xle€(w&k&sjL kmečka
motrmt
glasilo enotnih sindikatov za sl. primorje in trst
I'*<0 lil, šl. 23.	Poštnina plačana v gotovini	Tl*St 8. Oktobra 1947.
Iz vsobiflfe Z v ZNAMENJU ZAPADNE DEMOKRACIJE — KJER PODIRAJO KAZNILNICO — TRŽAŠKI DELAVCI V PROLETARSKEM ZAGREBU — SOCIALISTIČNO TEKMOVANJE — KAKOR BOŠ SEJAL, TAKO BOŠ ŽEL — JESEN-
SKA OBDELAVA POLJA — O UPORABI UMETNIH GNOJIL — V BORBI ZA MIR — FRANCOSKI SINDIKATI
Spedizioni in abbon. postale U° gruppo
Cena: 15 ML, 10 JL , 4
din
loann na založili klopi
1‘roces, ki ga jc Delavska zborni' skupaj s CosuUchcm pripravila devetim delavcem ladjedelnice Sv. Marka, je znova pokazal pravo lice l'seh onih, kj so hoteli inscenirati ‘a komedijantski proces, naperjen Prt>li osnovnim interesom delavskega razreda v Trstu v izključno ko~ ris‘ CosuUcha in njegovih pajdašev 'n Pa v moralno oporo fašistilnih ''Mp. ki so dobili o priliki iredenti-m-nih provokacij 15. septembra za-Muleno plačilo in prav resen opo-'ain.
Ko sv padli 15 septembra zločitr ski streli in ubili dvanajstletno Emi-‘1° Vrabbevo, je ves demokratični na STO-ju vzkipel in sc 2irozil ru<j takim podlim, barbar skim in sramotnim zločinom in jc 10,0 delavski razred Trsta spontano M°pil v stavko, v samoobrambo svo-' človečanskih interesov, v obrani-0 niirnega ljudstva pred takimi in Cnakimi fašističnimi izpadi in koiv -'1° v obrambo miru na tem ozenr .P-m.t iskren demokrat je in-S''nliiyno čutil, da se bo samo z L'ncrgičiio akcijo vsega delovnega IPdstva proti vsake vrste provoka-•i!e,n 'n agentom imperializma za-w,‘ pred ponovnim pokol jem in ^JPdvaem zaščitil zdravo demokra-lo in zgraditev novega, boljšega
'»sči
rn‘rncga Življenja na lej naši do-
z c ml ji.
zbornica, tako zvana apo-pp Delavska zbornica ne samo, . čutila potreb nastopili proti tem
z’oču
ir>icu
n°m, tcmveC je celo postala

otorka in zaičUnica stavkokazov
'nicjatorlca ovcrduSIva proti ' arniSkemu odboru ES v ladjedel-n'Ci S". Marka.
■ pr^0 sc ie brez sramu postavila delavskim razredom v isto ki)10 ^ol K' Cosulich, kj je hotel ^oti neubogljive delavce pri :Qlit ^ar*cu najprej z izporo in K ^ pozneje Se odpustitev celo' Cega odbora ES v ladjedelnici ^ttrka ter temeljito preiskavo *,n('idcntov> in ustrahovanj-dogodila i’ teku zadnjih
tali ^Vs^' razred je odgovorit rta ojJ Sr<tinotnc provokacije, kakor jc t>repl°.r'*’ Toda nihče nas ne bo rtz/j 0^ 'n vsega delavskega ^Pied" ne' *e ie skrivala za to hip '[o ofenziva proti vsemu na-Prov ,a^kcmu gibanju, da se je za MtiaJr Clian,‘ skrivalo nenehno reakcije novoja*islov, e zbornice, g. Cosulicha. ‘n	okupacijske oblasli
da fr. 1 0r,ih. ki jim zvesto sluzijo. ^«hjil l'j °r^‘ P0 našem ljudskem gi-čr^v,,,. " S !i'ln podprli vse ogabne i(li	bi so od nas le prc-
0 ' "n:eno plačilo.
V ^djed *' ^ab° zvonih incidentov ,e hekj Sv. Marka pri katerih ^bii , Pristaš Delavske zbornice ,|, tijSfr l,,~fno brco, je reakcionar '"oiat‘1 nič koliko prazne S
So skuhali obrniti vso javno
Proces proti delavcem pri Sv. Marku
se je izmaličil v komedijo in zasmeh ovaduhov
V stoletni praksi vojaškega sodišča Velike 'Britaniie se vse od Viktorijinih ali celo Cromwello-vih časov ni zgodilo, da bi se moralo baviti z užaljeno častjo »por-caccionov« in fašistov, ki so bili v življenjski nevarnosti zaradi ene klofute, ene brce in enega pl junca. V'tistih časih so robati Tomiji menda zares pljunili na tako reč, ki jim je mogla biti kvečjemu izpod časti, kaj šele da bi imela tudi le moralnega opravka z interesi in prestižem britanskega svetovnega imperija. Toda časi so se spremenili in britanski imperij se lovi za muhami, kakor v ponedeljek popoldne predsednik njegovega vojaškega sodišča v »svobodnem« Trstu nodpolkovnik Mac Holm. Zares, vsa dvorana je planila po koncu.
Prekrižani računi
Kaj je Churchillova zmagovalka res že tako na psu, da se mo. ra njeno vojaško sodišče cela dva tedna trapiti s halucinacijami nekaj histeričnih siromakov? Aii pa je britanski oficirski gospodi v njih tržaškem kolonialnem okolju že tako dolg čas, da se jim je zahotelo zabave in smeha z nekaj oskubljenimi purani, ki so preplašeni zavreščali vpričo oslovske sence, ki so jim vanjo naslikali samega hudiča.
Njih kozorogi gospodar se je
preklicano uštel, ko ie računal, da mu bodo bedne lutke njegoviti hlapcev izvojeva’e prvo zmago v borbi, ki mu izpodnaša tla, ki je v njej izgubil »domovino« in tudi poslednjo sled osebne »časti«. Pro. ces, ki ga je izvil iz trte in ga pri-•klical nud tržaški proletariat kot medveda na med, se mu je izmaličil v komedijo, da je posilil smeh še njegove intimne prijatelje in sodelavce na Ulpianovem trgu. Medved se ie ustrašil čebeljih pikov in je pokazal pete. Kdo se mu ne bi smejal od srca?
A kako naj bi tudi bilo drugače? Zadeve, kakršna je tista v »porcaccioni«, so vse čase do britanske okupacije Tržačani uredili med seboj med štirimi očmi da ni nihče zvedel za take njihove, nevšečnosti. Morda bi se kje na vasi, kjer je vse majhno — veliko in važno. končala pred pol ure s tisoč lirami globe.
Toda tu je vendar šlo za b'a-gor žolte Italije in za prestiž okupatorskega režima pa za rešitev demokracije pa ža varnost ladjedelnice in za malho mr. Cosulicha. In bi se vse skupaj podrlo in propadlo, če strašni sovragi iz tovarniškega odbora ne bodo eksemplarično kaznovani zaradi pet psovk, ki so si jih privoščili prav Za prav neki drugi, neki neznanci na račun koštrunje pameti žol-tih stavkokazov, ki pljuvajo v lastno skledo.
jali. Antoniuttija so tisti ponedeljek nagnali iz tovarne, toda žal ne ve. kdo je to bil. Ce ni to bil obtoženi Zanolin? Toda ta ga ie le dobrohotno opozoril, naj gre. da se mu morda ne bi kaj pripetilo. Privileggi ie imel ta privilegij, da so mu -- mučeniku Ita. lije — porekli fašist in porcac-cione.
Polkovnik Bayliss se smeje
Cosulichev balon je počil. Polkovnik Bayliss se je prijel za trebuh. In potem ie Giuseffe nekje slišal, da je nekdo dejal, da bi bi. lo treba ladjedelnico zažgati. Toda le kdo sc je tega domislil? Ali pa tega ni morda bral v kakem romanu, kako so angleški delavci pred 100 leti uničevali stroje in požigali tovarne? Zares, le še, Viktorijo bi bil lahko prepričal ta oguljeni Cosulichev adut.
Le Gardini je menil, da bo zares obračunal z Zanolinom, ker bi ga naj bili ljudje na njegovo pobudo zmerjali in napodili iz to-
varne, a še to. ne da bi bil-videl in slišal, ampak zgolj zato, ker je »Zanolin č'an tovarniškega odbora«.
Videl ga je in — potem ga ni več videl
Intelig‘entu dr. Guardian!ju je nekdo pljunil za uho, je »taši-stični kolovodja z Akvedota«. A tudi on ni ne videl ne vedel za napadalca. Le nekdo mu ic pravil, da je bil Polh. Mar bi bil molčal in skril svojo sramoto, če že ni našel boljšega dokaza proti svojemu žalivcu.
S Papagno pa ie bilo teže: Videl ie Bonettija na čelu delavske čete. In že mu zaplaia vsa kri proti srcu in že se mu je razlila kurja polt po vsem telesu.
»In potem?« ga je vprašal tožilec.
»Potem ga nisem več videl«, se je Papagna junaško odrezal in hkratn začudeno pogledal, sodnika in po ljudeh, ki °o se smejali od srca.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Zahrbtni napadi
na delavski trdnjavi pri Sv. Marku in Sv. Andreju
Policija, ki
Veliki proces proti teroristom in požigalcem je imel smolo že od kraja. Policijski inšpektor Gioia. ki naj bi sprožil plaz, ki bi zasul in uničil obtožene delavce iz to. varniškega odbora pri Sv. Marku, se je premislil in ga sploh ni bilo zraven. Vsemogočnemu vojaškemu sodišču je bilo nerodno, a je moralo odstaviti z dnevnega reda — še iz fašističnih časov — edino merodajno policajevo izpoved. Gioiev nadomestek Marcon se je lovil kakor muha v ka.ši: Nič ni videl, da bi bili pretepači z Akvedota razgrajali po Korzu (ko bi korzo že bil nekje onstran Griže, bi se človek niti ne čudil), napadali in razdejali prostore raz-
pozornost od krvavih dogodkov in atentatov, ki so se zvrstili v mestu na dan 15. septembra oziroma za to priliko, na dogodke enourne stavke pri Sv. Marku in tako naprtili delavskemu razredu krivdo za vse incidente.
7. druge strani pa je policija predala za atentatorji in seveda iskala orolje v tovarni strojev Sv. Andreja, kjer so delavci demonstrativno stavkali zaradi političnih atentatov.
Zaključek vsega jc '(morah biti la: delavce Sv. Marka postaviti pred sodišče in jim naprtiti krivdo za vse. kar sc je dogodijo. Na tak način bi se morala končali nepregledna veriga atentatov na demokratične svoboščine in nekaznovanih zločinov.
Moramo pa reči, da je ta manever reakciji izpodletel in da-se je Delavska zbornica razkrinkala pred delavskim razredom in pred vsemi demokratičnimi mnolicami STO-ja kol agentura trla škili protiljudskih krogov, vedno v skladu z mahinacij
nič ne vidi
nih organizacij, ki so jim v obrambi De Gasperijeve Italije in Marshallove civilizacije toliko v na" poto. Nič ni videl, kako so dejansko pretepli nekaj slabotnih žensk na Garibaldijevem trgu. In tudi ni nič videl, da bi bili delavci koga pretepli ali 'opljuvali, še ozmerjali ne. Se najmanj pa je videl obtožence, ki jih do enega še pozna ne, pa še tega bolj iz o-piša kakor pa na lastne oči. Nesrečni Marcon ni prav ničesar videl. Tako ce ie odrezala najboljša policija na svetu.
V svojem drugem dejanju je komedija dosegla višek. Publika se je zabavala, sodniki in tožilci, advokati in obtoženci so se sme.
jami- Cosulicha pro/i delavskemu razredu, .vedno r skladu z ukrepi anglo-ameriške okupacijske oblasli pri Sirjenju Trumanove proti ljudske poEtikc in kar je najnovejše z ozirom na zmanjšanje električnega toka v tovarnah, proti samim ekonomskim interesom delovnega ljudstva v prid Marshallovega načrta.
Mnogo je za nami lc‘-kih dni. mnogo je za nami provokacij, mnogo Cosulicheidh ofenziv, a vse je znal delavski razred po vrsti razbili.
Glede tega komendijantskega procesa pa lahko rečemo, da nas ni prav nič prestrašil in omajal, nasprotno, pokazal jc ponovno pravi obraz marsikoga in naučil delavski razred še bolj razločevati zdravo od gnilega, napredno od protiljudskegu-naučil ga jc Se vztrajneje branili njegove osnovne, socialne in politične pravice, naučil ga jc tega, da si mora bodočnost vsakdo izoblikovali s svojimi lastnimi močmi.
Bukovec l"an-Vojmir.
Pred dobrimi 10. dnevi so okupatorske oblasti izdale znane ukrepe o novih omejitvah v uporabi električnega toka, ki naj bi bile potrebne spričo pičle produkcije toka v gornje italijanskih centralah. Omejitev naj bi zajela vso javno in zasebno razsvetljavo, industrijo in krajevni promet in maj bi dosegle povprečno 35% dosedanje porabe toka. Zastopnik vojaške oblasti polk. But cher je o tem govoril z. novinarji in jim posebej zagotovil, da industrijsko delavstvo ne bo v ničemer prizadeto.
Nastopil je napovedani rok, poteklo je nadaljnjih 10 dni in kaj se je zgodilo? Tramvaji in avtobusi vozijo kakor prej, še več, lokalni promet je bil z. dvema novima progama celo še povečan. Lokali sredi mesta in ulice so bajno razsvetljene. kakor prej, tako da se postopači z Akvedota. vojaštvo in senjorinc po barih in plesiščih, pa črnoborzijanci pri Fortuni in po podobnih lokalih nimajo nad čem pritoževati. Po hotelih in javnih hišah gorijo vse luči vso noč. »o zasebnih stanovanjih si liudie. ki to zmorejo, ogrevajo, kopalnice in sobe s tokom; skratka c kakem pomanjkanju toka ni govora Polkovnik But-cher se lahko ugrizne v jezik.
Z lakoto, če že ne z bombami
Toda stvar ni tako nedolžna: Stari vampir v zelenem brlogu na Ca-vourjevem korzu je preračunal svojo stvar. 2e dvakrat se je ušte1. sredi septembra, ko so ruegove tolpe ubile otroka in zgrešile cilj, pa dober teden kasneje, ko ie menil, da jc uničil nasprotnika, ki mu kazi njegov vampirski posel v »njegovi« lastni hiši, pa se udaril v prazno jn se je vso mesto zakroho-talo njegovim lutkam na njegovem lastnem zavezniškem" sodišču. Presita in prenapeta je čreda, da ji ne more do živega ne z bombami ne s sodniki.
In je pripravil peklenski načrt. ko mu že niso pomagale ne bombe skvadrističnih pretepačev ne pendreki goriških policajev ne ovad-
be hlapčevskih stavkokazov ne podla komedija na sodniji, naj bi mu pomagali lakota in beda. In tako sije z-godilo, da je moral polkovnik Butcher še drugič pogoltniti besedo angleškega oficirja. Mr Cosulich je v ladjedelnici pri Sv, Marku in v Stroini tovarni pri Sv. Andreju razglasil, da bo zaradi pomanjkanja toka delavcem skrajšal delovni čas od 40 na 3ti ur. jih opeharil za 10% njih bednih mezd. Drugod pa je toliko toka, da sili žolta Geppijeva zbornica delavce, nai delajo nadure.
Tako se je spet našla trojica be-sedolomcev, izkoriščevalcev in izdajalcev tržaških delovnih ljudi na skupni fronti pri novem ostudno-zahrbtnem napadu na prvo in največjo trdnjavo tržaškega proletariata, ki so se ob njej v zadnjih treh tednih že dvakrat polomili zobe.
Toda proletariat je spregledal nakano
Zmeraj budno in neomajno zavedno se je delavstvo v hipu oved-lo poiile nakane. In ie reagiralo z vso odločnostjo. Zahtevalo pa pri priči, da prekličejo ukrep, ki je krivičen čez vsako mero. Enodušno in trdno je izrazilo svoj protest pri oblasti, ki naj bi ji bila morda še nekaj časa zaupana uprava na ozemlju, ki se je prav za prav nič ne tiče. Na svojih sestankih so delavci v trenutku spoznali vso resnost položaja in vso perfidnost svojih sovražnikov. V njih je zažarel duh borbe, se je pojavila misel za stavko, ki so z njo še prav te dni pognali merjasca v kozji rog. Delavci vedo da jih je gospodar izzval na borbo za kruh, za črni kruh njih žena in otrok. A prav tako vedo. da tičijo za tem plotom vse drugačni naklepi. Ta borba za delo-in kruh pomeni borbo za enotnost delavskih vrst, borbo za proletarsko trdnjavo pri Siv’. Marku in Sv. Andreju, borbo za delavske pravice in pridobitev zadnjih let. NV fronti dela in kruha je boj za proletarsko stvar naHežli, a je tudi zmaga odločilna, In Cosulich jc ne sme izvojevatl jn je ne bo izvojeval.
