PRIMORSKI DNEVNIK Leto IV - Cena 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST nedelja, 7. marca 1948 Postoma plačana y gotovini Spcdizione m abbon. postale Stev. 840 Proslava 8. marca ob 10, url JUTRI, V PONEDELJEK 8. MARCA BO ANTIFAŠISTIČNA SLOVANSKO-TTALIJANSKA ŽENSKA ZVEZA V OKVIRU USTANOVNEGA KONGRESA V DVORANI POMORSKE POST AJE S KRAJŠO KULTURNO PRIREDITVIJO PROSLAVILA SVOJ MEDNARODNI ŽENSKI PRAZNIK. PRVI DAIST USTANOVNEGA KONGRESA ASIZZ Za enotno fronto žena u borbi za mir, delo in nenmiisnnsi Samo v enotni front pravice - Naprej J nost mir- neodvisnost, blagostanje, besede, natiskane z veli- l,j 8 črkami za ustanovni kongres antifašistk našega ozemlja niso fra-braf ?esecJe se bodo vsaki udeleženki, vsaki delavki, gospodinji, izofi in kmetici globoko vtisnile v pamet in srce. Naša dolgoletna P0rw pravice zatiranih in še posebej za pravjce in ( kon enak°pravnost žena, tovarišica Marija Bernetičeva-Marina vodil sj,,?res sigurno in vešče ter vzbuja resnično občudovanje vseh kongre-1] ne glede na njihov poklic in izobrazbo. Za vsako delegacijo najde 1 venk keSado’ °^a iezika Va obvlada s tisto pristno lahkoto tržaške Slo-1 italif’ ^aie °ni P°sebni čar našemu mestu in pooseblja slovensko-j v., 'ansko bratstvo, ta narazrušlijvi temelj naše moči, pred katerim se ;j rnor^>kohi imperialističnih okupatorjev že tretje leto razbijajo kot vefn va'ov> ob silno skalovje naše obale, ki je večna kakor je in bo j urla enotnost tn bratstvo našega ljudstva in kakor bosta večna no priborjena neodvisnost fn mir. lahko izvojevale svoje g žena proti kolonizatorjem 8010 proti pomorski postaji, SI27 VrSl u4tanovni kongres A-Va<4 ^ POti ob moriu' k' ie na" »tal V iutranJiii urah še bolj pu-r 'n tiha, so hitelo, v živahne de]f0Vora zatopljene skupine žena: n. Vsk-, ki so prav gotovo zaradi le * iICnevanja' avojib gtapcdarjev ce 4 vo zapustile delo, kmeti-io n*1 ^hklektiuialke, vse z jasnimi llt:‘~9mejanimi obrazi, združene v stl o m Prijateljstvu in enotno-kon °S poslopja, kjer ee vrši le bilo zelo živahno. Celo hitevai ice 80 kot Pcmlajene Pre' „ vale mlada dekleta in se v bvo- z radostno nestrp- j. —- ■jjo./.^^bosti z raaostno nesi Y bližala pomorski poeta ji. ']6 * Poslopja pomorske posta- Juie rnaj!lna razstava, ki prika-b0 * ra5n'-mi fotografijami bor-J"" k med vojno in po voj-fjj' a ridnem mestu so fotogra-S *T,h aktiv-Stk in bork. * kot d na dvorano je tudi naB, ■ Jilhf V*akQ3ar naravnost očaral. ; da 8 bi skoraj ne mogel verjeti, to dvorano okras.li naši de- lavci s pomočjo neumornih žen v samih osmih urah, ki so jih imeli na razpolago, ker jim je namreč vojaška uprava predala dvorano šele v soboto ob polnoči. Na stenah dvoran« visijo veliki napisi: «NAJ 2 IVI USTANOVNI KONGRES ASIZZ STO*, «NAPREJ ZA ENOTNO FRONTO 2 ENA PROTI KOLONIZATORJEM IN VOJNIM HUJSKAČEM !». Na odru, ki je ves okrašen s cvetjem, je viden trojezični napis: «ZA ENOTNO FRONTO ZENA V BORBI ZA MIR DELO IN NEODVISNOST*; pod njim je tržaška zastava, obkrožena z jugoslovanskimi, hrvatskimi in italijanskimi zastavami. V dvorani, ki je prenapolnjena z delegatkami iz vseh krajev Tržaškega ozemlja, vlada svečano razpoloženje. Ta kongres resnično druži vse žene, delavk«-, kmetice in intelektualke, kajti vseh vežejo isti problemi in pa želja po miru in resnični svobodi. O tvoritev kongresa , .. ....—...... J4 je otuorila tov. MARI- PazdrZiLl ~ KARLETA> hi * da . 0 vse prisotne in javila, krilna policija aretirala to- " - ~ PPstila a\ ■ - i Sijanjem je hotela da vse prisotne in javila, '* oivih jo°°v’ k' rodila koprsko dele-Vtisnio*"?’ ® i° je kmalu nato iz- Pa CJJa.ov':ratl dilo kongresa, kar Ustk ■ °*) odločni volji kongresa if Posrečilo. Predlagala je, ozdravile delavko jz ko-ncpljame, ki je na kratko orisala pomen stavke delavcev konopljar- ne in naglasila, da bodo svojo borbo za delavske pravjce še nadalje vodili do končne zmage. Ena izmed navzočih kongresistk je predlagala, da bi se otvorila med navzočimi nabiralna akcija v pomoč stavkajočim delavkam. Ta predlog so prisotne soglasno odobrile in pričele takoj zbirati denar. DO KONCA PR VEGA ZASEDANJA KONGRESA SO ZBRALE 2® OKROG 21 TISOČ UR IN 3000 JUGOLIR V ozračju medsebojnega prijateljstva in tesne povezanosti, se Je med velikim navdušenjem kongresistk končal prvi dan kongresa. Prepevajoč borbene pesmi, eo se delegatke razšle. Danes, v nedeljo pa se kongrts nadaljuje ob 9 uri dopoldne. Orožje v samostanu nun Za rešitev težliega stanja naših kmetov Memorandum kmetijskega sindikata Škandal Cippico sc vedno bolj siri - Vpletene so naj~ višje vatikanske osebnosti - Prekupčevanje z valutami ° > J* poro«- * pomenu H sxzz»ALogah A- ¥V' 1 ^2, v 8eri sedanjem' tov. V?.a J® podala aALL^JA ca' da 4 ‘borila ^iOčai" pret®k'o N5a°dkarSe °3n* L «Tozna s-, *n kolest-ln > hooledice ču- 4a it]|ldfnes- To mP®riali-4#<4l V,ad je 1Zr v°jno ,v«tu vsemu H namen , hitr v zo’ da morajo jam--le<3har’ r®*nici pa vzdržujejo le „Yip«-Jo ljuas.vreakclCnarn la od,noč^°ralnl E‘ {eu0(Jo zmavnit V obrambl mi-nad on!ml' kl h°- Pril*k! vbadajo po- t>Di.*t'nP®riar’,rav Zaradl teBft' ker w.JasT 1Z l°Ba zemlja C4« Proti , Postojanko za 3* ,1 ®j«tvr> j mokratlčnim drža-^ru.fttnih ’ Pr® h'vajo tu ljud- ^narodnosti služi im- ki van3® 6rL6a hotae,i8^m ^hivsPtvcm. 1)5 sL^slno. ZS8uinj'tt-^ n^8,l’o ' na našem ozemlju la<Žleo 8matrati ,..-..4. no prenašati trpljenje, krivice in ponižanja. Teža gospodarskih razmer sili vedno večje število žena k delu po tovarnah in uradih, da si tako vsaj malo izboljšajo družinski položaj. Za mnoge žene, je njihov zaslužek edini dohedek za družino. Pri vsakem delu so žene Izpostavljene še večjemu izkoriščanju, ker iščejo delodajalci dobička v njih domnevni manj vrednosti. Plača, ki je nižja kot meška plača za enako ali še težje delo, ni samo krivica proti ženski delovni sili, ampak je tudi vzrok da se pospešuje konkurenca med možmi in Ženami v škodo delavstva sploh. Trdo ln nehvaležno Je življenje žena, ki prebivajo po majhnih vaseh našega ozemlja in v okolici našega mesta. Mnoga od njih morajo zapustiti vas in iskati delo v mestu, kjer dobijo zaposlitev koti hišne pomočnice. Po uradih in šolah trpijo še mnoge žene. katerih število gre v tisoče. Kakršnemu koli delu se danes posveti naša žena na tem. ozemlju, vsako prinaša vrsto težkoč, ki izvirajo deloma lz zakonodaje, ki je zastarela, še bolj pa iz predsodkov, k: obstojajo glede pravic žena. Edčn temed vzrokov ženske manjvrednosti ja v pomanjkljivi strokovni vzgoji žena, ki jih tudi Ovi-ra, da bi dvignile raven svoje izobrazbe. Kolonizatorji vršijo širokopotezno propagando, da bi obrnili pogled« naših žen od njihovega stvarnega življenja, da bi jih obdržali v položaju manjvrednosti in bede, da ne bi razumele nujnosti aktivnega sodelovanja v borbi za demokracijo. Da bi na našem ozemlju ln v svetu zmegal mir, varnost, blagostanj«, kultura in napredek je potrebno, da utrdimo svetovno ljudsko fronto, kateri pripadajo tudi naše demokratične organizacije. Z našo borbo hočemo pomagati ženam, ki se bore za demokracijo in mir. Z vsemi ženami hočemo utrditi naše vezi prijateljstva in solidarnosti. Na našem ozemlju bomo nada-lje val e z borbo, dok’er *te dosežemo, da se spoštuje mirovna pogodba, imenuj« guverner, kar ji (Od našega posebnega dopisnika J RIM, 6. — Vatikan je v obsednem stanju. Polic ja je blokirala vse vhode in strogo nadzoruje vse, k: prihajajo in odhajajo. Razširila se je namreč vest, da mons. Cippico ni v inozemstvu pač pa v Rimu. Vladni tuk je sedaj opustil poizkus, da bi Cipp-ca prikazal kot «agenta jugoslovanske vlade*. S.cer pa Je tudi sam «Osservatore Romano* pisal, da «ni bil ukraden noben dokument*, jugoslovansko poslaništvo v Rimu pa je izdalo poročilo, s katerim odločno zanikuje vse klevet-niške govorice. V vedno svetlejši luč; pa se kaže odgovornost Cippicovih predstojnikov, ki so voditelji vatikanske politike, in sicer mons. Tandini .n mana. MontinM ki sta izvrševalca papeževih direktiv, slednji pa šef državnega tajništva. 