IVJuiju
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
'Velja:
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se!
&
Leto XXI.
V Celovcu, 2. januarja 1902.
Štev. 1.
Na delo!
Zopet je šlo leto v morje večnosti — prvo leto dvajsetega stoletja! Kakšno je bilo za nas? Ne bomo razmotrivali tega, saj smo sproti in redno poročali o raznih dogodkih, a ti dogodki za nas niso bili veseli ne v verskem, ne v narodno-poli-tičnem, ne v gospodarskem oziru. Leto minulo nam je prineslo nebroj bojev, a tako malo, dà, malo ne nič uspehov! Pogled na razne strani nam kaže to! Pod božičnim drevesom nismo našli darov za ljubljeni svoj narod! . . .
Da bi dolgo razmišljali o tem, za to danes ni prilika. Dolžnost nas pa kliče, da ob nastopajočem novem letu znova pokličemo vse svoje somišljenike, naj so tega ali onega stanu, brez razločka na kraj itd., na novo, prav krepko, vztrajno in neumorno delo za slovensko ljudstvo! Če so moči tu in tam opešale, če je navdušenje za sveto našo stvar, če je vztrajnost in odločnost mnogokje začela pojemati, — zdaj ob novem letu je čas, da spoznamo svoje slabosti, da poživimo svoje moči, da obudimo navdušenje za delo v prid ljudstvu, med katero nas je postavil ljubi Bog sam!
Na delo tedaj! In temu delu naj se ne odtegne nihče, komur je Bog dal moč in priložnost, da more v tem ali onem oziru kaj dobrega storiti za svoj narod! „Kdor dobrega ne stori, ko bi lahko storil, ta greši.“ Če ta izrek splošno velja, velja tembolj o delu za narod! Kdor zanemarja svoje dolžnosti do človeške družbe, do sv. cerkve, do svojega naroda, — kdor ne dela zanj, ko bi lahko delal, — ta greši!
À klitij j6 bilo treba dela, iu. olev-i u 1*^™*
vztrajnega dela za svetinje, v katerih jedino smemo pričakovati zboljšanja sedanjih žalostnih razmer, bolj treba, nego v naših dneh! Na delo za narod, za njegov duševni in gmotni napredek, za vsestranski njegov razvoj torej poživljamo vse slovenske rojake, ta poziv veljoj zlasti še mlajšim rodoljubom, katerim je Bog dal zmožnosti in poklic, da se z uma svitlim mečem potegujejo za naroda pravice, koristi in napredek!
Nihče ne more tajiti, da se i^,m mnogo somišljenikov, sorojakov odtujuje, v veijrem kakor narodnem oziru izgubi zlasti po slabih čaj^ jjj in bukvah. To je strup, kateri zviti sovražniki naše vere kakor naše narodnosti v vedno večji men spravljajo med naše ljudstvo. Zoper strup se mora rabiti protistrup, vpliv slabih časnikov treba omejiti, veljavo jim vzeti z dobrimi časniki in spisi!
Čiijmo kaj pravijo o tem zbrani avstrijski škofje v svojem skupnem pastirskem listu od dné 15. nov. 1091: »Zato vas opominjamo, da vsi, vsak po svojih razmerah in zmožnostih, branite nauke katoliške vere. Jako nevaren sovražnik vere so slabi, neverni časniki. Varujte se jih, varujte se slabih knjig. Naročajte in podpirajte katoliške liste in časopise, in ne trpite v svojih hišah in družinah spisov in listov, ki sejejo strup nevere in nenravnosti v neizkušena srca.“ In na drugem mestu: Ne puščajte v svoje družine poslancev nevere in zapeljivcev. „Če kdo k vam pride in nima seboj pravih naukov, ne sprejemajte ga v svoje hiše in niti ne pozdravljajte ga.“ (II. Jan. 5, 10.) Spravite iz svojih družin vsaktero knjigo in knjižico, vsakteri spis in časnik, ki ima v sebi strup nevere in upora proti pravni cerkveni ali posvetni oblasti ^
Ko svoje drage rojake kličemo tako splošno na delo za ljudstvo slovensko, poživljamo jih še posebej na delo za naš „Mir44, ki stopa s to številko v svoj ed enind vaj seti letnik. Zvest nalogi, katero je dal „Mir-u“ njega ustanovitelj, monsignor Andrej Einspieler, hoče naš list tudi v bodoče po vseh moččh delati za prospeh koroških Slovencev. A v to potrebuje vsestranske gmotne in duševne podpore zlasti koroških rojakov. Prosimo torej nujno, da nam le-ti svoje pomoči ne odrečejo. Vsak koroški Slovenec mora si šteti v svojo sveto dolžnost, da po svojih močeh dejansko podpira „Mir“ ! In nato delo kličemo Vas, dragi rojaki, danes prav po-
sebej, proseč, da: razširjate „Mir“, pridobivate mu vedno več novih naročnikov in bralcev, da ga podpirate z marljivim d o p i s o v a n j e m !
Novo leto naj nas najde združene v vsestranskem, složnem, napornem delu za slovenski Korotan!	________
Šesta božičnica , Jarodne šo!e“ v Šent-Rupertu pri Velikovcu.
Iz Velikovca.
Mogočno je plapolala na kvaterno sredo dné 18. decembra veličastna slovenska trobojnica raz krasnega pročelja naše »Narodne šole“, oznanjujoča mestu in okolici, da se ta dan v isti obhaja nekaj izvanrednega — šesta slavnostna božičnica. Daši se more o prejšnjih peterih božičnicah reči, da je poznejša prejšnjo prekosila, vendar je letošnja šesta božičnica napravila na udeležence tak zmagovit utis, da je šlo kakor iz jednih ust: »Take božičnice še ni bilo, kaj takega naše šole na slovenskem Koroškem nikdar ne zamorejo doseči !“ Kakor že prejšnji dve leti, smo tudi letos za naše otroke dan poprej priredili posebno božično predstavo, koje so se udeležili visokorodni gospi ekscelenca Ivana baronica Pino, vztrajna dobrotnica naše šole, in g. Ernestina plem. Mayerhofer-Griinbuhel, soproga velikovškega g. okrajn. glavarja; dalje: g. okr. tajnik Er. Robar, g. Cehner in dva gg. duhovna. Glavno slavnost, katera se je vršila najsijajnejše, počastil je vzorni slovenski rodoljub, g. dekan Janez Wi e s er iz
Velikovca s 13 duhovni, med njimi najdejavnejši mladi routnjuui iz puujuusao uiniue. uuiicuega KinetSKega
ljudstva (izmed drugih omenjamo župane Jerh-a in jekel-na, Kogelnika in vzorna slovenska posestnika gg. Olipa in Šlemica, ki sta prihitela na našo slavnost celo iz oddaljene rožne doline), se je kar trlo, tako, da so bili slavnostni prostori do zadnjega kat'*1" *, J' tje do odra napolnjeni. Posebnu nas je v®se videti toliko odličnih kmetov iz naše okolice, Ka bi naši nasprotniki dokaj radi prištevali svojim.