V znamenju zapadne demokracije Dreherjeno ječmenje droži«
v krempljih dolarskega imperializma
m nas* živinorejci
Mdtem ko tržaški neodvisno. Sli v brk Albert Cosulicli prodaja tržaško industrijo ameriške, mu imperializmu —- prav te dni je zadolžil povsem v duhu Marshallovega osvajalnega načrta Združene jadranske ladjedelnice za poldrugi milijon dolarjev pri ameriški izvozni in uvozni banki na račun surovin za ladje, ki jih bodo morale spraviti v denar kjer koli drugod, nc le v Ameriki — loga na tržaški proletariat vedno težji jarem gospodarske bede in brezposelnosti. Kapitalistom, kakršen jo stari gospodar v zeleni palači na Cavourjcvem komi, jo prekleto malo mar, kako si na račun proletariata polnijo svoje malhe. Naj se pretveze imenujejo obramba ilalijanstva, pomoč (fašističnim) ubežnikom ali tudi samo varčevanje clcklrič. nega toka. Ni jih stari Cosulich zaman učil, da je treba leto 19M, graditi vojno mormarico za Avstrijo proti Italiji, leta 1921. opremiti tolpo fašističnih skvadristov za vandalske pohode proti tržaš. komu delavstvu in slovenskim vasem in pozneje sekundirali Mussoliniju v paradni črni srajci, pa spet gradili vojno mornarico Italiji proti Angliji in Ameriki m leta 1946. kaditi Američanom, Angležem in Francozom v medzavozniški komisiji v borbi proti Jugoslaviji, a sc nazadnje prav te dni pajdašiti z okupatorji v borbi pro. ti delavskim tovarniškim dborom.
Brezposelnost narašča
Prav te dni jc spet pričela naraščati brezposelnost. V manjših podjetjih so odslovili z dela cele vrsto delavčev/ Ilnea 'Jih je odpustila ; vso do zadnjega. Conat je pridržal na delu le peščico ubežnikov. Blossi jih jc odslovil preko 50, Reggcntc dve tretjini, enako Bravar in Picciokr, ki sta 'jih obdržala le še kakih lO.Dilfi namerava odpustili vse stalne delavce in jih nadomestiti z begunci. Julijska ladjedelnica jih odpušča v presledkih in v manjših skupinah. Prav tako reducira svoje uslužbence še kakih 10 drugih manjših podjetij. Pri Schoromeku, AquUi in drugod se pogajajo, da bi skrčili delovni čas delavcev od 40 na 25 ur v tednu in jim s tem zmanjšali prejemke za 60% ter Jim ta primanjkljaj nadomestili s pod- , poro iz blagajne za dopolnjevanje mezd, a tako, da bi ostali njih prejemki še vedno za 20% pod normalo.
Pod jalovo pretvezo in v svitu prorazkošne večerne osvetlitve mestnega centra so v ladjedelnici pri Sv. Marku in v Strojni tovarni pri Sv. Andreju odredili skrče. njo delovnega tedna od 40 na 66
ur in tako opeharili delavce za 10% njihovih prejemkov. 35 odstotno omejitev električnega toka naj bi ne izvedli nikjer drugod kakor samo v tovarnah Združe. nih jadranskih ladjedelnic na račun delavstva kljub vsem svetohlinskim zagotovilom polkovnika Butcherja, da industrijsko delavstvo s to omejitvijo v ničemer ne bo prizadeto. Tako se okupacijska oblast ne zgane niti toliko kakor pred dvomi leti, ko je v strahu pred najhujšimi posledicami vsaj delno preprečila katastrofo.
h življenje se je spet podražilo
In tudi draginja se kljub svem zatrdilom polkovnika Carnesa, da se Tržačanom vse bolje godi kakor drugim po Italiji in na zapa-du, ni ustavila. Prav v zadnjih dveh tednih se jc meso podra-
žilo za nadaljnijh 100 lir m prav tako se se cene dvignile pri maš. čobi, moki, kruhu, testeninah ter pri sladkorju, po vrsti pri vseh glavnih živilih. Na trgih pa sc vidno krčijo zaloge zelenjave, ki so si ljudje z njo pomagali preko poletja. Tako se je tržaško delovno ljudstvo znašlo na pragu tretje povojne zimo v šc težjem položaju kakor pred prvo. Blagodati zapadne demokracije, ki sc je vpregla v Marshallov voz ameriškega imperializma, prihajajo vedno huje do izraza v bedi in pomanjkanju množic.
Kakor iz dežele sanj zvenijo medtem poročila, da je komaj 15 km daleč od Trsta vse premalo delovnih rok, da zaslužijo delovni ljudje po tovarnah in na stav. biščih Uidi po 10 in več tisoč dinarjev, dvakrat toliko kakor v Trstu, pa pri cenah, ki so dva in tudi večkrat nižje kakor pri nas.
Politični teror
v tržašksli zdrtsžeuflh bolnišnicah
Prečestcikrat si kapitalisti, okupatorji in ljudje pri Delavski zbornici (in to-je spet ena izmed točk, ki jih tako tesno vežejo v proti-delavskemu bloku) brusijo iezike, da politika ne pritiče delavstvu, da delo nima ž njo nobenega opravka. Pri tem ne sledijo ne z odpusti iz službe, ne s sodnimi procesi in niti ne s policijskim nasiljem. Tida ta njihova / »politika« velja zgoli za tržaški proletariat, Ni se pa še zgodilo (in ljudstvo je lahko brez skrbi, da bi se v takih okoliščinah kdaj zgodilo), da bi prepovedali politiko tudi delodajalcem in njih podrepnikom, kadar koli po političnih vidikih urejajo svoje gospodarske odnose d a ‘nameščencev in delavcev.
Med elani te dolge verige naj-ostudnejših primerov izkoriščevalskega in zatiralskega ravnanja gospodarjev spadajo nedvomno delovne razmere, ki vladam že dve leti in več v tržaških bolnišnicah in ki so se v zadnjem času še vse bolj poostrile. V tržaških bolnicah je nastal pravi politični teror. Direktorji in tajniki pa bolniške sestre v kutah in brez njih, ki jim je fašizem še ostal v kosteh, so se združili v tolpo pobesnelih Valptov, ki vihtijo svoj bič nad vsem, kar je antifašističnega in slovanskega in preganjajo nameščence in ?e znašajo nad bolniki. Ni jim dovolj, da se cmerijo spričo »izgubljene italijanske domovine« in se šemijo s kokardami, trakovi in lovorjevim listjem, da izpričujejo svoje lažno in hinavsko krščanstvo z molitvami in pridigami preko zvočnikov, da odmevajo med vsemi stenami bol-
nic. Ko so bili bolniki pri Sv. Ivanu še pred kratkim prisiljeni z gladovno' stavko opozoriti vso javnost na svoj bedni položaj in beraško hrano, je bilo krščanstvo pozabljeno. Kadar morejo v bolnico antifašisti, ki so se na ulici šovinisti in policaji znesli nad njimi do krvi, ali pa bolni delavci iz tovarn in delavnic, o krščanstvu in ljubezni do bližnjega pri teh bolniških valptih ni sledu. In nič drugačna ni usoda bolnih in nosečih žena iz ljudstva, posebno še če po naključju niso latinske' vase.
Se neznosnejšh je jarem, ki tlači naitleščence, bolničarke in strežnice. Vedno pogosteje odpuščajo delavke, ki so leta in leta služile v bolnici, pod pretvezo, da po svojih fizičnih močeh niso več uporabne za delo, ah pa jih premeščajo v nižje kategorije .brez vsakega utemeljenega razloga. In za sprejem novih nameščerik in nameščencev je odločilnega pomena, da :.o člani Delavske zbornice prav tako kakor nekoč fašistične stranke. In pri tem vedrita in oblačita med osebjem bolniški duhovnik in neka sestra, ki po svojem službenem položaju nimata ničesar iskati v personalnem oddelku .uprave.
Na drugi strani pa postajajo živ-, Ijenjske in higienske razmere — prav po najslabšem, in najnesreč-nejšem vzorcu njih južnih bratov — vedno bolj nevzdržne. Na Tržaškem ozemlju razsipajo milijone in milijarde na vse strani, za čistočo v bolnicah in še posebej v porodnišnici, za zdravila in druga lekarniška sredstva, za hrano in oskrbo pa ni najti nobene prebite lire.
Odkar varijo pivo pri Dreherju (od lela 186?. dalje), so si okoliški. živinorejci od Sv. Ivana pa vse do Sežane in čez vozili iz pivovar, ne dan za dnem ječmenje droije (tropine), ki jim je služilo iafbt dragocena krma za krave in teleta. V poletnih mesecih, ko dosega produkcija piva svojo normalo, se je nabralo drožja do 120 stotov na dan. Ni ga bilo preveč, če ra. čunamo. da je v trnglo ameriškem delu Tržaškega ozemlja do 5000 govedi in od tega do 2000 krav mlekaric, ki jim je drožje v prvi vrsti namenjeno. Toliko dragocenejše je postalo v zadnjih treh Setih, ko je suša pripravila našo ži. vinorejo malone na rob propasti. Vse do vojne je prevzemanje drožja v pivovarni teklo mirno svojo pot. Dan za dnem so prihajali živinorejci — nekateri celo že po 20 in tudi 30 let —- po blago in si z njim napolnili sode ter jih sproti odvažali, da se ni pokvarilo.
V času vojne je tovarna odstopila drožje delavcem, da so ga v Sasu pomanjkanja zamenjali ' za nekaj mleka in pridelkov Z dežele. Na lepem so nastale težave in o. vire, ki so vznevoljile kmete in tovarno. Takoj po vojni je bila ta ugodnost za delavce ukinjena. Kmalu je postalo upravi tovarne odveč, da so prihajali ljudje vsa. ko jutro v večjem številu po drožje. in. verjetno se je tudj kdo iz njenih vrst polakomnil lahkotnega zaslužka. Ze so sklenili, , da bodo oddajali le enemu prekupčevalcu vse drožje. in našli celo odjemalce — med padovanskinh črnoborzijanci ki so že računali na mastne dobičke. Namenil se je celo, da bodo blago izvažali. Toda kmetje so se uprli in s posredovanjem
Dan za dnem
ZA DELAVSTVO, ki je sodelovalo pri zadnji splošni stavki, se je v obliki denarnih prispevkov sprožil val solidarnosti ki je zajel vse antifašistično prebivalstvo Trsta in vsega ozemlja. Samo v koprskem okraju ie bilo doslej zbranih nad 00.000 lir, v Piranu okrog 20.000. v Kontovelu nad 10.000 lir in tako po vseh mestnih rajonih, po vseh okoliških vaseh, po uradih in ustanovah. Samo nameščenci ES so prispevali nad 40.000 lir.' Skupno so prispevki za stavkajoče že prekoračili vsoto enega milijona lir.
NAJBOLJŠA • POLICIJA NA SVETU je taka, da -jo morajo zmeraj bolj ojačevati. Prav pred kratkim so razmestili po mestu in oko. lici nadaljne tisoče policajev, ki so si s svojim delovanjem^ po Tržiču, Gorici in Soški dolini prislu. žili slpves pretepačev ljudstva. Samo na Opčinah -— pravijo, da zaradi bližnje meje — jih imajo sedaj okrog 1000: več policajev kakor hiš In takti so se pojavili tudi drugod.
svojega kmetijskega ES zavarova. li svoje pravice. Ta je interveniral pri tovarniškem odboru v pivovarni, nato pri ravnateljstvu in končno še pri vojaški okupacijski oblasti. Nazadnje je uprava pristalo na to, da bodo tržaški živinorejci še nadalje prejemali drožje, a je zahtevalo, da se blago sproti odpravlja iz tovarne.
Okoliški kmetje so se zbrali in sklenili ustanoviti posebno zadri), go, ki bi blago prevzela in ga Til’ delila med ljudi. Izvoljen je bil tudi že pripravljalni odbor, bi '(a vodi Živinorejec Stoka s Proseka, Nastalo pa je vprašanje zadružne-ga skladišča, ki bi moralo biti v neposredni bližini tovarne.
Nekaj časa so mislili na to. da bj kmetijski ES prevzel kontrolo nad drožjem, posebno kar se tiče njegove razdelitve, a se je uprava pridj ut j a temu uprla. V vsakem primeru bo treba najti rešitev, ta> ko da bo drožje sproti šlo v pi'0" met in da bo kolikor mogoče ena. komerno razdeljeno vsaj na vse najbolj vrizfidete živinorejce, h* zumljivo je, da 3000 stotov, kolik01’ se ga mesečno nabere v tovarni, niti zdaleka ne zadostuje za vS® krave - mlekarice na Tržaškem 0-zemlju, ki pride drožje zanje ^ prvi vrsti v poštev. Na drugi strani pa tudi ni prav. da bi ostalo drožje domena zgolj nekaterih Živinorejcev. A to je vprašanje, k1 ga bodo znali živinorejci sami najbolje urediti.
Tominčeva pa je razsodila
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Le Tominčeva je vso bedast igro postavila v pravo luč.^ ^ hodniku pred dvorano ie ošte svojega« brata, ki naj bi šel tako jezikat pred
prav
....... ^___„ sodnike in sC
smešit. Ostro ga ie oplazila: izda_ jalec delavskega razreda. In je 1 mela prav. Tominc se ovedel 1 je izginil ko polit cucek. Rilo 1 edino, kar je lahko storil. Se rini ne, ki so bili tam, da skrbi) za (Cosulichev) »red in pravic0 1
In kakšen bo konec te k°!rie] dije, ki postaja že tragična za ? ne, ki so io inscenirali? bodo sodniki storili vodeno us go, staremu Cosulichu, toda sal. si je zdavno na čistem: gnilo Ja! ce se mu je zdrobilo v njeg°vl lastnih rokah.	,	;
Toda Cosulich bi ne bil samemu sebi. ko ne bi iz-k° . hujšega zla, še preden se mu P1 ni do kraja skaz.lo. In ga ie s til zares. Ko mu že niti angleS , vojaško sodišče kljub vsemu pomagalo, da bi uničil stvar, ki tržaškemu delavstvu na.1di,aZL,j njegovo delavsko organizacijo P , Sv. Marku, <=» le «orauil nad „ s sredstvi
veka: z lakoto in bedo, s sevanjem njegovih mednih
je spravil n8- ., najhujšega
Prmezd'
Mezdni spori
in sporazumi
Medtem ko je sedanja industrijska delovna pogodba malone že zastarela in cene znova preraščajo sleherne delavske in namešeeaske plače, v pekaterib strokah delovni odnosi še zmerai niso urejeni in tudi mezde in plače še vedno niso priiagodene draginji, niti oni, ki je vladala sredi poletja. To velja tudi za-nameščence in delavce v tržaških lekarnah, ki se njih delodajalci ž njimi-nikakor nočejo pogoditi. Vodstvo nadatjnih pogajani je bilo poverjeno Osrednjemu odboru za sindikalni sporazum Lekarniški delavci in nameščenci so sklenili, da bodo nastopili stavko če mezdni spor ne bo v kratkem rešeti.
Se težavnejši je položaj nameščencev v svobodnih poklicih. Medtem ko sro tržaški odvetniki v zadnjih dveh letih s svojimi .tarifami korak za korakom sledili naraščajočim cenam in si nabrali lepe denarje, imajo v svojih pisarnah tipkarice in druge uiadnice. ki prejemajo še vedno po 8 in 7 in v nekaterih primerih celo tudi po 5 in 3 tisoč lir piače na mesec Pri organizaciji »odvetniškega reda« pa se
kljub ponovnim zahtevam nihče ne zgane.
Medtem -so bili sklenjeni novi mezdni sporazumi v nadaljnjih dveh strokah, za nameščence in de'avce pri obrtnikih in za čuvaje. Slednji so sedaj prvič pogodbeno uredili svoje delovne odnose. Delavstvo je doseglo v tem pogledu svoj prvi uspeh prav spričo svoje odločne borbe. Pogodba določa tudi nove mezde in plače, ki naj bi veljale za dobo od 1. avgusta 1947 do 31. jan. 1948, ter draglnjske doklade za avgust in september. P i tem sporazumu prejmejo nadzorniki, kgre-spondenti, knjigovodje in drugi tem izenačeni nameščenci po 14.400 mesečne osnovne phiče. pomožni knji-, govodje. registrski uradniki po 11.250. strojepiske, telefonisti po 9000. Čuvaji na ladjah in po zaprtih prostorih prejmejo po 33 lir na uro, oni, ki nadzirajo določene mestne predele, po 39.75 lire. Njih disciplinski nadzorniki prejemajo po 10% več. Na račun nižjih prejemkov v juliju jim je bil izplačan dodatek po 1000 'ir. Družinske doklade so bile drJočene takole: moški v starosti nad 20 lel dnevno po 4>4
lir (pri mesečni po 11.024 lir), od 18 do 20 let 402,80 (10.472.80), od 16 do 18. let 318 (8268), pod 16 leti 212 (5512), ženske nad 20 leti 368,85 (9590,85), od 18 do £o let 296,80 (7716,80). od 16 do 18 let 267,15 (6945,15), pod 16 leti 212 (5512) Kr. Za družinske poglavarje so bili določeni naslednji dodatki: za moške od 16 do 18 let 18,30 (495,80), pod ’6 leti 73,20 (1903.20), za ženske nad 20 leti 22 (572), od 1« do SOTet 36,60
(951.60)	, od 16 To 18 let 25,60
(665.60)	in pod 16 leti 73,20 (1903.20) lire.
