r»avlallrana. st. 42. V LJubljani, dne 14. oktobra 1920. Leto II. Glasil® »Samostojne W kmetijske stranic® za Steieniio t« Izhaja vsak četrtek. NaroSnina: celoletno ................K 25-— poluletno.................„ 13 — Posamezna številka.............. 1?— Kmet, pomagaj Bi sam, in svoje stališče v državi uravnavaj ai sam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase ........»»•«•».. K uradne razglase......................» 1'50 reklame..................„ 2*— ejradnišivc in upravništvo lista J© w 8,Iw8»8Jjasii na Kengrssnem trgu št. 9 (nasproti dvorea$. Naš program, Program pomeni načrt strankinega dela. Naš program je jasen, odkrit, brez ponaredbe. Hočemo organizacijo, ki obvaruj kmetu prosto, svobodno zemljo, katere bodi neodvisen, samostojen gospodar. To pa more storiti stranka le, če si ustvari politično moč, ki more sama odločati o svoji usodi pri upravi države. Hočemo tako organizacijo, ki naj prepreči diktat (ukaz) organiziranega tovarniškega delavstva v zmislu komunizma. Hočemo podeželsko stranko, neodvisno od mestnih ukazov in spletk. Med nami živeče sloje hočemo braniti in ščititi. Na kmetih zaposleno delavstvo, t. j. najemnike, viničarje, obrtnike in druge, katerih dobrobit je odvisna od splošnega blagostanja celokupnega kmetijstva, hočemo ščititi. Vpoštevati jih hočemo kot enakopravne in en ako veljavne stanovalce dežele v družini in družbi. Za starost in nezgode hočemo penzljsko zavarovanje malih kmetov, kočarjev, najemnikov, viničarjev, vseh kmetijskih delavcev in prav tako hlapcev in dekel. Vsakogar spoštujmo po vrednosti in ne po stanu. Vsakdo naj nam toliko velja, kolikor dobrega stori za celokupno človeško družbo, bodisi najvišjega ali najnižjega stanu. Po tem merilu hočemo ceniti tudi naše duševne delavce : učitelje, duhovne in uradnike. Ne naslov in stan, ampak uspešno delo za dobrobit celokupne družbe naj povzdigne človeka do spoštovanja! Naskok na zborovalno svobodo. Okrajno glavarstvo v Ljubljani je poslalo vodstvom političnih strank pod št. 19.091 in naslovom „Zadeva: Shodi pod milim nebom" to-le okrožnico: Ker so se pričeli pred bližajočimi se volitvami za ustavetvorno skupščino prirejati politični shodi, se tajništvo vabi, da takoj obvesti svoje pokrajinske odbore, da za prirejanje takih shodov v zaprtih prostorih ni potrebno posebno dovoljenje političnega oblastva, pal pa je vsak tak shod samo naznaniti okrajnemu glavarstvu z nekolkovano vlogo. Za shode pod milim nebom pa je potrebno posebno dovoljenje. Vsled tega mora vsak pokrajinski odbor, ki namerava prirediti tak shod, prositi tako pravočasno za to dovoljenje, da dospe prošnja najmanj tri dni pred nameravanim shodom na sedež okrajnega glavarstva. Prošnjo je kolkovati s kolkom za 1 dinar in priložiti se ji mora še en kolek za 2 dinarja za rešitev. Na nekolkovane, ali nezadostno kolkovanc, ali prepozno vložene prošnje se ne bo oziralo in se bo sklicatelje shoda brezobzirno naznanilo sodišču. Okrajno glavarstvo Ljubljana, ' dne 2. oktobra 1920. Golia s. r. Izvrševalni odbor »Samostojne kmetijske stranke" je sprejel v svoji seji dne 5. t. m. proti tej okrožnici sledeči protest: Proti zahtevi, da se shedi in sestanki v zaprtih prostorih javljajo pismeno, najodločneje protestiramo. Za tako zahtevo ni mogoče najti nobenega zakonitega in ne praktičnega razloga. Okrožnica okrajnega glavarstva ne pove nič, koliko časa poprej naj bi se shed v zaprtih prostorih javil. V vsem tem vidimo dano možnost, da se prijava od ene ali drage politične struje zlorablja. Za- kon o zborovalni svobodi z dne 26. januarja 1907., št. 18 avstr. drž. zak., poleg zakona z dne 15. novembra 1867., št. 135 avstr. drž. zak., nikjer ne predpisuje take prijave za shode v zaprtih prostorih in ne vemo, odkod si jemlje okrajno glavarstvo v Ljubljani ali morda njemu nadrejeno oblastvo pravico, da izdaja take odredbe. Vlada naj izda odredbe, ki se krijejo s citiranima zakonoma ali pa odredi dogovorno z državnim svetom drugače. Odredb okrajnega glavarstva v Ljubljani pa ni mogoče raztegniti na vso Slovenijo in še manj jemogoče ustreči želji, katere namen je tako nejasen, kakor ravno ta, da se naznanijo shodi v zaprtih prostorih. Ker je potrebna jasnost v tem ozi-ru, si dovoljuje načelništvo .^Samostojne kmetijske stranke" prositi za nujno rešitev te zadeve. « * * Ta protest se je odposlal dne 6. t. m. poverjeništvu za notranje zadeve, ministrstvu unutrašnjih dela, državnemu svetu in predsedstvu deželne vlade za Slovenijo. K temu pripominjamo, da veljajo glede shodov nastopne zakonske določbe: Po § 4. shodnega zakona so shodi volileev od dne razpisa volitev,, kjer se ima govoriti z ozirom na volitve — če niso pod milim nebom — popolnoma prosti. Ti shodi ne spadajo med določbe shodnega zakona. Za take shode n. pr. ne velja, da prihajajo nanje odposlanci političnega oblastva, ki jih tudi razpustiti ali sicer ovirati ne morejo. Shod se lahko skliče: 1.) kot javen in vsakomur pristopen, 2.) kot javen, a omejen na somišljenike ene stranke, na člane kake organizacije, 3.) kot omejen le na vabljene goste. Od sklicatelja zavisi, če hoče, da se voli predsedstvo. Sklicatelj določi reditelje. On daje ukaze glede reda na zborovanju, če pa se je volil predsednik, jih daje ta. Kdor se upre sklicatelju, predsedniku ali rediteljem, zagreši prestopek, za katerega ga glavarstvo kaznuje z globo do 200 kron. Kdor se neupravičeno udeleži zborovanja, ki je omejeno na vabljene ali na določeno skupino volileev, in ga vkljub pozivu ne zapusti, se kaznuje z globo do 200 kron. Kdor pa prepreči zborovanje volileev (bodisi javno ali ne) s tem, da vanj vdere, da izrine navzočne ali da se s silo upira formalnim zauka-zom rediteljev, n. pr. da ima iti ven, se kaznuje od sodnije z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Če pa se je to zgodilo po dogovoru več oseb, ga zadene strog zapor do šestih mesecev. » * * Po sklepu lista sino zvedeli, da je deželna vlada glede shodov odredila tako-le: Shodi volileev, ki se vrše samo zaradi dogovorov za volitve v usta-votvorno skupščino, se smejo prirejati brez predhodne prijave pri pristojnem političnem oblastvu, ako se ne vrše pod milim nebom. Posiv vsem gg inženjerjem in živmozdrav-nikom. Jako značilno in samoumevno ie, da ste sc Vi, vrli kmetijski inteligenu, takoj ob ustanovitvi naše prepotreb-ne SKS. postavili kot en mož na našo stran. Hvalevredno ste umevali, da spada kmetijski strokovnjak edi-no-le v kmetijsko stranko, dočim je tudi naša SKS. Vašo važnost za njo dokumentirala v svojem prograiru s tem, da je odkrito vse kmetijske strokovnjake reklamirala in jih še sedaj reklamira zase. Vi, vrli naši somišljeniki, delujete tako v našem strankinem vodstvu kakor v krajevnih in okrajnih odborih 3 pravo vnemo in popolnim razumevanjem naših teženj. Nahajamo se pred glavno volilno borbo. Vi ste nam stali trdno kot skala ob strani od prvega početka in bili ste neomajni značaji, ko so Vas hoteli naši politični nasprotniki preganjati; mi upamo in se trdno zana. šamo, da ostanete prav taki tudi v tem veleodločilnem času. Volilna borba se je pričela, vse stranke razmotrivajo o kandidatih. Svesti si svoje slovesne programatič-ne obljube in dolžnosti, smo želeli kot samostojna kmetska stranka, ki stremi za vsemu narodu koristno gospodarsko povzdigo, kandidirati kmete, obrtnike in našo kmetsko inteligenco, t. j. v prvi vrsti kmetijske inženjerje in živinozdravnike. Izvršilo pa se j« lopovstvo. Zgodil se je škandal, nevreden kulturne države. Naši posili-poslanei, ki niso imeli od nikogar pooblastila, so odvzeli Vam vsem kot državnim uradnikom pasivno volilno pravico. Ako sprejme kdo mandat, izgubi službo in pokojnino — dotičnik mora torej svojo eksistenco zavreči. Zavedamo se, da se je zgodila največja krivica državnim uradnikom, ker se jih je s to določbo postavilo v vrste hudodelcev, ki tudi ne morejo bih izvoljeni. Naši poslanci bodo morali skrbeti, da se ta krivica odpravi. Vas. svoje odlične sobojevnike, po-zivljemo, da se daste stranki v znak protesta proti tej določbi na razpolago, da Vas kandidira v vrsti navadnih kot v vrsti takozvanih „kva- Spomini iz bojev za Koroško leta 1910. Slutili smo, da se nekaj pripravlja. Bilo nas je vsak dan več in iz vseh krajev Kranjske, a največ iz vrhniške okolice; sami krepki kmetski fantje, ki smo se znašli zopet v vojaški obleki pri I. vodu VI. čete. Poveljeval nam je nadporočnik Demšar, pristen Gorenjec. Ljubezen do rodne zemlje, do naše mlade domovine nam je dajala pogum, ki ga nismo črpali iz popivanja in razuzdanosti. V delu in v veselju nam je potekal vsled upa na zmago čas. Spoznali smo, da nam dolgotrajna vojna ni mogla vzeti najlepšega veselja do dela in ljubezni do rodne zemlje in milega materinega jezika. Kakor bi se nam odvalil težek kamen od srca, smo pričeli lažje dihati, ko so nam naši vrli častniki prečitali manifest in ko so nam povedali, da gremo svoje koroške brate osvobodit vsiljivega nemškega jarma. Iz prepolnih src je zaorila ob mali stari cerkvici Sv. Vida, ki so jo Nemci kratko pred tem oropali vsega kinča, mogočno in veličastno „Lepa naša domovina". Še pozno v noč so se