G. župnik Treiber iskreno pozdravi udeležence in omenja, da mora napredek Narodne vsakega slovanskega rodoljuba napolniti s p in srčnim veseljem. Čujmo številke! Pr^ctutlS ) je obiskovalo našo šolo 92 otrok, drugo leto 12U, tje leto 150, četrto leto 165, peto leto 177; vUe šesto leto jo obiskuje ze 212 otrok. Naj iaj še vdo trdi, da ni bila potrebna! Posebno selo je pa <jejstvo, da požrtvovalnost slovenskih doljubov za n^0 g0lo ni samo ne nazadovala, npak se ob enem 7, naraščanjem števila otrok di pomnožila. Že izkaz Jarov za lansko božičnico iže lepo svoto 404 krone, a iew= Se je slovenska »žrtvovalnost pokazala v najsijajnejši luži, zakaj :romni naši prošnji v „Miru“ se je odzvalo nad o rodoljubov, ki so nam naklonili za našo bozič-co ogromno svoto 766 kron 20 beličev ! P°JeS ga smo še v blagu prejeli sledeče visokodusne irove : Preblaga gospa eksc. baronica P1 n o je damala 34 metrov barhenta za dekliško obleko, 50 jmadov žepnih rutic, 12 zimskih rut za glavo in d parov zapestnikov. Vzorna češka rojakinja gospa isateljica Gabrijela P r e i s s o v à v Pragi poslala je resta svoji blagi navadi, 10 dekliških srajc, 3 bleke za deklice, 3 velike suknje za dečke in druge robnije. G. J. Cehner, svečar v Velikovcu, daroval ; velik jerbas sladčic za otroke, svečice m dve katlji okraskov za božično drevo. G. Danilo MGter-erger, krojaški mojster v Velikovcu, poslal je 10 retrov lepega sivega volnatega blaga s podlago red za dekleta. Kmet Vran k je pa kakor ze tudi ruga leta podaril lepo božično drevo. Za denarne arove se je nakupilo 345 metrov blaga za obleko, ,2 parov čevljev, 10 parov zimskih čevljev, t6 deških ;ap, 20 ducatov žepnih rut (240 rutic), 10 belih mlnenih rut za glavo, 6 ogrinjalk za deklice, 00 »arov nogavic za dečke in deklice. Omeniti moram ;e, da sta tudi velikovška knjigoveza gg. Lagler in Jagnet raznega šolskega blaga podarila. Vsled teh
* Izkaz glej v zadnji številki.
bogatih darov je bilo nam mogoče naše uboge otroke zelo bogato obdariti; tako je prejelo obleko 23 dečkov in 72 deklic; med njimi je dobilo 30 deklic celo obleko; 32 otrok je dobilo novih čevljev. Obdarjeni so pa bili tudi vsi ostali otroci z manjšimi darovi: z rutami, kapami, molitveniki in slad-ščicami. G. župnik na to z iskrenimi besedami zahvaljuje preblage dobrotnike na izvanredni njihovi požrtvovalnosti in konča z željo, naj bi sijajni iz-gled rodoljubja preblagih dobrotnikov naše šole vzbudil čedalje večjo narodno zavednost v naši okolici, tako da bi se po pravici moglo reči o delokrogu naše šole z besedami narodne pesmi: „Mi smo Slovenci, okrog Velikovca doma, slovenskega duha, slovenskega srca!“
Na to so se točno po sporedu vršile razne točke slavnosti: petje, govori, deklamacije in predstave. Tri ure je trpela prelepa slavnost in vedno je stala množica v največji gnječi in vročini nepremično in z največjo pazljivostjo in rastočim navdušenjem poslušala razne točke. Čutili smo se vzvišene nad zemeljske kroge, tako izvrstno je bilo vse. Z največjo sigurnostjo so večji otroci govorili svoje govore in deklamacije, ganljivo je bilo poslušati deklamacije celo malih otrok, ki so še-le par mesecev v šoli. Posebno se je poslušalcem prikupila šestletna jako majhna učenka Rožica Rovler, ki je jako ljubko in pogumno deklamovala pesmico: „0j blagoslovi nas“. Pravi angel se nam je zdela, ko je vzdigovala desno ročico s stegnjenima prste-cema k blagoslovu. Kar presenečeni so bili pa udeleženci slavnosti, ko pripelje učenec tretjega razreda, Boštej Cikulnik, kot katehet v duhovniški obleki opravljen, 17 majhnih otrok na oder in jih s slovesno počasnostjo razpostavi v velikem poljtlfjgvo Vsak izmed otrok pove po vrsti Jr- ;7rnr;U q dinega patrona in i--'—“u	Pre-
Mdflhi!, jako navdušeno govorjenim naukom. Pre
veseb e bilo videti, ko so razni majhni otroci tako liubko govorili, posebno ko je mah 1 rance K Martinčič kazoč na svojega ravno tako malega tovariša Lovro-ta Pirkl-a in začudeno razprostirajoč svofro^i ^kel: »Jaz sem Ciril, a moj brat je Metod, kateri je starejši, kdo to razsodi.^ P dveh daljših deklamacijah »Štiri letni časi m »Tri božje čednosti11 bile so deklice-deklamovalke tudi vsebini deklamacij primerno in sicer jako okusno oblečene, tako da se je pri njihovem vstopu glasn začudenje razlegalo po sobi. Deklica Katica Kočnik
(spomlad) bila je belo obkčena s šopkom v r k
z vencem na glavi in po celi obleki kar posuta s cvetlicami; Mici PušHpMetje) nosda je snop pšenice in srp v roki, Mici Škofič (jesen) držala je J ed seboj korbico polno jabolk, Ana Mesner (zima) bila je vsa v toplo obleko zagrnjena Posebno krasna je bila obleka deklic, predstavljajočih tri božje čednosti. Mici Moré (vera) Mo oblečena z rumenim ogrinjalom in velik zlati kriz držeča, Uršika Zupan (upanje) čez belo obleko z zelenim ogrinjalom in srebrno sidro držeča, Lizika Muhar (ljubezen) čez belo obleko rdeče ogrinjalo in rdečo srce s plamenom v roki držeča.
