URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 17	Ljubljana, četrtek, 15. septembra 1977	Cena 22 dinarjev	Leto XXXIV
1086.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 22. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74), 13. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena, 306. in 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 20. julija 1977 sprejela
ODLOK
o	potrditvi statuta Raziskovalne skupnosti Slovenije
Potrdi se statut Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki ga je sprejela skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije na svoji seji dne 29. junija 1977.
St. 025-5/77
Ljubljana, dne 20. julija 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj I. r.
1087.
Na podlagi 11. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Raziskovalne skupnosti Slovenije ter 22. in 32. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) je skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije sprejela na svojih sejah dne 30. marca in
29.	junija 1977
STATUT
Raziskovalne skupnosti Slovenije
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Ta statut podrobneje določa;
—	uresničevanje pravic in dolžnosti članov skupnosti;
—	organizacijo skupnosti;
—	sodelovanje z občinskimi in področnimi raziskovalnimi skupnostmi;
—	sestavo, pravice, obveznosti in odgovornost njenih organov;
—	način odločanja organov skupnosti;
—	statusna vprašanja, sedež, pečat, zastopanje in podpisovanje;
—	postopek pri volitvah in razrešitvah voljenih in imenovanih individualnih in kolektivnih organov skupnosti;
—	razmerja med organi skupščine in delovno skupnostjo strokovne službe;
—	postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, ki se tičejo delovne skupnosti strokovne službe in način financiranja strokovne službe;
—	delovanje nadzornega organa;
—	način uporabe namenskih skladov;
—	načela postopka za zbiranje pobud in ocenjevanje programov in raziskovalnih nalog;
—	način sodelovanja z družbenopolitičnimi skupnostmi. družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela ter 'drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi;
—	postopke za uresničevanje javnosti delovanja raziskovalne skupnosti in javnosti raziskovalnega dela ter varovanje poslovne tajnosti;
—	spremembe in dopolnitve statuta.
2.	člen
Raziskovalna skupnost Slovenije je samoupravna interesna skunost, ki so jo ustanovili s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, ter delovni ljudje in občani organizirani v krajevnih skupnostih, skupaj z delavci raziskovalnih organizacij, združeni v občinskih in področnih raziskovalnih skupnostih (v nadaljevanju: člani). -
3.	člen
Raziskovalna skupnost Slovenije tvori s področnimi in občinskimi raziskovalnimi skupnostmi telovit sistem ter pri opravljanju svojih nalog sodeluje z drugimi organizacijami in skupnostmi, zlasti pa z:
—	drugimi samoupravnimi Interesnimi skupnostmi;
—	družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	družbenopolitičnimi organizacijami;
— Gospodarsko zbornico SRS;
—	organizacijami združenega dela in s
—	strokovnimi društvi.
Skupnost se pri izvajanju skupnih akcij povezuje z raziskovalnimi skupnostmi drugih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin v SFRJ.
4.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa presednik skupščine skupnosti.
Drugi funkcionarji skupnosti lahko zastopajo skupnost v okviru splošnih ali posamičnih pooblastil, oziroma nalogov.
5.	člen
Skupnost je pravna oseba.
Skupnost ima pečat. Pečat je okrogle oblike z besedilom: Raziskovalna skupnost Slovenije, Ljubljana.
6.	Aten
Sedež skupnosti je v Ljubljani.
II.	URESNIČEVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI ČLANOV
7.	člen
Člani skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti zlasti z naslednjimi oblikami osebnega izjavljanja:
—	volijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in delovanju Raziskovalne skupnosti Slovenije;
—	obravnavajo poročilo delegacij in jim določajo smernice za delo;
—	na zborih delavcev in na zborih občanov odločajo o programih in drugih aktih načrtovanja dela skupnosti, vključno o prispevkih za njihovo izvajanje;
—	dajejo organom skupnosti predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje zadev z delovnega področja skupnosti;
—	sodelujejo v javnih' razpravah, ki sc nanašajo na delo skupnosti.
8.	člen
Člani skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti prek svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s tem, da:
—	dajejo predloge in pobude za oblikovanje programa skupnosti in za urejanje drugih zadev z delovnega področja skupnosti;
—	so informirani o raziskavah in o stanju na raziskovalnem področju;
—	zahtevajo strokovna mnenja o problemih, ki jih zanimajo;
—	uporabljajo dosežke raziskav pri izvajanju svojih poslovnih in drugih nalog;
—	pod enakimi pogoji uporabljajo raziskovalne zmogljivosti;
—	uporabljajo informacijske centre in druge skupne službe, ki jih skupnost organizira in financira;
—	se vključujejo v izvajanje raziskav;
—	vključujejo v svoje delo raziskovalce, ki so si v okviru izvajanja programa skupnosti izpopolnili svoje znanje in izkušnje.
9.	člen
Člani skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti prek delegacij in delegatov s tem, da:
—	v skladu s statutom in poslovnikom skupščine sodelujejo pri delu skupščine skupnosti ter pri oblikovanju njenih stališč in sklepov;
—	so seznanjeni s celotnim delovanjem skupnosti ter z delom njenih organov in z zadevami, ki jih le ti obravnavajo;
—	dajejo pobude in predloge organom skupnosti v zvezi z delovnim področjem skupnosti;
—	predlagajo sprejem, spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
—	postavljajo vprašanja organom ter funkcionarjem skupnosti ter obravnavajo njihove odgovore.
III.	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
1.	Splošne določbe
10.	člen
Organi Raziskovalne skupnosti Slovenije so:
—	skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije;
—	upravni odbor sklada Borisa Kidriča;
—	odbor samoupravnega nadzora.
11.	člen
Skupnost ima svojo strokovno službo, ki jo vodi glavni tajnik.
12.	člen
Organi sk .pnosti poslujejo po svojih poslovnikih, ki jih potrdi skupščina skupnosti.
13.	člen
Kadar odloča skupščina skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenije, se ravna po poslovniku Skupščine SR Slovenije in po svojem poslovniku.
14.	člen
Mandat organov skupnosti je enak mandatu delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti.
Ne glede na določbe prvega odstayka tega člena, opravljajo organi skupnosti in njihova delovna telesa svoje funkcije do konstituiranja novih organov oziroma dokler niso razrešeni.
15.	člen
Organi skupnosti lahko odstopijo tudi pred potekom mandatne dobe, vendar morajo opravljati svoje naloge v obsegu, ki je potreben za delovanje skupnosti, dokler niso konstituirani novi organi, oziroma dokler niso razrešeni.
2.	Skupščina skupnosti in njeni organi
16.	člen
Raziskovalno skupnost Slovenije upravlja skupščina skupnosti.
Organa skupščine sta:
—	predsednik skupščine in
—	izvršilni odbor.
Skupščina skupnosti ima tudi svoja delovna in posvetovalna telesa.
a)	skupščina skupnosti
17.	člen
Skupščino skupnosti sestavljata:
—	zbor delegatov delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovnih ljudi, ki de-
laj o s sredstvi v lastnini občanov in delovni ljudje v krajevni skupnosti (zbor uporabnikov);
— zbor delegatov delavcev v raziskovalnih organizacijah (zbor izvajalcev).
18.	člen
Delegat v zboru uporabnikov skupščine skupnosti ne more biti kdor kot raziskovalec ali vodja raziskovalne enote sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa skupnosti, ali se je prijavil za izvajanje tega programa.
x	19. člen
Skupščina skupnosti opravlja naloge, ki jih določa zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju skupnosti ter ta statut. Pri tem dela na način, določen z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in z drugimi splošnimi akti.
20.	člen
Skupščina odloča o zadevah iz svoje pristojnosti z večino glasov delegatov obeh zborov.
O zadevah iz 27. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Raziskovalne skupnosti Slovenije odločata oba 'zbora enakopravno. Odločitev o teh zadevah je sprejeta, če je bila V enakem besedilu sprejeta v obeh zborih z večino glasov delegatov vsakega zbora.
21.	člen
Če predsednik skupščine ugotovi, da odločitev ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, predlaga zboroma, da izvolita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po pet delegatov.
Na seji, ki jo vodi predsednik skupščine, oblikuje skupna komisija sporazumen predlog za uskladitev spornih vprašanj. Predsednik skupščine predloži ta predlog obema zboroma skupščine skupnosti v obravnavo in odločitev.	<
Če se skupna komisija ne sporazume, ali če zbora ne sprejmeta njenega sporazumnega predloga, pa gre za vprašanje od katerega je bistveno odvisno delo skupnosti, pošlje predsednik zadevo na zahtevo vsaj enega od obeh zborov skupnosti, ali na lastno pobudo, Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije s predlogom, da Skupščina SR Slovenije o zadevi začasno odloči.
22.	člen
Seje skupščine sklicuje predsednik skupščine na lastno pobudo, na pobudo organov skupnosti, na pobudo področnih in občinskih raziskovalnih skupnosti, na pobudo delegacij, delegatov v skupščini ali na podlagi sklepa skupščine.
Predsednik je dolžan sklicati sejo skupščine, če to zahteva vsaj ena četrtina področnih ali občinskih raziskovalnih skupnosti, skupščina skupnosti, izvršilni odbor, odbor samoupravnega nadzora, ali Skupščina SR Slovenije. Če predsednik v osmih dneh po sprejemu take zahteve ne skliče seje skupščine, jo lahko skličejo tisti, ki so sklic zahtevali.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje skupščine, predložijo skupščini gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja.
23.	člen
Določila tega statuta, ki se nanašajo na sklic.in delo skupščine skupnosti, se smiselno uporabljajo tudi za sklic in delo njenih zborov, kadar se sestajajo k ločenim sejam.
24.	člen
Sklic za seje skupščine ter gradiva in predlogi morajo biti poslani najmanj 25 dni pred sejo predsednikom delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti, ali delegatom, ki so bili določeni, da zastopajo posamezne delegacije na določenem zasedanju.
V	primeru, da skupščina področne ali občinske raziskovalne skupnosti ni izvolila posebne delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti, se gradivo pošlje predsedniku skupščine področne oziroma občinske raziskovalne skupnosti, oziroma predsedniku območne konference delegacij.
Gradiva morajo jasno opredeljevati vprašanje in možnosti, o katerih skupščina odloča, in morajo vsebovati tudi podatke in utemeljitve, ki so potrebne za odločitev.
Za izvajanje določil prvega in drugega odstavka tega člena je odgovorno predsedstvo skupščine.
Prejemniki vabil in gradiv morajo v skladu z določili ustreznih samoupravnih aktov organizirati razpravo za oblikovanje stališč, ki jih bo delegat zavzel v skupščini.
25.	člen
Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče sejo skupščine v krajšem roku kot je določeno v prvem odstavku prejšnjega člena; razlogi za ta sklic morajo biti obrazloženi.
Kadar zaradi skrajšanega roka ni mogoče sklicati delegacij za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti, se seje skupščine udeležijo delegati, ki so imeli pooblastilo za zadnjo sejo skupščine.
♦
26.	člen
V	nujnih primerih lahko predsednik skupščine, deset delegatov v zboru in izvršilni odbor na seji skupščine predlagajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga.
27.	člen
Kadar razpravlja skupščina o vprašanjih iz 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Raziskovalne skupnosti Slovenije, organizira predsedstvo skupščine javno razpravo in sicer tako, da je zagotovljen rok vsaj enega meseca, v katerem lahko člani skupnosti zavzamejo stališča in posredujejo mnenja glede vprašanj, ki so v razpravi.
28.	člen
Delovni ljudje in občani so temeljni nosilci kandidacijskih postopkov pri izbiri kandidatov za funkcije v Raziskovalni skupnosti.
29.	člen
Volitve v skupščini skupnosti se opravljajo na podlagi kandidatne liste.
Predlog kandidatne liste pripravi komisija za volitve in imenovanja ter pri tem upošteva ustrezno zastopanost področij združenega dela in območij SR Slovenije.
Predlog se dopolni s kandidati, ki jih predlagajo posamezni delegati, če se za predlog izreče vsaj 10 delegatov v skupščini.
Ce predlagajo delegati v smislu 3. odstavka tega člena kandidata za funkcijo, za katero je potrebno usklajevanje v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva, se lahko volitve opravijo šele po takem usklajevanju.
30.	člen
Skupščina voli s tajnim glasovanjem predsednika skupščine, predsednika in člane izvršilnega odbora, ter druge organe, kadar je za posamezno funkcijo več kandidatov.
b)	Predsednik in podpredsednika skupščine skupnosti
31.	člen
Predsednika skupščine skupnosti voli skupščina skupnosti izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti.
Za predsednika skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem izmed zborov.
32.	člen
Predsednik skupščine opravlja poleg nalog iz 35. člena samoupravnega sporazuma še naslednje naloge:
—	skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom skupščine;
—	podpisuje splošne in druge akte skupščine;
—	skrbi za sodelovanje z občinskimi in področnimi raziskovalnimi skupnostmi;
—	skrbi za sodelovanje Raziskovalne skupnosti Slovenije z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter društvi;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
33.	člen
Vsak zbor izvoli izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor skupščine skupnosti, svojega predsednika.
Za predsednika zbora je izvoljen delegat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh 'delegatov v zboru.
Predsednika zborov sta podpredsednika skupščine skupnosti.
Podpredsednika nadomeščata predsednika v njegovi odsotnosti z vsemi njegovimi pooblastili. Predsednik lahko tudi pooblasti podpredsednika za opravljanje posameznih zadev iz njegove pristojnosti.
34.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene seje zbora, podpisuje akte, ki jih je zbor sprejel, skrbi za izvajanje sklepov zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor.
c)	predsedstvo skupščine skupnosti
35.	člen
Predsedstvo skupščine skupnosti je delovno koordinacijsko telo, ki ga sestavljajo predsednik skupščine
Raziskovalne skupnosti Slovenije, predsednika obeh zborov Raziskovalne skupnosti Slovenije, predsedniki skupščin področnih raziskovalnih skupnosti in 7 delegatov, ki jih imenujejo območni koordinacijski organi občinskih raziskovalnih skupnosti.
36.	člen
Predsedstvo skupščine opravlja naloge, določene v 31. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Raziskovalne skupnosti Slovenije in organizira sodelovanje občinskih in področnih raziskovalnih skupnosti pri opravljanju skupnih nalog.
d)	Izvršni odbor
37.	člen
Izvršilni odbor opravlja naloge iz 33. člena samoupravnega sporazuma in druge naloge, ki mu jih določi skupščina.
Izvršilni odbor sestavljajo predsednik ter 14 članov. V njem morajo biti enakopravno zastopani uporabniki in izvajalci. Več kot polovica članov mora biti izvoljena izmed delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti.
38.	člen
Predsednika in člane izvršilnega odbora voli skupščina skupnosti.
Za predsednika izvršilnega odbora je izvoljen kandidat, ki dobi več kot polovico glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Člane izvršilnega odbora izvoli skupščina skupnosti tako, da izvoli 7 članov izmed kandidatov, ki jih predlaga zbor uporabnikov in 7 članov izmed kandidatov, ki jih predlaga zbor izvajalcev. Izvoljeni so kandidati, ki dobe največ glasov delegatov obeh zborov.
39.	člen
Predsednik izvršilnega odbora opravlja naloge iz 35. člena samoupravnega sporazuma in druge naloge, ki mu jih poveri izvršilni odbor.
40.	člen
Za opravljanje posameznih nalbg in pripravo gradiv lahko izvršilni odbor imenuje svoje občasne ali stalne komisije in druga delovna telesa.
Na komisije in delovna telesa iz prejšnjega odstavka izvršilni odbor ne more prenesti svojih pooblastil.
e)	delovna telesa
41.	člen
Za proučevanje strokovnih vprašanj in za pripravo gradiv in predlogov ustanavlja skupščina skupnosti stalna in občasna delovna telesa.
S	posebnim sklepom skupščine podrobneje določi delovno področje, naloge, sestavo, mandat članov In načela za poslovanje telesa in pri tem določi tudi način sodelovanja z drugimi organi Raziskovalne skupnosti Slovenije ter z občinskimi in področnimi raziskovalnimi skupnostmi.
Predsednika in člane delovnih teles lahko skupščina imenuje neposredno, lahko pa določi, da jih sestavljajo delegati, oziroma predstavniki posameznih delovnih organizacij ali organov.
42.	člen
Skupščina skupnosti ustanovi zlasti naslednja stalna delovna telesa:
a)	komisijo zd samoupravne odnose in delegatski sistem;
b)	komisijo za inovacijsko dejavnost;
c)	komisijo za kadre;
d)	komisijo za podiplomski študij;
e)	komisijo za ljudsko obrambo;
f)	komisijo za varstvo okolja;
g)	komisijo za medrepubliško sodelovanje;
h)	komisijo za obmejno sodelovanje in Slovence v zamejstvu;
i)	komisijo za mednarodno znanstveno sodelovanje;
j)	komisijo za informacijski in dokumentacijski sistem;
k)	komisijo za znanstvene sestanke in tisk'
l)	komisijo za infrastrukturo; ,
m)	komisijo za investicije;
n)	komisijo za metodologijo ocenjevanja zahtevkov in rezultatov raziskovalnega dela;
o)	komisijo za volitve in imenovanja funkcionarjev skupnosti.
Pri sestavi stalnih delovnih teles je treba upoštevati enakopravno zastopanost uporabnikov in izvajalcev, področij združenega dela in območij Slovenije.
3.	Odbor samoupravnega nadzora
43.	člen
V skladu s 45. členom zakona in 45. členom samoupravnega sporazuma izvoli skupščina skupnosti odbor samoupravnega nadzora.
Odbor samoupravnega nadzora šteje 10 članov.
Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen za člana odbora samoupravnega nadzora.
44.	člen
Odbor samoupravnega nadzora je sestavljen tako, da so v njem enakopravno zastopani uporabniki in izvajalci ter da sta v njem najmanj dve tretjini članov, ki so delavci v neposredni proizvodnji oziroma v neposrednem raziskovalnem procesu.
Pri predlaganju kandidatov za člane odbora samoupravnega nadzora sodeluje sindikat.
Odbor samoupravnega nadzora izvoli izmed svojih članov predsednika odbora in njegovega namestnika.
45.	člen
Odbor samoupravnega nadzora:
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja izvajanje samoupravnih aktov skupnosti;
—	spremlja in nadzoruje materialno in finančno poslovanje skupnosti;
—	spremlja delovanje vseh organov skupnosti in strokovne službe skupnosti, predvsem z vidika samoupravni!^ postopkov;
*	— preverja, ali je zagotovljeno pravočasno obve-
ščanje delegatov o vseh vprašanjih iz dela skupnosti;
—	spremlja in na lastno pobudo ali zahtevo preverja, ali delegati obveščajo svojo delegacijo in člane, ki so jih izvolili ter se z njimi posvetujejo;
—	sodeluje z odbori samoupravnega nadzora občinskih in področnih raziskovalnih skupnosti;
—	poroča skupščini skupnosti vsaj enkrat letno o svojem delu.
Člani odbora samoupravnega nadzora imajo pravico, da sodelujejo pri sejah kateregakoli organa ali delovnega telesa skupnosti.
46.	člen
Odbor samoupravnega nadzora dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik odbora samoupravnega nadzora na lastno pobudo v skladu z nalogami samoupravnega nadzora.
Predsednik odbora samoupravnega nadzora mora sklicati sejo odbora samoupravnega nadzora vsaj enkrat letno za obravnavanje letnega poročila skupnosti in finančnega računa skupnosti. Sejo mora sklicati tudi, kadar to zahtevajo vsaj trije člani odbora samoupravnega nadzora, skupščina skupnosti, ali skupščina področne ali občinske raziskovalne skupnosti.
47.	člen
Odbor samoupravnega nadzora obravnava posamezne zadeve na lastno pobudo ali na zahtevo članov skupnosti.
Člani skupnosti sporoče svojo zahtevo za obravnavanje zadeve predsedniku odbora samoupravnega nadzora.
48.	člen
Glavni tajnik je dolžan dvakrat letno predložiti članom odbora samoupravnega nadzora seznam zadev, ki so jih obravnavali organi skupnosti. Na zahtevo predsednika odbora samoupravnega nadzora ali po sklepu odbora je dolžan predložiti tudi posamezna gradiva, informacije, poročila ter druge akte, ki so bili pripravljeni za seje organov skupnosti.
Odbor samoupravnega nadzora lahko zahteva od organov in služb še dodatne informacije, če sodi, da so gradiva pomanjkljiva ali nejasna.
49.	člen
Odbor samoupravnega nadzora o svojih ugotovitvah seznanja skupščino in druge organe skupnosti, ki so pristojni za posamezne zadeve in jim predlaga ukrepe.
50.	člen
Organ, kateremu je odbor samoupravnega nadzora poslal svoj predlog, je dolžan ta predlog obravnavati na prvi naslednji seji, najpozneje pa v roku enega meseca, oziroma v treh mesecih, če je ta organ skupščine, o njem odločiti ter o svoji odločitvi seznaniti odbor samoupravnega nadzora.
Ce odbor samoupravnega nadzora ni zadovoljen z odločitvijo organa, se obrne na skupščino skupnosti, da o zahtevi ponovno razpravlja. S sklepom skupščine o opozorilu odbora samoupravnega nadzora je postopek v skupnosti zaključen. Odbor samoupravnega nadzora pa se lahko obrne na pristojnega javnega pravobranilca samoupravljanja, ali na pristojne državne organe, če meni da so bila kršena načela samoupravljanja, zagonski in drugi predpisi ali samoupravni akti.
51.	člen
Postopek v odboru, samoupravnega nadzora ne zadrži izvršitve sprejetih sklepov organov skupnosti.
V primerih, ko je s splošnimi akti skupnosti dovoljena pritožba na sklepe organov, lahko v dovoljenem roku vloži pritožbo tudi predsednik odbora samoupravnega nadzora po lastni presoji ali na pobudo članov skupnosti. Predsednik mora vložiti pritožbo, če to zahtevajo vsaj trije člani odbora samoupravnega nadzora, pa odbor samoupravnega nadzora o tem še ni sklepal. Pritožbo, ki jo je vložil predsednik, lahko odbor samoupravnega nadzora umakne s sklepom.
