsem od njihove lastne iznajdljivosti in sposob- nosti odvisno, kaj bomo kupovali v trgovinah. Na proizvajalca se žal zaradi nestalnih pogojev gospodarjenja, ni mogoče zanašati. Vendar, tudi oni niso krivi za nastalo situacijo, tako vsaj pravijo, saj so tudi oni odvis- ni ... Od koga je odvisen kupec, pa nihče ne vpraša. N, Dobljekar S SEJE ODBORA ZA VINOGRADNIŠTVO O pripravah na trgatev Na odboru za vinogradništvo, sestavljajo ga poleg kmetov-kooperan- tov še predstavniki zadružnih enot in kletarstva, so se pred dnevi dogovorili o organizaciji trgatve in prevzema grozdja. Ce bodo ta dogovor upoštevali vsi, ki v tej akciji sodelujejo, ne bi smelo prihajati do velike gneče na prevzemnih mestih in do hude krvi, kar se je dogajalo ob lanski trgatvi. Kmetijska zadruga Ptuj ima sklenjenih pogodb za prevzem 150 vagonov grozdja. Vodje zadružnih enot bodo pripravili program trgatve in prevzem za posamezne vinogradnike tako, da bodo vsak dan prevzeli 150 ton grozdja. Toliko ga lahko namreč dnevno predelajo v ptujskem predelovalnem centru, poleg grozdja i^ vinogradov kmetijskega kombina- ta. Tisti, ki z zadrugo nimajo sklenjenih pogodb o oddaji grozdja in bodo želeli oddati le viške svojega pridelka, bodo lahko to storili šele potem, ko bodo kooperanti oddali ves svoj pridelek. Poleg tega bodo prišli na vrsto za plačilo šele prihodnje leto, okoli 1. marca. Njihove količine grozdja namreč niso zajete v planih kletarstva, zato bo lahko predelovalec plačal to grozdje šele po prodaji vina. Vse, ki bodo pripeljali svoj pridelek grozdja neposredno v ptujski predelovalni center, je potrebno opozoriti, da bodo lahko tega oddali le z ustreznim dokumentom zadruge, ki ga bodo dobili pri vodji zadružne enote. JB Odkupne cene grozdja Začetek trgatve zaenkrat še ni mogoče napovedati. Strokovnjaki, ki redno spremljajo stanje v vinogradih, so zadovoljni s kvaliteto grozdja in poudarjajo, da se s trgatvijo ne mudi. Potrebno je še počakati in potrgati grozdje šele, ko doseže najvišje stopnje sladkorja. Dodatno sladkanje mošta letos ni dovoljeno, prvič zato, ker bomo tako dosegli boljšo kvali- teto vina letnik 83, drugič pa zato ker nam sladkorja že tako primanjkuje. O začetku trgatve bo odločil občinski upravni organ na osnovi mnenja strokovnjakov, pridelovalci pa bodo o tem takoj obveščeni. Letošnje odkupne cene grozdja so bile sicer že objavljene v dnevnem časopisju, ne bo pa odveč, če jih zapišemo tudi v Tedniku. Potrebno je dodati le še sklep odbora za vinograništvo pri KZ Ptuj, da so te cene za kooperante akontacijske, za tiste, ki bodo oddali le viške grozdja pa dokončne in ne morejo računati na poznejše doplačilo. Odkupna cena za grozdje prvega kvalitetnega razreda — sem sodijo rumeni muškat, traminec, renski rizling, rolandec in muškat otonel, s sladkornimi stopnjami 17 in 18 (odvisno od sorte), bo 31 dinarjev. Grozdje iz drugega kvalitetnega razreda — beli borgundec in muškatni silvanec — z 18 odstotno sladkorno stopnjo, boste dobili plačano po 25 dinarjev za kilogram. 23 dinarjev bodo prejeli pridelovalci za rdeče sorte grozdja, za laški rizling, šipon in ranino. Osnovna stopnja sladkorja v tem grozdju je 14 do 18 odstotkov, odvisno od sorte. Plačilo za grozdje v četrtem kvalitetnem razredu bo 20 dinarjev za kilogram. V ta razred sodijo rizvanec, neuborgovec, veitiinec in mešano grozdje, osnovna sladkorna stopnja pa je 15 do 17. Za prevoz grozdja do predelovalnega centra v Ptuju bodo prejeli prevozniki 30 par za kilogram. Ce bodo stopnje sladkorja v grozdju odstopale od osnovnih, bodo prejeli pridelovalci doplačilo, oziroma bo plačilo za kilogram nekoliko nižje. Za odstopanje navzgor bodo deležni dodatnega plačila, in sicer za prvi dve stopnji po 50 par, za vsako nadaljnjo stopnjo pa dinar. Ce bo stopnja sladkorja v grozdju nižja od osnovne, pa odbitek za vsako stopnjo 50 par. Tudi v interesu vinogradnikov je torej, da bodo trgali res sladko grozdje. JB O DELU PIONIRSKIH HRANILNIC V ŠOLSKEM LETU 1982/83 v prejšnjem šolskem letu je na območju poslovne enote Kreditne banke Maribor v Ptuju aktivno delovalo 26 pionirskih hranilnic. Delale so dobro, čeprav so med posameznimi hranilnicami opazne razlike. Za njihovo uspešno delo so v veliki meri zaslužni tudi mentorji, seveda poleg delavcev pionirsVih hranilnic. Vodenje pionirskih hranilnic je le dodat- na mentorska dejavnost. Svet mentorjev PH in KBM je v sredo, 7. septembra po veljavnih kriterijih ocenil delo 96 PH v šolskem letu 1982/83. Med temi je tudi 26 pionirskih hranilnic z območja ptujske poslovne enote. Svet je na podlagi zbranih točk določil pet pionirskih hranilnic, ki so najuspešneje poslovale. Največ točk je dosegla PH iz OS Vitomarci in sicer 113 točk. Prejela je denarno nagrado 6 tisoč dinarjev. Pionirsko hranilnico že vsa leta vodi prizadevna mentorica Anica Kostanjevec, ki za delo z mladimi varčevalci porabi tudi precej prostega časa. Tretje in četrto mesto si delita OS ..Bratie Reš" iz Destrnika in OS Minke Namestnik-Sonja z območja temeljne banke, ki sta zbrali po 94 točk. Za doseženo mesto je 0§ ,,Bratje Reš" prejela 2 tisoč dinarjev. Denarne nagrade in priznanje za vzorno hranilnico bodo nagrajene PH prejele v oktobru — mesecu varčevanja. MG Delavci Agisa med proslavo 35-letnice delovne organizacije Tamburaši — delavd Agisa med prvim nastopom 35-letnica delovne organizacije AGIS Delavci desetih temeljnih organizacij združenega dela Agisa so ob zaključku minulega tedna pripravili slovesnost v počastitev 35-letnice delovanja te naše delovne organizacije, ki je iz skromnih začetkov pre- rastla v pomemben člen kovinsko predelovalne indu- strije. Nekaj manj kot 2000 zaposlenih je v zadnjih letih veliko vlagalo v razvoj, nemalo pa je bilo tudi težav s katerimi se je kolektiv srečeval na tej poti. Kljub vsemu pa so letošnji rezultati dokaj spodbudni — kot sta v svojih nagovorih povdarila predsednik lO konference OOS Franc Mertelj in predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Ptuj Janko Bezjak. Na petkovi slovesnosti DO Agis so podelili tudi de- set plaket in nagrad ,,Najboljši delavec TOZD in DSSS" za leti 1982 in 1983. Za preteklo leto so ta priznanja dobili: Janko Drevenšek — Kovinska obde- lava, Marija Duh — Komerciala, Anton Gol — Oro- djarna, Marija Gašperič — Precizna mehanika, Franc Brodnjak — Velika oprema, Konrad Grajfo- ner— Servis motornih vozil, Elizabeta Pajnkiher — Vzmetarna, Alojz Bedenik — Avtooprema, Janez Ver.sic — v zdrževanje, Janez Veselič — Gumama in Franc Maroh — DSSS. Najboljši delavd leta 1983 pa so postali: Alojz Haložan iz Avtoopreme, Albin Rojs — Vzmetarne, Janez Rojko — Kovinska obde- lava, Halim Brkič — Precizna mehanika, Marjan Huzjak — Velika oprema, Stanko Vrtič — Orodjar- na, Anton Milošič — Vzdrževanje, Ivan Mileč — Servis motornih vozil, Robert Muhič — Komerciala in Martin Zavec iz DSSS. Poleg tega so Vladu Hanslu podelili še plaketo ,,Inovator leta", vrsto športnih priznanj in pokalov ter 25 delavcem — krvodajalcem posebne diplome in značke ob 30-letnici krvodajalstva na Slovenskem. Agisovci so svojo obletnico popestrili še s kultur- nim programom v katerem so sodelovali domači tam- buraši pod vodstvom Mladena Vuka, moški zbor PD AS iz Markovec, ki ga vodi član kolektiva — Janez Bezjak in kot gost — Janez Klasinc, član SNG iz Maribora, ki je razdrl nekaj hudomušnih na račun Agisa. mš foto: L. Kotar O 35-letnem razvoju Agisa je go- voril predsednik IG konference OOS Franc Mertelj Ugodnejši stanovanjski krediti z današnjim dnem bodo v Kreditni banki Maribor na področju stanovanjskega kreditira- nja začele veljati zanimive spremembe. Po teh spremembah bo možno izvesti pobot obstoječih kreditov z depoziti, pri novih odobritvah pa je spremenjen način porabe pologa. Banka namreč želi, da bi kljub predpisanim omejitvam plasmajev p)omagala gospodarstvu na področju, ki ga pokriva. Graditelji, ki so na osnovi vezave deviz (do leta 1980) dobili stanovanjski kredit, bodo lah- ko prodali vezave devize banki še pred iztekom roka vezave, s tem denarjem pa potem odplačali preostali kredit. Doslej je bilo tako, da so morale devize ostati v banki še leto dni ali več po odplačanem posojilu. Ce bo zdaj nekomu recimo manikalo še pet let do odplačila kredita, bo lahko vezane devize takoj prodal in z denar- jem odplačal preostali znesek kredita, ostanek denarja pa bo lahko porabil: — za odplačilo morebitnih drugih kreditov (stanovanjskih ali potrošniških). — kot osnova za pridobitev novega stanovanjskega kredita, — kot osnova za pridobitev drugih kreditov na podlagi prodaje konvertibilnih deviz, — kot gotovinski dvig v dinarjih, — za nakup blaga z dinarji deviznega porekla po ugodnostih, ki jih nudijo razni proizvajalci. Po novem bodo lahko tisti, ki so dobili kredi- te z vezavo dinarjev, oziroma dinarske protivre- dnosti prodanih deviz, posojilo odplačali tudi s tem, da jim bo banka od kredita odštela vezane dinarje. Višina mesečnih obrokov bo sicer osta- la nespremenjena, toda varčevalci bodo lahko po tej poti kredit odplačali prej, torej bodo banki plačali tudi manj obresti. V primeru, da bi se za omenjeni dve možnosti poplačila stanovanjskih kreditov odločili vsi varčevalci, bi se sprostilo samo v ptujski poslovni enoti banke cca 190 milijonov dinar- jev. To pa bi omogočilo povečanje novih plasmajev. Uvajamo pa tudi novi način stanovanjskega kreditiranja. Doslej smo namreč na osnovi dinarske vezave sredstev dajali 220-odstotna, na osnovi devizne prodaje in vezave dinarske protivrednosti prodanih deviz pa 250-odstotna posojila, s tem, da so sredstva ostala v banki Se eno leto po odplačilu kredita, ko je inflacija že krepko načela njihovo vrednost. Po novem bo lahko dobil graditelj 120-odstotni kredit za polog dinarjev in 160-odstotni kredit za dinar- sko protivrednost prodanih deviz, s tem, da bo polog lahko takoj uporabil na enak način kot kredit. Posojilojemalec bo torej imel na raz- polago enak oz. večji znesek sredstev kot prej le da bo odplačeval samo 120 oz. 160-odstotni kredit. Obresti bodo sicer nekoliko višje (8- odstotne) in rok vračila nekaj krajši (10 let), a gre vendarle zaradi rastoče inflacije za pomem- bno ugodnost, ki jo bodo mnogi graditelji, smo prepričani, tudi izkoristili. Vabimo občane, ki bi želeli podrobnejše informacije o teh novostih, da se oglasijo v poslovni enoti Ptuj na oddelku za stanovanjske kredite. Minka PLANINC Novosti v gostinski in turistični ponudbi ,,Haloška planinska pot je ena izmed popestritev gostinskoturistične ponudbe temelj- ne organizacije Gostinstvo ,,Hdoški biser". Ob tem, ko omenjam gostišči Bori in Gorca, moram povedati, da sta gostišči poslej odprti tudi med tednom, kar v poletnih mesecih ni bilo. Meseca septembrer in oktober sta po obi- sku bogatejša, vsaj kar zadeva izletniške in sin- dikalne skupine, zato smo gostišči ponovno odprli. Glavna ponudba v obeh mesecih je vinska tr- gatev z organizacijo piknikov. To ponudbo smo poslali na agencije po Sloveniji in pa sindikal- nim organizacijam. Pričakujemo precejšen od- ziv. Dobro sodelujemo tudi z TOZD Vinogradništvo Haloze, ki nam bo odstopila del vinogradov, kjer bomo našim gostom omogočili trgatev," je o novostih v jesenski ponudbi TOZD-a Haloški biser povedala Irena Kovačič. V temeljni organizaciji v tem obdobju pripra- vljajo oziroma uresničujejo program preuredit- ve nekaterih lokalov. ,,Smo v zaključni fazi sprejemanja predraču- nov za preureditev bifeja v Tumiščih. Na voljo imamo lastna sredstva, zato bomo načrt preureditve tudi uresničili. Predvidevamo tudi, da se bo izboljšal izkupiček vsaj za enkrat. Na preureditev se pripravljajo tudi v hotelu Poetovio. V dvorano, kjer je sedaj disco, bomo postavili oder. Do konca leta bomo preuredili tudi hotelsko restavracijo in sobe. V okviru razpoložljivih finančnih sredstev bomo do konca leta poskušali usposobiti še tri prostore v pivnici Zlatorog s tem, da bo ponud- ba omejena na kavo in napitkeJ.* ie zaključila Irena Kovačič. jvjjj JUBILEJNA RAZSTAVA ŽIVINE Uspeh dolgoletnega strokovnega dela Na ptujskem sejmišču je bilo v 'soboto zelo živahno. Kmetje ko- operanti in družbeno kmetijstvo so številnim obiskovalcem in strokov- ni komisiji predstavili 130 plemen- skih krav in telic, 20 konjev, orga- nizator razstave — Obdravski za- vod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — je poskrbel tudi za prikaz reje kuncev, prašičev in perutnine, Drioravili pa so še razstavo kme- čkih pogrlnjkov in tudi nastop službenih psov. Vse to je bilo mogoče videti na jubilejni razstavi živme ob 30-let- nici osemenjevanja v Podravju. Podobne, ja/stave pripravijo vsa- kih pet let ter tako ocenijo uspe- šnost strokovnega aeia v živinore- ji. Tudi tokratna razstava ie uspela m dokazala, da je tridesetletno de- lo ptujskega osemenievalnega cen- tra našo živinorejo dvignilo na ra- ven, ko že lahko govorimo o vrhunskih rezultatih prireje mleka in mesa. In kako je strokovna komisija razdelila nagrade? Pri plemenskih kravah je prvo nagrado — 120 tisočakov prejel Alojz Fingušt iz Orehove vasi za kravo Lušno. Drugo mesto so pri- sodili kravi Jelki, rejca Franca Selinška iz Starš, tretje pa Puli, la- stnika Franca Sužnika iz Selc pri Lenartu. Med prvesnicami je bila prva krava Carta lastnika Jožeta Ban- dura iz Orehove vasi, druga Desna in rejec Simon Kožar iz Bohove, tretje pa krava Krka in KK Ptuj, DE Zavrč. Med rejci plemenskih telic je zmagal Peter Kranvo^ s telico Mirno iz Pesnice, dru^ti ie bil Franc SelinŠek iz Starš s teiico Catto in tretii Franc Planinšek iz Pletenj s teiico Bino. Ocenili so tudi razstaviiene 2ret>- ce in prvo mesto prisodili žrebcu Roitner Vulkan, rejca Stanka Šter- baka od Lovrenca na Dravskem du. Med kobilami je bila naj- .