(3LR5IL0^I SlOVm^KKR DLLRVoTVFL I. Česnik: Študent Lakota. Malo takih ljudi sem srečal na življenja poti kot je bil študent Lakota. Dolg, suh, bledih hc, globokih oči, ki so gledale vedno' zamiš-1 j eno v svet, kodravi lasje so' mu padali po vratu. Bil je vitek in to ga je delalo posebno pri-kupljivega, dasi je bil včasih njegov izraz v obrazu oduren in zopern. Najbolj zanimivo je bilo pri našem junaku pač to, da je bil neprestano zaljubljen. Rodila so ga topla goriška brda, zato se ne moremo temu čuditi. Nadarjen n> bil preveč, a dozdeval si je mnogo. Držal je b'di mnogo na svojo literarno čast. Zc v drugi šoli je spisal dolg roman o razbojnikih in ciganih. Vplivale so takrat mogočno nanj amerikan-ske povesti. Zlagati je pričel tudi pesmice, a verzi so bili šepavi in spraviti jih ni mogel v noben list. V oblasti ni imel niti jezika, zato je bila njegova poezija klavrna in smešna. Resni ljudje so prerokovali slabo bodočnost njegovi muzi. A s tem se študent Lakota ni dal ugnati v kozji rog. Poezija mu je obilo hasnila pri za- ljubljenih pismih. Zadovoljen pa le ni bil in večkrat je zabavljal čez urednike in klel v laškem Stilu. Zdaj vam pa hočem našteti in opisati njegove junaške in zaslužne čine. Za voditelja kake stranke ni bil ustvarjen, čeprav je bil zdajin-zdaj podjeten in žilav. Zato si tudi ni mogel v šoli pridobiti posebnega ugleda. Rojen je bil za Don Juana in krog njegovih prijateljev je bil ozek, dasi je' nosil ščipalnik in literarno kravato, kar je imponiralo vsem puhlim in tuintam tudi nepuhlim glavam. Spomladi je bilo. Ljubljansko polje je bilo vse v cvetju in zelenju, lahni vetrovi so veli čez barje in Posavje in v naravi je bilo polno življenja. Tudi na ljubljanskem Gradu je vladala živahnost. Otroci so lovili metulje, pestunje so plole špice in nogavice ter se pogovarjale o nedeljskih izprehodih v Šiško in pod Tivoli, študentje so bili kozo in igrali »žandarje in rav-barje«, le štirje so sedeli na robu gozda in gledali na Kamniške planine ter se živahno razgo-vanali med seboj. Bili so drugošolci, in med njimi je imel prvo besedo Lakota. Snovali so »pipčarski klub«. Vsakdo, ki pripada klubu, mora nositi vedno s seboj pipec, vsak trenotek ga lahko njegov tovariš vpraša po njem. Če ga nima, mora plačati 10 vinarjev kazni. Tako so sklenili' mladi junaki in izvolili za načelnika Lakoto. Vsi prispevki' se zbero koncem leta in dado »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Z vso dušo se je posvetil Lakota temu narodnemu delu, pridobil veliko članov in shranil v Šparovec, ki ga je nalašč za to kupil, že precej denarja. Zgodilo se je pa tiste dni, da se je drugošolec Lakota zaljubil, prav resno sc je zaljubil, kot bi bil star dvajset let in bi imel že maturo. Na Prule je hodil zvečer s sošolcem Kajdižem in tam je srečal lepo dekle Mlciko. Petnajst let je bila znabiti stara ali še ne in v obrtno šolo je hodila. Hodil je za njo tri večere; četrti večer se je pa okorajžil in jo pozdravil. Tako sta se spoznala in sestajala vsak večer, če ni bilo slabega vremena. Ljubljanica je šumela svojo lahno pesem, ptiči so peli po vrtovih in otroci so se lovili ob obrežju. To so bili za Lakoto prijetni dnevi in tedaj je tudi postal pesnik. Čital je zlasti rad Gregorčiča. Ko je prišel do odlom- Štev. 29. sa sa ssi V LJUBLJANI, dne 18. junija 1909. ® ® Leto IV. Liberalni delavski osrečevalci. Naši slovenski liberalci so v resnici pravi učenci tistega Darvina, ki kakor znano, uči, da izhaja človek od opice. A ne samo učenci. 