razlegali slovenski glasovi čez štajerske in koroške hribe. Drugi dan zarana smo nastopili pohod po br- dih proti trgu Črni, ki leži v kotlini, dve uri oddaljen od štajer-sko-koroške ineje. Naša četa ta dan še ni dospela v stik s sovražnikom, pač pa je prinesel dan 28. maja mnogo lavorik VII. četi. Pregnala je sovražnika, ki se je trdovratno upiral, ujela precej Nemcev ter jih mnogo ranila in usmrtila. Prav redki so bili tisti, ki se jim je posrečilo uteči hrabrim Janezom. Od Črne smo z veliko naglico prodirali proti Sinči vasi in Dravi. Ker pa so bili vsi mostovi porušeni, morali smo se čez dva dni prepeljati v Dravograd, odkoder smo začeli zopet prodirati ob levem bregu Drave. Rano v jutro 2. junija je dospela VI. četa preko Labuda ob Dravi do strmega Kasparsteina. Zavzela je položaj in čakala, kaj prinese prihodnji trenutek. Bili smo na vzhodnem pobočju hriba; približno v sredini hriba se je pričenjal gozd, ki se je raztezal vse do vrha. Ker nam je bilo zelo neljubo gledati v vrh in ker se vojak v nižini ne počuti dobro, če ve, da ga sovražnik od zgoraj lahko nadleguje, odločil se je nadporočnik, da preišče sam s štirimi možmi gozd in ugotovi, če je vrh hriba zaseden. Po enem izmed potov, ki so vodili proti vrhu, korakamo nadporočnik, trije fantje in jaz vedno višje. Malo pod vrhom, ko stopimo izza nekega ovinka, zagledamo pred seboj za drevesi v razdalji kakih 30 korakov Čepice z nemškimi kekardami. Nemci so bili, ko so nas zagledali tik pred sabo, tako presenečeni, da smo imeli dovolj časa poskriti sc za drevesi. Potem pa se je vsula na nas prava toča krogel, ki pa k sreči niso bile ravno najbolje namerjene. Preostalo nam ni nič drugega, kakor da smo se splazili zopet počasi nizdolu. Ker bi sovražnik lahko oviral naše desne čete, ki so prodirale proti vrhu Kasparsteina, napadli so ga prvi vod, del drugega in strojnice pod poveljništ-vom našega nadporočnika, iti sicer z južne in vzhodne strani. Brzo in tiho smo se pomikali cd drevesa do drevesa. 2e skoro ob vrhu nas je sovražnik opazil in nas pozdravil s svinčenka-mi. Z dreves so padale na nas odstre-Ijene vejice in odstreljeno listje, pokalo in prasketalo je, kot bi čarovnice imele tu svoj ples. Oglasile so se tudi naše puške in strojnice in pokazale Nemcem, da Slovenci še živimo. Polagoma smo se pomikali vedno više. Žalibog nas Nemci niso čakali, temveč so nam pokazali pete. Ujeli smo štiri in našli enega mrtvega. V naših vrstah je padel drag nam tovariš Zupan, zdrav in močan kmetski fant iz Bohinja. Krogla mu je prebila čelado, šla skozi črepinjo in izstopila ria drugi strani čelade, ker je bila iz- streljena iz neposrednje bližine. Bodi dragemu tovarišu lahka koroška žemljica ! Vsled hrabrega ponašanja pred sovražnikom so bili pohvaljeni: dva Lenarčiča in dva Jerine,jioma pri Vrhniki, Potočnik, Šink, Tavčar in Plevel, vsi štirje Gorenjci. Nato smo nemoteno napredovali preko Velikov-ca do vasi Penk med Dravo in cesto Velikovec-Celovec. Pred nami se je vgnezdil sovražnik pri gostilni Rak ob cesti in južno od ceste na nekem s smrečjem {»raslem hribu. Popoldne je začelo deževati in lilo je vso noč neprestano. Sempatja je razsvetlila na sovražnikovi strani teren svetilna raketa. Drugi dan pa se je zjutraj nenadoma zjasnilo in nastalo je najlepše vreme. Okoli osmih nas je zbral naš nadporočnik okoli sebe in vprašal, kdo izmed nas gre z njim prostovoljno poizvedovat o sovražniku. Takoj nas je bilo 12 pripravljenih. Ko nam je dal nalogo, smo odkorakali oprezno med žitom in travo proti gostilni in gričevju južno od gostilne. Bili smo že prav blizu, ko naš je začel sovražnik naenkrat obdelovati iz treh strojnic in nekaj minut nato tudi s topovi. K sreči je rastlo na' polju pred gostilno žito, da smo se mogli vanj Skriti. Videl sem tudi, kako so Nemci zasedli vso črto. Kakor bi na to čakale, so začele srbske bitnice, ki so bile postavljene tik za četami, obdelovati gostilniška poslopja in južni hrib. Razbijale so po nemških bučah, da se nam je srce smejalo. Ležal sem pred malim hribčkom, približno 200 korakov od gostilne, v travi. Premakniti se nisem smel ne naprej ne nazaj, ker bi me švaba vzel lahko na muho. Dobil sem od nadporočnika povelje, da čakam nadaljnjih ukazov. Krogle so padale okrog mene in me motile kot sitne ose, ko sem se poizkušal malo zakopati. Ko sem tako vztrajal kako uro, zapazim nadporočnika z nekoliko možmi plaziti se po žitu proti mali hišici ob cesti, odkoder so se nato spustili v polnem teku proti gostilni. Sovražnik je naenkrat umolknil in zbežal. Pustiti nam je mora! nekaj materiala in orožja. Sledili smo mu tako hitro, da smo dospeli še pred večerom do Krke, kjer nam je oviral prehod oklopni avto z malo posadko, ki se je pa moral tudi kmalu umakniti. Neposredno na to smo razstrelili most. Dragi dan popoldne smo prekoračili Krko in zvečer okoli enaindvajsetih je dospela VI. četa' h Gospe Sveti. Zapeli smo pred cerkvijo v tihi noči „Lepa naša domovina" in „Hej Slovenci", nakar so prihiteli gin jeni prebivalci k nam se zahvaljevat. Bila je prijetna noč, ki nam je poplačala vse prestane muke in napore. Prečltajte natančno ..Navodila za volitve" I 2 Kmetje, pomnite, da zapečatijo bodoče volitve vašo usodo * lificiranih". Pokažimo že s svojo kandidatno listo jasno, da se bomo borili tako proti tej kakor tudi proti vsaki drugi krivici! Tovariši kmetijski strokovnjaki, naprej in krepko v boj za Staro Pravdo, ki je eksistenčni boj za Vas in nas! Josip Drofenik. Našim veleposestnikom! bi enkrat začeli mi vas tako prezirati, kakor ste vi nas prezirali, ne bi vam vsa veleposestva prav nič koristila. Ako bi mi vaših njiv ne obdelavah in najemnine ne plačevali, bi morali vi lakote umreti. V današnji dobi, ko se je treba boriti za obstanek, se moramo po žrtvovalno medsebojno podpirati, ker le tako se bo dalo složno in v miru živeti. Veleposestva so pri nas po večini . % » 50?ialn1a Pravičnost, varstvo last Nemcev, oziroma nemčurjev, ka-! ]a"st",ne ™ demokratom načela ,.Saten so ob času Habsburžanov nad m°5tfP kmetske stranke«, zato na- ljudstvom vladali. Po razsulu Avstrije je prenehala ta nadvlada veleposestnikov nad revnim lonetskim ljudstvom. Vse gorje in vse trpljenje ljudstva je izzvenelo med vojno v zahtevi po odpravi veleposestev. oziroma po ureditvi agrarne reforme. Na tem polju pravite veleposestniki pametno in dobro, če volite kot velekmetje z nami malimi kmeti. , Agrarec. Resna beseda Bel0kranjc««n. V Belokrajini se je letos spomladi osnovala neka čudna politična stran- sejii tekom dveh let PP prevratu ni- ka,. ki si je nadela ime »Stanovska *esar uredilo, čepjrav se o tej zadevi mnogo govori in piše. Da so imeli veleposestniki svoje organizacija nižjih slojev". Njeno geslo: »Živelo prijateljstvo, proč s sovraštvom!" je sicer lepo, delovanje zastopnike v avstrijskem državnem te stranke je baš nasprotno njenemu zhnrn tn iV cl-rvrn rtnl-aivni ^non/N \T -_______ i-i i zboru, to je skoro vsakemu znano. V naši demokratični državi ni temu več tako, kar je tudi vzrok, zakaj iščejo naši veleposestniki zavetje pri stranki, ki jim je načeloma najbližja. Vse stranke agltirajo s tem, da se ve- geslu, kajti stranka dela le zgago in neslogo med kmeti. Strankin program veli: »Namen organizacije je, da priprosto ljudstvo samo iz svoje srede izbira kandidate (poslance) za vse zastope, ki se naših koristi tiče- leposestvn razdele med revne kmete, jo". Torej program te stranke ob-samo SLS. o tej stvari molči, oziroma 1 stoji samo v tem, da izbira poslan ona se boji agrarne reforme. Vsaj |ce, kar je menda tudi edina željs vemo, da se je ta stranka v Beogradu strankinega ustanovitelja, ki je, ka zavzela za to, da bi se turškim begom v Bosni zemlja vrnila in da bi jim revni kmetje morali plačevati visoko najemnino. Pri nas se SLS. boji agrarne reforme zategadelj, ker bi bili po njej prizadeti razni samosta- kor kaže, močno častihlepen moe. V razlagi programa pravi dalje, da vlečejo sedaj razni poglavarji ljudstvo na tri strmi: v »Kmetsko zvezo", v »Saimrtojno kmetijsko stranko" in v »Km^jo-delavsko zvezo", ai ter razna cerkvena posestva kakor on pa da hc?e vse to zediniti v novi, tudi posestva kapitljev in škofov, torej četrti stranki, ki bo vlekla pre-Ker to naši veleposestniki dobro ve- prosto ljudstvo še na četrto stran, do, zato se okleoajo SLS., misleč si, Stranka naj ne bo ne socialistična, ne da, če zmaga SLS., se gotovo ne bo klerikalna, ne komunistična, ne izvedla agrarna reforma. Čudno se (kmetska, ampak le »stranka nižjih nam zdi, da se zavzema »Kmetska! slojev". Kdo spada v to stranko, pa zveza" za razdelitev veleposestev, če-'sc 1!e da nikjer razvideti. Poleg kme-prav dobro ve, da kot privesek St.S. ta menda samo še cigani, ker vse nikakor ne bo s svojimi zahtevami dru«e stanove stranka odbija. prodrla. Zahteva pa razdelitev ven- Ali ni to budalos.t % Bel okraj ina je darle, da slepi s tem nerazsodno ljud- kmetska dežela. Kmetje tvorijo v stvo, ki naj ostane še nadalje v njenih Belokrajini 95 odstotkov vsega pre-organizacijah. jbivalstva; od teh 95 odstotkov pa je Ti, kmetsko ljudstvo, pa vedi, da najmanj 90 odstotkov malih kmetov, agrarne reforme nihče drugi ne bo,*1 ,se ?0\ovo ne Pnčtevtjo »višjim izvedel, kakor le »Samostojna kmetijska stranka"! Sedaj pa poglejmo. kakšno vlogo slojem", katere g. Sercelj tako črti. Zakaj tedaj zdražbo delati in kmetsko ljudstvo še bolj cepiti na tako igraio veleposestniki v socialnem i1^1™6 in nepotrebne organizacije, oziru napram svojim uslužbencem, totje ravno »Stanovska organizacija Uslužbenci niso nikjer tako slabo n,lz?lh slojev Ah m namen »Samo- plačani, kakor ravno'pri veleposest- 3toife Wiiske stranke , da združi •i-i , ...... , . .. vse kmetsko ljudstvo v cm samostojni nikih. posebno oni nunh kategorn. , . ■ •■■ , . ■ • v- i . . -ni -i kmetski organizacm, v kateri na] JNa neki graščini na Doleniskem - , , ,„ , i« A1. • ,. , i • - j . ima prvo besedo kmet sam; Ali ie npravlpi nod gospodarievim vodstvom !