ša Gordana, njen lastnik je Franc Kraner iz Zamarkove pri Lenartu, med kobilami z žrebeti pa je komisija najbolje ocenila kobilo Borko, lastnika Jožeta Bedrača iz Repišč pri Zgornjem Leskovcu. JB Najboljša plemenska krava Lušna in njen lastnik Alojz Fingušt Iz Oreho- ve vasi O bližnjih aktivnostih mladih Na minuli seji predsedstva občinske konterence ZSMS Ptuj — seja je bila v petek, 9. septembra, so člani med drugim namenili precej besed vsebini novih pravil o organiziranju in delovanju občinske konference, ki so v skladu s sklepi zadnjega kongresa slovenske mladine. Točko, v kateri naj bi pregledali aktivnosti v posameznih organih konference v preteklem enoletnem obdobju, pa so prestavili zaradi tega, ker na seji niso bili pri- sotni vsi predsedniki področnih konferenc. Sicer pa so se konkretno po- govorili o aktivnosti mladih v septembru in oktobru. Predvsem se bodo lotili nekaterih kadrovskih sprememb v organih občinske konference, v pripravi pa je tudi skupna seja predsedstva mladih in občinske konference ZKS o problematiki mladine in aktualnih nalogah. Glede na skupna pri- zadevanja naše družbe pa bodo še ta mesec pripravili okroglo mizo o vlo- gi mladih pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj. —OM TEDNIK ~ ^^^^ DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Rokovnik kandidacijskih postopkov in volitev organov SZDL Predsedstvo občinske konferenc« SZDL Ptuj je na sqi, 6. septembra 1983 obravnavak) pri- prave na volilne konference SZDL in med dru- gimi dokumenti sprejek) tudi rokovnik kandi- dacijskih postopkov in volitev organov kraje- vnih organizacij SZDL in organov občinske konference SZDL Ptuj. Iz rokovnika povzema- mo najpomembnejše i^oge: V KRAJEVNIH KONFERENCAH SZDL Obravnavajo in sklepajo o kriterijih in meri- lih za kandidiranje in se opredelijo glede uresni- čevanja kadrovske politike, sprejmejo svoj ro- kovnik za izvedbo kandidacijskih in volilnih opravil, sprejmejo sklep o organiziranosti kra- jevnih konferenc SZDL in sklep o sklicu volUne konference, ob tem se dogovorijo tudi o vseh drugih nalogah v zvezi z izvedbo volilnih konfe- renc. Nalogo morajo opraviti predsedstva KK SZDL do 15. septembra, to je do danes. Koordinacijski odb(H-i za kadrovska vpraSa- nja pri KK SZDL, vaSki in ulični odbori eviden- tirajo možne kandidate za opravljanje najodgo- vornejših funkcij v KK SZDL in njenih organih ter v vaSkih in uličnih odborih, posebej pa Se za občinsko konferenco SZDL in njene organe. Nalogo je treba <^raviti do 20, septembra. Predsedstva krajevnih konferenc SZDL na razširjenih sejah opravijo pregled izvršenih predkandkladjskih in kandidacijskih postop- kov, obravnavajo predkjg liste vseh evidentira- nih možnih kandidatov, pripravijo predlog frontno sestavljenega predsedstva KK SZDL in sprejmejo sklep o sklicu volilne seje KK SZDL. Te naloge je treba opraviti v času od 5. do 10. oktobra. V času od 10. do 15. oktobra morajo biti izvedeni zbori delovnih ljudi in občanov. Na njih razpravljajo o poročilih o delu vaSkih in uličnih odborov SZDL in o delu KK SZDL, izvolijo delegate nov^ mandata krajevne kon- ference SZDL, razpravljajo o evidentiranih kandidatih za opravljanje vodilnih fimkdj v KK SZDL in v občinsld konferenci SZDL ter izvoli- jo vodstva vaSkih in uUčnih odborov SZDL. Med 20. in 25. oktobrom morajo dosedanji predsedniki KK SZDL sklicati volilne seje kra- jevnih konferenc SZDL novega mandata, kjer opravijo naslednje naloge: razglasijo listo izvo- ljenih delegatov v KK SZDL, obravnavajo in sprejmejo poročilo o ddu KK SZDL in njenih organov za preteklo obdobje, razrešijo staro in izvolijo novo vodstvo KK SZDL (predsedstvo, predsednika, podpredsednika in sekretarja), sprejmejo smernice nadaljnjfega dela KK SZDL in njenih organov, izvolijo delegadje ali stalne- ga delegata v občinsko konferenco SZDL, izvo- lijo člane svetov, komisij in koordinadjskih od- borov KK SZDL in potrdijo listo vodilnih fun- kcionarjev za organe OK SZDL. Novoizvoljeno predsedstvo KK SZDL se mo- ra sestati na prvi seji v času od 20. do 30. okto- bra. Na seji imenuje člane in vodstva komisij, odborov in sekcij pri predsedstvu KK SZDL ter izdela in sprejme konkretiziran program dela krajevne konference SZDL in njenih organov. V OKVIRU OBČINSKE ORGANIZACUE SZDL Svet za organiziranost in razvoj ter kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Ptuj do konca septembra 1983 opravi pregled in da pripombe na evidentirane možne kandidate za opravljanje voditaih funkdj v organih kraje- vnih organizacij SZDL in da v razpravo listo evidentiranih možnih kandidatov za opravljanje vodilnih funkdj v organih občinske konference SZDL. Izvršni odbor OK SZDL in svet za organi- ziranost, razvoj in kadrovska vprašanja v času od 1. do 20. oktobra 1983 opravita naslednje naloge: pozoveta družbenopolitične organizaci- je, družbene organizacije in društva, da delegi- rajo delegate za OK SZDL in njene organe, opravita pregled in sestavita listo kandidatov, ki so bili delegirani za organe OK SZDL in KK SZDL ter obravnavata predlog sprememb in dopdnil pravil OK SZDL Ptuj. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Ptuj do 2. novembra pripravi predlog možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkdj, članov predsedstva in drugih organov pri OK SZDL in predk)ge posreduje v razpravo. Predlog pripravi iz izvoljenih delega- tov za OK SZDL in na osnovi pripomb in stali- šč, ki so bila oblikovana na volilnih konferen- cah KK SZDL in na sestankih DPO glede možnih kandidatov za vodilne funkcije. Predsedstvo OK SZDL do 5. novembra obra- vnava potek kandidadjskih in volilnih aktivno- sti SZDL v občini, obravnava osnutek poročila o ddu OK SZDL in njenih organov v preteklem mandatnem obdobju, obravnava osnutek pro- gramske usmeritve dela OK SZDL in njenih organov za prihodnje obdobje, sprejme sklep o sklicu oz. določi datum prve seje OK SZDL no- vega mandata, obravnava in dopolni predlog evidentiranih za organe republiške konference SZDL in zvezne konference SZDL Jugoslavije, obravnava tudi spremembe in dopolnitve pravil OK SZDL. Novoizvoljena občinska konferenca SZDL se naj sestane na prvi seji do 25. novembra in obravnava poročilo o delu OK SZDL in njenih organov v preteklem mandatnem obdobju, pre- dlaga programske usmeritve za delo OK SZDL in njenih organov, izvoli predsednika podpre- dsednika in sekretarja, člane predsedstva in dru^ organov OK SZDL ter delegate ali dele- gacije za medobčinski svet SZDL in za RK SZDL, sprejme spremembe pravil OK SZDL, obravnava in oblikuje svoja mnenja glede predlaganih kandidatov za nosilce vodilnih fun- kcij v medobčinski svet SZDL in v RK SZDL Slovenije. Novoizvoljeno predsedstvo OK SZDL pa bi se naj sestalo do konca novembra na prvi seji in imenovalo člane in vodstva svetov, komisij in koordinacijskih odborov pri OK SZDL ter spre- jelo program dela OK SZDL Ptuj in njaiih or- ganov. Izvršitev vseh naštetih nalog, vsebinsko in ča- sovno konkretno opreddjenih, bo zahtevalo pobio angažiranost vseh nosilcev funkcij v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. FF SOLIDARNOST NI MILOŠČINA Zdravstveni delavci ptujske in ormoške občine s^ že v preteklih letih dosledno uresničevali stabilizacijska prizadevanja, v sedanji situaciji pa kaj dosti več na tem področju ne morejo storiti. To je bila osnovna ugotovitev sestanka OO ZKS tozda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, kije bil v okviru priprav na 8. sejo CK ZK Slovenije prejšnjo sredo. Sestanka so se udeležili tudi Lojze Briški, član predsedstva SR Slovenije, Slavko Kldn- dienst, sekretar medobčinskega sveta ZK Podravja in Stanko Lepej, sekre- tar predsedstva OK ZK Ptuj. Člani osnovne organizacije ZK so opozorili na finančno situadjo, saj je tozd zaključil prvo polletje s 6 milijoni dinarjev izgube, ob tem pa jim dolžniki še niso poravnali za 7 milijonov dinarjev dolga. Podrobno so predstavili že uvedene ukrepe racionalizacije — za polovico so zmanjSali nadurno delo, skrajšali ležalno dobo, bolje organizirali delo. Vse ukrepe pa izničuje visoka rast materialnih stroškov, ki so bili v prvem letošnjem pol- letju za 56 odstotkov višji kot v enakem lanskem obdobju. Na te stroSke in na ustvarjanje celotnega prihodka pa imajo zdravstveni delavd kaj malo vpliva. Problemi so tudi z zaposlovanjem, saj so ga v zdravstvu omejili zgolj na višje in visoko izobražene kadre, medtem ko delovnih mest za me- dicinske sestre ni. Teh pa je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 120 — samo v ptujski občini. S še boljšo organizacijo dela bi morda lahko prihranili Se kakšen dinar, vendar bistvenega prihranka, ki bi pomagal iz zagat, ne bo. Strinjajo pa se, da bi lahko veliko prispevali s smotrno organizacijo zdravstva v Podravju, vendar se o tem zaenkrat še dogovarjajo, predvsem o skupni osnovi takega povezovanja. Na sestanku so tudi opozorili, da vse preveč re- zerv iščemo med izvajalci, zelo malo pa se pogovarjamo o tem, koliko lahko Ic racionalnemu trošenju zdravstvenega dinarja prispevajo uporabni- ki. Dejstvo je namreč, da za manj denarja ni mogoče pričakovati enakega obsega in kakovosti storitev. Poleg tega so dejali, da solidarnostnih sred- stev ne gre jemati kot miloščino, saj pomenijo vračilo sredstev, ki jih sicer močnejši industrijski centri dobivajo z ekonomsko manj močnih kmetij- skih območij. Zdravstveni delavd so opozorili tudi na posledice ukrepov, ki sicer kratkoročno prinašajo pozitivne rezultate, dolgoročno pa prav obratne. Gre predvsem za preventivno zdravstveno varstvo, kjer poskušamo z ože- njem storitev prihraniti denar za izvajanje ostalih — običajno dražjih — zdravstvenih uslug. Ob koncu so poudarili, da je med delavci Zdravstvenega centra Ptuj- Ormož čutiti pripravljenost za maksimalno angažiranost pri uresničevanju dljev gospodarske stabilizacije, vendar z roko v roki z uporabniki. Tudi s pridnim in dobro organiziranim delom zdravstveni delavci sami ne morejo doseči zastavljenih dljev — le s pomočjo m skupaj z ostalim združenim de- lom. N. Dobljekar Informacija o delu investitorja in gradbenega odbora Srednje- šolskega centra Ptuj Na seji zbora občinske skupščine, 30. maja 1983 so delegati obravna- vali poročilo o delu investitorja in gradbenega odbora za gradnjo specializi- ranih delavnic v Srednj^olskem centru Ptuj. Gradbena in obrtniška dela so sedaj v zaključni fazi. Zaradi kasnitve posameznih del objekti ne bodo gotovi do začetka pouka, pač pa med 10. in 15. septembrom. Temu bo sledila še selitev, preizkus naprav in opreme in odprava morebitnih pomanjkljivosti. Praktično bi se tako pouk lahko pričel v novih delavnici 1/10-1983. Delavnice imajo v kletnih prostorih zgrajena zaklonišča za 200 ljudi. To so dvonamenski prostori. Komunala, gradbeništvo in promet Ptuj je dobila po pogodbi 10/8-1983 dela za uredi- tev okolja, za 66.000,— din z dokončanjem del do 10/10-1983. Slavnostna otvoritev delavnic bi bil^potem lahko za dan republike. Zaenkrat Se pred- računska sredstva niso prekoračena, kljub spremembi del in dodatnimi de- li. V učilnicah obstoječe zgradbe so že dokončana tudi dela za pouk elek- tro tehnike. Prvi daljši postanek pobodaikov je bfl pred domom krajanov v Doleni Zbrani ob tabornem ognju na partizaoskem mitinga na Jek)vk:i so pobod- niki z zanimanjem sprem^ali kulturni program Pohod po poteh Kozjanske čete v počastitev svoj^ praznika so v krajevni skupnosti Olga Me^č v Ptuju minuli petek in soboto, 9. in 10. septmibra uspešno izvedli že drugi Pohod po poteh kozjanske čete in kurirjev NOV. Blizu 100 udeležencev — mladine, pripad- nikov ptujske gamizije, Sanov ZZB in ostalih krajanov, je v petdi nekaj pred sedmo uro zju- traj krenilo izpred doma krajanov na Vičavi. Ko- mandant pohoda Ivan Vauda je povedal, da je bik) ves čas pohoda vzdušje zelo dobro, čeprav je bila prvi dan pot dolga nad 30 km. Zanimiv je bil predvsem prevoz udeležencev pohoda z rancami prek stare struge Drave. Pot jih je zatem vodila do Hajdine, kjer so i*ed tamkajšnjo osnovno Solo položUi venec k spomeniku padlih borcev, ustavili pa so se tudi ob partizanskem bunkerju v gozdu pri Kklričevem. Od tam so krenili proti Zgornji Pristavi, kjer je bila ob spomeniku pad- lim devetim kurirjem NOV krajša slovesnost. Pionirji OS Sela so udeležence pohoda pričakali v več sto metrov dolgem špalirju, ob spomeniku pa so jim pripravili tudi kulturni program, ki so se ga udeležili tudi domačini. Daljši postanek so imeli pohodniki ob domu krajanov v Doleni, kjer so se tudi okrepčali. Od Dolene pa so prek Janškega vrha do Jelovic opravili tudi del Halo- ške planinske poti. Čeprav utrujeni, so pohodniki na Jelovicah z navdušenjem spremljali kulturni program na partizanskem mitingu, ki so ga pripravili pionirji 0§ iz Majšperka, skupaj s člani moškega zbora DPD Svob^a iz Majšperka pod vodstvom Vla- dislava Pulka. V imenu KS Majšperk je pohod- nikom zaželel dobrodošlico tajnik KS Rafko Mohorko, o težkih časih iz NOB in o poti Koz- janske čete pa je zatem govoril prvi komandant te čete in današnji častni komandant, Karel Zmavc. Zagorel je taborni ogenj, ki so ga pripra- vili ptujski taborniki, zadonela je pesem, kmalu pa so se roke pohodnikov sklenile v partizansko kolo. Noč so pohodniki preživeli pod seniki do- mačinov kar je vsemu pridelo še poseben čar in pravo partizansko vzdi^je. Naslednji dan, v soboto, so udeleženci poho- da krenili proti Stopercam, p>opoldne pa so jih z avtobusi prepdjali nazaj na Vičavo, kjer so se vsi skupaj uddežili osrednje slovesnosti ob prazniku KS Olga Meglič. Glavni namen pohoda — obu- janje tradicij NOB je vsekakor bil dosežen, ude- leženci pa so med drugim tudi dokazali svoje sposobnosti. V dnevu in pol so prehodili prek 45 km, kar pa ni mačji kašelj. M. Ozmec Krepitev bratskih odnosov Del^adja krajevne skupnosti Banja iz pobratene obCine Arandjelovac je v okviru svojega obiska ob prazniku KS Rogoznica v ponedeljek zjutraj obiskala tudi Labodovo temeljno organizadjo Delta v Ptuju. Predstavniki tega tozda so jih seznanili s proiz- vodnimi uspdii in prizadevanji delovnih ^udi za čimvečjo storil- nost in Se kvalitetnejše izdelke. Kot je povedala dir^torica Delte, Dragka Novak, se ta pretežno ženski kolektiv uspešne uveljavlja na zunanjem tržSču, pa tudi na domačem so njihovi izdelki zdo cenjeni. Gostje iz Banje so si ogledali proizvodne prostore, zatem pa so nadaljevali z ogle^m ptujskih kulturno-zgodovinskih zname- nitosti. Pred odhodom iz Ptuja je predsednik skupščine KS Banja, Mihajlo Pantdi o soddo\-anju s KS Rogoznica povedal: ,,Več kot zadovoljni smo z od- nosi, ki nas s prijateljsko KS Rogoznica vežejo ?de ^iri leta. Včeraj smo podpisali listino o sodek)vanju in prijateljstvu, ki ima močan simbol in bo vodila po isti poti tudi generadje za nami. Vse to je samo nadaljevanje tistega kar so naši narodi in narodnosti iz- borili med NOB. Naš veliki vodja tovariš Tito nas je neprestano opozarjal, da varujemo naše brat- stvo in enotnost kot zenico svojega očesa. Mi s tem sodelovanjem to prav gotovo uresničujemo in celo poglabljamo. Mladi nam morajo slediti, kajti vedeti moramo, da bomo le enotni lahko obvladali vse težave, ki nas pestijo. Mnogo skupnega smo našli s krajani Rogoznice. Moram pove- dati, da je prišlo do tega sode- lovanja med nami in KS Rogoz- nica iMav na osnovi pobratenih mest Ptuja in Arandjek>vca. Dogovorili smo se, da bomo sode- lovanje razširili tu^ na šole in kul- turno umetniške skupine, pa na mladinske organizadje in športna društva. Poudarek smo dali tudi kmetijskim proizvajalcem, torej kmetom, ki so do sedaj izmenjali že veliko izkušenj. Pogovarjali smo se o novih kmetijskih kultu- rah, predvsem o novih sortah {že- nice, skupaj smo se dogovarjali kako pridelati čimveč hrane, saj imamo vsi enako dobre naravne možnosti za to. V Srbijo odhajamo zdo zado- voljni in srečni, saj smo tukaj doživeli zares pravo prijateljstvo, ki se z besedami ne da opisati." M. Ozmec Gostje iz KS Banja med ogledom proizvodnje v i^ujskl Delti Komunisti o stabilizaciji v torek, 13. septembra, so se člani občinsk^a komiteja ZK Ormož sestali na redni seji in obravnavali akdjske programe osnovnih OTganizadj ZK pri uresničevanju programa dolgoročne gospodarske stabilizadje. Do 10. septembra so komunisti ormoške obCine obravnavali stabifizadjske naloge in se na podlagi tdi dogovorili za nadaljnje aktivnosti. Posebno pozornost bodo namenili povečevanju proizvodnje v se- danjih in morda še bolj zaostrenih pogojih gospodaijenia. zlasti 5e pro- izvodnje za izvoz. Ugotavljajo, da bi 'mcH-aU z učinkovitimi metodami svojega ddovanja resnično ang^irati vse delovne ljudi za doseganje po- stavljenih ciljev. 2^to pa morajo komunisti poenotiti svoja stalSča in ugotoviti, kateri družbeni interesi naj imajo prednost. 