'Ravnajo res liki opice. Posnemajo in delajo, kar so še nedavno grozno obsojali. Kako prezirljivo. zaničljivo in tudi ostudno so pisarili Pred letdi o gospodarskih zadrugah. In stara dvorana starega ljubljanskega strelišča, kjer je še nedavno zboroval kranjski deželni sabor, je odmevala silovitih napadov slovenskih liberalnih deželnih poslancev na ljudske gospodarske zadruge, tudi delavska konsnmna društva so bila napadana. Zdaj, ko je komaj preteklo nekaj let, so pa že 'liki prave opice sami pričeli snovati gospodarske zadruge in obetajo tudi konsumna društva. Kako so vihali nosove čez delavske organizacije, naj so že bile naše ali pa rdeče. Naj ,swo že štrajkali mi, ali pa rdeči, golida gnojnice na ubogo štrajkujoče delavstvo je bila gotova stvar. Uboge tobačne delavke so bile psovane zaradi svoje organizacijske zavednosti neštetokrat. Zdaj pa liberalci sami snujejo 'liberalno delavsko organizacijo. Celo štrajkajo. Splošna in enaka v olivna pravica je tudi v tem oziru prisilila liberalce, da s silo spravljajo v svoja društva 'tisto delavstvo, ki je zabito dovolj, da hlapčuje liberalnim škricem in pa, ki je odvisno od 'liberalnih delodajalcev. Vodi liberalno delavsko organizacijo liberalni občinski svetnik in liberalni 'deželni po- slanec dr. Oražen. O njem trde, da je bil že soc. demokrat, a ko se je bogato oženil, se je seveda prelevil kot tvorničar in izdelovalec Auerjevega piva v liberalca. Da bo lažje prodaja! svoje pivo, je, kar je v Ljubljani javna tajnost, v prizori! 'septemberske demonstracije samo zato, da napravi vodo za svoje slabo, neokusno pivo. Kakor znano, mu od takrat naprej vse pravi dr. krvava manšeta. Mož se je postavil tudi na čelo takozvane liberalne delavske organizacije. Rad dela na to ,da se pošiljajo prošnje raznih kategorij magistralnih uslužbencev na rotovž, kjer jim potem dovolijo drobtinice, da jih lahko dr. krvava manšeta potem farba, koliko da je storil za ,nje. A veliki nekdanji 'soc. demokrat, sedanja liberalna 'krvava manšeta ni nikakor tako prijazen in dober z lastnim delavstvom, kakršnega se kaže drugim delavcem. 'Svojim delavcem ge privošči dobrih plač. Niti vrejemega delavnika reveži nimajo. Garati morajo noč im dan. Spati pa v takih luknjah, da bi jih morala prav za prav magistratna zdravstvena oblast prepovedati, a pri liberalni krvavi manšeti mestni fizik dr. Krajec seveda zatisne obe očesi, •češ, saj je njegov prijatelj krvava manšeta imun, saj sme zato delati, kar hoče. Nedavno je pa imel dr. Oražen še neko drugo smolo. Obolel je namreč njegov prcdelavec. Dr. Dražen je zdravnik, zato je pa vrgel obolelega preddelavca na cesto. Revež je bil v taki bedi, da se je usmrtil. Tak je liberalni glavni delavski osrečeva-delj. Zapisali smo to; da zna delavstvo pravilno ceniti novodobne liberalne delavske osre-čevalce. 1 i _ : _ Krvoses kapitalizem. Prst. N. B. Svobodomiselna struja, ki hoče dandanes vse podse potegniti, zaklela se je tudi proti našemu stanu in tudi nas hoče za seboj potegniti. Čudili bi se, kje pač morajo nekatera dekleta toliko moči jemati, da bi se mogle zoperstavljati enakim slučajem, kakor je tale: neka dekle pripoveduje iz svoje službe: — neverjetno ali resnično. Njena gospodinja je katoličanka (vsaj v krstni knjigi) pa pravi da svete maše poprej ni bilo, isto so ustanovili ljudje sa- mi, zato ker duhovnik ne more drugače deklet dobiti, da bi si jih ogledal, kakor da se •napravi /in gre pred oltar, da ga tudi one vidijo, ker je nemogoče, da bi duhovnik živel brez Žensk. V ta namen baje hodijo tudi duhovniki na počitnice, da obiskujejo svoje žene in otroke. Dotična govori še marsikaj druzega, kar se tu ne spodobi napisati. Kakšno mržnjo ima nasproti vsemu, kar diši katoliško, sledi s tega, da :s)užkinja tudi ob nedeljah ne sme poprej k sveti maši, dokler ni doma vse v redu, go'spa poišče tudi nepotrebnega dela, tako da če se dekle še bolj trudi, da' bi svoje delo storila, vendar je mnogokrat že prepozno za v cerkev. Vstati mora 'zjutraj ob 5. uri in pred polnočjo •ne more k počitku, poleg tega mora še stradati, popoldansko južno si mora sama kupovati,. Zadnjič, je morala par tednov poleg nje, da ja ne bi kakšne minute počivala, roke imela -je po trikrat žuljave in razgnojene, ker je bila dudi drugače telesno popolno utrujena, potožila -je svoji gospej, da se ne more več pokonci dr-(žati od trudnosti; gospa pa j!i je odgovorila: i»Kaj ne, vam se le dopade v cerkvi sedeti in duhovnika gledati.