„ J A -j _ a____„ vse gospodarstvo zvesto in neumorno že 33 let kot nr»rnTnik ''-lovek v*1 pristaš, za tako plačilo v denarju, kakor v mirnih časih. Da si za tistih par »to kronic. Vi ;ih dohiVt Tn le'o. ne more kupiti niti poštenih čevljev, je jasno. Sedaj pa se je zgodilo, da je do-tienik bil izvoljen za predsednika strokovne organizacije na napredni podlagi. To deistvo je postalo trn v očeh ta mošnje« župnika, kater} ie pisni graščinski gospodi, naj d etičnega uslužbenca malo pobeza. Seveda kaže tn gospoda kot zvesta pristašinja klerikalizma svojo moč s šikaniranjem. preziranlem itd. Da bi pa skrbela, kako bo z njenim uslužbencem na starost, za to se seveda niti ne zmeni. Imamo zakon glede zavarovanja zasebnih nameščencev in njih pokojnin. Vsak zasebni uslužbenec ima pravico l iti zavarovan. Pojasnila daje pokojninski zavod zasebnih nameščencev v Ljubljani. Kdor še ni zavarovan, ga mora gospodar zavarovati m čas od dne 1. januarja 1909. dalie. Ako misli kak veleposestniški u-službenec, da bo prišel vsled razdelitve veleposestev ob kruh, se zelo moti. Agrarna reforma se izvede tako, da dobe zemlio v prvi vrsti veleposestniški uslužbenci, potem pa kmetje. Na ta način bodo sedanji uslužbenci lastniki zemlje, svoji gospodarji, ne pa sužnji milostive gospode. Naši veleposestniki naj vedo, da se ,;im bo bolje godilo, ako se bodo m?'o demokratizirali in imeli nekoliko več čuta pravičnosti do kmetskega ljudstva. Vedite, da je odvisen vaš uspeh od naše dobre volje. Ako potem prav, da pride g. Sercelj s svojo strančico in poizkuša slogo v kinetskih vrstah motiti ? Kak namen ima to? Drugega gotovo ne, kakor da tri banje za gospodarsko in politično osamosvojitev kmetskega stanu oslabi. Kdo je za to g. Serclja najel? Prijatelji kmetskega stanu gotovo ne, ampak tisti ljudje, katere boli, da se hoče kmet otresti vseh tujih vplivov in postati samostojen gospodar v svoji hiši. Belokranjci. možje odprtih glav, ne pustite se motiti po tako nezmi-Selnih geslih in oklenite, se svoje »Samostojne kmetijske stranke", ker le v tej stranki je vaše mesto, nikakor pa ne v »Stanovski organizaciji nižjih slojev". Gospod Sercelj pravi v razlagi svojega programa dalje: »Naša upravičena zahteva je, da dobimo poslanca iz našega stanu, takozvani višji stanovi pa iz svojega (n. pr. uradniki uradnika, duhovniki duhovnika, učitelji učitelja, železničarji železničarja itd.)". Gospod Sercelj! Vam se poimi gotovo malo mešajo. AH so »nižji sloji" kak stan? Kmetski, obrtniški in kmetsko-delavski stanovi, ki tvorijo na deželi gotovo večino, so danes že združeni v »Samostojni kmetijski stranki". Ali niso to nižji sloji? Ali so naši kmetje kaki bogataši i Čemu je treba potem vaše nove strančice? Kdo vas je najel, da delate združbe in zmešnjave v kmetskih vrstah ? Kmetsko ljudstvo belokranjsko si bo gotovo izbralo potem krajevnih organizacij »Samostojne kmetijske stranke" iz svojih vrst in po svoji želji moža, ki bo zastopal njegove koristi in potrebe v državnem zboru, za kar pa ne potrebuje ne vašega »programa" in ne vaše strančioa. Belokrajina šteje 24.000 prebivalcev. Ako bi bili vsi možje zmešani po Sercljevih idejah — toda, hvala Bogu, niso — bi ne spravili niti onega poslanca skupai, ker odpade v zmislu volilnega zakona šele na 30.000 prebivalcev en poslanec. Drugod pa se 1 jv^om o Sercljevi »stranki" riti re s^ja. Iz trga se vidi, da ima ka rdi J«t, ki naj zastopa Belo-krajino, ]« tedaj upanje na izvolitev, a.Vo ga pnat«"i na volilno listo stranka, ki je razrVjena po vsepi volilnem obrežju. iS ršc volilno okrožje obseza v*o bivto Kranjsko in še en del bivše Koroške. In čista stanovska kmets^a stranica, organizirana po vjptti tem okrožju, je »Samostojna kmeriisVa stranka". Ako se Belokranjci cV/mejo te stranke, potem dobe svojega kmetskega zastopnika v f,7Ž2vr"m zboru. Če bodo pa svoje »lesove cepili po Sercljevom receptu, bo to le njim samim na škodo, ker na ta način ne bodo dobili svojega zastopnika. Žito vidimo, da Sercelj s svojo s+rančno ali vodoma, ali ne-vodoma, ali ramenoma poizkuša oslabiti ravno kmetske vrste, kajti uradniki i. dr. gotovo ne bodo nasedli na njegove limanieo, ker se mora vsak razsoden človek njegovim naukom le smejati. Torej, Bf^okranjci, pamet! Pošljite izrodke fantazije ali pa plačane agitatorje^ ki delujejo proti naši kmetski slogi, tja, kamor spadajo, t. j. v norišnico. Ne pustite se moriti! Ostanite ?ve«ti svojemu kmetskemu stanu in svoji ..Samostojni kmetijski stranki"! V boj za Staro pravdo, za kmetsko neodvisnost in za kmetsko samostojnost! Kako rešeno vašn?! socialna vprašanja? Svetovna vojska je provzročila velikanski preobrat v socialnih in gospodarskih razmerah vseh držav, vsled česar prihaja velika borba med dvema svetovnima življema: med ka-pitalizniom in med socializmom. Ena stran hoče obdržati dosedanji gospodarski red, druga stran pa hoče preobrat v socialistično družbo, povečini v socialistične republike sovje-tov, kakor je n. pr. sedaj na Ruskem. Gotovo je, da so vzplamteli za ta načela novi stanovski boji, ki so med vojsko nekoliko utihnili, da se sedaj ponove še z večjo silo. Vsled tega bi ahko izbruhnila nova socialna vojska, ki bi bila še pogubonosnejša, cakor je bila ravnokar minula sve-:ovna. Zato je treba pričeti to grozečo svetovno socialno belezen pravočasno zdraviti s podelitvijo socialne pravičnosti, da se zajezi njeno nadaljnje razširjevanje. K temu pa moramo pripomoči mi vsi, ramo ob rami, brez razlike stanov, od mesta do mesta, od vasi do vasi. Ker popolnoma priznavamo, da so socialne reforme v naši družbi neobhodno potrebne, zato hočemo tudi z vso močjo na to delati, da se izvedejo, seveda ne na ta način, kakor hoče to dandanes radikalna večina socialistične stranke. Človeška družba je glede nazira-nja za izvedbo socialnih reform razdeljena na dve skupini: na razumne in praktične ljudi, ki hočejo doseči mirnim potem izpolnitev socialne pravičnosti ž« pod današnjimi državnimi razmerami in pod današnjim gospodarskim redom, in na ono vrsto ljudi — na politične sanjače in zapeljivce — ki ljudskim množicam zatrjujejo, da je za to treba velikih revolucijskih preobratov, s katerimi naj bi se dosegel raj na zemlji. Ali stojimo v taboru prvih! Ker ne pričakujemo ničesar od nasilnih svetovnih preobratov v megleni bodočnosti, zato svarimo pred njimi. Hočemo pa izboljšanje gospodarskih in družabnih razmer na pod-stavi že obstoječega družabnega reda, pdtem zakonodaje in lastne samopomoči. Hočemo tudi pravilno, nravno vzgojo tako bogatih, kakor revnih. Zlasti želimo, da začne ljudstvo prav pojmovati socialne pravičnosti. Naši nazori napram socialističnim zahtevam so ti-le: Ni treba odpraviti lastnine vseh proizvajajo-čih sredstev in zasebne lastnine, kakor to zahtevajo komunisti ali bolj-ševiki, ker človeka le gotovost, da sme prostovoljno razpolagati s prihranjenimi pridelki svojega truda, vzpodbuja k temu, da bi pridelal kolikor mogoče veliko in kar najboljšega blaga. Povsem nepravično pa je, da bi vlekel kdo iz dela in bede drugih sam dobičke, da bi kdo izkoriščeval delo in marljivost drugih samo za svoje blagostanje. Tako ravnanje se mora preprečiti in treba bo bogataše prunorati, da v prid revnejšim žrtvujejo del svojega premoženja na dobro gospodarske in socialne reforme. To se doseže lahko s pravično davčno reformo in z drugimi potrebnimi odredbami. Ni tedaj ravno treba, da bi bili delavci solastniki ped jetij svojih delodajalcev, kakor lic čejo to socialisti, ampak pravično je, da bi ti delavci poleg zasluženega plačila bili deležni na podstavi prostovoljnega dogovora ali zakonske naredbe tudi čisiega dobička dotič-nega podjetja. Vsem ljudem ni mogoče zajamčiti enakega blagostanja, kaker to hočejo socialisti, ker se nc da nikdar popolnoma odpraviti ljudske sebičnosti, ampak človekoljubje in nravnost zahtevata, da se ljudstvu zajamčijo večje udobnosti živ ljenja, preskrba za zdravje,'za starost itd. Ljudstvo je treba privesti do spoznanja in do prepričanja, da so v gospodarskem in družabnem življenju razni stanovi in razredi kakor tudi posamezniki navezani drug na drugega in da je mesto boja treba medsebojnega spoštovanja in popustljivosti. Priznavamo popolnoma, da mora imeti vsak »pravico do dela", kakor pravijo socialisti, ker lenoba je začetek vse hudobije, moramo