2^vedajo se, da je uresničevanje gospodarske stabilizacije „najbolj neposreden in najgloblji razredni interes in potreba delavskega razreda." To pa seveda pomeni, da bo potrebno brez omahovanja uresničiti skupno dogovtMrjene naloge in izkoristiti vse razerve, ki jih ni malo, da bodo dlji resnično doseženi N.D. Rezervni starešine bodo tekmovali Med ustaljenimi akcijami rezervnih starešin ptujske občine je te tudi tradicionalno tekmovanje ekip iz krajevnih organizacij. Letošnje bo v krajevni skupnosti Videm, v sodelovanju z OK ZRVS pa ga pripravljajo domačini — rezervni starešine. Tako se bodo v nedeljo člani petintridese- tih ekip pomerili v taktiki, orijentadji ter streljanju z MK puško in meta- nju bombe v cilj. Način bo enak lanskemu, torej bo vsak član ekipe zadolžen za svoje področje. Tako tekmovanje poteka hitreje, je bolj zanimivo in več časa ostane za družabno srečanje, pogovore med rezervnimi starešinami. Nedaljsko tekmovanje se bo pričdo ob 8. uri. O tem tekmovanju je med drugim bila beseda na nedavni seji pred- sedstva OK ZRVS Ptuj. Zraven tega so člani obravnavali in dogovmili tudi nekatere druge akcije in naloge. Tako so dogovorili priprave in iz- vedbo rednih predavanj, ki jih bodo izvedli ob letnih konferencah v kra- jevnih organizacijah in tudi kasneje. Začeli so tudi z akdjo ustanavljanja aktivov rezervnih starešin v organizacijah združenega dela kot metodo de^ la na obrambnem in samozaščitnem področju ter ustanavljanjem aktivov ZKS. Beseda pa je bila tudi o predlogih za podelitev priznanj in odliko- vanj ter pridobivanju naročnikov za revijo Naša obramba. i. kotar 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 15. september 19^3 - ^2'SIMMIK O osnutkih prostorskih zakonov Na sejah zborov Skupščine SRS bodo, 28. septembra obravnavali sklop prostorskih zakonov in drugo prostorsko-zeniljiSko problematiko. Osnova je osnutek zakona o urejanju prostora s poročitom o prostonki in kmetijski politiki in 6 problemih varovanja okolja v SR SlovenijL O osnutku tega zakona je na seji, 24. avgusta razpravljal tudi občinski komite za družbeno-ekonomski razvoj in plankanje občine Ptuj. K osnutku so dali tri prifX)mbe, vendar vse bolj z gradbeno-tdiničnega vidika. S pripombami so seznanili tako republiško skuf^čino koc skupine delegatov za pošiljanje delegatov na seje zborov Skupščine SRS. Osnutek zakona o urejanju prostora določa pojem urejanja pro&tora in način vključevanja planiranja v prostoru v sistem enovitega družbene^ planiranja. Na podlagi tega daje tudi posebne pogoje za urejanje prostora, določa vsebino prostorskih delov planov in postopke za usklajevanje interesov v prostoru. V prehodnih doloftah pa danistično načrtovanje in organizacijo urbanistične in§pdcdje ter predpisuje kazenske sankcije in roke za uveljavitev dolo% zakona. Osnutek zakona o stavbnih zemljiščih ureja področje pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, upravljanje s temi zemljiSči, urejanje stavbnih zemljišč in njihovo oddajanje za graditev. Podaja tudi pravno podlago za zajemanje povečane vrednosti stavbna zemljSča zaradi minulih družbenih vlaganj. Doslej so to zakonsko materijo urejali trije republiški zakoni. Predlog za izdajo zakona o graditvi objektov združuje problematiko sedaj veljavnega zakona o graditvi objektov in zakona o investidjski dokumentaciji. Zakon naj celovito uredi investidjsko gi^itev od priprav strokovne podlage za investicijsko odločitev, mnenja o družbeni in ekonomski upravičenosti investidjskega vlaganja, zagmavljanja sredstev za graditev, odgovornosti investitorja in drugih uddežencev pri graditvL Določi naj pogoje za registracijo projektantskih in izvajalskih organizadj ter opredeli dejavnost svetovalnih in inženiring organizadj. Posebej naj zakon upošteva zahteve po poenostavitvi vseh postopkov, dasti postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. - u Drobno gospocbrstvo in i^ove razvojne smeri Poglavitne razvojne smeri drob- nega gospodarstva, ki naj Im se naj- neposrednfje vključilo v prizadeva- nja za gospodarsko stabflizadjo. za hitrejšo rast proizvodnje, zaposle- nosti in ddovue storilnasti, so pro- izvodnja blaga in zagotavljanje raz- ličmh gospodarskih storitev. proizvodnja razfičnega bla- ga in zagotavljanje storitev v okvi- ra drobnega gospodarstva naj bi prispevalo k uresmčitii predvsem naslednjih dljev: — razvijati kooperadjsko proiz- vodnjo oziroma proizvodnjo v po- selMio organiziranih obratih ali organizacijah, ki so ]x>sebnega po- mena za izpopolnitev industrijske proizvodnje in družbene prt^od- nje. Ta dd morajo prevzeti in orga- mzirati organizadje zxilruženega de- la na ustreznih področjih. Odločno si moramo psizadevati za daleč ši- ršo delitev in specializacijo dela ter za njegovo povezmanje. Z razvija- njem širokih kooperantskih od- nosov je moč (^utno nadomestiti uvoz. — zadovoljiti potrebe prebival- stva po različnem Magu, ki ga naša industrija ne proizvaja, ali po blagu vgje Svljenj^e ravni, s čimer bo- mo zmanjšadi odtdianje sredstev občanov za nakup blaga v tujini. — omogočiti in izboljšati razli- čne storitve, glede na to, da njihovo izrazito pomanjkanje otežuje pro- izvodne razmere in znižanje Sv- Ijenjske ravni (^jčanov. — obogatiti našo turistično po- nudbo. Poleg csnenjenih gospodarskih učinkov razvoja drobnega gospo- darstva je njegov pdmen tudi v tem, da ob razmer(xna majhnih vlaganjih omogoča {^-oduktivno zaposlovanje občutno večjega šte- vfla delavcev kot danes. Ce hočemo omogočiti hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, je nujno odpraviti ovire in zagotoviti ugodne razmere za tak razvoj. Pri tem je nujno treba storiti na- slednje: a) ustvariti takšne družbenogo- spodarske razmere, ki so nujne za daleč hitrejši razvoj drobnega go- spodarstva na trojni podlagi: — za ustrezni razvoj drobnega gospodarstva na področju združe- nega dda in osebnega dela s sred- stvi v lasti-občanov je treba z ukrepi dconomske politike na ravni vseh družbenopolitičnih skupnostih za- gotoviti drobnemu gospodarstvu ustrezno mesto v razvojni r>olitiki in gospodarskem sistemu, ki bo ustrezalo gospodarski moči in mož- nosti drobnega gospodarstva ter spodbudilo njen hitrejši razvoj. — svobodnejše delovanje tržnih in ekonomskih zakcmitosti je pogoj za razvoj drobnega gospodarstva. Na področju združenega dela in osebnega dda s sredstvi, ki so v la- sti občanov, bi morali drobno go- spodarstvo enakopravno obravna- vati. — ustvarjanje in dditev dohod- ka na temelju deleža k nastajanju nove vrednosti in ustvarjanje in de- litev dohodka na temdju skupnega prihodka ter skupn^ dohodka, bodo pripomogli k nujni delitvi de- la in s tem omogočili široke možno- sti za razvoj vsega drobnega gospo- darstva, še posebej z oseMm delom s sredstvi, ki so v lasti obča- nov. — pomemben pogoj za razvoj drobnega gospodarstva je, da ta vrsta gospodarstva dobi enakopra- ven status pri oblikovanju cen, po- sojilni politiki, uvozno-izvozni po- litiki in drugem. Močno bi mmali ČKniliti razne administrativne mejit- ve pri osebnem delu s sredstvi cblst- nov. Prav tako bi bilo potrebno iz- oblikovati trdnejšo in dolgoročnej- šo davčno politiko, ki bo zagotav- ljala več zanesljivosti v proizvodnji in spodbujala vlaganja sredstev, ki so v lasti občanov, v to vrsto proiz- vodnje. Omiliti je treba še progre- siviK) obdavčenje, ki ne spodbuja vlaganja v proizvodnjo in večje za- postovanje. — obrtnikom in drugim, ki so prevzdi osebno delo in ki (felajo s sredstvi, ki so njihova last, je treba priznati dd osebnega dohodka na temdju minulega dela. Prispevki za skufme potrebe naj bi bUi enaki kot prispevki delavcev v združenem de^ lu. — i»slovni prostori sodijo med najbolj pomanjkljive možnosti za gospodarjenje drobnega gospodar- stva. Poskrbeti je treba za širše vla- ganje sredstev, ki so last občanov, v poslovne prostore. Da bi spodbudili večja vlaganja v poslov- ne prostore, je treba spremoiiti do- ločbe in stališča, da je lahko v za- sebni lasti dejansko samo 70 kv. m takega prostora. — zagotoviti drobnemu gospo- darstvu možnosti za širša vlaganja v razširjeno reprodukcijo, tako da tempo razvcga oe bi bi odvisen 2goiy od akmoBslat:^ ki jii ima na razpoAasso drabno gospodarstvo. — diobiacma so^pndazstvu bi morai pri odobravanja posojfl za- gotoviti enakoiinvai položaj ozi- rcMOda s posopno pc^hiko bank vsa- ko kto preskitMti določeno vsoto posofil, namenjenih za vlaganja. Pofeg icfa sredstev bi bilo treba pri- tegniti več dbgourja gospodarskih organ£2cq, ki Iš na ccmriju skupnih vlaganj tazvijale posamezne o^ate poudboe za njihovo, proizvtM&nla. ]N!a podobnih načelih bi monie viigad tudi trgovinske organizadje,, da bi zagotovile bla- go, ki ^ priaaanjfca^ na trgu. — deim namenjen za razvoj nian|i[aimfl&„ kzkor tnefi denar sa- moupravnis tocensoih skupnosti za zapoeknamje m drugih, bi prav tako morali: t veSji nKri usmerjati v razvoj dFOibfi^a gospodarstva. Sredistrva na| bi bolj usznerirKaliž % cazvoj fs-c^odnje in StSMitC«. — z ffitrept fS)spodarske politike bi moralf posebej spodbuditi naše deSavce t topoi,. da bt vlagah svoj demir t puroizvaiitio. Predviddi naj dla^ve osoroma oaažnost <^o- stčtv« car^ ia dlrugik dajatev, ka- dsr bi optemo uvažati zaradi zdru- ževanja dda m sm^ev z orgamza- ežjamt zadreŽEBCga dda otorocna za- iradii mtamrnkve pogodbene organi- zacije .zdruižmeg^ aii obrtne ddlavtmee. Z boij tmicažiiČBmi astanavlja- ajexD pogsKfbooh organizacij zdniižesu^ deiia M lahko zbrali ve- l&o denaijia; m čenu občanov za razv«»j in storitev. Na^Jevanje prihodnjič Ugotovitve in stališča k informaciji o uresničevanju zdravstvenega varstva v občini Ptuj IzvTšni svet ugotavlaj, da se je v zadnjih nekaj letih dvignila raven zdravstvenega varstva, izboljšali so se prostorski pogoji dela zdravstve- nih ddavcev, hkrati pa se je pove- čala tehnična opremljenost, število in strokovnost zdravstvenih ddav- cev. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer se v ^viru skupne porabe realno zmanjšujejo tudi sredstva, ki jih v občini Ptuj namenjamo za zdravstveno varstvo delavcev in ob- čanov, istočasno pa hočemo, da pravice uporabnikov ostajajo nes- premenjene. 2^to izvršni svet meni, da bo, ob zmanjšanih materialnih nK>žnostih združenega dda, po- trebno izpad sredstev nadomestiti delno s povečanimi sredstvi iz ne- posredne menjave dela med upo- rabniki in izvajala, z večjo partici- pacijo uporabnikov, skrajno racio- nalnim ddom zdravstvenih OZD — kot zadnja možnost mora ostati zmanjšanje ali ukinitev nekaterih pravic iz zdravstvenega varstva. Zmanjševanje solidarnostnih »edstev (republiških in regijskih), pomeni prenašanje vedno večjih obveznosti na občine, hkrati pa po- večuje razlike in onemogoča izvaja- nje jjravice do enakega nivoja zdravstvenih storitev za vse delavce in občane. Ocenjujemo, da je seda- nji sistem scriidamosti potreben po- novne presoje v tej smeri, da bi v SR Sloveniji ob eriaki obremenitvi dohodka in osebnega dohodka za zdravstveno varstvo morali zagoto- viti vsem zavarovancem približno enake pravice. Sprejetje sporazuma o uresniče- vanju zdravstvenega varstva zahte- va od OZD povečano skrb za zdravje delavcev, še zlasti dodedno izvajanje ukrepov iz varstva pri de- lu in ustvarjanja pogojev za ddo. Menimo, da bi morali na nivoju zdravstvenih skupnosti vzpostaviti primerni nivo solklamosti tuvaj3skesa zSacairstva, organizirajo pa jo zlatarne Celje in druge članke gmpadje riiaaestva SFRJ. Razsuva bo v lapidariju Pokrajinskega muz^ v Ce^. Celjani se bodo letos predsuvii s sv>cšimi zna^oant &timi, i^ruše- nimi, drobnimi oblikami. Poudarek je na stebriKm nakifG. Ob tem pa ve- lja pohvaliti dobro sodelovanje Zlatarne CdtjeznKla&an MdUci, ki skr- bi za redno oskrbo s srebrom. Na razstavi bodo pretSsžaniE tucS srebrno kolekcijo, ki so jo v Zlatarnah izddali za zinaslar oftn^tr igre Sarajevo 84 ter športni in lovski nakit, ki se uvršča v nano zivnc V času zlatarske razstave bo organizvana toA prodiajA nakita z 10 odstotnim popustom. Dokaz o varčevanju z gorivom Pa naj Se kdo reče, da se Ptujčan: in okofičani !!iiso vk^oiifi v stabtG- zadj^ prizaderajija, povezano s štednjo z dtasioeesŽBB gorivom. Pri avtobusns piDscalč v Ptagn je bila še iasi zriesBca. ktios so tam namestili stojala za koirsa, b so vsak dan pol^zaseskm. BesetUo u posnetek: Maks Menoni PosBdek prepričljivo dc^aznje, da res itedimo z gorivom TEDNIK ~ ^^^^^^^^^ ^^^^ SE5TAVK* KC^':ENTARJI - 5 V PRIPRAVAH m NOVO TURISTIČNO SEZONO Izbiramo turistični spominek za leto 1984 Komisija za turistične spominke pri turističnem društvu Ptuj se že pripravlja na turistično sezono 1984. V mesecu novembru bo orga- nizirala prvo razstavo domačih tu- rističnih spominkov z na.menom iz- brati naiboljši turistični spominek Ptuja, d tem smo se pogovarjali z Brankom Kampušem, predsedni- kom komisije za turistične spo- minke. Tovariš Kampuš kakšen je osnovni namen te akcije? ,,Namen akcije je jasen, to je razbrati iz vabila za sodelovanje na razstavi. Želimo namreč poiskati oziroma predstaviti širšo ponudbo domačih spominkov. Poudarek je na izvirnosti m ohranitvi naše dedi- ščine. Obenem pa želimo spodbudi- ti tisti del obrtništva, ki že izumira. Primer za to je lončarstvo." Spominki so sestavni del turisti- čne ponudbe naše regije? ,,V turistični ponudbi so spomin- ki le del te ponudbe, ki pa v marsi- kateri razviti deželi pomenijo velik del zaslužka, ohranjanje obrti in kuhurne dediščine posameznega kraja, območja. Predstavljajo pa tudi del industrije, ki se preusmerja na to področje. Tu bi omenil turi- stično zelo razvito Španijo, Italijo in tako napej." Kaj pa konkretno pričakujete od te razstave? ,,Ali bomo s to akcijo uspeli ali ne, je sedaj težko govoriti. Prek ra- dija, časopisa, posebnih obvestil v krajevnih skupnostih, dalje v turi- stičnih društvih; poskušamo animi- rati najširši krog ljudi, da se v akcijo vključi. Imamo tudi naslove nekaterih, ki se že dalj časa ukvar- jajo s spominkarstvom; tudi te smo o akciji obvestili. K sodelovanju vabimo tudi vse ostale, ki izdeluje- jo spominke v prostem času." Kje pa boste predstavili te spo- minke? ,,Razstava naj bi bila v turisti- čnem biroju turističnega društva od 15. 11. do 1. 12. 1983. Posebna ko- misija bo razstavljene spominke ocenila ter izbrala spominek Ptuja, ki bi ga lahko imenovali tudi naj- boljši spominek Ptuja, najbolj izvi- ren, skratka spominek Ptuja za leto 1984. Naj tudi omenim, da bomo izdelovalce najboljših izvirnih spo- minkov še posebej nagradili ter po- jjelili posebna priznanja." Kako pa boste izbirali te spo- minke? ,,Vzorčne izdelke za to razstavo bomo zbirali v biroju. Najboljšim izdelovalcem bomo ponudili, da se njihovi izdelki uvrstijo v program ptujskih trgovcev in gostincev, ki prodajajo te spominke." Kakšen pa bi naj bil ta spomi- nek? ,,Spominek, ki bi ga radi ponu- dili turistu, mora biti značilen za naše območje. Imamo bogato arheološko in kulturno dediščino. Naj bi bil predvsem izdelek domače obrti. Ne bi smel biti predrag, ne sme biti,,kič". Zal v preteklosti nismo uspeli za- dostiti vsem omenjenim kriterijem, zlasti še letos ne, ko je ponudba spominkov skromnejša. Ob po- manjkanju že omenjenih izvirnih spominkov, smo vrzel nadomeščali z industrijskimiTzdelki, kot so raz- ni krožki, majolke, prtički, kozar- ci, podstavki s podobo Ptuja iz 16. stoletja, plesoip kurentov (Miheli- čev kurent), masko kurenta. Pri tem so nam pomagali: tovarna ke- ramike Liboje, steklarna Rogaška Slatina, Dom Ljubljana, ki pa so navsezadnje zelo uspešno izpolnili izbiro ptujskih spominkov, čeprav ne moremo trditi, da so bili izvir- ni." Kaj lahko rečemo ob koncu tega pogovora? ,,Komisija za turistične spomin- ke, ki je bila pobudnik te razstave, seveda želi, da se čim več izdeloval- cev vključi v to akcijo." Cisto na koncu še to: Predsednik TD Ptuj Anton Purg je v petek, 9. septembra povedal, da imajo v biroju že prvi spominek za razsta- vo. To je razveseljivo, saj smo razpis za razstavo objavili pred 14- timi dnevi. Poslal ga je izdelovalec klopotcev. MG Najnovejši turistični spominek Ptuja foto: L. Kotar Mentorsko delo je odgovorno Ne samo odgovorno, tudi zahtevno in naporno, bi lahko dodali. Tako so o nili člani aktiva za umetno- stno vzgojo pri Srednješolskem centru Ptuj, ki so se zbrali pretekli četrtek. Poleg učiteljev, ki opravljajo mentorsko delo, so bili tam tudi zunanji sodelavci. Ti so opravili v preteklem šolskem letu 247 pedagoških ur, kar gotovo ni zanemarljiva številka, če upošteva- mo, da je bilo lani 96 kulturnih dni. Stabilizacijski ukrepi so tudi na tem področju na- redili svoje. V tem šolskem letu bodo imeli učenci le štiri kulturne dneve, torej enega manj kot v pretek- lem šolskem letu. Pedagogi pravijo, da vsebina s tem ne bo okrnjena, vendar bo to trditev potrdil ali ovrgel šele čas. Učitelji in mentorji si bodo seveda prizade- vali, da bi program, ki zajema vsa področja kultur- nega ustvarjanja in poustvarjanja, v celoti izpolnili. Seveda pa je glede na časovno omejitev kakovost dela že pod rahlim vprašanjem. Tolaži pa misel, da bodo z umetnostno vzgojo pričeli tudi v osnovnih šolah, ta- ko da bodo prihajali osnovnošolci v srednje šole z določenim znanjem s tega področja. Dogovor omenjenega sestanka je tudi, da bi naj v okviru Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj ustanovili sekcijo mentorjev — zunanjih sodelavcev. Tako bi tudi prispevali k družbenemu priznanju tega dela, ki je zelo različno finančno ovrednoteno. Velika večina mentorskega dela je opravljenega brezplačno. Hkrati pa bi naj s pomenom in rezultati tega dela se- znanili tudi občinsko kulturno in izobraževalno skup- nost. Predstavniki centra so se vsem