Gostinski
nameščenci
V poslednji številki »Enotnosti« smo objavili podatke o draginjskih dokladah, ki so bile priznane z, novo mezdno pogodbe gostinskim naihe-ščencem. Seda: s> bili objavljeni tudi še podatki o njihovih plačah in obče o delovnih odnosih. Po teh podatkih prejemajo delavci, ki so razdeljeni v štiri kategorije (kakor obče vsi gostinski obrati) na mesec: slavni kuhar v 1. kateg iriji po
17.000,	v 2. kat. 15.500. v 3. kategoriji 14.000, v 4. kat. 13 500, njegov pomočnik v 1. kategoriji 16.000. v 2. kat. 14.500. prvi glavni strežni 1400, 935, 850. 850. njegov pomočnik v 1. kat. 850, glavni ^trežaj v dvorani v 1. kat 850, v 2. kategoriji 680,
glavni strežaj v nadstropjih in prvi vratar 765. 680, 680, 680, guvernant
10.000,	9.000, 8.000, 8.000, skupinski glavni kuhar l’J.000, 12.000, 11.000,
11.000,	družinski kuhar 10.000, 9.000, vodja skupine strežajev 765, 680, 680, 689, vodja skupine strežajev po nadstropjih, strežaj po nadstropjih, drugi, nični in posadni vratar po 680, glavni barisl glavni barist, glavni shrambar in glavni kletar
12.000,	11.000, 10.000, 9000, glavni priborni strežaj 10.000, 9000, 8000, 7500, pomožni kuhar 8000, 8000, 7500, 7000. drugi vodja skupine strežajev po 680, strežaj v dvorani in v nadstropjih in telefonisti po 595, nočni čuvaj 10.000. 9500, 9000, 8500, spremljevalec do postaje in po mestu po 680, v dvigalu po 510, komisionar po 510, nosač po 765, pomožni strežaj po nadstropjih 510, gardarober-ka 11.000, 10.000, 9000, 8500, pomož-nh garderoberka 9000, 800, 7500, 7000, likarica 8500. 8000. 7000, 6500. pomožna likarica 7000, 6500, 6000. 5500, pomožni barist. pomožni shrambar, pomožni kletar 10.000, 9500, 8500, 8000. Pomožni priborni strežaj- 8500, 8000, 7500, 7000, težak 9000, 8500, 8000, 7500, pjmivač 8500. 8000, 7000, 7000, .glavni mehanik 16.500, 15.000* 14.000, 14.000, elektrotehnik, mizar, mehanik, tekstilec in šofer 15.000, 14.000 13.000, 13.000, kurjač 13.500. 13.000. 12.000, 12.000. vrtnar, zidar, pleskar 14.500, 14.000,
13.000,	13.000 lir.
Za uradnike so bile določene P^, če po treh stopnjah, m sicer za 1 ^ natelje in generalne tajnike ^
21.000,	19.000 17 500 in 17-5°g’5oO, glavne sprejemne uradnike 1 ' ^ 17.500, 16.500, 16.000 in glaV"6^., pravne, personalne, knjigo''001’
ne in blagajniške uradnik0 fe-
17.000,	16.000, 15.000, 15.000. z.a ^.jji
jemne blagajnike z znanjem ^ jezikov 14.500, 14.000, 13 000, brez. znanja tujih jezikov 1 La« 13.006, 12.000, 12.000, za uPr,,0oO, kontrolorje 15.500,	15.000, fg'
12.000 ter blagajnike v barih 8 .^i-restavracijah in glavne skla aji ke 12.5000, za blagajnike v restavraciji in glavne skridi5
J 2.500, 12.000, 11.000, 10.500, z<^ u. karice 8500, 8000, 7600, 7on0'	^
rudnike po hotelih 3. in 4. Jjjj0 v penzionih 3, kat., ki saim.(,ziK°7 vse posle z znanjem tujih ] .jjo«
17.000,	brez znanja tujih
15.000,	za njih namestnike P°
lir.	oreflji
Kot dodatke za hrano P 1^ čevanje prejmejo uradniki in 50, delavci po 130 in 40 11 ,0 fi no. Družinske doklade zna , |jik otroke pri uradnikih 1640 sečno, pri delavcih 95 Ib' za ženo po 1170 odnosno 43, kega izmed staršev po •” no 33 lir.
Kjer podirajo kaznilnico in gradijo šole
Istrsko delovno ljudstvo je s sijajnim festivalom zaključilo svoje trimesečno tekmovanje za napredek in obnovo
-Starinski Koper še nj videl ta-k" mogočne manifestacije, kakor Ml festival dela, ki je ž njim ‘sirsko delovno ljudstvo zadnjo •'edeljo v septembru zaključilo sv,|jc trimesečno tekmovanje za
zbori in godbe, se zvrstile športne tekme, fizkulturni nastopi in dirke. Organizirali so tudi knjižni sejem, ua katerem so prodali v nekaj urah samo italijanskih knjig kar zn ' 25.000 lir.
r*	ir
skini delavcem, ki pridno nosi težke kamne. IJvugi veselo dela, ko prav z užitkom ruši zid, saj je !>il tudi njegov oče tu zaprt. Pravi, da bo imel Koper odslej dosti lepše liec, ko ne bo več mračne stavbe ki je cela stoletja ustrahovala mesto in vso okolico.
V nekaj letih bodo koprske "ječe šc spomin na črne dni. Ob morju se bo poleti v sonci hladil Koprčan in pripovedoval tujcu, kaj je bilo tam. komu je služila žalostna stavba in kdo jo je porušil, kako so porabili n.]>Ao Kamnje. Po va-
seh pa se bodo v lepih, sončnih učilnicah vzgajali in učili istrski otroci. Učitelj jim bo pripovedoval o koprski liastilji, ki so v njej tuji nasilniki zapirali in mučili njih očete in matere, da bi zatrli njih rod, da bi obranili njegovo tlačanstvo. Povedal pa jim bo tudi, kdo jih je osvobodil, kdo po. drl ječo, in kazal jim bo nove stavbe, obnovljene vasi in šole, zgrajene iz kamna in opeke nekdanje koprske Uasliljc. In še prav kmalu i>o tako in #lo ne bo nobena pravljica.
17 šol in 68 domov
bo zgrajenih, obnovljenih ali preurejenih
MNOŽICA NA TITOVEM TRGU
“'Novo, Tekmovanje kakor tudi .tstival je organiziral okrožni nd-Rnotnih sindikatov.
'Kopru sc je zbralo skoraj 30 .is<*n Slovencev, Hrvatov in Ita-
Njun
°v iz vseh dolov
padne
r<;- V dolgi povorki alegoričnih
v»*ov
so delavci, kmetje, ribiči pri-
-'Zali življenje, gospodarske raz-industrijo in obnovo v vsej l!| 'ški Istri. Festival dela pa je s ludj kulturna manifestacija, ki " "n njej nastopili številni pevski
Čeprav so še zadnje dni tržaški reakcionarji strašili italjansko prebivalstvo z nasiljem slovenskih in brvatskih kmetov, so ljudje iz • Pirana kakor tudi iz Izole in Kopra številno in aktivno sodelovali na festivalu. Zapeljani elementi pa so se prepričali o podlosti lažnive propagande in so glasno iz ražali željo, da bi se take kulturne prireditve, kakršnih Koper v svoji zgodovini ni poznal, šc kdaj ponovile.
Razveseljivi so pod alki že samo iz letošnjega leta. 2e samo kar se šol tiče, gradijo v koprskem o-kraju naslednja šolska poslopja. V Šmarjah je stavba v gradnji. V Marezigah jo temeljito obnavljajo in ho delo skora dovršeno. V Izoli raste iz lal novo poslopje. Urejena pa so bila šolska poslop. ja v Dekanih, pri Sv. Antonu, v Sičolah, pri Sv. Luciji, v Maliji, Kortah, Padni, Krkavčah, Košiabo-ni in Gnžonn. V bujskem okraju
učiteljevo .stanovanje z vrtom.Sola bo imela električno in vodno napeljavo. Prijetno bo tam za uči. telja in otroke. Učilnice bodo prostorne, okna velika, široki hodniki, okrašeni s cvetjem. Kateri otrok ne bo rad prišel v šolo, kakršne do danes nj po vsej Isiri.Toda takih poslopij bo več. Enaka gradijo tudi drugod. Ljudje v Šmarjah pa spremljajo gradnjo z napetim zaniinaucm. Pri nas že raste iz temeljev,. je pripovedoval Pribee.
m
saj
Pridobitve delovnega ljudstva
^oraio obveljati na vsem Tržaškem ozemlju
hd U 'l^" maršala Tila so ogrom. ,, “'nežico nagovorili predslavni-l' riiidikalov, ljudske oblasti in •Mkšelič, ki je v svojem govo-j|( “rikazal sedanje stanje v Istri ,1 ' 1 rs(n razvil bodoče naloge ^ “'“ega ljudstva na naših tleh. „*'0jom govoru je posebej pou-j.I > da se morajo vse pridobitve i,j ('ri'ega ljudstva v nekdanji co-
*Nslo'
agrarna reforma, delavska
■* Npstvii v vodstvu podjetij, vo* Va'la pravica žena in njih sodelo-
i,,! M v javnem življenju, pravice liivv "1‘ 11 “	področjih, pomoč
v partizanim in vdovam (er ii:| °stale razširiti in uveljaviti lj<| 'sein ostalem Tržaškem oženi.
g.( “Kviru trimesečnega delovne-d) ^bmvanja je bilo na delu za li H.275 ljudi, ki so opravi-v ">,7r»7 ur prostovoljnega dela kl,Pni vrednosti 6.161.000 lir.
Konec
koprske Bastilje
M0(l	t
v,,,	. 'Šemi prelepo opremljenimi
^li'1'i'1 ' l><)v,,1'Ki je bil zelo zna-liir^ v"z, na katerem je mlad de-Rnv 1 ‘'"šil koprske zapore. Nje-1’Os! "Vai^ zidar je gradil šolsko ki '''-'e. Napis na vozu in vzklili- y’“žice so bili dovolj zgovor. e “čenio zaporov, hočemo šolo!
1 je 1>'I daleč po svetu na '"v SKisu zaradi s^jib zapo-Koprskih ječah so trpeli, 'cip.. Rriniovei, tugoslovnni, Slo-''iili ]1". *t“h.)ani. Posebno,' zad-Jc bila ogromna sIhv-•t) v ' natrpana naših ljudi. To-s']al„ ,'r:u5“o koprske celice je pri-"ilpv) .S<'nce S'obode. Partizan je stotinam naših
^“sa je bilo \ ogromni v gu. tiho in mrtvo. Potem so T(, i Za^nsuo namestili delavni. Ji n *Prostori niso bili primer-'“i ! z?!'je ne za stanovanja. Tc-Kop,. J '“iška volja odločita, da ''tirlsj sKa kaznilnica podiX‘, da se 'saka sled za njo.
itili ^ lanski zimi
/pkn z.r*-‘“to\ inski dnevi za Istro vbrip./Izvedla se je agrarna
I,,	lzSinili so ostanki sred-
5,11’ je ,!'1 "ačanstva. Istrski ko-r ,‘al“> gospodar na svoji "M-ski, i,1'1*!1 Pa so začeli rušiti •‘Miljo, najsraniolnejšo
pričo galoslne istrske preteklosti. Istran so je oddahnil: ginevati je pričelo poslednje znamenje suženjstva in preganjanja.
■ Na Helvedcru, kjer so nekoč trpali v zaprle kamione mlade ljudi v verigah in jih odvažali v daljne južne ječe ali na morišča, se sedaj vrstijo kmečki vozovi in odražajo gradbeni material za obnovo požganih okoliških vasi. In človeku sc zazdi, da je še tihemu istrskemu volu-boškarimi vse lo prav, ko vprežen mirno čaka na gospodarja. Dosti desk, opeke, strešnikov in žclezja so odpeljali
MLADINA RUŠI KOPRSKO KAZNI UNICO
gradijo la čas nova šolska poslopja v Kaštelu, Mumjanu, Ganibočih in pri Sv. Ivanu. V troh vaseh jih obnavljajo. Kar se Uče stanovanjskih zgradb, jih na novo gradijo v koprskem okraju 20. v bujskem
Pa tudi Šmarje same ne. bodo več, kakor so bile, da jih bo barja odnesla. Starc ruševine in zidove podirajo in na drugem mestu gradijo celo novo vas.
Tako bo Istra polagoma dobila drugo lice. Nič več ne bo lužna, nili na izgled, čeprav bo odcepljena od svoje celote. Istrani hočejo delati v miru. si žele znanja, ki so jim ga toliko let odrekali. Istrani so vztrajni ljudje, težave j Hi ne preplašijo, /ato mirno gledajo v bodoče. Složni, bralsko združeni s Hrvati in Italijani si bodo zavarovali in izpopolnili pridobitve zadnjih let, tembolj ker ni poti nazaj, ker ui več grofa ne Bastilje.
SIMBOL SVOBODE V SPREVODU
gori v Marezige, v Šmarje ali v katero drugo vas. Kamenje bodo porabili za nove gradnje v Kopru in Semedeli, za osnovno šolo in dijaški dom.
In to ne bo nobena pravljica
Živahno je sedaj na stavbi: strehe ni več, železnih križev na oknih tudi ne, masivni zidovi sc polagoma nižajo. Mladi Koprčani bodro nlšljo, veselo prepevajo. Sc vidiš nekaj napisov po stenah in številke na celicah. Starejši delavci urejajo dvorišče, ki ga ne delijo več nobene pregrade. Široko je, prostorno, da se kamioni, ki odvažajo material, neovirano obračajo po njem.
Pogovarjam se z mladini fcopr.
10, obnavljajo pa jih prav tako 20 v koprskem in 18 v bujskem okraju. V Semedeli pri Kopru bodo prav te dni začeli zidati velik dijaški dom za istrtko srednješolsko mladino.
Nove Šmarje
V koprskem gradbenem uradu sem iskal nekaj podatkov o obnovi. V sobi sem naletel tudi na starega Pribca, predsednika krajevnega odbora v Šmarjah. Napeljal sem razgovor na Šmarje, eno izmed istrskih vasi, ki so bile v n-svohodilni borbi najhuje prizadele. Nemci 111 fašistične tolpe so Šmarje dvakrat požgali. Pogorela je Uidi šola, ena najstarejših v Slovenski Istri. Sedaj zidajo novo zunaj vasi, na prostem, na soncu, sredi lepega dvorišča in velikega šolskega vrla. V bližini šole bo še
Rezultati telimoviinifl
za obnovo Istre
Trimesečno tekmovanje v Tržaški Istri je obrodilo plodove, ki jih marsikdo ni pričakoval. Nekajkrat šo se tržaški hlapci zapadnih imperialistov obregnili vanj, toda medtem jim še na njihovem lastnem zelniku dozorel škandal z javnimi deli, kakršnega ie Trst lahko doživel zgolj v vzdušju »svobode«, ki je v njej policija, »najboljša na svetu«, za varuha kriminalcev.
V	teh treh mesecih od konca junija do konca septembra so na novo zgradili 39 kmečkih domov po istrskih vaseh, ki iih je nacifašj^' stični okupator požgal in porušil, obnovil 13 do tal in 20 napol porušenih hiš. Očistili so 78 km kanalov. popravili okrog 8,5 km izgrajenega obrežja in okrog 140 km cest, odstranili ž njih nad 7000 kub. m blata, kamenja in ruše ter jih utrdili s skorai 3500 kub. m gramoza. Samo za ceste je bilo v koprskem okraju izdanih skoraj 11 milijonov lir.
V	tekmovanju ie sodelovalo skoraj 18.000 delovnih prostovoljcev, ki so bili skupno skoraj 130.000 Ur na delu (v vrednosti 5,4 milijona lir).
Vse zlo iz Rima
Preteklo sobota se je vršil v Kopru proces proti rektorju kopr. skega semenišča in dvema nunama. Obtoženi so se morali zagovarjati, ker so skrivali velike množine hrane. Don Labor pa je bil šo obdolžen, da je kot ravnatelj. škofijskega semenišča v Kopru izvajal pritisk na gojence slovanske narodnosti, da bi jih poitalijančil.
Nekaj dni prej je bila zaključena razprava zaradi krvavih dou gedkov v Lanišču. Pri obeh razpravah so obtoženci sam:, župnik Cek, Ukmar in don Labor jasno povedali, od kod izvira vse zlo. Slovenskega župnika Čeka je — pripeljal v prepad njegov škof, don Labor pa je dobesedno izjavil: <L’ordine di non parlare sloveno lo diede porsonalmente il vcscovo di Tricste« (Ukaz. da se ne sme govoriti slovenski, je dal osebno tržaški škof).
Neredi v Istri, zatiranje Sloven. cev in Hrvatov v koprskem zavodu so maslo škofa Santina. Vse lo pa še ni dovolj. V koprskem semenišču so poskrili skoraj trn stotov bele in koruzne moke, sira, olja, masti in mila. Precej jo šlo tega blaga v kvar. Skrivali so ves ta božji dar, obenem pa so nenehno nadlegovali prehranjevalni urad za izredne dodatke ži. vil, čeprav so vsi dijaki prejemali nakaznice lahkih delavcev, ostali pa celo za srednje delavce. Polog vsega tega, kar jc potrdil sam rektor, je semenišče prejemalo živila, moko, fižol, krompir od vernega prebivalstva z dežele.
Poštenemu človeku se vse to gabi. Ljudska oblast se jo v istem času borila z velikimi težavami, da jc preskrbela živila prebivalstvu in posebno delavcem,*v zavodu pa so brezvestneži kopičili nra-no. Da bi jo vsaj dali gojencem! Slabo so skrbeli za mladino, ki so jim jo starši izročili v oskrbo in vzgojo, šc slab.šs so jih vzgajali. Sin slovenskih staršev doma iz Postojne, ki je bil pozvan zn pričo, jc bil pred sodnikom v dvomu, ali je Slovence ali Italijan. Taka je bila Santinova šola.	,
Kar je bilo poskritega blaga, bi zadostovalo za 100 petčlanskih družin in šw več z,a cel mesec, pa še bi ostalo, v zavodu pa je bilo največ 80 gojencev.