2e šest mesecev Je biio znano delovanje C.ppi-ca, toda šele ko Je neki levičarski list začel razkrivati razne škandale, je sam papež sestavil znano poročilo, da so Clppicu odvzeli položaj duhovnika in uvedli preiskavo. Ko jim je šla voda v grlo, so torej vatikanske oblasti sprejele »manjše zlo* in žrtvovale dve manj važni osebnosti med tolikimi kompromitiranimi. Tako je padel tudi mons. Guidetti, ki je praktično bil blagajnik vatikanske uprave. Guidetti je namreč tzroč.l večje vsote denarja Cippicu. Pred kratk-m mu je iz va-t’kanske blagajne izroči: 100 mi- lijonov, da jih je ta nato izročil ameriškim nunam, da si kupijo vilo. Te so se obvezale, da bodo denar vrnile v dolar j h, ki bi ga dobile iz ZDA. Z drugo besedo bi to pomenilo prekupčevanje z valuto. Pred dnev. je bivši finančni minister Scoccimarro obtožil Vatikan, da je omogočil izvoz v inozemstvo večjih italijanskih kap.talov. Z gornjim je torej ta obtožba potrjena. Sicer pa očita tudi glasilo Azione Cattolica «U Quotidiano» vsem, k: &o bili opeharjen;, kako so mogli zaupati Cippicu, ki da jg bil na-\aden funkc.onar Vatikana, S tem omenjeni list potrjuje, da je bil Cippico tat -n spreten slepar in da so vrgli njegovo ime, samo da zakrijejo mnogo višje osebnosti in mnogo večje odgovornosti, k; jih je .skati med najvišjimi voditelji vatikanske politike. Cippico se je tudi pogodil v Vatikanu za nakup večje kol čine motorjev «vespa», izkupiček pa „e Vatikan akreditira! v dolarjih pr. neki amerišk; banki. V samostanu nun San Lotenzo v pokrajini F-renze so odkrili strojnico ;n 15 pušk ter več zabojev Streliva. E. MILIČ Pičli rezultati londonske konference LONDON, 6. — Londonska konferenca, na kateri sodelujejo ZDA Anglija, Francija in države Benelu-xa, je danes končala svoja posveto- Majfep ge mislil dabodeSavce podkupil SCHUMANOVA VLADA SE JE ZA LAS REŠILA. PODPORA RUŠITELJEM SINDIKALNE ENOTNOSTI PARIZ, 6. — Na včerajšnji nočni seji zbornice je pridela debata o spremembi zakona glede izrednega obdavčenja. Predloženih je bilo mnogo popravkov k eakonu med njimi predlog komunistične stranke, kl zahteva preklic že sklenjenega zakona, ali vsaj odložitev plačSl posebnega davka. Komunistični poslanec Duclos je cencuil finančni program vlade kot negospodarski, ker povzroča številne polome podjetij, brezposelnost :n zadržuje francosko produkcijo. Duclos Je še poudaril, da vodi ta program do povišanja cen indu-strijkim lzdelkan, do znižanja cen poljskim pridelkom, pospešuje blokiranje mezd in dobičke špekulantov. Iz teh razlogov je Duclos formalno predlegal enostaven preklic zakona o izrednem obdavčenju. ^Finančni minister Mayer Je bra-nll stališče vlade, pomagal mu je tudi vladni predsednik Bchuman. kl je prikrito zbornici zagrozil, da bo vlada odstopila, če ne bo zbornica odklonila Duclosovega predloga. Pri glasovanju je bilo oddanih za Duclosov predlog 285 glasov, proti njemu pa 301, tako da je ušla vlada za las — razlika je samo 16 glasov — pidcu. CGT Je vrnila ministru za delo Mayerju 2 m l.jona frankov, ki so bili položeni na tekoči račun CGT kot »predujem za podpore*. S tem darilom so hotel; odpraviti vzroke za protest CGT proti dodelitvi 40 milijonov frankov odpadniški skupni »Force Ouvričre*. Mayer Je mislil, da bo s to miloščino potolažil ogorčenje delavcev. Na nekem zborovanju ho voditelji CGT protestirali proti Mayerjevim poizkusom korupcije in poudarili, da bi moral sklad, iz katerega so dodelili podporo za «Force Ouvr.čre*, služiti za plač-lo vojne odšokdnine ter za obnovo zdravilišč in okrevališč za delayc«. vanja, Ufadno poročilo pravi, da So delegati odobrili federalno vlado za zapadno Nemčijo. Nadalje so se v načelu sporazumeli glede pristanka držav Beneluxa na politiko treh 23-padnih velesil, ki jo izvajajo v za-padni Nemčiji. Poročilo še pravd, da priporočajo zapadne zasebne države tesno naslonitev Biconije na francosko co'/o. Prav tako so razpravljali o organizmu, ki naj vod; mednarodno nadzorstvo nad Porujem z morebitim scde'ovanjem Nemčije. Končno so se glede na to, da bo zapadna Nemčija pritegnjena k sodelovanju 2a obnovo Evrope, zedinite, da bodo ameriška, angleška in francoska zasedbena cona sodelovale na področjih zunanje trgovine, carin ter osebnega in blagovnega prometa. Nadaljnja pogajanja gori omenjenih Sest držav bodo v aprilu. Tedaj bodo razpravljali v prvi vrsti o vprašanju mej in varnost’. Policijski teror v kolon ji Zicto obeta LONDON, 6 — Min ster za kolonije poroča o novem streljanju na demonstrante v angleški koloniji Zlata obala, kjer je bilo 14 oseb ubitih ;n 140 ranjenih. Guverner Creasey je proglasil izredno stanje v koonlji in napovedal, da hoče «kontrol.fati, kar dbjevijajo časopisi, da prepfič; varanje prebivalstva*. Policija in vojska sta se že posebno znašala proti domaSmom, ki se odločno borijo, da si priborijo boljše delovne pogoje. Predsednik dijaške zveze zapadne Afrike Koiblna je izjavil, da zahteva ljudstvo samovlado in da Angleži niso držali nobene obljube, ki so jih bili da£i povratnikom iz vojne in da draginja vedno bdlj narašča. List «D3ily Worker» ugotavlja, da angleški tisk ni ničesar pofo-čal o policijskem terorju na Zlati obali, dočim nadaljuje z objavo pretresljivih poročil o novi češkoslovaški vladi, kjer pa ni bila nobena oseba ubita. Vlada ZDA zavrnila priporočila treh vlad o Nemčiji WASHINGTON, 6. — Ameriško zunanje ministrstvo je poziv vlade Jugoslavije, Češkoslovaške in Poljska ki so ga poalale vladi ZDA in Anglije glede, sodelovanja pri razgovorih v Londonu o nemških vprašanjih, zavrnilo. Izvedeli smo. da bodo jutri v ponedeljek predstavniki Zveze ES predložili okupacijskim oblastem memorandum; glede na nevzdržen položaj naših kmetovalcev, o katerem smo že večkrat pisali. Oglejmo si zato ob tej priliki še enkrat obupne razmere, ki silijo naše kmetovalce v vedno obupnejši gospodarski peložaj in kcnčno k emigraoiji. Na osnovi ukaza 141 okupacijskih oblasti, ki dovoljuje gospodarjem. povišek najemnin, na podlagi poviška cene žitu, morajo kmetje najtmniki zaradi 28-kratnega povišanja cene žitu v Italiji plačevati 28krat višjo najemnino gospodarju zemlje, katera obdelujejo. Ta ukaz so okupacijske oblasti z vso doslednostjo uveljavile ne glede na to, da prš nas pridelujemo sorazmerno malo žita. Tako se sedaj dogaja, da je kmet — najemnik, ki te ogromne najemnine no more plačati, prisiljen zemljo, na kateri »9 je rodil In ja s trudom obdeloval zapustiti in oditi s trebuhom za kruhom. V kolikor se to ne bi zgodilo takoj, ker velja tskratni povišek le za leto 1947, se bi to zgodilo v letošnjem letu, ko- bo povišek še bolj narasel, če seveda, no napravijo koneo takemu izkoriščanju. Ukaz 141 je izzval bistveno enake posledice tudi pri pclovi-narjih, ki so si zaradi vojnih razmer In škode, katero so ob tem utrpeli, pridržali v poslednjih letih 75% pridelka in morajo sedaj na osnovi ukaza 141 vračati preko 25% za vsako posamezno lato. Medtem ko po vsem svetu izvajajo agrarne reforme, medtem ko v resnično demokratičnih državah uveljavljajo načelo: «zemljo tistemu, ki jo obdeluje*, so Mmreč pri nas, kjer naj bi uživali blagodati vseh mogočih svobod, ustanovljene posebne agrarne komisije, ki obsojajo polovi-narje na plačilo ezaostalih» «6-rokov. Mtdtem ko celo De Ga-sperijev elodo* določa 55% pridelka polovinarju z 4% dodatka ter ostalih 48% pridelka lasniku, morajo naši polav narji, hočeš nočeš ubogati in stradati, če se hočejo izogniti sodnemu postopku. * * * Prdv tako nevzdržen je tudi položaj kmetov, ki obdelujejo lastno zemljo ln ki so se znašli pred perečim vprašanjem, kako izplačati ^ 400-500% poviška davkov, medtem ko niso dobili kljub številnim obljubam, ki so jih prejeli na svoje zahteve, niti lire za škodo, katero so utrpeli ob odvzemu njihovih zemljišč za zgraditev vojno strateške ceste preko Krasa. Prav tako kmetje niso dobili povrnjene niti lire za škodo, ki jo okupacijske sile povzročajo s svojimi artilerijskimi vajami v njihovih vinogradih, poljih in pašni-kih. Se manj pa so seveda dobili povračilo za škodo, ki jo povzro-lajo po njihovih posestvih pripadniki okupacijskih *a z znanim eškotskim lovom*, ko se pode tebi nič meni nič preko trt in naso-dov mladih drevesc, kadar slede divjačini. • * m Položaj, v katerem so sedaj tako naši kme tje-na jem niki, po-lovinarji in kmetje-lastnlki, se v bistvu v ničemer ne razlikuje. Vsi so ogroženi, da bodo moraSll danes ali jutri svojo zemljo zapustiti