« Kar je pa še naj ostudne j e, je to, da ji je obljubila, da jo pelje v zloglasno hišo, kjer ji bo vse razkazala, kako je tam. Enako je storila s služkinjo, ki je bila pred sedanjo pri njej. Dotična nesrečnica prizna sedaj, da je prišla s 16. leti popolno nedolžna v Trst k tej gospej v službo. Govorila ji je enako kakor je zgoraj navedeno; vodila jo je v zloglasno hišo, dovajala je zapeljivce itd., tako postala je poprej nedolžno dekle večkrat zaporedoma nezakonska mati. Najbolje bi bilo, imena takih gospodarjev obelodaniti, a naj jih /Zamolčimo; iz gotovih vzrokov hočemo si jih ipa v naš društveni zapisnik zabelježiti, da se ,bo mogla vsaka dekle, ki drugo službo išče, bodisi če tudi pride iz tujine, informirati, kakšno islužbo naj si izbere ali pusti. Ravno v tem oziru so nam potrebne po raznih krajih strokovne organizacije in tesne zveze med njimi. Trbovlje. Vam poročamo, da so v našem vzhodnem okraju delavske razmere zelo neugodne, pač bi bilo dobro, da bi se c. kr. rudniški urad našega gospoda inženerja Wegnerja (nekoliko od bližje ogledal. Sploh se ne ve, ali .ima še čez gosp. Wegnerja kak gospod kako komando, ali pa popolnoma po svoji volji jame Izhaja vsak : petek. : Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 3-— poluletna . . „ 1*50 četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010 pokončuje; da pač, ker je Nemec, pa lahko dela, kar hoče, vendar se 'sliši, akO1 bo tako naprej Šlo, se pri nas v teku dveh let v 24 urah niti (toliko premoga ne bo na dan spravilo, kar bi ]Si g. Wegner enkrat kavo skuhal. Prav ne vetrno, a'li so upravitelji trboveljske družbe toliko zaslepljeni, da niti na Wegnerjevih ne spoznajo, kako hitro jim Wegner rojih jamo po-končuje; seve, ker je Nemec in prijatelj gospoda ravnatelja, potem brez vse 'skrbi to dela. Ko je bil njegov prednik inžener Lapornik, je bilo vse drugače; on je bil priden in skrben gospod, vendar ker je bil Slovenec, je mogel oditi v Kočevje med Nemce, in je pokazal človekoljubje delavcem, On ni nikdar zmerjal kakega delavca, alko je bilo 'treba pri kakem delu kaj vzdigniti, je tudi on pomagal, akoravno -je bil inžener. Pri vsem tem si je nakopal bolehen in navsezadnje ga je ravnateljstvo za nesposobnega spoznalo in je bil prestavljen med Nemce; gospod Lapornik bi bil še mnogo premnoga prihranil, \Vegner ga pa 'pusti v jami ggoreti. Ta gospod ne škoduje samo družbi, ampak tudi delavcem; v kratkem ne bo več varno v jamb iti. Tudi ima gospod Wegner navado, stare delavce in paznike na cesto spravljati. Pred kratkim je nekaj delavk brez vsega vzroka lvotel odstraniti, češ, zdaj vas ne maram več, lahko greste kam drugam, vendar /so se delavke na pravem mestu zglasile; tako idela tudi s pazniki. Ako mu mož ni po volji, reče: Sedaj pa vas več ne maram; in ako paznik prosi, naj bi se prestavil na drugi revir, tega on ne dovoli, ampak v penzijon ali pa na cesto, in na ta način dvema paznikoma drugega ne preostaja kakor penzijon. Na taka in enaka mesta se potem druge mlade osebe nastavljajo. Tudi moramo nesramnost Wegnerja omeniti, da je neki paznik v sv. Barbari bolan bil in mu zavoljo tega ni hotel.2 K šenkila izročati, ki pa vsakemu zajbrovcu pristoja, akoravno je jbolan, mi delavci to dobro vemo. Naj pa on požene po grlu, ako jih svojim podložnim ne