Vrhunec sijaja dosegla pa je slavnost po dveh predstavah šolarjev:	»Jeza nad petelinom m
Želodček11 ter po prekrasnem petju sosebno dveh venčekov narodnih* pesmij, katero je predstavi iger sledilo. Prvo igro, vzeto iz »zbirke ljudskih iger , izdane po slovenski kršč. socijalm zvezi v Ljubljani, predstavljalo je jako dovršeno petero deklic tretjega
razreda. Vsebina igre je v Tkra^em, Ata; .rL,1',k, kmetski hiši služijo tri dek!e : Lenčika (Ana Hafner), Nežika (Ana Isak) in Micika (Marija V utti), ki pa imajo silno mržnjo do domačega petelina, ki tako glasno poje, da se čuje njegovo petje »tri ure daleč . S svojim preglasnim in preranim petjem probudi namreč skrbno gospodinjo Trezo (Liza Rodler) iz spanja, ki točno ob njegovem petju vstane m hiti dekle budit. Petelin je kriv, da morajo dekle tako zgodaj vstajati. A njih sklep je storjen: »proč z ničvredno mrcino!11 Vrat mu zavijmo, predlagate Lenčika in Micika. Ali končno obvelja nasvet bolj usmiljene Nežike, da naj se petelin prodà. Kupi ga
samo za jedno krono „kriparca“ Katra (Lojzika Yuherer). Ali razmere v hiši postanejo po odstranitvi petelina naravnost neznosne. Gospodinja Treza vstaja zdaj brez petelinovega petja kar po naključji, enkrat celo o polnoči; v jedni noči pride dekleta buditi celo petkrat. Kaj tedaj storiti? Služba pri gospodinji Trezi je sicer tako prijetna, hrana je dobra, vse je prav, le spanja ni. Ni druge pomoči, nego da petelina nazaj dobe. Dekle pokličejo zopet znano pomočnico v sili, „kriparco“ Katro. Ali ta izvrstno zna izkoriščati zadrego dekel. Ne odneha poprej, dokler jej dekle ne odkupijo nazaj petelina za šest kron. Petelin je tedaj zopet na dvorišču.
V	znak svojega veselja zapojejo dekle in kriparca Katra jako izvrstno pesem v proslavo poprej tako sovražnega ali zdaj oboževanega petelina. — V drugi igri „Želodček“, katero je spisal W. Pailler, poslovenil pa g. Svečdn, kojemu bodi na tem mestu najprisrčnejša hvala za njegov veliki trud izrečena, se je spretnost otrok-igralcev pokazala najsijajnejše. Daši je ta igra, kakor tudi prva, trpela tri četrt ure, so otroci igrali brez spodtikljeja, jako naravno, dà, naravnost predrzno. Predstavljalo je igro 8 dečkov in 2 deklici iz tretjega in drugega razreda.
V	neki vaški gostilni, tako se prične igra, sedè pri
mizi kovač (Matija Lušin), tesar (Jožef Gregorič) in mlinarica (Mici Kunsti), ki, dasi bogata, je zdaj vsa potrta od žalosti, ker jej je Bog vzel jedino hčerko Faniko (Pavlico Kramer). Soseda se prizadevata žalostno ženo potolažiti. Morda pride, pravita, sv. Peter, o katerem se je razneslo, da je (v vsakem stoletju pride menda ta svetnik enkrat na svet) v sosedni vasi nekega mrliča obudil k življenju, tudi v našo vas in obudi Faniko. Ali mlinarica ne veruje v čudeže. V tem hipu se odpro duri in sv. Peter (Tonček Cikulnik), : jako veličastna postava, z dolgimi lasmi in primerno brado, stopi v sobo, spoštljivo pozdravljen od navzočih, in naroči krčmarici (Mici Gregorič), naj napravi od jagnjeta, katero mu je bilo podarjeno, obed, h kateremu povabi vse navzoče goste. Ko svetnik še govori, pride v gostilniško sobo drvar Lipe (Tomaž Gross), jako majhen in zelo gibčen možicelj, polu šal in dobre volje. Kviško drži Lipe nov goldinar glasno pripovedujoč: „Ta goldinar sem zaslužil, ko sem pomagal pri neki ženitnini; tega moramo danes zapitiu. Zdaj zapazi še-le, da je svetnik navzoč. Krčmarica prinese zdaj pečenko na mizo. Ali med tem, ko sv. Peter odide nekega slepca ozdravljat, in ko odideta tudi kovač in tesar mlinarici pravit, da je svetnik tukaj, sne Lipe, ker je bil sam v sobi ostal, želodček iz sklede. Ko se svetnik vrne, hitro zapazi, da je želodček, katerega bi on tako on' itApl. izginil iz sklede. Lipe taji vstrajno, da prosi svetnika, 'na/^pclel. Zdaj pride mlinarica in obujat, kar svetnik tudi obljubi.k življenju nima, rad bi mesto svetnika on zaslužil '	7a'
kojega bo mlinarica dala svetniku za veliki čudež' Svetnik Lipetu podeli oblast mlinarično Faniko življenju obuditi, ali s tem pogojem, da mora imeti trdno zaupanje v Boga in popolnoma čisto vest Lipe zatrjuje svetniku, da ima čisto mirno vest Lipe gre tedaj mlinarično hči k življenju obujat
,	s,e ,ue gane) seveda ker Lipe, ker je
v kradel želodček, ni imel čiste vesti. Vsled tega ga sosedje, katerim so se med tem časom pridružili tudi mizar (Franc Sablatnik), ki je krsto za umrlo iamko napravil, grobnik (Jožef Martinčič) ki je napravil že grob, kmet Cinkovec (Janez Lesjak) in birič (Franc Parki) hočejo obesiti, ker se je Lipe zavezal, da ga, ako ne bo obudil mlinaričue hamke, smejo obesiti. Svetnik pride ravno ob pravem času Lipetu na pomoč in obudi mlinarično hčer k življenju. Na priprošnjo mlinarice podarijo sosedje Lipetu življenje. Mlinarica izjavi, da se bo sv. Petru hvaležno skazala s tem, da bo njemu na čast zidala kapelico in ustanovila slovesno obletno božjo službo ; tudi izroči svetniku mošnjo, polno cekinov. Lipeta, katerega svetnik opetovano po-prašuje, če ni morda vendar le on želodčka pojedel, kar pa Lipe še vedno taji, bode denar zelo v oči. Prosi tedaj svetnika, naj bi denar ž njim delil. Svetnik ima res z Lipetom sočutje, in naredi iz denarja, katerega skida na stol, tri kupe. ,,Cernu tri, vpraša radovedno Lipe, nsjj sva samo dva“. Na to svetnik: „Jeden je tvoj, jeden je moj, tretji je tistega, ki je želodček snedel". Zdaj Lipe pa precej pripozna, da je on želodček snedel, vzame denar in odide. Sv. Peter na to obžaluje omahljivost človeškega srca, koje se dà slepiti po minljivem denarju, in konča z izrekom; „Zató rad grem odtod, kjer je denar gospod !" Občinstvo je z burno pohvalo otrokom-predstavljavcem obeh iger izrazilo zasluženo priznanje za res mojstersko izvrševanje takih dolgih in težkih iger.