In še ni dovolj. V samostanu v Daili. v hrvaškem delu Tržaške Istre, so organi ljudske oblasti odkrili pred dnevi ogromne množine žita, izvrstnega vina, sira, moke itd. Štirje patri so še ustrahovali bivše kolone, naj jim redno odda. jajo polovico pridelka kakor v zlatih časih fašizma. Tudi tam bo zadeva razčiščena. Ljudstva ni mogoče več goljufati. Kdor ga goljufa in pri tem izrablja svojo kuto, dvakrat greši.
Povzročati nerede, da se blati nova Jugoslavija, zatreti slovenščino, da sc uresničijo duccjevi na črti, delati težave ljudski oblasti, odtrgati delavcu od ust hrano, da bo nezadovoljen, lo je cilj SanU-nove politike in Vatikana, k' nv« daja potuho.
Vere nihče ne preganja, toda brezvestne duhovnike, k' jim je prva skrb ovirati ljudsko oblast in greniti življenje delavstvu, bo ljudstvo samo razkrinkalo.
Z. B
Stran 4	Delavsko kmečka enotnoafc
Odprle so
Po poletnem oddihu se vračajo sedaj naši dijaki v šole. Začelo se ie šolsko leto. To ie dogodek, ki ga nima ne samo našo mladino, naše študente in njih starše, ampak vse naše delovno ljudstvo.
Ni vseeno za našega delavca v tovarni ali tudi za kmeta na deželi, če so naše višje šole obiske, vane ali ne. če se. naša mladina uči ali ne; ni brez pomena, kaj mislijo naši diiaki, kakšne šole o-biskujejo in za kateri študij se odločajo.
Marsikateri naš študent, ko dovrši nižjo gimnazijo ne ve. na katero stran bi krenil, ali pa se pr! izbiri ravna po starih običatih. Go. voril sem š posamezniki. Bistro dekle iz Cezarjev, ki ima talent za matematiko in fiziko, si ni upalo misliti na drugo, kakor da bo po nekaj letih uradnica v kakšni zakotni pisarni. Fant iz Piranščine,. ki so mu stroji najljubša igrača, se ni znal odločiti, kam naj bi krenil. Tretji se z vso lahkoto uči jezikov, drugemu gre zopet povprek Vse dobro.
Večkrat vplivajo na miselnost in odločitev mladega človeka starši ali domače razmere pa tudi sam okoliš, v katerem živi. Stara misel, nost, da sta samo dve poti, postati duhovnik ali učitelj, je zelo zgrešena, tako tudi težnja; čim prej do kruha. Razveseljivo ie, da se sedaj tudi px-ed mladino in starši odpirajo nova obzorja in cilji.
Naloga učiteljev, staršev in nas vseh je, da našo mladino pravilno usmerimo, da se bo splošna kultura našega naroda dvignila, da si naši dijaki pridobe kar najširšo razgledanost in temeljno znanje, da bodo koristili sebi in svojemu ljudstvu na poti k napredku.
Do osvoboditve je vsem znano, kako je bilo. Le redki so imeli sre. čo, da so preko težav in ovir prišli na višje šole. Sedaj je drugače. Vsak nadarjen fant in dekle imata priliko študirati, največ možnosti, da se specializirata za ta ali oni poklic. Pri vsem tem pa morajo diiaki, starši in profesorji upoštevati realne potrebe sedanjosti in bližnje bodočnosti na našem ozemlju. Živimo na tako zvaem Svobod.
se šole
nem tržaškem ozemlju. Delavec in kmet se borita, da si ohranita pridobljene pravice, v Trstu ie borba še hujša, treba si bo pravic šele pridobiti.
Posebno v Istri moramo odstraniti ruševine na kulturnem polju. Vsakdo se zaveda, da sloni vsaka še tako majhna pridobitev, vsak drobec neodvisnosti in svobode na trhli podlagi, če nismo gospodarsko močni in neodvisni. To pa je mo-
2e dolgo so delavci pivovarne Drchcr iz Trsi a tiho želeli, da. bi sc seznanili s svojimi tovariši onstran plota, ki ga reakcionarno časopisje tako rado naziva »železno zaveso*. V zač Iku preteklega meseca je neki tovariš, ki je bil v Zagrebu po opravkih, izrazil to željo tovarišem iz zagrebške pivovarne.
i Recite jim. naj kar pr:dejo, z veseljem jih bomo sprejeli, so odgovorili zagrebški delavci.
Zares se jih je pred dnevi odpravilo 81 z avtobusi proti Zagrebu. Ravnateljstvo pivovarno Drchcr sicer ni rado videlo, da gredo delavci v Jugoslavijo na obisk in jim jo odreklo prevozna sredstva, a so si jih sami preskrbeli.
«Ob prihodu nas je v zagrebški pivovarni čakali vse delavstvo pred tovamo s svojim tovarniškim odborom in ravnateljstvom na čeh!,» je pripovedoval delavec, ki jo bil zraven, »Vsa poslopja so bila v zastavah. Nekdaj so ljudje tako sprejemali kralje in cesarje.»
Hoteli, ki niso
za črnobozijance
Po pozdravnih govorih in kratkem, a prisrčnem razgovoru so zhgrobški delavci odpeljali svoje tržaške tovariše v dva najboljša
goče le. če poleg našega zavednega borbenega delavca, poleg vztrajnega kmeta dosežemo tudi zadostno število inženirjev, tehnikovi, agronomov in specialistov.
Delavec bo .gospodar tovlarne, če ne bo padel v roke' tujemu.' so-če ne bo padel v roketujemu sovražnemu izkoriščevalcu. Našim pomorščakom bo zelo olajšano življenje, če bodo imeli svoje ljudi.
2e čas sam in sedanje prilike silijo naše dijake k temu. Nikomur se ni treba bali, da bo ostal brez dela in zaslužka; mnogo bo kori-
hotela v mestu: v Esplanadc in Dubrovnik, da bi se malo odpočili od dolge poti. Mnogim delavcem je bilo nerodno ob pogledu na vse udobnosti, ki jim je nudilo to bivališče. Začudeno so se ozirali okrog, skoraj da malo v strahu so hodili po debelih preprogah, ker so se bali, da bi jih umazali.
«Tu v Trstu si niti misliti no moremo, da so hoteli tudi za dc-Dnvec. Pa še takšni bofo.lL,'> je hitel pripovedovati tovariš. «Tam šele smo lahko videli, kaj vso si je nekdaj lahko privoščila gospoda na račun delavskih žuljev.
Tudi v Trstu so takšni hoteli, toda rezervirani so za oficirje zavezniške vojske, njihove družine in pa za črnoborzijance.*
Po večerji v mestni restavraciji" so se Tržačani spet vrnili v pivovarno, kjer so jim delavci pri. redili zabaven večer. Spregovorilo je nekaj tržaških delavcev. Sledili napitnice bratstvu med delavci vseh narodov, zlasti pa bratstvu med jugoslovanskim in italijanskim ljudstvom. Zdelo se je, kakor da to niso ljudje iz dveh različnih dežel, ki se še nikoli niso videli in sc marsikateri niso mogli niti med seboj pogovoriti, a da so bratje, ki so se po dolgem razstanku zopet znašli v družini, pod eno slreho. ,
Kadar delavci
delajo zase
Naslednji dan so si gostje ogledali tovarno. «Na zunaj je tovarna kakor naša tukaj v Trstu, toda duh, ki veje tam med delavstvom in uradništvom, je povsem drugačen. Delavci delajo z veseljem, ker vodo, da delajo zase, za svojo boljšo bodočnost, za svoje otroke. Tam ni nobenega ne. soglasja med vodstvom in delavci; oboji delajo za skupnost. Plače so tako urejene, da delavec lahko vzdržuje svojo družine. Za sposobnejše so potom določene še nagrade, diplome itd. Najboljši so proglašeni za udarnike. Ti do.
stil svojemu ljudstvu na našem Tržaškem ozemlju ali pa v bratski Jugoslaviji.
Nadarjenih fantov in deklet na našem Krasu, v Trstu in Istri ne primanjkuje. Naš delavec in kmet lahko z mirnim srcem zrela v bodočnost. Od naših mlajših ali odra. slih dijakov mnogo pričakujemo, moramo jih jih pa po naših močeh vsestransko podpreti, da bodo čim prej v naših vrstah pri delu za napredek in neodvisnost. Delavci, kmetje in delovni intelektualci bodo tako zares odločilna sila, ki bo kos vsem dogodkom.
bo po en mesce plačanega dopusta z vso oskrbo v prvovrstnih hotelih ali zdraviliščih.
Ob 10. dopoldne je bila prijateljska nogometna tekma med moštvi obeh pivovarn. Ob tej pri. liki so Tržačani darovali svojim gostiteljem srebrno kupo s cvetjem. Zagrebčani so jim poklonili srebrno čašo, ki je bil v vanjo vrezan napis v spomin na ta dogodek.
Kjer je delo veselje
Po kosilu so sc odpeljali na izlet na Zagrebačko goro in na Sleme, od koder jo prelep razgled po hrvatskt ravnini in na mesto. Po povratku a izleta so si ogledali še mesto.
«Marsikdq med nami je mislil, da Jugoslavija nima lepih mest. Tu smo pa videli, da jo Zagreb večji, lepši in daleč naprednejši kakor naš Trst. Izložbe so zalo. žene ne samo z jestvinami, ampak jo dovolj tudi tekstilnega blaga, obutve in drugih potrebščin. Marsikaj je še na nakaznice, vendar si delaven človek lahko vse nabavi in po mnogo nižjih ce. nah, kakor so tu v Trstu, JcJcr moraš naglo meno izložb, da te ne popade jeza in ne razbiješ stekla na njih. Tam sem videl n. pr. čevlje po 500 din. Taki čevlji so pri nas po (> do 8 tisoč l:r,» je dejal eden izmed izletnikov in drugi je pristavil:	»Povsod smo
videli ljudi, ki so hiteli po svojih opravkih ali za svojim delom. Vse gre po določenem načrtu, vse hiti. Tovarne rasejo in se širijo, nove hiše vstajajo iz tal kakor gobe po dežju, gradijo nove ce.slo in popravljajo stare. Kadar smo se peljali skozi peljali skozi vasi v soboto in nedeljo, smo videli u-darniko, ki so s krampi in lopatami popravljali tisti del ceste, ki gre skozi njihovo naselje. Videl sem že starejšo damo iz ta. ko zvanih bolj šili, krogov,)) ki je nosila posodo s katranom in s smehom na obrazu polnila luknjo na cesti. Tako zajema tam val
AJDOVO POLJE NA KRASU V CVETJU
Tržaški delavci na obisku
v proletarskem Zagrebu
Socialistično tekmovanje
velika stvaritev donbaskega kopača
Poleti 1935. leta sc je pri nas razpravljajo o govoru tovariša Stalina, ki ga je imel ob zaključku šolskega leta na zboru akade. mikov Rdeče armade. Stalin Je govoril o skrbi za ljudi in o delu, ki ga je treba vso bolje opravljali. Besede tovariša Stalina, da jo treba obvladati tehniko, da jo }© treba izkoristiti do kraja, njegovo besedo o ljubezni do sočlo. voka so mi odprle oči v mnogih stvareh, ki jih prej nisem razumel.
Odločil sem se pomagati delavcem. Napravil sem državni tchni-škj izpit in strokovno usposobil nekaj delavcev. Poleg tega sem še sam pričel vse bolj vnelo delati v produkciji. Dolgo časa sem bil v skrbeh, ker jo naš rudnik aa/isiajal, ker se najboljši delavci niso potrudili pri delu in ker produkcijski načrt ni bil izpolnjen.
V našem rudniku je bilo na dešu 95 kompresorjev in v avgustu 1935 je bila dosežena produkcija, ki je je odpadlo povprečno 1» 7 do 8 ton dnevno na kompresor. Kopači so sami kopali in hkratku utrjevali rov. Delovnega dne niso do kraja izkoriščali.
Na večer pred mednarodnim mladinskim dnem 29. oktobra sta sc zglasila pri meni vodja orga. nizacijo dela v rovu Kostantm Petrov in vodja mojega oddelka »Nikanor-Iztok* Nikolaj Ignjatovič Mašurov. Nisem ju pričako. val in sem bil zmeden spričo njunega nepričakovanega obiska.
Pričel sc jc razgovor. Gosta sta povpraševala, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi so povečala proizvodnja premoga. Najboljši so na. kopali po 10 do H ton premoga na kompresor. Petrov in Mašurov s\a hotela vedeti, kako bi se produkcija v razmerju s številom kompresorjev povečala. Menil sem, da v našem rudniku hi bilo ugodnih pogojev za uspešno de. lo. Vsaka premogovna masa je bila razdeljena na osem kratkih odsekov in v izmeni je bilo po de. set kopačev. Ce nai kopač bolje opravi svoje delo, jc imel vsekakor premalo prostora.
Ljudje so si bili drug drugemu v napoto. Sploh jc bilo delo pri nas tako .organizirano, da jc kopanje samo pri vsakem rudarju trajalo le po štiri ali tri ali tudi manj ur na dan. Ves ostali čas je
kopač porabil, da je utrdil gornji
sloj v rovu.
Nato sem govoril o nezgodah pri dovajanju zraka. Včasih ga ni bilo, včasih je prihajal pod prenizkim pritiskom. Tudi gradbeni les ni bil ravno dobro razporejen. Odvažanje premoga jo zmeraj v zamudi. Dogajalo se je, da so je
kompresor pokvaril in sc je delo ustavilo. Rudar je moral iz rova, da je zamenjal pokvarjeno orodje z novim. Včasih jc šla tako
v izgubo kar polovica delovnega dne. V rovu ni bilo nikoli rezervnega orodja.
Petrov in Mašurov sta me na. peto poslušala. Potem je Petrov dejal;
— Aleksej Grigorcvič, govorili smo o govoru tovariša Stalina. Ti veš, kakšno naloge nam je postavil. Premisliti moramo, kako jih bomo izpolnili.
Ponovno sem pričel govorili o naših tcžaVah. Ko bi ustvarili vse pogoje, da bi kopač brez ovire opravljal svoje delo, bi pridobili vse več premoga. Sedaj pa je v rovu tako, da se ne moreš hiti okreniti in pri dolu bolj posedaš kakor pa delaš. Kolikokrat sem premišljal o tem, da bi, če bi mi tako naneslo, sam izkopal vso odrejeno maso in opravil delo, ki so sedaj ž njim muči po 10 ljudi.
. Da bi ti sam izkapal ves premog.'
— Bi ga! Vse bi opravil, ko bi lo delal zgolj s kompresorjem in bi drugi utrjevali rov.
— Seni že razmišljal o tej stvari, jo dejal Nikolaj Mašurov. Po. skrbel bom, da bodo izpolnjeni vsi pogoji, da bo dovolj zraka in gradbenega lesa. Kaže, da bomo uspeli. Jamčil bi, da bomo nakopali po sto ton na teden.
Tako je bilo dogovorjeno.
Dvignil sem sc ob zori, sc naglo umil z mrzlo vodo, so oblekel in odhitel v rudnik. Prehiteval sem rudarje, ki so v najhnih skupinah odhajali na delo. Nekateri so me pozdravljali in mc povpraševali:
— Kam se ti tako mudi?
Ničesar nisem odgovoril. Mudilo pa se mi je k Mašurovu. Treba Je bilo dognali, kdo izmed lesarjev bo šol z menoj v rov, se dogovoriti, kako bodo dovažali los in odvažali premog. Bil sem že povsem prepričan, da bom izkopal vso maso, ki Je bila določena za Usti dan, toda treba »e je bilo vendarle pripraviti. Hotel sem biti pred jaškom še o pravem času, da bi se pomenil s sodelavci.
Zborno mesto je bilo okrašeno s parolami in lepaki, ki so bili posvečeni mednarodnemu mladinskemu dnevu. Na zidu je bil na.
SIMBOL DELA
navdušenja in veselja tudi tisto ijudi, ki še pred nekaj leti niso vedeli, kaj pomeni delo. Tam no poznajo brezposelnosti in vsa dežela je eno samo, ogromno in neumorno mravljišče, iz katerega vstaja nova domovina delavcev m kmetov.*
Naslednjega dan, v ponedeljek, bi morali odpotovati že zjutraj, pa se nikakor niso mogli ločiti od svojih zagrebških tovarišev m prijateljev. Pripomniti moramo« , da so odnesli Tržačani s seboj lično izdelan majhen sodček, ki so ga poklonili svojim gostiteljem. Mladina iz pivovarne pa je darovala za mladino pri Drchcrjn tri knjige: eno hrvatsko, en ruski prevod in eno slovensko.
Zato se bodo borili
Med izletniki niso bili samo člani ES. ampak ludi oni od Delavske zbornico in neopredeljeni,. Mnogim od teh jc tako ugaja10 življenje v novi Jugoslaviji, da s0 zaprosili, da bi smeli ostati tal11 in delati ž njimi. Kavnateljsivo zagrebške pivovarne je enem'1 izmed njih obljubilo, da se ti0 zanimalo zanj in skušalo ugodit' njegovi želji.
Torej ste bili zadovoljni z ob1" skom,» sem vprašal delavce - -0' besednike.	.