mentorjem, po- sebno še zunanjim, zahvalili za delo v preteklem šol- skem letu in izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju. Glas o dobri organizaciji umetnostne vzgoje v ptuj- skem centru je tudi zaradi njihovega dela segel po vsej Sloveniji. Zato so mentorjem izročili spominska darila. Srečanje z njimi pa so izkoristili tudi za pro- šnjo, da naj k mentorskemu delu pritegnejo še ostale sodelavce, saj bo potrebno priskočiti na pomoč osno- vnim šolam, ki letos prvič uvajajo umetnostno vzgojo v svoje programe. N. Dobljekar PRIZNANJE KRAJEVNI SKUPNOSTI GORIŠNICA Predsedstvo skupščine občine Ptuj je na seji, 8. septembra raz- pravljalo in sprejelo poročilo predsednika odbora za organiza- cijo prireditev o izvedbi občinskega praznika 1983. Predsedstvo je po- ročilo predsednika odbora Franca Potočnika potrdilo in ob tem izreklo posebno priznanje krajevni skupnosti Gorišnica. Krajevna skupnost Gorišnica je temeljito pripravila in izvedla vse, kar je bilo dogovorjeno v okviru odbora. Zato zaslužijo posebno zahvalo vsi organi in organizacije v KS, zlasti še aktiv kmečkih žena za skrbno pripravljeno razstavo, družbenopolitične organizacije, skupščina KS in njeni organi za prireditve ob otvoritvi železniškega postajališča in mostu, ter izvedbo kulturnega programa in športnega Igjcmovanja. Prav tako gasilsko društvo Gorišnica za nudenje in pripravo zabavnega dela, 0§ Franc Belšak Gorišnica za uporabo šolskih prostorov, dvorane in ku- hinje, prosvetno društvo Ruda Se- ver za izvedbo kulturnega pro- grama, recitatorske skupine in pevski zbor, za kar gre še osebna zahvala Marjani Rogina in Hedici Fric. Osebno je treba pohvaliti tudi predsednika sveta KS Jožeta Klinca in tajnika KS Dušana Bezjaka, ki sta z osebno zavzetostjo in delom in dobroorganizacijo v veliki meri pripomogla, da je organizacija 25. občinskega praznika tako uspela. F Koledarji Bliža se naročanje in tiskanje koledarjev, zato je čas, da odgovorimo na pismi, ki smo ju prejeli kmalu po novem letu. Tovariš Jože iz Kranja se takole huduje: ,,Dostavljam vam namizni koledar za leto 1983, ki ga je prodajal oddelek Veletrgovine Kokra v trgovski hiši Globus v Kranju. Koledar je v srbohrvaščini,napisan pa v latinici in cirilici. Priloženi'primer kaže zelo žaljiv in malomaren odnos trgovske mreže do slovenskega po- trošnika. Ali naj sedaj zaradi tega vse leto dan na dan gledamo: ,pone- djeljak, utorak, srijeda' itd. Ce je že tiskarna našla prostor v koledarju za srbohrvaščino in cirilico, bi ga lahko našla tudi za slovenščino." — Tovariš Milan se pritožuje čez Ljubljansko banko in Mladinsko knjigo: ,,Ta založba že nekaj let tiska žepne koledarje za vodstvene de- lavce. Moti me, da so koledarji tiskani najprej v tujem jeziku, v slovenščini pa šele na tretjem mestu, npr. mart, ožujak, marec. Zdi se mi, da te ko- ledarje ne naročajo hrvaška, ampak slovenska podjetja, zato bi bilo lo- gično, da je na prvem mestu slovensko ime. Tudi Ljubljanska banka je iz- dala mali namizni koledar najprej s hrvaškim, šele nato s slovenskim be- sedilom." Koledar potrebuje zelo malo besed — samo za dvanajst mesecev in sedem dni — pa številke od ena do enaintrideset. Torej je malo možnosti za jezikovne napake, a zato veliko več za vse druge. Koledarje potrebujemo vsi in tudi povsod so: doma, v pisarni, trgovini, banki. Lahko so skoraj brez besed, velikokrat pa vsebujejo tudi daljša spremna besedila od na- potKov ao oglasov, reKlam, preapisov; včasin so 2e prave knjige (npr. pra- tike). Naročajo jih založbe, podjetja, ustanove, trgovine, saj je koledar ob novem letu obvezen nakup, poslovno darilo. Ker so koledarji natisnjeni v visokih nakladan, ne gre za prihranek, če je slovenščina izpuščena. Torej — slovenski tiskarji, založniki, naročniki, upoštevajte želje potrošnikov. Priporočamo vam slovenščino na prvem mestu! Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. M parku korak žalostno zastane Velika pričakovanja so ostala na polovici poti, tako bi lahko rekli prebivalci občinskega središča Slovenska Bistrica, ko se napotijo po osrednji stezi Titovega parka, objekta, ki je bil predan svojemu namenu letos ob praznovanju Dneva mladosti. Vse do praznovanja in osrednje prireditve ob letošnjem športnem tekmovanju vojakov in starešin ljubljanskega armadnega območja, bilo je na športnih igriščih v Slovenski Bistrici, garniziji Pohorski odred in v Slo- venskih Konjicah v mesecu maju, so dela pri ureditvi Titovega parka Se nekako potekala. Dan osrednje zaključne prireditve športnih iger LAO ob koncu maja pa je bil tudi konec prizadevanj, da bi Titov park res postal dostojen imena, ki ga nosi. Orodja so pospravili. Park je res dobil osnovno obliko, saj je bilo posajenih ob poti 88 li- povih dreves, gramozirana pot nudi možnost sprehajanja po parku, bolje pa bi bilo, da ne bi. Tako občani vsaj ne bi od blizu gledali žalostne po- dobe, ki jo danes, komaj dobre tri mesece po dograditvi, nudi objekt, ki bi moral biti vzor in ponos mesta. Na sicer lepih klopeh se lahko redki sprehajalci vsedejo in razmišljajo, zakaj tako početje odgovornih za dokončno ureditev Titovega parka, kjer štrlijo nad izravnano površino kupi zemlje, ki je tako kot ostale zelene povrSine prerasel plevel. Žalos- tno, da ni mogoče najti toliko volje, da bi travo pokosili in uredili kot je bilo predvideno. Dobro zamišljeno obeležje, dva lipova lista, izdelana iz aluminija v delovni organizaciji IMPOL, postavljeno pri osrednjem vhodu v park, prerašča plevel, ker pač ni bilo dovolj dobre volje, da bi okoli obeležja, na katerem piše Titov park, posadili vsaj nekaj rožic, če je že 88 vrtnic prevelik izdatek. V prepričanju, da je ta park ponos občinskega središča, občani priča- kujejo, da ga odgovorni tako tudi uredijo in ohranjajo. Z odnosom do njega pa se bodo morali iskazati vsi obiskovalci. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Dva lipova lista iz aluminija ob vhodu v park Dve izmeni „mladih vojakov" Teden dni po zaključku leto- šnjega brigadirskega poletja je bri- gadirski dom v Dornavi pri Ptuju dobil nove mlade stanovalce. V Centru za obrambno vzgojo mla- dine, ki ga je tudi letos organiziral oddelek za ljudsko obrambo SO Ptuj, je pričela z delom prva izme- na udeležencev iz raznih krajev ptujske občine. O njihovem pro- gramu izobraževanja je komandant centra Marjan Kokol, povedal: ,,Obrambna vzgoja mladine je predpisana z republiškim zakonom in ima seveda poseben vzgojni pro- gram, ki pa je letos glede na prej- šnja leta skrajšan za nekaj dni. Vemo da smo v težki situaciji in da primanjkuje denarja na vseh koncih in kajih, zato varčujemo tudi na tak način. Seveda to ne škoduje kvaliteti, kajti obseg dane snovi je enak prejšnjim letom. V prvi izmeni smo pričakovali sicer večje število udeležencev, ker nam je še lani ostalo nekaj mla- dincev. Tako imamo sedaj v centru kar dva letnika mladincev, kar pa nam ne dela težav, saj se med seboj dobro razumejo. V vzgoji imamo mladinke in mladince v starosti od 16 do 17 let, domujemo pa kot je bilo že povedano v istih prostorih kot brigadirji. Dekleta imajo ločene spalnice od fantov, v učilni- cah med predavanji in pri delu na poligonih pa poteka pouk v meša- nih skupinah, ki so razdeljene v vo- de." Kakšen pa je program tega izo- braževanja? ,,Izredno pester je, nekoliko manj teorije vsebuje, kot prejšnja leta, zato pa nekoliko več praktičnega dela. Menim, da prav s praktičnim delom lažje in hitreje dojemajo vso snov. Vedeti je treba, da je glavni namen te vzgoje pravzaprav seznaniti vse tiste mla- dince, ki niso nadaljevali šolanja po osemletki, z osnovami obram- bne vzgoje. To pa pravgotovo za- dovoljujemo, saj se naš program v ničemer ne razlikuje od programa, ki ga imajo v srednjih in poklicnih šolah." Za prvo izmeno pride še druga, kako dolgo pa traja? ,,Po novem prilagojenem načrtu traja izmena 18 delovnih dni, za spremembo od prvotnega progra- ma, ki je predviden za 25 delovnih dni. Prva izmena bo tako končana 22. septembra, že dan zatem pa pri- čne z delom druga izmena, ki bo končala z delom 10. oktobra." Sicer pa se mladi počutijo kot pri vojakih, saj poteka vzgoja v uni- formah, kajne? ,,Da, zadnja leta smo le uspeli, da naše mladince uniformiramo. Sedaj lahko rečemo, da so pravi mladi vojaki. Pa ni samo uniforma tista, ki spominja na vojake, ampak tudi osebna oborožitev. Vsak mladinec se je zadolžil za pu- ško, za katero skrbi in jo čisti prav- tako, kot pri vojakih. Vse to mla- dince obvezuje in jih navaja na red in disciplino. Razen tega pa tako tudi temeljito spoznajo orožje, saj jih vzgajamo v tem duhu, da bo orožje, tisto, ki bi v prineru agre- sije le branilo našo domovino, ni- koli pa ne bo uporabljeno za agre- sijo na kakšno drugo državo . . ." M. Ozmec Komandant centra za obrambno vzgojo mladine pred postrojenimi udele- ženci prve izmene med vajo na poligonu G USODI BIGGRADA ŠE NI GDLGČENG Večletna opozarjanja, da bo potrebno z Biogradom na morju, oziroma počitniškim domom nekaj ukreniti, da mu grozi rušenje in da ne bo dobil dovoljenja za obratovanje, se vztrajno uresničujejo v skladu z urbanističnim programom urejevanja biograjske obale in razpoložljivimi sredstvi, ki jih ima na voljo hotel Ilirija. Ta bo namreč na sedanji lokaciji kuhinje in jedilnice ptujskega doma uredil marino ali privez za čolne, jadrnice in jahte. Tovrstna turistična dejavnost postaja vse donosnejša, zato ni niti vprašanje denarja niti prostora za lokacijo. V Biogradu gre torej za rušenje kuhinje in jedilnice oziroma gradbena dela v njuni nepo- sredni bližini, s čimer je vprašljivo ali bo prihodnje leto še možno letovanje otrok iz ptujske in ormoške občine. To bi pomenilo, da jih bo brez poletnih počitnic na morju ostalo kar 600 iz obeh občin. Tako bomo počasi izgubljali košček za koščkom dokler jie bomo dokončno dorekli - kako naprej? Pred nedavnim je bila v Biogradu delegacija iz ptujske občine, da bi se s tamkajšnjimi odgovornimi dejavniki pogovorila o usodi naše p)očitniške kolonije. Nesprejemljivo je bilo na primer že dejstvo, da so objekte ocenili na 4 milijone dinarjev, ker je naša — ptujska cenitev, veliko večja — 12 milijonov dinarjev. Biograjski pogovor je tokrat nakazal nekaj možnih rešitev, med njimi tudi nekatere nove. lokacije, ki bi jih odstopili brezplačno. Govora je bilo še o začasni postavitvi nove kuhinje in jedilnice na zemljišču za sedanjim glavnim objektom — vse to pa daje le malo možnosti za trajno rešitev vprašanja, tžiko, ki bi zagotovila nadaljnje letovanje otrok iz ptujske in ormoške občine. Na nedavni seji predsedstva skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj so vprašanje Biograda temeljito obravnavali in se tudi dogovorili za nadaljnji postopek pri »eše- vanju počitniške kolonije. Pri tem bo potrebno vključiti še zainteresirane v ormoški občini in se dokončno dogovoriti za varianto, kibona^olj sprejemljiva, predvsem pa v korist tistim, ki jim je ta počitniška kolonija namenjena, — to je otrokom. 6 - iz naSih krajev 15. september 1983 - IK 8. praznik KS heroja Lacka Rogoznica v Kicarju Letošnji praznik krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica, bil je osmi po vrsti, bo ostal še posebej zapisan v zgodovini, saj je potekal v znamenju podpisa listine o prijateljstvu in sodelovanju s krajevno skup- nostjo Banja iz pobratene občine Arandjelovac v SR Srbiji. Slavnostim v Rogoznici in Kicarju je prisostvovala 9-članska delegacija Banje, ki jo je vodil predsednik skupščine KS Mihajlo Pantelič. Vsebinsko bogat in skrbno pripravljen program na osrednji slovesnosti v Kicarju je dal prireditvi posebno svečano obeležje. Po podpisu listine so posadili tudi spominska drevesa — v imenu gostov Ivko Nikolič, v imenu gostiteljev pa prav tako mladinka iz Kicarja Marica Tili. V tem svečanem trenutku so zapele še domače pevke iz Kicarja, delegaciji pa sta ponesli vence in cvetje pred spomenik Heroju Lacku v Ptuju in k spominski plošči na njegovi rojstni hiši. V praznovanje so se tudi letos vključile ženske z območja Kicarja, ki so pripravile bogato razstavo kruha in pogač. Na osrednji proslavi so podelili tudi krajevna priznanja in priznanja OF. PLAKETE krajevne skupnosti so prejeli: KS Banja iz pobratene ob- čine Arandjelovac, KO Rdečega križa Rogoznica in Stanko Žitnik. DRUŽBENA prizn^pja — Gasilsko društvo Kicar, Društvo upokojencev Rogoznica, Likovna sekcija PD Alojz Arnuš Rogoznica, krajevna kon- ferenca ZRVS Rogoznica, TVD Partizan Rogoznica, Franc Cetl Rogoz- nica in Anton Vojsk iz Podvinc. Bronasti znak OF pa so letos podelili Stanku Gregorecu iz Zamaka, Francu Murku iz Podvinc, Francki Petro- vič iz Pacinj in Mariji Sumandl iz Nove vasi pri Ptuju. Marica Tili iz Kicarja pa je dobila posebno priznanje KK SZDL knjigo Tovariš Tito. Vaščanom Kicarja, članom OO ZSMS Jože Lacko in GD Kicar gre za odlično organizacijo in opravljeno prostovoljno delo vse priznanje, saj je letošnje praznovanje nudilo krajanom in gostom prijetno doživetje, praznično razpoloženje pa se je ob koncu zaključilo v srbskem narodnem kolu, ki je nekako manifestirdo bratske in prijateljske vezi naših narodov in narodnosti. FB, mš 10. vinogradniške igre Jubilejne vinogradniške igre so letos potekale v Gornji Radgoni v or- ganizaciji Kmetijskega kombinata Radgona in sicer v soboto 10. septem- bra. Z igrami se nadaljuje že nekajletni običaj, da se delavci kmetijskih kombinatov severovzhodne Slovenije srečajo pred spravilom in predelavo grozdja ter ostalih jesenskih pridelkov, pomerijo moči v športnih panogah ter utrdijo prijateljske vezi. Približno 300 športnikov in športnic kmetijskih kombinatov iz Gor- nje Radgone, Ormoža, Lenarta, Ljutomera, Slovenske Bistrice, Maribora in Ptuja je tekmovalo v 10 disciplinah: teku na 100 in 200 m, suvanju krogle, pikadu, šahu, namiznem tenisu, malem nogometu, odbojki, stre- ljanju z zračno puško, vleki vrvi in trimu. Ptujčani smo letos branili ekip>- no prvo mesto osvojeno na lanskih igrah v Ptuju. Tokrat sta bili boljši ekipi iz Lenarta, ki je osvojila 1. mesto in ekipa iz Gornje Radgone, ki je osvojila 2. mesto. V posameznih disciplinah je ekipa Kmetijskega kombinata Ptuj do- segla naslednje rezultate: tek na 100 in 200 m — 1. mesto, suvanje krogle — 2. mesto, pikado — 3. mesto, šah — 1. mesto, namizni tenis — 5. me- sto, mali nogomet — 6. mesto, streljanje z zračno puško — 4. mesto, vle- ka vrvi — 1. mesto, trim igre — 5. mesto in odbojka — 3. mesto. Najboj atraktivna panoga je trim v katerem sodeluje 10 tekmoval- cev. Vsak mora opraviti svojo nalogo v čim krajšem času npr. prenašati brento polno vode, zabijati vinogradniške kole, zvaliti sod na ,,gantar", prenašati prazne plastične vinske embalaže, zlagati steklenice, hoditi po vinskem sodu in še kaj. Izmed naštetih disciplin je ekipa Kmetijskega kombinata Ptuj že več let nepremagljiva v vleki vrvi in to ne samo na vinogradniških igrah, tem- več tudi v športnih igrah SOZD-a EMONA. Športnega duha kombinatovcem torej ne manjka, kljub obsežnim je- senskim opravilom. Upamo, da bomo tako uspešnb kot v Gornji Radgoni zastopali Kmetijski kombinat Ptuj tudi v Kopru na 10. športnih igrah SOZD EMONA. Irena Kovačič Močvirje izginja Prebivalci najmanjše krajevne skupnosti v občini Slovenska Bistrica, KS Leskovec-Stari log, pri Pragerskem že nekaj tednov z zanimanjem spremljajo dogajanja, kako buldožerji in drugi stroji spreminjajo njiho- vo pokrajino. Delavci vodne skupnosti Drava-Mura opravljajo zemeljska dela namenjena izsuševanju sedaj zamočvirjenih in s tem tudi za kmetij- stvo neuporabnih površin. Doslej so izkopali že dva velika kanala, v pri- pravi pa je še kopanje tretjega. Vzporedno z zemeljskimi deli pa bregove novih vodnih strug tudi oblaganje s kamenjem, kar bo preprečilo, da bi voda odnašala zemljo. Veliko je koristnih prednosti takšnega posega v naravo. Med naj- pomembnejšimi pa sta prav gotovo dokončna odprava močvirij, ki jih tu- kaj do pred nedavnim ni manjkalo in kar je še posebno pomembno, osu- šena zemlja bo postala družbeno koristna, saj bo mogoče pridobiti veliko hektarjev nove obdelovalne zemlje. Pričakovati je, da bodo z izsuševalnimi deli končali do prihodnje po- mladi. Prvi pridelki iz novih njivskih površin pa bodo prišli na tržišča si- cer kasneje, prav gotovo pa v času pospešenih prizadevanj po povečani proizvodnji hrane. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat V neposredni bližini naselja Leskovec—Stari k)g gradijo v okviru regab- dje tudi večje vodno zajetje Slovesen podpis listine o prijateUstvu in sodelovanju Foto: F. Langerhoh Marica Tfll v družbi gostov iz Bai^e posaja spomfaisko drevo Foto: F. Langerhok: Ocene letošnjega festivala domače zabavne glasbe Pred slabima dvema tednoma so na Letnem prireditvenem prostoru izzvenele melodije Štirinajstega fe- stivala domače zabavne glasbe Ptuj 83, za katerega trde domala vsi, da je bil najboljši — najkvali- tetnejši doslej. Zato vsem, ki se zanimajo za to zvrst glasbe, dolgujemo še oceno, ki so jo ob koncu festivala izrekli člani strokovne komisije. Nemara neka- teri porečete....." Ah, kaj, prireditev je že za nami, njeni zvo- ki so se že rahlo porazgubili, vtisi bledijo in zato ocena po štirinaj- stih dneh ni več aktualna zadeva. Pa ni tako! Upam si trditi ravno nasprotno. Ocena Štirinajstega fe- stivala je in bo aktualna vse dotlej, dokler ne izzvenijo poslednje melodije prihodnjega — Petnajste- ga festivala. Sele takrat jo bo zamemjala nova. Takole menijo o letošnjem festi- valu nekateri člani strokovne komisije. KAJETAN ZUPAN — predse- dnik komisije in urednik javnih oddaj RTV Ljubljana: ,,Prav gotovo je bil Štirinajsti festival domače zabavne glasbe najboljši doslej. Izbor ansamblov je bil tako dober, da bi težko izdvojil tiste, ki so bili pod nivo- jem. Dobra polovica nastopajočih je bila daleč nad poprečjem, njiho- va izvedba pa tako dobra, da jih je moč vsak hip povabiti na snema- nje. Prav zaradi njih smo bili letos prisiljeni kriterij ocenjevanja ne- koliko zvišati — zaostriti. Letošnji srebrni nagrajenci bi bili v druga- čnih okoliščinah — recimo lani — prav gotovo zlati. Navzlic temu pa so jim vrata RTV Ljubljana že na pol odprta. Besedila, zaradi kate- rih smo doslej veliko tarnali in zmajevali z glavami, so bila letos presenetljivo dobra. Mogoče zato, ker sta jih zvečine napisala Ivan Sivec in Marjan Stare — znana pisca dobrih besedil. Moram pa priznati, da je bilo letos tudi pri drugih piscih besedil opaziti razveseljiv napredek"! TOMA2 TOZON — član komi- sije in producent Produkcije kaset in plošč RTV Ljubljana: ,,Ves ambient, vse v zvezi z organizacijo, srečanje s prijetnim ptujskim občinstvom, vse to me je letos ponovno vznemirilo. Rezul- tati letošnjega Štirinajstega festi- vala dokazujejo, da napori, ki smo jih skupaj z organizatorjem vlagali v kakovostno rast te izjemno priljubljene prireditve, niso bili za- man. Z letošnjo kvaliteto besedil, kvaliteto v glasbenem izrazu in perfektno izvedbo melodij uspešno dokazujemo, da gre pri tej glasbe- ni zvrsti za vse kaj več kot le za kič. Umetnost? Ne, ne gre za umetnost v tistem pravem pomenu besede, čeprav tega pojma ne bi povsem izključeval. Gre za našo glasbo, za glasbo, ki je nastala na naših tleh in je — tako vsaj menim — nič drugo kot nadaljevanje tra- dicij ljudskih pevcev in godcev; vendar pod drugimi — sodobnimi pogoji. Vsem nasprotovanjem navkljub, lahko pri tej glasbeni zvrsti danes že govorimo o ljud- skem sporočilu. Menim, da o ljud- stvu, ki nima svojega glasbenega izraza in ki ga nenehno ne dodelu- je in dopoljnjuje, ne moremo govoriti kot o narodnostni celoti. Mi pa vse to imamo"! VINKO ROJC — zvokovni mojster RTV Ljubljana: ,,Za letošnjim festival lahko brez zadrege trdim, da je najboljši doslej. Temu je prav gotovo botrovala prisotnost mnogih odli- čnih ansamblov, ki so celotni pri- reditvi dali tisto že dolgo želeno kakovostno podobo. Prav zaradi tega že danes z velikimi upi in pričakovanji zrem na 15. festival, kajti prepričan sem, da se lahko' ptujska prireditev potrjuje le s kvaliteto nastopajočih"! I. C. Pred nastopom — lepši del ansambla Slovenija (foto M. Ozmec) Proslava ob krajevnem prazniku Zaključni del prireditev ob dru- gem prazniku krajevne skupnosti Olga Meglič je bil v soboto popoldan na športnem igrišču. Začeli so ga s predajo raporta komandanta pohoda Po poteh Kozjanske čete OS Olga Meglič, ki so k sporjieniku znane partizanske kurirke položili šopek cvetja. Osrednji del je bila slavnostna seja skupščine in vodstev družbe- nopolitičnih organizadj. Jože Pe- trovič, predsednik skupščine KS je v svojem nagovoru poudaril, da so v tej mestni KS že veliko naredili, veliko tega pa jih še čaka. Tako bi ob dokončni ureditvi kanalizacije potrebovali pločnike, več tele- fonskih zvez in osvetljene ulice. Ob samorispevku bo pri izvedbi potrebno še veliko dobre volje in lastnega dela. Dobro delo na po- dročju negovanja izročil NOB potrjujejo tudi s pohodom Po po- teh Kozjanske čete. Zato je zbranim o borbeni poti te enote govoril njen komandir Karel Zmavc-Gorazd. Čestitko ob prazniku pa je kra- janom v imenu skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij izrekel Franc Klemenčič. Poudaril je, da bo potrebno še več narediti na področju sodelovanja med zdru- ženim delom in krajevnimi skup- nostmi ter pri utrjevanju ga sistema. Ob prazniku so zaslužnim kra- janom in organizacijam podelili priznanja krajevne skupnosti in bronaste znake OF. Priznanja OF so prejeli Lidija Baši, Jožefa Celik, Franc Jakolič, Anton Kolarič, Mara Novak in Neža Plohi, priznanja KS Janko, Grdiša st., Zvonko Lah, Sonja Purgaj, Zeljko Sarič, Anton Simonič, Milan Slavinec in Ivan Vauda, veliko priznanje za sodelovanje pa OS Olga Meglič. Tekst in foto: 1. kotar Položitev šopka k spomeniku Olge Meglič Dež koristil tudi živinorejcem Čeprav smo že blizu jeseni, je možno s hitrim ukrepanjem še marsikaj narediti za izboljšanje krmne bilance. Suša je letos namreč močno pri- zadela živinorejo in pomanjkanje krme grozi, da bomo še zmanjšali že tako relativno majhen sta- lež živali. Vlado Tumpej, vodja pospeševalne službe pri obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinore- jo, svetuje lastnikom travnikov, da le-te pognoji- jo z dušikom, zadostovalo bi okoli 200 kilogra- mov KAN-a na hektar. Pogoje za rast trave so izboljšale tudi dolgo pričakovane padavine. S se- danjim gnojenjem bi pospešili rast trave tako, da bi lahko še enkrat kosili, pozno v jesen pa bi ime- li še obilno pašo. Sedaj je tudi zelo ugodno obdobje za setev trav. Na strnišče še vedno lahko sejete mnogo- cvetno ljuljko. Na teh površinah bo možen od- kos že v letošnjem letu, obilen odkos pa bo dal ta posevek zgodaj spomladi, do 20. aprila. Kot smo že pisali tudi v Tedniku, je letos nujno izkoristiti vse stranske proizvode sladkor- ne pese, torej liste in glave in sveže pesne rezan- ce. Pri proizvodnji sladkorja pa ostajajo tudi repi sladkorne pese in s temi si doslej niso vedeli kaj početi. Ker jih je težko silirati, jih lahko krmite sveže. Živinorejci, ki imajo večje število živine, bi lahko v času predelave sladkorne pese redno koristili te ostanke. Dnevni obrok lahko doseže količino 10 kilogramov. Te stranske proizvode bi lahko krmili približno dva meseca in gotovo bi se to zelo poznalo na zalogah krme, pripravljene za zimsko obdobje. Se enkrat je potrebno opozoriti kmetovalce, da naj silirajo čimveč koruze skupno s klasi. Ce te predhodno potrgajo, je hranilna vrednost take silaže mnogo nižja, najmanj za 30 do 40 odstot- kov, pri nekaterih vrstah koruze pa še mnogo več. JB Ali bodo vrtec v Gorišnici zaprli? Pri skupnosti otroškega varstva in Vzgojno- varstveni organizaciji v Ptuju so se še pred dvema letoma spraševali — kako bodo lahko zagotovili dovoli otrok, da bodo skupine polne. Nekaj časa je bilo stanje že kar kritično, ven- dar se je v presenetljivo kratkem času obrnilo in danes so jasli in vrtci prepolni. K temu je gotovo delno pripomogla tudi sama finančna politika skupnosti otroškega varstva, ki je urejevala delež staršev pri sofinanciranju pred- šolske vzgoje in varstva. Vse to je bilo narav- nano tako, da praktično v zadnjih treh letih ni bilo potrebno bistveno povečevati deleža staršev. Tako je v tem času le še nezaseden vrtec v Cirkovcah, v Ptuju pa je spet potrebno čakati na izpraznjeno mesto. Otroški vrtec v Gorišnici so že pred leti ali v samem začetku nastanili v kletnih prostorih šole, v starem delu zgradbe, ki so za bivanje otrok skrajno neprimerni, vlažni in sploh neprijazni — kletni. Iz leta v leto so se vzgoji- teljice trudile, da so lahko še zagotovile znosne pogoje za delo in igro najmlajših Gorišničanov, nekajkrat pa so tudi inšpektorji zagrozili, da bodo vrtec zaprli, če ne bodo ničesar storili za trajnejšo sanacijo prostorov. Doslej se je vse končalo pri tem. Pred nedav- nim pa ie sanitarna inšpektorica občin Ptuj in Ormož, ugotovila, da je stanje pripeljalo že tako daleč, da tako ne more naprej. Do 31. maja prihodnje leto je potrebno dokončno rešiti prostorsko problematiko gorišniškega vrtca, sicer ga bodo morali po tem roku zapreti in to ravno v času, ko, je takorekoč polno«^ zaseden, saj v njem domujda dve skupini s skupno 44. otroki. O tem so se pogovarjali tudi člani predsedstva skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj, ki so menili, da je potrebno takoj začeti z delom in v akcijo vključiti vse zainteresirane — krajevno skupnost Gorišnico — kot najodgo- vornejšo, VVO Ptuj, skupnost otroškega varstva in ostale, da bi lahko malčkom zago- tovili tudi v prihodnje organizirano predšolsko vzgojo in varstvo. mš TEDNIK ~ sep^en^^ei' KULTURA »N IZOBRAŽEVANJE - 7 ZANIMIVI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI Ni iz trte zvit rek, ki pravi, da veljaš tolikor, kolikor znaš. Tega se vsi še premalo zavedamo, goto- vo pa je ta zavest na dovolj visoki ravni v ptujski Delavski univerzi. Tam so se namreč odločili, da bodo v tem šolskem letu ponudili občanom in organizacijam pestro izbiro izobraževalnih programov. Odločili so se za družbeno, stro- kovno in splošno izobraževanje za izpopolnjevanje znanj, ki so potrebna za delo in življenje. Družbeno izobraževanje je naj- bolj utečeno, saj ga Delavska uni- verza izvaja skladno s programi družbenopolitičnih organizacij. Direktor Delavske univerze Dušan Curin pravi, da je najbolj Jz- popolnjen in družbenopolitičnim potrebam vsakdana prilagojen izo- braževalni program Zveze komu- nistov Slovenije, sledi izobraže- valni program sindikatov, socia- listične zveze in mladine. To izo- braževanje izvajajo skupaj z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, medtem ko je strokovno izobraževanje predvsem namenjeno organizacijam združe- nega dela in posameznikom. S svojimi programi so seznanili vse organizacije in skupnosti, v tem času pa seveda sklepajo dogo- vore, katere oblike izobraževanja bodo izvedli za posamezne orga- nizacije združenega dela. Predla- gali so dvajset različnih strokovnih tečajev in seminarjev, dopuščajo pa tudi možnost organiziranja drugih oblik izobraževanja na že- ljo uporabnikov. Za strokovno izobraževanje ni težko pridobiti udeležencev, saj sodijo v to področje tudi tečaji, katerih opravljanje predpisujejo zakoni. ,,Za ostale tečaje in seminarje pa je precej manjše povpraševanje, saj gre običajno za posameznike, ki želijo izpopolniti znanje za opravljanje svojega poklica. V večini primerov so to samo- plačniki, saj organizacije zdru- ženega dela nimajo izdelanih pla- nov o izobraževanju zaposlenih," pravi Dušai^ Curin. ,,Zato je seveda odločanje za izobraževanje ob delu precej stihijsko. Naši tečaji so verificirani pri Zavodu za šol- stvo, skupne programe dobivamo od Zveze delavskih univerz, tako da imajo splošno veljavo." Pada tudi zanimanje za splošno izobraževanje, ki ne prinaša napredovanja na delovnih mestih. ,,Predvsem upada povpraševanje po tečajih tujih jezikov, čeprav delamo po najmodernejši metodi v fono laboratoriju. Zato smo se seveda odločili za nove oblike splošnega izobraževanja. ure preavsem za hobi dejavnosti, ven- dar je izvajanje teh tečajev spet odvisno od prijav občanov." Kako pa je s predavatelji? ,,Delavska univerza ima svoj se- znam ali indeks predavateljev, ki obsega okrog 300 imen. To so (IružDenopoIitični delavci za družbeno izobraževanje in strokovnjaki s posameznih podro- čij, ki so pripravili določene pro- grame in vedno sodelujejo z nami. Naj še dodam, da ne moremo vnaprej določiti vpisnih rokov in pogojev, ker pokrivamo le ptujsko občino. Predznanje udeležencev tečajev je običajno zelo različno, temu so prilagojeni tudi programi, s tečajem pa pričnemo, temu so prilagojeni tudi programi, s te- čajem pa pričnemo takoj, ko imamo dovolj prijav. Povedati pa moram, da v zadnjih letih vse bolj širimo program, število udeležen- cev v posameznih oblikah izo- braževanja pa je običajno na naj- nižji možni spodnji meji. To se se- veda odraža tudi na položaiu- Delavske univerze. Kaj pa cene vaših uslug? ,,Vezani smo na cenik Zveze delavskih univerz Slovenije, saj smo podpisniki sporazuma o obli- kovanju cen. Za strokovno in splošno izobraževanje ne dobiva- mo nobenih dodatnih sredstev, zato oblikujemo ceno na ix)dlagi števila prijavljenih in dejanskih stroškov. Smo organizacija združenega dela brez vsakih drugih ugodnosti kar pomeni, da so naše dajatve družbi enake kot pri proizvodnih organizacijah. Kljub vsemu pa lahko rečem, da naše cene niso pretirane, saj zaostajamo za okrog 25 odstotkov za cenami mariborske Delavske univerze." Ob koncu naj omenimo še osnovno šolo za odrasle. Izobraže- vanje za 6., 7. in 8. razred je brez- plačno. Pouk je v večernih urah, vsak drugi teden, tako da se lahko tega izobraževanja udeležijo tudi tisti, ki so zaposleni v izmenah. Glede na to, da je po znanih podatkih v ptujskem združenem delu zaposlenih še okrog 500 delavcev z nedokončano osnovno šolo je interes za to izobraževanje premajhen. Na Delavski univerzi upajo, da bo to šolsko leto uspešnejše, saj smo v naši družbi končno spozna- li, da je resnična moč v znanju. In ne samo, da smo to spoznali, tudi govorimo o tem precej na glas! N. Dobljekar LITERARNI VEČER Drevi ob 19. uri bo v viteSki dvorani ptujskega gradu literarni večer, ki ga ptujska ljudska in Studijska knjižnica posveča 30-letnici nastanka Pesmi Štirih, prireditev pa v okviru 14. ptujskih kulturnih srečanj. Na li- terarnem večeru bodo sodelovali ustvarjalci sami: Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček in Ciril Zlobec. Kot zanimivost naj zapiSemo Se, da boste lahko ob vhodu v viteško dvorano kupili tudi njihova literarna dela. mš 12 MUZEJSKE FOTOTEKE v zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj je še en redek primerek ure na naših tleh. To je tako imenovana ,,nočna" ura iz druge polovice 17. stoletja. Ura je kvaliteten izdelek, tudi če jo ocenjujemo zgolj z oblikovne plati, seveda pa je zanimiv tudi način njenega delova- nja. Na okrogli številčnici so rimske številke, ki označujejo polne ure, nad zgornjo polovico tega kroga pa je temno moder lok, posut z zvezdicami. V tem loku je okrogla odprtina in v odprtini se kažejo rimske Številke s posebne sieviicni- ce. Številke na tej plošči so predr- te. Z zadnje strani je na uri mogo- če odpreti poličko, kamor* so ponoči postavljali oljno svetilko. Svetloba je prodirala skozi predrti- ne na posebni ,,nočni" številčnici in tako so z lahkoto odčitavali čas tudi v temi. V Sloveniji hranijo le še eno takšno uro, in sicer v Narodnem muzeju v Ljubljani. Izdelal jo je ljubljanski urar Igna- cij Hoffman leta 1746. Prednja plošča naše ure je okrašena s posrebrenimi reliefnimi upodobitvami dveh angelov s truktonom v zgornjem delu ter li- kov Marsa z levom in Venere z Amorom v spodnjem delu. Na ploščico v spodnjem delu se je urar tudi ponosno podpisal: ,,Andreas Nagi in Wien". Bil je znan urar z Dunaja, ki je leta 1677 izdelal uro na dunajski mestni hiši. Iz podat- kov o njegovem življenju lahko datiramo ptujsko uro v leta med 1667 in 1690. Urni mehanizem je shranjen v ličnem črnem lesenem ohišju s struženimi okraski in predalčkom za