In kaj naj rečem o petju, ki je bilo med razne točke vsporeda primerno uvrsteno! Ali mogoče, da ima kak pesmi, kot jih ima
je sploh
drugi narod lepše narodne naš slovenski narod? Kdo ne pozna premile Slomšekove pesmi „Preljubo veselje, oj kje si doma", ki je postala lastnina celega na-
šega naroda, dalje krasne pesmi „Otok bleški", „Triglav“, „Kdo bi zmirom tužen bil“ in „Pesem koroških Slovencev", koje pesmi so v dveh ven-čekih zvezane otroci tretjega razreda ob jednem s cerkvenim pevskim zborom tako izvrstno in navdušeno peli, da mora imeti res okamnelo srce tisti, ki bi ob takem petju ne bil ginjen. Naravnost krasno je bilo pa petje dveh skladb : „Angelsko petje" in „Slovau“, koji je pel tukajšnji cerkveni zbor pod vodstvom č. sestre Cirile. Utis krasnega petja je bil pa tudi popolen. Ko smo čnli naše otroke govoriti in predavati v taki lepi in pravilni slovenščini, so-sebno, ko smo čnli prekrasno petje, morali smo vsklikniti: „Res lep je naš slovenski materni jezik, tedaj spoštujmo, tedaj ljubimo ga!"
Konečno se moramo hvaležno spominjati čč. šolskih sester, katerim gre glavna zasluga, da se je letošnja božičnica tako sijajno izvršila. Koliko truda je bilo treba, da so se otroci tako dolgih iger tako izvrstno naučili. Koliko napora je stala čč. sestre razvrstitev daril za tako veliko število otrok! V prvi vrsti dolžujemo hvalo č. sestri Cirili, ki je skoz cele tri tedne vodila poskušuje iger in pevske vaje, potem č. sestri prednici, ki je zelo okusno napravila za otroke-igralce potrebno obleko. Iskreno čestitamo našim čč. sestram na sijajnem vspehu letošnje božičnice in jim kličemo: „Bog jih živi!“	_______
Dopisi.
Za „Harodno šolo" v Velikovcu so darovali: Pliberški krokarji po gosp. Franji Rešu 2 K. Vikar Valentin Pod-gorc v Celovcu 5 K. Stolni kaplan Josip Hribar v Celovcu 5 kron. Župnik Šimen Greiner v Št. Jakobu pri Celovcu 20 K. Na Martinovo okrog izvrstne gosi v gostoljubni re-berški komendi zbrani kolavdatorji 16 K. Dr. Ivan Amšl, župnik v Vetrinju, 2 K. Marko Kaiser, mizarski mojster v Grebinju, 4 K. Iz Velinjevasi vsled izgubljene igre 80 vinarjev. Rupert Krušic iz Bilčovsa 2 K. Ob inštalaciji č. g. župnika Franca Mariniča v Šmihelu nad Pliberkom zbrani gostje darovali so 33 K. A. in B. iz Podgore 2 K. Tomaž Cikulnik p. d. Škorjanc v Mrzlivodi 2 K. Šimen Kralj p. d. Mohovnik v Hudemkraju 2 K; Jan. Nedved p. d. Golej na Krčanjah 1 K. Več čč. gg. duhovnikov na sestanku v Beli peči dné 2. t. m. darovali so v prid Ciril-Metodove družbe 15 K. Mil. g. Luka Vavtižar, prošt v Dobrlivasi, 4 K; Janez Jeki, župan v Globasnici, 2 K; Lojze Hutter, kanonik v Gospisveti, 2 K; Jožef Kraut, posestnik in mlinar na Bistrici pri Pliberku, 1 K; mlinar Majdič na Prevaljah 1 K; neimenovan na Prevaljah 5 K; posojilnica v Prevaljah vsled sklepa občnega zbora 20 K; Franc Treiber, župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu, 20 K; dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku na Kranjskem, 10 K. Skupaj 176 K 80 beličev. Lepa hvala vsem darovalcem. Živeli nasledniki!
Črnčeče pri Dholici. (Razno.) Dné 13. decembra, na god svete Lucije, imamo pri cerkvi na Ravneh veliko cerkveno -godovanje. Letos se je zbralo silno veliko ljudstva, ker je bilo prav lepo vreme, tudi iz sosednih občin, Gozdanj, Dvora, Št. Jurija na Strmcu, Logevasi, Škofič, Poreč, in mnogo Nemcev. Žalostno je. da se najdejo tudi H-djp. ki ob takih prilikah — kradejo. Neki kramar je ^rekei zaiji-o, da le tistega ne ukradejo, česar ne
št. Jakob v Rožu. (Prisrčna hvala!) Ivrdka „Gros in Cornp.," ki dela predor (tunel) skozi Rožčico, poslala je k božičnim praznikom za uboge j-Olaije v Št. Jakobu v Rožu župnijskemu uradu 30 kron za kar podpisani vimenu šolarjev izreka naj-pnsrčnejao zai.-,o.u | ^ Mat. Ražun, župnik.
St. Jakob v Rožu. (Kaj je na svetu vse mogoče.) Minule dni pelje kmet Kovar iz Pograd a po novi cesti v Podrožčico ter po posreči z zadnjim kolesom zadene v palico, ki je je inženir, ki je tam meril, ukazal vsaditi precej v cesto. Kovar bi se palice bil sicer mog-H ogniti v breg, a je mislil, da jo bode poleg nje stoječi pomagač inženirjev odmaknil: a tu tega ni storil in palica je padla na tla tei se je prelomila na dva konca. Radi te malenkosti je inženir Kovarja tožil, češ, da je namenoma tako vozil ter nalašč zadel ob palico. K obravnavi v Rožek pa so sicer prišli zatoženec m priče, ni pa bilo tožitelja! Se je mar sramoval svojega več ko otročjega dejanja? Mi pa vprašamo: Kaj pa bi država rekla, ko bi kmetje proti njej enako postopali, kakor postopajo proti kmetu državni služabniki? Koliko veliko več vrednih dreves so toženemu kmetu in mnogim drugim ukazali posekati inženirji, ki so merili za železnico, in marsikatero drevo moralo je pasti po nepotrebnem • nihče pa lastnikov ni prašal dovoljenja in nihče jim ni plačal odškodnine! Že dve leti je minulo, ko so merili in sekali drevesca v najboljši rasti :’ še do-sedaj pa oškodovani niti vejo ne, bodejo li sploh kedaj dobili odškodnino. Upanja menda ni veliko • saj je rekel eden izmed merodajnih gospodov. Ach' die Herren, die damals gemessen haben, sind schon langst fort; die Beschàdigten hàtten sich friiher melden sollen." (Oni gospodje, ki so prej merili, so že davno odšli; oškodovani bi se morali prej oglasiti). Pa saj menda oni gospodje niso merili za se, ampak za državo in država pa vendar ni že odpotovala iz Avstrije? Tako: kmet, če ti narediš škodo, dasi še tako neznatno, poravnaj jo in bodi kaznovan ; ako pa tebe oškodujejo, pa potrpi in molči, nazadnje pa — glej skozi prste!