1.	Sodelovanje organov skupnosti z organi občinskih in področnih raziskovalnih skupnosti
52.	člen
O programskih nalogah Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki po svoji tematiki sodijo tudi v programe področnih ali občinskih raziskovalnih skupnosti, lahko odločajo organi Raziskovalne skupnosti Slovenije le na predlog teh skupnosti, oziroma si morajo predhodno preskrbeti mnenje pristojnega organa te skupnosti. Med nalogami so zlasti:
— oblikovanje planov in delovnih programov skupnosti;
—	ocene raziskovalnih nalog s posameznih področij in območij;
—	odločanje o izvajanju programa skupnosti;
—	volitve in imenovanje organov ter delovnih teles Raziskovalne skupnosti Slovenije.
5.	Strokovna služba in glavni tajnik
53.	člen
Strokovne, analitične, administrativne in finančne naloge za potrebe Raziskovalne skupnosti Slovenije in področnih raziskovalnih skupnosti opravlja strokovna služba skupnosti.
Strokovna služba skupnosti sodeluje s službami, ki opravljajo administrativne in analitične strokovne naloge za občinske raziskovalne skupnosti in prevzema skupne naloge.
54.	člen
Delavci strokovne službe se organizirajo kot delovna skupnost.
V primerih, ko je z veljavnimi predpisi določeno, da samoupravne akte delovne skupnosti potrjuje organ Raziskovalne skupnosti, potrjuje le-te izvršilni odbor.
Odnosi med delovno skupnostjo strokovne službe in Raziskovalno skupnostjo Slovenije se uredijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga skleneta Raziskovalna skupnost Slovenije in delovna skupnost strokovne službe.
55.	člen
Strokovna služba mora biti organizirana tako, da je zagotovljeno učinkovito in strokovno izvajanje njenih nalog.
Razvid (katalog) del in nalog strokovne službe sprejme pristojni organ delovne skupnosti v soglasju z izvršilnim odborom.
56.	člen
Strokovno službo vodi glavni tajnik.
Glavnega tajnika imenuje skupščina skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije za dobo štirih let.
'57. člen
Glavni tajnik:
—	je odgovoren za izvajanje strokovnih, analitičnih, administrativnih in finančnih nalog pri uresničevanju sklepov skupščine skupnosti, izvršilnega odbora in .drugih izvršilnih organov skupnosti;
—	je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupposti;
—	skrbi za zakonitost poslovanja skupnosti in njenih organov;
—	vodi strokovno službo in je odgovoren za pripravo gradiv in predlogov strokovne službe;
—	sodeluje pri delu organov skupnosti in predlaga v obravnavo gradiva, ki jih je pripravila strokovna služba;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poverita skupščina skupnosti in drugi organi skupnosti.
Glavni tajnik je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti; drugim organom je odgovoren za izvajanje sklepov, ki so jih ti sprejeli v okviru svojih pristojnosti.
Nadomeščanje glavnega tajnika uredi izvršilni odbor s posebnim aktom.
58.	člen
Sredstva za delo strokovne službe skupnosti zagotavlja Raziskovalna skupnost Slovenije s finančnim načrtom.
S sredstvi, namenjenimi za osebno in skupno porabo, razpolagajo delavci strokovne službe samostojno v skladu z načelom delitve po delu in družbeno določenimi osnovami in merili.
IV.	SKLAD BORISA KIDRIČA
59.	člen
Skupnost ima sklad Borisa Kidriča.
S skladom Borisa Kidriča zagotavlja skupnost nadaljevanje tradicije, da se v spomin Borisa Kidriča podeljujejo nagrade najuspešnejšim raziskovalcem kot najvišje priznanje v SR Sloveniji na področju raziskovalne dejavnosti in da se podeljujejo Kidričeve štipendije najperspektivnejšim raziskovalcem.
Sredstva za sklad Borisa Kidriča zagotavlja skupnost s finančnim načrtom.
60.	člen
Sklad Borisa Kidriča upravlja upravni odbor sklada Borisa Kidriča, v nadaljnjem besedilu: upravni odbor.
Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije.
61.	člen
Predsednik upravnega odbora vodi delo odbora; podpisuje sklepe odbora, podeljuje Kidričeve nagrade, nagrade sklada Borisa Kidriča in nagrade za izume in izpopolnitve ter poroča skupščini o delu upravnega odbora.
62.	člen
Za pripravo predlogov za podelitev nagrad imenuje upravni odbor svoje komisije za širša raziskovalna področja in sicer:
—	za naravoslovno matematično;
—	za tehniško;
—	za biotehniško in medicinsko;
—	za družboslovno;
—	za izume in izpopolnitve imenuje upravni odbor posebno komisijo.
Po potrebi lahko imenuje upravni odbor še druge komisije.
63.	člen
Iz sklada' se podeljujejo naslednje nagrade:
— Kidričeve nagrade;
—	nagrade sklada Borisa Kidriča;
—	nagrade za izume in izpopolnitve.
Nagrade se podeljujejo vsako leto praviloma dne
11.	aprila v počastitev spomina Borisa Kidriča. Ce je
11.	april nedelja ali praznik in iz drugih upravičenih razlogov, se lahko podelitev Kidričeve nagrade opravi največ dva dni pred tem dnem ali po njem.
64.	člen
Kidričeva nagrada se podeljuje za delo, ki vsebuje vrhunske dosežke na raziskovalnem področju.
Kidričeva nagrada se lahko podeli tudi za življenjsko delo raziskovalcu, ki je s svojim družbenim, raziskovalnim in vzgojnim delovanjem bistveno prispeval k razvoju na določenem področju.
Letno se lahko podeli praviloma največ 5 nagrad in od teh praviloma največ 2 za dosežke na istem širšem raziskovalnem področju, v smislu 62. člena tega statv.taln praviloma ne več kot dve za življenjsko delo.
65.	člen
Nagrade sklada Borisa Kidriča se podkujejo kot priznanje za pomembne raziskovalne dosežke.
Letno se lahko podeli praviloma največ petnajst nagrad sklada Borisa Kidriča.
66.	člen
Nagrade za izume in izpopolnitve se podeljujejo avtorjem izumov in praktično uporabnih raziskovalnih dosežkov, ki predstavljajo pomemben prispevek raziskovalne dejavnosti pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso.
Letno se lahko podeli praviloma največ dvajset nagrad za izume in izpopolnitve.
67.	člen
Upravni odbor upošteva pri svojih odločitvah naslednje splošne kriterije za podelitev nagrad:
—	nagrajeno delo mora vsebovati originalne znanstvene dosežke;
—	delo mora biti napisano na način, ki je primeren za znanstvena dela;
—	delo mora biti objavljeno tako, da je dostopno strokovnjakom pri nas in v tujini;
—	delo mora biti pomembno vsaj po enem izmed naslednjih vidikov:
da prinaša raziskovalne dosežke, ki predstavljajo pomemben prispevek k raziskovalni dejavnosti pri družbenem napredku in posebej pri našem razvoju;
da prinaša bistveno nove ideje, ki so pomembne za nadalnje delo na obravnavanem področju;
da prinaša bistveno nove metode, ki so pomembne s širšega vidika;
da prinaša uvedba dosežkov razvojnega dela tehniške in ekonomske učinke;
da bistveno prispeva k dvigu tehniške ravni;
da tvori zaključeno celoto v okviru širšega raziskovalnega področja;
da pomeni pomembno znanstveno obogatitev kulture.
V okviru splošnih kriterijev iz prejšnjega odstavka, določi upravni odbor še merila, ki kvalificirajo posamezno delo za nagrado. Pri tem mora zagotoviti kontinuiteto ravni dosedanjih priznanj in v tem smislu upoštevati prejšnje sklepe upravnega odbora.
68.	člen
Nagrade podeljuje upravni odbor posameznikom in skupinam raziskovalcev za raziskovalne dosežke, ki so nastali pretežno v Sloveniji, ali so k njim prispevali raziskovalci iz raziskovalnih organizacij s sedežem v Sloveniji.
Upravni odbor lahko nagradi praviloma le dela. ki so bila objavljena v zadnjih dveh letih pred podelitvijo.
Ce predstavlja posamezno delo zaključeno celoto skupaj z deli, ki so bila objavljena pred rokom iz prejšnjega odstavka, lahko upravni odbor upošteva vsa taka dela.
Izjemoma lahko upravni odbor nagradi tudi delo, ki je bilo objavljeno pred rokom iz drugega odstavka tega člena, če so dosežki tega dela prispevali k pomembnim odkritjem ali dosežkom drugih avtorjev v zadnjih dveh letih.
Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za nagrade za življenjsko delo in za nagrade za izume in izpopolnitve.
Za odločitve o nagradah za izume in izpopolnitve, je odločilna korist od nagrajenega dela v preteklih letih, ne glede na čas nastanka iznajdbe ali izpopolnitve.
69.	člen
Avtorji, ki so za svoje delo že prejeli Kidričevo nagrado je ne morejo prejeti ponovno prej kot po osmih letih.
Avtorji, ki so za svoje delo že prejeli nagrado sklada Borisa Kidriča je ne morejo prejeti ponovno prej, kot po petih letih.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za sodelavce avtorjev.
70.	člen
Upravni odbor objavi poziv za predlaganje kandidatov za nagrade.
Kandidate za nagrade lahko predlagajo upravnemu odboru vsi člani skupnosti prek svojih organizacij združenega dela. prek svojih delegatov ali neposredno.
Prijava mora navajati:
—	dela, ki so predlagana za nagrado;
—	avtorje;
—	utemeljitev predloga.
71.	člen
Upravni odbor pošlje predloge ustreznim strokovnim komisijam.
Strokovne komisije oskrbe strokovno recenzijo vseh -predlogov in med njimi izberejo kandidate, ki jih predlagajo upravnemu odboru za nagrade.
Strokovne komisije lahko predlagajo upravnemu odboru za nagrado tudi delo in kandidate po svoji presoji.
Strokovne komisije morajo podati poročilo o vseh prejetih predlogih in svoje predloge za nagrade utemeljiti.
72.	člen
Upravni odbor odloča o nagradah na predlog svoji komisiji.
Upravni odbor sklepa o nagradah na seji, na kateri je navzočih vsaj tri četrtine članov upravnega odbora.
Upravni odbor odloča o nagradah z dvotretjinsko večino navzočih članov upravnega odbora.
Sklep upravnega odbora o nagradah jc dokončen.
73.	člen
Nagrade se podeljujejo na svečani seji upravnega odbora.
Nagrajenci prejmejo o nagradi posebno listino, ki jo podpiše predsednik upravnega odbora. Kidričevi nagrajenci prejmejo še plaketo.
V listino se vpiše:
—	vrsta nagrade,
1	— naslov nagrajenega dela,
—	ime, oziroma imena nagrajencev in sodelavcev.
Višino nagrade določi upravni odbor.
,	74. člen
Upravni odbor podeljuje Kidričeve štipendije najbolj perspektivnim raziskovalcem za strokovno izpopolnjevanje doma ali v tujini.
Štipendije Borisa Kidriča se lahko podeljujejo tudi tujim raziskovalcem za dela v Jugoslaviji, če so znatno prispevali k razvoju znanosti in bi bilo njihovo sodelovanje z našimi Raziskovalnimi organizacijami koristno za nadaljnji razvoj.
Predloge o podelitvi štipendij pripravi komisija za kadre Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Podrobnosti o podeljevanju Kidričevih štipendij se urede s pravilnikom skupnosti o štipendiranju.
75.	člen
Upravni odbor poroča o svojem delu enkrat letno skupščini skupnosti.
V.	PROGRAM RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE
1.	Zasnova planov in programov
76.	člen
Plani in programi raziskovalne dejavnosti skupnosti so zasnovani na družbenem planu SR Slovenije in na potrebah, ciljih in možnostih družbenega razvoja SR Slovenije in predstavljajo sintezo potreb članov po novem znanju in njegovi uporabi ter možnosti, ki jo nudita razvoj znanosti in tehnike, upoštevajoč naše raziskovalne in inovacijske potenciale ter možnosti mednarodnega prenosa znanja.
77.	člen
Temeljno programsko izhodišče za oblikovanje letnih in srednjeročnih planov in programov razisko-
valne dejavnosti skupnosti so samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti.
78.	člen
Plani in programi raziskovalne dejavnosti skupnosti vsebujejo zlasti:
—	družbene cilje in na njih zasnovane akcije, ki jih želimo doseči na področju raziskovalne dejavnosti;
—	obseg, kakovost in način uresničevanja teh akcij in interesov na področju raziskovalne dejavnosti;
—	združevanje dela in sredstev oziroma menjavo dela za uresničevanje skupnih potreb in interesov na področju raziskovalne dejavnosti;
—	pravice, obveznosti in medsebojne odgovornosti pri uresničevanju skupnih pptreb na področju raziskovalne dejavnosti.
79.	člen
Program skupnosti vsebuje poleg nalog izvirne raziskovalne dejavnosti tudi naloge za prenos tistega znanja iz tujine, ki je potrebno za razvoj naše družbe, pa ga ni mogoče, ali ga ni smotrno razvijati z lastnimi silami, Program mora vsebovati načine za načrtno razvijanje domačega raziskovalnega potenciala v proces prenosa tehnologije.
2. Oblikovanje in sprejem programa
80.	člen
Skupščina skupnosti sprejme letne, srednjeročne in dolgoročne plane in programe na temelju samoupravnih sporazumov o temeljih plana raziskovalne dejavnosti.
81.	člen
V procesu oblikovanja planov in programov imajo vsi člani skupnosti pravico in dolžnost iniciative, usklajevanja in odločanja o predlogih.
82.	člen
Člani skupnosti dajejo pobude za oblikovanje planov in programov skupnosti posamično ali prek svojih delegacij, prek svojih organizacij in asociacij, prek samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
83.	člen
Proces ocenjevanja in usklajevanja pobud ter za zasnovo skupnih planov in programov poteka v občinskih in področnih raziskovalnih skupnostih, v Raziskovalni skupnosti Slovenije ter v drugih oblikah povezovanja združenega dela.
84.	člen
Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov skrbi izvršilni odbor skupščine.
O sprejetih pobudah, o njihovi oceni in o rezultatih usklajevanja pripravi izvršilni odbor skupščine poročilo in ga skupaj z osnutkom programa predloži skupščini.
85.	člen
O osnutku programa organizira skupnost javno razpravo, ki mora trajati vsaj dva meseca.
Na osnovi rezultatov javne razprave o osnutku programa in ocene možnosti za njegovo uresničitev,
pripravi izvršilni odbor skupščine predlog programa
in ga predloži skupščini.
Program skupnosti je sprejet, ko ga v enakem besedilu sprejmeta oba zbora skupščine.
3.	Izvajanje programa
86.	člen
Skupščina skupnosti sprejme program izpolnjevanja obveznosti in nalog, ki jih skupnosti nalagajo samoupravni sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti, kakor tudi obveznosti, ki jih določajo ti plani, ter določi roke in način za njihovo izpolnjevanje ter organe, ki so za to odgovorni.
87.	člen
Skupščina skupnosti sprejme letni finančni načrt in načrt sprejemanja finančnih obveznosti. S temi akti določi sredstva za izvajanje raziskovalnega programa in za izvajanje drugih nalog skupnosti.
V	okviru finančnega načrta razpolaga s sredstvi skupščina skupnosti.
Ob sprejemu finančnega načrta določi skupščina skupnosti namene in okvire v katerih lahko izvršilni odbor samostojno odloča o sredstvih.
88.	člen
O razpolaganju s sredstvi odloča skupščina skupnosti praviloma na predlog izvršilnega odbora. V primeru, da je predlagatelj drug organ oziroma delovno telo skupnosti, ali delegat v skupščini, odloča skupščina o predlogu šele potem, ko dobi mnenje izvršilnega odbora.
S svojim predlogom mora izvršilni odbor seznaniti zainteresirane posameznike in organizacije; ti imajo pravico vložiti ugovor na skupščino.
89.	člen
V	primeru, da odloča o razpolaganju s sredstvi izvršilni odbor v okviru pooblastil, ki mu jih je dala skupščina, odloča o tem praviloma na predlog komisij, oziroma ustreznih organov občinskih ali področnih raziskovalnih skupnosti."
S svojim predlogom* morajo predlagatelji seznaniti zainteresirane organizacije in posameznike; ti imajo pravico vložiti ugovor na izvršilni odbor.
90.	člen
Izjemoma lahko izvršilni odbor odloča o razpolaganju s sredstvi tudi brez pooblastila skupščine, če gre za izjemno nujne ukrepe, s katerimi se odvrača nastanek gospodarske škode, ali rešujejo pereča socialna vprašanja ter v drugih upravičenih primerih.
To izjemno pooblastilo lahko izvršilni odbor uporabi le v obsegu, ki je nujno potreben za ureditev teh zadev v času, dokler skupščina ne sprejme ustreznega sklepa.
Izvršilni odbor lahko odloča o teh zadevah šele po lem, ko je dobil o njih mnenje predsedstva skupščine skupnosti.
Izvršilni odbor je dolžan o zadevah iz prvega odstavka tega člena v najkrajšem možnem času podati poročilo skupščini, ki mora o njem zavzeti svoja stališča in sklepe.
91.	člen
Raziskovalne organizacije ali njihova združenja izvajajo raziskovalni program Raziskovalne skupnosti Slovenije kot raziskovalne naloge in projekte, ki jih v sodelovanju z občinskimi in področnimi raziskovalnimi skupnostmi uskladi izvršilni odbor Raziskovalne skupnosti Slovenije v okvirih in po kriterijih, ki jih določi skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije.
92.	člen
V primerih, ko narava raziskovalnega dela ne za-nteva organiziranega raziskovalnega dela skupine raziskovalcev, združenih v raziskovalnih organizacijah, lahko program skupnosti izvajajo raziskovalci tudi posamezno ali skupinsko, na podlagi pogodbe o raziskovalnem delu, sklenjene med njimi in skupnostjo. Določila tega statuta, ki se nanašajo na položaj raziskovalne organizacije pri izvajanju raziskovalnega programa, se v tem primeru smiselno uporabljajo tudi za take raziskovalce.
93.	člen
Raziskovalne organizacije ponudijo svoje sodelovanje pri realizaciji raziskovalnega programa v skladu z razpisom, ki ga sprejme skupščina skupnosti. Ponudba mora vsebovati vsebinske, kadrovske, organizacijske in finančne elemente po metodologiji, ki jo sprejme skupščina.
94.	člen
Raziskovalna skupnost Slovenije organizira v sodelovanju s področnimi raziskovalnimi skupnostmi ocenjevanje ponudb in izbor izvajalcev. Postopek ocenjevanja mora obsegati:
—	ugotavljanje skladnosti ponudb z raziskovalnim programom Raziskovalne skupnosti Slovenije ter predpisano strokovno oceno raziskovalne vsebine in cene ponujene raziskave, ki jo podajo priznani strokovnjaki področja in jo skupnost posreduje predlagatelju;
—	javno obravnavo:
kjer predlagatelji poročajo o rezultatih dosedanjega dela utemeljijo svoj predlog in odgovarjajo na pripombe in ocene;
kjer raziskovalci podajo oceno o možnosti raziskave;
kjer uporabniki podajo oceno o možnosti za uporabo raziskovalnih dosežkov;
—	končno oceno smotrnosti predlagane raziskave in usposobljenosti izvajalcev zanjo, ki jo na temelju strokovne ocene in javne obravnave poda izvršilni .odbor področne raziskovalne skupnosti oziroma drug pristojen organ področne raziskovalne skupnosti;
—	oceno izvršilnega | odbora Raziskovalne skupnosti Slovenije o ustreznosti .naloge za vključitev v program raziskovalne dejavnosti v skladu s sprejetimi cilji in v ustreznem uveljavljanju kriterijev in stališč, ki jih je sprejela skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije;
—	mnenje občinske raziskovalne skupnosti.
95.	člen
Izvršilni odbor Raziskovalne skupnosti Slovenije zbere predloge vseh področnih raziskovalnih skupnosti in v skladu s cilji raziskovalne dejavnosti pripravi osnutek predloga za financiranje raziskovalnega programa v okviru razpoložljivih sredstev po področjih in planskih usmeritvah.
Izvršilni odbor predloži osnutek predloga v javno razpravo vsem raziskovalnim skupnostim, družbenopolitičnim skupnostim in družbenopolitičnim organizacijam. Rok za to razpravo ne more biti krajši od enega meseca.
96.	člen
Po javni razpravi izvršilni odbor skupnosti zbere pripombe in predloge ter v sodelovanju z izvršilnimi odbori področnih raziskovalnih skupnosti oblikuje predlog financiranja raziskovalnega programa ter ga predloži skupščini Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki o njem odloči.
97.	člen
Kadar raziskovalne organizacije niso predložile predlogov, ali pa dani predlogi ne jamčijo ustreznih ali dovolj kvalitetnih rešitev za realizacijo tistih nalog, ki so temelj raziskovalnega programa skupnosti, objavi skupnost poseben razpis s spodbudnimi ukrepi.
98.	člen
O izvajanju raziskave skleneta Raziskovalna skupnost Slovenije in raziskovalna organizacija pogodbo o raziskovalnem delu.
99.	člen
Temeljne raziskave in raziskave metodološkega značaja v okviru programa skupnosti financira skupnost praviloma nepovratno.
Pri uporabnih raziskavah financira skupnost samostojno praviloma začetne faze skupnega pomena ter skupne metodološke raziskave, pri nadaljnjih fazah pa združuje svoja sredstva s sredstvi neposredno zainteresiranih uporabnikov.
100.	člen
Raziskovalne naloge, ki imajo značaj razvojnih raziskav in ki obetajo neposredni finančni učinek, skupnost praviloma kreditira.
101.	člen
Podrobnejša določila o izvajanju raziskovalnega programa sprejme skupščina skupnosti.
102.	člen
Finančni načrt skupnosti predvideva stalno in tekočo rezervo iz katere se financirajo nujne naloge, ki jih ob sprejemanju raziskovalnega programa ni bilo mogoče predvideti.