pa staviti po£?oj, da mora vsak delati v korist človeške družbe in se prilagoditi zahtevam družabnega reda v interesu skupnosti. Tako ni mogoče iztrebiti različnih razredov, da ne bi bil nihče gospodar in nihče podrejen, kakor razglašajo to tako radi socialisti, ker se to protivi vsem načelom gospodarstva, ampak pravično je in k temu hočemo vsi pripomoči, da se te razlike čim bolj zmanjšajo in da predstavitelji posesti kakor tudi njihovi sodelavci dobe zmisel in čut za socialno pravičnost, človekoljubje, delavno dolžnost in odgovornost. Ne strinjamo se z nazorom, da bo človek bolje, pošteneje delal, da bo šel z večjim veseljem pomagat bližnjemu, da ne bo častiželjen in sebičen, ako bo deležen socialističnega podjetja, kajti tudi tu bo vedno eden skušal izkoriščevati drugega. Svesti smo si pa, da bo manj nezadovolj nežev, ako se bo zajamčila vsem ljudem prilika do dela in do življenja v enaki meri in ako bomo očistili gospodarske in družabne razmere vsake krivice in sebičnosti, tako zlasti goljufije z blagom, živežem, denarjem, z delom, s katerim postanejo tako gospodarske kakor tudi socialne razmere boljše in pravičnejše. V tem zm;slu hočemo mi reševati pereča socialna vprašanja. Socializem ni posledica ved.e in teorije, ampak posledica praktičnega človeškega življenja in biti mora tedaj rešen s stališča resničnega življenja. Z ozirom na današnje potrebe in cilje ljudstva se pa ne smemo spuščati v nezmiselne govorice in filozofične sanjarije. Brezmiselnost največje mere je, obljubljati blagostanje brez dela. Ako bomo socialno vprašanje reševali s praktičnega stališča in ako bomo imeli dosti razumevanja za take naloge, se nam ni treba bati nikake socialne vojske. Mi kmetje smo za pravično rešitev socialnih vprašanj, in sicer predvsem. no načela: Za pošteno delo — pošteno plačilo! Acrarec. Draginja in kmet, Zanimivo je citati naše strankarsko časopisje, da se vidi, kako je edino v zabavljanju proti draginji živeža in kako se boji, da bi naš kmet kaj prodal na tuje, si s tem nekoliko opomogel, plačal ložje razne davščine in si mogel kupiti najpotrebnejše stvari, ki se dovažajo k nam iz tujine. Kar očitno se že mropoveduje, da mora kmet ceneje prodajati svoje pridelke, a nihče ne misli na to, kako bi mogel kmet tudi ceneje kupovati, česar mu treba za hišo in kmetijo. Vsa modrost tega časopisja obstoji v tem, naj se nič ne izvozi na tuie, naj ostane vse doma, ker potem bo kmet prodajal za vsako ceno. Ako pa se že mora nekaj izvoziti, naj imajo izvoz v rokah netrgovci, birokrati, uradniki, ki bodo kmetu vse narekovali. V nekem hrvaškem glasilu smo čitali smešno javkauje. da. med tora ko razni »verižniki" izvažajo hrano, mi doma gladu jemo, da celo »umiramo za lakoto"'. Take neumnosti pisarijo pri nas demagoski hujskači, ki se hočejo prikupiti uraduištvu in drugim »konsumentom", in to v času, ko ves svet ve, da more Jugoslavija skoro pol centralne Evrope preskrbeti z živežem, kolikor jej ga še manjka. Kdor dandanes v Jugoslaviji gladuje, ni vreden, da živi, ali pa bi bil enaKo gladovni tudi ob najbogatejših letinah pred vojno. Takemu človeku je težko pomagati. Vsa modrost ene vrste časopisja in nekaterih politikov je, da se kmetovalcu ne daj prilika, prodsjati vsaj enega dela pridelkov na tuje, potem bo pri nas živeža veliko preveč in — za vsako ceno. Tako enostavno si misli ta naša gospoda boj proti — draginji. Toda ta boj je le enostranski, tfaperjen le proti draginji domačih izdelkov, ne pa tudi proti dra,-ginji blaga, ki ga za nujne potrebe dobivamo preko meje. Naš kmet r.a more kupiti preko mejo za svoj denar vsega, česar potrebuje, za polovico ceneje (kakor Štajerci v Gradcu, Korošci v (J o love s itd.) samo vsled strahovito visoke uvozne carine. Po razsulu avstro-ogrske monarhije smo bili naenkrat odrezani od stoletnih zaiagateljev, n naša nova država nas je osrečila z maksimalno carinsko tarifo, ? katero j a Srbija bojkotirala »švahsko" industrijo. Kolfk<> i® industrijskih >:dpikov, od katerih moramo plačevati državi velikansko carino! Naša država je največji verižnih in navija-lee cen. Iz tega zadnjega dejstva sledi, da mora kmet veliko predrago kupovati vse potrebščine ter temu primerno tudi prodajati svoje pridelke. In zato je nesramno demagoštvo vse tisto kričanje proti visokim cenam živil, ki jih kmet prodaja meščanom. Je pa še drug zelo važen in usode-poln vzrok draginje v državi, in sicer dinarska edinica. hi se hoče uveljaviti nad krono. Priznana resnica je, da se ljudstvo, čim manjša je denarna edinica, tem bolj nči varčevati in da se cene blagu skušajo prilagoditi tej edime?. To je spoznala tudi stara Avstrija, ko je zamenila dar pogrešamo še marsikoga, ki v r tej nadevi z gotovostjo nanj računamo. Vsak naši pristaš mora poti znati strankine dolžnosti in jih tudi izvrševati! Ker smo vsi kmetje, zato ni prav, če se le nekateri med nami isrtvnjejo za skupne naše koristi, n Dolinast nas vsek je vztrajno delo za h Stranko J r Kdor pa na dela za -rwstranko i osebno, tisti jo naj vsaj o^motno 'podpira! SKS. je edina stMnfca^ki nima nikakršnih skladov > M ali fondov, kakor so si jih naknpi-<( f čile vse druge stranke z izvoznicami in dragimi vladnimi kapčijami. -kakor da poveljuje celi armadi. Možje in mladenicij, k;i' so si hoteli podaljšati dopust, so imeli v- županu strastnega preganjalca, ki je vsakega spravil nazaj v fronto ali ga pa ovadil. Proč s tem človekom z. županskega stolca za vedno! Naš bodoči župan mora biti iz vrst „ Samostojne kmetijske stranke", ki edina ima sroe za kmeta in ki dela silne skrbi vsem gosposkim strankam, posebno pa »Kmetski zvezi". — Pri nas v Tribučah je le nekaj „zvezarjev", ki še niso spregledali, vsi pametni in razsodni kmetovalci pa smo pri naši »Samostojni kmetijski stranki". Naš ^krajevni odbor pozivljemo, naj pobere ob priliki prostovoljne prispevke za našo stranko. — Samostojni Tri-' bučam. (Iz Št; Janža pri Velenju.) Tukajšnji občani smo bili napadeni v »Slovenskem gospodarju" prav nesramno. Rečeno je, da je »Samostojna" napadla župnišče in da je moral župnik vzeti stražoi s seboj, ko je šel na spoved, da je nekdo križ izruval in tolkel po vratih pokopališča. Same laži. Mi smo bili od vas. napadeni, vi ste nas kamenjali ter ste šli celo na dctm nad enega .,,samostojneža" z nožem im kamenjem. T)a ste vi nas napadli, imamo dovolj prič na razpolago. Pijančevali ste v župnišču do polnoči, kjer &o vas podkupili s kozarcem vina. Z napadalci sta bila tudi brat in bratranec farovške kuharice. Na prižnici se je naš g. žup-nik Gosak lagal, lagal Bogu v obraz, da smo jih mi napadli. Rekel je, da da on 1000 K . nagrade tistemu, ki mu dokaže, ^la je bil on zunaj. Do-bro! Kako ste pa govorili na sodniji: da ste dobili kamen v glavo? Ali siter ga. dobili v svoji sobi? 'Nebo šlo takoj kakor si vi mislite! Pravica mora zmagati. Lahko trosite laži okoli, toda vse skupaj vam ne bo nič pomagalo. Ne jemljemo mi vzgledov od g. župnika. Kako je že g. župnik leta i913. napadel fante, . vračajoče se domov iz Zagarjeve gostilne? Izzival jih je iz svojega vrta z besedami „auf biks, smrkovci" ter prišel s koj-lom v roki nad nje na cesto. Ko so se pa fantje razšli, je prišel nad gostilničarja Žagarja s puško in mu zdrobil z njo kuhinjsko okno. Pri tem je vpil, kakor bi bil zblaznel. Metal je obenem tudi kamenje, pri čemer je bil neki fant ranjen. Šel je nad svojega soseda Miho Lesjaka ob ena jstih ponoči, trkal in tolkel po vratih s palico in psov al. Imel je še zaradi tega večjo* korajžo, ker je bil dotični posestnik pri vojakih. Takih njegovih, junaštev bi lahko navedli še celo vrsto. (Šmartno, ob Dreti.) Na dopisa v št. 38. in 39. »Slovenskega gospodarja",^ katerih napadajo naši znani, toda strahopetni dopisci, ki se ne' upajo s podpisom na dan, tako nesramno mojega očeta in brata ter mene, jim svetujem, naj obdrže mirno kri, ker (Hrugače se bodo lahko prav v kratkemi kje drugje zagovarjali, kjer: jim bo dana. prilika kaj drugega študirati, kakor dopise za »Slovenskega gospodarja". Da je moj Ooe vsega spoštovanja, vreden, pošten, značaj en in veren, mi ni treba por trjevati, ker je dovolj dokazov, ki se ne dado prikriti. Dal je nas otroke v šolo v Maribor in Celje, naučili smo se toliko, kolikor je potrebno za naš težavni kmetski stan, nismo pa drli klopi zato, da bi po časopisih druge napadali, še manj pa, da bi ovce in lenobo pasli, ampak zato, da znamo voditi gospodarstvo, kar dopisnika »Slovenskega gospodarja" najbolj bode v oči. Plačeval je moj oče za svoje, otroke z lastnimi žulji pridobljene krone ter nismo študirali po milosti drugih. Nimamo sicer časa, da bi se ukvarjali z dopisi, toda uverjeni naj bodo gg. falirani kaplani in mogoče—bodoči profesorji itd., da bo zvedela javuost še mnogo, ako ne bodo mirovali. Končno pa povem vsej javnosti, da vsi Zidare, kakor nas imenujejo v »Slovenskem gospodarju", smo in ostanemo naprednja-ki, česar se ne sramujemo. Marija Lever. (Od Pesnice.) Ob prevratu leta 1918. je sklical Žebot, urednik »Slovenskega gospodarja", pivi shod za ustanovitev „Narodne straže" na Pesnici pri Hoj-niku. Jaz sem Zebota opozoril na to, zakaj tako odlikuje Hojnika, ki je bil prej Štajercijanec. Žebot mi je odgovoril: „Pustimo zdaj to, kar je bilo, sedaj nam gre za to, da te ljudi zase pridobimo (tedaj sem bil jaz pri klerikalni stranki!), sedaj si kot taki več ne morejo pomagati. Vsaj so dovolj kaznovani jNemce. Verižnike ia tihotapce s klobasami pa iščite v svojih vrstah med mež-narji in Orli! Če hočete, pridemo na ka- menina dan. Toliko v pojasnilo za še ljudi. „Slovenski gospodar" piše, kor sploh zna. Resnice ne sme pisati, ker bi ubil samega sebe. če se hočeta vzdržati pri življenju on in njegova ne-krščanska, nrotiverska stranka, mora o nas ie lagati. Kdo mu bo verjel, da je njegova stranka krščanska, če nas uči, da se naj sovražimo med seboj? Kristus je učil ljubiti svojega bližnjega, in je reke!; »Sovražnikom odpustite in dobro storite onim, ki vas preganjajo!