Št. Jakob v Rožu. (Kako pa je z našo šolo?) Je že pokopana, pravijo naši nasprotniki in se že veselijo svoje zmage. Kako je pa v resnici? Pokopana še ni, in upajmo, da tudi ne bode, če tudi njeni nasprotniki rastejo, kakor gobe po dežju. Pri c. kr. deželnem šolskem sovetu v Celovcu je res že padla — a to smo vedeli že takoj s početka. Kedaj je še Slovenec našel pravice pri našem deželnem šolskem sovetu, ki rajše in hitreje izpolni željo dveh nemčurjev, kakor^ pa še tako opravičene zahteve 100 Slovencev? Že dvakrat je deželni šolski sovet odklonil prošnjo krajnega šolskega soveta in občine Št. Jakob v Rožu, naj ne izpreminja dozdanje petrazredne šole v Št. Jakobu in je odločil, naj se šola raztrga na dva dela: v slovensko šolo, za katero je dovolil precejšnje število nemških ur na teden, in pa v tako imenovano „utrakvistično“ šolo, v katerej naj bi bil pouk večinoma nemški, slovenščine pa bi bilo samo 3 ure na teden! Na ukaz deželnega šolskega soveta je minuli teden hodil nadučitelj v Domačalah po št.-Jakobskej župniji od hiše do hiše ter je po-praševal stariše, ali hočejo otroke dati v nemško ali pa v slovensko šolo. Ker je pri tem popraše-vanju delal celo pristranski, obetal otrokom, ki bodo šli v nemško šolo, da dobijo šolske knjige zastonj itd., je kajpak veliko večino otrok dobil za nemško šolo. Da Slovenci tega izpraševanja ne priznamo in da smo proti odločitvi deželnega šolskega soveta pri učnem ministerstvu vložili pritožbo, je umevno, in prepričani smo, da bodemo zmagali mi. Saj je pri prvem glasovanju, katero je vodil sam vladni svetovalec in okrajni glavar v Beljaku, bilo 208 glasov za slovensko in 91 glasov za nemško šolo.
Libuče. (Smrt.) Dné 12. dec. je na Ponikli preblagi „Aleškov oče", previden s sv. zakramenti, v visoki starosti v Gospodu zaspal. Velika je bila žalost otrok, ki žalujejo po predobrem očetu, pa tudi sorodnikov in znancev, prijateljev in sosedov. Kako zelo je bil rajni oče spoštovan, pokazal je časten pogreb. Pokopal ga je preč. g. stolni korar dr. J. Sommer v spremstvu dveh pliberških gospodov. Ko je veleč. g. stolni korar govoril ganljivo nagrobuico, so se vsem solzile oči. Pokojni Aleškovi oče je bil vzgled pobožnega kristjana. Najljubša pot mu je bila v cerkev. Svojo dolgo mučno bolezen je kaj potrpežljivo prenašal. N. p. v m.!
Libuče. (Slovenski lovci.) Kakor je „Mir“ že poročal, so lov libuške občine slovenski kmetje vzeli v najem. To je tako razjarilo pliberške „pur-garje", da so se kar penili od jeze, ker so prej oni imeli ta imeniten lov v najemu. Prej eo- mestni gospodje kar prezirali kmetske lovce. Rekali so: kaj potrebujemo kmetov med seboj. Zdaj pa tudi kmetje ne marajo gospodov med seboj. Prav tako! Meščani so se seveda norčevali iz kmetskih lovcev, češ: kaj bodo nerodni kmetje streljali, saj itak nikoli nič ne bodo zadeli. Toda povedati moram, da marsikateri kmetski lovec ima bistrejše oko in spretnejšo roko, kakor marsikateri fini mestni gospodek, ki se že kar trese. tie (nu dolgouhi zajec leti nasproti. Zaradi tdga .dostikrat zadene samo zrak. ne pa zajca. Tj ti omikani mestni gospodje delali so mnogo pohujšanja, ker so ob nedeljah, ko so se 1 j u di o k službi božji zbirali, gonili pse po potih in hodili na lov. Ob nedeljah hoditi na lov in službo božjo opuščati, to vendar ne sme biti. Toda naši slovenski lovci ne bodo posnemali mestjanov. Saj gredo ob nedeljah najprej k službi božji, potem pa na veseli lov, kjer pokajo slovenske lovske puške tako krepko, da si pliberški „purgarji“ kar ušesa mašijo. Našim kmetom lovcem, ki so tako odločni in res napredni postali, in ki delajo za vedno večjo svojo samostalnost, kličemo : le tako naprej ! Živio !
Kazaze. (Naša posojilnica.) Dné 10. mal. srpana t. 1. smo sklenili za Kazaze in Priblovas ustanoviti posojilnico z omejenim delokrogom. Kot udje načelstva so bili izvoljeni : Janez Glinik, p. d. Peter v Humčah; Jurij Trunk, župnik v Kazazah, Jožef Lipuš p. d. Pižovnik v Priblovasi ; Jožef Lipnik p. d. Avguštin na Brezi; Šimen Tratnik p. d. Tratnik v Kazazah, in Jožef Dobrovnik p. d. Kajžar na Metlovi. Računski pregledovalec: Šim. Mikeln, kaplan v Šmihelu in njegov namestnik: Jož. Falej p. d. Kolir v Kazazah. Ždaj je posojilnica tudi že vpisana v zadružni register in bo pričela delovati z novim letom. Pisarna bo v farovžu v Kazazah in se bo uradovalo vsako nedeljo po popoldanski božji službi. Vloge se bodo obrestovale po 4%, posojila pa po 4V20/o- Kakor omenjeno, je delokrog omenjen samo le na župnijo Kazaze in na Priblovas, tako da se sosednim slovenskim zavodom ni treba bati nobene konkurence. Sploh je naš namen pred vsem ljudem dati priložnost, da se navadijo hraniti, ker marsikateri bi lahko veliko prihranil, če bi le hotel. V poljah res nimamo bogatinov, ali tem ni treba hraniti ; varčni pa morajo biti vsi’ ki imajo le malo, če hočejo kaj imeti in se pre-ziviu. Slavni mož Benjamin Franklin pravi : „Če vam kdo pravi, da morete obogateti na drugi način,
kakor po pridnosti in varčnosti, ne poslušajte ga, zapeljivec je.“
Metiova. (Dragocena stelja.) Nehoté sevé je nastlala na Metlovi neka žena svinjam — desetake. Imela je 4 desetake zavite v neki cunji, katera je prišla med smetje in tako pod svinje. Ko je pogrešila denar, so preiskali vse, ali zastonj ; tu se spomni še nekdo, naj gredo gledat k svinjam in res, ravno so jih grizle in trgale na male kosce. Vendar pa je le od enega nekaj manjkalo, tako da je dobila žena v Celovcu vse zopet nazaj.