prišlekom iz Italije, ali pm esu-lom iz Istre, ki bi seveda bili bolj pogodu sedanjim oblastnikom. Ob vsem tem lahko vsakdo spozna, da poslabšanje položaja, v katerem so bili naši kmetje. nikakor ni ločeno od novih in novi A odpustov delavstva iz naših industrij, katerim so imperialisti z onstran oceana določili pogin za uresničenje svojih priprav na vojno. Gospodarsko onemogočanje našega kmeta ima isti končni namen, kot odpuščanje delavstva in oviranje obratovanja tržaški industriji: emigracija delovnega ljudstva In ustvaritev voj-nostrateške baze proti ljudskim množicam Italije in ljudskim demokracijam na vzhodu. Kakor je bilo za to potrebno odločno stališče delovnega ljudstva z Enotnimi sindikati na čelu ob zadnjih odpustih v konopljar-ni, tako je treba tudi v tem primeru energičnih korakov. Borba, ki jo začenjajo jutri v novi fazi Enotni sindikati s predložitvijo okupacijskim oblastem memoranduma, v katerem so nanizani vsi omenjeni problemi, je zato nujna. Naši kmetje jo bodo ob podpori delavstva potom svojih Enotnih sindikatov uspešno bojevali in jo tudi do kraja izbojevali. Slovenci v Italiji ne uživalo enakopravnosti IZJAVE TISKOVNEGA ATAŠEJA FLRJ V RIMU O ENAKOPRAVNOSTI ITALIJANOV V JUGOSLAVIJI IN O KLEVETAH FAŠISTIČNEGA TISKA RIM, 6. — Jugoslovanski tiskovni ataše v Rimu De Franceschi je na tiskovni konferenci govoril o klevetah rn izzivanjih dela italijanskega tiška proti Jugoslaviji. Poudaril je, da je namen teh klevet, dezorganjzlrati prave demokratične množice današnje Italije, ln izjavil, da to škodi naporom za uvedbo pri-jate.jskh odnosov med italijanskih in jugoslovanskim ljudstvom. V zadnjih dveh letih, je poudaril De Franceschi, so list. fašistični kakor «11 Glornale d’Italia», «L’ora d’Italia», «LTtalia nuova*, «11 Mesr siggero«, «L’Osšervatore Romano*, «11 Mattino di Rcma», «11 Tempo*, «11 Momento*. «11 Popolo* in agencija ANSA v zvest s klevetniško in izzivalno gonjo prot; Jugoslaviji in njenim voditeljem širili lažne vesti o namišljenem preganjanju italijanske manjšine v Jugoslaviji in številne klevete o etnjško-polltič-nem položaju v Trstu, v Avstriji, o itaf.ijansko-jugoslovanski meji. To klevetniško gonjo vodijo odgovorni listi kakor o. pr. vladno glasilo «11 Popolo*, nato glasila klerikalnih krogov in političnih strank, kl so na vladi. Vsa ta dejstva kažejo, da med uradnimi krogi vlade ni vedno odkrit« želje po prijateljskih odnosih med obema državama. Pri tej gonji so sodelovali tudi nekateri inozemski novinarji. De Franceschi je š- izjavil, da so v Grčiji začeli vojaško ktirpanjo 2a blokiranje albanskih meja, da bi tam zajeli nekaj Albancev in jih MOSKVA, 6. — Posebni dopisnik lista «Trud» poroča, da je na podlagi poročila ameriškega ministrstva za delo sedsj zaposlenih 2 milijona otrok v ameriških tovarnah kljub zakonu, kl prepoveduje spre- nato odpeljali v Atene, da bi spro- jdoben proteat vložila tud: Jugo-jem otrok na delo. žili klevetniško propagando proti | slavija. Albaniji, Jugoslaviji to Bolgariji ter s tem pnkfili monarhofašistič-na iSEivanja. De Franceschi je nato govoril o ugodnostih in enakopravnosti Italijanov na Reki, in izrazil obžalovanje, da se z italijanske strani ne postopa enako s Slovenci, ki so ostali v Italiji. Do sedaj jim niso še povrnili premoženja, ki jim je bilo zaplenjeno za časa fašizma. Razen tega grozijo Slovencem če vedno protidemokratični elementi. De Franceschi je zaključil z izjavo, da bo Jugoslavija napravila vse, da pride do zbliža n ja z italijansko republiko. Prenehati pa morajo klevete in laži proti Jugoslaviji. Madžarski protest v ZDA zaradi zaščite Horthyjo BUDIMPEŠTA, 6. — Madžarski poslanik v Warih.ngtonu je protestiral pri ameriški vladi proti temu, da uživajo vojni z.očinci, kakor regent Horthy, v nemško-ameriški coni takšno svobodo, da pr-sostvuje-Jo porok; ameriškega, generalnega konzula v Monakovem, ki »o se je udeležile tudi mnoge druge visoke Omeriške vojaške osebnosti. Madžarska vlada protestira tudi proti oč tnemu namenu ameriških funkcionarjev, ki hočejo rehabilitirati vojnega zločinca, kakor je Horthy. Kakor smo včeraj poročali, je po- DNEVNIK Žena v ZSSR PARIZ, 6. —t Moskovski radio je oddajal proglas centralnega komiteta komunlsttine partije ob mednarodnem dnevu tena, ki se praznuje 8. marca. Proglas pravi med drugim: Sovjetske žene predstavljajo enega od poglavitnih temeljev naše družbi. Milijoni tena delajo v tovarnah in na polju, deset tisoči drugih vodijo podjetja >n kolhoze. Število onih, ki zavzemajo mesta inženirjev in tehnikov, presega tso.ooo. Med dijaki v višjih šolah p raznih republikah Sovjetske zveze je 43.000 tena in mlad'nk. Nad t milijona tena dela na področju vzgoje in nad milijon jih je zaposlenih v okrilju ministrstva *a zdravstvo; med temi je ts.000 zdravnic. V politiki ni vloga sovjetske tene nii manjša: nad 480.000 žena deluje v obč'rtskih svetih, trr je poslanic v vrhovnem sovjetu ZSSR in 1738 v vrhovnih sovjetih federalnih republik. Soi>jetska vlada je pomnožila napore v korist mater. V letu 1947 je bilo določenih približno 10 milijard rubljev za družinska doklade in za zašč,tto mater. Za Gottwaldovo vlado je ogromna večina poslancev PRAGA, 6. — Na prvi seji nove češkoslovaške vlade so sklenili, da bodo obroki kruha 2na6ali odslej 9.5 kg mesečno za odfasle In 11.5 kg za mladino od 12 so 20 let. Za prve tri mesece tt. 1. bodo dobili javili uradniki 500 kron poviška na plači. Vlada Je odobrila tudi osnutek zakona, ki znižuje za 509^ davke kmetom, ki obdelujejo manj kot 50 hektarjev zemlje. Na podlagi istega zakooa bodo rokodelci plačali skupno 1 milijardo kron davka manj. Dalje j« vlada sklenila, naj posebna komisija čimprej izdela osnutek zakona za. socialna zavarovanja. Na zahtevo ministrstva za informacije so v vsem češkoslovaških kinematografih brisali s programa ameriške filme, v katerih igrajo ;gfalci, ki 00 znani po svojem protidemokratičnem ln fašističnem zadržanju za časa gonje proti naprednim osebnostim v ZDA. Ti igralci so: Adolplhe Menjou, Gary Cooper, Robert Montgomei^ itd. Novi minister za zunanjo trgovino Gregor je na tiskovni konferenci Izjavil, da bo nova vlada 10. ntafca prav gotovo dobila v parlamentu ustavno večino. Do Sinoči je oaimrefi od 300 poslancev ustavodajne skupščine 230 podpisalo vdanostno izjavo za Gottwaldovo vlada Novi minister za zdravstvo pater Jožef Plojhar je izjavil, da vsi pravi katoličani podpirajo Gottwaldo-vo vlado, ker uresničuje krščanske ideale enakopravnosti ln bratstva. Novi pravosodni minister Cep'.č-lca je sporočil, d* bo v kratkem pfedlolil zakon za revizijo procesov aaradl kolaboractonlzma. Pozdrav rudarjev Italije jugoslovanskim rudarjem BEOGRAD, 6. — Zveza Jugoslovanskih rudarjev bo poslala svojo delegacijo na tretji kongres italijanskih rudarjev, ki bo v Firencah od 6. do 9- maja. Sindikat Italijanskih rudarjev Je pozdravil ta sklep ln poslal zvezi jugoslovanskih rudarjev pismo, v katerem ptevi: PoSilJamo svoj bratski poadrav rudarjem Titov« Jugoslavije. Naša želja je, da bi se utrdile veai in sodelovanje v interesu delavcev naših držav, ki se borijo za mir ln demokracijo v svetu. Bruseljska konferenca naperjena proti miru BRUSELJ, 6. — Konference, petero držav — Anglije, Francije in Beneliuca — •* M vedno nadaljuje in bo končala šele v ponedeljek. Zdi se, da ae države Beneluxa obotavljajo podpisati pogodbo. Značilno j«, da je angleški poslanik v Brualju Sir Rendell Izjavil: »Sporazumeli gmo se glede osnovnih načel pakta, ki bo verjetno podpisan prihodnji teden.» Poslanik je nadalje dejal, la ne vsebuje pakt nobenih vojaških klavzul ln da Je samo gospodarskega ln političnega značaja. — Na ponovne alarmantne izjave odgovornih državnikov zapadnih dež^l ne bo lahko verjeti tej i*javU Poluradno glasilo francoskega zinanjega ministrstva »Le Monde* v današnjem članku potrjuje, da pripravlja bruseljska konferenca avezo, ki Je nevarna za mir. Vključitev Nemčije v zapadni blok j* opasno vprašanje. V Parizu In Londonu, tako nadaljuje list, se zavedajo, da bo ta pakt, čim bo v Bruslju sklenjen, služil kot vtzoreo za vojaško zvezo, ki jo nameravajo ZDA skleniti z vsemi 16 državam!, k! pričakujejo ugodnosti od Marshallovega načrta. Očitno je, da sta