privošči. Radovedni smo, kdaj bo vsega tega konec. Več prihodnjič; on drugim pot kaže, pa bo sam po niem odšel. r Iz Strašic pri Gorici. Predilna tovarna Ritim ajer v Strašicah in Podgorska Leykam-Jo-isefsthal so se zvezale, in sicer v tem oziru, da jkdor dela v podgorski papirnici, ga ne vzame predilna tovarna, in nasprotno pa podgorska ne. Tako na ta način se je baje več od njih spodilo in to je javna govorica delavcev v obeh tovarnah. Je-li tak kompromis dovoljen, ne vemo? Prosimo pojasnila, gospod urednik, potem bomo še več govorili o tem. — Delavec. Z lastnimi močmi. Iz Podgore pri Gorici. Štrajk p o d -,g o r 's k i h o g n j e g a s c e v k o n fian (za delavce). Najbolj natančno o tem je pisala i»Naša Moč«, katera je brez dvoma velika vplivala na ravnatelja in tozadevne. Teden pred sv. Rešnjim Telesom je podgorski ravnatelj p.opet sklical po načelniku vajo; ob določeni uri so bili vsi v shrambenih prostorih. Ali nobeden ni hotel prijeti za orodje. Ko pride ravnatelj, 'so sc začeli pogajati o vseh stavljenih točkah, ketere je »Moč« pisala. Ravnatelj jim je o vseh točkah obljubil, glede ognjegašne obleke je še posebej omenil, da on ni vedei kako da s'o imeli pogoje pri ustanovitvi itd., tako tudi glede zavarovanja proti telesni poškodbi pri vajah, ravno tako tudi glede plače pri vajah. Orodje se večina popravi in novo paredi. Tako se je sporazumno doseglo, kar ka »Biser«, se je čutil poklicanega, da odlomek izpopolni. Tuhtal je in tuhtal in varil ter koval verze. Kakšno mešanico je skuhal, mi ni znano. Lepa Micika se je pa rada lepotičila. Prstan ji je neizrečeno prirastel k srcu in prosila je Lakoto, naj ji kupi lepo, zlato stvarco. Tedaj je zmagala ljubezen do Micike ljubezen do »pip-čarskega kluba« in »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Kupil ji je prstan za nabrani denar. Konec leta je bilo treba položiti račun, in Lakota je ižgubil denar. Tako-se je mehal »pipčarski klub«. Njegova zgodovina je žalostna in prepletena z ljubezenskimi spomini. A ljubezen se je kmalu razdrla, dasi je bila resna kot ljubezen izkušenega moža. Micika se je naveličala Lakote in njegovega govorjenja, njegovih pisem, pustih in dolgočasnih, dasi so bili polni ptičjega petja in cvetočih rož. Lakota je to opazil, in v tretji šoli svečana meseca se je razdrla prva ljubezen. Micka je hodila po mestnem logu z mladim fantom, ki je nosil pod nosom že nekaj brk. To je videl Kajdiž, zvesti prijatelj Lakote. Pisal je takoj Lakota žalostno in ostro pismo, dobil je posmehljiv odgovor. smo zahtevali, čeravno je večina na naši strani, n'li v takih slučajih moramo biti neločeni. Na govorice, katere so razširjene med neognjc-gaisci in tudi med njimi, to je bilo le za tačas, da je ravnatelj s tovarniškimi ognjegasci pokazal se javnosti ob priliki procesije sv. Reš-njega Telesa, odgovarjamo mi in pribijemo sle-ideče: Mi itak dobimo in zopetno zahtevamo pisano pogodbo glede dobljenih zahtev, i'n s (tem bodi končana ta afera. Ako se pa kaj iz-iPreobrne, kar bomo pazno zasledovali, boš pa, draga »Naša Moč«, zopet nam odstopila prostorček? Delavci, posebno ognjegasci, vi, ki ste poznali, kaj se doseže vse, ako smo združeni, oklenite se trdno »Naše Moči«, naročajte (si jo, da si bomo tako lahko združeni ostali ,tudi v bodoče. Odbor »Šentpeterskega prosvetnega društva v Ljubljani« je v svoji zadnji seji 'sklenil, da se društvo udeleži slavnosti otvoritve društvenega doma v Mekinjah, ki bo v nedeljo, (dne 20. junija t. 1. Odbor želi, da se cenjeni idruštveniki te slavnosti v prav obilnem številu udeleže. Sestanek društvenikov je v nedeljo ■ob pol 7. uri zjutraj v društvenem prostoru, •odkoder gremo skupno na kolodvor v Šiško. • Odbor prosi nadalje vse člane in članice, ki •imajo veselje do petja, naj se pridružijo 'društvenemu pevskemu zboru. Pevske vaje so idvakrat na teden. Odbor prosi, da bi tisti člani ,in članice, ki imajo kake knjige, jih blagovolili darovati v društveno knjižnico. Društvo .prav lepo napreduje, treba je društvu dobre in velike knjižnice, da bo moglo 'uspešno vršiti nalogo, ki je v društvenih pravilih. Pa tudi druge prijatelje društva prosimo za dobre knjige. 