•" Ker naša stranka to dela, zato je prava za vero in gospodarstvo. Zapustite vsi protiversko stranko »Slovenskega gospodarja", ki se po pravici imenuje SLS., to je (S) stranka (L) ljudskih (S) sleparjev. Ivan Mrmolja. (Sv. Marjeta ob Pesnici.) Tukajšnjemu dopisniku »Slovenskega gospodarja" z dne 23. septembra hočemo na kratko odgovoriti. Dopisnik se hvali, da je bil izvoljen za delegata. Med drugim nas zmerja, da smo samostojni kmetje v Grušovi kričači, bahači in častihlep-neži, a Mrmoljo imenuje neinčurja. Dopisnika opozarjamo, da je on ča-stihlepnež, ker se je sam volil za dele- s tem ker se njih sanje niso izpolnile." i gata, kar'nam samostojnim ne more Povedal nu je tudi, da je bil Hojnik dokazati, Kričač «-4-» ' ' " ' prvi pri njem v mestu iz občine tei predlagal ustanovitev »Narodne stra že". Jaz sem se udal in pomiril. Takšno je bilo tedaj mnenje Žehota in njegove stranke. In bilo je tudi pravo. Kdor je ostal tostran Mure, mora biti, hočeš-nočeš dober Jugoslovan. Kdor noče, je odšel ali pojde preko Mure. To ve vsak razsodnež. Ko se je pa ustanovila „Sa- • t------------ ------- »n bahač jc tudi do iz občine ter j pisnik, ker nas začne on napadati, ne pa mi njega. Ker Mrmolja, ubogi goriški begunec, nemško ne zna, tudi nemčur biti ne more. Pač pa je dopisnik »Slovenskega gospodarja" največji nemčur, ki je z vso silo deloval za cesaria Franca Jožefa in si prisiužil zlat križec. On je torej vnet Avstrijec, ne pa mi samostojni kmetje. Dopisnika vpra- mostojna kmetijska stranka" in so Sta- šam, kdo je najhuje silil občine, da so jercijanci pristopih k njej, sta zagnala " • ■ - Žebot in njegova stranka tak hrup, kakor da je SKS. veleizdajniška. Ko se je klerikalna stranka polastila vlade v Ljubljani, je tudi v istem zmislu preganjala našo stranko. Pozabili so ti ljud- \ svojega poidTca ki še gQi ""Ljubi svoje^ da St anka se ni država, in postopali jega bližnjega kakor samega sebe!" Vi v vsem kakor poinomoena državna ob- nas zamenjate napadati zato, ker smo last Pojasnjevali smo ze, da klarikal- vas zagovarjali v »Kmetijskem listu" na stranka se m država m da je mi ne pred vašimi napadalci. Lepa zahvala! bomo kot oblastnice nikdar priznali. | Mi nočemo nikomur delati krivice, pa fiifit Irrivirp r\A niL-rvnrot- morale podpisati toliko vojnega posojila (Grušova n, pr. 25.000 kron) ? Boste vi odgovorni, kaj ne? Žalostno za vas, da vas moramo mi »neverni" samostojni kmetje opozoriti, da se držite Naš klerikalizem je internacionalen (mednaroden) in kot tak jugoslovanski državi nevaren. Naša stranka je čisto samostojna, je last ljudi, ki posedujejo to jugoslovansko zemljo in prebivajo na njej. Stranka je od zunanjega sveta popolnoma neodvisna in kot taka najzanesljivejša, državotvorna stranka. Sodimo, da nikomur v glavo ne pade, da bi mogli bivši Štajercijanci kot taki na stranko vplivati, da bi bila drugačna, kakor zahteva njen program. Naša država ni več država narodov, temuč narodna država. Ni nam treba več narodnostnih bojev. Treba nam je gospodarske borbe za gospodarski obstanek in napredek V naši državi nam je zato treba miru in sporazuma med seboj. S sosednimi državami pa je treba ustvariti čim preje prijateljske odnošaje za gospodarski promet izvoza in uvoza. To .potrebujemo mi kmetje1 S' tega vidika ne moremo in ne smemo gledati nazaj in izpraševa-ti, kaj je kdo bil. Mi smo gospodarska kmetijska stranka. Prav vsi kmetje pa imamo ene in iste gospodarske interese. Da je i lojuik izobešal zastavo cesarju Karlu, tega tu nihče ne ve. Ve pa vsak, da je klerikalna stranka imela ob prazniku Kar'a shod v Jarenini in Mar riboru, kjer je njen dr. Medved slavil cesarja Karla kot Boga. Čitajte moje odprto pismo Žebotu! Poročilo v »Slovenskem gospodarju" o pesniškem shodu nam ne bo škodovalo. Dostojni kmetje vsega okraja, ki so bili na shodu, bodo vedeli ceniti ono blatenje. Ali je morda to protiriarcdno in protidržavno, če so plapolale pri Hojniku slovenske zastave in če se je ta sam trudil jih dobiti? Ali je veleizdajstvo, če je Hojnik nosil na prsih državni trobojai znak? An je. to krščansko, če ljudstvo ne sme nikdar pozabiti, kaj so ti ljudje bili, in če jih mera sovražiti? Ali, je Kristus tako učil? Povejte, kakšno pravico tudi imate za njih preganjanje! Po senžer-.menski pogodbi jih moramo vpoštevati kot sebi enake državljane. Zakaj naj torej živimo z njimi v sovraštvu? Vse smešenje našega zborovanja na Pesnici je navadna »Gospodarjeva" nizkotnost. Glavni voditelji zborovanja so bili najuglednejši kmetski posestniki. Fras iz št.. Petra je kot predsednik odeora za mariborsko okrožje shod otvoril. Predsedoval je ekonom Franc Matjašič iz Spodnje Kungote ob navzočnosti sosed-njih predsednikov krajevnih odborov, uglednih kmetov: Toplaka iz Petnice, -sumeujaka izjfarenine, Frasa iz Dobre-nj-a, Kajzerja iz Zgornje Kungote, Li--povščka od Sv. Marjete in Santla iz Vu-kovskega dola. V; kraju Pesnici, kjer se je vršilo zborovanje, sta le pošta in kolodvor in ni nikake vasi, da bi domače prebivalstvo tvorilo množico zborovanja. Kdor je prišel, je moral od daleč priti. Ni res, da smo pričakovali tisoče. Jaz sem rekel krčmanu, da se pričakuje 400 ljudi. Bilo je na shodu nad 500 samih, kmetov iz okraja in nekaj, mimodo-šlih potnikov, katere nam očitajo kot tudi krivice od nikogar ne trpimo. — Anton Lipovšek Pokrajinske vesti. (Resnicoljub© SLS.,) kater so po svojih trobilih »Slovencu", ^Domoljubu", »Straži", »Slovenskem gospodarju" in tem sorodnih hrvatskih listih lagali in slepili svoje privržence z izmišljeno trditvijo, da sem se podpisani zavzemal za centralistično (beograjsko) vlado proti samoupravi, pozivljem, naj mi to dokažejo. Zastaviti hočem za tistega, ki mi dokaže, da sem očitano mi izjavo podal kjerkoli, pa bodisi pismeno ali ustno. 10 OOO kron. Nasprotno pa dokažem jaz lahko s tisoči poslušalce 7 z vseh naših shodov, da sem se vedno zavzemal za pokrajinsko neodvisno gospodarsko upravo, kar sem dosledno tudi povsod poudarjal. Tako izjavo sem podal tudi na skupščini slovenskih, hrvatskih in srbskih seljačkih strank v Zagrebu meseca svečana t. 1. Dokler mi očitanih lažnivih trditev ne dokažete in tako 10.000 kron ne zaslužite, dotlej vas imenujem podle in nesramne lažnivce. — Na Globokem, dne 10. oktobra 1920. Ivan Urok s. r. (SLS. dekla srbskih radikalcev.) Srbski radikalei so zagovorniki vseh zastarelih načel, velikosrbske ideje, sploh vsega balkanizma. S takimi ljudmi so bili dasedaj zvezani naši klerikalci, in kakor napoveduje klerikalno časopisje, sei bo taka zveza zopet obnovila v novem parlamentu. Mariborska »Straža" piše, da je naša klerikalna, stranka najbolj sorodna, srbski radikalni stranki (ker sta obe nazadnjaški, op. uredništva). Nadalje piše »Straža", da bo morala SLS. pred zvezo z radikalei izpustiti iz svojega programa mnogo svojih želj in načrtov. (Kakšno državo si želijo radikalei?) Ker so naši klerikalci prijateljski zavezniki srbskih radikalcev, zato mora1 dr. Koroščeva skupina sprejeti vse, kar predlagajo radikalei. Pri nas so klerikalci otvorili volilno gibanje z avtonomijo, a radikalei so za veliko Srbijo, v kateri ne bi smeli odločevati ne Hrvatje in ne Slovenci. Bože. Nikola jevič, ki je med voditelji, radikalcev,, predlaga v »Balkanu", naj se osnuje v Beogradu močna centralna, vlada, katere člani naj bodo samo politiki iz i Srbije, Hrvatje in .Slovenci pa bi naj dobili le namestniki ministrov. Vodstvo pokrajinskih vlad pa naj prevzamejo kraljevi komisarji. Tako. torej izgleda avtonomija dr. Koroščevih zaveznikov, (Kako se SLS. iz svojih vernih kmetov norčuje.) »Katoliško tiskovno društvo" izdaja za svoje pristaše tri jjolitične liste: »Slovenca" za. malo bol j pametno katoliško inteligenco (?), »Večerni list" za katoliško boljša vi ško delavstvo in »Domoljuba." za tiste kmete, ki ne znajo sami misliti. Pisava v teh treh listih je različna, če hočejo nal olviti kaline, ki imajo različne zahteve. Vzor take pisave ste, »Domoljub" z dne 29. septembra in, »Večerni list" z dne prvega oktobra 1.1. glede sitarske zadruge v Stražišču pri Kranju. »Domoljub"' poje slava bivšemu načelniku zadruge župniku Anžiču in načelniku nadzorstva župniku Šarcu, a dva dni pozneje poroča »Večerni list", kako ogorčeno so sitarji izrekli nezaupnico obema in jih pognali iz zadruge, kaj