Bevin in Bidault Izkoristila dogodke v Pragi in diktirala državam B^neluaca sklenitev vojaške zveze, ki ni usmerjena proti Nem-č.Ji, marveč proti »kateremu koli» r a padalcu, ali odkrito rečeno proti Sovjetski zvezi. Agencija Ttlepress doznava, da et* Bevin ln Bidault zahtevala, naj ma bruseljski pakt isto pravno osnovo kot zvezna pogodba, ki so jo sklenile ZDA z državami Latinske Amerike. To pomeni, da bi Anglija in Francija smela pod vzeti vojaške ukrepe, ne da bi se prej obrnile na Varnostni svet. Po drugi. strani, pa bodo poslale ZDA ogromne množin« orožja in streliva v države, ki so se sestale v Bruslju. Hkrati bodo ZDA dovolile Franclji ln Angliji vojaška posojila, za po mirjen je francoskega ljudstva pa bodo ZDA in Anglija pristale na sodelovanje Francije pri nadzorstvu Porurja. Tudi »Humanlti* poroča, da gre V Bruslju za sklenitev vojaškega pakta po vttorcu panamerHk-ga, kar pomeni, da bodo vojske Anglije, Francije ln Beneluxa podvr žen« gaasrainemu Štabu ZDA. STAVKA V KONOPLJARNI SE NADALJUJE Vztrajno in neomajno vborbi za resnično zaporo odpustov SINDIKALNI ORGANIZACIJI ODBILI PREDLOGE URADA ZA DELO — URAD ZA DELO ODGOVORIL NA POSTAVLJENI ULTIMATUM S STRANI SINDIKALNIH ORGANIZACIJ IN SKLICUJE SESTANEK ZA JUTRI Borba proti odpustitvi delavcev iz tržaške konopijame in * tem proti ukazu 109 za resnično zaporo odpustov se nadaljuje z nezmanjšano odločnostjo in vztrajnostjo. Vse resnosti situacije, ki izključuje možnost slehernega kompromisa, se niso zavedli samo delavci konopljar-ne, ki vztrajajo enotno v začeti stavki že več kot deset dni, temveč vse tržaško delovno ljudstvo, ki je to izpričalo bodisi z gmotno pomočjo delavcem v konopljarni bodisi preko svojih predstavnikov na plenumih, kjer so poudarjali pripravljenost delavstva, da po dveh protestnih stavkah nastopi še odločneje. Medtem ko tako opažamo neiz-premenjeno razpoloženje delovnih množic, beležimo, da je včeraj popoldne urad za delo predložil sindikalnima organizacijama predlog za nekoliko izpremenjeno razvrstitev delavstva zaposlenega pri raznih skupinah strojev. Enotni sindikati so seveda predlog odbili, v kolikor bistveno ne tzpreminja nastalega položaja in v koHkor se bistveno tudi ne razlikuje od predloga delodajalcev, katerega so sindikati pred dvema dnevoma prav tako odbili. Kakšen odgovor pa bodo dali predstavniki Delavske zbornice sicer ie ni znano, Razprava proti Nabrežincem V seriji procesov proti demokratičnim borcem se bo jutri ajutraj pred višjim zavezniškim sodiščem začela sodna razprava proti tovarišu Hussuju in dragim, ki jih je policija aretirala 24. februarja t. 1. Novinarska poroka To?. Giordana Postogna in naš tovarii novinar, urednik dnevnika «11 Lavoratore», Mario Kolenc sta* se včeraj poročila. Novoporočencema uredništvo in uprava »Primorskega dnevnika» iskreno čestitata. vendar upamo, da bodo končno vendarle spoznali, da je treba z odločnim nasopom napraviti konec obupnemu položaju, v katerem se nahaja tržaško delovno ljudstvo in rešiti tržaško industrijo. Potrdilo, da je namreč mogoče z enotnim nastopom vse doseči, smo ponovno dobiH v toku včerajšnjega dne, ko so z urada za delo sporočili, da sklicujejo zahtevani sestanek za jutrišnji dan. Kakor je znano, sta obe sindikalni organizaciji postavili skupno zahtevo de-partmanu za delo okupacijskih oblasti, da do jUtri objasni svoje stališče glede na poprej stavljene predloge za rešitev spora in skliče sestanek. Zahtevano se je tako uresničilo. V pričakovanju dogodkov, ki jih bo prinesel sestanek na uradu za delo, pušča tržaško delovno ljudstvo pripravljeno. Čeprav ni jasno, kakšen odgovor bodo dali predstavniki okupacijskih oblasti, je gotovo, da se nihče ne bo zadovoljil s polovičnimi rešitvami, kajti zavedamo se, da sta naše gospodarstvo in naš obstoj ogrožena. To je dovolj, da vsak razume, da bomo vztrajno in neomajno vodili borbo za resnično zaporo odpustov, za rešitev naše industrije. Delovna mladina hoče prispevati s svojimi izdelki k uspehu mladinske razstave Dnevno se veča itevilo brezposelne mladine, ki je tako te prekoračilo sedem tisoč. Kaj si lahko pričakuje naša delovna mladina, le ostane brez dela? Emigracijo, zločinstvo, prostitucijo, ali v najslab-iem primeru službo pri civilni policiji. To so torej dobrote, ki nam jih vojaška uprava ie dve leti deli, obenem pa uničuje našo industrijo, dovoljuje odpuste in daje vso podporo otvarjanju raznih plesnih dvoran, kjer se toliko mladih deklet pogubi. Da bi se preprečilo nadaljevanje tega obupnega položaja, je bil ustanovljen pripravljalni odbor, ki poziva vse mlade duševne in fizične delavce, da pomagajo organizirati velik kongres delovne mladine Trsta, ki bo 30. maja t. I. Ta kongres bo jasno začrtal pot, po kateri bo morala hoditi vsa delovna mladina v borbi za dosego svojih pravic. Glavni cilji, ki jih mora doseči delovna mladina so: Prišli so iz podzemlja in odnesli za štiri milijone lir kožuhovine Uspela tatvina v trgovini s kožuhovino - Tatovi znašali skupa} blago pred očmi sprehajalcev Ko Je prišel v petek zvečer po 21 nočni čuvaj v trgovino R. Sossi v ul. Carducci St. 1, da b; nastopil svojo nočno službo, je opazil, da so vrata od znotraj zabarikadirana. Po daljšem trudu je premagal tudi to oviro, toda, ko je vstopil, je našel trgovino precej v neredu. Takoj je telefonično poklical policijo in skupaj so ugotovili, da so bili na obisku tatovi, ki so delali po dobro premišljenem načrtu in popolnoma uspeli v svoji nameri. V trgovino so prišli iz podzemlja, skozi luknjo v podu, ki so jo zvrtali lz podtalne kanalizacije. Policija, ki se je zadnje čase že veselila, da ima vse glavne «mnerje» pod ključem, je morala tokrat ugotoviti, da so tisti, ki so napravili ta vlom enakovredni najboljšim od onih, ki so pod ključem, če niso celo še boljši. Preiskava je dognala, da so se tatoyi prevrtali v trgovino takoj po 19.30, ker jim je bilo znano, da gre gospodar ob tej uri domov v ul. delle Rose v Rojanu in da od takrat pa do 21. ure, ko nastopi službo nočni čuvaj, nihče ne čuva dragocenega blaga v trgovini. Po raznih znakih sodeč je moglo biti štiri ali pet tatov in med njimi tudi kakšen Izvedenec v tej stroki, ker so vzeli samo dragocene kožuhe in krzna, dočim so bolj ceneno blago pustili na miru. Nagrabljeno blago, vsega 25 najboljših ženskih kožuhov in večje število lisičjih in drugih kož, so stlačili v štiri velike vreče in spravili skozi podzemske kanale lz trgovine. Zanimivo Je pri tem dejstvo, da je bilo zunaj pri začetku tatinskih operacij še svetlo in &a so bila izložbena okna odprta. Tako so mimoidoči lahko opa- zovali tatove v trgovini in so si gotovo mislili, da. so trgovski uslužbenci, ki delajo inventar. Da bodo bolj vami, so vhodna vrata zabarikadirali in so se priprav vili k odhodu šele. ko je že zaškrtal v njih ključ nočnega čuvaja. Gotovo si niso mislili, da so delali že dve uri. V vsej naglici so zlezli zopet v BOdzemije in pustili ob odprtini v podu še tri kožuhe, ker niso Imeli časa, da’ bi lih vzeii s seboj. PoilcIJa mrzlično in z vsemi razpoložljiv.mi silami vodi preiskavo po tržaških kanalih, vendar vlomilcev -»minerjev* doslej še ni mogla odkriti. Gospodar Rihard Sossi ima okrog štiri milijone lir škode In blago ni bilo zavarovano. Izid tekmovanja za najboljši stencas Odbor za proslavo stoletnice Ko-munistlčnega manifesta Je napovedal tekmovanje med »tenčasi ‘n obenem določil nagrade za tri najboljše itenčas?, ki bodo najboljše obravnavali ta dogodek. Delo za podelitev nagrad ni Dilo lPhko. Za najboljše stenčase so biil izbrani oni SIAU iz Ižole, a Stare mitnice v Trstu in oni zadružne zveze v Kopru. Prav tako so uta pohvaljeni tudi stenčasi ACEGAI-a ter stenčas Milj. Nagrade bodo dobili krožki, ki so poslali nagrajene stenčase. Žene za stavkajoče v konopljarni Na kongresu ASIŽZ je na predlog neke tovarišice bilo zbranih za stavkajoče delavce in delavke tržaške konopijame 21.205 lir in 3.097 ju-golir. Velesejem v Pragi Uprava 47. praškega mednarodnega velesejma j« »poročila četao-slovaškemu predstavniku v Rimu, da so vse priprave za praški velesejem že skoraj končane. Velesejem, bo odprt, kakor Ja bilo že prej določeno, v času od 12. ln 21, marca t, L Zaloga tobaka na stanovanja Civilna