4.	Spremljanje Izvajanja programa skupnosti in ocenjevanje rezultatov
103.	člen
Raziskovalna skupnost Slovenije organizira v sodelovanju s področnimi in občinskimi raziskovalnimi skupnostmi spremljanje izvajanja programa s stališča skladnosti s sprejetim programom in smotrne uporabe sredstev, pregledovanje rezultatov izvajanja raziskav in drugih akcij, ter skrbi za smotrno posredovanje rezultatov zainteresiranim uporabnikom.
VI.	SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI, DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI, SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI; MEDREPUBLIŠKO IN MEDNARODNO SODELOVANJE
104.	člen
Sodelovanje skupnosti z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi ter medrepubliško in mednarodno sodelovanje skupnosti se ureja z akti, ki urejajo delovanje skupnosti, družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi in s pogodbami.
105.	člen
Za uresničevanje sodelovanja ustanavlja skupnost skupaj z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi skupne organe, delovna ali posvetovalna telesa.
106.	člen
Skupnost posebej tesno sodeluje z asociacijami svojih članov uporabnikov, združenih v Gospodarski zbornici SRS in z asociacijo svojih članov — raziskovalcev, združenih v Zvezi raziskovalnih organizacij Slovenije.
Za uresničevanje tega sodelovanja skupnost:
—	vabi predstavnike Gospodarske zbornice SR Slovenije in Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije k sejam predsedstva in izvršilnega odbora skupnosti, kolikor ti dve organizaciji ne določita za svojega stalnega predstavnika članov teh teles;
—	obvešča Gospodarsko zbornico SR Slovenije in Zvezo raziskovalnih organizacij Slovenije o delu drugih organov skupnosti ter področnih raziskovalnih skupnosti;
—	organizira delovno povezavo med svojimi delovnimi telesi in strokovno službo z delovnimi telesi in službami Gospodarske zbornice SR Slovenije in Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije.
107.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na način, določen z družbenimi dogovori, h katerim pristopajo vse skupnosti, razen tega pa sodelujejo s posameznimi interesnimi skupnostmi pri urejanju vprašanj, ki zadevajo raziskovalno dejavnost in uporabo raziskovalnih dosežkov na delovnem področju teh skupnosti.
108.	člen
Skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami tako, da jih redno obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov potrebne informacije in predloge.
109.	člen
Predstavnike skupnosti v organih in delovnih telesih družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega dela imenuje na pobudo le-teh izvršilni odbor.
110.	člen
Skupnost sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju raziskovalne dejavnosti iz drugih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin Jugoslavije v okviru skupne organizacije,
določene s samoupravnim sporazumom, katerega sklenejo te skupnosti.
111.	člen
Skupnost spodbuja v okviru svojih nalog in programa mednarodno sodelovanje raziskovalcev in uporabnikov raziskovalnih dosežkov ter njihovih organizacij in za uresničevanje tega sodelovanja navezuje mednarodne stike. Svojo dejavnost na tem področju usklajuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za področje raziskovalnega dela iz drugih republik in pokrajin ter se dosledno ravna po sprejetih načelih mednarodne politike SFRJ. O svoji aktivnosti na tem področju redno obvešča pristojne republiške upravne organe in se z njimi posvetuje.
VII.	JAVNOST DELA
1.	Obveščanje o delovanju skupnosti
'	112. člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
113.	člen
Seje organov skupnosti so javne, če s tem statutom ni za posamezne primere določeno drpgače.
114.	člen
Praviloma seje organov skupnosti niso javne, kadar se na njih razpravlja in odloča o podelitvi nagrad in priznanj.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so sklepi teh sej javni in se objavijo na način, ki velja za druge sklepe.
115.	člen
Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa ali tega statuta, se lahko omeji javnost dela skupnosti. Sklep o tem sprejme organ skupnosti, v čigar področje zadeva sodi, izven seje pa predsednik tega organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je možna pritožba na skupščino skupnosti. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.
Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki:
—	ki so tajni po zakonu in splošnih predpisih;
—	ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti;
—	o izumih do njihove prijave za podelitv patenta ali druge oblike pravne zaščite.
116.	člen
Skupnost sme objaviti samo podatke, vsebovane v gradivih, katere je že obravnaval pristojni organ skupnosti in o njih ni sklenil, da jih je šteti za tajne.
Izvršilni odbor skupščine lahko za določeno vrsto podatkov dovoli izjemo glede izvajanja določb iz prvega odstavka tega člena. Sklep o tem mora vsebovati
pogoj in način objave ter pooblaščeno osebo za sporočanje podatkov.
117.	člen
Člani organov in delovnih teles skupnosti ter delavci strokovne službe skupnosti, ki sodelujejo v procesu priprave informacij za odločanje, ne smejo uporabljati v tem procesu pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri članih povzročili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti.
118.	člen
Skupnost objavlja v Uradnem listu SR Slovenije tiste svoje splošne akte, za katere je po zakonu o raziskovalnih skupnostih določeno, da jih potrjuje Skupščina SR Slovenije, lahko pa tudi druge akte, če tako določi skupščina skupnosti.
Skupnost objavlja v osrednjem dnevnem tisku in v svojem glasilu razpise v okviru svojega programa.
119.	člen
Glasilo skupnosti je »Raziskovalec«. V »Raziskovalcu« morajo biti objavljeni zlasti sklepi sej organov skupnosti, programi in razpisi, pravilniki, kriteriji in merila in drugi splošni akti skupnosti ter važnejša gradiva in druga obvestila iz dela skupnosti.
Glasilo ureja uredniški odbor, ki ga imenuje Skupščina skupnosti.
120.	člen
Skupnost objavlja kot posebno publikacijo svoje letno poročilo, s katerim seznanja javnost z izvajanjem svojega programa.
121.	člen	V
Predsednik skupščine in glavni tajnik skupnosti sta dolžna skrbeti za pravočasno obveščanje javnosti o delu Raziskovalne skupnosti Slovenije.
2.	Posredovanje rezultatov raziskovalnega dela
122.	člen
Rezultati temeljnega raziskovalnega dela, ki ga je financirala skupnost, so praviloma javni. Rezultati drugih raziskav, ki jih je financirala skupnost, so pod enakimi pogoji dostopni vsem članom skupnosti.
Skupnost skrbi za čimširšo in čimhitrejšo obveščenost članov o rezultatih raziskovalnega dela in si prizadeva, da bi bili raziskovalni dosežki uporabljeni tako,. da bi bila dosežena največja družbena korist.
Skupščina skupnosti določi načine zagotavljanja javnosti, dostopnosti in uporabe rezultatov raziskovalnega dela.
123.	člen
Pravica do gospodarske koristi od rezultatov raziskovalnega dela v okviru programa skupnosti pripada članom skupnosti, drugim sofinancerjem raziskav in raziskovalni organizaciji, ki je te rezultate ustvarila.
Skupnost, sofinancerji in raziskovalna organizacija se o podrobnostih zaščite in izkoriščanja izuma dogovore posebej, ob sklenitvi raziskovalne pogodbe ali ko izum nastane. Pri tem se ravnajo po posebnem pravilniku, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
124.	člen
Rezultate raziskav, ki jih je financirala skupnost in ki morejo prinesti neposredno gospodarsko korist, je treba zaščititi v smislu veljavnih predpisov, razen kadar posebni razlogi ne narekujejo drugačne odločitve.
O obveznostih pri prijavljanju izumov se skupnost, sofinancerji in raziskovalna organizacija dogovore posebej v skladu s posebnim pravilnikom.
VIII.	SPREMEMBE STATUTA
125.	člen
Postopek za spremembo statuta se uvede s sklepom skupščin na predlog predsedstva, izvršilnega odbora ali 10 delegatov. S sklepom določi skupščina tudi rok, do katerega mora biti pripravljen osnutek sprememb statuta.
O osnutku razpravlja skupščina in določi s sklepom rok za javno obravnavo osnutka ter rok za pripravo predloga.
126.	člen
Sprememba statuta je sprejeta, ko jo sprejmeta v enakem besedilu oba zbora skupščine skupnosti z dvotretjinsko večino vseh delegatov v vsakem zboru.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
127.	člen
Ko začne veljati ta statut, neha veljati statutarni sklep o konstituiranju in delovanju organov Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Drogi predpisi in samoupravni splošni akti skupnosti, ki so veljavi na dan uveljavitve tega statuta, se uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju z določbami tega statuta.
128.	člen
V roku enega leta po začetku veljavnosti tega statuta, je treba uskladiti druge samoupravne splošne akte ter droge predpise skupnosti s tem statutom.
129.	člen
Dokler ne bo sprejet pravilnik iz drugega odstavka 124. člena tega statuta, se vsa vprašanja zaščite in uporabe izumov urejajo s pogodbo.
130.	člen
Ta statut sprejmeta oba zbora skupščine skupnosti z dvotretjinsko večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
131.	člen
Ta statut prične veljati osem dni po objavi v Uradnem listu SRS, po tem, ko ga je sprejela skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije in potrdila Skupščina SR Slovenije.
1088.
Na podlagi 3. točke 8. člena statuta skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 34/74) je skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije dne 21. julija 1977 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za leto 1976
Sprejme se zaključni račun skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za leto 1976, ki izkazuje:
—	skupnih dohodkov
—	izločitev v sklad obratnih sredstev
—	čisti dohodek
—	skupnih izdatkov
din
256.482.580.68
2,112.783,00
254.369.797.68 254,369.797,68
II
Na dan 31. 12. 1976 znaša
—	rezerva	8,089.000,00
—	sklad obratnih sredstev	47,952.361,40
Št. 333/4-5/2
Ljubljana, dne 21. julija 1977.
Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik
Jože Fikcij 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO
1089.
Na podlagi 9. člena statuta Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto (Uradni list SRS, št. 21/76) in 55., 56. in 60. člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 3/76) je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto na seji obeh zborov dne 29. junija 1977 sprejela
SKLEP
o višini povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju, o višini pogrebnine in o višini posmrtnine
1
Povračilo za stroške prehrane in nastanitev v drugem kraju znaša:
a)	za odsotnost daljšo od 8 ur	55 din
b)	za odsotnost daljšo od 10 ur in če
upravičenec prenočuje v drugem kraju	113 din
Upravičencem do dopolnjenega tretjega leta starosti pripada povračilo v višini 50 % zneskov iz te točke sklepa.
2
Pogrebnina znaša:
a)	za umrle otroke do 1 leta starosti	1.017 din
b)	za druge umrle upravičence	2.034 din
Za mrtvorojenega otroka se izplača pogrebnina
le, če je bil pogreb opravljen tako, kot za umrlo osebo, v dejanskih stroških, vendar največ do višine zneska za umrle otroke do 1 leta starosti.
3
Posmrtnina znaša 75 Vo poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, to je 3.051 din.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977.
St. 401-13/77
Novo mesto, dne 29. junija 1977.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto
Predsednik
Anton Pirc 1. r.
1090.
Na podlagi 32. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj na skupni seji dne 24. junija 1977 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za obdobje 1970—1980
Zbora občinske zdravstvene skupnosti ugotavljata, da je k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za obdobje 1976—1980 pristopilo več kot 2/3 udeležencev sporazuma, s čimer je izpolnjen pogoj za veljavnost sporazuma.
St. 401-150/21
Črnomelj, dne 24. junija 1977.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj
Anton Horvat, inž. 1. r.
1091.
Na podlagi 32. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Krško na skupni seji dne 29. junija 1977 sprejela
.	SKLEP
o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1976—1980
Zbora občinske zdravstvene skupnosti ugotavljata, da je k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1976—1980 pristopilo več kot 2/3 udeležencev sporazuma, s čimer je izpolnjen pogoj za veljavnost sporazuma.
St. 401-150/21
Krško, dne 29. junija 1977.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Krško
Kristijan Pavliha 1. r.
1092.
Na podlagi 32. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Metlika za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Metlika na skupni seji dne 24. junija 1977 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Metlika za obdobje 1976—1980
Zbora občinske zdravstvene skupnosti ugotavljata, da je k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Metlika za obdobje 1976—1980 pristopilo več kot 2/3 udeležencev sporazuma, s čimer je izpolnjen pogoj za veljavnost sporazuma.
St. 401-150/21
Metlika, dne 24. junija 1977.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Metlika
Peter Štefanič 1. r.
1093.
Na podlagi 32. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto na skupni seji dne 29. junija 1977 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1976—1980
Zborp občinske zdravstvene skupnosti ugotavljata, da je k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje
1976—1980 pristopilo več kot 2/3 udeležencev sporazuma, s čimer je izpolnjen pogoj za veljavnost sporazuma.
St. 401-150/21
Novo mesto, dne 29. junija 1977.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti
Novo mesto
Roman Čelesnik 1. r.
1094.
Na podlagi 32. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1976—1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Trebnje na skupni seji dne 23, junija 1977 sprejela
•%
SKLEP
o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1976—1980
Zbora občinske zdravstvene skupnosti ugotavljata, da je k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1976—1980 pristopilo več kot 2/3 udeležencev sporazuma, s čimer je izpolnjen pogoj za veljavnost sporazuma.
St. 401-150/21
Trebnje, dne 23. junija 1977.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje
Tomaž Povčio 1. r.
1095.
Na podlagi 147. člena ustave SRS, sklepov X. kongresa ZKJ in VIL kongresa ZKS, smernic gospodarskega razvoja in drugih razvojnih dokumentov družbenopolitičnih skupnosti, družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske- in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 3/76), družbenih dogovorov o kadrovski politiki, sklepov in priporočil za reševanje problematike na področju zaposlovanja v SR Sloveniji (Uradni list, št. 19/75) ter v skladu s prizadevanji, da se na območju delovanja Samoupravne skupnosti za' zaposlovanje Ljubljana celovito in na podlagi enotnih izhodišč uredijo tako ekonomski kot sogialni elementi zaposlovanja sklenemo
DRUŽBENI DOGOVOR
o pogojih zaposlovanja ter o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju na območju občin Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana
Medobčinski svet zveze sindikatov ljubljanske in zasavske regije, Mestni svet zveze sindikatov, Občinski svet zveze sindikatov, Medobčinski odbor gospo-
darske zbornice ljubljanske in zasavske regije. Skupno! občin ljubljanske regije, Skupnost revirskih občin, Skupščina mesta Ljubljane in Skupščina občin na območju Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Poslovne banke, občinske in mestno interesne skupnosti: vzgoje in izobraževanja, kulture, otroškega varstva, telesne kulture, zdravstva, socialnega skrbstva, socialnega varstva, stanovanjske skupnosti, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana (Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi).
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Osnovni cilji tega družbenega dogovora so: smotrnejše zaposlovanje, višja produktivnost dela, boljši življenjski pogoji ter socialna varnost delavcev in občanov.
Za zagotovitev ciljev iz 1. odstavka tega člena udeleženci tega družbenega dogovora:
—	upoštevamo potrebe in sprejemamo mere za zagotavljanje družbenoekonomskega razvoja v skladu s srednjeročnimi in kratkoročnimi smernicami in drugimi razvojnimi dokumenti družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti,
—	zagotavljamo povezanost oblikovanja kadrovske politike z rezultati gospodarjenja ip usmerjamo strukturalne spremembe glede na razvoj gospodarskega in družbenega dela in socialne varnosti delavcev.
2.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora se obvezujemo, da bomo zagotovili v okviru svojih pristojnosti in nalog pri izvajanju politike zaposlovanja, da bodo na podlagi tega družbenega dogovora sprejeti samoupravni sporazumi, ki jih bodo sklenili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter zagotavljali njihovo uresničevanje.
3.	člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov iz 2. člena tega družbenega dogovora bodo udeleženci zagotavljali zlasti naslednje:
1.	Pogoje za usmerjeno zaposlovanje in izobraževanje, in sicer:
—	selektivnost in prioriteto razvojnih in družbenih programov, nosilcev družbenoekonomskega razvoja, na svojem območju v skladu s srednjeročnimi in kratkoročnimi družbenimi plani ter tekočimi resolucijami o družbenoekonomskem razvoju in drugimi razvojnimi dokumenti' družbenopolitičnih in ostalih skupnosti,
—	rast zaposlenih glede na dosežen dohodek na zaposlenega, kadar pa ta ne bi omogočal ohranjevanja in bogatenja družbenih vrednot, se podpisniki dogovore za strožja merila,
—	povezanost izobraževalnega sistema z družbenim delom,
—- povezanost oblikovanja kadrovske politike z rezultati gospodarjenja,
/
—	popolnejše koriščenje proizvodnih kapacitet in fonda delovnega časa,
—	oblikovanje in izvajanje takšne politike zaposlovanja, ki bo težila k produktivnejšemu zaposlovanju v smeri izboj Sevanj a strokovne strukture zaposlenih, k boljšemu izkoriščanju delovnih zmogljivosti, racionalnejši izrabi delovnega časa, sodobnejši tehnologiji, boljši organizaciji dela, inovacijam in odpravljanju neproduktivnih delovnih mest,
—	oblikovanje takšnih investicijskih odločitev, ki bodo v skladu z družbenimi dokumenti usmerjale nove investicije tja, kjer so prosti delavci ali intenzivirale prostorsko in profesionalno mobilnost delavcev ter za to sprejemali konkretne ukrepe,
—	polno angažiranje združenega dela pri uresničevanju politike zaposlovanja na samoupravnih osnovah v okviru SIS za zaposlovanje ter upoštevajoč načela solidarnosti,
—	dogovarjanje med uporabniki in izvajalci v samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnimi skupnostmi, s katerimi se določi program dela in s tem v zvezi tudi plan kadrov, ob upoštevanju že uveljavljenih normativov, kjer pa teh ni, pa je izhodišče zasedba delovnih mest v letu 197i>.
2.	Minimalne standarde za življenjske in kulturne razmere, sprejete z republiškim družbenim dogovorom o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev (v nadaljnjem besedilu: republiški družbeni dogovor).
4.	člen
Udeleženci si bomo prizadevali, da bo kolektivna pogoba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki usklajena z določili tega družbenega dogovora, pri čemer mora zagotavljati standarde za življenjske in kulturne razmere delavcev, ki pa ne smejo biti nižji kot standardi, ki so sprejeti v republiškem družbenem dogovoru.
H. OSNOVE ZA SAMOUPRAVNO OPREDELJEVANJE POGOJEV IN MINIMALNIH STANDARDOV PRI ZAPOSLOVANJU DELAVCEV
5.	člen
Udeleženci samoupravnih sporazumov iz 2. člena tega dogovora bodo v samoupravnih sporazumih opre-deUU način sporazumevanja o stopnjah zaposlovanja glede na dosežen, dohodek na zaposlenega, perspektivni rajvoj, ohranjevanje ter bogatenje vrednot družbenopolitičnih skupnosti v akladu $ sprejetimi razvojnimi dokumenti.
6.	člen
Letne in srednjeročne programe potreb po kadrih morajo skupščine občin, samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana, samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje usklajevati skupaj s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela tako, da bodo izobraževalne kapacitete skladne s potrebami.
7.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, da se bodo temeljne in druge organizacije združenega dela v samoupravnih sporazumih zavezale, da bodo:
— sprejemale toliko učencev za posamezne Poklice, kot bodo PO srednjeročnih planih pptrebbvale novih
delavcev teh poklicev, ko bodo ti učenci končali šolanje,
—	razpisovale toliko kadrovskih štipendij, kolikor bodo po planih potrebovale novih strokovnjakov v posameznih letih,
—	v okviru nalog, pristojnosti in možnosti skladno s konceptom usmerjenega izobraževanja in priprave kadrov sprejemale učence, študente na proizvodno tehnično delo in za to delo zagotovile take kadrovske, organizacijsko in druge pogoje, da bodo učenci, študenti in delavci, ki se izobražujejo ob delu osvojili z učnim programom predpisano znanje in usposobljenost.
8.	člen
Udeleženci dogovora bomo sprejemali ukrepe za zmanjšanje fluktuacije in neopravičenih izostankov iz dela, hkrati se bomo zavzemali, da podpisniki samoupravnega sporazuma iz 2. člena tega dogovora opredelijo konkretne mere in ukrepe na tem področju.
Za zmanjševanje fluktuacije je treba upoštevati zlasti:
—	doslednejše nagrajevanje po delu
—	izobraževanje ob delu in na delu
—	napredovanje
—	nenehno izboljševanje pogojev dela
—	preventivno zdravstveno zaščito
—	urejanje medsebojnih odnosov itd.
Za zmanjševanje neopravičenih izostankov iz dela pa:
—	odkrivanje neopravičenih izostankov iz dela ob tesnejšem sodelovanju kadrovskih služb, socialnih služb, zdravstvene službe in medicine dela,
—	sankcioniranje neopravičenih izostankov iz dela.
Pri izvajanju navedenih ukrepov je treba zagotoviti večji vpliv samoupravnega in družbenega nadzora.
9.	člen
Skupnost za zaposlovanje se obvezuje, da bo iskala prednostno za območje, na katerem deluje, skupno s temeljnimi in drugimi delovnimi organizacijami, primerne kadrovske rešitve za:
—	neustrezno zaposlene delavce,
—	tehnološke in ekonomske viške delavcev,
—	telesno in duševno ter socialno motene osebe,
—	brezposelne delavce.
10.	člen
Udeleženci tega dogovora bomo skupaj z udeleženci samoupravnih sporazumov iz 2. člena tega dogovora ustvarjali pogoje za organizirano vračanje in zaposlovanje delavcev, začasno zaposlenih v tujini.
11.	člen
Za spremljanje dinamike zaposlovanja na območju Skupnosti za zaposlovanje Ljubljana se uporablja enotna metoda zbiranja podatkov, ki jo bo izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana v sodelovanju s Službo družbenega knjigovodstva, Medobčinskim odborom gospodarske zbornice ter Samoupravno skupnostjo za zaposlovanje Ljubljana. Enotno metodo sprejmejo družbenopolitične skupnosti.
Družbenopolitične skupnosti bodo spremljale in vzpodbujale gibanja zaposlenosti in zaposlovanja v povezavi s porastom produktivnosti in dohodka na zaposlenega ter tekoče sprejemale ukrepe za uresniče-
vanje dogovorjenih ciljev v razvojnih programih in drugih razvojnih dokumentih.