((Tako zadovoljni, da jc lntc marsikdo solze v. očeh, ko snl ’ so poslovil:,* jo dejal krepak d'-” iavec v pisani srajci. «Zal nam je samo to, da nam ni dano, 0 bi povabili zagrebške tovariše V Trst in jim vsa) delno povnm* njih gostoljubje. Tam jo laže, Pr njih sta delavstvo in ravnate1 jstv^
kot eno. Pri nas pa se bomo mor
še trdo boriti, da bomo prišli te	-o
«,Borili se bomo do zmage," pritrdili vsi ostali in z njihov’ obrazov je odsevala mirna odll)t' nest.	I. Itf,
k opa č c v - h. kmova 1, jo kdo doseg dnevega del°v' vrsti
lepljen u znam 'ccv. Redkokdaj 200”„ običajnega c.i ga učinka. Najčešče so sc le številke 150,	175,	180,	„
Mnogim sc je zdela to skrJl^ meja produktivnosti in nanjo sc že kar navadili.
,r kO"
Ob 9. sem bil na delu. * * * * v ^ palnici sem —	«1
sem bil na delu.
so prcblckcl in sl „ bral potrebno orodje. Pon0*,,, stm ga preizkusil. Komprcsoi^ deloval kakor dobra ura. V je bilo že vse nared. BiH K0
rov"1
ta!I,
tudi Petrov, Mašurov in ki je takrat urejal rudarski jC Pregledal sem sloje premog0« sC skrbno ozrl po žični železnic1« ^ prepričal, da je bilo vse n0, nal jem mestu. Ti.-daj sem se Pot'
v delo. Kompresor jc as*;' pj-
igra1
mojih rokah, da so sc težke ®jC,
de premoga kar valile izpm1. f|c-
ga. Korak za korakom so dih tesarji ki utrjevali r°v- vftc-raj neopazno, v dobrem in	gi
lem delu jc priteklo pet 1 jed' tričetrt. Tedaj sem podrl	V
pl
nji sloj premoga In se glavni rov. Mašurov mi J° ko stisnil roko in vzkl‘knJ'
soreVI'
— Čestitam Aleksej GriS0' ,,10" dosegli ste sijajen uspeh! ^'j-aK0 jem računu ste nakopali v-100 ton premoga.
(Nadaljevanje n« s-


Kakor boš se|al
tako boš žel
jj0v Pravi že star slovenski pre-l^()|0^', t pregovori so nastali u j j I ^'temeljitih izkušenj. Žara. i. et>a tudi ne zgrešijo in človek. 0 ravna po- njih be navadn.o
vati plevelov; 4 mora imeti dobro kaljivost.
Da je seme zdravo, spoznamo po tem, da zrnje nima zoprnega duha po plesnt ali po gnilobi. Barva z.r. na mora biti živa in svetla. Posamezna zrna ne smejo imeti posebnih peg, ki vzbujajo sum, da je se. me napadla kakšna bolezen. Vlažno seme je lepljivo in se rado o-pvijema prstov. Ce že ni, se tako

S,
'firie. '1P1'edova!. Podlaga setve je S’I,v.ažao vlogo igrajo pri njej Slk)kni ‘Prava zemlje, njena lega, y e ‘n še drugo.
f^obi Po^s*cp in vrtne pridelke ^ ZrrijV'i ^'net iz semena v pedo-Nekake izjeme so le pod-pri. ^ krompir, ki jih praktič-ijvj a.ivamo iz gomoljev. Sicer 1 \i 5,^10 Vsc vrste krompirja tu. [■ Soiit,u?.a> >z katerega so poklic-i Sc: s .h •	današnje vrste,
.J*v, ij,'. aaj razmnožujejo iz gomo-Jio brp 0 s<‘ po večini razmnožu-jj-v semena — s podtaknjen. Hie te in še druge razno-rfoi as|line. k\itine, vrtnice, na-%njc^eori<ine itd. Njih razmno-{j s senieni bi zahtevalo pre. j* brin ’n truda. Teh rastlin pa t- eya,no niti k poljedelstvu
ČISTIT.NICA ALI VEJALNIK
seme kaj rado pokvari, posebno če mora ostati več časa v shrambi. Večkrat se dogaja, da se zrno pri mlačvi pokvari, razbije ali zmečka. Razbito alt zmečkano, večkrat razpolovljeno ali pa tudi samo ra okla. no zrnje — pšenice, graha fižola itd. — ni dobro za seme. Kaljivost so zmanjša ali zamre tudi pri zrnju, ki so ga napadli razni črvički
in žužki — žitni molj, žitni hrošč, grahov in fižolov žužek itd.
Kako naj sodimo, kdaj je seme zrelo, je težko povedati v kratkih besedah. Izkušen kmet — in za seme naj skrbijo le res izkušeni ljudje — navadno sam lahko loči dobro, normalno dozorelo zrnje od zasilno dozorelega, bolnega in zgr-bančenega zrnja. Pri večini semen naših koristnih rastlin je dobro zrelo in suho zrno enakomerno izobličeno in »rejeno« ter nima sume lupine. Tudi je zrelo zrnje razmeroma težko in gosto. Težo dožc-nemo z lahkoto tako, da stehtamo določeno število — n. pr, 1000 zrn, pri debelozrnatem semenu, kot je n. pr. fižol, tudi samo 100 zrn — in primerjamo to težo z ono enakega števila zrn podobnega semena, ki ga imamo na izbiro. Ono seme, ki telita pri enakem številu zrn več, je pač težje, bolj gosto in zaradi tega tudi več velja.
Saj plačujejo dandanes mlinarji žito splošno na podlagi njegove gostote ali »specifične teže«. To težo dobimo tako, da stehtamo določeno prostornino ali mero — n. pr. 1 hi za žitarice in 1 I. za ostala dobra semena. Za praktično določanje specifične teže žitaric so izgotovili posebno četrtlitrsko teht. nico. (Glej. sliko!) C e so zrnu primešane slama ali pleve, tedaj je seme lažje in velja seveda manj. Zaradi tega mora biti seme tudi čisto.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Inž. Andrej tok
Jesenska obdelava polja
K
Mnarstvu.
ast''ne in semena
naše kraje
' Jitai^na Pridobivamo na s*,^- koruzo in
polju krmske ra-
»V % * ''rtu pa vso važno vrl-A rja ''1"'a*c kmet in poljedelec Isj1 le rn°rata sejati na svojem ^tn., °ne vrste pšenice, rži m
Hi« 0
nvsa, ki so prikladne
[.H. j, Zt"lUo in tamkajšnje pod
Kraševec ba dal rast a ••'letlnji n vrstam, n H5	'n 7; iij°, preden iim
Mn0 aa<( Vati PnK tna suša, ki na-blj ijg, p°Pa na našem Krasu že V1 k; fivrste koruze in fi-
^ k Vlai'1°. 7'pl0 bogate pridel-tl;, . 1;ki nižini in ob rekah, .^itlpi. n Va zapadni Istri sploh
%	m Podnebnih raz.
Hi )Hškp„<l Primorske in poseb-
btu H p..«a ozemlja je priporo-'Cilh ‘ naš kmet le semena St Poljskih rastlin. Iz-Hvi: r|knp,|S° j° do sedaj še naj.
.T(>a, a Montana z zimsko \ ‘H ki ‘.cn ip najboljši šesto-^ konca S?ie'?}0 ics<'ni »n do-11 I, v na{iil lunija. Rži ne kaže H	,'H krajih razen v viš-
N iUanPšenica rada poze.
1 ktr ,. J ie priporočati setev VV. -H ta

Jzrned
žitarica še naj-vrst koruze pri-
i„,1? f,. P(>štcv .
iN,„ kvant;'biinačc, zgodnje
-ort*-,.
,	- zob
akonjski
'^rike).
(iz Ogrske) zob »Viscoun.

r^vo seme
p0]n 0?iroina pri nakupu k|iH: ,Spbn0 Vrste izredne važ-H0 iti1 seme dofe kakovosti ?e-pelr). „ ‘n°rn biti zdravo H' . r tpji. 'bti mora zrelo in ^bran o ali gosto; 3. či-lPr ne sme vsebo.
Ni letu, da ne bi pri nas na Krasu posevki trpeli zaradi suše. Suša tako ograža žitarice, da bomo morali v bodoče to kmetijsko panogo našim ljudem ponekod odsvetovati. Vendar vzroki suše niso le v premajhni množini padavin, nego tudi v sestavi Kraške zemlje. Ta vpija in ohrani mnogo manj vlage, kakor ilovnata in črna zemlja, obenem pa pod vplivom poletnega sonca in vetrov laže zgubi vlago kakor ona. Zato moramo laki zemlji že jeseni in pozimi preskrbeti čini več vlago, kbratu pa, da je v poletnem času čim manj izgubi. Kako bomo uspešno izpolnili obe nalogi?
Globoko oranje
V zemlji ohranimo večjo množi no vode s pravočasnim globokim oranjem v jeseni in z gnojenjem s hlevskim gnojem ali zelenim podoravanjcni (tako da. pomnožimo črnico - «huimis»). Cim shranimo pridelke, moramo njive, k; so namenjene za setev žitaric, takoj globoko preorati. Preorana zemlja vpija večjo množino vlage kakor zbita iii neobdelana zemlja. Ledine ali deteljišča prcorjemo dalj časa preti setvijo, tla brazde razpadejo in se zemlja zralilja. Za našo rahlo krnsko zemljo globoko oranje tik pred setvijo ni priporočljivo, ker izgubi zemlja preveč vlage, posebno če je jesen suha. Preti setvijo pa je potrebno, da se zemljišče če enkrat plitvo prcorje in pobrani. Z brananjem pred setvijo uničimo škodljive pic. vidne rastline in zravnamo njive (zelo važno opravilo posebno, če sejemo z sejalnico).
Gnojenje
N'1 priporočljivo neposredno za žito gnojiti z večjimi množinami hlevskega gnoja. Bolje je, da dobro pognojimo rastlin; pred žitom (krompirju, koruzi).
Poleg hlevskega gnoja pridejo pri žitu v poštev umetna gnojila. Ker je naša zemlja obče izčrpana zaradi nezadostnega gnojenja, bi morali pognojiti za žito s sledečimi množinami umetnih gnojil: Na
TRIER, STROJ ZA SORTIRANJE SEMENA
1000 kv.m pred setvijo 40 do 50 kg superfosfata, 10 kg kalijeve soli in 5 kg žveplenokisloga amoniaka ali apnenega dušika (kalcijev eianamid)).
Jeseni »i priporočljivo gnojiti žitu z nitrati, ker se ta gnojila v zemlji zlahka raztope in jili votla kmalu izpere, tako tla le delno koristijo resllini. Z nitrati gnojimo v zgodnji pomladi, na Primorskem že v februarju, in sicer za žito v 2 ali 3 obrokih (na 1000 kv.m po 10 do 15 kg apnenega dušika ali čilskega solitra) in to tedaj, ko ni rose na lislju.
Kdaj sejemo?
Izkušnje so pokazale, tla se je na tloločeni površini istovrstne ter enako obdelane in pognojene zemlje večkrat dosegel dvojni pridelek samo zaradi uporabe izbranega (selekcioniranega) semena. (O izbiri in ravnanju s semeni
glej članek cKakor boš sejal, tako boš žcl», ki je obljavljen na drugem mestu).
Cas setve ni mogoče stalno do. ločiti. Odvisen je od vremenskih prilik in od zemljepisnega položaja. Pr; nas ne smemo sejati niti prezgodaj niti prepozno. Ravnati sc moramo po krajevnih okoliščinah. Prezgodaj posejano žito se preveč razvije in zarad; tega po-preveč razvije in zaradi tega poleže in segnije, pozno sejano pa se slabo vkorenin; in večkrat pomrzne. Kmetje bodo sami po svojih izkustvih najbolje izbrali pravi čas za setev. Vendar moramo upoštevati, da se ra z ra sej o rž jeseni, pšenica in ječmen pa jeseni in spomladi. Zato moramo je-šenij predvsem posejati rž, nato pšenico in šele nazadnje ječmen.
Kako in koliko sejemo
Sejemo z roko ali s sejalnico. Ni naprednega kmeta, ki ne bi uporabljal sejalnice. V čem je njen pomen?
a.	Pri setvi žita s sejalnim strojem prihranimo 5 in tudi več kg semena na vsakih 1000 kv.m zemljišča.
b.	Vsa žitna zrnja dospejo v predpisano najbolj ustrezajočo globino (3 do 6 cm). Na ta način žito pravilno vzklije, klasje se lepo razvije in ob istem času zori.
e. Žilo, ki ga posejemo v vrste, lahko obdelujemo kot okopavine (krompir, koruza). Na ta način je mogoče uspešno zatirati plevelne
rastline, ki večkrat uničijo večino .pridelka.
ti. Tako v vrste posejamo žito najbolje izkorišča sončno svetlobo, o kateri vemo, tla ima v življenju vsake rastline glavno vlogo. Oddaljenost med eno in drugo
Praktična navodila
Pod tom naslovom bomo objavljali v „Noši grudi" nasvete, opozorila in nauke, ki naj služijo noiim kmetovalcem pri vseh kmetijskih delih
vrsto je različna. Pri enostavnem sejanju je oddaljenost med vrstami 20 do 25 cm.
Sejalnic je več vrst, od ročnih za 3 do 6 vrst, prikladnih za naše Kraške njivice, do velikih za 20 do 30 vrst, ki jih z uspehom uporabljajo na prostranih nižinskih poljih. Množina semena, ki ga porabimo pri jesenski setvi, je odvisna predvsem od načina setve —- z roko ali s sejalnico, od časa setve (pozna setev zahteva večjo množino semena), od kakovosti tal in vrste žita. (Pri ročni setvi uporabimo 15 do 18 kg, pri setvi z sejalnico pa 12 do 16 kg lita na 1000 kv.m.
Velikega pomena so spomladanska dela in gnojenje žitu z nitrati, toda o tem bomo razpravljali kasneje. Dr, Fran JiVriščvlč.
Sadje in čebele
Mnogo Ijuti; povprašuje, kako n;ij preprečijo škodo, ki jo povzročajo čebele v vinogradih in sadovnjakih. Cas je že, da opuste nesmiselno mnenje, da je čebela škodljiva. Ravno nasprotno, sadjarstvu je- dvakrat, koristna: Spomladi prenaša cvetni prah in
GLOBOKO ORANJE S TRAKTORSKO VPREGO
oplodi sadne cvete, ki bi ne bili oplojeni, posebno če bi bila pomlad vlažna in brez vetra. Čebela nima takih čeljusti, da bi načela sadje. Škodujejo mu le ose, ptiči, grozdni črvi, veter in druge vremenske nezgode. Čebela pa srka le sladki sok načetega, torej že prej ranjenega sadu. Pa še na ta način prepreči gnitje sadja in je torej spet koristna.
Dokazal je vse to hrvatski' čebelar prof. Zivanovič. Karlovški vinogradniki so ga tožili, ker so menili, da so čebele povzročale škodo po njihovih vinogradih.
Izreži in spravljaj
„NAŠO GRUDO" !
Prof. Zivanovič pa je prinesel pred sodnika panj s čebelami, postavil predenj popolnoma zrel in nedotaknjen grozd in sodišče je potem vse skupaj zapečatilo. Ko so dan pozneje panj odpečatlli, so dognali, da so grozdne jagode ostale nedotaknjene. Nit; ena jagoda ni bila načeta. Ziviilnovič jč nato z iglo nabodel (ranil) polovico jagod m položil grozd spet pred panj, ki so ga nato znova zapečatili. Ko so naslednjega dne panj odprli, se je izkazalo, da so čebele izsesale le nabodene jugo. de, ostalih celili jagod se sploh niso dotaknile.
dr. F. Jurlševič.
O uporabi umetnih gnojil
Bli'^a se čas jesenske setve in i. njo v zvesti gnojenje z umetnimi gnojili. Nekoliko ni*e objavljamo razpredelnico »Koliko gnojil trosimo posameznim rastlinam«. Omeniti je treba, da so navedene mnoitine povprečne. Zemlja, ki je bila prei dobro pognojena s hlevskim gnojem, potrebuje manjSo množino umetnih gnojil kakor bolj izčrpana zemlja. Suho, izčrpano, nehumusno zemljo moramo najprej dobro pognojiti s hlevskim gnojem, ki bo za vedno ostal najboljše izmed vseh gnojil. V primeru, da nam zmanjka hlevskega gnoja, pridejo v poštev kompost ali druga organska gnojila _(zeleno gno-jenje-podoravanje). Na siromašni suhi zemlji pridejo umetna gnojila V poSiev vedno le kot dopolnilna gnojila. Umetna gnojila- ki smo jih na razpredelnici navedli pri posa-
mezni rastlini, ne pridejo vsa naenkrat v poštev. Ce .gnojimo n. pr. pšenici jeseni z nitrofoskalom, ni potrebno, da ji gnojimo z drugimi duSičnatimi gnojili, ker vsebuje že sam nitrofoskal zadostno množino dušika. Ce gnojimo rastlini s super-fosfatom. ni potrebno, da ji gnojimo s Thomasovo žlindro ali z drugimi fosfornimi gnojili. Lahko pa pred setvijo gnojimo z dušičnimi gnojili, ki delujejo počasi (apneni dušik), in če je potrebno, še 'z-gnojili, ki naglo delujejo (čilski soliter, amonijev sulfat).
»Mešana« umetna gnojila vsebujejo v različnih razmerjih več hranilnih snovi (apno. forfor. kalij, dušik). Boznatno več vrst »mešanih« (kombiniranih gnojil). V Jugoslaviji proizvajajo (n. pr. tovarne v Rušah) in uporabljajo sledeča:
Nitrofoskal I	z 8%	dušika,	6%	fosforne	kisline,	8'«	kalija in 35% apna,
nitrofoskal II	z 8%	dušika,	8%	fosforne	kisline.	8%>	kalija in 33% apna,
nitrofoskal Z	z 81:,,	dušika.	12'/.,	fosforne	kisline.	8 ,,	kalila in 33 > apna,
nifrofos s 4% dušika- 12% fosforne kisline.