'Društveni prostori so na sv. Petra cesti št. 101, nasproti cerkve sv. Petra v Podbojev i hiši, L- nadstropje, Vun z našimi pravicami! Idrija. Poročati moramo, da se je za nas davkoplačevalce zopet nekaj prav važnega sklenilo 9. junija v občinski seji, namreč da naj ,se prezida hiša št. 509 po načrtih, kakor se je •bilo že lani pričelo, in sicer naj se prične z dedom, kadar bodo vsi pogoji gotovi; in s tem ,bodo splošno ustregli, da bo prišel tudi delavec do izobrazbe itd. Ali pa je res temu tako? Nedavno se je izrazil nek liberalec, češ, kadar bo Čitalnica izvršena, potem ne bo hodil rudar v /to poslopje, ampak edino le rrn, ki imamo 'lahke čeveljčke, rudar pa s podkovanimi čevlji ne bo ,hodil. No, m'i nimamo nič proti temu, še privoščimo jim; ampak da bi se to težko breme ,na nas davkoplačevalce presedlalo, zoper to pioramo odločno protestirati; in zato je Ivan Kavčič na isti seji povedal, kakšnega mnenja ida je S. L. S., da smo vedno proti temu, da bi občina zidala čitalnico. Deželni poslanec Gangl je že večkrat korajžno povedal na kakšnem Šhodu od tistega klerikalnega zmaja, ki je bil vedno velika ovira napredku, svobodi itd., tako je svojim ovčicam povedal, spozabil se je pa vedno povedati, 'kalko S. L. S. po1 deželi širi jn ustanavlja društva in da imajo že veliko takih društev že svoj dom, brez da bi davkoplačevalci bili kaj prizadeti; tudi pri nas je že precej časa liberalizem kazal svojo naprednost •in izobrazbo, toda uvideli .so, da so potrebni .enega lokala, kjer bi se shajali v lahkih čeveljčkih in po svoje zabavali, toda kje pa de-,nar? V kasi ni nič, na puf tudi ne kaže. Dobro, v občini imamo besedo, davkoplačevalec s podkovanimi čevlji bo pa plačal, in tako pridemo do svojega lokala. Res mislijo naši liberalci na vsak način po tej poti priti do svojega Čakal je par tednov, potem je pozabil na rano, a popolnoma ne do četrte šole. V četrti' šoli je bil hudo bolan. Cel mesec je ležal. In ko je ozdravel, je ostal stari grešnik, Don Juan z dušo in telesom. Zaljubil se je že predpustom. Njegov ideal je stanoval v Kurji vasi in je hodil v pripravnico. Koliko večerov je 'izgubil z neplodnim postopanjem in govoričenjem. Pomagati mu ni bilo. Toliko še vem o tej zgodbi, da se mu je tudi preparantka izneverila. Žaloval pa za njo ni prav nič več. Tako je prišla peta šola, o kateri pravijo, da ima največ zaljubljencev. Petošolska ljubezen je znana širom sveta. Tudi za Lakoto je prinesla nekaj posebnega. V Florijanski ulici jc stanovalo mlado, dobro dekletce, mično in pobožno, a malce bledo, kar ga je delalo še bolj interesantnega. Ime mu je bilo Milka. Tol je bila Lakotova tretja ljubezen, globoka in resnična. Tedaj je tudi Lakota zložil par lepih pesmic in napisal prvo novelo, ki pa ni zagledala belega dne. Govoril je o bolnem dekletu, ki polagoma umira. Kot slutnja je vstala morda v njegovi duši o bodoči nesreči. Med počitnicami je res lokala, toda grozdje je še zaenkrat prekislo in g,ato se lahko obrišejo pod nos. Predilna tovarna Ritinajer v Strašicah. Zadnji dopis 'je vzbudil med delavci dosti govorjenja. Pritožb vedno več. Hočemo pa, da se to, kar smo že pisali, odpravi in preuredi. Delavke še vedno delajo do 7. ure zvečer. Kje je •obrtni nadzornik, da tega ne vidi. Mi ne bomo (mirovali poprej, da ne dosežemo. — Delavec. Tobačno delavstvo. Kaj pa Alland? Pred meseci že