12.	člen
Poslovne banke se obvezujejo, da bodo pri odobravanju kreditov za nove investicije in za razširitev in modernizacijo poleg obvez, ki jih imajo iz družbenega dogovora o nalogah in oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji takrat, ko gre za povečanje števila zaposlenih delavcev, upoštevale tudi mnenje strokovnih služb samoupravnih skupnosti za zaposlovanje o možnostih za zasedanje delovnih mest.
13.	člen
Udeleženci družbenega dogovora si bomo' prizadevali, da bodo v samoupravnih sporazumih opredeljeni minimalni standardi za življenjske in kulturne razmere kot jih določa republiški družbeni dogovor.
14.	člen
Udeleženci soglašamo, da temeljne in druge organizacije združenega dela ne bodo zaposlovale novih delavcev, če jim ne morejo zagotoviti sprejetih minimalnih standardov po republiškem družbenem dogovoru, v kolikor samoupravni sporazumi ne določijo izjeme za določeno razdobje:
—	pogoji, ki omogočajo vključevanje delavcev v kulturne in druge aktivnosti ter uporabljanje storitev vzgojno varstvenih, vzgoj noizobraževalnih in zdravstvenih ter drugih organizacij najkasneje do leta 1982,
—	pogoji, ki zagotavljajo delavcem družbeno dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, ki je opredeljena v območnih družbenih dogovorih o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke najkasneje do konca leta 1978.
15.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se obvezujemo, da bomo aktivno sodelovali z udeleženci samoupravnih sporazumov pri oblikovanju programov in ukrepov, s katerimi se bodo postopno in v rokih izpolnili minimalni in ostali pogoji iz tega družbenega dogovora za že zaposlene delavce s tem, da morajo biti uresničeni:
—	minimalni stanovanjski pogoji najkasneje do konca lata 1978
—	topli obrok prehrane med delom takoj
—	organizacija celodnevne prehrane delavcev, ki žive v pogojih minimalnih stanovanjskih standardov najkasneje do konca leta 1977
—	pogoji ostalih minimalnih standardov v skladu z določili družbenega dogovora
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Udeleženci družbenega dogovora ustanovimo odbor za spremljanje izvajanja tega dogovora, v katerega imenujemo delegate, po ključu, kot ga sprejme Medobčinski svet zveze sindikatov ljubljanske regije.
Odbor spremlja izvajanje tega dogovora sproti, obvezno pa dvakrat letno opozarja na neskladja in neizpolnjevanje njegovih določb ter predlaga udeležencem ukrepe za odpravo ugotovljenih neskladij in pomanjk-Ij ivosti.
Odbor izdela svoj poslovnik dela ter akcijski program dela.
Sedež odbora je pri Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Ljubljana.
17.	člen
Samoupravni sporazumi iz 2. člena tega družbenega dogovora morajo biti sprejeti v 6 mesecih po uveljavitvi tega dogovora.
Medobčinski, Mestni in Občinski sveti zveze sindikatov se obvezujejo, da v roku 30 dni po uveljavitvi tega družbenega dogovora dajo pobudo za začetek samoupravnega sporazumevanja, katerega nosilci so: združeno, delo, skupščina občin, občinski sveti zveze sindikatov, skupnosti za zaposlovanje in druge zainteresirane samoupravne interesne skupnosti.
18.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišemo udeleženci v enakem besedilu.
19.	člen
K temu družbenemu dogovoru lahko pozneje pristopijo organizacije, skupnosti in organi, ki niso udeleženi pri njegovi sklenitvi.
K družbenemu dogovoru se pristopi s pismeno izjavo.
20.	člen
Vsak udeleženec tega družbenega dogovora lahko le pismeno predlaga spremembe in dopolnitve dogovora.
Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora sc sprejemajo po enakem postopku kot družbeni
dogovor.
21.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
UDELEŽENCI
1096.
Na podlagi 53., 66. in 68. člena ustave SR Slovenije ter na podlagi določil zakona o samoupravnih interesnih skupnostih za ptt promet (Uradni list SRS, št. 24/ 75) ter 28. člena samoupravnega sporazuma o združitvi ptt organizacij v združene ptt organizacije Slovenije, sklenejo delovni ljudje in občani kot uporabniki ter ptt delavci, ki opravljajo te storitve združeni v območne skupnosti ptt prometa na območju občin Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija in Tolmin
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Nova Gorica
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen	«
Za zadovoljevanje skupnih in posebnih interesov glede poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa na območju občin Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija in Tolmin ter za usklajevanje dela s potrebami in interesi in zagotovitev opravljanja zadev posebnega družbenega pomena v ptt dejavnosti, se v skladu z zako-
nom ustanavlja območna interesna skupnost ptt prometa Nova Gorica (v nadaljnem besedilu: skupnost).
Območje skupnosti predstavlja v tehničnem in tehnološkem pogledu zaokroženo celoto, ki jo v telefonskem prometu tvori območje glavne avtomatske telefonske centrale, v telegrafskem prometu območje končne avtomatske telegrafske centrale, v poštnem prometu pa območje poštnega centra.
2.	člen
V skupnosti njeni člani zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe na področju ptt prometa, enakopravno in skupno oblikujejo politiko razvoja ptt prometa in določajo programe razvoja, zagotavljajo dostopnost ptt storitev, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, vplivajo na oblikovanje cen ptt storitev in sodelujejo pri oblikovanju politike cen, ki veljajo samo na območju te skupnosti ter uresničujejo druge skupne interese v ptt prometu na ožjem območju.
3.	člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov uporabnikov in izvajalcev ptt storitev, lahko člani v okviru skupnosti organizirajo enote te skupnosti.
4.	člen
Za uresničevanje skupnih interesov na področju ptt prometa v Sloveniji sc člani združeni v to skupnost združujejo v samoupravno interesno skupnost ptt prometa glovenije, skupaj s člani drugih skupnosti za ptt promet na območju Slovenije.
5.	člen
Člani skupnosti so:
—	delavci v združenem delu (temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti) ter občani krajevnih skupnosti — kot uporabniki ptt storitev;
—	delavci organizacije združenega dela, ki opravljajo storitve v ptt prometu na območju območne skupnosti, kot izvajalci ptt storitev.
Delavci — uporabniki in izvajalci — postanejo člani skupnosti potem, ko sprejmejo ta sporazum in ga podpiše pooblaščenec njihove samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
Občani postanejo člani skupnosti potem, ko sprejmejo ta sporazum v okviru krajevne skupnosti in ga podpiše pooblaščenec te skupnosti.
6.	člen
Člani skupnosti imajo zlasti naslednje pravice in dolžnosti, da osebno in po svojih delegatih:
1.	odločajo o uresničevanju nalog, ki so kot skupni interesi določeni v tem sporazumu,
2.	sprejemajo in skrbijo za izvajanje posebnih samoupravnih sporazumov, zlasti o združevanju sredstev in temeljih samoupravnega planiranja,
3.	usklajujejo svoje interese na področju ptt prometa, v svoji temeljni samoupravni organizaciji, oziroma skupnosti, občini in na območju skupnosti,
4.	sc dogovarjajo o dostopnosti ptt storitev in njihovi kvaliteti,
5.	uresničujejo obveznosti sprejete s tem sporazumom, statutom skupnosti in drugimi sporazumi ter dogovori.
7.	člen
Člani skupnosti urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti razen s tem sporazumom še s statutom skupnosti, z drugimi samoupravnimi sporazumi in akti v skladu z določili sporazuma.
8.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornimi, ki jih ima po ustavi, zakonu in po tem sporazumu.
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik izvršnega odbora.
9.	člen
Ime skupnosti je: Območna samoupravna interesna skupnost za ptt promet Nova Gorica.
Sedež skupnosti je v Novi Gorici, Kidričeva 19, Nova Gorica
Telegrafski naziv skupnosti je: OSISPTT.
II.	SKUPNI INTERESI IN NALOGE SKUPNOSTI
10.	člen
Skupni interesi članov skupnosti so zlasti tisti interesi, ki jih le-ti na področju ptt dejavnosti lahko hitreje in bolje uresničujejo samo v skupnem sodelovanju, zlasti pa:
—	optimalni in hitrejši razvoj ptt zmogljivosti
—	dostopnost kvalitete opravljanja ptt storitev
—	financiranje izgradnje, rekonstrukcije in vzdrževanje ptt zmogljivosti.
ll.i člen
Pri uresničevanju skupnih interesov iz predhodnega člena ima skupnost zlasti naslednje naloge:
1.	določa politiko razvoja ptt prometa na svojem območju v skladu z družbenoekonomsko in prostorsko politiko razvoja krajevnih skupnosti in občin s tem, da sprejema srednjeročne in dolgoročne programe razvoja ptt prometa v skladu z izhodišči in smernicami razvoja ptt prometa Slovenije,
2.	usklajuje razvoj ptt prometa in delovanje sistemov ptt zvez z drugimi območji,
3.	skrbi za združevanje sredstev potrebnih za razvoj magistralnih, tranzitnih in mednarodnih zvez v Sloveniji in njihovo nemoteno delovanje,
4.	skrbi za hitrejši in usklajen razvoj ptt omrežja na manj razvitih in obmejnih območjih in s tem pospešuje razvoj gospodarstva in drugih področij združenega dela teh območij,
5.	zagotavlja materialne pogoje za uresničitev sprejetih programov razvoja,
6.	vpliva na oblikovanje cen in sodeluje pri določanju politike cen ptt storitev', ki veljajo samo na območju te skupnosti ter se dogovarja o višjih cenah, ki naj veljajo na njenem območju za posamezne ptt storitve za določen čas in za določen namen, kot so dogovorjene v republiki,
7.	v skladu z zakonom in splošnimi pogoji za opravljanje ptt storitev, sprejema posebne akte o ureditvi pravic in obveznosti uporabnikov in izvajalcev ptt storitev izvirajoče iz medsebojnih pogodbenih odnosov, s
katerimi se na območju skupnosti izboljšuje kvaliteta ptt storitev in zacotavlja večja dostopnost ptt storitev članom,
8.	uresničuje druge skupne interese ter ureja druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določa ta sporazum, statut skupnosti ali skupščina.
12.	člen
Skupnost sodeluje zaradi usklajevanja razvoja ptt prometa z ostalimi področji združenega dela, z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi gospodarstva svojega območja, z družbenopolitičnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in družbenimi organi območja.
O zadevah posebnega družbenega pomena v ptt dejavnosti, ki jih določa zakon, odloča skupnost v soglasju z občinskimi skupščinami na njenem območju.
III.	PROGRAMIRANJE RAZVOJA PTT PROMETA IN ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
13.	člen
Člani v skupnosti samostojno planirajo razvoj ptt prometa in s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem usklajujejo svoje plane, da bi tako z razvojem ptt sistema omogočili sebi in združenem delu boljše pogoje za pridobivanje dohodka, večjo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela in uresničevati skupaj določeno razvojno politiko.
14.	člen
Temeljni cilji programiranja razvoja ptt prometa v območni skupnosti je organizirano zadovoljevanje potreb članoV območne skupnosti po ptt storitvah, to pa terja usklajen razvoj celotne družbene reprodukcije in v njegovem okviru tudi ptt dejavnosti na njenem območju.
15.	člen
Člani skupnosti ugotavljajo svoje potrebe po ptt storitvah v okviru lastnih samoupravnih planov, jih usklajujejo v okviru temeljnih organizacij združenega dela in drugih oblikah združenega dela ter v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnosti kot sestavni del plana njenega družbenoekonomskega razvoja.
V okviru skupnosti sprejemajo njeni člani temelje samoupravnih planov s sporazumi, na njihovi osnovi pa srednjeročne in dolgoročne programe razvoja ptt prometa.
16.	člen
Plani skupnosti vsebujejo zlasti:
1.	cilje in naloge pri opravljanju zadev iz 11. člena tega sporazuma,
2.	obseg, kakovost in način zadovoljevanja občanov in delavcev s ptt storitvami,
3.	združevanje dela in sredstev, oziroma izmenjavo dela za uresničevanje skupnih potreb in interesov na območju skupnosti,
4.	združevanje sredstev za razvoj tranzitnih, magistralnih in mednarodnih ptt zmogljivosti, s pomočjo katerih se območje povezuje z drugimi območji v Sloveniji, Jugoslaviji ter v mednarodnem merilu,
5 pravice, obveznosti in medsebojne odgovornosti pri uresničevanju dogovorjenih planov.
17.	člen
Srednjeročne in dolgoročne programe sprejema skupščina skupnosti na osnovi usklajenih potreb in možnosti za njihovo realizacijo ter v skladu s temelji družbenih planov in izhodišči, oziroma smernicami za razvoj ptt prometa v SR Sloveniji.
Skupščina sprejema srednjeročne in dolgoročne programe v soglasju s skupščinami občin na svojem območju.
18.	člen
Viri financiranja sprejetih programov in planov sd: lastna sredstva izvajalcev, samoupravno združena sredstva uporabnikov, sredstva zbrana z dogovorjenimi višjimi cenami posameznih ptt storitev za določen čas in za določen namen, krediti ter druga sredstva.
19.	člen
Združevanje sredstev uporabnikov se ureja s posebnimi samoupravnimi sporazumi o združevanju sredstev oziroma drugimi oblikami samoupravnega sporazumevanja.
20.	člen
Podrobnejša določila o postopku samoupravnega planiranja, o sklepanju samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev, metodologiji, planiranja, o postopku in načinu združevanja sredstev, ureja statut in drugi splošni akti skupnosti.
IV.	ORGANI SKUPNOSTI
21.	člen
V skupnosti delujejo naslednji organi:
1.	skupščina
2.	izvršni odbor
1.	Skupščina
22.	člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina skupnosti, ki jo sestavljajo delegati članov skupnosti.
23.	člen
Skupščino skupnosti sestavljata dva zbora delegatov, in to:
—	zbor delegatov uporabnikov ptt storitev (v nadaljnjem besedilu: zbor uporabnikov), ki jih delegirajo temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ler delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti in
—	zbor delegatov izvajalcev ptt storitev (v nadaljnjem besedilu: zbor izvajalcev), ki jih delgirajo delavci organizacije združenega dela v ptt prometu, ki opravljajo storitve na območju skupnosti.
24.	člen
Merilo za določitev števila delegatskih mest za zbor uporabnikov v skupnosti je število prebivalcev v občini. Na vsakih 5.400 prebivalcev se določi eno delegatsko mesto. Po tem merilu delegirajo občinske konference delegacij uporabnikov naslednje število delegatov v zbor uporabnikov:
Občinska
konferenca
delegacij
uporabnikov
Število delegatskih mest v zboru uporabnikov
Nova Gorica	10
Ajdovščina	4
Idrija	3
Tolmin	4
25.	člen
Občinske konference delegacij uporabnikov se oblikujejo iz temeljnih konferenc delegacij uporabnikov, temeljne konference pa iz splošnih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
26.	člen
Merilo za določitev števila delegatskih mest v občinskih konferencah delegacij uporabnikov je za temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti število zaposlenih delavcev, za krajevne skupnosti pa število prebivalcev. Po teh merilih imajo uporabniki v občinskih konferencah delegacij uporabnikov naslednje število delegatskih mest:
Občinska koferenca delegacij uporabnikov	TOZD, OZD in del. skupnosti	KS	Skupaj
Nova Gorica	21	18	39
Ajdovščina	11	11	22
Idrija	11	11	22
Tolmin	14	9	23
27.	člen
Merilo za določitev števila delegatskih mest v zboru izvajalcev je praviloma število zaposlenih ptt delavcev v občini ob upoštevanju, da delavci skupnih služb ptt organizacije opravljajo delo za vse organizacijske enote te organizacije v občinah Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija in Tolmin. Po tem merilu izvoli delavski svet izmed izvajalcev ptt storitev v občinah naslednje število delegatov v zbor izvajalcev:
Nova Gorica Ajdovščina Idrija Tolmin
6 delegatov 3 delegate 3 delegate 3 delegate
28.	člen
Priloga tega sporazuma je seznam temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih in krajevnih skupnosti z določitvijo združevanja splošnih delegacij v temeljne konference delegacij uporabnikov ter števila delegatskih mest v občinskih konferencah delegacij uporabnikov ptt storitev,
29.	člen
Sklep o oblikovanju temeljnih in občinskih konferenc delegacij uporabnikov ter o številu delegatskih mest uporabnikov in izvajalcev ptt storitev v skupščini skupnosti s seznamom iz 28. člena tega sporazuma sprejme iniciativni odbor za ustanovitev območne skupnosti ob ustanovitvi te skupnosti.
30.	člen
Razmerja med delegati in člani območne skupnosti, ki jih zastopajo, delegiranje in status delegatov, odgovornost in druga vprašanja iz teh razmerij urejajo organizacije in skupnosti, ki so odposlale delegate,
31.	člen
Skupščina ima zlasti naslednje pristojnosti:
1.	sprejema dolgoročne in sredneročne programe ter letne plane razvoja ptt omrežja in zmogljivosti,
2.	sprejema ukrepe za usklajevanje razvoja ptt prometa in za delovanje sistemov ptt zvez z drugimi območji,
3.	opredeljuje potrebe po združevanju sredstev za realizacijo sprejetih programov razvoja, začenja postopek za sklenitev samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev, ki jih sprejemajo člani skupnosti,
4.	ugotavlja in razglaša sprejete samoupravne sporazume,
5.	razpravlja o osnutkih dokumentov, ki jih sprejema in obravnava republiška samoupravna interesna skupnost ptt prometa Slovenije (v nadaljnem besedilu: republiška skupnost),
6.	sprejema stališča do ukrepov, predlogov in aktov, ki urejajo politike cen ptt storitev,
7.	sprejema posebne akte o ureditvi pravic in obveznosti uporabnikov in izvajalcev ptt storitev, izvirajočih iz medsebojnih pogodbenih razmerij,
8.	ustanavlja enote skupnosti v okviru krajevnih skupnosti, občin ali drugih interesnih področij,
9.	sprejema statut skupnosti in njene druge splošne akte, ki jih določa statut,
10.	voli predsednika skupščine, predsednika in člane izvršnega odbora ter njihove namestnike,
11.	ustanavlja in imenuje stalne in občasne odbore in komisije ter jim določa naloge,
12.	odobrava predračun stroškov organov skupnosti in strokovnih služb skupnosti in določa merila za razdelitev materialnih obveznosti med člani skupnosti za kritje teh stroškov,
13.	imenuje predsednika in sodnike posebnega sodišča združenega dela,
14.	oblikuje stališča skupnosti, ki jih delegati skupnosti zastopajo v republiški skupnosti,
15.	sprejema obvezne razlage tega sporazuma in drugih samoupravnih aktov iz svoje pristojnosti,
16.	opravlja druge naloge, določene s tem sporazumom, drugimi sporazumi, zakonom in statutom skupnosti.
32.	člen
V	pristojnost zborov pa spadajo zlasti naslednje zadeve:
—	volitev predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	delegiranje delegatov v ustrezni zbor uporabnikov oziroma izvajalcev republiške skupnosti,
—	druge zadeve iz pristojnosti posameznega zbora.
Zbor uporabnikov samostojno:
1.	določa vire, obseg in namen združevanja sredstev uporabnikov,
2.	izvaja funkcijo nadzora nad trošenjem združenih sredstev uporabnikov.
33.	člen
Skupščina in zbora sta sklepčna, cc je pnsomm več kot 1/2 delegatov vsakega zbora.
V	primeru, da zasedanje skupščine ni sklepčno, se mora skupščina ponovno sestavi v 14 dneh.
\
34.	člen
O zadevah iz pristojnosti skupščine se odloča z večino glasov vseh delegatov, razen v primerih, ki jih določa zakon.
O zadevah iz pristojnosti posameznega zbora pa odloča vsak zbor z večino glasov delegatov zbora.
35.	člen
Če v zadevah iz pristojnosti skupnosti, ki so podvržene soglasju družbenopolitičnih skupnosti z njenega območja in o vprašanjih, od katerih je bistveno odvisno njeno delo, ne pride do odločitve, lahko skupščina predloži sporno vprašanje v obravnavo skupni arbitražni komisiji, ki jo imenujejo izvršni sveti z območja samoupravne interesne skupnosti.
36.	člen
Sklep o posamezni zadevi iz pristojnosti skupščine je sprejet takrat, kadar je izglasovan v enotnem besedilu v obeh zborih.
Če zbora predloga, o katerem ločeno glasujeta, ne sprejmeta v enakem besedilu, ali če predlog v enem od obeh zborov ni sprejet, začneta zbora usklajevati postopek v skladu z določili statuta območne skupnosti. Če tudi v usklajevalnem postopku ne pride do enake odločitve v obeh zborih, lahko skupščina območne skupnosti odločitve sprejme s ponovnim glasovanjem. Če odločitev tudi takrat ni sprejeta, se zadeva preloži na naslednje zasedanje skupščine.
37.	člen
Odločitve, ki jih sprejme skupščina v okviru svojih pristojnosti, zavezujejo vse člane območne skupnosti, ki so sprejeli in podpisali ta sporazum.
38.	člen
Skupščina se sestaja po potrebi, mora pa se sestati, če to zahteva izvršni odbor, 1/3 delegatov posameznega zbora, skupščina občine ali njen izvršni svet, najmanj po dvakrat letno.
39.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščine skupnosti izvoli, skupščina izmed svojih delegatov.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita vsak izmed svojih delegatov predsednika zbora.
Predsednik skupščine, predsednik zbora uporabnikov in predsednik zbora izvajalcev tvorijo predsedstvo skupščine in se izvolijo za dobo 4 let na predlog medobčinskega sveta SZDL. Mandat predsednikov traja 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo.
40.	člen
Podrobnejša določila o delu skupščine, zlasti o načinu odločanja, volitvah in razrešitvi predsednika skupščine in zborov ter njihovih namestnikov, odgovornosti delegatov v skupščini, pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini ter njihovi odgovornosti, ureja statut in poslovnik skupščine.
2.	Izvršni odbor skupščine
41.	člen
Izvršni odbor sestavljajo presednik ter 8 članov, ki so praviloma člani delegacij.