ti župnik Aniič je vodil zadrugo ea-molastno »povsem protipravilno, proti zadružnemu zakonu in v* nekaterih slučajih tudi proti pravilom poštenega poslovanja, za kar je vse vedel edini župnik Šare, ne da bi vmes posegel. Da, ljubi kmetje v Stražišču, za vas veljajo laži v »Domoljubu", a za sitarje huda resnica v »Večernem listu" !. Kako vzvišeni so sitarji nad. nezavednimi kmeti. Nezavedni kmetje, le oklepajte se še naprej svojih dičnih voditeljev,, ki ravnajo proti pravilom poštenega poslovanja. Tisti pa, ki! imate trohico časti v sebi, pristopite k SKS., (kajti edinole v tej stranki se res zastopajo vaše koristi. (Še ena nova stranka.) Predsednik »Zveze industrijoev" g. Dra-gotin Hribar v Ljubljani snuje baje novo stranko, ki se bo imenovala »Gospodarska stranka" in ki bo nastopila že pri bodočih volitvah z lastnimi kandidati. Mi kmetje nimamo ničesar proti temu, ako se meščanske stranke še huje razkosajo med seboj. (Našim vojakom!) Neprestano nam prihajajo pritožbe naših vojakov in njihovih svojcev, da se z našimi fanti v raznih sa'bijanskih garni-zijah nečloveško postopa. Pozivlje-mo vse prizadete, riaj vse take slučaje verodostojno popišejo in navedejo priče ter vse skupaj dopošljejo načelništvu »Samostojne kmetijske strauke" v Ljubljano. Stranka bo iStorila odločne korake pri vojnem ministru. Samo jadikovanje in kritiziranje brez dokazov je brez uspeha. (Orožnih vaj ne bo več.) Vlada je odredila, naj se vojnih obvezan-cev ne kliče več k izrednim orožnim vajam. Ze vpoklicani se prav kmalu odpuste. (Razdelitev zemlje med dobro-voljce) se izvrši že prihodnji mesec. Ministra Krizman in dr. Kukovec delata na tozadevnem načrtu z naj-, večjo naglico. (Silni novi davki) še niso veljavni, ker moira priti državni proračun, ki ga je tudi minister in vodja SLS. dr. Korošec podpisal, še poprej pred finančni odbor. Ker pa tudi možem v finančnem odboru ne zaupamo, zahtevamo z vso odločnostjo, da novi davki ne smejo stetpiti v veljavo po-prej, dokler ne odobri proračuna narodno predstavništvo, ki bo izvoljeno tudi s sodelovanjem kmetov, katere novi davki groze udušiti. (Popisovanje živine in vozil) se je začelo nadaljevati dne 14. t. m. Pri novem popisovanju se ozira na izražene želje ljudstva. Žigosanje živine je odpravljeno. Popisovanje bo v, vsaki občim. Želeti je, da se ljudstvo' mirno pokori odredbi, ki nima nikakršnih rekvizicijskih namenov, temuč je nujno potrebno za vojaško razvidnost, kakršno že imajo po vseh drugih državah. (Nove uradniške doklade) so sedaj odobrene in se bodo izplačevale že z veljavnostjo od 1. oktobra, Poleg plače dobe uradniki po 68, 72, 76, 84, 88, 100 in 120 kron dnevne dra-ginjske doklade, vrhutega pa še po 12 kron za ženo in za vsakega otroka. Vsekakor krivično pa je, da dobi uradnik z najnižjo plačo tudi najr nižjo dnevnino. Ako ima uradnik letne plače le 2000 kron, ho dobil, 63 kron dnevnine; ako pa ima 18.000 „ nikove grožnje, češ da bomo pogubljeni itd.,ne plašijo. Iz boja za našo staro pravdo moramo oditi kot zmagovalci. Torej, tovariši Šmartinčani, ne pustite se omajati, niti pregovoriti, temveč vsaj sedaj pri volitvah pokažite, da ste vredni člani SKS.! — V nedeljo dne 10. oktobra je imela pri nas »Kmetska zveza" svej shod. Ker gotovo večina ne ve, kakšni so ti shodi, jih hočemo na kratko opisati. G.župnik pošilja,tede® poprejc svoje „ordo:«F z lisiki, na katerih zapoveduje svojim »ovčicam", da se morajo v nedeljo po maši udeležiti shoda, ki se' vrši vedno le v župnišču, kajti javnega shoda si ne upajo sklicati, ker bi sc jim takoj pokazalo, da smo v Šmart-nem »samostojneži" gospodarji. Shoda se je udeležilo celih petnajst „ovčic". Seveda gališki župan Krajnc pri takšnih shodih nikoli ne manjka. Mi bi radi vedeli, zakaj to človeče zmeraj ob takih prilikah po naši občini straši. Ali nima doma nobenega dela? Mislimo, da bi bilo bolje, če bi se brigal malo več za svojo občino in svoje gospodarstvo. Le pari naj, da mu šmartinčani ne bomo enkrat pošteno pokazali, da ne potrebujemo njegove hinavske agitacije za »Kmetsko zvezo". Mi imamo tako svojega župana in ne potrebujemo tujih pritepencev. Pri volitvah pa nočemo odločno pokazati, da smo verni pristaši „ Samostojne kmetijske stranke". (Dr. Korošec — graščak.) Minister dr. Korošec se pogaja zaradi nakupa graščine grofa Schonborna v Slivnici pri Mariboru. (Velik narodni dobrotnik umrl.) V svojih goricah v Makoiah na Štajerskem je nagloma umrl g. dr. Gz-org, odvetnik v Šmarju pri Jelšah. Vse svoje premoženje — nad en milijon kron — je zapustil naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Večna slava dobrotniku! (Kdor je bil zavarovan pri tujih zavarovalnicah,) a je vslc-d vojne zaostal s plačevanjem, ima pravico, da obnovi zavarovanje do dne 16. t. m. (plačati mora zaostale premije in peiodstotne obresti) ali pa lahko zahteva do dne 16. julija 1921. vrednost police, kolikor je znašala do dne, ko se je pogodba razrušila. (Trgatev v Slovenskih goricah) je donesla dosti manj pridelka, kakor se je pričakovalo. Zategadelj se cene lanskemu vinu dvigajo; cene moštu pa še niso stalne. (Bcžia pot na Sladki gori.) Tozadevno našo vest v št. 40 je popraviti v toliko, da se tiče Sladke gore pri Šmarju, ne pa nad Cmurekom. (Nov most čez Muro) so že začeli graditi pri Veržeju. Most bo edina zveza s Prekmurjem. (Nezadovoljstvo med Prekmurci) vzbuja posebno dejstvo, da že več mesecev niso dobili tobaka. Kriva je temu »Gospodarska zadruga" v Gornji Radgoni, ki po izjavi finančne delegacije dolguje za zalogo v Murski Soboti 960.000 kron. Naj se že vendar enkrat napravi red ter zgrabi krivce! (Izid glasovanja na Koroškem) ob sklepu lista še vedno ni bil razglašen. Imamo upanje na našo zmago, toda tudi na žalostno presenečenje moramo biti pripravljeni. (Nemška tolovajstva na Koroškem.) Dokler so bili antantni člani v deželi, so se Nemci precej mirno zadrževali, toda takoj po odhodu komisije so začele nemške tolpe zopet divjati. Povsod ogrožajo z revolverji in požigi naše ljudi. Imamo že več smrtnih slučajev. Skrajnji čas je, da zasede naše vojaštvo naše ozemlje, in varuje tako življenje in imetje naših ljudi. (Boj draginji) Komisija proti draginji je dogotovila zakonski predlog, ki se izroči parlamentu. Predlog zahteva, naj se v finančni zakon za leto 1920./1.921. n-knadno postavi kredit 500 milijonov dinarjev za preskrbo konsumnih društev in aprovizacij s potrebnimi živili. Vse življenjske potreb-Iščine in blagovne zaloge po trgovinah 1 in skladiščili naj se noDišeio in nai se Posebno poaomret' moramo po-srvefiti v()ornbljiyemu lesu, ker le ta Produkcija lesa, lesna industrija ia ekspert lesa. j v prvi vrgti v za les?0 (Inž. Fran Zupančič.) [industrijo in za «k|port. Drv se iz- ,r , , .... . vosi le ma.li\ ker ne prenašajo trans- Vsled novejših tehničnih mimcv P J > { so se prometna sredstva v zadnjin ' • desetletjih zelo razširila in izpopol- T J ^ L..,:... Bila. Med zemljcdclskimi proizvodi, ***** t^ovina' ki so zbog tega zavzeli odlično mesto v mednarodnem trgovskem prometu, pripisovati je lesu in iz njega produciranim izdelkom posebno važnost. Zlasti v na$i tro-c.Iini državi t. j. nakup in prodaj* les«, ima pri Bas posla z <4x?ma vrstama lesa, t. j. 6 trdim listnatim in mehkim iglieastim drevjem. V trgovski praksi $e imenuje; na kratko ta-ci in mgliak les, akoravno s tem pj ijsražena ostra tvorijo neobdelan les in izdelki iz ^ ^ —^ ^ obe vrsti Mnogo naših lesnih njega podlago živalmi domači in iz- kot vezniki. ' topal in lipa. vozni trgovini, izdelkov je prodrlo na svetovni trg. Izvoz lesa zavzema brez dvoma v naši državi prvo mesto. Podlago-za lesno trgovino in eksport lesa pa tvorijo naše ugodne lesne produkcijske razmere. .v JNaša ujedi njena jugoslovanska država razpolaga danes v v«ek svo- Za lesno trgovino v naši državi sta med igličarji smreka in jelka največjo važnosti. Poleg teh glavnih vrst mehkega lesa je opozoriti še na bor in mocosen. Od zastopnikov trdega lesa nam j«? navesti v prvi vrsti hrast in bukev. Ha?en teb dveh se tržijo še jesen, brest, javor, breza, oreh, lipa, topol, jelša, akacija, ko- jih upravnih celotah s približno nad ^ črešn?a, bniška, jabol osem m pol milijona hektarjev gos- ko £ (1 * sa^no'drevjc. da. Od te površine odpadeta na Bosno in Hercegovino dva in pol milijona hektarjev, na Hrvatsko in Slavonijo eden in pol milijona in na Slovenijo okroglo 800.000 hektarjev. Ostalo odpade na Srbijo, Orno goro, Dalmacijo in Vojvodino. Letni prirastek lesa na enem hektarju znaša približno 3 m*. Celokupni letni prirastek lesa v državi znaša tedaj 25 in jx>1 milijona ku- bičnih metrov. Ako vzamemo, v pori i j se popišejo in naj se števajoč drva, ki so manj vredna, jim določijo maksimalne ccne. Ne-; kot povprečno ceno za en kubični poštene špekulacije naj se kaznujejo; meter prirastka današnjo ceno o-a zEd? enega leta in z globo kroglo 180 kron v gozdu, tedaj do 200.000 kron. Nepoštenim trgovcem naj se trgovine zapro. (Jadransko vprašanje) Italijani na-vlašč zopet zavlačujejo, ker upajo, da se novi predsednik reveroameriških Združenih držav ne bo upiral njihovi grabežljivosti po našem ozemlju. (Pogajanja