policija je Izvedela od ovaduhov, da ima 22-letna Anita Zenato —na svojem stanovanju v ul. Machiavelli 22 celo aalogo tihotapskega tobaka. Res so napravili na njenem domu preiskavo in po ne preveč dolgem iskanju našli v nekem skrivališču 6840 ameriških cigaret »ChesteTfield* 440 «Cam-mel», 780 »Raleigh* in še nekaj drugih v skupni vrednosti nad 100 tisoč lir. Policija je cigarete zaplenila in Zenatljevo prijavila sodišču. Mladenič" obsojen na 1 leto ječe ,$tudira 1“ je balistiko s pomočio brzostrelke Te dni se Je zopet moral ogovarjati pred vlSJum vojeikim #o-diSIem zaradi nedovoljene no&nje oroija 20-letnl «mladen:s» Giorgio Ferlati. Gangsterju je policija nafl.a na dctr.u med preiskavo brzostrelko s skrajšano cevjo, 14 nabojev ter Škatlo s potrefonton orodjem za popravljanje orožja. Ofo4je Je hranil mladenič doma v omari v spalnici. Ferlati Je opravičeval posestvo orožja s tem, ker se je baje eanir.ai ea balistiko. Trdil Je, da mu je orožje rabilo za nekatere po zkuse. Pri tem pa je Študiral napetost pltoov pri strei.janju. Za te specielne poskuse Je sam skrajSal cev brzostrelki, PriJaCl so najprej policisti, ki so napravili preiskavo na njegovem domu. Zanimivo je, da se Je preiskava vriila na podlagi ovadbe s strani ženske policije. Iz čltanja zap'snika izjav, ki Jih Je dol obtoženec n«, policiji, je razvidno, da Je orožje, kot pravi obtoženec, dal njemu neki Mario Veoier Se lani poleti. Odvetnik Annoscia je pri svojih obfam/bnih načrtih izvlekel ven 12 obtoženca izjava da se Je mislil pn>8viti k policijski siuftbi im sicer kot orožar. Predvsem se Je ob-r:n*ba prt dokazovanju, da je Ferlati rabil orožje le y strokovne svrhe, opirala na to, čeJt da Je bila brzostrelka 1« v na pol ohranjenem stenju. Kot radbremeniflna priča Je pritekel celo profesor Mrcovlch, ki je takoj na vse pretege začel dajati Izjave, da se je obtoženec kot njegov učecec v pomorski šoli vedno ddbro otona*aj in da se je z»lo za-n"mal za orožje. (Do sedel te nismo ‘Kju&t KNJIBE-BLEDALlSflE- KONCERTI JULKCL RAZSTAVE-FiLMl-KRITlKEDROBTINE iVooe glasbene izdaje o> Slooeni j« Oddelek za glasbene izdaje pri Državni založbi Slovenije Je Izdal 1 zadnjih mesecih sledeče muzika- lije: Na H zbori n. letnik, V. in VI. zv 4 dvignejo svojo člansko iaka*®^ uradu zadruge ul. U. Foscolo DAROVI IN PRISgg)ffj Za stavkajoče v konopljar'l^0i ruje družina Kalin 1 Opčin« ” na uL 150 lir. Kadilski spore«* TRST H (m 208,6, Kc 141 v nedeljo 7. marca ^ 7.29. Otvoritev. 7JO. Koledar- ^ Jutranja glasba. 7.45. Napov'e jj? sa ln poročila. 8.00. Jutranji heni pozdrav. 8.30. Zaključek-Kmetijska oddaja, 10.00. M* ^ Sv. Justa (15 minut klasične % ii be). 11.15. Boccherlni: Kvart_ molu. 11.30. Pridiga. 11.45. ducirana glasba. 12.45. NaP°v*. sa in poročila. 13.00. Glasb* l;ah. 14.00. Vaški kvintet ig^/O ke». 14.15. Pregled tiska. troska oddaja. 17.00. Nedeljs*t> poldanska glasba. 18.00. pisno predavanje. 18.15. Iz ga sveta, 19.00. Slovenske j,'» pesmi. 19.30. Veseli zvoki. £[»> poved časa ln poroči la. 20.00- ^ bene uganke. 20.30. Samo>Pf''Jm,^ ke ln Čajkovskega, 20.45. Ku jj jt utrinki. 21.00. Vesela oddaja-Lahka glasb«. 22.00. Simfonij ccrt. 22.45. Večerna plesna f III KINO 11^ „ sp KINO OB MORJU. 14.00: zvezna fizkulturna parada v k vi 1947». Barvni sovjet**' KOSSETTL 14.00: «Velika i'u^ : Jean Gabin, Eri« Strohel«4'Jct» FENICJE. 14J5: »Sfinga zl*”' Fontaine. - -CENTRALE. 14.00: *MaWey Douglas Fairbanks. .-Ur GARIRALDL 14.00: «Po^* ki imajo vsi prav* ‘Wtke poslanoe in ljudske vla-e. Val Slovani, razen reakcionar-JA* »o po vatikanski ideologiji IZ * P*fcel; precejšen del člo-estva bo pogubljen. Vatikanoi Pozabljajo pri tem na »voj nauk, abrez božje volje ali proti n j«) rf« IV 8 Blave ne pade, kaj šele rno9lf> živeti, uspevati in v državne tvorbe, •l• T * *° Sovjetska zveza, Polj-. Češkoslovaška, Jugoslavija .Bolgarska; tore) obstoje po rajo " }‘ Vatikanoi "PL Zid/, pred italijanskimi volit-flr-iL *»"•«*> Vatikanoi svoje Proti vsem ljudskim mno-IhTt V ki bi volile za M in fronto- Cerkveni poglwxir Ifctd W P°ve,i'rt, da bodo pogub-Posebno tisti, M bodo volili iv. Jfni*fe i« sooialiste. Milanski v, * Schuster ne dovoli od-j, . ^kotnur, ki bi dal svoj glas vtlit ^ranti- Milanska dežela je njena ljudska fronta je ie ^ ^ lko novih žrtev zapor j. 'P^enskemu ogn ju! Takšna * » n*fc0 ljubezen do bližnje-^ 'IreI Margotti, tpo božji in lkat^hkega " tež* milosti «ad-Svet ***tropolit gor Iški, knez lr,rnj,^effa cesarstva, itd. i.r'u kakor se sam baha —, po-L J* Ustreljenega in obešene-j, 1' S hud« kazni na tem owe>n ** we^no pogubljenje na rt(ei ***» ^ »e 18. aprila to-rJ\*°Per katoliškega razna-•ko TfL0a. De Gasperija in za lju&- n< 1°,' Tako bodo pošlje- trt(nj Slovenci v Italiji in se . v Peklu « vsemi drugimi *,0v& mednje (iz leta v ptklu *terrn°VO(lo*>en 9°^uten pesnik, se (ni,. * ro*t>iti med njim in njimi T" *>*govor; st« tuf 1 *fci feiw.nc1, 0b30dil nas fe cesar~ biut-. * &artl, ker smo volili ta , p**0 fronto. i p<* M bili volili drugače. w»»lo vc^no gorimo — I 8ot-j,f !n ni*m.o mogli. Pomisli t I ’ . ----- freitZ »klepanju min* so 'n* .Jt’-0* ^ vse pozabili in »Oro| Pofcnflj nekaj pod prav taki ®> fcaifcrjni so poprej i SKRIB m OTRCK« JE NAŠA PR VA DOLŽNOST OBUPEN POLOŽAJ NA5IH OTROK, KI JIH ŽIVLJENJE PRISILI. DA ZAIDEJO NA KRIVA POTA -ODGOVORNOST ZA TAKO STANJE NOSIJO OBLASTI - OKUPACIJSKA VU OVIRA ASIZŽ PRI VSAKI NJENI AKCIJI - SKRB RDEČEGA KRIŽA ZA IZBOLJŠANJE ŽALOSTNEGA STANJA OTROK To je problem, ki se zaradi obsežnosti in važnosti ne more tako Mtro zajeti, temveč ga je treba prav podrobno prouHevati in pregledati tudi vsako najmanjšo podrobnost. Na žalost so se za ta problem še manj kot za druge probleme, ki zadevajo ljudstvo, brigale vo. jaška okupacijska uprava kot tudi civilne oblasti. Najbrž tega problema niti ne poznajo, alj. pa ga nočejo poznati in ga zato niti ne smatrajo za problem. Mi pa ga zelo dobro poznamo, ker moramo dan na dan gledati vse kvarne posledice, ki izhajajo zaradi odlašaitja rešitve tega pro. blema. Po cestah Trsta vidimo dnevno nezadostno hranjene otroke, bose, lačne, katerih, starši prebivajo v stanovanjskih hišah z nezdravimi, vlažnimi in senčnimi stanovanji. Namesto da bi se odgovor, ne oblasti brigale za te uboge, izgubljene otroke, jih tako zvann «boljša družba» celo zaničuje in se jih ogiba. Ali ti ljudje nič ne premišljujejo, kdo je kriv, da so ti otroci umazani, brez vzgoje in podivjani? Kot vsi, tako so tudi naši otro-či občutili fašistično ofenzivo nacionalnega preganjanja, zatiranja, katerega so dnevno občutili tudj v iolah. Leta 1918 do 1919 je bilo v Trstu in bližnji okolici 109 razredov slovenske šole; leta 1921 do I9ts so nadomestili slovenske italijanski razredi, leta 1923 do I9«it še druge razrede in tako naprej, dokler niso btli leta 19ZS-19Z6 slovenski razredi zmanjšani na število Bi in že naslednje leto ni bilo več nobenega slovenskega razreda. Leta 1918 je bilo 107 slovenskih učiteljev, toda že leta 19t7 ni bilo nikogar več. Opčine, Barkovlje, Katlnara, Skorklja, Rojan, Vrdela, okraji s popotnoma slovenskim prebivalstveni, eo doživljali najhujše fašistično zatiranje, ker je hotel na ta način fašizem doseči kar naj-hitrejSe poitalijančenje prebivalstva. Seveda je bila njegova prva skrb poitalijančiti otroke in jim vcepiti v dušo sovraštvo do slovenskega naroda. Druga svetovna vojna je povzročila ponovno poslabšanje že kar je Wo v njegovi moči, da bi izboljšal moralno in materialno stanje naših otrok. Da bi imeli šibkejši otroci možnost okrepitve, so bili na pobudo RKTO poslani vsake počitnice v razne gorske letoviške kraje. Za božič je bilo vsako leto razdeljenih med revnejše otroke večje število paketov, ki so vsebovali nekaj koristnih stvari, kot odleko, perilo, hrano itd. Bolni otroci iz Trsta in vojne sirote se zdravijo po raznih sana. torijih v Jugoslaviji in s'cer v sanatorijih v Ponikvi, Martuljku in Pr e dvoru. V Portorožu in Kranju je 120 otrok, ki obiskujejo tam tudi šolo. Za vse sirote, ali pa za tiste, ki nimajo nikogar, ki bi se zanje brigal, obstaja v Trstu vzgajališče v ulici Pascali, v katerem je dnev. no približno 180 fantov in ISO deklic, ki jih pa na žalost vzgajajo zopet v popolnoma