Predlog za izvolitev predsednika izvršnega odbora izoblikuje medobčinski svet SZDL.
Predsednika izvoli skupščina na seji obeh zborov. Vsak zbor zase pa izvoli 4 člane v izvršni odbor.
Mandati so stalni in trajajo 4 leta.
42.	člen
Predsednik izvršnega odbora vodi delo odbora ter zastopa območno skupnost in zanjo podpisuje.
Predsednik izvršnega odbora lahko po sklepu skupščine opravi to funkcijo kot svojo delovno dolžnost in pridobi lastnost delavca v združenem delu za čas trajanja mandata.
Ista oseba je lahko izvoljena za predsednika ponovno še za eno mandatno dobo.
43.	člen
Izvršni odbor opravlja zlasti naslednje zadeve:
1.	izvršuje sklepe in sprejema ukrepe za izvrševanje sklepov skupščine,
2.	pripravlja gradivo za sejo skupščine,
3.	odloča o zadevah, ki se nanašajo na ureditev medsebojnih odnosov na načelih, ki jih je v takih zadevah sprejela skupščina, oziroma proučuje take zadeve, ki jih posreduje skupščina, da o njih sprejme načelna stališča,
4.	pripravlja osnutke samoupravnih sporazumov ter drugih splošnih aktov in sklepov ter jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini,
5.	sprejema ukrepe za izvajanje samoupravnih sporazumov ter drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina,
6.	obravnava vprašanja, predloge, in pobude iz področja delovanja skupnosti,
7.	organizira in naroča informacije, analize, elaborate in študije za potrebe skupnosti,
8.	odloča o drugih zadevah, ki mu jih naloži v izvršitev skupščina.
44.	člen
Podrobnejša določila o delu izvršnega odbora, o volitvah in razrešitvi članov, sprejemanju sklepov in odgovornosti izvršnega odbora ureja statut skupnosti in poslovnik izvršnega odbora.
V.	JAVNOST DELA IN NADZOR NAD DELOM SKUPNOSTI
45.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost in njeni organi so dolžni pravočasno obveščati javnost, tako o pripravah in sprejemu aktov, kot tudi o izvrševanju nalog iz njenega delovnega področja.
Oblike in poti obveščanja javnosti so: zbori delavcev in občanov, posebna poročila, interna glasila, občinska glasila in druga sredstva javnega obveščanja.
46.	člen
Vsak občan in vsak drug član skupnosti ima pravico da neposredno ali prek delegatov postavlja vprašanja, predloge in pobude s področja dela skupnosti.
Organi skupnosti so dolžni vprašanja, predloge in pobude obravnavati in nanje odgovoriti.
47.	člen
Nadzor nad delom skupnosti in izvajanjem tega sporazuma in drugih samoupravnih aktov opravljajo:
—	člani skupnosti neposredno,
—	skupščina in njeni organi,
—	nadzorni odbor.
48.	člen
Neposredni nadzor opravljajo člani skupnosti zlasti s tem, da obravnavajo poročila o delu skupnosti, opozarjajo organe skupnosti na nepravilnosti pri njihovem delu in s tem, da urejajo odgovornost delegatov za delo delegatov v organih skupnosti.
49.	člen
Skupščina nadzira izvajanje svojih sklepov in drugih odločitev, zlasti pa delo izvršnega odbora in drugih organov skupščine.
50.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti, skladnosti sklepov organov upravljanja skupnosti s samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti, izvajanje sprejetih sklepov, delo strokovnih služb, smotrno in namensko porabo združenih sredstev, obveščanje članov skupnosti o zadevah pomembnih za odločanje in izvajanje drugih zadev s področja varstva samoupravljanja v območni skupnosti opravlja tudi poseben organ — nadzorni odbor.
51.	člen
Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in štirje delegati.
V nadzorni odbor delegirajo uporabniki in izvajalci delegate s stalnim mandatom za dobo štirih let, na osnovi skupne liste kandidatov, ki jo oblikuje skupščina in potrdi jo konferenca delegatov uporabnikov in izvajalcev. Pri tem mora biti iz vsake občine najmanj po 1 delegat v nadzornem odboru.
52.	člen
Organi in službe skupnosti so dolžni nadzornemu odboru dajati podatke za uspešno opravljanje njegove funkcije.
Nadzorni odbor je dolžan o svojih ugotovitvah in ukrepih obveščati člane in organe skupnosti.
53.	člen
Podrobnejša določila o izvrševanju nadzora nad izvajanjem tega sporazuma in nad celotnim delovanjem skupnosti ureja statut skupnosti.
VI.	ENOTE SKUPNOSTI
54.	člen
Enote skupnosti se lahko organizirajo na pobudo članov skupnosti za območje krajevne skupnosti, občine, lahko pa tudi za širše ali ožje območje, kadar je to v njihovem interesu.
55.	člen
Enota skupnosti ureja zadeve, ki jih pogojujejo skupni interesi uporabnikov in izvajalcev ptt storitev na ožjem območju. Naloge enote, ki izhajajo iz teh skupnih interesov so:
1.	Usklajevanje razvoja ptt omrežja in kapacitet s potrebami uporabnikov na svojem območju v okviru razvojne politike območne skupnosti, zlasti:
—	izgradnja in razvoj krajevnega ptt omrežja končnih telefonskih central in izgradnja ptt objektov,
—	povezava krajevnih ptt kapacitet v širše tehnološke nivoje ptt prometa,
—	ustanavljanje in ukinjanje pošt, telegrafov in telefonov.
2.	Povezava s komunalnimi dejavnostmi na svojem območju in usklajevanje izgradnje ptt kapacitet z ostalimi komunalnimi objekti.
3.	Dajanje iniciativ skupščinam občin za sprejem odlokov, s katerimi se nalagajo uporabnikom ptt storitev določene dolžnosti zaradi zagotovitve rednega in pravilnega funkcioniranja in razvoja ptt prometa, izgradnja telefonskih napeljav v zgradbah, izgradnja naprav za povezavo naročnikov v primarno telefonsko omrežje, zagotovitev možnosti izgradnje in vzdrževanja ptt naprav na zemljiščih in zgradbah v družbeni lastnini, lastnini občanov in podobno.
4.	Zagotavljanje sredstev za uresničevanje posebej dogovorjenih potreb in interesov članov na svojem območju.
5.	Opravljanje drugih nalog, ki zaradi uresničevanja skupnih interesov na svojem območju sodijo v njeno pristojnost.
56.	člen
Enote skupnosti so pri izvrševanju svojih nalog dolžne upoštevati sklepe in odločitve organov skupnosti.
57.	člen
Samoupravno organizacijo enote skupnosti, način delegiranja in sprejemanja sklepov ter druga vprašanja, ki zadevajo njeno delovanje, ureja enota v skladu s statutom skupnosti.
Do ustanovitve enot in njenih organov opravljajo njihovo funkcijo občinske konference delegacij uporabnikov. Sklepi občinske konference delegacij so veljavni, ko jih verificira skupščina območne skupnosti.
VII.	SAMOUPRAVNA SODISCA
58.	člen
Za reševanje spornih razmerij v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in drugih sporazumov oziroma aktov in iz družbenoekonomskih odnosov v skupnosti, lahko skupščina skupnosti s sporazumom, statutom ali drugim splošnim aktom, v skladu z zakonom ustanovi posebno sodišče združenega dela in druga samoupravna sodišča.
Z akti o ustanovitvi samoupravnih sodišč, se uredijo pristojnost, sestava, sedež, organizacija sodišč, zagotovitev sredstev za njihovo delo ter druge zadeve za delovanje teh sodišč.
59.	člen
Samoupravna sodišča rešujejo sporna razmerja v skladu z zakonom in aktom o njihovi ustanovitvi.
VIII.	STROKOVNA SLUŽBA
60.	člen
Skupnost ima lahko po sklepu skupščine za opravljanje strokovnih, administrativnih intehničnih opravil svojo strokovno službo, lahko pa ta opravila opravlja ustrezna strokovna služba ptt delovne organizacije na podlagi sklenjenega dogovora.
Za proučitev posameznih vprašanj lahko izvršni odbor po potrebi imenuje stalne ali občasne strokovne skupine oziroma komisije za posamezna področja dela in zadeve ter jim določi naloge in njihov obseg. •
61.	člen
Stroške za strokovna in druga administrativna opravila za delovanje skupnosti in enot, ki jih opravljajo strokovne službe ptt delovnih organizacij krije organizacija združenega dela ptt, v okviru predračuna stroškov delovne skupnosti izvajalcev ptt storitev.
Stroški za izdelavo posebnih elaboratov in študij, ki jih naročajo organi skupnosti ter drugi stroški se krijejo na način, ki ga določi skupščina' skupnosti, plačajo pa podpisniki sporazuma.
IX.	ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE SPORAZUMA
62.	žlen
Za izvajanje tega sporazuma, statuta in odločitev organov skupnosti so odgovorni člani skupnosti in njihovi delegati.
63.	člen
Člani skupnosti odgovarjajo za obveznosti skupnosti, sprejele s tem sporazumom ter sporazumom o
združevanju sredstev in prevzemajo omenjeno subsidiarno jamstvo, do višine svojih deležev v združenih sredstvih.
64.	člen
Podrobnejša določila o odgovornosti članov in organov skupnosti ureja statut skupnosti.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
65.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani in podpišejo pooblaščeni podpisniki uporabnikov in izvajalcev ptt storitev, ki imajo več kot polovico delegatskih rriest v vsakem izmed zborov skupščine in ko je dano nanj soglasje izvršnih svetov občinskih skupščin, na katerih območju deluje skupnost.
66.	člen
Skupnost je ustanovljena z dnem podpisa tega sporazuma, z rednim delom pa prične, ko se konstituira njena skupščina. Skupščina sprejme statut skupnosti najkasneje v šestih mesecih po podpisu tega sporazuma.
67.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma sprejemajo člani skupnosti na predlog skupščine po enakem postopku kot velja za ta sporazum.
68.	člen
Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi.
Podpisniki	Podpisniki
izvajalcev PTT storitev uporabnikov PTT storitev
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1097.
Na podlagi 96., 97. in 98. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in 189. člena statuta Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 35. seji zbora združenega dela dne 28. julija 1977 in na 36. seji zbora občin dne 28. julija 1977 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi Štaba za teritorialno obrambo mesta Ljubljane
1.	člen
Ustanovi se Štab za teritorialno obrambo mesta Ljubljane (v nadaljevanju — mestni štab za teritorialno obrambo) kot poseben organ Skupščine mesta Ljubljane.
2.	člen
Mestni štab za teritorialno obrambo je vojaško-strokovni organ, ki vodi štabe, enote in zavode teritorialne obrambe na območju mesta.
3.	člen
Mestni štab za teritorialno obrambo skrbi za organizacijsko, mobilizacijsko in borbeno pripravljenost teritorialne obrambe na območju mesta v skladu s sklepi in stališči skupščine mesta, njenega sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter povelji in navodili nadrejenih štabov za teritorialno obrambo.
4.	člen
Sestav mestnega štaba za teritorialno obrambo predpiše po enotnem sistemu teritorialne obrambe v republiki komandant teritorialne obrambe Slovenije.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine mesta Ljubljane potrjuje njegov sestav in mobilizacijski razvoj.
5.	člen
Komandanta teritorialne obrambe mesta imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe Slovenije na predlog Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine mesta Ljubljane po poprejšnjem mnenju pokrajinskega odbora.
6.	člen
Za organiziranje in pripravljenost štabov, enot in zavodov teritorialne obrambe je komandant teritorialne obrambe mesta odgovoren svetu mestne skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter komandantu teritorialne obrambe pokrajine, za bojno pripravljenost in uporabo enot pa komandantu teritorialne obrambe pokrajine.
7.	člen
Komandant teritorialne obrambe mesta je odgovoren za uresničevanje nalog teritorialne pbrambe, ki so določene z obrambnim načrtom mesta, svetu mestne skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v vojni pa predsedstvu mestne skupščine.
8.	člen
Sredstva za delovanje mestnega štaba za teritorialno obrambo zagotavlja Skupščina mesta Ljubljane v skladu z 241. in 242. členom zakona o ljudski obrambi.
9.	člen
Ta odlok začno veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-5/77
Ljubljana, dne 2C. julija 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1098.
Na podla ji 49 in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70. 31/72 in 18 74) ter sklepa zbora delovnih ljudi Vajenskega doma Ljubljana. Kersnikova 4 z dne 24. decembra 1976 je Skupščina mesta Ljubljane na 35. seji zbora združenega dela dne 28. julija 1977 in na 36. seji zbora občin dne 28. julija 1977 sprejela
SKLEP
o preimenovanju Vajenskega doma Ljubljana 1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k preimenovanju Vajenskega doma v Ljubljani v Dom Jožeta Klanjška-Vas j e, Ljubljena.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-3/77
Ljubljana, dne 28. julija 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. Inž. 1. r.
t
1099.
Na podlagi 14. člena zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 4-19/71) ter pravilnika o organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih v srednjih šolah (Uradni list SRS, št. 20-156/68) in pravilnika o postopku za verifikacijo izobraževalnih organizacij (Uradni list SRS, št. 30-214/ 71) je Skupščina mesta Ljubljane na 35. seji zbora združenega dela dne 28. julija 1977 in na 36. seji zbora občin dne 28. julija 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi Šole za bolniške strežnike pri Delavski univerzi Boris Kidrič v Ljubljani
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi Sole za bolniške strežnike pri Delavski univerzi Boris Kidrič v Ljubljani.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-4/77
Ljubljana, dne 28. julija 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1100.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 263. seji dne 23. avgusta 1977 sprejel
SKLEP
o potrditvi odmika od sprejetega urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28-628/72 in 13-583/76) — za gradnjo magistralnega plinovoda na odseku Skaručna—Šmartno
Dovoli se odmik od urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane in s tem gradnja magistralnega plinovoda na odseku Skaručna—Šmartno.
2
Odmik iz 1. točke tega sklepa ponazarja urbanistična dokumetacija, ki jo je pod naslovom >Predlog delne spremembe in dopolnitve trase magistralnega plinovoda Vodice—Kleče za odsek Skaručna—Šmartno, kot dopolnitev LD 21073/76« v juliju 1977 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod ter katastrski načrt v merilu 1 :2880 in popis lastnikov zemljišč, ki ga je izdelal Projekt nizke zgradbe v juliju 1977. Navedena dokumentacija je sestavni del tega sklepa.
3
Odmik od sprejetega urbanističnega programa je usklajen s sedanjo in bodočo izrabo prostora, kar so ugotovile: strokovna služba Republiške skupnosti za ceste, Ljubljanski urbanistični zavod, Petrol Ljubljana, pristojne organizacije in službe za izdajo soglasij k predlagani graditvi, pristojne interesne skupnosti, krajevne skupnosti ter občinska in mestna služba za ’ urbanizem.
4
Dovoljeni odmik se mora upoštevati pri novela-ciji urbanistične dokumentacije.
5
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
Skupščina mesta Ljubljane, dne 3. 2. 1977,
Skupščina občine Lj. Bežigrad, dne 29. 3. 1977, Skupščina občine Lj. Center, dne 1. 2. 1977, Skupščina občine Lj. Moste-Polje, dne 27. 1. 1977, Skupščina občine Lj. Šiška, dne 23. 11. 1976, Skupščina občine Lj. Vič-Rudnik, dne 27. 1. 1977.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. UO-114-11G/77-LC/ML Ljubljana, dne 19. avgusta 1977.
Sekretar UO sklada	Predsednik UO sklada
Ludvik Cinč 1. r.	Natan Bernot, inž. 1. r.
Št. 846/1-77
Ljubljana, dne 24. avgusta 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
1101.
1102.
Na podlagi 53. člena začasnega statuta Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin je skupščina skupnosti na svoji 2. seji dne 18. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o potrditvi finančnega načrta Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin za leto 1977
Na podlagi 25. člena statuta sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov (Uradni list SRS, št. 11/73) je upravni odbor na svoji 60. seji dne 14. septembra 1976 sprejel
SKLEP
o potrditvi finančnega načrta Sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1977
1
Finančni načrt izkazuje:
I.	Prihodke:
1.	Krajevni samoprispevek
2.	Prispevek skupnosti PIZ SRS
3.	Prispevek samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin in mesta Ljubljane
din
165,707.460
79.200.000
45.800.000
4. Prispevek samoupravnih zdravstvenih
1		skupnosti občin in regionalno zdravstvene	
Na finančni načrt, ki izkazuje		skupnosti Ljubljane	29,283.000
I. Dohodke:		5. Krediti gradbenih izvajalcev	
	din	in izvajalcev opreme	51,067.540
1. Prispevek mestne skupnosti otroškega varstva in družbenopolitičnih		Prihodki skupaj	371,058.000
skupnosti Ljubljane	125,529.000	II. Odhodke:	
2. Lastni dohodki sklada	1,000.000	1. Gradnja osnovnih šol	88,560.000
Dohodki skupaj	126,529.000	2. Gradnja vzgojnovarstvenih zavodov	39,198.000
II. Izdatke:		3. Gradnja zdravstvenih objektov	78,300.000
1. OŠ Prulc	16,161.000	4. Gradnja domov za starejše občane	165,000.000
2. OŠ Tone Tomšič	16,161.000	Odhodki skupaj	371,058.000
3. OŠ Dr. J. Potrč	12,900.000		
4. OŠ Vodice	10,943.000	2	
5. VVZ Šentjakob II-faza	6,794.000	Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-	
6. VVZ Polje	13,586.000	nem listu SRS.	
7. VVZ Koseze	18,115.000	St. SS-2-5/77-LC/ML	
8. VVZ Medvode	13,586.000		
9. WZ Poljanska cesta	16,983.000	Ljubljana, dne 19. avgusta 1977.	
10. Upravni stroški sklada	1,300.000	Predsednik skupščine	
Izdatki skupaj	126,529.000	Sekretar skupnosti	skupnosti	
BREŽICE
1103.
Na podlagi 202. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 29. julija 1977 sprejela
ODLOK
» višini prispevne stopnje za financiranje programa zdravstvene skupnosti Brežice za leto 1977 za obdobje od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977, ki ga plačujejo zavezanci
ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa zdravstvene skupnosti občine Brežice za leto 1977 v znesku 60,700.000 din se za obdobje od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977 določi v višini 7,55 "/o od bruto osebnih dohodkov in v višini 1,85 °/o iz dohodka TOZD z osnovo izračuna bruto osebni dohodek.
Če ob koncu leta ugotovi večji porast cen kot pa je bil prenos cen iz leta 1976, se bo za razliko porasta dovolila valorizacija letnega programa.
Presežek nad valoriziranim zneskom iz prvega odstavka tega člena po odbitju eventuelnih zneskov iz drugega odstavka tega člena se zmanjša tako, da se za ustrezni znesek znižajo prispevne stopnje.
V aneksu k dogovoru o osnovah plana občine Brežice za obdobje 1976—1980 se konkretno opredeli usmeritev presežkov nad valoriziranim letnim programom.
2.	člen
Prispevek po tem odloku obračunavajo in plačujejo zavezanci, ki niso pristopili in podpisali samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980. Prispevek se obračuna in plačuje po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976, 1977 (Uradni list SRS, št. 30/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76 in 12/77).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se pd 1. avgusta za osebne dohodke izplačane za avgust in naprej.
St. 402-35/77-1
Brežice, dne 3. avgusta 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
1104.
Na podlagi 202. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 29. julija 1977 sprejela
ODLOK
n višini prispevne stopnje za financiranje programa Kulturne skupnosti Brežice za leto 1977 za obdobje od
1.	8. 1977 do 31. 12. 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
■ Stopnja prispevka za financiranje programa Kulturne skupnosti občine Brežice za leto 1977 v znesku 5,111.000 (občinski program 2,376.000 din, skupni program 2,735.000 din na ravni republike) se za obdobje od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977 določi v višini 0,87 »/o od bruto osebnih dohodkov (0,55 »/o za občinski program, 0,32 °/o za skupni program na ravni republike).
Ce se ob koncu leta ugotovi večji porast cen kot pa je bil prenos cen iz leta 1976, se bo za razliko porasta dovolila valorizacija letnega programa.
V aneksu k dogovoru o osnovah plana občine Brežice za obdobje 1976—1980 se konkretno opredeli usmeritev presežkov nad valoriziranim letnim programom.
2.	člen
Prispevek po tem odloku obračunavajo in plačujejo zavezanci, ki niso pristopili in podpisali samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske kulturne skupnosti za obdobje 1976—1980. Prispevek sc obračunava in plačuje po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976, 1977 (Uradni list SRS, št. 30/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, in 12/77).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 za osebne dohodke izplačane za avgust in naprej.
Št. 402-40/77-1
Brežice, dne 4. avgusta 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
1105.
Na podlagi 202. člena statuta občine Brežice in 12. člen zakona o telesnokulturni skupnosti (Uradni list SRS, št. 20/73) je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti ter Družbenopolitičnega zbora dne 29. julija 1977 sprejela
1106.
Na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/46) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 29. julija 1977 sprejela
ODLOK
O višini prispevne stopnje za financiranje programa telesnokulturne skupnosti Brežice za leto 1977 za obdobje 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa Telesnokulturne skupnosti Brežice za leto 1977 v znesku 3,138.000 din (občinski program 2,376.000 din, skupni programi na ravni republike 328.000 din), se za obdobje od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977 določi v višini 0,45 »/o od bruto osebnih dohodkov (0,40 % za občinski program, 0,05 °/o za skupni program na ravni republike).
Če se ob koncu leta ugotovi večji porast cen, kot pa je bil prenos cen iz leta 1976 se bo z razliko porasta dovolila valorizacija letnega programa.
V aneksu k dogovoru o osnovah plana občine Brežice za obdobje 1976—1980 se konkretno opredeli usmeritev presežkov nad valoriziranim letnim programom.
2.	člen
Prispevek po tem odloku obračunavajo in plačujejo zavezanci, ki niso pristopili in podpisali samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske telesnokulturne skupnosti za obdobje 1976—1980. Prispevek se obračuna in plačuje po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976, 1977 (Uradni list SRS, št. 30/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76 in 12/77).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. avgusta 1977 za osebne dohodke izplačane za avgust in naprej.