Po množini in razmerjih različnih hranilnih snovi, ki jih vsebuje, je nilrofoskal I priporočljiv za gnojenje vinogradov, sadovnjakov in ze-lenjadnih vrtov. V pošlev pride za obmorske kraje, kjer pridelujejo do-sli zelenjave- vina in sadja.
Z nifrofoskalom 11 gnojimo krompirju, koruzi, (ki smo ji prej dobro pognojili s hlevskim gnojem'. Nitrofoskal Z deluie bolj počasj in je
zato zelo prikladen za jesenske posevke. Z nitrofosom gnojimo ž.itu v težki zemlji in ajdi. »Mešanih« gnojil porabimo po 4 do 5 stotov na ha (10.000 kv.m).
Apneni dušik
in nitrofoskal!
Z nitrofoskali in posebno z apnenim dušikom gnojimo pred setvijo.
Dušik je namreč v teh gnojilih lako spojen z drugimi snovmi, da se spočetka pri presnavljanju V hranilno snov, ki jo rastlina lahko uporabi (asimilira), pretvori v strupeno snov, ki rastlini 'esto zelo škoduje — ji ožge (osmodi1 listje ali uniči kaliino sposobnost. Sele nekaj dni po trošenju mine nevarnost škodljivih učinkov. Zato trosimo apneni dušik in nitrofoskale sploh pred' setvijo. Mnogo naših kmetov ima bridke izkušnje z apnenim dušikom ravno zaradi tega. ker niso bili poučeni o uporabi lega za na-o zemljo tako dragocenega gnojila. Najbolje je. če tVosimo omenjena gnojila pred oranjem ali pa če jih po trošenju na lahko zabranamo. Sejemo pa najmanj osem dni po gnojenju.
Zaradi strupene snovi, ki jo ustvarjajo v zemlji takoj po trošenju, so apneni dušik in nitrofoskali močna desinfekcijska sredstva in uničujejo različni plevel in mrčes v zemlji (strune, koruzni drotar). Nitrofoska-li uničujeio tudi razne glivice in plesnobo, ki napadajo krompirjeve gomolje.
Večini naših zemljišč (težka ilovnata in rdeča kraška zemlja) primanjkuje apna. Zaradi velike množine apna, ki ga vsebujejo, so nitrofoskali in apneni dušik ravno zanje idealna gnojila.
Razpredelnica za mešanje
glavnih umetnih gnojil
GNOJILO		•	 Hlevski gnoj, kompost, gnojnica	superfosfat	Thomasova žlindra	norveški, čil ski soliter	amonijev sulfat	apneni dušik (kalcijev cia-namid)	kalijeva sol. žveplenokisli kalij	apno, pepel, lapor
Hlevski gnoj, kompost, gnojnica	—	M V	NE	MT	M V	NE	MV	NE
superfosfat	* MV	—	NE	MT	MV	NE -	M V	NE
Thomasova žlindra	NE	NE -	-	MV	NE	M V	MT	- MV
norveški in čilski soliter	MT	MT	MV	—	MV	MV	MV	MV
amonijev sulfat	M V	M V	NE	MV	—	NE	MV	NE
apneni dušik (kalcijev cia-namid)	NE	NE	MT	MV	NE		x MT	MV
kalijeva sol — žvepleno-kisli kalij	MV	M V	MT	M V	MV	MT	—	MT
apno, pepel, lapor	NE	NE	MV	MV	NE	M V	MT	
Koliko kg umetnih gnojil
trosimo rastlinam na vsakih lOO kv. m
RASTLINA	Apneni dušik	čilski soliter	amonijev sulfat	superfosfat	Thomasova žlindra	1	žveplenokisli kalij	—1| mešana gno-— jila, nitrofo-skal	ll “S: C 0 w
Pšenica, rž	2	1.5	1,5	3	5	1,5	—	~ j-J l	ne
ječmen	1 .n '	L	—	2,5	—	1,5	~	7 LU ~	ne
oves	1,5 •	1	1,5	2	— 				— 1 — i —	11C
koruza	2,5	—	— '	■ 3	—	2	—		dobro
'krompir	2		—	3		~ ...	[fi	2,5		:JL!		dobro
pesa, repa	3	1,5	2	3	. 		2	2	5 i -1 -	treba
zelje	;i	2 5	—		3	3	—		treba
ajda	—	—	—	8,5		1,5		-k! 4	ne
čebula	r.	t	—	3	—	3	3	8 | | —	ne
paradižnik	4	3	—	3	—	i!	8	8 | — | —	dobro
detelja	—			3	. . /• .*	2	—		ne
travniki	2		—	3	5	' 2		— | 2 i-	treba
odraslo sadno drevje	0,5		—	1	1	1,5	0,5	—	- 1,5 —	treba
trta •	2	—		3	4	3	2	6 ;	treba
O apnenju zemljišč je že bilo govora v »Enotnosti«. Treba je ome-niti, da gnojenje z umetnimi gnojili čestokrat ne koristi ravno zaradi tega, ker zemlji primanjkuje apna (kisla zemljišča). Ta zemljišča moramo prej zboljšati z apnenjem
(peskanjem). Apneni prah ne sin«' mo mešati z nobenim umetnim gnojilom — tudi trositi ne srnenM apna istočasno z drugimi gnojči. Med apnenjem zemljišč in tros«' njem drugih umetnih gnojil niorai0 prete”i najmanj trije mesV i.
Krmljenje breje živine
Naši živinorejci včasih premalo pazijo na pravilno krmljenje in oskrbovanje breje živine. Breja žival mora imeti mir, vsaka nagla, večja sprememba ji škoduje. Delo, ki ga normalno opravlja, je treba omejiti, zmerno gibanje pa ji koristi'. Krma mora biti obilna, toda ne v toliki meri, da zadošča za razvoj zarodka in ohranitev materine srednje telesne teže. živali se v začetku brejosti dobro redijo, ker jim krma bolj tekne; takrat tudi zarodku še ni treba mnogo hraiiiv. V' drugi polovici nosečnosti pa živali ne sinejo po. stali mastne.
Krma
Krma mora liji; primerno sestavljena. Zarodku je treba drugačnih redilnih snovi kakor materi. Treba mu je mnogo beljakovin za slaničje, železa za kri, apnenih soli za kosti, Te snovi morajo biti v krmi.
Z ozirom na brejost jc treba krmo pokladati v določeni obliki. Predvsem ne smo biti- obsežna, ker je trebušna stena žc ilak o-breinenjcna, prostor za želodce in črevesje zožen in dihanje spričo razširjenja teh organov oteženo. Zato ne gre pokladat; krme, ki žival napenja.
Krmil mora biti lahko prebavlji. va. Da sc ne bi nakopičila v prebavilih, jo je treba pokladati večkrat na dan v majhnih množinah. Posebej je treba paziti, da breja ž»val ne, dobi mrzle vode in pokvarjene, plesnive ali zmrznjene krme.
Ravnanje v hlevu
Hlev mora biti zračen in ne pre-gorak. Čisli zrak olajša dihanje. Žival mora ugodno stati in ležali. Zato je treba skrbeti' za prostorno stajo in mehko naslcljo ter žival zavarovati pred udarci in poškodbami. Prenizka lega v zadnjem delu utegne povzročiti' iz. stop nožnice. Z ozirom na vime je treba paziti, da se žival pred porodom n c prehladi. Ležanje na mrzlih tleh lahko škodi materi in zarodku. Ugodno vpliva na razvoj redno čiščenje kože.
Pri vseh brejih živalih je Iroba končno preprečiti zvrgavanje. to je lahko posledica najrazličnejših okoliščin:	velikega napora,
preobremenitve želodca ali črevesja, nepenjajoče ali drugače škodljive krme, mrzle vode, draženja naglega ohlajcnja in končno poškodb vseh vrst.
Navedena navodila veljajo za breje živali vseli vrst. Posebej pa spregovorimo o ravnanju z breji, mi kravami.
Molža breje krave
Ureja krava se lahko giblje o lepem vremenu na paši, le proti koncu brejost; naj ostane v hlevu. Pred pašo naj zaužije nekaj suhe krme. Ce je bila krava o-bičajno v hlevu, ji paša za časa brejosti ni potrebna.
Po porodu ima krava naj'1’« mleka, ki ga ji potem polagef11*1 zmanjkuje. Na to vpliva tudi na novo pričeta brejost. V drugi I’1’! lovici brejosti mleko vedno 1’™ pojema in nazadnje izločevanj1 popolnoma preneha kljub ii'11'* (umctncimi draženju). Vendar * dobre krave-molznice, ki daj 'J mleko vse do naslednjega po>'Wa' A lo ni' prav, ker se izloča z 1,11 kom velika množina onih nili snovi, ki jih polrebiijc z'',‘ rodek. Dokazano je, da lalt^ krava po porodu ne doseže v polnega donosa.
Polrebno je torej v času l"1 josli molžo polagoma 'opusi11’ najbolj prav v 8. tednu pred I'1', rodom, samo v L do (i. tednu 1
bilo premalo. V 8 tednu U»j S,
da11'
krava pomolze le dvakrat na
od (i. ledna dalje samo še euk1*' Mleko se kasneje samo ustavi, to nič ne izda, naj se izmiva z mrzlo vodo vsak drugi ali ‘ll ji dan in naj se nekaj ur VM. * 0,‘" je temeljito izmolze.	. r
Prehod k opustitvi molže j« ^ ha izvesti zelo previdno. Žn|1 je treba izmolsti vimena do tj^ nje kaplje, drugače povzroča ostalo mleko slabe posledice.
Seno in apneni pripravki
Proti koncu brejosti knnU1^ kakor že omenjeno, ne snu' ..j preobilno. Predebele krave de.,, navadno porodni mrtvoud. je potrebna primerna sestava mil. Zrezkov repe je treba l'i'5r. zato pa več redilnih snovi. ’ jt uu je dokaj apnenih snovi 1 to zato dobro in ncobhodOO trebno krmilo.
Sploh prihaja seno v
Nuj»»
r
rPi;
v' poštev za krmo breje * vo Zato je treba preizkusiti kakovost. Ce ne ustreza p0**41^ lahko povzroči laka krma ll|4'lV|ii> koslnost in kostolomnico , pri brejih kravah, ki potreb’ za zarod in mleko mnogo ‘ uili soli. V letih, ko je krn“* .o ba in pomanjkljiva, pogine ,^e boleznijo mnogo brejih ki'a'',j(,k mu pojavu odpomorcnio s P j|ii)
uinii apnenimi pripravki v' iv” apno). V danen primeru ]4',,i:il< l>a živini podajati tudi zl pripravke. Dobro je, da P‘" pid1 mo kravi pred in po porod 1 laneiio moko, ki jo nasu.lc ^if pijačo, ker dobro vpliva na ščenje trebila. Tri do šiit' piid porodom je treba z,11‘ oS1’*1' dnevni obrok krmi in
vi/
no pri debelih kravali.
Včasih je pred .	.	„„ „
zeir, napelo. Krave ali i1111 iii'1
poroden1.^ f'
sinemo molzli, ker je I11’' ko (mlezivo) ncobhodiio r no za novorojenca.
111,1,1‘j V!! ‘"T- k11"1'
i sosednjih krav. I’1’0 1 n i'1'4., brejosti je treba kravo ž”'jjv, prepihom. Prenagla hoja ravnanje kravi prav Ink1’
-jela.
Ureja krava mora	a"
prostora, da je varna 1,|L' •
krav. I’’’0 ' .• in*
l)i'-
Vprašanja in odgovori ^
inh iienilnuii neknj	p',10 {,1
o<il.i<>. t’ lej k n ji ni l»' 'u ie I1'
\
M. H. iz Velikega Repna: Imam vola, ki se mi suši, n ne kaže nika-kih bolezenskih znakov. Kaj mu utegne biti?
Odgovor: Vaš vol ima gotovo kakšno notranjo bolezen. Dajajte živali sol), encijanove ‘tekočine, brinjevih jagod, zelene krme, namočenega ovsa! Čistite volu kožo, vodite ga na pašo, ue mučite ga preveč s težkim delom! Tako vam bo najprej ozdravil, kei izvirajo notranje bolezni večinoma iz sla oe prebave. Dobro bi bilo, da po. gledate živali, ali nima zaostrenih zob, tako da ne more pravilno prežvekovati. Ako jih nima, n'u,j ji jih živihozdravnik malo. opili!
M. A', i:	Kocjačičen: V neki
knjigi sem eiltija, d« je dobro ija-
nedono, čemu h> In ini lem rnimtili.
/
v V J9
Odgovor: Oglje. 'I>,iv:' ni V jem želodcu in v č;'eYf iic'o(.ii;! povoljno, ker preprečil	^
skisanje hran,, v zrnca se potrosijo |H> 1 k' pa se primešajo nlr<”
sol.
/. .1. iz 1’lnnij:


leilnon staremu leleln "^jc snemalnikom iinsnela 1
a?
Odgovor:	Seveda.
i.e
^fcy
Ireba poinalein in l'0^*1'ola” večji meri nadomeščal1 J||l(i'a .jii' ko s posnetim, ki P1)	*
vedno sveže, sladk" 111

V BORBI ZA MIR
U' kongres Jugoslovanske Ljudske rontc je postal zgodovinskega Ju ‘^dnavodnega pomena spričo re-':rala maršala Tita, v katerem je Rudaril, da bi nastala nova ne-''»fnost vojne, ak<> so ne združijo ,SJ) ni»Pi'edne sile ne le v vsaki de.
P^ebej, ampak po vsem svetu najodločnejši borbi proti vojnim "Ujskačcm, v borbi za mir. S tega '(lika so postale Lujudskc fronte ^ še bolj aktualne. Tudi v zak-
ljučni
resoluciji je kongres oporo-
i'1 na nevarnost, Iti jo predstavlja.
'jojni izzivači, in izrazil upanje, a bo priši0 do združitve vseh dc-^tlčnih sil vsota. Maršalu Ti-1 ki je bil soglasno znova izvoljen ^Predsednika Ljudske fronte Ju.
je kongres izrazil pesebno _ ‘banje spričo modrega "'dela, ki Ju doslej dovršil.
Na kongresu jo prvega dne govoril tudi predsednik centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj.
I.	kongres jugoslovanske Ljudske fronte, je dejal, je postavil pred delavski razred, delovne kmete in ljudske intelektualce zelo važno na. loge. Potrebno j c bilo, da so se z naglo in intenzivno obnovo ter izgraditvijo države ustvarili pogoji ea popolno likvidacijo podedovane tehniške • in kulturne zaostalosti. Naloga Enotnih sindikatov Je bila, da mobilizirajo delavski razred in delovno inteligenco za izpolnitev teh nalog. S pomočjo tekmovanja, udamištva jn novatorstva so sprožili delovno iniciativo, elan in požrtvovalnost širokih ljudskih de. lovnih množic v najširšem obsegu.
Milijon organiziranih
Strdili
so svoje organizacije ter ijT , an za dnem usposabljajo za l™n3evauje nalog, ki jih je po-TitnPoslavi' pred delavski razred ./ petletni načrt. Številčno sta-Čohu ns*va je naraslo v tem raz. »a/ za 50%, tako da je sedaj or-i ‘saanih okrog 1 milijona
lov	okrog 1 milijona čla-
'u neaktivnost dela se je v lo-ostl/®- v primeri z letom 1915. v g„il Vnih proizvodnih panogah dvi-50 za 2;j,8%. Proizvajalni stroški ž/0/manjšal; povprečno za 23, šUftjv' Sožcn 3° bil prihranek v |ioB 'r>a'1> potrošnem materialu In kovčkih sredstvih za 19,8%. Ka-^ j*1 Proizvodnje sc je zboljšala & » ®''’- V prvem letu načrtne-čoio ^Podarstva se produktivnost s‘alno razvija.
Novi
delovni pogoji
v načrta je 24.535 udarnikov,
<vih borbenih vrstah za iz
'rJav “,n racionalizatorjcv, k' prispevali za napredek svojih podjetjih.
:nj»% mi 3« 22
(p/. Prvem polletju so delavci ii„r.niško. osobie v {x>samcznih
s
'(Unijami je 22% žena. Samov Ic-
(^‘“'■sko.osobje v ^J«t'v h Predložili okrog 80%. Ta a. 8°vore o neizčrpni ustvar-llšji S1' jugslovanskih delovnih
h), sindikati so aktivno vpil h/j na zboljšanje materialne-id- “turnega položaja delavskc-Skrbeli so za zboljša. %e pogojev, za boljše teh-V^^itne ukrepe, za napredek N](:,’,°no in higienske službe v Sv 'Za Pravilno preskrbo de. Si' z življenjskimi potrcbšči-rt 5 ob]», vsestranski pomoči ijud-HšitlQ “i so že lani poslali v sin-, Soj. Počitniške domove na let. <%!v , '!578 delavcev in nameš. ii-6, Orti , s do 1- septembra 15. 'ti “k o ugodnostih na želez, adi'.V ^kvnih hotelih je orno. 2^jelwC^''S9čein delavcem in na. i tlJoM.. tP’ da so prvič v svojem k.., Poživeli lepe in zaslu-' /•j. 'tiiico. /
iJ/tj-, 'Ploskem, političnem in kui. V. WjV'^u tlelavskih množic so /šJori,, Procej dobri uspehi. 3° bilo omrežje kulturno
rajl|^?.‘3i grozi inflacija zme-čiiu %‘j' V enem samem tc-lo^ ^ ‘0 povečali denarni ob.
a 16>5 milijarde frankov, kicuf^ofova vlada jc z u-Ktnji .Proti inflaciji in dra-tran t'atila vse breme na ttiRL 'ko delavstvo in niti , V	obdavčila velike-
S'8a,'0ifi ai'}- ,
Mrsj*. . vlada gospodarski t ij/hkp 1 tkginjajo najnujnejše »U jbPtrcbščlne, ki pa se Sh Val«Cjavllajo na črni borzi.