šovinističnem duhu. Ti otroci se morajo udeleževati marsikaterih manifestacij popolnoma šovinista-nega značaja, ki jim poglabljajo sovraštvo do ljudi druge narodno- sti j n veča v njih duh nacionalne nestrpnosti, ki ga je uvajal ie fašizem. Ko so ti otroci stari 16 let, morajo zapustiti vzgajaliste, in te nimajo niekogar, ki bi se za njih zavzel, končajo navadno v javni spalnici v Ulici Pondares, ki je seveda najmanj primeren kraj za njihovo vzgojo. Zato pa so zelo pogosti primeri, ko končajo ti otroci po ječah zaradi tatvin ali pa prostitucije. Odgovornost za ta težek položaj pade seveda na odgotorne oblasti, ki niso niti malo izboljšale strarega vzgojnega sistema in ga tudi ne mislijo izboljšati. Pa poglejmo, kakšen je položaj slovenskih zavetišč. V tržaški občini je šest zavetišč in sicer v Barkovljah, Rocolu, Rojanu, Sv. Ivanu, Skednju in Skorklji. V teh zavetiščih je vpisawh 378 otrok. Tržaška občina pa priznava samo zavetišče v Rojanu in Sv. Ivanu, ki ju tudi vzdržuje, vsi ostali morajo svoje stroške sami kriti. V več slovenskih okrajih, kot na primer pri Sv. Jakobu, na Vrdeli in Kolonkovcu bi morala biti takšna zavetišča. Prebivalstvo teh okrajev je že večkrat zahtevalo in protestiralo, da bi odgovorne oblasti poskrbele za ustanovitev takšnih zavetišč, toda do sedaj so bile vse te prošnje in zahtei)e zaman. V Nabrežini je slovensko zavetišče, ki ga vzdržuje nabre-žinska občina, v Borštu pa je zavetišče, last samostanskih sester. Ker so bila takšna zavetišča pripraven kraj, kjer so vcepljali učitelji otrokom in sovraštvo do slovanskih narodov, je fašistični režim smatral za potrebno ustanoviti taka zavetišča v vseh krajih, kjer je prebivalo pretežno slovensko prebivalstvo. Tako so bila ustanovljena zavetišča v Barkovljah, Nabrežini, Devinu, Dolini, Bazovici, Sv. Ani, Opčinah, Proseku, Sv. Križu, Mavhinjah itd. To je kratek opis samo fiaj-tažnejših problemov, ki bi bili morali biti rešeni, če bi hoteli iz-boljšati življenje našim najmlajšim. Dolžnost odgovornih oblasti je zato, da proučijo vse te probleme, jih rešijo in tako pripomore, jo do lepše in srečnejše bodočnosti naših otrok. v V- - •« •• v •< - } i 1 i Slovenska koroška narodna noša iz okolice Velikovca. Imperialistični načrti An-glo-aumeričanov hočejo preprečiti priključitev Slovenske Koroške k Sloveniji, čeprav so se v tretjem rajhu borili samo prebivalci Slovenske Koroške proti nacizmu. Danes morajo še vedno trpeti nasilstva fašistov, ki uživajo angleško pokroviteljstvo, Koroška pa je pcstala eldorado pobeglih, vojnih zločincev iz Jugoslavije, Madžarske in Bolgarija. KAJ JE ZEMLJIŠKA KONSTITUANTA ? ZEMLJIŠKA KONSTITUANTA VODI BORBO KMETOV ZA AGRARNO REFORMO IN DRUGE SOCIALNE PROBLEME - ONA JE DEL DEMOKRATIČNE LJUDSKE FRONTE TER JO PODPIRAJO MILIJONI IN MILIJONI OTROK Proti konou lanskega leta so se e novo ustavo razblinila vsa upanja po hitri rešitvi najnujnejših problemov poljedelskega značajs. Zaradi tega so hoteli kmetje, težki delavci, pOlovinar-:ii in manjši zemljiški posestniki, da bi se njihov glas slišal pri Ijudstmi in pri vladi. Pri ljudstvu zaradi tega, ker bi bila vsar kn akcija brez soglasja ljudstva že vnaprej obsojena na propad, pri vladi zaradi tega, ker ona prevečkrat ignorira ali je oelo nasprotna kzkšni agrarni reformi, ki ni samo ne obhodno potrebno deja,nje socialne pravičnosti, temveč tudi temelj za moderno in bolj racionalno italijansko poljedelstvo. Zaradi tega so se najprej rodili zemljiški odbori. Iz njih so izšli predstavniki, ki tvorijo danes zemljiško konstituanio. Zčmljiški odbori niso sindikalni organi, kajti le-ti že obstojajo m delujejo ter predstavljajo delavstvo določene cone, temveč je vse ljudstvo neposredno zainteresirano za nacionalno poljedelsko obnovo ter za rešitev vseh problemov, ki se pojavijo v vsa- V drugi polovici 1917 se je med narodi avstro- ogrske monarhije in vojnimi silami na suhem in na morju začela pojavljati utrujenost. Prvi znak sta dala poljska legija in češkoslovaški polk št. 38, ki sta z orožjem in materialom prestopila k Rusom. Ti dve dejanji, o katerih je zvedela tudi mornarica, sta pomagali k splošnemu nezadovoljstvu. Oktobrska revolucija pa je opogum -la najtoolj drane, da so ustanovili propagandni odbor, ki naj bi ustvaril nekaj, kar bi bi'lo podobno krondstaditskim mornarjem. Ta odbor je deloval intenzivno do konca januarja 1918. Sestavljen je bil :z predstavnikov vseh 8 narodov avstr o-ogrske monarhije. Največ članov odbora Je bilo Cehoslova-kav, Italijanov in Jugoslovanov. Med Tržačani so bili tovariši: Pahor Angel, Zanchi Giuseppe in Marcello Calllgar s, med Furlan i Gallet Franco. Piran pa Je bil zastopan po 17 tovariših, prav tako Milje In drugi istrski kraji. DMo tega odbora ln propagandnega odseka je obstojalo v drobni Upor mornarjev FEBRUARJA 1918 SO SE V BOKI KOTORSKI UPRLI AVSTROOGRSKI MOiNARJI. V ODBORU, a“iED™ 12 V BOKI KOTORSKI PRED 30 LETI ČANI IN ISTRANI. "" JE BILO NAJVEČ JUGOSLOVANOV. ITALIJANOV IN CEHOSLOVAKOV. ŠTIRJE UPORNIKI OBSOJENI NA SMRT IN SICER RASCH. GRABAR, ŠIŽGORIC IN BRNIČEVIC Iz dežel ljudske oblasti Ki m® m m i I ' ' ' ' ENEGA IZMED MNOGIH OTROSCIH VRTCEV V SOVJETSKI ZVEZI UŽIVAJO UTROCI PRVE SPOMLADANSKE SONČNE ŽARKE PRI OTROŠKIH IGRAH ^ po<* f,tega oesar- r l^iiT!?1 ffarta> W i* nekdaj oerkve z blagoslav- l* /e . Zelnika fašizma, ko „ Sz! Gx°rioi obetal’ 6/1 n 713 ne*ia/m0 biti * . ^ hnez nam ie k ^ * ukaz&m, naj \jh j JesroveW pobožnega pri-nas je 't , Go«*. banskimi demokrati . 6'li , 7"*- ob Nadiži, Reziji ^0 Sol'h in uradih prav ® ra*i«trrodoval kakor °krv.tni Benito. Zagrozil ' ''••lih w ko-mo pogubljeni, če Pesmir oal*- SloVeni/’0'”1'1’* take Pripet. 1 Potilia arn° m°9li’ Slov. - t tV« Nismo oesarskega kneza. dali Ifudški fronti ^ ( kp~'n'*- Ljudska fron- - Oborila vse pravice, ; -"nan i,V. ” osvobodilni bornt v bratski slogi z naj-J®"’. RuZ^fP^nenAtcfšimi Itn-1» o<•» ^'^ke volje n. ju Odoi ,J>r> nevrednem tako tu^Pobož ■ l”tn hHr^ *e 0,U ne*w raznarodovalna z (?>ra*. Vsakdo **>d j?!? Potuje v Rim ali Nk v r M 1*e*a na zemlji t tako obnipnega položaja naših otrok. Na tisoče in tisoče otrok je ostalo brez staršev. Ogromno je tistih, ki še danes nimajo svojega doma in se potikajo po uli-cah lačni, umazani Druga težka posledica te taA-nje vojne je brez dvoma povečanje primerov otroške kriminalitete. Dnevno lahko čitamo v časopisih o otrocih, ki kradejo, ti. hotapijo in trgujejo z raznimi ukradenimi stvarmi. Koliko je samo olrok, ki prodajajo na vogalih cest cigarete, kjer imajo dovolj časa, da se spoznajo z raznimi delamrzneži i n propalicami, ki jih zaradi svojih koristi uvajajo v razne umazane kupkije. Zakaj se do danes tiihče še resno ni zavzel, da bi se ta položaj izboljšal? Kaj mislijo gospodje pri vojaški upravi? To je vprašanje, ki ostane kot nešteto drugih brez odgovora. Antifašistična sloven-sko-italijanska ženska zveza je pozvala razne ženske organizacije. da bf skupno poskušale najti rešitev tega problema, toda samo fronta neodvisnih je sprejela ta poziv. Na žalost *e ta problem še do danes ni rešil, ker primanjkujejo denarna sredstva in ker vojaška uprava ovira vsako iniciativo ASIZZ in drugih demokratičnih sil. Kljub vsem oviram je pa Rdeči križ za Trst in osem. Ije ti teh treh let Ih naredil vse. propagandi. To earadi tega, ker Je bila organizacija in disciplina avstro-ogrske mornarice železna. Vzrok temu je bilo tudi, da se je število članov odbora vedno menjajo; eni »o odhajali, prihajali so drugi. Sirile so ne vse tiste novice o ru- kdo bo dal znak. Prostovoljno se je jami topničar «Sv. Jurija* Ber-ričevič (Dalmatinec). Topovski strel s te admiralske ladje bi mo-rdečo zastavo in tako sledile zgle-(?u «Sv. Jurija*. Povsod j^ nastal peklenski truič, slišalo se je kričanje, petje, streljanje in godbo «Sv. Jurija*, ki je igrala marse-ljezo. Oficirji so bili presenečeni in tako popolnoma zmedeni. Ta zmeda je trajala do večera. V poznem popoldnevu se je zbral odbor na ladji «Sv. Jurija*, ki Je hitro sprejel odločitve, ki so bile s pomečjo znakov sporočen« drugim ladjam. V«'ka posamezna ladja Je takoj izvolila diirektivni odbor. Tl odbori so bili več ali manj številni, kakor je bila številna posadka. Odbori so takoj odposlali svoje delegacije na krov cSv. Jurija*. Ob 20 so ble vse delegacije zbrane na krovu. Po kratkem pre-g!edu položaja je bil izivoljen izvršilni odlbor 12 članov, ki je takoj sprejel tele odločitve: Takojšnja aretacija vseh oficirjev z admiralom; sestava kratkega proglasa 8 točk in ga odposlati tudi na Dunaj. Ta manifest je no-«il naslov: «Kaj hočemo?