St. 402-39/77-1
Brežice, dne 4. avgusta 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder Lr.
ODLOK
o obveznem prispevku za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Brežice za leto 1977
1.	člen
Delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter v delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za financiranje osnovnih nalog programa Skupnosti varstva pred požarom na območju občine Brežice.
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela, oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
3.	člen
Prispevna stopnja za obračun in plačilo iz bruto osebnega dohodka znaša 0,30 "/o.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po' postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov. Prispevek odmerja davčna uprava.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 dalje.
6t. 402-31/77-1
Brežice, dne 4. avgusta 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
1107.
Na podlagi 202. člena statuta občine Brežice in na podlagi zakona o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 28/74 in 14/77) ter zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74 in 14/77) sta Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitične-
ga zbora dne 29. julija 1977 ter Skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva Brežice dne 28. julija 1977 sprejeli
ODLOK
o prispevku za otroško varstvo v občini Brežice za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa skupnosti otroškega varstva v občini Brežice za leto 1977 v znesku 5,860.000 din za obdobje od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977 določi v višini 1,69 %> od bruto osebnih dohodkov.
Če se ob koncu leta ugotovi večji porast cen, kot pa je bil prenos cen iz leta 1976, se bo za razliko porasta dovolila valorizacija letnega programa.
Presežek nad valoriziranim zneskom iz 1. odst. tega člena po odbitju eventualnih zneskov iz 2. odstavka tega člena se zmanjša tako, da se za ustrezni znesek znižajo prispevne stopnje.
Stopnja prispevka za financiranje programa otroškega varstva otrok v SR Sloveniji se določi za obdobje od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977 v višini 2,21 °/o od bruto osebnih dohodkov.
2.	člen
Prispevek po tem odloku obračunavajo in plaču-: jejo zavezanci, ki niso pristopili in podpisali samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske skupnosti otroškega varstva za obdobje 1976—1980. Prispevek se obračunava in plačuje po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976, 1977 (Uradni list SRS, št. 30/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76 in 12/77).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in SRH, uporablja pa se od 1. avgusta 1977 za osebne dohodke izplačane za avgust in naprej.
St. 402-37/77-1
Brežice, dne 8. avgusta 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skindcr 1. r.
1108.
Na podlagi 202. člena statuta občine Brežice in zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) sta Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora ter Skupščina Izobraževalne skupnosti Brežice dne 29. julija 1977 sprejeli
ODLOK
a višini prispevne stopnje za financiranje programa Izobraževalne skupnosti Brežice za leto 1977 za obdobje 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa Izobraževalne skupnosti v občini Brežice za leto 1977 v znesku 37,477.000 din se za obdobje od 1. 8. 1977 do 31.
12.	1977 določi v višini 5,89 % od bruto osebnih dohodkov.
Če se ob koncu leta ugotovi višji porast cen, kot pa je bil prenos cen iz leta 1976, se bo za razliko porasta dovolila valorizacija lastnega programa.
V aneksu k dogovoru o osnovah plana občine Brežice za obdobje 1976—1980 se konkretno opredeli usmeritev presežka nad valoriziranim letnim programom.
2.	člen
Prispevek po tem odloku obračunavajo in plačujejo zavezanci, ki niso pristopili in podpisali samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti za obdobje 1976—1980. Prispevek se obračunava in plačuje, po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976, 1977 (Uradni list SRS, št. 30/74, 29/75, 23/76, 31/76 in 12/77).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in SRH. Uporablja pa se od 1. 8. 1977 za osebne dohodke izplačane za avgust in naprej.
St. 402-36/77-1
Brežice, dne 8. avgusta 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
1109.
Na podlagi 202. člena statuta občine Brežice in na podlagi zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74 in št. 14/77) ter zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74 in 14/77) sta Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 29. julija 1977 ter Skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Brežice dne 28. julija 1977 sprejela
ODLOK
o višini prispevne stopnje Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice za leto 1977 za obdobje od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Stopnja prispevka za financiranje programa skupnosti socialnega skrbstva v občini Brežice za leto 1977 v znesku 6,339.000 din se za obdobje od 1. 8. 1977 do 31.
12.	1977 določi v višini 0,55®/o od bruto osebnih dohodkov (razliko sredstev do ovrednotenega programa bo skupnost prejemala iz solidarnosti).
Če se ob koncu leta ugotovi večji porast cen, kot pa je bil prenos cen iz leta 1976, se bo za razliko porasta dovolila valorizacija letnega programa.
V aneksu k dogovoru o osnovah plana občine Brežice za obdobje 1976—1980 se konkretno opredeli usmeritev presežkov nad valoriziranim letnim programom.
2.	člen
Prispevek po tem odloku obračunavajo in plačujejo zavezanci, ki niso pristopili in podpisali samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske skupnosti socialnega skrbstva za obdobje 1976—1980. Prispevek* se obračunava in plačuje po določbah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976, 1977 (Uradni list SRS, št. 30/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76 in 12/77).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in SRH, uporablja pa se od 1. 8. 1977 za osebne dohodke izplačane za avgust in naprej.
St. 402-38/77-1
Brežice, dne 8. avgusta 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
1110.
Na podlagi določil 2. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74) 61. člena zakona o zdravstvenem varstvu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 38/74) ter 202. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 29. julija 1977 sprejela
ODLOK
o obveznem fluorografiranju prebivalstva občine Brežice v letu 1977
1.	člen
Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze bo v letu 1977 obvezno fluorografiranj e vseh prebivalcev, ki so bili rojeni v letu 1957 in pred tem časom.
2.	člen
Sredstva za fluorografsko akcijo prebivalstva zagotovi občinska zdravstvena skupnost Brežice. Fluoro-grafiranje za prebivalce je brezplačno.
3.	člen
Fluorografska akcija bo izvedena v začetku meseca septembra 1977.
4.	člen
Po opravljenem fluorografiranju se morajo na poseben poziv pristojnega zavoda odzvati na kontrolni pregled vse poklicane osebe.
5.	člen
Za izvedbo fluorografske akcije občinska zdravstvena skupnost imenuje štab, ki organizira, vodi in
usmerja fluorografsko akcijo in po opravljenem fluorografiranju predloži poročilo zdravstveni skupnosti in občinski skupščini.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Brežice je pooblaščen, da po pot.rebi izda za izvajanje tega odloka natančnejše predpise in ukrepe.
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja in ukrepa organ sanitarne inšpekcije pri Medobčinskem inšpektoratu Krško.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekrške osebo, ki se ne udeleži f luorografiranj a ali kontrolnega pregleda ali če sicer ovira izvajanje tega odloka ali na njegovi osnovi izdanih predpisov in ukrepov.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 510-1/76-7
Brežice, dne 2. septembra 197.
Predsednik
Skupščine občine Brežice Franc Skinder 1. r.
1111.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in statuta krajevne skupnosti Velika Dolina ter na predlog zbora krajanov naselja Brezje z dne 5. avgusta 1977 je svet krajevne skupnosti Velika Dolina na svoji seji dne 17. avgusta 1977 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju naselja Brezje v krajevni skupnosti Velika Dolina
1.	člen
Za območje naselja Brezje v krajevni skupnosti Velika Dolina se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in delu za financiranje programa ureditve in asfaltiranja cestnega omrežja naselja Brezje.
2.	člen
Program ureditve in asfaltiranja cestnega omrežja naselja Brezje se bo izvajal v dveh etapah.
Prva etapa zajema pripravo cestišča in asfaltiranje od odcepa ceste od ceste V. Dolina—Ponikve do križišča pri hiši št. 12 in razširitev ter navoz in razgrnitev gramoza desno od križišča skozi gornji del naselja do križišča pri hiši št. 36 in po levi strani od križišča pri hiši št. 12 do zadnje hiše št. 21 in 39.
Druga etapa zajema asfaltiranje cestnih odsekov v nadaljevanju po desni strani skozi gornji del nase-
lja do hiše št. 29 (Vinetič) in levo do napajališča ter nato nadaljevanje mimo Bajsa do križišča pri hiši št. 36.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za obdobje od
1.	9. 1977 do 30. 6. 1979.
4.	člen
Referendum bo v nedeljo dne 18. septembra 1977 od 7. do 19. ure na glasovalnem mestu, ki ga bo določila komisija za izvedbo referenduma.
5.	člen
Krajevni samoprispevek bodo zlačevali zavezanci, ki stalno prebivajo na območju naselja Brezje v krajevni skupndsti Velika Dolina v naslednjih določenih zneskih:
	din
1. lastniki stanovanjskih hiš	5.000
2. lastniki avtomobilov	1.000
3. lastniki traktorjev	1.000
4. lastniki motornih koles	500
Zavezanci samoprispevka bodo postali	tudi kra-
jani, ki bodo v času plačevanja samoprispevka pridobili katero od navedenih motornih vozil.
6.	člen
Določene denarne zneske v 5. členu tega sklepa so zavezanci dolžni vplačati do 31. 12. 1977. Ta sredstva so namenjena za financiranje prve etape programa.
7.	člen
Za izvršitev programa v drugi etapi bodo lastniki stanovanjskh hiš plačali samoprispevek v denarju po enakih zneskih, ki jih bo na podlagi predračunske vrednosti del določil odbor za izvedbo programa v soglasju s krajevno skupnostjo.
8.	člen
Obvezo krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestilu v denarju določi odbor za izvedbo programa po potrebi enakomerno po hišnih številkah.
Kolikor obveza samoprispevka v delu ne bi bila izpolnjena, mora zavezanec plačati nadomestilo v denarju v višini zaslužka nekvalificiranega priložnostnega delavca.
9.	člen
Za oprostitev krajevnega samoprispevka veljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva bodo namenska sredstva za izključno izvajanje programa ureditve in asfaltiranje cestnega omrežja naselja Brezje, navedenega v 2. členu sklepa in se bodo zbirala na žiro računu krajevne skupnosti.
11.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi krajani naselja Brezje, ki so vpisani v splošni volilni Imenik.
12.	ČL
Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor.
Komisija za izvedbo referenduma vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma.
Glasovanje na referendumu vodi na glasovalnem mestu glasovalni odbor, ki ga imenuje komisija za izvedbo referenduma.
13.	člen
Izid glasovanja na referendumu se objavi v Uradnem listu SRS.
14.	člen
Na referendumu glasuj ejej o delovni ljudje in krajani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo.	■
Glasovnica
za referendum dne 18. septembra 1977 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in delu za financiranje in izvršitev programa ureditve in asfaltiranja cestnega omrežja naselja Brezje, krajevna skupnost Velika Dolina.
Samoprispevek se uvaja za obdobje od i. 9. 1977 do 30. 6. 1979. Inkasiranje vrši blagajnik odbora za izvedbo programa v naselju Brezje.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
' Zig
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
15.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Velika Dolina.
16.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in zaradi informiranosti se po en izvod pošlje vsakemu zavezancu samoprispevka.
17.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Velika Dolina, dne 18. avgusta 1977.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti 1 Velika Dolina Stanko Klemenčič 1. r.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Velika Dolina
Stanko Gajski I. r.
#
DOMŽALE
1112.
Na podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74), 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74), 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74), 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76), 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih ((Uradni list SRS,š t. 20/73) in na podlagi 49., 78., 192 in 193. člena statuta občine Domžale ter v skladu s sklepi skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, je Skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1977 sprejela
ODLOK
o prispevnih stopnjah za financiranje družbenih dejavnosti v občini za čas od 1. 8. do 31. 12. 1977
1.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti na območju občine Domžale, ki niso sklenile samoupravnih sporazumov v temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini za obdobje 1978—1980, bodo prispevale za uresničitev programa dejavnosti teh skupnosti za čas od 1. 8. do 31. 12. 1977 sredstva, kot je navedeno v 3. do 10. členu tega odloka.
2.	člen
Prispevne stopnje veljajo tudi za zavezance, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo samostojno gospodarsko ali negospodarsko dejavnost.
3.	člen
Za uresničitev programa Skupnosti otroškega varstva Domžale in zveze skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji, se določi prispevna stopnja od bruto osebnega dohodka v višini 3,07. Od tega: zveza 2.17 in občina 0,90.
4.	člen
Za uresničitev programa Občinske izobraževalne skupnosti Domžale se določi prispevna stopnja od bruto osebnega dohodka v višini 4,15.
5.	člen
Za uresničitev programa Občinske kulturne skupnosti Domžale se določi prispevna stopnja od bruto osebnega dohodka v višini 0,58.
6.	člen
Za uresničitev programa temeljne tclesnokulturnc skupnosti Domžale se določi prispevna stopnja od bruto osebnega dohodka v višini 0,41.
7.	člen
Za uresničitev programa Občinske skupnosti socialnega skrbstva Domžale se določi prispevna stopnja od bfuto osebnega dohodka v višini 0,62.
8.	člen
Za uresničitev programa Občinske zdravstvene skupnosti Domžale se določi prispevna stopnja od bruto osebnega dohodka v višini 7,60 in iz dohodka organizacije v višini 1,66 — osnova je bruto osebni dohodek.
Ostali zavarovanci prispevajo sredstva za zdravstveno varstvo v višini in na način, ki jih navaja sklep o ugotovitvi prispevnih stopenj, določitvi osnov in višine prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva občinske oziroma regijske zdravstvene skupnosti za leto 1977.
9.	člen
Za uresničitev programa stanovanjske in komunalne samoupravne interesne skupnosti Domžale se določi prispevna stopnja iz dohodka v višini 7 %>, osnova je bruto osebni dohodek. Ta prispevna stopnja se deli za namene:
a)	0,345 %> od BOD za gradnjo dijaških in študentskih domov v SRS v skladu s sprejetim družbenim planom SRS za obdobje 1976—1980;
b)	5,655 %> od BOD za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, za potrebe realizacije srednjeročnega plana stanovanjske gradnje v občini Domžale za obdobje 1976—1980;
c)	1 %> za sofinanciranje gradnje komunalne infrastrukture po srednjeročnem planu 1976—1980.
Sredstva iz točke b) se bodo delila takole:
a)	45 %> za reševanje stanovanjskih potreb delavcev udeležencev tega sporazuma,
b)	30 °/o za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
c)	25% za združevanje pri poslovni banki za kreditiranje graditve stanovanj.
10.	člen
Za uresničitev programa samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom Domžale sc določi prispevna stopnja v višini 0,15% od bruto osebnih dohodkov.
11.	člen
Prispevki se plačujejo od osnov in na način, kot je določeno z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti — Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/ 76, 23/76, 31/76, 12/77 in drugimi predpisi.
12.	člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977.
Predsednik
Skupščine občine Domžale
Jernej Lenič I. r.
GROSUPLJE
1113.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74. 5/76, 10/76 in 31/76) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) ter 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina ob-
čine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. avgusta 1977 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov
občanov in zaključnemu računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976.
2.	člen
Zaključna računa obsegata: biiancov bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa ter pregled dolgov in predplačil zavezancev.
3.	člen
Zaključna računa izkazujeta za leto 1976 sledeči
promet: zaostanek iz leta 1975		2.828.466,15	1,225.746,85
predpis po odmeri		24,548.108,75	2,595.719,00
predpis obresti in stroškov prisilne izterjave		58.529,30	4.497,00
odpisi		842.604,15	409.245,85
plačila		23,311.359,90	2,091.009,10
zaostanek na dan 31. 12. 1976	>	3,281.140,15	1,325.707,90
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-10/75
Grosuplje, dne 29. avgusta 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
1114.
Na podlagi 180 in 182. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. avgusta 1977 sprejela
SKLEP
o prenehanju veljavnosti sklepa o pooblastitvi izvršnega sveta skupščine občine za potrjevanje samoupravnih sporazumov o ustanovitvi
samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih statutov
I
Z dnem. ko začne veljati ta. sklep, preneha veljati sklep o pooblastilu izvršnega sveta skupščine občine za potrjevanje samoupravnih sporazumov o ustano-
vitvi samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih statutov (Uradni list SRS, št. 27/75). .
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-6/75
Grosuplje, dne 29. avgusta 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
1115.
Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74), 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 26/73) in 206. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 6. septembra 1977 sprejel
SKLEP
o povišanju najemnin v občini Grosuplje
1.	člen
Najemnine za poslovne prostore na območju občine Grosuplje se s 1. oktobrom 1977 povečajo največ za 30%, najemnine za poslovne prostore namenjene za opravljanje osebnih storitev ter poslovnih prostorov za prodajo vrtnin, sadja in zelenjave pa se povečajo največ za 15 %.
2.	člen
Osnova za določitev nove najemnine je raven najemnine na dan 30. septembra 1977.
3.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje določi višino najemnine za vsak poslovni prostor v mesečnem znesku v skladu s 1. in 2. členom tega sklepa.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje in najemniki‘morajo v roku 30 dni po uveljavitvi tega sklepa skleniti nove najemne pogodbe ali anekse.
4.	člen
Ko začne veljati ta sklep preneha veljati odlok o določitvi naj nižjih najemnin za poslovne prostore za območje občine Grosuplje (Glasnik, št. 79/61).
,	5. člen
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1977 dalje.
St. 36-6/77
Grosuplje, dne 6. septembra 1977.
Predsednik
'	Izvršnega sveta
Skupščine občine GrosupP a
Janez Koščak L r.
1116.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 26/73) in 206. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Izvršni svet Skupščine občine Grosupljd na svoji seji dne 6. septembra 1977 sprejel
SKLEP
o povišanju ccn za geodetske storitve in storitve
urbanista pri Komunalnem podjetju Grosuplje
Daje se soglasje k spremembi cen za geodetske storitve in storitve urbanista pri Komunalnem podjetju Grosuplje.
Nove cene so:
—	za samostojnega geodetskega izvajalca
—	za delo v pisarni 100 din na uro
—	za delo na terenu 120 din na uro
—	za geodetskega risarja
—	za delo v pisarni 70 din na uro
—	za urbanista
—	za delo v pisarni 100 din na uro
—	za delo na terenu 120 din na uro
Nove cene veljajo z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 38-17/77
Grosuplje, dne 6. septembra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r.
1117.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), sklepa zbora delegatov o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Temenica (Uradni list SRS, št. 11/77) ter poročila o izidu glasovanja (Uradni list SRS, št. 12/77) je zbor delegatov krajevne skupnosti Temenica na seji dne 12. junija 1977 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Temenica
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Temenica, ki obsega naselja: Bralnice, Breg pri Temenici, Bukovica, Dolenja vas, Cagošče, Male Dole, Praproče, Pungert, Šentjurje, Temenica, Velike Dole pri Šentjurju.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. julija 1977 do 31. junija 1982.
3.	člen
Samoprispevek sc plačuje v denarju in bo z njim zbrano 810.000 din.
Od tega se bo porabilo za spfinanciranje:
1.	gradnje osnovne šole in gimnazije v naselju Ivančna gorica — 405.000 din;
2.	modernizacijo lokalne ceste II. reda št. 5/7 Breg —Radohova vas — 170.000 din, ki se zberejo v vaseh Male Dole, Breg, Velike Dole pri Šentjurju, Bratnice in Šentjurje;
3.	gradnje družbenega doma v Temenici — 235.000 din, ki se zberejo v ostalih vaseh krajevne skupnosti.
4.	člen
Zavezanci samoprispevka plačujejo samoprispevek po naslednjih merilih:
—	občani, ki so zaposleni in prejemajo osebni dohodek: 2*/o od neto osebnega dohodka
—	občani, ki imajo dohodek od negozdnih in gozdnih površin: 5 °/o od odmernc osnove,
—	občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) kot glavni ali postranski poklic, druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve ali avtorske pravice: 30/« od odmerne osnove,
—	občani, ki prejemajo pokojnine: 2n/o od neto pokojnine.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij uččncev šrednjh šol in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevka tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2.000 din,
2.	delovni Ijifdje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov,
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu.
6.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja.
Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak načih kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.
7.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo izključno za izvajanje del programa, navedenega v 2. členu tega sklepa ter se zbirajo na zbirni račun 50130-842-009-794 — krajevni samoprispevek občine Grosuplje s pripisom »za krajevno skupnost Temenica«.
8.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se te prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna uprava Skupščine občine Grosuplje.
9.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja svet krajevne skupnosti Temenica, ki je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
O razdelitvi morebitnega presežka odloča zbor delegatov krajevne skupnosti.
10.	člen
Ta sklep začne vpijati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Temenica, dre 1. avgusta 1977.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Temenica
Jože Mostar 1. r.
1118
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) je zbor delegatov krajevne skupnosti Mlačevo na svoji seji dne 5. septembra 1977 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju vasi Malo Mlačevo za financiranje modernizacije krajevne poti od ceste
II.	reda do vasi in skozi vas Malo Mlačevo
ter za financiranje za ureditev kanalizacije skozi
naselje
1.	člen
Za območje vasi Malo Mlačevo se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za financiranje modernizacije krajevne poti od ceste II. reda do vasi in skozi vas Malo Mlačevo ter financiranje za ureditev kanalizacije skozi naselje.
2.	člen
Vaški samoprispevek bo uveden za dobo pet let in sicer od 1. 10. 1977 do 30. 9. 1982.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
—	po stopnji 6% lastniki in uživalci zemljišč od katastrskega dohodka,
—	po stopnji 2'/« delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih, od neto osebnih dohodkov,
—	po stopnji 2 °/« upokojeni občani od neto pokojnin,
—	po stopnji 3°,'o zavezanci, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve
od osnov, od katerih se odmerja davek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev.
4.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne' presegajo 2.000 din mesečno,
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	delovhi ljudje in občahi, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in ola jšave po zakonu o davkih občanov,
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov razen ža učence v goepodarstvu.
5.	člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
6.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za sofinanciranje navedenega v 1. členu tega sklepa. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev upravlja organ, ki ga imenuje krajevna skupnost.
7.	člen
Referendum bo v nedeljo 25. 9. 1977 od 7. do 19. ure, na glasovalnem mestu, ki ga bo določila volilna komisija.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi vaščani vasi Malo Mlačevo, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18. let, stanujoč v vasi Malo Mlačevo, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, če še niso vpisani v splošni volilni imenik.