Globasnica. (Nova podružnica sv. Cirila in Metoda.) Dné 22. decembra se je v Globasnici ustanovila nova podružnica sv. Cirila in Metoda za Globasnico in okolico. Pristopilo je nad 30 udov, med temi dva ustanovnika. Udnine se je takoj vplačalo 72 kron. Navdušenje in zanimanje za podružnico je jako veliko. V odbor so izvoljeni sledeči gg: prvomestnik: Janez Jeki, župan; tajnik: Janez Dragasnik, kaplan; blagajnik: Jožef Konrad, posestnik v Štebnu ; namestnika : France Čebul in Dragotin H ar ih. Če bo vlada, kar je le iz srca želeti, v kratkem potrdila pravila, namerava podružnica še pred postom napraviti veselico. Dal Bog novi podružnici veliko vspeha, naj združuje duh sv. Cirila in Metoda vse kmete v občini, da bodo trdno stali navzlic prizadevanju nasprotnikov odtujiti je slovensko-katoliški stranki.
Šmihel nad Pliberkom. (Vozna pošta.) Do 15. decembra nam je poštni sel (pot) trikrat na dan prinašal pošto s pliberškega kolodvora, sedaj smo pa toliko napredovali, da trikrat na dan drdra poštni voz iz Šmihela na kolodvor in nazaj. Želeti hi pa bilo, da bi se red nekoliko predrugačil. Ako-ravno imamo trikrat na dan pošto, vendar dobimo prvo pošto še-le ob 2. uri popoldne. Ali bi ne bilo mogoče, da bi dobivali pošto že dopoldne? Poštni voz je sicer prav majhen, a za naše potrebe bo zadostoval. Protestovati pa moramo v imenu slovenske okolice, da nosi voz samo nemški napis, in pričakujemo, da bo spoštovana naša poštarica, gospodična Neža Novak, ki vedno rada vstreže željam občinstva, v kratkem poskrbela za to, da bo voz dobil če ne samo slovenski, vsaj dvojezični napis. Čas bi že tudi bil, da bi se zopet resno potegnili za dvojezični pečat in za dvojezični napis pri poštnem uradu.
Prevalje. (Razno.) Opoldansko juho za revne šolarje, katero so to zimo vpeljali dobrosrčni možje v Prevaljah in katero kuhajo tukajšnje gospé, zajema 125 otrok. Juha je jako krepka in tečna. V zimskem mrazu se kaj dobro prileže praznim želodcem revnih otrok. Saj morajo nokatori ok	pni
sedmih zjutraj od doma v šolo, ter pridejo domu še-le ob petih ali pol šestih zvečer; in tako je otrok celi dan brez tople hrane! — Tudi sicer med letom dobivajo posebno otroci delavcev precej podpore: knjige, čevlje itd. Letos bodo pa napravili še posebna božična darila za otroke. Trideset otrok bo na celo novo oblečenih. Bog povrni decoljubnim srcem vse stokrat! — Tukajšnje rudarsko društvo ima že od prejšnjih časov sem gkvnico 50.000 K za šolske namene.
V imenu tako bogato obdarovane šolske mladine v „Nàrodni šoli“ v Št. Rupertu pri Velikovcu se najprisrčnejše zahvaljuje onim 101 preblagim da-rovateljem, katerih imena so bila v zadnjem „Miru objavljena in ki so nam za letošnjo božičnico poslali v denarju ogromno svòto 766 kron 20 beličev, kakor tudi vsem onim blagim dobrotnikom, ki so nam poslali darove v blagu, ter vsem kliče pre-iskreni „Bog plačaj0, želeč ob enem srečno ter
veselo novo leto,	„ , ,.
vodstvo ..Narodne sole .
No vičar.
Na Koroškem.
Za slovensko vseučilišče je sklenil izjavo, in sicer enoglasno, - tudi krajni šolski svet v Lipi nad Vrbo. Da je storil prav, kaze to, da so znani naši „prijatelji“ ta sklep hitro razbobnali po nasprotnih listih. — Hodiški dopisnik celovške tete
__Vesekdo! — se še vedno ne more pomiriti, da se
je tudi ondotno občinsko predstojništvo izjavilo za slovensko vseučilišče. No, le mirno, možicelj, privaditi se boš moral že še marsikateremu dobremu sklepu vrlega občinskega predstojništva, ki te gotovo nikoli ne bo vprašalo, kaj naj ukrene v blagor občine in v korist milega nàroda slovenskega. Izjave za slovensko vseučilišče je s Koroškega odposlalo vkup 51 javnih zastopov in društev.
Iz uradnega lista. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Podkloštru je razpisano mesto uradnega
sluge do dné 24. jan.	T
Duhovske zadeve. C. g. stolni kaplan J os. Hribar je imenovan za stolnega vikarja, č. g.
stolni vikar G. Weis prevzame vodstvo Jožefove tiskarne ; č. g. M. P a u 1 i t s c h, kaplan v Volšbergu, je prestavljen za stolnega kaplana v Celovec. — Razpisana je župnija Svinec do 31. januarja.
Osebne novice. Konceptni praktikant deželne vlade, g. Blaž Lahovnik, je prestavljen od deželne vlade k okrajnemu glavarstvu v Celovcu. — Učitelj g. Jan. Mertlič je imenovan za meščanskega učitelja v Velikovcu. — Naučni minister je imenoval za c. kr. okrajne šolske nadzornike gg.: nadučitelja Jos. J uva n-a v Porečah za okraj Velikovec; učitelja Jos. Bohm-a v Guštanju za okraj Volšberg; učitelja J. Bruck-a v Št. Vidu za okraj Št. Vid. Ti nadzorniki so stalno nastavljeni, ter ne bodo več poučevali v šolah, marveč opravljali samo službo kot nadzorniki. Dosedaj so nadzorovali šole po onih okrajih gg. M. Artnak, Valentinič, P. Posehl in A. Gamper.
Smrtna kosa. V Borovljah je dné 26. dec. zjutraj nanagloma umrl ondotni zdravnik, g. Ant. Kastner, star 84 let. Porodil se je 1. 1817. v Celovcu, od 1. 1845. je deloval kot zdravnik v Borovljah in je kot tak slovel daleč na okrog. Leta 1888. ga je cesar odlikoval z zlatim zaslužnim križcem s krono. — Pri Humiču ob Grabštanju je dné 26. dec. umrla soproga ondotnega posestnika, gospa Uršula pl. S ter nf el d, stara 80 let. N. p. v m.!
Drobiž. V Bistrici v Rožu so zasačili pet „divjih lovcev0, ki so bajè v lovu barona Helldorfa napravili za 700 kron škode. Spravili so jih za ključ v Borovlje. — Deželni odbor je 94 požarnim hrambam dovolil vkup 15.600 kron podpor. — Kako in zakaj jo je moral veliki vsenemški kričač Wolf pobegniti iz državnega zbora, o tem smo svoječasno poročali. Naših Vsenemcev, ki stikajo za vsakim pregreškom katoliških duhovnikov, pa grdo početje Wolfovo prav nič ni prestrašilo. Berčinger ga povzdiguje še vedno po svojih listih in prodaja razglednice z Wolfovo podobo! In ta mož hoče Vas, slovenski kmetje, osrečiti s svojo „Bauernzeitung°-o.