shranjevanje ključka. Marjeta CigleneCki „Nočna" ara, izdekk Andreasa Nagla z Dunaja, druga polovka 17. stoletja, iz zbliic Pokrajinskega muzeja Ptuj (inv. št. UO 568 — ura). Fototeka kulturnozgodovin- skega oddelka, številka F 660. Foto VItomir Belaj, 1967. UMETNIK ODHAJA V PARIZ Skoraj leto dni je akaderr.ski sli- kar Haxhi Kastrati preživel v Ptuju, saj je tukaj služil vojaški rok. Vendar ni bil samo vojak, bil je tudi slikar. V tem kratkem, a za slikarja izredno plodnem obdobju, polnem novih spoznanj in doži- vetij, je imel v Ptuju skupno razstavo s kolegom Antejem Ljubičičem, v mariborskem Salonu Mebla pa ima v tem mesecu samostojno razstavo. O njegovih delih je v Tedniku in Večeru pisala dr. Štefka Cobelj, na magneto- fonskem traku pa je zabeležen naslednji pogovor s Kastratijem, ki je v petek slekel vojaško obleko. ,,V Ptuju mi je bilo lepo, imel sem dovolj časa za kreativno delo. Največ časa sem seveda namenil slikarstvu — kar šest mesecev. Za delo sem imel dobre pogoje, najbolj pa mi je pomagalo razumevanje starešin, pa tudi prebivalcev Ptuja, saj sem med njimi našel mnogo novih prijate- ljev. Tudi samo mesto je vplivalo name." Vaših prejšnjih del ne poz- namo. Je to obdobje, ki ste ga preživeli v Ptuju, vplivalo na vaš umetniški izraz? ,,Moja dela je težko opisati z besedami. Ce primerjam prejšnja dela s sedanjimi moram reči, da je prišlo do nekih vznemirjenj. Te zadnje slike so nekoliko močnejše v koloritu, tudi teme so precek drugačne. Slikam to, ker doživim. Moie slikanje je odvisno od stika z ljudmi, od narave ... vse to vpliva na moje delo. Mislim, da sem napredoval. Slike so dobile prostorska dimenzijo, v njih ni odvečnih elementov. Že letos odhaja Haxi Kastrati v Pariz, kjer bo nadaljeval s študijem. Kaj pričakuje od te prestolnice umetnosti? ,,Mislim, da tam ne bo lahko to je zame velika odgovornost. Verjetno bo prišlo do sprememb v mojem ustvarjanju. Vendar to ne pomeni, da bom pozabil svoj stil, svoje kraje in Ijjudi. Poskušal bom biti skromen in dober delavec in dati vse od sebe. Sicer pa, videli bomo." Bomo čez leta videli še kakšno razstavo vaših del, če seveda ne boste ostali v Parizu? ,,Odhajam iz Ptuja s prijetnimi spomini. Imel sem srečo, ker sem služil vojaščino prav v tem lepem mestu. Ce sedaj odhajam iz Ptuja to ne pomeni, da odhajam za vedno. Na to mesto me bodo vedno vezali lepi spomini, končno pa ostajajo tukaj tudi moja dela. Cez nekaj let, ko bom kot umetnik bolj dozorel, bom vesel povabila za sodelovanje na razstavi. Pozdravil bi tudi vse Ptujčane, ki so si ogledali razstavo, vse, ki so mi kakorkoli pomagali, posebej pa še prijatelje slikarje . . ." N. Dobljekar Haxhi Kastrati med svojimi slikami v ateljeju Doma JLA v Ptuju. IZLET ORMOŠKIH LOVCEV Naporno, toda koristno Lovska družina Ormož se v polni meri zaveda, daje zaščita, gojitev in gospodarjenje z divjadjo, ki je last vse naše dnižbe, poverjena njej. Zato mora tudi veliko pozornosti posvečati stalni strokovni in kulturni izobrazbi svojih lovcev, ki v okviru tega samouDravnega lov- skega kolektiva čuva družbeno lastnino. V ta namen so se lovci na svojem zboru dne 30. 8. t. 1. odločili, da organizirajo strokovno ekskurzijo v največji evropski ZOO rezervat ,,Kopački Rit" pri Osijeku, lovski muzej v Kopačevem in spominska obeležja ene izmed največjih bitk v NOB na Sremski fronti na ,,Batini Skeli" ob Donavi. Da bi čimbolj izkoristili čas, smo se že zgodaj zjutraj ob 4. uri zbrali pri ,,Domu društev" v Ormožu in krenili skozi Varaždin po j.Podravini" do Osiieka. Tu so nas pričakali prijazni vodiči. Po bež- nem ogledu glavnega mesta Slavonije in Baranje, ki ima 150.000Drebivalcev. nam ie vodič Vlado na glavnem trgu ,,sta- rega mesta" pripovedoval zgodovi- no tega mesta od nastanka rimskih, turških in današnjega časa. Tako smo spoznali to mesto ,,zelenja in parkov", rojstni kraj Josipa Juriia Strosmaieria. ve- likana duhovnega in političnega Življenja v 18 stoletju. Mesto močno razvite industrije in njene politične, gospodarske in kulturne ustanove. Po kratkem postanku pred ho- telom ..Osiiek". do použitju zajtrka iz ,,torbe" in ,,srkom" do- mače kapljice smo mimo znane „čarde" „čingli-lingli" prispeli v ,,Kopački rit". To je lovsko gozd- no gospodarstvo ..Jelen" Bilje, ki se razprostira na 70 tisoč, ha površine. Ta prostor je razpreden z mnogimi naravnimi kanali, nasipi in jezeri. J^ajvečje je „Kopačko jezero", do katerega pa žal zaradi letošnjega nizkega vodostaja nismo mogli priti. Zato smo se z ladjo, ki ima 60 sedežev peljali le kakih 6 km v notranjost rezervata. Pogledi na čudovito naravo, na neštete razne ptice je čudovit in nepopisen. Tu je zastopano okoli 260 vrst ptic, ki tu domujejo in selivk. Posebnost so koiomje raznih čapelj, gosi, rac, štorkelj in kormoranov. Marsikateri izmed nas je prvič videl belo štorkljo, sivo čapljo, rdečo in kormorane v letu, ko imajo odprte kljune, in še in še je bilo nudeno našim očem. V jezerih pa živi okoli 50 vrst raznih sladkovodnih rib. Izmed malih sesalcev, lisice, divje mačke, kune in ostalih pa posebno mesto zavzema jelen. Njegova številčnost je okoli 5 do 6 tisoč kosov. Številne so tudi divje svinje, od katerih dosežejo nekateri primerki tudi do 300 kg. Ker je bila naša želja slišati in videti jelene, ki so ravno sedaj v ,,ruku" t. j. parjenju, kar pa je možno le v mraku in zvečer, smo dan ao večera smotrno izkoristili. Najprej smo si ogledali Se ZOO muzej v Kopačevem. Tu smo se seznanili in spoznali z ustrojem (anatomijo) nekaterih živalskih vrst in spoznan preparu-ane ptice, ki jin v rezervatih ni bilo moč videti. Cas je hitro mineval in že pošteno sestradani, oznojeni in žejni smo po 50 km vožnje z avtobusom prispeli na ,,zeleni otok" na Donavi pn Batim. i^o zajetnem kosilu baranjskih spe- cialitet, na prostem, smo si iz kotličev zajemali razne ..čorbe". Tako smo končno prišli k ,,sebi" in vkljub temu, da je bila ,,čorba" pekoča od ,,ljute" paprike tako, da ,,dvaput peče" nam je šla dobro v slast. Komaj smo si pekoča usta ohladili z malo pijače je bil že klic k odhodu. Odpeljali smo se na bližnji hrib ,,knjaževački vinogradi" kjer je bilo prizorišče bitk ,,Batma skela". ,,Batina skela" je ena izmed naših slavnih epopej iz časov NOB in se lahko kot nam je povedal kustos spominskega obeležja meri s Kozaro, Sutjesko in Petrovo goro. To je ena izmed največjih bitk s fašističnim osvajalcem — oku- patorjem, na vzhodni fronti. Tu se je rodila svoboda je dejal kustos. Tu so edinice NOV in rdeče armade novembra 1944 forsirale Donavo in strle odpor sovražnika. Zaradi močnega odpora so tudi žrtve bile ogromne in kri prelita za svobodo nas obvezuje, da bomo še naprej branili in čuvali našo težko nridohlieno svobodo V spominskem muzeju pa smo si še ogledali slikovno gradivo borb in razstavljenega orožja in drugih predmetov iz borbe. Pri oglalu muzeja ob ,,intonaciji" grmenja topov, pokanja bomb, granat, in strelov iz mitraljezov brnenja ,,štuk" so presunjali naša srca. Dan se je bližal kraju in mi smo se Je nolm »tknv 7onet vrailali v lovišče ,,Kopački rit" na opazova- nje jelenjadi. Vkljub dolgemu na- pornemu dnevu smo pozabili na utrujenost in že smo na stojiščih t. j. preko 20 km dolgem nasipu. Na eni strani v mlakah perjad, na drugi strani se sliši jelenjad. In ,,vrteli" smo naše daljnoglede, fotograf in ljubitelj narave ,,Pišta" pa svoje ,,teleobjektive" tudi tu je bilo kaj videti in posneti. Tako smo ta dan ,,lovili", toda ne s puško in mislim, da je bil ,,lov" uspešen, kajti lovili smo na film in v naša srca. Tako se je končal naš najdaljši pogon, na- poren vendar koristen, in nepozaben, poln lepih vtisov. Nato pa je sledila dolga noč vožnje, po že dolgo pričakovanem dežju, nevihti, ki nas je spremljala do doma. Rado Kukovec Spomenik in spominski dom v Batini Zaprta vrata osnovne šole Veliko besed, dogovarjanj, srečanj pa tudi prepričevanj je bilo potre- bno, da je bilo vprašanje osnovne šole na Sp. Polskavi, v občini Sloven- ska Bistrica, dokončno rešeno. Prav gotovo je to v zadovoljstvo prebival- cev kraja, saj bodo na mestu sedanje osnovne šole, ki jo bodo v kratkem pričeli rušiti, pričeli graditi novo osnovno šolo. Prav vsem takšna odloči- tev sicer ni bila v zadovoljstvo, kar velja še posebno za prebivalce kraje- vnih skupnosti Zg. Polskava in Pragersko. Toda rešitev je tu in upajmo najboljša. To bo pokazal tudi čas, ekonomski razvoj in druge okolnosti, ki jih sedaj še ni moč videti. Sedaj, ko so za nami že prvi dnevi pouka v novem šolskem letu 1983/84, so vrata osnovne šole Sp. Polskava že zaprta, učenci pa se na staro zgradbo le še ozirajo, ko se vsako jutro zberejo v njeni bližini, da se vozijo iskat znanja v Maribor, v zgradbo Pedagoške akademije, kjer bo njihov novi hram vse dotlej, ko bo zgrajena nova šola. O rešitvi, kje naj bi imeli učenci od petega do osmega razrsda svoje bivanje, je bil kar precej razprav. Mnenia so deljena. Medte,-n ko eni zagovarjajo upravičenost vožnje v Maribor, kar pomeni tudi najcenejSo možnost, pa drugi tega ne potrjujejo. Kakor koli je že, učenci odločitve o novogradnji šole ne bodo občutili s težavami pri pouku. Želijo si le, da bi bila njihova nova osnovna šola kar najhitreje nared. Posebni šolski avto- bus pa bo do takrat vozil med kraji Zg. Polskava, Sp. Polskava in Pragersko ter učence varno prevažal do Maribora in nazaj. Tudi čas, po- rabljen za prevoz bo kar najbolj usklajen s poukom, saj načrtujejo, da se bodo učenci vsakodnevno vrnili v svoje kraje že okoli 13. ure. Gotovo bo nekoliko težav v zimskepi času, vendar si organizatorji prizadevajo, da bo težav kar najmanj. Besedilo in posnetek Viktor Horvat Pouk iz elektrotehnike V začetku septembra so bila v okviru obstoječe zgradbe Srednješol- skega centra Ptuj dokončana dela pri ureditvi učilnic za pouk iz elektro tehnike. Tako bodo lahko v SSC Ptuj poleg ostalih programov lahko izob-^aževali tudi v izobraževalnem programu elektro-energetika do četrte in peie stopnje. Pouk za četrto stopnjo zahtevnosti traja 3 leta, za peto stopnjo pa 4 leta. V začetku.šolskega kla ie bilo Se nekaj prostih vpisnih mest, zato so imeli možnost vpisa tudi taki učenci, ki so morda izpadli pri vpisu v kate- ro drugo usmeritev. Prav je, da vse možnosti šolanja izkoristimo in tako odpravimo nespodbudno dejstvo, da je ptujska občina na vrhu tistih v Sloveniji z največjim številom učencev, ki po končani osemletki ne nada- ljujejo šolanja. — " Zaprta vrata stare OS na Sp. Polskavi se bodo odpi^ samo le pred mSe- njem 8 - NAŠ! DOP?S!M!K! 15. september 1983 — TEDNIK UPOKOJENCI DELTE NA IZLETU Delovna organizacija LABOD Novo mesto, TOZD DELTA Ptuj je (udi letos oreiinizirala dvodnevni izlet za svoje upokojence. Udeleženci smo si ogledali Izolo in ob dobrem razpoloženju ter kramljanju sta ta dva dneva hitro minila. Delovnemu kolektivu Delte se iskreno zahvaljujemo, da nam je omogočil ta izlet, ki nam bo prav gotovo ostal dolgo v spominu. Še mno- go delovnih uspehov vam želijo udeleženci izleta! Foto: Haužar Prehodni pokal Varaždinu v organizaciji Občinsi(e strelsice z,veze Ptuj je bilo na strelišču v Babusekovi grabi 18. srečanje strelcev Varaždina, IVIaribora in Ptuja. Nastopili so najboljši mladinci, članice in člani z MK puško in člani s pištolo ,,Drulov". Ob brezhibni organizaciji je tekmovanje motil močan veter in dež. Doseženi so bili naslednji rezultati: mladinci: 1. Bosner MB 232 kroeov. 2. Jazbec PT 229, 3. Zagrebec VZ 228; članice: 1. Matjašič PT 265, 2. Setar MB 252, 3. Kociper VZ 244; člani: 1. Podlesnik MB 255, 2. Majhe- nič MB 251, 3. Turkovič VZ 236; člani-pištola: 1. Mičovič 267, 2. Plečko 252 oba VZ, 3. Jovanovič Pt 245; ekipno: 1. Varaždin 2762, 2. Ptuj 2714, 3. Maribor 2705 krogov. Ob zaključku tekmovanja je tekmovalce in tek- movalke v imenu pokrovitelja OSS Ptuj pozdravil Milan M^ten ter podelil prehodni pokal in priznanja. V pogovoru z vodjem tekmovanja Adolfom Mihelačem smo izvedeli, da so ta tekmovanja — troboji postali tradicionalni, saj srečanja orga- nizirajo že od leta 1967 dalje, vsako leto v drugi občini v okviru srečanj bratstva in prijateljstva pobratenih občin. Menil je, da strelišče v Babuse- kovi grabi nikakor ni v ponos Ptuju, saj je zapuščeno — neurejeno, ob- jekt propada. Strelci ga s svojimi pičlimi sredstvi ne morejo vzdrževati. Potreben je obnove. Zato je potrebno, da pri TKS Ptuj določeni dejavni- ki uvidijo potrebo obnove, da ne bo škoda še večja. Ob koncu je dejal, da že nekaj časa ugotavljajo, da je za to športno panogo čedalje manj zanimanja med mladimi, ki so premalo vztrajni, saj rezultati ne pridejo čez noč, ker so sad nekajletnega dela in bo potrebno temu posvetiti večjo pozornost. anc Delo mladincev na vasi Ce potuješ po asfaltni cesti iz Ptuja proti Juršincem, greš kilometer pred Juršinci skozi vas Gobrnik. To je kraj z 68 gospodinjstvi, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, nekaj vaščanov pa se vozi na delo v Ptuj. Strnjen del vasi je odcepu ceste Gobernik—Grlinca, kjer stoji prenovljen dom krajanov z dokaj urejeno dvorano, v kateri se odvija vsa društvena in družbenopolitična dejavnost vasi in okoliških krajev. Že nekaj let obstaja in uspešno dela v vasi tudi mladinska organiza- cija s 37 mladinci, ki delajo v raznih krožkih. Mlajši mladinci v namizno teniškem krožku, ostali pa tvorijo dve nogometni moštvi, ki sta že dosegli v krajevni ligi zadovoljive uspehe. V tem letu smo udarniško pomagali gasilskeihu društvu pri obnovitvi dvorane in urejevanju okolja ob domu vaščanov. Za prihodnje leto pa smo se dogovorili in sprejele sklep, da bomo uredili okolico in z okrasnim grmičevjem posadili okolje pri avtobusni postaji in ob križišču cest. Da bi življenje v naši vasi še popestrili, bomo to soboto izvedli veselico. Priredili bomo tudi tekmovanje (moških) v molži krav. Vabimo krajane, da si to zanimivo tekmovanje ogledajo. Tisti, ki so strokovnjaki v molži, se lahko še eno uro pred pričetkom prijavijo kot tekmovalci. Postregli vam bomo z domačim vinom, za dobro voljo pa bo skrbel ansambel SAVANA IZ Ma- ribora. Prireditev se bo začela ob 17. uri. Zadnji letošnji tečaj Plavalni Klub Ptujske toplice vpisuje v letošnjem letu zadnjič v plavalni tečaj za mlajše in starejše. Prijave sprejemajo na recepciji Ptujskih toplic v ponedeljek 19. 9. od 18. do 19. ure. Tečaj je brezplačen, poravnate le vstopnice za kopališče. Ob začet- niškem tečaju za neplavalce bo tudi nadaljevalni tečaj z osnovami reševa- nja iz vode. Delo v plavalnem klubu Plavalni klub Ptujske toplice obvešča, da so pričeli z rednimi treningi v zimskem bazenu. Treningi so vsak ponedeljek, torek in četrtek od 18. ure dalje. Vabljeni učenci osnovnih šol in predšolski otroci. HIŠA OB POTRČEVI CESTI Zadnja leta si v Ptuju zelo prizadevamo polepšati vi- dez mesta. Ob tem pa bi prav gotovo morali poskrbeti tudi za takšne malenkosti, kot jo lahko vidimo na po- snetku. Čeprav je Ptuj mesto muzej, mu ta hiša s svojim res ,,starim" izgledom prav gotovo ne dela časti, pred- vsem pa ne upravljalcem hiše. Se pojasnilo: hiša, ki raz- pada, stoji na vogalu križišča Potrčeve hi Ciril-Metodo- vega drevoreda. Besedilo in posnetek: Maks Menoni M TRIGLA V MOJ DOM, KAKO S! KRAS AN" Žulji zacelijo, utrujenost mine, a občutek nepopisne sreče in ponosa, da si tudi sam postal z vzponom na I riglav pravi Slovenec, ne izgine. Morda bo kdo rekel, „kaj pa je vendar takega, če si bila na Tri- glavu?" Nič koliko jih je že bilo pred teboj in jih še bo, pa niso zganjali nobenega rom-pom-poma. A moj Triglv sega daleč nazaj, v srednješolska leta, ko so se sošolci v počitnicah odpravljali na naš najvišji vrh. Takrat nisem imela opreme, pa tudi premalo korajže, da bi šla z njimi. Z leta v leto sem odlašala ... 11 let od takrat je preteklo, ko sem sklenila — sedaj ali nikoli. Vseskozi me je plašila zavest, da mi manjka ,,kondicije", a so me vsi tisti, ki so že bili pred menoj na vrhu, hrabrili, da je tudi oni niso imeli, pa da je šlo. V meni so kljubovali dvomi. Iti ali ne iti? Pojdem! Odneham še vedno lahko, sem si dopovedovala. 