9.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor. Volilna komisija, ki jo določi krajevna skupnost vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti.
Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
10.	člen
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
11.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo f	,
Krajevna skupnost Mlačevo
Na referendumu dne 25. 9. 1977 za uvedbo vaškega samoprispevka v denarju za območje vasi Malo Mlačevo, za financiranje modernizacije krajevne poti od ceste II. reda do vasi in skozi vas Malo Mlačevo ter hkrati za financiranje za ureditev kanalizacije skozi naselje za dobo od 1. 10. 1977 do 30. 9. 1982.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
2ig
Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnice tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.
12.	člen
Sredstva za uvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Mlačevo.
13.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Mlačevo
Franc Kastelic 1. r.
KAMNIK
1119.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS št. 23/76 in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) je bil na 84. seji Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik dne 24. junija 1977 sprejet
SKLEP
o soglasju k cenam geodetskih storitev
1.	S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev občanom, državnim organom, organizacijam zdru-' ženega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, društvom in civilnopravnim osebam, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve na območju občine Kamnik.
2.	Za zadeve geodetske službe, za katere se uporabljajo cene po tem sklepu, se štejejo storitve, ki neposredno ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe ali se dajo opraviti le na podlagi teh podatkov, razen storitev iz 4. točke 7, člena zakona o geodetski službi, ki jih opravlja pooblaščena organizacija zdru-
ženega dela.	
3. Cene geodetskih storitev iz 2. točke tega sklepa	
znašajo:	din
— za terensko delo od ure	100
— za pisarniško delo od ure	80
— za figurantsko delo od ure	50
materialni stroški	10
Potni stroški se obračunavajo posebej po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi.
4.	Dohodki, ki se ustvarjajo s to dejavnostjo so dohodki posebne postavke proračuna občine Kamnik, namenjeni za redno dejavnost geodetske uprave.
5.	S tem sklepom preneha veljati sklep 33. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik z dne 6.
10.	1975 in dodatek k temu sklepu 35. seje izvršnega sveta o dosedanjih cenah geodetskih storitev.
6.	Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-11/77-5
Kamnik, dne 24. junija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Alfonz Boltar, inž. 1. r.
LENART
1120.
Na podlagi določil zakona o temeljih sistema družbenega planiranja (Uradni list SFRJ, št. 6/76), družbenega plana SRS za obdobje od leta 1976 do 1930 (Uradni list SRS, št. 20'76), samoupravnega sporazuma o osnovah plana samoupravnih stanovanjskih skupnosti v SR Sloveniji za' področje stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1976—1980 (Uradni list SRS. št. 21/76). samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega programa samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart, določil zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-72. 54/72. 24/73, 15/76) in družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS. št. 1/74). sklepamo1 2 delavci v združenem delu (v nadaljnem besedilu: udeleženci) v občini Lenart
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje od leta 1977—1980
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Udeleženci s tem samoupravnim sporazumom sprejemamo osnove, pogoje, merila in kriterije, s katerimi uskajujemo svoje interese s splošnimi interesi in določamo medsebojne obveze in pravice pri združenju in usmerjanju sredstev za zadovoljevanje svojih stanovanjskih in drugih potreb.
2.	člen
S tem sporazumom se udeleženci dogovorimo o:
a)	naj nižji stopnji združevanja sredstev, ki jih namenjamo za samostojno razpolaganje v skladu z zakonom in sprejetim lastnim srednjeročnim programom za reševanje stanovanjskih potreb,
b)	o stopnji združevanja sredstev, ki jih namenjamo za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
c)	o stopnji združevanja sredstev, ki jih namenjamo za kreditiranje graditve in nakupa stanovanj,
d)	o stopnji združevanja sredstev, ki jih namenjamo za gradnjo dijaških in študentskih domov,
e)	o stopnji združevanja sredstev, ki jih namenjamo za financiranje izgradnje komunalnih naprav v stanovanjskih naseljih.
II.	ZDRUŽEVANJE IN USMERJANJE SREDSTEV
3.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da bomo združili sredstva za namene iz 2. člena tega sporazuma v naslednjih stopnjah od osnove bruto osebnih dohodkov:
a)	najmanj 7 "/o za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki združujejo delo pri udeležencih sporazuma,
b)	30°/o za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
c)	30 “/o za kreditiranje graditve in nakupa stanovanj,
d)	0,345 Vo za gradnjo dijaških in študentskih domov,
e)	10°/i) za financiranje izgradnje komunalnih naprav v stanovanjskih naseljih.
4.	člen
Udeleženci lahko združujemo na podlagi svojega programa za reševanje stanovanjskih potreb tudi višjo stopnjo, kot jo določa točka a) 3. člena tega sporazuma. Višino določimo udeleženci s svojim splošnim aktom.
5.	člen
Udeleženci bomo sredstva, združena po 3. členu tega sporazuma vlagali mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov v skladu skupne porabe in nato združevali:
a)	sredstva za reševanje stanovanjskih potreb de-
lavcev zaposlenih pri udeležencih sporazuma na posebnih računih skladov skupn^fcorabe pri udeležencih,	™
b)	sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lenart na posebnem računu samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
c)	sredstva za kreditiranje in nakup stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lenart na posebnem računu samoupravne enote za graditev, ki ga po pooblastilu •, vodi KB Maribor,
d)	sredstva za gradnjo dijaških in študentskih domov na posebnem računu pri izobraževalni skupnosti občine Lenart,
e)	sredstva za financiranje izgradnje komunalnih naprav v stanovanjskih naseljih pri samoupravni komunalni skupnosti občine Lenart na posebnem računu.
III.	UPRAVLJANJE Z DRUŽBENIMI SREDSTVI
6.	člen
S sredstvi združenimi po a) točki 3. člena tega sporazuma samostojno razpolagamo, upravljamo in gospodarimo delavci udeležencev tega sporazuma v skladu z zakonom in sprejetim lastnim srednjeročnim pro-» gramom reševanja stanovanjskih potreb.
Udeleženci se lahko s posebnim sporazumom dogovorimo, da bomo tudi ta sredstva, zlasti del, ki ga namenimo za gradnjo družbenih stanovanj, združevali na posebnem računu pri samoupravni stanovanjski skupnosti, enoti za graditev stanovanj za financiranje družbeno usmerjene gradnje stanovanj.
7.	člen	^
S sredstvi združenimi po b) točki 3. člena Sporazuma upravljamo in gospodarimo delavci in občani v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lenart preko zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z zakonom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72 in 15/74), z zakonom o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74) in s splošnimi akti samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart.
8.	člen
S sredstvi združenimi po c) točki 3. člena upravljamo in gospodarimo delavci in občani v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lenart preko zbora delegatov samoupravne enote za graditev v skladu z družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju * s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1/74) ,in s splošnimi akti samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart.
Sredstva sc združujejo za dobo 25 let s 4°/o obrestno mero, ki se letno pripisuje k glavnici.	^
Posojila, dana iz teh sredstev, imajo odplačilno dobo največ 15 let in obrestno mero 6 odstotno, ki zagotavlja najmanj kritje obresti po prejšnjm odstavku in kritje stroškov poslovanja s temi sredstvi.
9.	člen
S sredstvi združenimi po d) točki 3. člena upravljamo in gospodarimo delavci in občani v samoupravni izobraževalni skupnosti občine Lenart v skladu z družbenim dogovorom o nalogah pri samoupravnem sporazumevanju in združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1976—1980, in sprejetimi samoupravnimi akti.
10.	člen
S sredstvi združenimi po e) točki 3. člena upravljamo in gospodarimo delavci in občani v samoupravni komunalni skupnosti občine Lenart v skladu z zakonskimi in drugimi določili ter samoupravnimi akti.
IV.	GOSPODARJENJE Z ZDRUŽENIMI SREDSTVI
11.	člen
Združena sredstva po a) točki 3. člena tega Sporazuma sc uporabljajo za:
—	financiranje gradnje ali nakupa stanovanjskih hiš in stanovanj,
—	kreditiranje gradnje ali nakupa stanovanjskih hiš in stanovanj,
—	kreditiranje gradnje individualnih stanovanjskih hiš in nakupa etažnih stanovanj v lasti občanov,
—	financiranje gradnje stavb za nastanitev delavcev (samski 'domovi),
—	financiranje rekonstrukcije obstoječih stanov, hiš in stanovanj.
12.	člen
Združena sredstva po b) točki 3. člena tega sporazuma se uporabljajo za:
—	financiranje gradnje ali nakupa stanovanjskih hiš in stanovanj za rešitev stanovanjskih problemov določenih občanov,
—	delno nadomestitev stanarine,
—	premiranje namenskega varčevanja za stanovanja,
—	financiranje raziskovalnega dela v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu.
13.	člen
Združena sredstva po c) točki 3. člena tega sporazuma se uporabljajo za:
—	kreditiranje TOZD in drugih organizacij za gradnjo in nakup stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji,
—	kreditiranje delavcev v združenem delu in občanov varčevalcev za gradnjo in nakup stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji,
—	kreditiranje komunalnih organizacij ali občine za odkup zemljišč za organizirano in družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev,
—	kreditiranje komunalnih organizacij ali občine za urejanje stavbnega zemljišča namenjenega za organizirano in družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev.
14.	člen
Združena sredstva po d) točki 3. člena tega sporazuma se uporabljajo v skladu s programom gradnje dijaških in študentskih domov, ki ga je sprejela skupščina Izobraževalne skupnosti SR Slovenije.
15.	člen
Združena sredstva po e) točki 3. člena tega sporazuma se uporabljajo v skladu s programom družbeno usmerjene in organizirane stanovanjske graditve za financiranje izgradnje komunalnih naprav v stanovanjskih naseljih.
V.	SPREJEMANJE IN IZVAJANJE SPORAZUMA
16.	člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo upoštevali sporazumno dogovorjene osnove, pogoje, merila in kriterije, ki so predmet tega sporazuma in obveznosti, ki iz njih izhajalo, prav tako pa tudi merila in kriterije splošnih aktov, ki urejajo porabo sredstev. delitev stanovanj in vsa druga podrobnejša določila.
17.	člen
Za organizacije, ki ne pristopijo k temu samoupravnemu sporazumu, določi obveznost združevanja in usmerjanja sredstev Skupščine občine Lenart, z odlokom.
18.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, da bomo svoje splošne akte uskladili z določili tega sporazuma v roku 90 dni.
19.	člen
Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb plačujejo
sredstva za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu od skupnega bruto zneska izplačanih osebnih dohodkov, po stopnji, dogovorjeni s tem sporazumom. Ta sredstva vplačujejo na poseben račun pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lenart, enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
20.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po enakem postopku kot sporazum. Predlog za spremembo ali dopolnitev da lahko vsak udeleženec, skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti in zbori samoupravnih enot.
Sprememba ali dopolnitev je sprejeta, ko jo podpiše večina udeležencev sporazuma.
21.	člen
Sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev na podlagi sklepa svojega naj višjega samoupravnega organa.
Sporazum se uporablja od 1. 1. 1977.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Določbe glede združevanja in delitve ter uporabe sredstev za stanovanjsko izgradnjo navedene v 2., 3., 5., 8., 9., 10., 14., 15., in 19. členu tega sporazuma pa se uporabljajo od 1. julija 1977.
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
23.	člen
Po en izvod sporazuma prejme vsaka podpisnica sporazuma, služba družbenega knjigovodstva, podružnica Maribor, samoupravna stanovanjska skupnost občine Lenart, samoupravna komunalna skupnost Lenart in izobraževalna skdpt)ost občine Lenart.
LITIJA
1121.
Na podagi 3. čl. odloka o ukrepih družbene kontrole cen občine Litija (Uradni list SRS, št. 25/73) in spremembe tega odloka (Uradni list SRS, št. 19/75) in 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 24/73) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na seji dne 18. avgusta 1977 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam za pitno vodo
I
Daje se soglasje k cenam za pitno vodo iz mestnega vodovoda Litija—Šmartno—Bogenšperk, ki sta jih predlagala Samoupravna komunalna skupnost občine Litija in upravljalec vodovoda GIP »Beton« Zagorje ob Savi TOZD »Gradmetal« Litija.
II
Cene za m3 porabljene vode znašajo za:
din
1.	gospodinjstva	2,30
2.	za ustanove s področja šolstva, zdrav-
stva, otroškega varstva in drugih družbenih dejavnosti in občane, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov (obrtna dejavnost)	3,60
3.	za gospodarske organiz.	4,20
III
Upravljalcc vodovoda GIF	»Beton« Zagorje ob
Savi TOZD »Gradmetal« Litija je dolžan oblikovati iz cene vodarine sredstva za amortizacijo, investicijsko in tekoče vzdrževanje.
IV
Sklep začne veljati 1. 9. 1977.
V
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-28/77
Litija, dne 18. avgusta 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
1122.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen občine (Litija (Uradni list SRS, št. 25/73) in spremembe tega odloka (Uradni list SRS, št. 19/75) in 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 24/73) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na seji dne 18. avgusta 1977 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam prispevka za priključitev na
mestni vodovod Litija—Šmartno—Bogenšperk
I
Daje se soglasje k cenam prispevka za priključitev na mestni vodovod Litija—Šmartno—Bogenšperk, ki sta jih predlagala Samoupravna komunalna skupnost občine Litija in upravljalcc vodovoda GIP »Beton« Zagorje ob Savi TOZD »Gradmetal« Litija.
II
Cene prispevka za priključitev na mestni vodovod
Litija—Šmartno—Bogenšperk znašajo za:
din
1.	vsako ustanovanjsko enoto v stanovanjskem bloku	ali	stolpiču	3.000
2.	individualne visokopritlične stanovanjske hiše	4.00C
3.	individualne enonadstropne stanovanjske hiše	7.000
4.	individualne	obrtne delavnice	4.000
din
5.	individualne obrtne delavnice s stanovanji	7.000
6.	samostojne garaže in garaže v stan. blokih ali stolpičih	2.000
7.	pridobitev stanovanjskih prostorov v
stanovanjski hiši (dograditev, nadzidava, adaptacija)	1.000
8.	priključek vodnega odštevalnega števca	2.000
9.	objekte otroškega varstva, šolstva, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti 0,2 °/o od končne investicijske vrednosti objekta
10.	TOZD in OZD 0,5®/« od končne investicijske vrednosti objekta.
m
Sklep začne veljati 1. 9. 1977.
IV
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS
St. 38-28/77
Litija, dne 18. avgusta 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
1123.
s Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen občine Litija (Uradni list SRS, št. 25/73) in spremembe tega odloka (Uradni list SRS, št. 19/75) in 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 24/73) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na seji dne 18. avgusta 1977 sprejel
SKLEP
o soglasju k ceni uporabe tržnih prostorov in drugih v Litiji in Šmartnem
I
Daje se soglasje k ceni uporabe tržnih prostorov, prostorov, ko jih občina Litija dodeljuje za občasne prireditve in prostore za postavitev kioskov ali manjših montažnih prodajnih objektov, ki jih je predlagala Samoupravna komunalna skupnost občine Litija.
II
Cene znašajo:
din
1.	za m* uporabnega tržnega prostora na dan 20 b) pogodbeno dani prostor za daljše obdobje
—	do 30 dni za m! na mesec	400
—	do 60 dni za m® mesečno	300
—	do 6 mesecev in več mesečno	200
2.	za občasne prireditve
a) za 1 m1 uporabnega prostora na dan	20
3.	za postavitev kioskov ali manjših montažnih prodajnih objektov
a) za 1 m* uporabnega prostora na leto	10
Sklep začne veljati 1. 9. 1977.	,
IV
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-28/77
Litija, dne 18. avgusta 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1124.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 180. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 135. seji dne 7. septembra 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/7 — »Trg revolucije« v Ljubljani
1.	člen
Javno se razgrne osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/7 — »Trg revolucije« v Ljubljani, ki ga omejujejo Gradišče, Šubičeva, Prešernova in Erjavčeva ulica. Osnutek je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod avgusta 1977 pod šifro projekta 2353.
2.	člen
Dokumentacija iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjena v prostorih Krajevne skupnosti »Gradišče« v Ljubljani, Rimska 24/11 v času od 8. septembra 1977 do vključno 7. oktobra 1977.
Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve.
St. 351-100/77
Ljubljana, dne 7. septembra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščina občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1125.
Na podlagi 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) in v skladu s 35. členom zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976, ki izkazuje:
din
dohodkov	64,886.976,40
izdatkov	64,113.413,45
presežek dohodkov	nad	izdatki	773.562,95
2.	člen
Sestavni del zaključnega računa proračuna in zaključni račun rezervnega sklada Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976, ki izkazuje:
din
dohodkov	591.850,46
izdatkov	159.207,80
presežek dohodkov	nad	izdatki	432.642,66
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki zaključnega računa proračuna za leto 1976 v znesku 773.562,95 din se razporedi v obvezni rezervni sklad Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v višini 7.710,75 din, razlika 765.852,20 din, pa se prenese v Razvojno gospodarsko skupnost občine kot nepovratna sredstva za poravnavo poroštvenih obveznosti za Yulon za leto 1977 in delno financiranje pri izgradnji poslovnega centra Moste.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/76-S
Ljubljana, dne 23. avgusta 1977.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
Pregled doseženih dohodkov in razporeda, dohodkov proračuna
Vrsta
doh.
Bohodkl
Skupaj
»t. gl. namene
občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976
Razporeditev dohodkov
Skupaj
1	Davek na dohodke in davek iz osebnih dohodkov
2	Prometni davki in davki od premoženja
3	Takse
5	Dohodki po posebnih predpisih
6	Dohodki upravnih organov in drugi dohodki
7	Dohpdki od drugih družbenopolitičnih skupnosti
18
64,886.976,40
Skupaj dohodki
30,066.881,15	01 03
29,652.058,70	04
1,497.261,80	08
614.198,30	09 10
2,744.076,45	U 13
112.500,00	16
Dejavnost organov družbeno-po-litičnih skupnosti Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost KS Odstopljeni dohodki SML Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Krediti, vezana in izločena sredstva
Skupaj
Presežek dohodkov nad izdatki Skupaj izdatki
16,067.760,65
4,223.000,00
13,218.524,35
1,752.612,35
344.956.00 5,729.690,90 3,516,300,00
17,795.900,80
705.565,45
295.902.95
463.200.00 64,113.413,45
773.562.95 64,886.976,40
1126.
Na podlagi 12. in v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 159. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na 34. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 Stepanjsko naselje
1.	člen
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 Stepanjsko naselje, ki se nanaša na spremembo prometnega režima, spremembo tipa garažnih objektov in lokacijo dodatnih parkirišč.
2.	člen '
Projekt sprememb in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 Stepanjsko naselje, je v novembru 1976 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro 2223/76, 2224/76.
4.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za Območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 Stepanjsko naselje so stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, pristojnem za urbanizem, pri strokovni službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, pri Ljubljainskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi SML.
1	'	t
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-3/76-3
Ljubljana, dne 23. avgusta 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
3.	člen
Spremembe in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 Stepanjsko naselje obsegajo programski in tehnični deL v smislu 2. odstavka 8. člena zakona o urbanističnem
planiranju.
1127.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi 4. člena zakona o vojaških pokopališčih in grobovih (Uradni list SRS, št. 26/73), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/74) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. julija 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Spremeni se drugi odstavek 18. člena odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 4/77) tako, da glasi:
Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje pravna oseba in z denarno kaznijo do 2.000 odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/77-S
Ljubljana, dne 23. avgusta 1977.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrlč 1. r.
1128.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi določil 183. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na 121. seji dne 30. avgusta 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za MS 103/1 Sncbcrje — avtobusno postajališče
1
Predlog spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za MS 103/1 Sneberje, ki sc nanaša na spremembo prometnega režima z uvedbo avtobusnega postajališča, je pod šifro projekta »Dopolnitev za razgrnitev 1977« v mesecu juniju izdelal projektant Viktor Pust, dipl. ing. arh. Predlog se v skladu z določilom 1. odstavka
11.	člena zakona o urbanističnem planiranju javno razgrne.
2
Predlog spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za MS 103/1 Sncbcrjc-avtobusno postajališče bo javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in v Krajevni skupnosti Zadobrova-
Sncberje v Zadružnem domu Zadobrova, Zadobrovška 88 ter bo na vpogled občanom, delovnim in drugem orgnizacijam ter ustanovam v času od 15. septembra 1977 do 15. oktobra 1977.
St. 010/1-77/IS
Ljubljana, dne 2. septembra 1977.
,	Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r.
1129.
Na podlagi 53. člena ustave SRS ter 7. in 8. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) sklenejo
1.	delavci in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter drugih skupnostih in ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov ter
2.	delavci in člani gasilskih organizacij
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvom pred. požarom občine Ljubljana Moste-Polje
I.	SPipSNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni ljudje, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugih skupnostih ter delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, ustanovijo skupaj z delavci in člani gasilskih organizacij (v nadaljnjem besedilu ustanovitelji) samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu: skupnost za varstvo pred požarom) z namenom, da uresničujejo svoje in družbene interese in potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami in da pospešujejo razvoj družbene samozaščite na tem področju.
2.	člen
Skupnost za varstvo pred požarom je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo, ki jih ima po ustavi, zakonu ter samoupravnem sporazumu in statutu.
3.	člen
Delo skupnosti za varstvo pred požarom je javno.
Skupnost za varstvo pred požarom obvešča delovne ljudi o svojem delu prek njihovih delegatov v skupščini in njenih organov prek sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način.
S statutom je podrobneje urejeno uresničevanje načela javnosti dela skupnosti za varstvo pred požarom.
4.	člen
Skupnost za varstvo pred požarom lahko skupaj z drugimi skupnostmi za varstvo pred požarom na območju ljubljanskih občin ustanovi zvezo občinskih skupnosti za varstvo pred požarom.
U. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM
5.	člen
Skupnost za varstvo pred požarom ugotavlja in usklajuje interese in potrebe na področju varstva pred požarom, oblikuje politiko razvoja, sprejema programe varstva pred požarom, skrbi za njihovo uresničevanje, združuje sredstva in opravlja druge naloge s področja varstva pred požarom.