Po slovenskih deželah.
Živ zgorel. Iz Vitanja na Štajerskem se poroča o naslednji grozni nesreči : Osemletni deček obč. svetnika Pavl Tišler je sedel zvečer doma pri mizi in pisal šolsko nalogo. Nakrat se je razletela petrolejska svetilka in goreči petrolej se je vlil po telesu ubozega dečka. Na dečkove klice so prihiteli domači in so skušali udušiti ogenj. Pri gašenju se je vnela obleka tudi dečkovi sestri, ki je z gorečo obleko letela na cesto. Deklica je dobila težke rane, deček je pa v pol uri vsled
/vjvolrlin n virivi
Žganje umorilo 9 letnega dečka. V Renčah na Goriškem so našli na tleh mrtvega nekega 91et-nega dečka, ker se je bil napil žganja, ko je bil slučajno brez nadzorstva.
Križem sveta.
Novi avstrijski carinski tarif pride pred drž. zbor še-le v jeseni prihodnjega leta. v lada je sicer računala, da se bo državni zbor pečal s em vprašanjem že v bližnji spomladi, ker je upala, a bo proračunska razprava rešena še pred božičnimi prazniki ; ker se pa to ni uresničilo, se premeni v jm oziru ves vladin načrt. Sicer bi pa “ ru^ih razmerah tudi potem So dovolj časa, ker J krSj^; rok do konca leta 1903., toda pomisliti reba, Qu avstrijske državnozborske razmere niso .anesljive in da še čaka rešitve najbolj kočljivo lagodbeno vprašaje. — Nemčija ne izziva drugih Iržav le s svojo naroo^stno, marveč tudi z gospo-larsko politiko. Znano je, da je izdala pruska vlada pred nekaterimi meseci neki carinski zakonski načrt, G izziva druge države in narodnosti obrambo. Posledica te nemške prešeruosti utegne biti ta, da bodo države pri sklepanju trgovinske pogodbe z Nemčijo morale biti skrajno previdne. Prvo, kar itegne nastopiti, bode to, da se umakne Rusija in
jednako tudi Avstrija od Nemčije ter zapre pot pruskim obrtnim izdelkom. Tako bode Nemčija prisiljena umakniti svoj tarif ali pa se prične brezobzirna carinska vojna na celi črti.
Slovane tlačijo. Saksonska vladaje ukazala, da smejo Oehi in Poljaki na javnih zborovanjih govoriti le v nemškem jeziku. To je nemška pravičnost, če človek ne sme niti v jeziku govoriti, v katerem hoče in se mu ljubi. Pri največjih divjakih ne izdajejo tako nasilnih ukazov. Fej !
Kako more človek postati milijonar? Časnik „Pearsons Magazin” se je obrnil do ameriških milijonarjev z vprašanjem, kako more človek obogateti. Colis P. Huttington, ki ima v žepu 200 mil. dolarjev, je odgovoril: „V času, določenem za delo, govori le to, kar je neobhoduo potrebno in na dan delaj gotovo število ur, o svojih načrtih z nikomur ne govori ali to stori, kar misliš, da je najboljše.0 — New-yorkski milijonar Rossel Sedge, ki ima 330 mil. dolarjev, je odgovoril: „Mlad človek ne sme nikoli obupati in mora biti priden, štedljiv in čednosten.0 — D. 0. Mills svetuje: rSkrbi za zdravje, 8 ur spavaj, 12 ur delaj in kratkočasi se tako, da to zdravju ne škoduje. Od vsakih zasluženih 10 dolarjev, zahrani 1 dolar, ali pametno!0 — John Wanenoker svetuje:	„Vsako delo izvrši
vestno, odločno in do kraja. Bodi častiželjen in pameten !“
Tržne cene.
V Celovcu, dné 24. decembra 190!.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	K	V	A	v	
pšenica .	.	10	60	17	10	— bik
rž ....	9	14	15	75	— pitane vole
ječmen.	.	. oves .	.	.	5	30	15	58	— vprežnih volov
turšica.	.	.	6	65	11	87	— junca
pšeno .	.	.	14	—	22	22	2 kravi
proso .	. .	—	—	—	—	— telica
fižol, rudeč . krompir .	.	2			4	44	28 pitanih svinj
ajda . . .	6	60	13	20	30 prascev
Sladko seno je meterski cent po — K — v do — K — v, kislo seno po 4 A 80 v do 5 A 80 slama po 3 A 60 » do 4 A 20 v.
Sejmovi meseca januarja. Dné 13. Beljak, Pliberk; 20. Št. Vid ; 25. Št. Pavel.
liOterijslte števillce od 28. decembra 1901.
Line 60 62 17 31 38____________________
Trst 17	22	vsem blagim pod-
Srečno I.	“««»S
pornikowtòiice« v Celovcu udam
x j.	_____ ~
S0ssir^r0rd.°sr
po opravkih v Celovec, naznanjamo , <la se celovški Slovenci shajajo ttsafco s»*edo o& i/8 uri zvečer v gostilnici hotela „pi Sandivirt-u“, kjer imajo odmenjeno svojo ..klubovo sobo44, tretja vrata (t. j. druga soba) pri vhodu na desno. - Slovenski gosti so nam vsikdar dobro došli!
Kovačnica
s kuhinjo in dvema sobama, na lepem kraju pn LnfSkvi v Domačalah m ob občinskem potu ležeča, se dd za več let v najem. Več pove Janez Šturm n. d. Nemec v Hovčah, pošta in ze lezniška postaja Podravije (Foderlach) na Koroskeim
C.
Najnovejši stroji za prirejanje krme
—	za zimsko krmljenje po klevih.	. .	.
Rezalnica za rezanico in krmo, s patentovammi podlogami z^amMo^tečpn^.^ ^ rot). prihrani se moči do okrog 40°/o; rezalnica a P ..„„,.^1 j,ve kotlaste štedilnc peči z kanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakj ve ^ kuhanje ;n parenje emajliranimi in neemailiranimi vložnimi kotli, stojece al P J robkalnice za koruzo, živinske krme, repice za mnoge a08^.^1!6 "tRkaln ce ’za seno in slamo, na ročno gonjo,
““"K “ r„’, “S ssdirM n*> "v»*’ r'“-»m*	** Sar** lol“ “
,	"el«^einP«va„e Skr.pMc.
PM. MAYFARTH in *oilr.
ki* izkli. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarne in užme na pai,
na Dunaju, III, Taborstrasse 71.
odlikovana z čez 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. .	.
gg- llustrovani ciniki i.	prizn.lna pis». mtopj.- »****	”	1
—«r- Dopisuje se tudi v	---- -
IVI I a d e n i č,
vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, spreten stenograf, kateri je več let deloval v odvetniški pisarni, želi nastopiti slu*b« občinskega tajnika v kraju na Koroškem, kjer biuradoval tudi pri kaki posojilnici, tva-stop takoj ali po dogovoru. Naslov pové uredništvo „Mira“.