^vncvooirc--cma p°200 er
20«
in indu.
tkV,?l5ke° ,Rl‘ Pa grabijo ogrom-N> laSaPto družba sen-'S r!ipt G^ln’C’ kemijski š i'h z^etij^''1 ln 8 drugih ve-J,aC'St>lo\. , v zodnjih dveh ^'isko Vo3 kapital za 35%, '0Jilo !/tjetje Citroen ga i	' tJohodki francoskih
delavski razred napravil vse, da preskrbi državo z zadostno množino premoga in rud, kmetijskih strojev in orodja, gradbenega materiala, tekstilij in obutve, življenjskih potrebščin in drugih proizvodov za jugoslovansko industrijo ln vse jugoslovanske narode. Udarništvo bo postalo odlika vsega delavstva, novatorstvo množično gibanje. De.
lav-ki razred, ki se zaveda velikih pridobitev osipibodiine borbe, bo še nadalje v prvih vrstah borcev za izpolnitev petletnega načrta. Vodil pa bq tudi nepopustno borbo proti vsem sovražnikom Jugoslavije, proti slehernemu imperializmu in nje. govim hlapcem. Zavzemal se bo za mednarodno solidarnost proletariata in demokratičnih sil vsega sveta in ho trdno stal na braniku miru proti imperialističnim vojnim hujskačem, ki pripravljajo nov vojni pokolj, da bi dosegli svetovno nadoblast.
Obnova Pulja
— umetniških skupin in društev: 768 domov kulture, delavskih klubov in rdečili kotov s 778 sindikalnimi knjižnicami, 403 sindikalna kulturno — umetniška društva s 1000 dramskimi, pevskimi, folklornimi in drugimi kulturno — umet. nškimi sekcijami. V sindikalnih tečajih je bilo doslej usposobljenih okreg 900 sindikalnih funkcionar, jev. Prirejali pašo se tudi večerni sindikalni tečaji in krožki in se je v njih preučevalo gradivo iz narodne osvobodilno borbe ter iz delavske ideologije. Samo v 13 industrijskih zvezah jc 2600 takih krož. kov in 6000 čitalniških skupin. Poleg tega so se sindikalne organiza. oiije vztrajno borile proti nepismenosti v delavskim vrstah.
V zadnjem času so sindikalne organizacije zelo pospešile šport in fizkulturo. V Jugoslaviji jo danes 425 sindikalnih fizkulturnih dru. štev s 1240 odseki'
Prostovoljno delo
Sindikati so nadvse aktivno sodelovali tudi pri raznih frontov-skih akcijah. Samo za gradnjo av. tomobilske ceste iz Zagreba proti Beogradu je n. pr. mestni sindikalni svet v Zagrebu organiziral 132 delovni]i brigad, izmed katerih jo bilo 25 proglašenih za udar. uc. V vasi jc odšlo na stotine delavskih skupin, ki so pomagalo ’ kmetom pri obnovi njihovih gospodarstev in organizaciji prosvetnega dela. Tc akcijo so veliko prispevale k utrditvi zveze delavcev in kmetov, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Samo beograjski mestni sindikalni svet je lani poleg posameznih kolektivov organiziral 77 takih skupin, ki so bili 470 krat po vaseh.
Naloge
jugoslov. sindikatov
Ob zaključku svojega govora jc tov. Salaj obljubil kongresu in maršalu Titu v imenu vsega članstva jugoslovanskih Enotnih sin-' dikatov in vsega delavskega razreda ter deloVne inteligence, da bo
N- J0 bilo omrežje kulturno da ter delovne inteligence, da bo
— --------- —-----------
/ancoski sindikati
01 Proti inflaciji in gospodarskemu kaosu
Se zadnje dni pred umikom an. glosaških zasedbenih sil iz Pulja so do kraja oropali puljsko industrija Odnesli sp vse »troje iz tovarne ključavnic, iz elektriškega mlina »Samsa,, iz arzenala, iz tobačno tovarne, iz ladjedelnice «Scoglio Olivi, in od drugod. Razbili so celo steklu na oknih in razdejali vrata ter pohištvo v poslopjih. V zadnjem času jo naraslo število brezposelnih v Pulju na 6000.
Cez noč sc jc položaj spremenil. Mestni ljudski odbor je takoj odprl
4	menze za delavce in nameščence, t restavracijo, 3 hotele, 5 prodajaln živil in več drugih trgovin. Prebivalstvu so takoj razdelili po 1 kg sladkorja, 1 1 olja. 1 kg moko in 3 kg krompirja. Nemudno so je pričela prodaja mesa in mesnih proizvodov, ki jih puljsko prebivalstvo v času okupacije v ra-cioniranem prometu zlepa ni videlo. Trg je poln vsega blaga v zadostnih množinah. Sedaj odpirajo tudi že. prodajalne tekstilnega blaga.
Brezpolselnost je izginila. Nasprotno je povpraševanje po delovnih silah celo ogromna. Brez dela je o4alo le nekaj 100 žena, ki pa bodo takoj nameščene, čim bodo tovarne tobaka, čevljev in drugih proizvodov spet opremljene. Na stavbiščih primanjkuje ljudi, tako da so morali ponje na Reko.
5	kreditom 200 milijonov dinarjev,
ki ga je Pulju dodelila zvezna vlada, bodo letos obnovili 780 sta. novanjskih in javnih poslopij, 10 delavnic in vsa šolska poslopja, odprli večje število trgovin, popravili tovarne cementa, čevljev, ladjedelnico Lazar, bolnišnico, odprli otroški dom, dom starih, mladinski in pionirski dom, tri domove kulture, italijanski klub kulturo, tri lekarne, mestni internat za 500 otrok itd. Hrvatska vlada bo poskrbela za potrebno delovno silo.	^
Prihodnje leto bodo zgradili štiri nove šole, tiskamo, mestno zavetišče, nov kino, regulirali 10 ulic, na novo kanalizirali središče mes. •ta, zgradili delavnico za električne, plinske in vodovodne instala. cije, tovarno glavnikov, protUubcr-kulozni dispanzer in zdravstveno postajo, razširili električno omrežje, uredili zelcnjadni vrt, odprli nadaljnjih 11 trgovin, 8 mehani-ških, mizarskih, kovaških in drugih delavnic. Poleg tega bodo zve. zna in republiška ministrstva zgra-
dila še svoja poslopja in naprave-Pulj se bo razvil v močno industrijsko središče in se bn pri tem oprl na bogato zaklade premoga, ba-uksita in drugih rud v okolici-Močno se bp razvila industrija cementa, konserviranja rib in ladjedelništva.
Puli je že sedaj očiščen vseh ruševin. Ustanavljajo se številne delovno brigade, uvajajo delovno norme in naglo veča proizvodnja.
Žene v okviru
bolgarske petletke
Bolgarske žene, ki intenzivno sodelujejo v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju, so se še posebej posvetile nalogam, ki jih bolgarskemu narodu nalaga dveletni gospodarski načrt. V tekstilni industriji so v glavnem zaposlene žene (34.000 žena in 8000 moških). V bombaževih predilnicah so prekoračile normo skoraj za 14%, v tkalnicah malone za 10, v predilnicah in tkalnicah za platno pa kar 30 in v trikotaži za 28%. Ustanovile so si v tej industriji 96 delovnih brigad. Brigada Radke Antonove je stkala že 15,274 m blaga več, kakor določa načrt. Tekmovanje med delavkimi je obrodilo velike uspehe. Ponos Bolgarije so Marika Stepanova, Marusja Todorova in Sava Miliajlova, ki delajo vsaka hkrati na 12 statvah. Prva je v 22 dneh prekoračila normo za 27%. Pa tudi mlajše delavke že delajo na 4, 12 in celo 16 statvah ter znatno presegajo načrt. 64 delavk je bilo proglašenih za udarnice.
Gospodarska kriza v Angliji
Anglija preživlja svojo najtežjo gospodarsko krizo, Za ceno svojih interesov na Daljnem in Bližnjem vzhodu ter v Sredomlju je dobila od Amerike 3.75 milijarde do-, larjev posojila, ki bi ž njimi morala krili svoje primanjkljaje do leta 1950., a jih bo dejansko komaj še do oktobra t. 1. Okrog Velike Britanije se zmeraj bolj stiska zanka ameriškega imperializma. Primanjkljaj v trgovinskem prometu z združenimi državami je eden izmed glavnih vzrokov njene sedanje krize. V zadnjem letu je Anglija kupila od Združenih držav Za 1,5 milijarde dolarjev blaga, medtem ko je*izvozUa v Ameriko svojega blaga komaj za 300 milijonov. Spričo naglega naraščanja ameriško in.
Od vsepovsod
TISKARSKA ZALOŽBA „RA-DA», ki je glasilo centralnega odbora Enotnih sindikatov v Jugoslaviji, izdaja vrsto knjižnic. V okviru «Sindlkalne knjižnico* je izdala doslej 16 brošur, v okviru 'Strokovno« 27 knjig, v okviru • »Novih metod dela«, ({gospodarsko - tehniške knjižnice« in «Naše pesmi« prav tako več knjig. Brošuri »Organizacija in delo sindikalnih podružnic« In »Sklepe X plenuma centralnega odbora E je izdala v 100000 izvodih.
ATOMSKI STROKOVNJAK dr Klaus Clusius, profesor fiziške kemijo na monakovskem vseučilišču jc skrivaj zbežal v Švico. V svojem pismu jc tehniškemu dekanatu na vseučilišču sporočil, da se je odločil za ta korak, da bi sc tako izognil ustrahovanju ameriških vojaških oblasti, ki so ga hotele prisiliti, da bi jim služil.
dustrijske proizvodnje in upadanja kupne moči amei^škega prebivalstva jc nastala v Združenih državah hiperprodukcija, spričo katere je postal vsak uvoz iz tujine odveč. Na svojem razpotju: ali naj zmanjša uvoz iz Združenih držav ali naj od njih zahteva posojilo za ceno važnih gospodarskih in političnih koncesij, se je Anglija odločila za poslednje. Pri tem pa se je hudo uračunala, porabili pa ga bodo že letos, kor so se cene v Ameriki močno dvignile, odkar je bila u-kinjena njih kontrola in odkar so ameriški veletrgovci natančno poučeni, katero blago bo v doglednem času šlo v Anglijo. Amerika je angleško trgovino malone izrinila iz Kanade in Argentine in prisilila Anglijo, da je vsa dobroimetja tujih držav v funtih spremenila v dolarska. Poleg tega vzdržuje Anglija še zmeraj ogromno vojsko.
Ko je imela 1. 1938. 480.000 ljudi pod orožjem, je uporabila zanje 7% svojih narodnih dohodkov, za vzdrževanje sedanjih 1.3 milijona ljudi v vojski potroši 11% vseh narodnih dohodkov.	.
Levo krilo laburistične partije si že leto dni prizadeva doseči demobilizacijo oboroženih sil, ki bi v produkciji mnogo pripomogle gospodarski obnovi. Me4o tega pa vla. da «pobija» krizo z utesnjevanjem življenjskih potrebščin, tekstila in pogonskih sredstev, uvaja ((brezmesne dneve« omejuje potovanja v tujino itd.
Tako se je znašla spet na razpotju: ali da nacionalizira industrijo in reši vprašanje svojega kovinarstva in proizvajanja strojev zaradi obče obnove svoje industrijske produkcije ali pa da kapitulira pred »bratskimi« Združenimi državami in zahteva novo pbsojilo za ceno svojih političnih in gospodarskih pozicij v zapadni Evropi, zlasti v Porurju, ki se po njem že tako' grabežljivo iztezajo kremplji ameriškega Imperializma.
kapitalistov so se v primerjavi z letom 19:’8. povečali za 10 do 12 krat. Prav tako se dogaja v prehrambeni industriji. Glavna tovar-' na sladkorja Say je v zadnjem letu povečala svoje dohodke za 7 krat. Trust, ki kontrolira trgovino z jajci, sirom in maslom, je v letu 1946. zaslužil več, kakor znaša vsa njegova glavnica.
Draginja in dobički
Delavske mezde pa so bile le neznatno povečane in vsakokrat so se cene spet dvignile. Pri tem je vlada industrijcem dajala potuho, ko ni pristala na revizije cen. Dovolila je celo, da so blago skrivaj kopičili po skladiščila in
pričeli življenjske potrebščine, ki jih toliko primanjkuje, izvažati v tujino. Na drugi strani so trust i namenoma pričeli zmanjševati proizvodnjo, češ da producirajo v
izgubo, prijavljati oblastem lažne podatke o svojem poslovanju in odklanjati sleherno modernizacijo svojih industrijskih naprav. Tako jo n. pr. družba za proizvodnjo kavčuka Pondichori© v svojem o-bračunu za 1946. leto navedla 19 milijonov izgube, medtem ko je dosegla dejansko malone 20 milijonov dobička.
Od junija do julija t. 1. je draginja narasla za 50%. Ce vzamemo za osnovo cene v letu 1938. z indeksom 100, so dosegle cene sedaj pri kurivu indeks 593, pri mesu okrog 2500, pri krompirju 1413 itd. Ramadicrova vlada jo »zaradi varčevanja« celo ukinila državno subvencijo za nižjo ceno kruha in mleka , tako da se je kruh čez noč podražil 17 frankov pri kg, mleko za 6 v racionirani prodaji. Ne glede na ((varčevanje« pa je vlada letos od 180 milijard državnega proračuna porabila že v prvih sedmih mesecih 140 milijard. Francija uvaža iz Amerike desetkrat več, kakor pa izvaža vanjo. V n^kaj tednih bo pora-
jih je lani Blum izposloval kot posojilo iz Ameriko. Za novo po. sojilo pa zahtevajo Američani, da se finančne prilike v Franciji «u-rede«.
Stavke in demonstracije
Francoski delavci so po osvo-boditvi potrpežljivo čakali na rezultate svojega požrtvovalnega dela. V «bitki za proizvodnjo«, k' jo je sprožila splošna zveza dela, so prostovoljno delali po cele dneve in dosegli velike uspehe. Industrijsko proizvodnjo so dvignili na 90% »predvojne. Na železnicah, v
premogovnikih, v elektrotehniški in plinarniški Industriji so jo celo presegli za 34%. Toda industrij-ci so jih osleparili za njihove u-»pehe. Medtem ko so se cono v primerjavi z letom 1938. dvignile za 8, 10 in celo 12 krat, so se povečalo njihove mezde komaj za 4,5 krat. Vse sadove njihovega dela je poželo znanih 200 francoskih družin
Splošna zveza dela je zahtevala
povišanje plač. Lani so Jih povišali povprečno za 25%, že do decembra pa so so ceno blaga dvignile za nadaljnjih 60% in nesorazmerje med mezdami in cenami se je še povečalo. Komunistična partija in splošna zveza dela sta se z všo-odločnostjo zavzeli za le-lavske interese- Ojačili sta borbo za delavsko pravice in pričelo so se vrstiti stavko in demonstracijo, pri katerih je sodelovalo na sto-tisoče ljudi, tako v Marseilleu,
Parizu, Bordeauxu, Liliču in drugih mestih
Pričela se je borba za rešitev Francije. Reakcija si zmeraj bolj odkrito prizadeva, da bi uničila splošno zvezo dela. ki pa nasprotno izhaja iz borbo vsak dan jačja in trdnejša. V poslednjih 12 mesecih se je število njenih članov povečalo za 800.000, tako da jc v Franciji sindikalno organiziranih 6,5 milijona ljudi. Splošna zveza dela s trdno oslanja na ves francoski narod, ki ne bo dovolil, da bi gospodarski kaos, ki ga podpirata domača in tuja reakcija, pahnil državo v propast.
Sindikati
in zadruge
Decentralizacija
naproz v Kopru
V nedeljo je bila v Kopru izredna skupščina Ljudske naproze. Prisotnih je bilo .65 delegatov in 20 gostov. Pregledali so delovanje zadruge v zadnjih petih mesecih in med drugim ugotovili, da dosedanji upravni odbor ni bil vedno kos svojim nalogam, ker se je marsikateri Dlan premalo zanimal za svoje delo.
mestu in 4 v najbližji okolici, napreza v Marezigah, kj ima 3 poslovalnice. ona v Šmarjah, ki jih ima 5, in ona v Pobegih, ki jih ima tudi 5. Decentralizacija naproz bo zbudila po vaseh večjo samoiniciativnost; vsi se bodo bolj zanimali za delovanje zadruge in tudi sodelovali ; odkrili se bodo novi sposobni
Nov; odbor bo izvoljen po izvršeni decentralizaciji, ko bo dosedanji dobil razreSnico.
Koprska zadruga je imela do sedaj 20 poslovalnic v mestu in po okoliških vaseh. Delokrog je bil preobsežen. delo otežkočeno. ker je bilo osredotočeno vse v Kopru. Zato je bila nujno potrebna osamosvojitev nekaterih poslovalnic. Sedaj so postale samostojne: zadruga v Kopru, ki ima 4 poslovalnice v
zadružni delavci. Samo delo bo prisililo posamezne naproze, da se bodo izpopolnile in nudile svojim članom čim več možnosti in ugodnosti. Zadruge v KoprSčini bodo morale v bodoče posvečati večjo skrb redu, snagi in dobri upravi.