je prosilo ,več bolnih delavk, naj bi jih poslali v Alland. A dasi je 'preteklo že precej vode po Savi v Črno ,morje, prošnje le še niso rešene. Pa ne, da čakajo poročevalci glavne direktije zimskega decembra, da rešijo prošnje. Zveza krščanskega tobačnega delavstva Nemčije je imela minole praznike svoj tretji glavni občni zbor. Število članov je 5400 in se je vsled gospodarske krize zadnjih dveh 'let nekoliko zmanjšalo. Vendar se je premoženje •društva zvišalo od 50.000 na 57.000 -mark, kar ,ie lep dokaz znane požrtvovalnosti krščanskega tobačnega delavstva. Izguba milijonov pri nakupu tobaka za avstrijsko režijo. Izvajanja 'krščansko-socialnega poslanca Walcherja o 'zgrešeni metodi avstrijske 'tobačne režije pri nakupu tobaka so1 našla veliko zanimanje v krogih amsterdamskih tobačnih trgovcev. 'Na eni strani vlada velik strah, kajti gotovi gospodje se bojijo, da izgube masten zaslužek, ki jim je brez vsakega •truda polnil žepe z milijoni. Na drugi strani se pa zopet smehljaje vprašujejo, če se je vendar enkrat našla oseba, ki naj bi posvetila v skrivnostni nakup c .kr. tobaka. Popolnoma lieum-Jiivo je, kako da je moglo vladati pri tej stvari tako očividno sleparstvo, ne da bi v parlamentu kdo spregovoril besedo o teh milijonskih zneskih. Tekom desetletji že preskrbuje za Avstrijo tobak amsterdamska tvrdka Van der Brogen. Pri tej tvrdki ‘se nakupijo cele množice Java-. iSumatra- in Borneo-tobaka, iz katerega se izdela okroglo 70 odstotkov vseh avstrijskih cigar. G. Van der Brogen pa nima sam niti tobaka niti tobačnih nasadov, ampak je imel srečo pred več leti stopiti v prijetne odnošaje z avstrijsko režijsko upravo, pri čemur je 'baje /Slavna »žlahta« imela 'glavno vlogo. Imenovani gospod je v Amsterdamu »organiziral« avstrijsko nakupovalno trgovino, jo nekaj let »vodil«, ;nato pa odjadral v svet. Kje in kako je tekom •let čas prebil, o tem le lahko ugibamo. Toda v (Amsterdamu stoji »Van der IBroggenova trgovska hiša«, kjer se vsako leto se menjajoča pakupna komisija imenitno pogosti. Pri teh gostijah pa ni nikoli navzoč g. Van der Broggen, /ampak vsa njegova »naročila« preskrbi gosp. /Schmidt, čistokrvni žid. Avstro-ogrski generalni konzul v Amsterdamu je seveda iz »vi-itežkega rodu« Madjarov g. Mischke von Ma-,gyar Lsesztve, kateremu je srčno vseeno, koliko milijonov vsako 'leto avstrijska režija pri tobačni kupčiji izgubi. On pusti avstrijsko nakupno komisijo po •svojih uradnikih uljudno /Sprejeti in jo v Van der Broggovo hišo peljati. Potem pa dobijo ti gospodje od posameznih -tamošnjih tvrdk povabila in ko so proučili celo (»tobačno trgovino«, zapustijo Amsterdam s (prepričanjem, da so preživeli tam nekaj prijetnih tednov. Seveda znajo mnogo povedati p dobrih pijačah in jedilih ter o uljudnih tobačnih amsterdamskih trgovcih. Kako se pa za nas tobak kupuje? Sila priprosto1. Režijska uprava na Dunaju določi, kateri dan se bo nakupilo umrla Milka. Mogoče še ni bilo za študenta ne-srečnejših dni, kot so bili tisti za Lakoto. Precej dolgo je ni mogel pozabiti. Med tem je začel resno misliti na ilteraturo. Delal je za ustanovitev literarnega kluba in lista. In posrečilo se mu je spraviti skupaj nekaj ljudi. Pisali so, brali, kritikova!i in se večkrat skoro stepli. Izdali so štiri številke tistega lista »Zvezda«. Kot zvezda naj bi zasvetil na polju slovenske beletristike. A bil je le utrinek, ki! pada med gore in ugasne za vedno. A literature Lakota ni pustil in v osmi šoli se mu je zazdelo, da potrebuje nove ljubezni za delo. Začel je hoditi po Glavnem trgu in »v klobaso«. 