Na prodaj je
na Gorenjskem v jako prijetni vasi, kamor dohaja mnogo tujcev, H^T hiš» * velikim sadnim
vrtom.	Hiša obstoji iz lepega stanovanja,
ima stope in kovačnico z dobro vodno močjo, katera se dà vsled svoje krepke moči porabiti za vsako drugo podjetje. Odda se pod ugodnimi pogoji tudi v najem. Natančneje poizvé se pri Tinko Hudoverniku v Radovljici na Gorenjskem.
Slovenci! Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda!
|cb0o0o°o00Oo0o0ogo0o0o0o^0 .
00Odoo°o o0o°o0O0o°og°°o ° o ° o o O qOq °o o 0.00	° o o
o'°°O°0O°
o o o
O o0oOo°o0
o O o.
Oo OnO o 0a 0^0 n _ u ^ o
0 " ° O o'o ° O o o °ocr o?o
°
0o0o0o00o0o°°o o° O o0o0o o O o° ogo° °o O o o °o c oOqOOO Oo°o°o 0° O o oO&S^O o ° Oo O ° ° 'o OnO °o o o O O°0 O o O	O o o O	O O n O O O 0 0°^°rPO
o o
o o , o o o o
0
01
O^OoOoOOo-oO , o OOc qO o00o00°00 o O	on n o o°o?5i
0°000 0 0 opO
■ o uo o o o o o°o
O o O
, O-O^OnO OO o 0 o o oq o o o 0 O O ° o _ o n0^ o n o
Učenca
sprejme takoj v svojo trgovino
Peter Merlin,
„pri zlati krogli“ v Celovcu.
°0° 0 o" O Ó'O O 00^0-o
O o„0o°oo
O ^Oo 0nO°OoN
O O o~,0°0<10o 0C0nr9 0C 0
O O n O O o ir
0	oro O 000 o Oo ^
1	°o ® p00'
0oS5oooo0o0oo0oo^

, 0o°o00g^
IOoOgS?^
, ooVt
PšooL
k§go^
°o°o0/ lgoo°/
.*
Čevljarski in krojaški ucenec
se takoj sprejmeta. Več pové gosp. Tomaž Bali, čevljar v Šmohoru na Koroškem. ^
Svojo zalogo devocijonalij,
kakor roženvencev, križcev, podobic, molitvenikov itd. priporoča Mika Grafenauer, meznar in prodajalec pri Sv.Križu na Peravi pri Beljaku; posebno se priporoča velečastitim gospodom za čas sv. misijonov.
■oHoeoaaoi
Jako važno
za bolehajoče na želodcu!
Pomanjkanje teka, bolečine in slabost želodca, slabost ter glavobol vsled sla-' nrebavljanja, slabo prebavljanje itd.
Dobivajo se v vseì) iÌSM^HO kipljiCG. Na tisoče zahvalnih in priznalnih pisein.
Jedna steklenica z navodilom 40 kr., dvojna steklenica 70 kr. Glavni razpošiljatelj : C. Brady, lekarna „H ogerskemu kralju", Dunaj I.
Pred ponaredbami se svari. Prave marijinoceljske želodčne kapljice morajo imeti varstveno znamko in podpis: C\/frtcuxyj>
•nomaoBiOHioeoHsiomcxRao
1 o ° £ °
loo o°°'
0	o o o
oOO°0
. Oo °C
OO o o o ! ooooo
|0o0o o oO
Po0o0o0gg
PoOoOo00,
Pogogo0
Joo0°000o
oo8o°0oc
1	o9 oo9o„
^gooO<?og
°0o0
k
ou
OCOOOo
o?
o oo
|00 O
'oooOg
fgoOO
°oaoo§L
lo0©0,
\°m
fo
0^0
o“o0n0o0o -o gSoO°o0°0
0S0o°o°o
o O O ° o °
W$iMMW°°Td4soi
---^	^ n /m/o O O n o° O ni,
O0°009o00° 'go ° Ó O °nogo o.
-To ° n A ° 0° 0^°
° n°n0 OOOOo 0 g O ° O o O Q ~ o o O O OO
l00 o O p o
Po0o0o0o0° •oo00 o° ogo0o0óo0o
'0o0o0o°o°
o ° o O 0 O o OOO
O O O o A) o ° ° O
j ito OOO
o o o o o o °o °og| \°o°o o o ol O O o c
o ° o P,0 ,
o o OOq!
O O O o o |
OO po,
Kot prava
dobrota
in potreba za vsako družino se izkazuje vsak>dar'boli uporaba
'Kathreiner-Uneippove sl ad ne
Nobena skrbna gospodinja naj se ne pomišlja dalje uvesti Fo tečno in zdravo pijačo.
Ni čistejše primesi in boljšega nadomestila za zrnato kavo, kjzr je ta zdravniško prepovedana.	=
Kathreiner-Kneippova sladna kava
se dobiva pristna samo v izvirnih
zavojčkih z varstveno znamko »župnik Kneipp«. Odprto odtehtana
ali drugače zavita kava ni nikoli
!pc>o|
^oto°A
\Ooo°°o
Kathreinerjeva.
“•div (
\ o O q o o 0000°0° 0°o%°
pdh0o°d
■
dio0
°oo§°
KoS
O oP^°o o°o oQq^qQq o^^o^o0^o8o8>0o0o°O o 0o °o 0§0o°0o°9o O oQqQ^ I
proseč jih, da mi blagovoiijo isto ohraniti tudi še nadalje.
Z odličnim spoštovanjem
Pavel ISel^le,	§
j- - - — - —-- —^	„	v Oelovcu, Siid.balmg’Urtel štev. IO.,	O
; j pooblaščeni zastopnik c. k. izj. priv. tovarne kmetijskih strojev Ph. Mayfarth in dr. na Dunaju. w
VSOQOCXXgOQOOiOC^X^XXXSOCSSX;X^XKXXXKXSOgXX5gXSC<XXSžXKXXXSgXKX^9
i noremu letu!
Prro ljubljansko podjetje za izdelovanje fornirja!
Spoštovanim podjetnikom mizarstva, trgovcem s fornirjem in gg. mizarjem ter kolarjem naznanjam, da sem pričel
z rezanjem in žaganjem fornirja,
kojega imam v zalogi izredno veliko množino, vseh vrst in kakovosti lesa. Izrežem in izžagam ter dobro sparim tudi do-peljane hlode na fornir po nizki ceni ter popolnoma suhega odpošljem na dom. — Izdelujem tudi gladke, fino profilirane lajšte vseh vrst in oblik ter priporočam novo podjetje v obilna naročila, katera natančno in točno izvršujem.
S spoštovanjem
Ivan Zakotnik, tesarski mojster y Ljubljani.

Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.