20. avgusta ob 3. uri smo pred ptujsko pošto zložili svoje nahrbtnike (nekaj je bilo takih, ki se jim je planinska kariera že krep- ko poznala, precej nahrbtnikov pa tudi takih, ki so še pred neda- vnim čakali na policah v trgovini na kupce) v prtljažnik avtobusa in se nadebudno razmestili po sedežih. Bili smo kaj pisana druščina, od najmlajšega, 11 letnega do takih, izmed katerih izhajajo vodniki izleta: Darko Vtič, Franci Petrovič, Miran Lah. V TOZD Olga Meglič imajo še nekaj prizadevnih pla- ninskih zanesenjakov, ki so sklenili popeljati celo vojsko neplanincev naTriglav. Pridružilo se nas je še nekaj delavcev iz drugih delovnih organizacij, tako da je šofer Mar- jan Pšajd imel zasedene vse sedeže na Certusovem avtobusu. Malo zadremani smo se kar na- enkrat znašli pri Aljaževem domu v Vratih. Sale je bilo konec. Obuli smo gojzerje, pospravili ,,zajtrk", oprtali nahrbtnike in krenili za Darkom, ki nam je malo prej še dal zadnje napotke. Spočetka korajžni koraki so se upočasnili ob pogledu proti goram. Vsak vrh pa je že bil za marsikoga izmed nas Triglav. Vsi so se ponosno dvigali visoko v nebo. Kako priti na vrh? Po tihem se je v marsikomu prebudil črv dvoma, kako iz te lepe dolinice priti med skale in kako se prek vseh teh mogočnih skalnih gmot povzpeti tja kamor nas vabi naš očak Tri- glav, v sinje višine 2864 m? Kaj to pomeni na cesti? Se 3 km ne. Bo že šlo! Pa smo šli dalje. Prvi resnejši vzpon, prvi žulj. Ne eden, dva. Na obeh nogah. Gojzerje dol. Glav- nina ,,odprave" odhaja dalje. Vodnik Franci strokovno oskrbi moji peti in že se poslednji trije odpravimo naprej. Skupina se oddaljuje. Razdalja seveča. Z njo pa tudi moji dvomi vase. Samozavest se umika samo- kritiki. Kaj storiti? Odnehati, preden sem začela? Potem sta tu še kolegica in vodnik. ,,Zdaj se še lahko vrneš," govorim sama sebi. Napravim požirek, dva. Ta dru- gega globoko požrem. ,,Gremo dalje", se odločim. Moji koraki so odločnejši. Cez čas se ponovi ista pesem. Žeja! Ne smem preveč piti. 5 ur hoje je še pred nami, čutarica pa drži le 1 liter. Sesam limono. Nikoli ni bila nobena oranža tako dobra kot rezine limone, ki sem jo pospravila, ne da bi se zavedala njenega grenkega okusa. ,,Nekje na sreai poTi^je vod- njak," pove Franci, ki mirno prenaša vse moje počitke, oddi- hovanja, vzdihovanja. V duši meje sram. Gledam ga, kako se igra s kamnom v roki in z lahkoto premaguje pot. Meni pa zmanjkuje sape po nekaj korakih. ,,Nazaj pojdem. Ni me treba spremljati. Ta pot je zame prehud zalogaj," izjavim, a me vodnik Franci odločno postavi pred dej- stvo z besedami. ,,Zdaj pa ne več. Od tu ni poti nazaj. Slo bo, boš videla!" Vodnjak, samo da pridem do požirka sveže, mrzle vode! kot fata morgana v puščavi se mi je prikazoval curek, ki je pritekal iz skale. Pridemo do mesta, kjer bi naj bil vodnjak, a najdemo smetišče. Tu se vidi naša planinska ne-kultura. Počitek, pa spet nekaj metrov, pa spet počitek. Hodila sem brez ure, zato sem izgubila občutek za čas. Zdela se mi je že cela večnost. Takrat sem v skalovju zagledala našo skupino. Počivali so. Tokrat na naš, na moj račun. Sram me je bilo, ker sem jim delala težave. Oddahnila sem si, ko sem ugo- tovila, da tudi njim počitek že prija, da so tudi že utrujeni, da ni najin vodnik le meni nesel nahrbtnika en del poti, ko se je bilo treba vzpenjati po klinih . . . Sodelavka mi je ponudila čutarico z maratonikom. Naj ne zveni kot reklama, a meni se je po nekaj požirkih vrnila volja. Spet sem začutila, da sem del te skupine, da moram vztrajati, saj nas čaka le še 20 minut hoje do Staničeve koče. Začela sem si brundati ,,Oj Triglav moj dom ..." Nisem več posta- jala. Ko sem obstala pred kočo, nisem mogla verjeti, da je to res. Samo sebe nisem prepoznala. Iz beležke, ki jo nosim s seboj, bom prepisala odstavek, ki sem ga zapisala, ko smo se posedli v je- dilnici in popili prvi čaj. ,,Ob 13.30 sem premagala prvo utrujenost po vzponu na 2332 m. Sedaj se že mnogo bolje počutim, čeprav se ne da opisati občutka nemoči, ko obstoj iš obnemogel sredi poti in ne veš ali bi se zazrl v nebo, kjer se ob visokih gorah kopičijo oblaki ali bi si nabiral moči ob pogledu v dolino ali bi napravil le korak na levo in se vrgel v globino in tako po najkrajši poti zaključil svojo planinsko kariero." Vodnik Darko je imel takrat povsem drugačne skrbi in raz- mišljanja. Za našo skupino je bilo treba priskrbeti prenočišče. Kar pa je ob sobotah še posebej težko. Skoraj smo začeli verjeti v čudeže, ko je povedal, da je dobil za nas vse prostor pod streho tega doma. Prvo navdušenje se je po ogledu sob s pogradi poleglo, ko smo izvedeli, da bo na treh pogradih s 6 ležišči prespalo 12 ljudi. Nekaj pa še po tleh, kolikor bo pač kva- dratura sobe dovoljevala. Začeli smo se preoblačiti v trenirko in zbijati šale na račun tega kdo bo s kom spal in kako. Najbolj utrujeni so tak^ preizkusili udobnost ležišč in ko sem čez nekaj časa še sama hotela malo zadremati, skoraj ni bilo več prostora. Planinski popoldan v jedilnici, po mojem spanju je bil povsem drugačen. Utrujenost je izginila, klepetali smo, spoznavali nove prijatelje, vsem pa nam je bilo prijetno pri srcu, ko nam je pogled na tablico na steni, kjer je zapi- sano: ,,Tukaj smo vsi ena dru- žina." Kako prijeten je občutek, ko ni nihče star, nihče mlad, nihče izobraženec, nihče fizični delavec. Vsi smo enaki, vsi lahko pijemo čaj iz istega lonca, vsem je oskrbnica postregla z enako mineštro, za vse je veljalo, da ni mogoče dobiti kruha pred 18. uro, ker še ni pečen . . . Hitro po 19. uri smo se odpravili spat. Takrat nam je sobica spet bolj ugajala, saj smo vedeli, da bomo še vedno na boljšem od tistih, ki bodo svoje utrujene kosti zložili na klop v jedilnici, na podest nad stopni- ščem, na smetišču . . . Po ljudskem štetju smo ugotovili, da nas je v naši kamrici kar 15. Noč je bila pestra, posebej za tiste, ki so na ležišču potegnili slabšo stran in so zaradi tega budno pazili na sosedovo premika- nje, da so si izborili vsaj malo več prostora zase. Nočni koncert ,,hrčkov" je deloval bolj kot budilka in ne kot uspavanka. Sko- raj vsak od nas je prispeval kakšen akord k temu, nekateri glasneje, drugi bolj nežno . . . Jutro v planinah. Iz teme se po- časi porajajo obrisi gora. Naša soba je imela pogled na Triglav, na goro naših želja, upov in priča- kovanj. Prebudila sem se kot prerojena. Niti sledu sobotne utrujenosti ni bilo čutiti. Jutranja čajanka na ex me je ogrela in zagrela tako močno, da ob vprašanju vodnika, če bo kdo ostal v postojanki, sploh nisem reagirala. Prvi cilj tega dne je bil Tri- glavski dom na Kredarici. Odlo- čitev za Triglav ali samo Kreda- rica, sem prepuščala času. To pot sem bila previdnejša. Po prvih korajžnih korakih sem upočasnila tempo in mnogo lažje premagovala vzpon proti Kredarici. Sonce je osvetlilo vrh Triglava. Zagledala sem se v skupine ljudi, ki so lezli kot mravlje proti vrhu, spet drugi so se vračali v dolino. ,,Ali ostanem tu in nikoli več ne pridem, ker me bo ta nedokončana pot ubijala, ali poskusim kako bom zmogla vse te kline in jeklene vrvi? Pot je le ena! Naprej! Z gore se še vedno lahko vrnem, takoj na začetku, če bom začutila strah." Vodnik Darko me opozarja na težavnost poti in nevarnost. ,,Dobro preden začneš!" mi reče. ,,Grem!" sem odločno odgovo- rila. V njegovih očeh sem le za hipec zaznala dvom. To me je Se podkrepilo v odločitvi. ,,Ne smem popustiti. Volja, sa- mo volja je potrebna. Moja mladostna želja se mi vendar mora izpolniti. Kako bom sicer svojima fantoma doma pogledala v oči, ko me bodo spraševali, kako je bilo na Triglavu." Sli smo. „Težji" primerki spre- daj, tisti s kondicijo in več planin- skimi izkušnjami, zadaj ,,kako bo?" so me spraševale oči kole- gic?" Z menoj so podoživljale mo- jo krizo sobotnega dne. ,,Bom vzdržala?" Z njihovih obrazov sem razbrala bodrilne nasmehe, saj smo si vse želele, da ta pot ne bi bila uspešna le za nekatere. Vse za eno, ena za vse. „Ne boŽ^?" Mo- ram vzdržati! Pa če bi bilo Se tako hudo. Ne smem biti tista, zaradi katere, bi se naša skupna želja uresničila le za 4/5. Plezanje po klinih in vzpenjanje ob jekleni vrvi mi ni delalo nobenih preglavic. Sa- ma sebi sem se čudila. Res je tudi, da tempo ni bil tako hiter, kot prejšnji dan, saj smo večkrat po- čivali, ko smo čakali na planince, ki so se vračali z vrha in smo jim dali prostor. Nepozaben je obču- tek, ko si enak z enakimi. Tisti, ki so tu že petič, desetič, drugič, in ti, ki prvič ležeš svojemu velikemu cilju naproti, vsi si želimo isto. Pe- tič, desetič, drugič in slednjič, pr- vič stopiti na vrh, z občutkom, da lahko z največje gore pogl^aš sosednje vrhove. Da lahko ob- čuduješ lepoto gorskega sveta, da lahko razmišljaš o nastanku vsega kar vidimo levo in desno od sebe, nekaj sto metrov proč. Vsak vrh zase je Triglav. Verjetno marsika- teri od nj^ih mnogo težje dose^iv kot očak nad katerim ponosno stoji Aljažev stolp. Marsikdo iz- med nas bo v svoji planinski izka- nici imel le en sam žig. A bo na tega toliko bolj ponosen, saj si ga je priboril v potu svojega obraza. Pozdravljamo se. „Dober dan! Guten Tag, Halo, zdravo ..." Vsi smo ena družina. Povratniki nas vzpodbujajo, da je le še nekaj metrov. Se poslednji vzpon. Cilj! Alja- žev stolp z neštetih razglednic je tu, pred menoj. Dotaknem se ga lahko. Ne morem. Pogled se mi zamegli. Solze! Nemoč? Ne, to so solze sreče, solze veselja, solze zmage nad samo seboj. Lučka, Nada, Andreja, Anica! Ne bo ostalo pri 4/5. Tu smo! Vse! Triglav je naš! Hvala vam za korajžo, ki ste mi jo vlivale med potjo, čeprav verjetno tudi nekate- rim izmed vas ni bilo lahko. Le zakaj ni tu še Danice in Marije? In tistih, ki so razmiSljalij da bi mor- da le Sil na Triglav. Tako kot so nekoč drugi nas, bomo se- daj mi dokončno navdušili njih, da zberejo voljo pogum, pri- ložnost, obujejo gojzarje in oprta- jo nahrbtnik ter gredo. Ne bo lahko, a že tisti hip, ko se bodo z vrha razgledali okrog sebe, bodo vedeli, da so imeli prav, ker so Sli. Tudi sama se bom odslej pogosteje namenila v naš gorski svet. Sledil je planinski krst. Vsak je dobn svoje vprašanje, za nepra- vilen odgovor je takoj bil trik- rat nežno pobožan z vrvjo po zad- nji plati. Neža, Hitri, Glavni, Ata, Trma, Draga, takšna so imena, s katerimi so nas krstili. S Trmo je Darko imenoval mene. Nekdo je pripomnil, da bi bUo lepše ime ,,Vztrajna." Kdo ima bolj prav, presodite sami, a jaz sem s tem imenom kar zadovoljna, saj sem zanj morala priti 2864 m visoko. Se posnetki za dokaz, da smo res na vrhu, žigi v izkaznice, na razglednice m že smo se poslovili od vrha Triglava. Spust na Kreda- rico je bil lažji kot vzpon. Tam so nas nestrpno čakali nekateri izmed nas, ki so pravi čas sklenili, da bo- do še prišli, a da tokrat do vrha še ne morejo. Naš usp)eh je bil tudi njihov. Spremljali so nas s pogledi in držali pesti za vsak naš korak. Torej so bili z nami tudi oni. Ni jih bilo veliko, mnogo manj kot bi bil človek pričakoval v sončnem sobotnem dopoldnevu. Vsak, ki bo prebiral te vrstice, naj si vzame to, kar mu gre v njih in naj jih razume tako, kot so odkrito, pošteno in iskreno povedane! Vsi, ki smo pod Darko- vim, Francijevim in Miranovim vodstvom v soboto in nedeljo 21. m 22. avgusta odkrivali lepote naše čudovite Slovenije, smo jih iskreno hvaležni za vso požrtvovalnost, ki se je obrestovala v našem skupnem uspehu. Le-ta pa bo kot krist^ čist ostal v naših spominih kot eden najsrečnejših trenutkov v življenju. Žulji zacelijo, utrujenost mine. a občutek nepopisne sreče in pono- sa, da si tudi sam postal z vzpo- nom na Triglav pravi Slovenec, nikoli ne izgine. TRMA Aljažev stolp na Triglavu (2863 m) TEDNIK ~ TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Krog-Drava 15:38(6:17) Mladinci RK Drava so po neodločenem izidu proti Braniku tokrat zaigrali veliko bolje ter v Krogu domače mladince pop^noma nadigrali. Takoj v začetku je prišla do izraza bcrijša pripravljenost Ptujčanov (višina, znanje in izkušnje), saj so že v prvih minutah po uspešnih nasprotnih napadih vodili z 10:1. Do konca acer zek) športnega srečanja so razliko povečali na kar 23 zadetkov ter tako dosegli prvo zmago z ve- liko razliko. Kot kaže bo zmag v novem prvenstvu veliko več kot v prejšnjem. V soboto popoldan jih čaka v Ptuju težko srečanje. V goste jim prihajajo republiški pffvaki — mladinci Šoštanja. Drava: Matjašič, Potočnik 3, Terbuc 12, Gobec 6, Korpar 2, Habja- nič 4, Horvat 4, Zmavc 7, Iljavec, Milunič. 1. k. Drava-Velika Nedelja 12:9(6:3) Slabo vreme je pripomoglo, da mladinke sosednjih klubov niso prikazale boljše igre. Domačinke so stalno vodile in zasluženo zmagale. Drava: Sirovnik, Hentak 1, Malek, Soba 1, Podpadec 2, Stehamik 1, Fridl 1, Lah 2, Korošak 2, LašiC2, Potočnik, Gregorec; Velika Nedelja: Majcen, Cvetko, Majhen, Šalamun, Kdenc, Kos 7, Sisinger, Muhič, Mesarec 2. L k. DVE SREBRNI MEDALJI ZA PTUJSKE STRELCE Na republiškem prvenstvu v streljanju s pIJtolo Drulov, bilo je v Lju- bljani, je med 41 tekmovalci iz 15 družin nastopilo tudi zastopstvo ptuj- skih strelcev in to zelo uspešno. Vrnilo se je z dvema srebrnima medalja- ma. Tako je Jurij Lamot s 498 krogi med člani osvojil drugo mesto, dru- ga pa je bila tudi ekipa. Prvo mesto tako med posamezniki kot ekipno je osvojila ljubljanska Olimpija. I. k. Drugo mesto za Igorja Kolariča v Ajdovščini je bilo republiško prvenstvo motornih pflotov v akro- batskem letenju. Republiški prvak je postal Skrlec (AK Ljubljana), na drugo mesto pa se je uvrstil pilot AK Ptuj Igor Kdiarič, ki je bil najboljši v obveznem programu. L k. Aluminii-Steklar 1:1 (1:0) KidriČanom ni uspdo premagati gostov iz Rogaške Slatine. Do 75. minute so sicer vodili z zadetkom Beka, vendar je gostom uspek) izena- čenje in vrnili so se s točko, ki je morda niso pričakovali. Alummij: Skrget, Rihtarič, Petek, Ristov, Skrjanec, Pignar (Kokot), Mesarič (Jauševec), Fruk, Bek, Koren, Krajnc. V prihodnjem kolu se bodo igralci Aluminija v gosteh pomerili z Dravinjo (Slovenske Konjfce). Po treh kolih je Drava na petem. Aluminij pa na šestem mestu. 1. k. Bek (8) — zadetek proti Steklarja Ro«* Nastop kegljačev Drave Po prvem nastopu jesenskega dela prvenstva oz. po petem kolu tek- movanja v B skupini ke^jači Drave niso obdržali vodilnega mesta. Klonili so pred domačinom KK Prepolje. Moramo omeniti, da so nastopili v oslabljeni postavi in manj pripravljeni kot v spomladanskem delu. Pri po- stavljanju ekipe' imajo težave, ker so nekateri tekmovalci zaposleni v dežurnih službah in se tudi ob nedeljah ne morejo udeležiti tekmovanja. Toda kljub temu, da so s prvega mesta padli na drugo, niso padle tudi ambicije za osvojitev prvenstva in vstop v A skupino. Tekmovanje je bilo po sistemu 100 lučajev mešano. Drava je dosegla rezuhat 2362 kegljev. Najboljši posamezniki: Spdionja 426, Seruga 417, Seidl 413 podrtih ke- gljev. Vrstni red po 5. kdu: Prepolje 11.924, 2. Drava 11.823, 3. Gradiš 11.823... S.Vičar Hvaleč, kapetaa Dnrvc (foto: 1. k.) Elkroj-Drava 2:2(0:1) v tretjem kdo tekmov^ja v vzbodni območni republiški ligi so no- gometaši Drave gostovali v Moznju in iztržili točko. Po oceni trenerja 21ajca je delitev točk pravična, čeprav so oboji zamudili vrsto priložnosti. Ptujčani so povcdli z zadetkom Ljubeča in vodili vse do 20 minut pred koncem. Takrat pa so domafini dosegli v dveh minutah dva zadetka in prešli v vodstvo. Vendar pa je Dravi le uspelo izenačenje — zadetek je dosegel Levanič. T^mo si je o^kdak) 400 gkdalcev, vodil pa jo je Vrta- čnik iz Domžal. Drava: MakcnoviC, Levaiač. Tement, Poplatnik, Hofman, Kralj, MiheliČ (Arifi), Cuš, Vogrinec, Hvaleč in Ljubeč. V nedeljo bodo DravaSi nastopili v Ptuju in sicer se bodo pomerili s Steklarjem iz Rogaške Slatine. Srečanje se bo začelo popoldan okrog pol petih po mladinski predtekmi ekip omenjenih khibov. Mladinci Drave so dosesfi novo ziliago. V Mozirju so domačine pre- magali z IK), strelec za Dravo pa je bil Drobnič. Kadeti pa so v soboto v Kidričevem s 6H) premagali Ahnoinij. 