za Jadran) se prično prihodnji teden. Baje se bodo vršila v Benetkah. Ker pa Italija zahteva, naj se o Reki sploh ne razpravlja, je prav malo upanja na uspeh. (Češkoslovaška v mirovnem stanju) Predsednik dr. Masaryk je odredil splošno demobilizacijo letnikov 1896. do 1898. Demobilizacija se prične dne 12. oktobra, ko pridejo rekrutje, in mora biti končana do meseca februarja 1920. (Za svobodno trgovino v Avstriji ) Avstrijski delegat dr. Herz je izjavil na mednarodni konferenci za svobodno trgovino, da je žalostnemu stanju v Avstriji poglavitno krivo to, ker ni svobodne trgovine. (Bolgarska vojska se razpusti.) Sobranje je z glasovi kmetskih poslan-j cev, ki imajo večino, sklenilo, da se i bolgarska vojska razpusti, a za vzdr-i ževanje miru in reda bo skrbelo 120.000 orožnikov. (Ma&arske finance.) Madžarski državni proračun za leto 1920./1921. izkazuje skoraj 10 milijard primanjkljaja. znaša vrednost enoletnega prirastka štiri milijarde 590 milijonov kron, kar znaei naravnost ogromno narodno gospodarstvo. Poleg tega pa imajo pri tem ?e delavci in vozniki dober zaslužek. Najbogatejši na tem sta Bosna in Hercegovina z 52 od- Blago, ki pride v prodajo, je stoječ ali posekan les, le površno sortiran, ali pa sestoji iz več ali manj obdelanega lesa, takozvanih pol-fabrikatov, Stoječ les se prodaja po večini v celotnih parcelah, pogosto pa so prodajajo tudi posamezna debla ali njih skupin". Posekan les se navadno takoj sortira v vporabljiv les in drva. Les, ki se dovaža na trg več ali manj obdelan, takozvani polobdelani fabri-kat, kakor »o teean, klan in rezan les, se sortira po dimenzijah. Vrhu tega pa se pedtdi in ocenjuje po kakovosti (kvaliteti). Vse te mnogovrstna razdelitve lesa so čisto trgovskega snačaja, Važno pri tem je dejstvo, da je les najbolj trpežen tedaj, ako je sekan ob zimskem času, ko ne izločuje deblo soka. Ivot zimsko dobo za sekanje nazivajno čas od dne J. okto- stotki površine gozda, tedaj z nad'^--^ Edino-le smre polovico svoje površine,, nato sledi v; ,-o1Va VfW~a KllVfiV ^ Slovenija s 43 odstotki, potem sele ostale pokrajine. Različne klima-lične razmere in kakovost zemlje se v okviru države izrazito uveljavljajo. Tako prevladuje v Hrvatski in Slavoniji ter Vojvodini na svetovnem trgu sloveči hrast, ki je prvovrsten za dege in pohištvo, drugod zopet bukev ali smreka. Trdi in mehki les, t. j. listnate in iglica ste šum'*, si drže precej ravnotežje. V Bosni prevladuje listnato drevje, Ka, jelka in rdeča bukev se sekajo tudi v poletnem času, ako ni_ izrecno predpisano sekanje pozimi. Za pravilno ocenitev posameznih vrst .in kvalitet lesa ne zadostuje le poznavanje tržnega položaja, ki se i izraža v razmerju ponudbe in vprašanja pq blagu, in tudi ne usposobljenost kalkulacije produkcijskih in prevoznih stroškov, carine itd., am« pak za tako ocenitev je potrebno v prvi vrsti poznavanje napak in vrlin V i osni nrcvlaome listnato crevie, ' ^ t Ranega lesa, ki v Sloveniji pa prevladujeta smreka >. ^ je pridobiti le po več- in jelka. V naših južnih primorskih pokrajinah, ki so po swoji legi posebno prikladne za rast trdega lesa, se razprostira Kras. Svoječasno so dobavljali gozdovi teh pokrajin les za rimske in benečanske ladjedelnice, nato so se morali umakniti pašnikom za drobnico. Tako je izgubilo kraško gorovje vsled pomanjkanja pogozdovanja in neusmilje- (100,000 vojnih ujetnikov) iz biv?e | uničevanja gozdov svoj humus. Avstrije in Nemčije je še vedno'v Sibiriji. Ti nesrečneži bodo morali torej tam še enkrat prezimiti. (Državni primanjkljaj v Nemčiji) Finančni minister dr. Wirth je pove- Zemljo je namreč, ker sc manjkali i . gozdovi, irpralo deževje. Danes so j zamore vršiti pogozdovanje le z velikimi težkočami. V naši državi je dele? gozdov na dal, da ima Nemčija letno 67. mili-J celokupni površini zelo znaten, jard mark primanjkljaja. Kadar se večji kakor v sosednih državah z dobrim gozdarstvom. Presegamo Xemčijo, Švico in tem bolj zaosta-jajo za nami Italija, Španija in Francija. Avstrija združi z Nemčijo, bo trdi prinesla približno toliko dote na primanjkljajih. To bo srečen zakon! (Grki ir.ed seboj) Nedavno je bila v Atenah proslava zmage in ujedinje-iija vseh Grkov. Pristaši bivši lja so pri tej priliki napadli dejanskega vladaria Venizelosa. Na-j tega nad s-5 milijonov stala je prava bitka, ki je zahtevala, 36 odstotkov površine. Nemčija me-147 smrtnih žrtev. " jri 54'207 milijonov lia, od tessa IS'9 (Premirje med Rušilo ia Poljsko) je milijonov ha gozda ali 25-S odstot-podpisano. Meja med obema država-!kov površine. Švica meri 4*1.32 mirna bo stara gališka meja. Med Ru-jlijonov ha, od tega 0-85 milijonov sijo in Litvansko se napravi medna-|jia KOz,da ali 20-5 odstotkov povr-rocui prehod. Poljska je pri podaja- gjne letni praksi v stroki sami. Sicer se lahko pripeti, da so kvalitativne napake ene vrste za eno uporabno svi;-ho odločilne, za drugo potrebo pa manj pomembne. Vsled tega mora težiti lesni trgovec za tem, da vsako vrsto lesa uporabi, t. j, obrne v svrho, kateri dobre lastnosti dotičnega lesa najbolj odgovarjajo, njega napako pa najmanj škodujejo. V tom pogledu zomorejo zadeti pravo pot le strokovni s potrebno tozadevno prakso. (Konec prihodnjič.) Gospodarske, niče 332.897, rži 20.473^ ječmena 30.315 vagonov. š?@fti, crircmia plačujejo za nekatere premete brez ozira na ppovenieswso le minimalno carino. Carinskem« ura-du je treba predložiti pri vsaki poši-Ijatvi potrdilo trgovske zbornice in potni ilo trgovinkega «iini3trsttv& v Beogradu, da uvoženega blaga ni v državi ali da ga ni v zadostni množini. (Novi živinski potni Usti) so izš;i s srbskim, hrvatskim in sloteti-skim besedilom. Prodajali se bodo p'o I I 20 v, 88 v, in 56 v. 75 (Za žganjeknho) ie treba vzeti pri pristojnem oddelku finančne straže tiskovino (cena 1 K), ki se izpolni in da potrditi pri županstvu. Kadar še izpolnjena pola vrne, določi finančna straža dan in dobo prosti kuhi, (Letošnje vino ljutomerskih in ormoških goric,) kar ga je bilo branega po 27. septembru, ima 18 do 21 stopinj sladkorja, dočim imajo sortirana vina (burgundec, rulandec, sil-vanec, mozlec, rizling i. dr.) 20 do 24 stopinj. Ker se bo pa dobrota vina pokazala šele po pretečitvi, zato še ni gotovih e-en. Manjše partije vina so se prodale liter po 11 do 14 kron. Množina pridelka pa je zaostala celo za lanskim letom. (Kraški teran [črno vino]) je letos tako sladek, kakor ni bil ze od leta 1874. (Železo za sodovne obroče.) Je-klarna Jurija grofa Turnskega na Kavnah (Koroško) ja pripravljena sprejeti namočila na železo za sodovne obroče ter bi mogla v najkrajšem času postaviti to blago na trg. Ceaa železu m obroče je 20 kron za kilogram. »Kmatijska drnžba" bo posredovala pri naročilih in razdelitvi železnih obročev med vinogradnike in sodarje. Ti se torej pozivi jejo, naj takpj naznanijo množino železnici obročev, oziroma njih težo in .Jvmetijbki družbi"', da bo mojSl jeklarni podari potrebna naroeilai.Sn (Nabavo tobačnega izvlcčf^j % pokončavanje listniii uši in djVftlt škodljivcev na sadnem drevju- j vzela »Kmetijska družba". Izvleček bo oddajala svojim podr saujerejcem v j>oso la!i po za ceno 100 dinarjev a\i Tobačna tvorniea ne '<« sredstva v pianjsih ki ne more dobiti za ti sod. Priporoča §t??r>Ia (Vinski davek,) ki znaša o2 K- ,z£lia) imaio baje naHrvatsLem in{ za hehtoliter, ne bo zadel pridelovayt«fia^f^ Hpi) ca, temveč se bo pobiral šele pa prg-daji. Obdačeni bpd.o torej le pisci nlantov ► mm svojo porabo neobdačeno. Xaši"p6 slanei bodo odločno zaliteVeli^cfifi ta naredba popravi tak4Jo kmet oproščen davka na.cnsi »iiuijipTE (Trošarina na vi^^žejfB^^U^mm ... , , ^ •» -; v i , ' - ,=iuc. Italija meri 28*668 milijonov A * J. 'V^.^t^v^F^S' ! n"h dosefia skoro vse knr i? /fle1« 'i i , i . - -t- i t do nova trošarina pnnesia irrza J/ir t- • t / .f. ] od teb 4-5, milijonov ha gozda I > ,, IKmr-Jrp ir. vp?mn«ec1rt v 1 -'.»I \ . .. , 1 > e U I r'i , n ^ R . ' gubo, ker bo treba naitaviti cel»vrs, ng-1ah ^ , odstotkov povrsme. Francija j I10vill uslužbeneeV. Zito^edla^,^ : mfivt c.icnrvnn n,i*!»4n mi iiatiav hn „ . . v. . B, JTi (Kmetje m vekposestBiki v r. . - . - ' ( člii I UUai-Ui.lVUV UUVlOJirC. Xicutu|^ LSl^-F^fvfl S0V; f" i meri skupno 53-646 milijonov ha sem zmislu. i am so vsa večja posestva ' ! se namesto trošarine Aopalt uva od teh milijonov ha gozda ali ■ v-, • • . i„ui., Iit.o-" it m- a ^up uzitnme, pri čemer bi se lahko v rokah bogatašev, kmetje pa so samo;™ " ^^uijtjno _ . __ UZuni __ obdelovatelji zemlje (koloni), li dobeil''^ ^stockov površine. Španija, . . .. ^ u % kna Fr^jio le toliko pridelkov, da morejo za silo fen 50 ^0 n l .l h od teh * preživeti svoje rodbine. Ker se vlada 8 10 milijonov ha gozda ali lb od-j , . x ZiT-T S;t ne gane, da bi odpravila to srednjeveško tlačanstvo, so se koloni dvignili ter se sami polaščajo .velcposesL.. Sa- ... mo na Siciliji so »».sedli kmetje kakih! 5j 2000 veleposestev. Pri ttm podpirajo kmete duhovniki, ki so. jstotako reveži brez posestev. Marsikje prikorakajo kmetje na veleposestva s cerkvenimi zastavami ali pa jih vodi kak menih s križem v roki. (Volitev predsednika bo v Severni (Kriza *ft <^k(ictl¥ioif«p.)E^^fl^iižita. Tako koslovasiaifB aabranil* o?bfcia«š odstotkov na vporabni les, osta-: CCo.'