*: 1. Hočemo takojšnja pogajanja za zaključek sovražnosti na podlagi demokratičnih niških predlogov. 2. Pošten odgovor na 14 W!l-sonovih točk- 3. Demokratizacijo vlade. 4. Samoodločbo avstro-ogr-skih narodov. Ostale 4 točke so vsebovale organ zacijo vojn? mornarice in odnose med oficirji ln mornarji, disciplino itd. Odbor Je oatal na «Sv. Juriju*. Razpodeljene so bile dolžnosti. Ob polnoči so bili vsi oficirji aretirani. Drugi dan so poskušali razširit! uporniško gibanje na vojne s‘le na suhem s pritiskom. Zasedba nekaj trdnjav in železniške postaje v Zeleniki. Istega dne Je bilo opaziti poskus opozicije na «Nov»ri», ki je bil takoj zadušen. Z nekaj topovskimi Sit.reli so prullili ladjo «Csepel», ki je hotela odpluti, da S6 Je vrnila. Utrdba Kaštel Novi je oddala nekaj strelov na ladjo «Kroniprinz Rudolf*. Ubit Je bil skl revoluciji ki so služile dvigu upornega duha in ki so združeva- r.jen komandant Dunajčan Sagner. 15 množice. Problem je bil določiti dan upora ln način, s katerim bi se o tem obvestila množice. Na agitacijskem sestanku, Id je bil dno 30. januarja zvečer v poštnem uradu v Bamšiču, »o določili 12 uro 1. februarja. Ni pa se moglo pred-videti izida zaradi raznarodnosti posadke, od katere Je bilo mnogo zvestih monarhiji kot velika večina oficirskega zbora, od katerega se ni noben udeležil upora. Prvo vprašanje je bilo, kako in Popoldne Je prišel parlamentarec iz Kaštel Novega In je zahteval predajo. Uklenili mo ga, ker se je obnašal preveč ošabno. V noči med 2. in 3. Je skupina madžarskih mornarjev oavobod la 40 oficirjev, ki so bili zaprti na ladji «Gaa». V vsem tem času Je bila hrana za vse enaka, tiudi za admirala, Ker se je Izvedelo, da je iz Pulja odplula proti nam flotilja, smo 3. februarja poslali na razvid vod- ' iol„i r*a in pol PrvtS 1». 1 ki Rodovini. Tista nt-l>r . n, - f REŠEVANJE PONESREČENCA V KAMNIŠKIH PLANINAH S POMOČJO GREMIGERJEVEGA SEDE2A rAiRLO GOLDONI S Primorske zdrahe Premiere na Opčinah nisem videl, pač pa sem gledal reprizo na Kontovelu. V nabito polni dvorani je sedelo in stalo občinstvo, ljudje iz slovenske ribiške vasi, ki so s kritičnim ušesom poslušali iz ust slovenskih igralcev svoje domače narečje, s kritičnim Se toliko bolj, ker je izšla pred letom dni iz naših vrst vse preostra ocena neke njihove v domačem narečju sestavljene prireditve. O Goldoniju in njegovih «Pri-morskih zdrahah» ne bom pisal. Nekaj lepih členkov boste v tej zvezi našli v 2. številki «Gledali-škega lista*. Le toliko naj ome- Hšfio bo a-stos «nag©iml®$ ekem sa Davigov pehal Favorit evropske cone je Češkoslovaška z evropskim Amerike zmanjšane, ker je njen najboljši Igralec varnejši nasprotnici besta Češkoslovaška ln Avstrasija< )0 prvakom Droboviem in s Gernikom - Možnosti . Kramer prestopil k profesionalcem - Njeni najne- Tadi Jugoslavija bo igrala letos vidno vlogo Po dosedanjih prijavah za leto-fcje tekmovanje za Davisov pokal se vidi, da so se prijavile tudi Italija, Madžirska, Romunija, Brazilija in Argentina, ki zadnja leta niso sodelovale pri tekmah za Davisov pokal. Zanimivo Je, da sta se Brazilija in Argentina prijavili v «evrepsko cono». V prvi vrsti moramo poudariti, da je teniški šport doživel v času od zaključka lanskega tekmovanja do danes dve vazni spremembi, ki bosta bistveno vplivali na letošnje rezultate. Prva je sprejem Italije, Romunije in Madžarske v svetovno teniško organ zacijo, s čemer se je spremenil položaj moči evropskega tenisa. Ta sprememba bo dopolnila vrste najboljših teniških držav, v katere so do sedaj spadale Češkoslovaška, Jugoslavija, fivedska ‘,n Francoska. Drugi vazni dogodek pa je prehod Kramerja, Segure (oba ZDA) in Pailsa (Avstralija) med prcfeslonaliste, s čemer sta obe državi mnogo Izgubili na svoji mol:. S tem se je zmanjšala dosedanja nepremagljivost prekooceanskih držav, predvsem Amerike, ki je imela v najboljšem amaterskem igralcu Kramerju čvrsto oporo in Jamstvo za pribdritev pokala. Preglejmo najprej igralce, s kar terimi razpolagajo evropske države jn njihove možnosti za osvojitev pokala. Najprej moramo omen ti lanskoletnega prvaka evrepske cone Češkoslovaško. Igralci so ostali isti: Drobny in Cernik. Z zmago nad Jugoslavijo z rezultatom 5:0, ki je previsoko .zrazen, sta dokaza- la premoč Češkoslovaške v Evropi. Dfobny je bil lani nedvomno najboljši evropski igralec ln je porazil vse tekmece. Uvrstil se je med najboljše igralce tenisa na svetu ter se JUGOSLOVAN MITIČ MED IGRO bo letos po prehodu Kramerja in Pailsa (Segura mu ni bil enak) gotovo uvrstil med trojico najboljših igralcev sveta. Švedska, ki Je leta 1946 osvojila evropsko cono, je lani Ze v začetku izoadla. Temu je bila kriva Češkoslovaška. To je bilo najbolj dramatično srečanje lanskega leta. Pri stanju 2:2 po igrah je imel Johan-son v zadnji igri proti Drobnemu v petem odločilnem setu prednost 4:1, vendar pa je borbenemu Drobnemu uspelo, da je dobil zadnji set in s tem zmago svoji državi. Švedska igralca Bergelin in Johan-son sta sedaj v Indiji, kjer se marljivo pripravljata za letošnje tekmovanje. Po svoji moči spada Švedska med najresnejše favorite za vstop v evropski finale. Francozi imajo isto moštvo kot so ga imeli leni: Bernar, Petra, Pe-lica Jn Destremau*. Njim se je pridružil tudi Abdeselam, ki ga Je francoska teniška zveza postavila na drugo mesto v lestvici najboljših francoskih teniških Igralcev. Jugoslavijo bosta tudi letos zastopala Palada in Mitič. 8 svojo borbenostjo in tehničnim znanjem še vedno spadata med najboljše evropske igralce tenisa ter befita tudi letos igrala vidno vlogo v tekmovanju za Davisov pokal. Letos se bodo borile za Davisov pokal tudi Italija, Romunija in Madžarska. Vse tfj države imajo v svojem moštvu odlične posameznike, tako da bodo igrale vidno vlogo v letošnjem tekmovanju. Vse kaže, da Je najmočnejša Italija. Njena Igralca Marcello del Bello in Cucelli snadnta med najboljše igralce v Evropi. Madžari imajo Asbotha, ki je lacl zmagal na pi-r'škem turnirju ter je na drugem nvstu za Drobnyjem v lestvici ev-po vsej verjetnosti S geti ali pa ropski igralcev. NJegOv partner bo mladi in zelo talentirani Adam, ki je nedavno tega premagal Mitiča na mednarodnem turnirju v Budimpešti. Romunija ima Ruruka in Tanaseskija, ki bosta nevarna nasprotnika vsaki od nastopajočih držav. S prehodom Kramerja in Segure mei profešlona.liste je Amerika zelo oslabljena. Sedaj ima najboljšega igrclca v Schroderju, ki bo verjetno v družbi s starim Parkerjem ali pa s Sabinom branil osvojeni pokal. Amerika pa ima še Falkenberga, Petita in ir.ndgo junjorjev. Kljub vsemu pa položaj Amerika ni rožnat. Avstralija je ostala z Browni-chem, Sidvelijem in Braunom ter bo z izgubo Pailsa vodila težko borbo z zmagovalcem evropske cone. To so v glavnem moči držav, ki se bedo letos borile za Davisov pokal. Tekmovanje samo pa bo verjetno prineslo mnogo presenečenj, novih teniških zvezd in težkih ter dramatičnih borb. Z9radt tega lahko do takrat ostanemo samo pri prognozah, vse drugo nam bo prineslo letošnje tekmovanje za Da^ visov pokal. oooooooooooooooooooooo POPRAVEK V sredo se nam Je na tej strani vrinila neljuba pomota pri članku «Na kmečkem semnju*. Podnaslov se pravilno glasi: Odlomek iz povesit »Sosedov sln» ne odlomek iz povesti Deseti brat. V toliko popravljamo in prosimo naše oenjene bralce za oprolčenje. nim, da je v tem delu našel Goldoni izhod in prehod iz umirajoče zCommedie delVArte» v pravo, ie dobro realistično ljudsko veseloigro. Modest Sancin je kot režiser postavil igro kar najbolj realistično in se v glavnem strogo držal teksta. Njegova režija je bila solidna, dovolj razgibana, seveda brez marsikatere od onih domislic, s katerimi je v Ljubljani morda naš najboljši režiser Bojan Stupica še bolj ožival sceno in poglobil karakterizacijo oseb, ki jo je bil avtor včasih komajda nakazal (n. pr. pri Curlu, Terezki in