Na zborovanju so sklenili, da člani, ki ne bodo plačali deleža do 15. oktobra, ne bodo dobili blaga, ki ga bo zadruga Izjemno delila le svojim članom.
Naš zadružni tečaj
Razporeditev zadrug
Se vedno imajo ljudje o sindikalnem gibanju nejasne pojme. Marsikomu velja sindikat samo kot borec za boljše mezde in plače. Sicer je res, da se sindikati borijo za izboljšanje življenjskih pogojev, sklepajo kolektivne delovne pogodbe, skrbijo za 40 urni 'delovni čas itd., a to je le del njihovih nalog. Ostanejo še sindikalno politične in gospodarske nai loge. Tudi poslednje so obsežne, ‘socialno globoko pomembne in zato tudi težke, saj zahtevajo neposredno kontrolo delavstva nad delitvijo osnovnih življenjskih potrebščin, znižanje njih cene, nadzorstvo nad cenami itd. Prav zato je naloga' sindikatov tudi pospeševanje zadružništva, Zadruge so namreč organizacije, ki izključujejo dobičkarstvo in težijo po pravični ali taki ceni, ki ne pomeni izkoriščanja človeka po človeku.
Delovno ljudstvo plačuje kapitalističnemu gospodarstvu dvojni davek: pri proizvodnji in potrošnji (nabavi potrebščin, konsuma). Kapitalistični sistem davi ročnega in duševnega delavca z nizko nagrado (mezdo, plačo), kmeta pa z nizko ceno za njegove pridelke. Pri potrošnji pa je. obratno, ker Cene navija.
Proti tem krivičnim Škarjam se množice poslužujejo sindikalne borbe. To borbo m.orajo sindikati glasti pri drugem davku (v potrošnji) uspešno podpreti z, zadružnimi gospodarskimi organizacijami, ki ščitijo delovno ljudstvo pred vsakršnim izkoriščanjem, in to s postopnim izločanjem trgovskega posredništva ter smotrnim usmerjenjem njih gospodarskih sil. To se razvija tem uspešneje, čim večja je razredna zavest delovnih množic in čim večja povezava med Sindikalnim in zadružnim gibanjem.
Sindikati imajo v mestu in :a deželi v pogledu zadružništva iste naloge. Povsod se morajo zanimati za ustanovitev in krepitev vsakovrstnih, zlasti pa delavsko-na-meščenskih potrošniških zadrug kot najbolj uspešnega pomožnega sredstva, naglašamo pomožnega, ker zadruge niso ne edini ne glavni činitelj V borbi za zboljšanje socialnih in kulturnih razmer de-Ijudstva delovnega. Liudstvp naj izve, da se sindikati in zadruge po svojem pomenu in namenu med seboj dopolnjujejo in tako vsestransko dvigajo učinkovitost naše borbe proti izkoriščevalcem.
J. F.
Zazdelo se mi je, da bom zaplesal od veselja.
Nobene utrujenosti nisem čutil. Laliko bi še delal, toda zmanjkalo je opornikov za utrjevanje rova. Cim jc bil premog naložen na vozičke, smo sc odpravili na svetlo.
Novbal je bila pri vsem leta, da je bilo delo dobro razporejeno Domala šest ur sem samo kopal, dva tesarja pa sta utrjevala. Le-to je bila tajna uspeha. Izkopal sem 102 toni premoga, 14 krat več, ka. kor je veljalo doslej za normalno. Pod običajnimi pogoji bi rabil S do 10 dni, da bi nakopal toliko 'premoga. Toko pa sem v enem samem dnevu zaslužil 200 rubljev namesto, običajnih 21 do 30.
Ko smo prišli na plan, so se rudarji pričeli zibtrati. Vest o mojem rekordu se je že razširila po naselju. Nasprotniki so rovarili, češ da je moj rekord izmišljotina. Zlepa ni bilo verjetno, da bo mogoče'od 7 do 14 ton skočiti nacn. krat na 102 toni premoga, na več kakor za 6 železniških vozov. Toda izkušeni delavci so takoj razumeli vso stvar. Ko sein se po. javil na zbornem mestu, »o me
' Kakor je mnogovrstno gospodarsko udejstvovanje in ga delimo na različne stroke, n. pr. kmetijstv,) na poljedelstvo, živinorejo, vinarstvo, sadjarstvo itd., tako mnogovrstne so tudi zadruge. In kot se gospodar večkrat bavi istočasno z več poslovanji, tako se lahko ba vijo tudi zadruge. Tako se nekatere nabavno-prodajne zadruge bayijo tudi s predelavo ali izdelavo tei so zato istočasno nabavno-prodajne. in proizvodne druge nabavno-prodajne zadruge vključujejo tudi kreditno poslovanje. Uničenje za časa vojne je bilo povod za organizacijo raznih poprej neznanih obnovitveni.'! zadrug in zadrug vainih e.škodoven-cev.
Zadružni strokovnjaki ?o zadruge različno razporejali in tako dali povod za vedno nove ■ azp-jveditve Mnogi so ločili mestne zadruge od kmečkih in bili so celo taki, ki so poslednjim odrekali pravico, da bi se imenovale zadruge.
tovariši ognjevito pozdravili, mi čvrsto podajali roke, in sc veselili skupaj z menoj. Mod prvimi me je pozdravil Mirov Djtikanov. Na njegovim licu jo bil nasmeh in neprestano jc ponavljal:
— Silen si .fant, Aleksej. Dobro si začel. Tvoj rekord bom utrdil. Iu2 toni premoga! Jaz bom nakopal več! Nikolaj Ignjatovič, prt-pravi mi sloj! sc je obrnil do Mašurova.
Mladinec Pozdnjukov je stekeJ k vodji svojo skupine in zahteva), da ga takoj pusti «na re. kord>. Naenkrat so vsi hoteli kopati na rekord. Tačcnko, Ja-ntlin, Eršfcov, Koncertalov, Sc. zrodni, Sinjagovski. Vsi so hoteli kar takoj v rov.
Kar precej sc jo sestal krajevni odbor In razpravljal o učinkih mojega dela in potem so na zbo-rovališču glasno prečitali njegove ugotovitve, da jc bil noči od 30. na 31. , avgusta postavljen svetovni rekord v proizvodnji pfo. moga...
Težko je opisati, kaj se je tedaj dogajalo na zborovališču. Kar majalo se je od navdušenja. Eni so silili v rov, drugi so zahtevali,.
Zato in tudi ker zasledujejo zadruge v kapitalističnem,,, sistemu različne cilje.^je ne Je opredelitev pojma zadruga ampak tudi enotna razporeditev zadrug težavna zadeva.
Posamezne skupine
V	glavnem razdelimo zadru ;e na sledeče skupine:
1.	denarne ali kreditne irv zavarovalne zadruge,
2.	nabavne in nakupno zadruge,
3.	prodajne in konsumne zadruge,
4.	proizvodne (proizvajalne m produktivne) zadruge,
5.	mešane zadruge,
t>. razne zadruge,
7. osrednje zadruge ali zadružne zveze.
V	prvo skupino spadajo: a) posojilnice in hranilnice (mestne ali kmečke", b) zavarovalnice raznih vrst.
Drugo skupino sestavljajo: a> n-
da jim povem, kako sem nakopal 102 toni premoga. Pripovedovati sem jim moral vso po vrsti, kako smo se pripravili, kako je bilo delo organizirano, kako so se grude valile iz sloja, kako so odvažali premog, utrjevali rov. Delovodje so bili kaj presenečeni, ko so jih pričeli delavci sedaj nenehno nadlegovati, da bi poskusili tudi oni. In zares že 3. junija je bil inoj rekord presežen.
V noči na 4. septembra je delal Miron Djukanov.
- Moram potolči tvojega, Aleksej, je dejal. Ce mi ne uspe, me nc bo iz rova.
In še ponoči smo izvedeli, da je nakopal 115 ton. Ko je prišel iz, rova, jc menil, da bi ga bil nakopal šc več, ko bi ne bilo zmanjkalo gradbenega losa.
5. septembra sc jc tekmovanje nadaljevalo. V rov jc odšel Mitja Konoedalov. Ob 10. jc bilo na zborovališču polno ljudi. Napeto so pričakovali rezultatov. Tisti hip »o iz šahta javili, da jc Kon-cedalov nakopal 125 ton premoga in jo zaigral meni in Djuka-novu. Mladinci so stekli proti rovu in dvignili Mitjo na ramena. Listi so bili polni naših rekordov in so nas Imenovali sovjetske vitezi.'.
Kmalu p«, je prispela vest iz rudnika Karla Mars«, da je ko.
Socialististično tekmovanje
(Nadaljevanje s 4. strani)
Račun za našo gospodinjo
Delavec iz nabrežinskega okraja mi je pokazal ta-le zanimivi račun, ki zasluži, da se bralci «Enot-iv^slii)) seznanjo 2 njim iz dveh razlogov: za radi njegove vsebine in kpt dokaz, kako zdravo presoja naš delovni človek gospodarsko življenje.
«Nabrežinski okraj šteje okrog 7500 ljudi. V njem je 12 trgovin. Povprečno odpade na trgovino oqrog 600 duš. Trgovci so si dobro opomogli, nekateri sp se zelo prevzeli in postali pdccej objestni. Mislijo, da so ljudje zaradi njih in ne oni zaradi ljudi. V vojnem času jim je šlo žito v klasje, po vojni jim gre tudi. Vzemino, da porabino za vsakega družinskega člana v trgovini dnevno samo 50 lir. Za 7500 duš bi to zneslo dnevno 375.000, letno pa skoro 137 milijonov. Trgovina navadno in po zakoni obratuje z 20 odstotnim dobičkom. Na ta način je teh 12 trgovin zaslužilo nad 27 milijonov lir, kar da skrompo računano - najmanj 13 milijonov čistega dobička.
Kaj bi lahko napravili s temi milijoni, če bi ostali v ljudskih gospodarskih ustanovah?«
S tem računom se obračamo predvsem na našo gospodinjo, ki jo težke gospodarske prilike najbolj tarejo. Ona skrbi za nakup potrebščin in v veliki meri tudi za vnovčenje pridelkov, cina se ubija, kako naj oskrbi hišo s hrano, obleko, obutvijo. Ona neprestano toži: Trgovina nam poje vse... trgovina nese... trgovina ima proste roke... In tako dalje.
A te tožbe bodo ostale glas vpi-čujočega v puščavi, dokler bo go-
brtniške, kmetijske, ribiške in podobne zadrugo za nabavo potrebščin, surovin, strojev itd., b) konsumne zadruge, c) zadruge za nabavo ali posredovanje dela, stanovanj itd.
V	tretjo skupine, spadajo zadruge, ki se baviio izključno s prodajo svojih ali tujih proizvodov.
V	četrto skupino štejemo zadruge, ki se bavijo izključno s proizvodnjo. kakor obrtniške (čevljarske, mizarske, kovaške i. dr.) in kmečke (mlekarske, vinarske, stranske itd.).
Zadruge iz pete skupine se bavijo z nakupom in prodajo ter morebitno tudi s proizvodnjo in kreditom.
V	šesto skupino spadajo razne zadruge, n. pr. selekcijske za živino in perutnino, zadruge za rejo mali h živali, zdravstvene, prosvetne, mladinske in druge zadruge.
K sedmi skupini štejemo zadružne zveze (revizijske ali poslovne, pa tudi mešane).
Odgovorni urednik ŽAGAR BOŠTJAN Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu.
pač Savčcnko z dvema tesarjema nakopal 151 ton. Tudi Koncoda-lov jc zaostal. Tedaj »mo se odlo-■ čili, d« bomo tekmovali s Savčcn-kom In njegovim rudnikom. 9. septembra sem šel zopet na delo. V prvi uri sem izkopal 54 ton. V vsem delovnem času 175. "Nikn-nor-I/.tok» je bil spot prvi. Tiste, ga dne som zaslužil okrog 300 rubljev. Oddelek «Nikanor-Istok: im je tistega dne izpolnil produkcijski načrt vse do konca leta.
Toda žo nekaj dni pozneje je Nikita lavotov v Liorolovclh nakopal 240 ton premoga. Živci so nam bili napeti do skrajnosti, a nismo mogli odnehati. In 5. oktobra .sem bil zopet prv;. Na odseku Berulu je bilo vse skrbno pripravljeno. Tesarji »o utrjevali za menoj niti na meter razdalje. Gradbeni les je bil skrbno pripravljen. Nadzirali smo dovajanje zraka in še skrbneje smo pazili, da s sUsujemim zrakom ni prišel v kompresor niti drobec prahu. Vsake pol ure sem ga mazal. Sredi dela se je nenadno pokvaril, a sem ga takoj zamen il z drugim in nadaljeval delo. Štirje tesarji, Jarulin, Kvarcov, Za-porožec in Sukani »o si na novo razdelili delo, da je šlo hitreje od rok- Dva sta pripravljala les, ga tesala, dvigala, dva 51» Utrjevala. V rerntici im nisem delal
spodinja samo tožila in brezbriFf čakala na boljše čase. Ni se !t vprašala, ali ni morala tudi s31"* kriva, da sq njeni izdatki za hran« in drugo preveliki. Ne ve še, odpravljamo socialne krivice san«1 z borbo. Borba pa je različna >c posega v politično življenje, ' gospodarstvo, prosvetno itd. Cilj P1 je vedno isti:	izvojevatj si n«1
delo in dostojno življenje. -■ Ce se hočemo boriti za bpik blago in pravičnejše cene, iiioraul0 ubrali pravilno pot. Skupno W!' mo, skupno se moramo bran*1: skupno kaj ukreniti. Kjer je en sam, zakaj jih ne bi začelo J* skupaj, ena vas, dve ali tri in^ še? Da nc gre? Zakaj ne? /beri se enkrat, dvakrat, trikrat in Pie motrite to vprašanje, pa se boS. prepričale, dain nepremostljivih Pri tem. pa vas morajo v0tT dobra volja, razsodnost, razi,IlieV' nje za skupnost.
Seveda ni to samo vprašanje S1’" spodinje, ampak je tudi gosp0®8. ju. selehernega poklica, vsake rosti in še posebej tudi množi®®!, organizacij, predvsem pa dela'« sindikatov.	‘‘
Cim več takih razgovorov 'n ' stankov, čim več razprav in ^ ležencev, tem vežje razčiš« tem večja jasnost. Tein prej se rodil sklep za ustanovitev tak® drugačne zadruge. V obrambi P1 „ kapitalističnemu izsesavanju d®* nega človeka je zadružna S05?^. ska oblika za nas ta čas naJP,, kladnejša možnost. Ce se bo gospodinja zanimala za za(1 kakor se zanima za svoje
dinjstvo, smo prepričani, bo tukai izpričala svoje sposob® ( njimi večkrat ustvarja čud®*^
gospodinjstvu. Zakaj nežbi s sV||i mi sposobnostmi služila skUP® in nazadnje še sebi?	J
Namenili smo te besede P^.
vsem ženi zato, ker je zadrUg^j,
ajjfl
njena, da pomaga predvsem «
» / n 4 t % ^	.41»... ........is vs i D. **.. ./i
sti potrošniška
(kotisiimna) 'Vje:
vati njena težka vprašanja, prav in dobro ekrbeti za
in njene člane.
Janko

LONDONSKO DELAVSTVO^ zdravlja Jugoslavijo. Izvršni sindiktalnega.sveta v Londo0 ' zastopa 600.000 delavcev, j® svojo pozdrave jugoslovansK1 .^1 notnim sindikatom. Z občudovanjem je angleško stvo zasledovalo borbo Ju» nov za osvoboditev izpod. noga jarma in s prav takim .p dovanjem zasleduje njih stremljenje za, izgradnjo do1”., <' London.',.i delavci obetajo. ^ bodo solidarno z jugoslova^tp1' borili za iztrebljenje vseh kov fašizma.
- o
PRVO DELOVNO BRdt^ili. Slovenskem so letos itsta0' ^ tovarni dušika v Rušah P1’1 boru.
rci kakor štiri ure, a mn v tem času 321 ton P1 of 5 t’o j c bilo 23 krat več #' n ed poldrugim mCE' cCl” ^ ® 'lan vseh izmen oddelK® ^ lan in ono noč je bil P n 172%.
Tako jc pripovedoval ” 10y(e,,. a svoicaa velikega	P,
?</
malem imunskem Pr^. t'®1 •
»vojega velikega "„0 ^ okreta v svoji	»knjigi	jjp1!',
icnje, Aleksej	Grigorevi®	^
ov, ki je bila	leta	'
---------
v Donbasu.	Postal	J	"
zgodovini doslej	^
reta, ki jc zrušil vse d<). pel1!.,, 1 delovne norme. NjegoVv ji*
je razširil iz vudniKoV. rijo, med kovače m	\cPff
tvornicc avtomobilov	„9 ^
ga blaga in obutve, P^ it /niški presnet in sc	,0 1{<
iljedelco. Njegovi usp®1 bali široke množic® . V,r JVjCtskc ZVCZe. Sovjet**; 01^,1 1 dokazali, da so »P0^ cionirati vse delo. “ ' nžl' * »krci je posta! n°''» apa socialističnega ■	,/
šol je iz (■konoan^k' s‘* ih pi« vzel tudi vse prosv(” ^
mo delo. Postal je P ll]t®,|y?' ■'nov In njegovi 1
čudovite sovjet** lctii i
n cuaovne sovj'-' . jei** , v prvi stahanovk', v v0il'”/'• je industrijska P1 0,1 *