° lih 45 odstotkov pa na drva. Sled-! "a!° . - - . - .. . ,. . nja so porabljajo za kurjavo, med i fn&e vm<2 tem ko se 1« potrebuje v gradben- trgovini kna*/*r4 , hm« »M [kuhati to stvu in industriji. Pod enim kubič-j na mes? m nim metrom se razume kubični me-J ist^ako na bo »a 4»ji ter telesnine 111 ne prostornine. V i zvoz živine 'oreio „ ižnikov. poljskih pr: Lja) je sedaj z oma prost. ionov m) izkazuje •ftfetov kruž| letin® tam ' 1 Jinska a MaimV m ... - - . fejM^Sjfc^te T te ......, i pak po kubičnem metru prostornine.1 ic 00 uraanm lzKazm^iedžTa rpi ta. S t. jo vsv fda pe,l, nasip štev. 7, imctatiuciA. MAfeY»R Urednik: diol. agr. A. Jamnik. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. r Ljubljani Obrtniki, ustanovite s? novsod, kJer se pokaže potreba, obrtno drutvo. Kerarztliche Woeben.sclirift" št. 10. da je mogoče kokoši odvaditi lenobe v zimskih mesecih in jih primorati, da neso tudi od meseca oktobra do ■meseca februarja brez presledka, kakor poleti. Kokoši ne neso pozimi zato, ker sede od.štirih popoldne do osmih zjutraj v kurnici, ne da bi se jih med tem časom krmilo. Ker kokošji; želodec ni urejen tako, da bi kokoš izhajala s hrano do 16 ur, za,to perutnina tako močno opeša, da ne moremo od nje zahtevati jajc. Temu se odpomore, ako se lcurnica ponoči razsvetli in kokoši nakrmijo. Perutnina se na ta način krmljenja hitro navadi in nese enakomerno kakor v poletnih mesecih. Ob dolgih nočeh jo je treba krmiti dvakrat. Tudi pitanje perutnine se na ta način znatno pospeši. Kdor irna v hiši električno razsvetlj avo, ta naj jo poizkusi vpeljati še v kurnico in naj v svrho, da nakrmi perutnino, vstane dvakrat ponoči. Pač poizkusa vredno! (Trsno listje kot krmilo.) Dokler Je^ trsno listje še zeleno, ni slabo krmilo za živino, ker ima nekako isto vrednost _ kakor srednjedobro seno. Čim mla jše je listje, tem več je vredno za pokrmljenje. Če je pa trsno listje že izpremenjeno, če ni več zeleno, ali je celo že suho, potem pa njegova krmilna vrednost ni znatna, ker se je večina hranilnih snovi vrnila že v trto. Če je listje ob trgatvi še večinoma zdravo in lepo zeleno, se ga vsled velikega pomanjkanja krme naravnost priporoča pokladati. Listje se pa sme šele po trgatvi obirati, drugače se kakovost vina oškoduje. Bakrene soli, ki še nahajajo v škropivu, res niso zdrave, vendar praktična izkušnja uči, da škropljeno listje po trgatvi živini ni tako škodljivo, kakor bi se moglo domnevati. Bakrenih soli je namreč takrat na listju že jako malo, ker jih je dež že izpral in pretvoril v manj škodljive spojine. Obiranje lisf.ja 750 trgatvi res ne prija trtam, ker les slabeje zori, a ta škodljivost je po trgatvi tako neznatna, da se nanjo ni treba ozirati, ker je nasprotno korist, ki se jo ima od pokladanja listja živini, neizmerno večja. Haznoterosti. (Car Ijenin.) Ludvik Fcrcst. iz-boren poznavalec ruskih političnih in socialnih razmer, piše v „Mati-nu": „Ze davno sem hotel razjasniti, da je diktatura proletarijata v Rusiji samo anekdota, dobra za izvozno propagando. Kako bi mogla biti v Rusiji diktatura, ko tam proletarijata sploh ni. Na sto Rusov pride komaj en tovarniški delavec. Drugi so zemljedelci, nasprotniki boljševizma. Sila boljševizma izvira iz istioe, da je Rusija v njem dobila znova vladno formo, za katero je najlepša označba carizem. Rusija ima zopet dvor in dostojanstvenike in na dvoru se sprejemajo tujci, za katere je vedno pripravljena dobra postrežba, četudi trpi dežela lakoto. Zopet je vse polno uradništva, ki je predrzno in po večini nemško. Sploh je tako, kakor prej. V armadi je obnovljena disciplina kar najstrožje. Delavcem, izvzemši tistim, ki so postali proletarski aristokratje, se godi jako slabo. Po tovarnah se stavka, ker primanjkuje živil, volitev ni, pov-sodi vladajo moč, sila, carizem. Cesarska cenzura ni bila nikdar tako nasilna, kakor je sedanja. (Klobuke iz pasje dlake) izdelujejo v Mandžuriji (Japonska). Leta 1916. so izvozili takih klobukov 850.000. V ta namen rede posebne vrste pse z dolgo dlako razne barve. Pse za-koljejo in pojedo. Nevesta dobi za doto večje ali manjše število takih psov. Obrtnik. Obrtniške vesti. (Obrtni shod) ki je bil v nedeljo dne 10. t. m. v Žužemberku pri Novem mestu v gostilni g. F. Pehanija, je bil mnogoštevilno obiskan. Shodu je predsedoval g. Mrvar. Govorila sta v glavnem gg. F. Ogrič, načelnik ..Obrtne organizacije za Slovenijo", in I. Pu-celj iz Velikih Lašč. Obrtniki so sledili izvajanjem govornikov z največ-! jim zanimanjem ter sprejeli nato soglasno program združenega obrtnika in kmeta; dalje so podpisali tudi izjavo, da popolnoma zaupajo „Obrtni organizaciji", se strinjajo z njenimi načeli in odobravajo njen skupni program s SKS. Končno se je sestavil še pripravljalni odbor za ustanovitev »Obrtnega društva za Žužemberk in okolico". Obrtniki so pokazali dovol; jasno, da se zavedajo resnosti časa in končne zmage. Živeli zavedni obrtniki Žužemberka in okolice! Trdnjave se podirajo — pravica zmaguje. (Naši shodi.) V nedeljo dne 17. t. tn. bo, kakor smo že poročali, obrtni shod v Št. Vidu pri Stični. Ker vsled prekratkega časa ni mogoče prirediti shodov po vseh maniših krajih, zato naprošamo vse tovariše obrtnike, da to uvažujejo in vpoštevajo. Na šent vidski shod vabimo brez razlike stran karskega m išl jen j a vse obrtnike iz Šent Vida, Višnje gore. Stične, Radohove vasi in okolice teh kraiev. Obrtniki! Le kratek čas nas še loči do volitev v ustavotvomo skupščino. Čas je, da se dvigne tudi obrtni stan, posebno se-Haj, ko se bo odločevalo, kaka bodi v bodoče naša država, ko se bodo urejevali in snovali novi načrti, zakoni in dr. Nujno potrebno je, da postavimo kar najboljši temelj tej novi stavbi. Ali naj čakamo, da se bodo nalagali še naprej neznosni davki, carina itd. obrtnemu stanu? Skrfjnji čas je, da se otresemo onih starih mešetarjev, ki so obrtni stan le izkoriščali in mu na shodih obljubovali najlepšo bodočnost, samo da je volil z njih stranko. Kaj so storili ti gospodje do danes za obrtni stan? Razcepili so ga po stran- kah, da ga tem lažje izkoriščajo; zastopnika pa mu niso nikdar priznali, tem manj pa dali. Edino, kar so naredili za obrtni 6tan, bodisi pri vladi, bodisi v parlamentu, je to, da so preskrbeli nekaj „košev", kamor mečejo resolucije, ki jih sklepajo obrtniki po raznih shodih in kongresih v upanju, da se jim zboljša njih obupni položaj. Res je že čas, da se obrtnik sam zave, kaj mu je storiti, da krene na pot, ki vodi do zaželjenega cilja in do osamosvojitve, da si sam izvoli in izbere zastopstvo iz svoje srede v dosego svojih namenov. Kakor se organizira kmetski stan, ki bo v bodoče vodilni činitelj naše države, tako se mora tudi obrtni stan prebuditi in nastopiti združen v delu do končne zmage. Zato naj ne bo obrtnika v spredaj omenjenih krajih, ki se ne bi odzval vabilu. V nedeljo torej vsi na shod v Št. Vid pri Stični! (Poziv.) Obrtniki v Kamniku in okolici, agitirajte med tovariši obrtniki za obrtni shod, ki bo v Kamniku dne 24. t. m.l Tudi Kamnik naj sliši, kaj se je dosedaj storilo za obrtni stan! (Obrtna društva.) ki nameravajo prirediti obrtne shode in žele govornike „Obrtne organizacije", naj to kolikor mogoče kmalu naznanijo načelništvu „Obrtne organizacije za Slovenijo" v Novem mestu ali pa „Obrtnemu društvu" istotam, ker drugače ne bo mogoče vseh prošenj vpoštevati. (Shod) „Obrtnega društva za Novo mesto in okolico" bo zadnjo nedeljo tega mesira. (Vžigalno vr v h o) za obrtnike ima v zalogi „Urad za pospeševanje obrti" v Ljubljani na Dunajski cesti. Izjava. Podpisani I»an Kozinc v Žavjeku obfa-Iujem, da sem dne 26. septembra 1V>20. g. Juriju PerjefiCu t Sevnici Doosnovano in v fali očital prodajanje ncprarpga m^sa. Ivan Kozino b. r. D?P krSVl dobri mlekarloi, ena u ' " *»*«»*, pimodoL-ke, drug« pinc-gavsk« pasme, s teletoma sta na prodaj pri .Ant Zivaliču v Gnncljah St. 2 pri Št. Vidu nad Ljubljano. ^ _______^amem Voaestvo z vsemi prltlkilnaml. Tudi «up ni izključen. — Nadalje prodam naj« »išjeinu ponudn ku ,.Ilerders homersations krijfon (9 zvezkov) in ..Stielers Handatlas", V8e 'ukOraj popolnoma novo, kakor tudi več *k>Vinskih in nemskih pouči ih in zabavnih ■knng; -—f: Janez Čelešnik, kolar v Črnom-jfo '''[ / •' ■' Jjn (Belokrajina). m Ifečje posestvo b poslopjem v dobrem stanju, z njivami, travniki in gozdi s8 proda na Spodnjem Štajerskem Več pove Anton M lat«r, pošta Račje št. 112 pri Mftrfboni. Suhe gobe, lanen<> seme, kumno in vse drs0li * B.f^fiimaiWgovinonufdj>z manufakturnim blagom " i^rJ' aaoi trgu št S. Pnevmatike za avto in kolesa v vseh dimenzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščne priporoča po najnižjih cenah .. .*ustrin, Ljubljana, Dunajska cesta Si. 20; telefon II. 470. Podružnica: Maribor, jsrčičeia ulica iL 9. ! Oii i tibrtno in rodbinsko rabo , .. . r — i-l. vso opremo T, ifiLaa o- (:. olje za stroje, -aoi.'( f lastnica po nmrlem soprogu 3 tto s UuMjanl, kMna c.2. fd^i i ^^ ptffctiaiiKih sfrofev r «W tvor niče Umrath A Komp. *m \