Urški, Lipetu in še pri tem ali onem. Vendar moram Modestu Sancinu priznati, da se je o zZdrahah* uveljavil kot dober režiser, ki je temeljito pre študiral tekst ter ga smotrno raz-členil in prenesel na sceno. Pri presoji uprizoritve, ki se igra v narečju, je treba upoštevati dvoje: Prvič kreacijo in karakterizacijo nekega odrskega lika kot takega, drugič pa bolj ali matij posrečeno izgovarjavo narečja. Kar se slednjega tiče, sem se po predstavi pogovoril z več domačini in poslušal njihovo sodbo. Kajpada so se v tem pogledu najbolje odrezali najožji rojaki kot so Justo Košuta, Modest Sancin, Valerija Silova, Tea Starčeva, Belizar Sancin, Josip Fišer in še ta ali oni. Pri ostalih so ženske prednjačile pred moškimi v dobri izgovarjavi narečja. Kot celoten lik, torej v obeh ozirih odličen, je bil Modest San-o.n kot Lipe. Maska in ves nastop sta bila kakor prenesena iz resničnega življenja na oder. Iz enega kova se je zdel tudi lik ribiča Joža Justa Košute, malce težak in okoren, pač pa pretehtan, kot so takile zrelejši ribiči. Valerija SV.ova je v Jožovi ženi Toni ustvarila živo podobo prepirljive, malce vročekrvene žene, ki ji pa jeza, kot pri vseh teh v bistvu iobrih ljudeh, hitro izpuhti. Tudi Ema Starčeva je ustvarila v Vani krepko žensko podobo iz našega ljudstva. Angelca Sanci-nova se je v Pepki temperamentno razživela. Izmed treh mladenk, ki nastopajo v igri, je ona najbolje individualizirala in oka-rekterizirala svojo vlogo, Čeprav je bila tudi Elza Barbičeva kot Urška prav živa in Tea Starčeva naravna m simpatična Terezka. Nesrečnega zdraharja in povzročitelja vsega tega uviharja v kozarcu*, Tomaža Curla, je podal Belizar Sancin realistično, z večjim poudarkom njegove prebrisanosti kot pa komično učinkujoče telebavosti. tv tem se je n. pr. bistveno razlikoval od lika igralca in od režiserjeve zamisli pri ljubljanski uprizoritvi). Vendar je to morda najboljša, čeprav še ViirTir linTUlflll v Ufttanova domačih kmetov, RmtlJt • VnINAnll J nudi vse ™ kmetij- zsDommte si m stvo po najugodnejših conah in najboljše kakovosti je: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga t o. j v TRSTU Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 — Tel. 94-386. Poslovalnica v TRSTU: u,. S. Mercadante št 4 — Tel. 88-19. Poslovalnica v MILJAH: ulica Mazzini št. 1. Svoll k SVOjmi! VELIKONOČNA VOŠČILA ZA INOZEMSTVO treba poslati pravočasno. Dobite Jih v KNJIGARNI ŠTOKA - ul. Milano 37 - TRST PREKRASNI MODELI Najmodernejši čevlji za otroke ln odrasle CENE ZMERNE TRGOVINA ČEVLJEV GEC ALOJZIJ TRST, UL. TRA I RIVi (ROJAN) Od danes v KINU OB MORJU Vsezvezna fizkulturna parada v Moskvi 1947 Edinstven uspeh sovjetske kinematografije, — Barvni film. NECCHI ■ ou šiva veze, krpa, obšiva luknje, prtilje gumbe in čipke bret okvira. PLETILNI STROJI DUBIED. Tullio IVatalc TRST Ul. G. Battlstt 12, tel. 6533 Podružnica v T R 2 I Č U Korzo Ul VOD n. d. UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD — POSREDUJE VSE VRSTE POSLOV S TUZFMSTVOM IN INOZEMSTVOM TRST, ul. Cicerone 8 TELEFON 80-00 - 29-306 - 56-3« vedno ne idealna stvaritev tega ijgralca, v Trstu. Jože Babič, ki smo ga spoznali kot režiserja cKralja na Betajnovi*, se nam je tokrat predstavil v mladem ribiču Tinetu kot igralec mladostnega temperamenta in lepih razvojnih možnosti. Stane Raztresen je vlil staremu ribiču Matevžu odgovarjajočo težo in preudarnost. Rado Nekerst adjunkt sta ustvarila sicer sama kot Džovanin in Jožko Lukeš kot po sebi dobra lika, toda vsekakor pritrjujem vrlemu Kontovel-cu, ki mi je po predstavi dejal, da bi bilo lx>lje, če bi bila svoji vlogi zamenjala. In da ne pozabim na Josipa Fišerja, ki je podal sodnijskega slugo Drobanta z i zvrstno karakterizacijo take nuradne osebnosti*. Silvij Kobal in Ernest Zega sta se v manjših nastopih dobro uveljavila. Uprizoritev «Primorskih zdrah* Je doživela pri našem občinstvu prodoren uspeh. Na Kontovelu sem opazil, kako so ljudje po prvih slikah kritizirali pri tem ali onem izgovarjavo, menili, da domači ljudje niso tako vročekrvni kot osebe v igri, a jih je tok predstave postopoma tako potegnil za seboj, da so pozabili na malenkosti in sledili igri kot celoti in se do solz nasmejali. Tudi ob tej priliki lahko znova potrdimo, da vrSi naše Slovensko narodno gledališče kljub vsem težavam in oviram v polni meri svoje visoko kulturno poslanstvo. M. B. MALI OGLASI PRODAM ENONADSTROPNO HISO (nedovršeno). Naslov v upra- j vi Primorskega dnevnika._l SEMENSKI KROMPIR droben in zdrav po. 20 lir, za kuho srednje debel po 25 lir za kg. Skladišče Luco, Trst, ul. J. Cavalli 10. MIZARJI! Avstrijska smreka KOROŠKI MACESNI, TRDI LES, VEZANE PLOSCE pri C A L E Viala Sonnino št. 24, tel. 90-441 ZOBOZDRAVRISKO ORDINACIJO moderno, z vsem udobjem in inventarjem predam. Ponudbe na upravo »Primor, dnevnika« pod značko »Najboljšemu ponudniku«. Hišico, prazno predam. Informacije, UL. COSTA-LUNGA 32, čevljar. Dr. GAETA, zobozdravnik Ldeluje proteze v Jeklu, zlatu, kavčuku In plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovenski) TRST - Ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carducc ) KIHO IV A. OPČINAH S3S*. r? AUrS Tananovo zmagoslavje V PONEDELJEK - TOREK 8. In 9. t. m. pa si oglejte | Živahen sentimentalen film * EKEEA VECERASE JE ZGODILO... V SREDO in ČETRTEK 10. in U. t. m. boste zadrževali 1 sapo ob dogodivščinah filma ' 10HUN IZ DAMASKA V SOBOTO ln NEDELJO, 13. in 14. t. m. krasen film Glavne vloge Obličje ženske igrajo svetovno znani umetniki. POZOR! POZOR! j KOMPLETNO SPALNICO z vzmetmi in volnenimi žimnicami za lir 85.000, spalnico za eno osebo za lir 38.000, kuhinjo za 40.000, kuhalnike, šivalne stroje ter spalnico, razkošno * štiridelno omaro, zastore, pogrinjala ln volnene žimnic* prodam izaradi odpotovanja. Ulica Rafacllo Sanzio št. 20-1. III. Vasari 10 TRIVISAN VEDIKA IZBIRA MOŠKIH IN ZENSKIH ČEVLJEV NAJBOLJŠIH ZNAMK PO ZELO UGODNIH CENAH. OGLEJTE SI ZALOGO! OGLEJTE SI ZALOGO! 01. Vasari 10 TRIVISAiV OBVESTILO Glede na to, da smatramo nekatere naše artikle kot ostanke in nimamo tega blaga v vseh merah in vzorčkih nas je naša centrala v MILANU pooblastila, da ga pr°" dajamo po POLOVIČNIH CENAH. Predmeti so naslednji: HLAČE, ŠPORTNI, JOPIČA’ OBLEKE, NEPREMOČLJIVI PLAŠČI iz bombaža i» povoščene svile ter moški in ženski POVRŠNIKI. Poleg tega prodajamo po polovičnih cenah veliko količino DEŽNIH PLAŠČEV iz čiste bombaževine Mako »ATMOS«, ki so že bili določeni za izvoz. Prosimo naše stalne odjemalce, naj si ogledajo nas« izložbe. Prepričali se bodo, da se nudi res ugodna prilika vsem in celo preprodajalcem. Tržna oena stniiama HLAČE iz volnene flanele * . . 4.500 lir 2.800 lir JOPIČI, športni, volneni . s . 10.000 * 5.800 » OBLEKE, volnene 13.500 * 9.500 » DEŽNI PLAŠČI za ženske, s kapuco, iz čiste bombaževine Mako 7.800 » 5.500 » DEŽNI PLAŠČI za moške, iz gabardina, čiste bombaževine Mako 13.800 » 7.800 > DEŽNI PLAŠČI za ženske iz čiste povoščene svile, s kapuco v ovitku 4.050 » 2.500 » POVRŠNIKI za ženske, iz čiste volne, v najmodernejših barvah 28.000 * 15.000 > DEŽNI PLAŠČI «ATMOS» iz čiste bombaževine Mako . . . 14.500 » 7.500 > CORSO št. 1 — Galerija Protti OBIČAJNA REKLAMA, DA BO LASTNIK ODPOTOVAL? ME KRZNARSTVO Z I L I 0 T T 0 nadaljuje z uspešno razprodajo domače in tuje KOŽUHOVINE po brezkonkurenčnih cenah. Nekateri primeri: janček od 18.000 lir navzgor opjsun od 60.000 lir navzgor KRZNARSTVO Z1L10TTO Ulica Trento U - TRST - Tel. 29-32* ZADRUGA lllllilllilillllllllllllllllllllllililllilllliilllilllllllilllllillilllillilllllllll PROD&IALCET lllllllllllllllllllllllllllllllllllliM KURIVA .10' URAD: Ulica Mazzini 6. . SKLADIŠČE: Ulica delle Milizie (MontebeUo)' Dobavlja po svojih članih: oglje, trboveljski premog in drv* oooooooooooooooooooooc Mape za živilske nakaznice dobite v knjigarni STOKA — Trst ul. Milano 37 GOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Stroje Singer garantirano dobre in drugih znamk od Ur 12.000 dalje prodam. Skladišče Coslovich, ul. Manzcni 4 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO SocietA Anonima Finanziaria per i Traffici Internazionali VPLAČANA GLAVNICA LIR 10,000.000.- IZVRSUJE VSE BANČNE POSLE Ul. S. Nicold 7 TRST Telefon 4039