'Par sošolcev je imel vedno s seboj in zdelo se mu je to zelo imenitno, on v sredi spoštovan in odlikovan, drugi ob strani. Zaljubil se je v Angelo, malo, nežno dekle. A pustil jo je kmalu. In uganjal je pustolovstva dalje. Vsa resnost je izginila od njega, na namen živlejnja je pozabil. Tako je prebil osmo šolo in maturo. Literatura ga je pustila, ker on ni hotel nje. Danes je nekje rejen uradnik. Ce se je poboljšal, dvomim. gotovo število vrst tobaka. To pa zve tvrdka Van der Broggen že več mesecev naprej! To {nora g. Schmidt potom okrožnice naznaniti »■»avstrijskemu okrožju«, t. j. gotovemu številu tobačnih trgovcev, od katerih naš »erar« jemlje blago. To »okrožje« priredi na borzi »avstrijske tržne dneve«, pri katerih se prinese na trg določena množina tobaka najslabše kakovosti. Tobačni baroni so se pa seveda že pogreje dogovorih o cenah. Nato pa prevzame V navzočnosti šefa avstrijske nakupne komisije zastopnik tvrdke Van der Broggen za Avstrijo določeno množino tobaka po cenah, pri katerih ■je blago s 'S to tisoči preplačano. Nato napravi IIIIIG11MU ton ..Kaiserin Aiipsta-ttria" gSfffi 'SfUlKSl! Pojasnila daje zastopnik: z 8-12000 tonami 383 26—1 Fr. Seuniu. Ljubljana Okno v svet. Delavstvo ne more prenašati neznosnih davkov. Tako vedno vpije naša internacionala. Pri tem pa ne vidi, da ravno ona sama delavca najbolj teži z raznimi davki. Delavec, ki ,se vpiše v socialdemokraško organizacijo, mo-»ra velik del 'svoje plače izdati 'za razne strankine tiskovine, štrajkarske, agitacijske in druge nepotrebne rdeče davke. Gospodje naj naj-iprej sami opustijo te davke in naj za svoje agitatorje preskrbijo kje drugje (n. pr. pri voditeljih in svojih poslancih) mastne plače. Delavstvo pa naj sprevidi in naj ne 'trosi denarja za (Socialnodemokraške neumnosti! Smrtna obsodba nad socialisti. Vojno sodišče v Varšavi je obsodilo na smrt dva social-(demokraška delavca, ker sta poizkusila terorizirati policijske funkcionarje. Generalni guverner je obsodbi pritrdil. Tudi v Rusiji so za,-»čeli postajati »sodrugi« »moderni« im uporabljati čisto njih vredna sredstva v dosego svojih »umazanih namenov. » Socialni demokrati — delodajalci. Da delavstvo s socialno demokracijo ni povsod zadovoljno in da bodo rdeči trabanti sami poko-jpali svojo stranko, dokazuje zopet slučaj, kjer »se kaže, kaka mizerija vlada med uslužbenci .socialne demokracije. Glasilo socialnodemo-(kraških tiskarjev poroča, da vladajo v tiskarni holandskega glavnega rdečega glasila »Het »Volk« »živinski delodajalci«. Delavstvu se nastavlja na telo sooialnodemokraška sesalhica, tako da delavstva komaj vzdrži na dobro kapitala. — Glasilo pristavlja, da »dolgo se je ta tiranska klika pustila neomejeno nad delav-»stvom vladati, toda temu izkoriščevamu mora biti konec. — To je par stavkov 'i'z sodbe, katero so javno izrekli rdečkarji nad lastno stranko. — Da, da, gospodje! Delavstvo se ne more .živeti od vaših govorov in obljub. Vzdignilo »se bo nad vas, ker zanje nič ne storite. Tudi »Slovenci vas spoznavajo. V Idriji, kjer dominirate, kot sami priznavate, niste nič naredili za delavca. Nič niste zboljšali njegovega položaja, ampak ste le slepili delavstvo. Toda delavstvo .spoznava, dokler se mu ne odprejo oči popolnoma, vas zapusti in se organizira proti vatu in proti 'kapitalu v krščanski organizaciji.. A. Lukič s'°\ ,ve' ■V* □ \\$ *y.c □ £0*?“ Ljubljana Pred škofijo 19. A. Žibert Ljubljana, Prešernove ulice priporoča sim mm zalogi čilijev domačega izdelka. iggaaaaaiaaaaaaaaaaijaannnriarinni SL, OBČINSTVU SE VLJUDHO PRIPOROČA ŠPECERIJSKA TRGO VIHA IVAN?! T0H1CH TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4. Angleško skladišče oblek 0. Bernofouic Ljubljana, Glavni trg 5. Največja In najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. Cene jako nizke. Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg št. 10 priporoča svojo tMno s klobuki in čevlji Velika zaloga. Solidno blago. Zmerne cene. n_ Velika zaloga. Nizke cene! Radi velike zaloge znatno znižane cene!!! Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd. Velika izbira drobnega in modnega blaga: rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove in druge prilike. Priporoča se velespoštovanjem F. MeriOl, Ljubljana, Mestni trg štev. Velika zaloga. Nizke cene! J torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoczy zraven rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje. Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje lastna glavnica K 354.645*15 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po 4' °l 2 O Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo, brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago. Fotografski umetni zavod Avg. Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor-povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, •: interierjev itd. .: Vsa dela se izvršjejo točno tudi v :: največji množini. :: :o: Kdor hoče varno, mirno in hitro v AMERIKO potovali, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktoria nosi 25.000 ton Amerika... . „ 24.000 „ Presidont Lincoln . . „ 20.000 „ President Grant ... , 20.000 , Vožnja LJubljana-Hamhurg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo l>/2 dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger/ naprej. Gričar 1 Mejač 1 Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in == pgr novosti v konfekciji za dame. !7 Ustanovljeno leta 1862. Milko Krap eš urai* Podružnica I ■ 11* • Podružnica Resljeva cesta št. 2 U Ivi 1] lJ 113111 ^cs,icva ccsta 5t* 2 PreJ J°s* Černe. J J prej g. Jos. Černe. Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih ur, verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. — — Glavno za- stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre. Pozor, slovenska Jelovšku drnšfanl Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni :: trgovini: :. 3eml(© Če$nil( Cpri Česniku) Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska In moška oblačila. Postrežba poštena In zanesljiva. Gene najolžje. |ooo| |ooo'| loooj loooj looo| |oool |ooo| |oool joool |oool rno društvo v lili Kongresni trg št.ig reg. zadruga z om. por. Kongresni irg št.19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po H3U%, to je: daje za 200 kron 9 kron ===== 50 vinarjev na leto. ===== Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.............................................................................................. Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za Medenje. Kanonik A. Kalan 1. r„ predsednik. Kanonik A. Sušnik 1. r., podpredsednik. |ooo| loooj |ooo| joool joool loooj joool |ooo| |ooo[ [ooo| Pivovarna J. PERLES Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana ------: priporoča =— .:==■: = izvrstno marčno pivo steklenicah. Najstarejša svečarska tvrdka. — Dstan. pred 100 leti. FR. ŠUPEVC priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče za cerkev, pogrebe In procesije, voščene zvitke, izborni med-pitanec koji se dobiva v steklenicah, Skatliah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za oblla naročila se toplo priporoča ln zagotavlja todio ln pošteno postreCi. Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Perlesova Mia. ■■ Prva slovenska modna trgovina Engelbert Skušek Ljubljana, Mestni trg št. 19 se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence. Na drobno! Glavna trgovina: Zalofika oesta I A. Šarabon Ljubljana Na debelo! Filijalka: Martinova cesta 24 i t f t 4* * f t f Velika zaloga Špecerijskega blaga, žganja, moke in deželnih pridelkov. Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava. ■r Glavna zaloga rudninske vode. Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.