1. kotar Otvoritev Haloške planinske poti Na gradu Borlu se je v nedeljo popoldan zbralo blizu tisoč ljudi, med njimi največ planincev in ljubiteljev planinstva, ki so prisostvovali slavnostni otvoritvi Haloške planinske poti, povezane s 30-letnico delovanja planinskega društva Ptuj in 90-letnico organizi- ranega planinstva na Slovenskem. Haloško planinsko pot so priza- devni planinci skrčili skozi enega najlepših koncev naše domovine, ki jo je stoletja pojila kri viničar- jev — siromakov, skozi Haloze, od Borla do Donačke gore, da bi po njej hodili planinci in vsi, ki so blagega srca in prijaznih misli, z občutjem ljubezni in z mirom v duši — kot smo slišali v uvodu slo- vesnosti. Haloška planinska pot ne bo vodila prek nevarnih skalnih previ- sov ali čez mogočna slemena. Vo- dila bo čez planinsko nezahtevne gričke in holme, vendar zdo raz- gledne. Najvišji — Jelovec, Sv. Bolfenk, Avguštin, Janž in Vrbanjšak f* segajo veliko prek 5(X) metrov, le Donačka gora, prislonjena ob Zgornje Haloze, ta trdoglava kraljica štajerskih gora, se kakor prava gora dviga krepko prek 800 metrov (883). Odprtje Haloške planinske poti je darilo ptujskih planincev širši slovenski javnosti ob njihovem ju- bileju — 30-letnici. Pred letom 1953 in še zlasti med obema vojna- ma, so ptujski planinci delovali v okviru drugih planinskih društev — kot je bilo mariborsko in ptuj- ski Sokol. Obletnica, ki jo ptujski planinci letos slavijo morda res ni visoka, če pomislimo, da v tem ča- su proslavljamo že S>0-lctnico orga- niziranega planinstva na sloven- skem, je pa pomembno delo, ki so ga v teh treh desetletjih opravili. Sega na več področij — izletniško in rekreativno kot v vzgojno in izobraževalno. V svoje vrste jim je uspelo pritegruti veliko število mladih in starejših {rfanincev, ki jim je ljubezen do gora, narave, VTirodnih in kuhumih znamenito- sti ter do domovine osnovno nače- lo. Svojo dejavnost in dlje uresni- čuje društvo s planinsko šoto, ak- djo Pionir-planinec, z orientadj- skimi pohodi in tekmovanji, izleti, predavanji in taborjenji ter skrbi za kvalitetten mentorski, vodniški in inštruktorski kader. O prehojeni poti ptujskih planincev je na slovesnosti govoril Tone Purg, sedanji predsednik društva, ki je med drugim dejal, da je v društvu dčuies vključenih 1100 članov, od tega 448 starejših, 230 mladincev in 422 pionirjev. Njemu se je s pozdravnimi beedami priključil še predsednik planinske zveze Stove- nije Tomaž Banovec, ki je ptuj- skim planincem izrekel ob prazni- ku iskrene čestitke, ob otvoritvi Haloške planinske poti pa zaželel veliko podobnih uspehov. Planinska zveza Slovenije je ob 30-letnici Planinskega društva Ptuj odlikovala prizadevne ptujske planince z zlatimi, srebrnimi in bronastimi častnimi znaki PZS. Zlatega je dobil Lipe Izlakar, srebrne: Bogomir Bezjak, Leo Planine, Marjana Podgoršek, To- ne Purg, Maks Zmauc, Janez Ver- tič, bronastega po Mira Kajnih, Biserka Reisman-Korošec, Jožs Pajenk, Miran Lah, Rudi Rakuša in Darko Vtič. Planinsko društvo Ptuj pa je na petkovi slovesnosti na Borlu izre- klo nekaterim prizadevnim planin- cem, skupinam, organizadjam in društvom — posebna društvena priznanja in podarilo še knjižne nagrade. Društvena priznanja so dobili: Vlado Korbar, Franci Petrovič, Irena Petek, Vika Dabič, Silva Lačen, Dušan Peček, planinska skupina iz Perutnine, skupina Zveze slepih, vozniki Cer- tusa, Emona KK Ptuj, Emona KK TOZD — gostinstvo Halc^ki Biser, PD Majšperk, PD Donačka gora Stoperce Občinska turistična zveza in TD Ptuj. Hermini Miso- tič, Majdi Korošec, Alenki Zorko in Simonu Petroviču pa so podarili še knjižne nagrade. Preden so lahko udeležend proslave pospremili prve planince po novi Haloški planinski poti, so kulturni program izvedli pevci Moškega komornega zbora pod vodstvom Franca Lačna in recita- torska skupina Srednješolskega centra. Za tem pa je Janko Vuk — predsednik meddruštvenega odbo- ra planinskih društev Ptuj', Maj- šperk in Stoperce, z rezanjem vrvi- ce odprl novo Haloško planinsko pot, po kateri bodo odslej hodili mnogi in tako ponesli baklo prija- tdjstva in zaupanja v čudoviti svet, ki je bil doslej slovenskim I^anincem vse premalo poznan Odprtje Haloške planinske poti pa pomeni tudi novo poglavje v razvoju ptujskega planinstva, pa tudi v razvoju naših Haloz. Planincem sta srečno pot in uspešno delo zaželela še Branko Gorjup v imenu pokrovitelja Emo- ne KK Ptuj in Marica Fajt v imenu i občinskih družbenopolitičnih j organizacij in skupščine. Slavje pa j so končali z velikim planinskim rajanjem na katerem je za dobro I voijo skrbel ansambel Mavrica. Mi j pa zapis končajmo z besedami j pisatelja Josipa C. Oblaka: ,, . . .vabilo v Haloze, v deželo, kjer utripa srce naše slovenske zemlje . . ." mš Foto: L. CAJNKO O 30-letiuci PD Ptiy je govoril predsednik Tone Purg o 90-letnid organiziranega pianinsiva na slovenskem pa predsednik PZS Tomaž Banovec Novo Haloško planinsko pot je v družbi mladih pianincev odpri Janko Vuk Ptujski planinci na stovesnosti na Borhi Najprej jesenski kros Pnnirska tekmovanja so vcAm množiiaa (foto I. kotar) Komisija za Sokki šport je izdelala program občinskih tekmovanj šol- skih športnih društev osnovnih in sre^jih šol do konca šolskega leta 1983/84. Tdcmovanj bo veliko tako na zunanjih kot pokritih športnih ob- jektih in to v skoraj vseh športnih panogah. Najprej bo na vrsti občinsko prvenstvo v krosu za vse starostne kategorije, ki bo 7. oktobra v Ptujskih toplicah. Za tem pa bodo na visti občinska prvenstva starejših pionirk in pionirjev v rokometu. 1. k. Rudar-Drava 17:14(7:7) Članice RK Drava niso ispde v Trbovljah. V prvem polčasu je bilo srečanje enakovredno, vendar so bik domačinke v stalni prednosti, Drava pa jih je tovila. V drugem ddu maki lastne slabosti, malo pa sodniki in do- mačinke so Dravo uspde premagati. Čeprav je Rudar novinec v ligi, ima v svojih vrstah starejše igralke od Ptujča^. Priložnost za ..popravni izpit" bo za Dravo že to soboto popoldan v Ptuju, ko se bo pomerila z Radgono. Po dveh koUh so Ptujčanke na petem mestu. Drava: Parit, Hentak 3, GomiRek 2, Radanovič 3. Vičar 4, Vtič, Ga- hin, Steharaik, Vraber I, Lah 1, Rkneie, Gregorec. 1. k. Rudar-Velika Nedelja 2929(11:17) Igrald članske ekipe RK Vebka Nedelja so bili v Trbovljah zelo blizu prvi zmagi na gostovanju. Večji dd srečanja so vodili, tudi s sedmimi za- detki razlike, vendar pa so jih domačim' v zaključku srečanja ujeli in rešili točko. Za „nagrado" so se domači navija& po tekmi s paradižniki in tudi fizično totŠi avtobusa, s katerim so igrald Vdike Nedelje skupaj s (krni- cami Drave pnpotovah v Trbovlje. V soboto bo v Vdiki Nedelji srečanje domačih danov s Prulami, kar je velika priložnost za nove točke. Vetika Nedelja: Rosic, Sok 2. Zorko. Lah 4, F. Cvetko 2, Mesarec, Hrga 3, Jurkovič, Bezjak 8, M. Cvetko 3, Majcen 7, Baklan. 1. k. 10 - ZA RAZVEDRILO 15. september 1983 TEDNIK TEDNIK ~ september 1983 OGLASI IIM OBJAVE - 11 IZ ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ... Gonjenje in vodenje živine ter ježa (47. člen) ,,Posamene živali, črede ali krdela sme po cesti goniti ali voditi le tisti, ki jih glede na svojo starost in fizične lastnosti lahko ves čas po- polnoma obvladuje in ukrene kar je treba, da prepreči nevarnost v cestnem prometu. Oseba, ki je očitno pod >plivom alkohola, ne sme jezditi, gonm aii voam flvine po cesti." — Kdor dovoli, da živali, čredo ali krdelo vodi, ali goni oseba, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 47. člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din ali s kaznijo zapora do 30 dni. Ce je s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 800 do 4.000 din ali s kaznijo zapora do 60 dni. — Oseba, ki jezdi ali goni ali vodi živino po cesti, pa je očitno pod vplivom alkohola, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo takoj na mestu v znesku 200 din. Ce je s prekrškom po- vzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 300 do 1.500 din ali s kaznijo zapora do 15 dni. ,,Jezdec sme, če ni posebne steze za ježo, jezditi žival po skrajnem desnem robu ceste." (48. člen). — Jezdec, ki žival jezdi v nasprotju z 48. čle- nom, se kaznuje za prekršek takoj na mestu z denarno kaznijo 100 din. Ce je s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 5(X) din. Več kot 4000 Štajercev je v soboto, 10. septembra napolnilo tribuno stadiona v mariborskem Ljudskem vrtu. Na 17. festivalu narečnih popevk Popevka vesele jeseni '83 so z navdušenjem in bučnim aplavzom spremljali 16 novih narečnih popevk, ki po mnenju glasbenih strokovnjakov niso posebej presenetile, so pa do polne mere napolnile srca doma- čega občinstva in bodo še dolgo zvenele. Organizator tega festivala — društvo glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora je letos pripravil več novosti. Prva je že ta, da prireditev letos ni potekala v dvorani temveč na prostem. Druga novost je izredno veliko število debitantov. Kar osem jih je prvič stopilo na ta festivalski oder. Tretja in ostale novosti pa so v nagradah. Strokovna žirija je prisodila prvo nagrado (15.000 din) za naj- boljšo narečno popevko popevki K'da a^da zajde v cvet, ki sta j,o v duetu odlično zapela Branka Kra- ner in Ivo Mojzer. Ta popevka je dobila tudi nagrado za najboljšo priredbo — prejel jo je avtor Jože Privšek. Prvo nagrado občinstva in zlate klopotce za besedilo in glasbo pa si je s svojimi malčki pripela ljubljenka mariborskega občinstva Zorica Fingušt. Velja pripomniti, da je to nagrado prispeval zavod Radio-Tednik Ptuj, avtorici pa jo je izročil direk- tor zavoda Franc Lačen. Drugo nagrado je občinstvo z glasoval- nimi lističi prisodilo popevki Žen- ske navade, ki so jo s posluhom in prizvenom na popevko Prlek priša v Maribor zapeli člani ansambla Kri. Tretjo ncgrado občinstva pa je prejela popevka Gnes naj bo ples, ki jo je odlično zapela Novo- goričanka Laura Budal ob sprem- ljavi ansambla Čudežna polja. Na- grado za najboljše nar^no bese- dilo pa je prejel stari znanec Popevke vesele jeseni Milan Kam- nik (duo Kora) za tekst popevke Moj dedi. Naj ob koncu dodamo, da so vse festivalske popevke že posneli, štirinajst najlepših pa je te dni izšlo na posebni kaseti produkcije kaset in plošč RTV Ljubljana. Ljubljanski Helidon pa obljublja dve mali plošči. Skratka, pre- pričani smo, da bodo popevke ve- sele jeseni 83 zrasla v življenje Staiercev.tako kot so doslej. M. Ozmec Zorica Fingušt je s skladbo Te ko sonček spat gre ob izdatni pomoči svojih malčkov pripela prvo nagrado občinstva Branka Kraner in Ivo Mojzer sta zapela K'da ajda zajde v cvet . . . Milan Kamnik (levo) iz Dua Kora je dobil prvo nagrado za najboljše na- rečno besedilo JUTRI SLOVESNA OTVORITEV 16. OBRTNEGA SEJMA V CEUU LETOS SODELUJE 30 PTUJSKIH OBRTNIKOV Ptujski obrtniki so se tudi letos dobro pripravljali na sejem, zato uspeh ne bi smel izostati. Vsi udele- ženci bodo tudi letos tekmovali za sejemsko nagrado. Predstavili se bodo skupaj z obrtno zadrugo Pa- norama. O udeležbi Ptujčanov je Janez Rižnar, tajnik obrtnega zdru- ženja Ptuj povedal: ,,Letos se predstavljamo s tehni- čnim delom naše proizvodnje, to je s predelavo plastike, gume, s celot- no kovinsko dejavnostjo. V manj- šem delu bomo predstavili domačo obrt — lončarstvo in čevljarstvo — oboje je bolj dekorativnega znača- ja. Skupaj se bo predstavilo blizu 30 obrtnikov. Prepričan sem, da bomo tudi letos med sejemskimi nagrajenci že zato, ker kvaliteta na- ših izdelkov raste iz leta v leto. Vključili se bomo tudi v sprem- ljajoče sejemske prireditve. Sodelo- vali pa bomo tudi na športnih prireditvah in sicer bomo tekmovali za sejemski pokal v soboto, 17. sep- tembra. Sklad za dopolnilno izobraževa- nje delavcev zaposlenih pri zaseb- nih delodajalcih občine Ptuj bo skupaj z osnovno organizacijo delavcev v obrti organiziral v sobo- to, 17. septembra obisk sejma. Ta- ko bomo v največji možni meri pri- bližali sejemske dosežke našim obrtnikom in pri njih zaposlenim delavcem, ki sicer niso sejemski razstavljalci." Obrtni sejem v Celju bo zaklju- čen 25. septembra. » MG Ptujčani na obrtnem sejmu leta 1981 foto: KOSI SEJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA BRATSKIH OBČIN V KRAPINI v nedeljo, se je končal 18. teden kajkavske kulture — Krapina '83. Prvi, leta 1966, je bil namenjen predvsem festivalu kajkavske po- pevke, od takrat dalje pa so vrli organizatorji širili ponudbo, tako da se danes vrstijo ves teden poleg festivala še mnoge druge kulturne prireditve. Pomembne so tudi raz- stave, če omenimo le razstavo slik Josipa Generaliča, razstavo drob- nega gospodarstva, od pekov do kovinarjev, in še posebej razstavo ženskih ročnih del, na kateri so le- tos prvič sodelovale tudi mladinke. V okviru tedna kajkavske kulture je bil petek, 9. septembra, name- njen srečanju bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Ze do- poldan sta se v Krapini sestala ko- ordinacijska odbora za sodelova- nje bratskih občin in informiranje na skupni seji. Skupno so analizi- rali svoje delo in ugotovili, da pro- gram kar dobro izpolnjujejo, če- ravno brez težav ne gre. Prepričani so, da bo celotni program dela iz- veden do konca leta. Razpravljali so še o predlaganih kan- didatih za priznanje bratskega sodelovanja in o pripravi biltena Ob tej priložnosti so izročili Ani Sukačič iz Varaždina, ki je ena od pobudnikov bratskega sodelova- nja, umetniško sliko kot zahvalo za njen 23 letni trud na področju krepitve sodelovanja bratskih ob- čin. V popoldanskem času so zraven godbe na pihala iz Slovenske Bi- strice nastopile še folklorne in glasbene skupine iz večine sodelu- jočih občin obeh republik, za tem pa je bilo srečanje z občani Krapi- ne. Bilo je prijetno in kdor je bilJa dan v Krapini se bo še rad vračal. L. C. Nagrada za dolgoletno delo (foto L. C.) RODILE SO: Nevenka Golob, Sp. Hajdina 54/a — Jasno; Marija Lašič, Sre- dišče, Slovenska 21 — Sanjo; Mi- lena Bratuša, Veličane 40 — Damjana; Marija Kolbl, Veliki Brebrovnik 37 — Milana; Nada Leskovar, Kidričevo, Industrijsko naselje 1 — dečka; Marija Letonja, Breg 15 — dečka; Darinka Adam, Kupčinjin vrh 29 — Tamaro; Marija Toš, Podvinci 58 — dečka; Irena Pauko, Mestni vrh 2 — deklico; Mira Krajnc, Arbeiterjeva 7 — deklico; Danica Karanovič, Skorba 43/b — deklico; Katarina Kurbus, Lovrenc na Dr. polju 122/d — dečka; Marjanca Lajh, Sobetinci 9 — Matejo; Dragica Silak, Vošnjakova 10 — Denisa; Terezija Bigec, Jablovec 26 — Marijico; Marta Petek, Mestni vrh 83 — dečka; Marjeta Puconja, Babinci 11, Ljutomer — Marica; Frančiška Cartl, Zg. Hajdina 53 — dečka; Pavla Erjavec, Mariborska 18 — Manuelo. POROKE: Stanko Malek, Zabjak 14/a in Nada Zoreč, Grajenščak 87; Zoran Rupčič, Split, Brače Santini 52 in Jožica Simenko, Brstje 10. UMRLI SO: Stanislav Pišek, Lovrenc 55/a, roj. 1923, umrl 5. septembra 1983; Marija Sežerko, Rogozniška 35, roj. 1919, umrla 6. septembra 1983; Karolina Kumer, Desternik 43, roj. 1933, umrla 8. septembra 1983; Edvard Kovačič, Polenšak 45, roj. 1912, umrl 10. septembra 1983; Karolina Sprah, Porčeva 18, roj. 1919, umtrla 10. septembra 1983; Martin Zebec, Potrčeva 3, roj. 1921, umrl 10. septembra 1983. ■ lin II M TEDNIK zdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 32250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni Dredal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC _AČEN, odgovorni urednik -RANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: lože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. 3eloietna oaročrioa ^oaša 450 di- narjev, za tujino 1.125 dinar- ev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP \/ečer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- ;ev v prometu je TEDNIK uvrščen Tied proizvode, za katere se ne olačuje temeljni davek od prometa oroizvodov. J!it^jatf!lllldlliUyffSg3BBHW— ^jlienje buč Zadnja leta je vse več tistih, ki na svojih poljih gojijo buče. Pa ne samo zaradi tega, ker je bučno olje vse dražje. Strebljeni ostanki "buč so namreč tudi zelo hranljiva živinska hrana. Mamica na po- snetku že ve kaj bo z golicami in kaj z bučnimi polovičkami. FOTO: M. Ozmec