^	6. člen
Skupnost za varstvo pred požarom usklajuje razvojno politiko in druga za celotno družbo pomembna vprašanja s področja varstva pred požarom s temeljnimi nalogami in cilji ekonomskega, obmrambnega in družbenega razvoja občine.
7.	člen
Za uresničevanje nalog iz 5. in 6. člena tega sporazuma skupnost za varstvo pred požarom:
—	skrbi za uresničitev družbene vloge požarnega varstva,
—	prek svojih delegatov sooblikuje politiko požarne varnosti v mestu in republiki,
—	sprejema razvojne programe varstva pred požarom in skrbi za uresničevanje sprejetih obveznosti,
—	združuje sredstva za financiranje skupnih nalog varstva pred požarom v skladu s sprejetim programom.
—	izpolnjuje obveznosti, sprejete s tem samoupravnim sporazumom ter drugimi dogovori in sporazumi ter
—	opravlja druge naloge, ki jih določa ta samoupravni sporazum in statut skupnosti.
III.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM
8.	člen
Organi skupnosti za varstvo pred požarom so:
—	skupščina skupnosti,
—	izvršni odbor skupnosti,
—	odbor za samoupravni nadzor in
—	drugi organi, ki jih določa statut skupnosti.
Organ} skupnosti lahko za izvajanje posameznih nalog ustanove občasne organe. Mandat skupščine in njenih organov traja štiri leta.
1.	Skupščina
9.	člen
Skupnost za varstvo pred požarom upravlja skupščina.
Skupščino sestavljata:
I. zbor delegatov delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih ter
krajevnih in drugih skupnostih ter delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov — zbor uporabnikov ki ima 40 delegatskih mest in
2.	zbor delegatov delavcev in članov gasilskih organizacij — zbor izvajalcev, ki ima 22 delegatskih mest.
10.	člen
V	zbor uporabnikov delegirajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti 22 delegatov; delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov 1 delegata.
V	zbor izvajalcev delegirajo gasilska brigada Ljubljana 1 delegata, krajevna gasilska društva 12 delegatov, industrijska gasilska društva 6 delegatov, gasilska enota Javna skladišča 1 delegata, organizacija združenega dela »Dimnik« Ljubljana 1 delegata in občinski štab za civilno zaščito 1 delegata.
11.	člen
V	zbor uporabnikov skupščine skupnosti za varstvo pred požarom delegirajo delovni ljudje in občani (9. člen 1. točka) delegate iz delegacij, oblikovanih po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščino samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo z zbori skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
V zbor izvajalcev skupščine skupnosti za varstvo pred požarom delegirajo delavci in člani gasilskih organizacij delegate izmed delegatov oziroma članov samoupravnih organov, če ni drugače določeno v splošnem aktu organizacije.
12.	člen
Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. O vprašanjih bistvenega pomena za skupnost morata odločitev sprejeti oba zbora v enakem besedilu. Ce zbora ne sprejmeta odločitve v enakem besedilu, se opravi usklajevalni postopek v skladu s statutom skupnosti.
Zadeve bistvenega pomena so:
—	statut in drugi splošni akti skupnosti,
—	razvojni in letni program varstva pred požarom,
—	finančni načrt in zaključni račun,
—	načela in merila za uporabo sredstev, s katerimi razpolaga skupnost.
13.	člen
Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom ima naslednje pristojnosti:
—	sprejema, spreminja in dopolnjuje statut in druge splošne akte skupnosti,
—	sprejema razvojne in letne programe varstva pred požarom,
—	sprejema samoupravne sporazume o združevanju sredstev za uresničevanje programov varstva pred požarom,
—	ustanavlja teritorialne poklicne gasilske enote,
—	določa načela in merila o uporabi sredstev, s katerimi razpolaga,
—	sprejema finančni načrt in zaključni rečpn skupnosti,
—	izvoli predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti,
—	izvoli predsednika in člane izvršnega odbora ter delegate za skupščino zveze skupnosti za varstvo pred požarom,
—	izvoli stalna in občasna telesa skupščine sKup-nosti,
—	obravnava stališča, mnenja in priporočila pri'-stojnih organov družbenopolitične skupnosti in usta* no vitel jev skupnosti ter jih obvešča o sprejetih ukrepih oziroma stališčih,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, drugimi predpisi in statutom skupnosti.
Skupščina skupnosti za varstvo pred pošarpm sprejme razvojne in letne programe v soglasju s Skupščino občine Ljubljana Moste-Polje.
14.	člen
Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom ima predsednika in podpredsednika, ki ju voli skupščina na prvi seji za dobo štirih let.
15.	člen
Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom lahko ustanovi svoje strokovne organe, katerih pristojnost in področje podrobneje ureja statut skupnosti.
Opravljanje strokovnih, administrativnih in finančnih nalog lahko skupščina skupnosti organizira tudi skupaj z drugo občinsko skupnostjo za varstvo pred požarom ali z zvezo občinskih skupnosti.
2.	Izvršni odbor
16.	člen
Izvršni odbpr je izvršilni organ skupščine skupnosti za varstvo pred požarom.
17.	člen
Izvršni odbor ima predsednika in osem članov, ki jih izvoli skupščina za varstvo pred požarom izmed delegatov obeh zborov.
1§. člen
Izvršni odbor opravlja zlasti na?lednie naloge:
—	izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe skupščine,
—	oblikuje predloge razvojnih in letnih programov varstva pred požarom in skrbi za izvajanje teh programov.
—	oblikuje predloge statuta in drugih splošnih aktov, delovnih programov, finančnega načrta in zaključnega računa skupnosti,
—	pripravlja poročila o svojem delu in delu organov ter služb skupnosti in jih najmanj enkrat letno predloži skupščini,
—	opravlja vse druge naloge iz pristojnosti skupnosti, če ni s sporazumom ali statutom skupnosti za to pristojna skupščina skupnosti.
19.	člen
Zakonitost dela skupnosti za varstvo pred požarom nadzoruje pristojni organ za notranje zadeve Skupščine mesta Ljubljane.
3.	Odbor za samoupravni nadzor
20.	člen
Nadzor nad izvajanjem politike, sprejete v skupnosti za varstvo pred požarom, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti, nad trošenjem sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njenih strokovnih Slbžb opravlja odbor za samoupravni nadzor.
21.	člen
Odbor zg samoupravni nadzor posreduje svoje ugotovitve izvršnemu odboru ali skupščini skupnosti za varstvo pred požarom s predlogi ukrepov, ki naj jih sprejmeta.
22.	člen
Odbor za samoupravni nadzor ima predsednika in Štiri člane, ki jih izvoli skupščina skupnosti za varstvo pred požarom izmed delovnih ljudi in občanov — ustanoviteljev skupnosti.
Sestav odbora za samoupravni nadzor predlaga skupščini skupnosti za varstvo pred požarom koordinacijski organ za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL.
. Ngčib dela ter pravico in dolžnosti članov odbora za samoupravni nadzor podrobneje določa statut skupnosti.
IV. FINANCIRANJE VARSTVA PRED POŽAROM
23.	člen
Varstvo pred požarom se financira iz sredstev, ki jih v skladu z zakonom zbira skupnost za varstvo pred požarom.	•
24.	člen
Za uresničevanje svojih nalog združuje skupnost za varstvo pred požarom finančna sredstva iz naslednjih virov:
—	iz prispevkov od bruto osebnih dohodkov delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih in drugih skupnostih,
—t iz prispevkov delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov,
—	iz prispevkov, ki jih v dogovoru z zvezo za varstvo pred požarom SR Slovenije plačujejo zavarovalne sl$ypno8ti od zavarovalne premije za premoženja.
—	iz drugih virov, ki jih določijo samoupravni sporazumi, dogovori, zakoni in drugi predpisi.
—	iz dotacij in prispevkov, ki jih za delovanje skupnosti prispevajo družbenopolitična skupnost in občani,
—	iz prispevkov, ki jih temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne in druge skupnosti ter delovni ljudje dajejo ali združujejo za posebna naloge.
Osnova in višina prispevka Iz 1. in 2. alinee tega člena se v skladu s programom varstva pred požarom določi vsako leto s samoupravnim sporazumom ozdru-ževanjv sredstev-
25.	člen
Skupnost za varstvo pred požarom razporeja sredstva na podlagi sprejetega programa. Sredstva, ki jih združuje skupnost za izvedbo konkretnih nalog ali za določene namene, mora uporabiti le v te namene.
26.	člen
Ce niso zagotovljena sredstva za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom, lahko občinska skupščina na predlog skupnosti za varstvo pred požarom določi obvezni prispevek za delavce v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost In niso sklenili samoupravnega sporazuma, oziroma za vse zavezance.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Na podlagi tega sporazuma sprejme skupnost za varstvo pred požarom svoj statut.
Statut sprejme skupščina skupnosti za varstvo pred požarom v soglasju s Skupščino občine Ljubljana Mo-ste-Polje.
28.	člen
Ustanovno skupščino skupnosti za varstvo pred požarom skliče iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti.
29.	člen
Skupnost za varstvo pred požarom je ustanovljena, ko sprejme samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi večina ustanoviteljev.
30.	člen
K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti zavarstvo pred požarom daje soglasje Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje.
31.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za varstvo pred požarom se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 016-41/76-2
Ljubljana, dne 22. junija 1977.
LJUBLJANA ŠIŠKA
1130.
Na podlagi 11.' in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in ob smiselni uporabi 179. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 29. julija 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka ŠP 5 severo-za-hodno od tovarne Dekorativnih tkanin
1
Javno se razgrne osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka SP 5 severozahodno od tovarne Dekorativnih tkanin, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v oktoru 1976, št. projekta 2142.
2
Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne osmi dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS za trideset dni v prostorih krajevnih skupnosti Šentvid in Dravlje ter v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1. Rok za pismene pripombe poteče zadnji dan razgrnitve.
St 350-162/76
Ljubljana, dne 29. julija 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Jože Dimnik 1. r.
MOZIRJE
1131.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji zbora združenega dela, zbhra krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
6.	septembra 1977 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Mozirje za leto 1976
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Mozirje za leto 1976, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Mozirje.
2.	člen
Zaključni račun proračuna za leto 1976 izkazuje:
—	dohodke	15,987.589
—	izdatke	15,959.137
—	presežek	dohodkov	28,452
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna za leto 1976 v znesku 28.452 se prenese kot dohodek proračuna za leto 1977.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
—	dohodke	464.794
—	izdatke	—
—	presežek	dohodkov	464.794
5.	člen
Presežek dohodkov rezervnega sklada se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1977.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/77
Mozirje, dne 15. avgusta 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Šarb 1. r.
1132.
Skupščina občine Mozirje je po 107. členu zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) 52. in 205. členu zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 123. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji vseh treh zborov občinske skupščine dne 6. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite v občini Mozirje
I.	USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE
1.	člen
Za vodenje enot CZ, usmerjanje, delovanje občanov in delovnih ljudi v samozaščiti, organizacijo in izvajanje ukrepov civilne zaščite se ustanovijo štabi za civilno zaščito.
2.	člen
Ustanovijo še:
1.	Občinski štabi za civilno zaščito,
2.	štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih,
3.	štabi za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih.
3.	člen
Štabi za civilno zaščito izvršujejo svoje naloge v skladu z zveznim in republiškim zakonom o ljudski obrambi in drugimi predpisi.
4.	člen
Občinski štab za civilno zaščito je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
5.	člen
Občinski štab za civilno zaščito imenuje Izvršni svet občinske skupščine.
6.	člen
Občinski štab za civilno zaščita sestavljajo:
1.	Poveljnik štaba,
2.	namestnik poveljnika štaba,
3.	načelnik štaba,
4.	pomočnik načelnika štaba za operativne, organizacije in učne zadeve,
5.	pomočnik načelnika štaba za materialno in tehnično oskrbovanje,
6.	pomočnik načelnika štaba za zaklanjanje, komunalno dejavnost in zatemnjevanje,
7.	pomočnik načelnika štaba za tehnično reševanje, odstranjevanje ruševin in maskiranje,
8.	pomočnik načelnika štaba za zaščito pred požari in poplavami,
9.	pomočnik načelnika štaba za evakuacijo, nastanitev in socialno delo,
10.	pomočnik načelnika štaba za radiološko-biolo-ško-kemično zaščito in zaščito rastlin in proizvodov,
11.	pomočnik načelnika štaba za prvo veterinarsko pomoč,
12.	pomočnik načelnika štaba za prvo medicinsko pomoč in asanacijo.
7.	člen
člane občinskega štaba za civilno zaščito se imenuje izmed funkcionarjev in strokovnjakov, ki glede na svojo dejavnost in strokovnost lahko uspešno opravljajo dolžnost v štabu.
8.	člen
Strokovne zadeve za občinski štab za civilno zaščito opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
9.	člen
Štabe za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah sestavljajo:
1.	poveljnik štaba,
2.	načelnik štaba,
3.	pomočnik načelnika štaba za zaklanjanje in zatemnitev,
4.	pomočnik načelnika štaba za radiološko-biolo-ško-kemično zaščito,
5.	pomočnik načelnika štaba za protipožarno varnost, reševanje iz ruševin in ob poplavah,
6.	pomočnik načelnika štaba za prvo medicinsko pomoč in asanacijo.
Člane štaba v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah imenujejo njihovi samoupravni organi.
10.	člen
Štabe za civilno zaščito v krajevnih skupnostih sestavljajo:
1.	poveljnik štaba,
2.	načelnik štaba,
3.	pomočnik načelnika štaba za zaklanjanje in zatemnjevanje,
4.	pomočnik načelnika štaba za preskrbo ogroženega in prizadetega prebivalstva,
5.	pomočnik načelnika štaba za prvo medicinsko pomoč in asanacijo,
6.	pomočnik načelnika štaba za protipožarno varnost, reševanje iz ruševin in ob poplavah,
7.	pomočnik načelnika štaba za radiološko-biolo-ško-kemično zaščito.
člane štaba za civilno zaščito v krajevnih skupnostih imenujejo sveti krajevne skupnosti
11.	člen
Štabi civilne zaščite morajo izdelati načrte za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje ljudi ter materialnih dobrin, te načrte pa sprejmejo organi, ki so štabe imenovali.
II.	USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE
12.	člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami in pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, se ustanovijo enote civilne zaščite.
13.	člen
Enote civilne zaščite so:
1.	specializirane enote civilne zaščite,
2.	splošne enote civilne zaščite.
14.	člen
Specializirane enote civilne zaščite so namenjene za opravljanje posameznih vrst ukrepov civilne zaščite.
Ustanavljajo jih občina, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela.
Splošne enote civilne zaščite so namenjene za opravljanje manj zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju ljudi in dobrin.
Ustanovijo sc v manjših naseljih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih, ki ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev specializiranih enot civilne zaščite.
15.	člen
Specializirane in splošne enote civilne zaščite se ustanovijo v skladu z občinskim načrtom civilne zaščite.
16.	člen
Splošne enote civilne zaščite nimajo štabov za civilno zaščito in jih vodi poveljnik.
17.	člen
Občinske specializirane enote civilne zaščite so:
1.	za tehnično reševanje,
2.	sanitetna,
3.	za asanacijo,
4.	gasilska,
5.	za radiološko-biološko-kemično zaščito
6.	veterinarska,
7.	za uničevanje neeksplodirapih predmetov,
8.	za socialno delo,
9.	za identifikacijo
Specializirane enote civilne zaščite krajevne skupnosti so:
1.	gasilska,
2.	za prvo medicinsko pomoč,
3.	za socialno delo,
4.	za vzdrževanje reda,
5.	za zveze.
Po potrebi:
—	za prvo veterinarsko pomoč,
—	za radiološko-biološko-kemično zaščito.
Specializirane enote civilne zaščite v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih so:
1.	tehnično reševalna,
2.	gasilska,
3.	za prvo medicinsko pomoč,
4.	za vzdrževanje reda,
5.	za zveze.	,
Po potrebi:
—	za prvo veterinarsko pomoč,
—	za radiološko-biološko-kemično zaščito.
18.	člen
Enote civilne zaščite ustanovijo:
—	občinske ________________________ Izvršni svet
občinske skupščine,
—	v krajevnih skupnostih ------------------------
svet krajevnih skupnosti,
—	v temeljnih organizacijah združenega dela in
drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ......................... delavski svet ali drug ustrezen organ upravljanja,
—	enote civilne zaščite v stanovanjskih zgradbah imenujejo hišni sveti, ali pa drug organ, ki upravlja s stanovanjskimi hišami.
19.	člen
Enote civilne zaščite, opravljajo v vojni in ob naravnih ali drugih nesrečah zlasti naslednje naloge:
1.	dajejo prvo pomoč ranjenim, poškodovanim in kontaminiranim osebam,
2.	odstranjujejo ruševine, gasijo požare in rešujejo ljudi ter materialne dobrine, ki so ogrožene zaradi požarov, ruševin, povodenj in eksplozij,
3.	dekontaminirajo ljudi, živino, materialna in tehnična sredstva, objekte in zemljišča,
4.	pomagajo pri oskrbi ogroženega in prizadetega prebivalstva,
5.	sodelujejo pri evakuaciji in sprejemanju evakuiranih ljudi ter materialnih dobrin,
6.	nudijo prvo pomoč poškodovani živini,
7.	usposabljajo in vzdržujejo prometne komunikacije,
8.	popravljajo in vzdržujejo PTT objekte in naprave, elektro objekte, naprave vodovoda in kanalizacije ter druge objekte, ki so pomembni za življenje ljudi,
9.	dezaktivirajo bojna neeksplodirana sredstva,
10.	skrbijo za zatemnitev in maskiranje,
11.	usposabljajo ljudi za osebno in kolektivno zaščito, reševanje, ljudi in imetja,
12.	vzdržujejo red pri izvajanju varstvenih in reševalnih ukrepov.
Enote civilne zaščite opravljajo tudi druge naloge s področja varstva in reševanje ljudi in materialnih dobrin v skladu z navodili štaba civilne zaščite in zakonskimi predpisi.
Občinski štab lahko odredi, da so posamezne enote civilne zaščite dolžne opravljati naloge tudi izven svojega območja.
20.	člen
Izvršni svet Skupščine občine izda navodilo za izvajanje tega odloka. Oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Mozirje skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja strokovna navodila.
21.	člen
Ko začne veljati ta odlok prenehajo veljati:
1.	odlok o organizaciji civilne zaščite v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 52/72),
2.	odlok o določitvi števila ur pouka za obrambo in zaščito (Uradni vestnik Celje, št. 20/69).
22.	člen
Ta odlčk začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/77-1
Mozirje, dne 6. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Šarb 1. r.
1133.
Na podlagi 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in 126. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela dne 6. septembra 1977 in seji Zbora krajevnih skupnosti dne 6. septembra sprejela
SKLEP
e dopolnitvi sklepa o zaposlitvi več kot 5 delavcev v obrtnih delavnicah
1.	člen
Prvemu členu sklepa Skupščine občine Mozirje o zaposlitvi več kot 5 delavcev v obrtnih delavnicah (Uradni list SRS, št. 16/77) se doda nova 13 alinea ki glasi: — kleparstvo.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-8/77-3
Mozirje, dne 6. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Šarb 1. r.
1134.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na svoji seji 22. avgusta 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi dopolnitve urbanističnega načrta
Mozirje — lokacija trgovske hiše v Mozirju
I
Osnutek dopolnitve urbanističnega načrta Mozirje — lokacija trgovske hiše v Mozirju, izdelan od Razvojnega centra Celje — TOZD Planiranje v avgustu 1977 pod št. 388/77, se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občirte Mozirje in krajevni skupnosti Mozirje na matičnem uradu v Mozirju.
II
Osnutek lokacije trgovske hiše v Mozirju je na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času lahko dajejo občani delovne in druge
organizacije ter samoupravne interesne skupnosti svoje pripombe.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski oglasni deski in na razglasnih deskah v krajevni skupnosti Mozirje.
Mozirje, dne 22. avgusta 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje
Anton Vrhovnik 1. r.
1135.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na svoji seji 22. avgusta
1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi dopolnitve urbanističnega načrta Mozirje — spremembe trase koridorja daljnovodov
I
Osnutek dopolnitve urbanističnega načrta Mozirje — spremembe trase koridorja daljnovodov, izdelan od Razvojnega centra Celje — TOZD Planiranje v avgustu 1977 pod št. 157/77, se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje in KS Mozirje na matičnem uradu v Mozirju.
II
Osnutek dopolnitve urbanističnega načrta Mozirje spremembe trase koridorjev daljnovodov je na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije. V tem času lahko dajejo občani, delovne in druge organizacije ter samoupravne interesne skupnosti na osnutek svoje pripombe,
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski oglasni deski in na razglasnih deskah v krajevni skupnosti Mozirje.
St. 350-4/77-3/1
Mozirje, dne 22. avgusta 1977.
.	Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje
Anton Vrhovnik 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
1136.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 4. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-865/72),
6.	členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-98/73) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-215/77) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 2. septembra 1977 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju občine Slovenske Konjice
1.	člen
Razpiše se referendum o uvedbi III. samoprispevka v denarju za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje objektov na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture, telesne kulture, socialnega varstva in komunalnega gospodarstva.
Program iz prvega odstavka tega člena j g sestavni del tega sklepa kot njegova priloga.
2.	člen
Referendum bo ločeno za naslednja območja krajevnih skupnosti:
I.	območje: Slov. Konjice, Konjiška vas, Bezina, Dobrava-Gabrovlje, Polene, Sp. Grušovje, Tepanje, Stranice, Veševnik-Brdo, Žeče, Špitalič, Sojek-Kamna gora, Loče pri Poljčanah, Jernej pri Ločah, Žiče, Draža vas in Zbelovo.
II.	območje: Zreče, Gorenje pri Zrečah, Skomarje in Resnik.
III.	območje: Vitanje.
3.	člen
Referendum bo za vsa tri območja v nedeljo, dne 25. septembra 1977 od 6. do 18. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in i-.zer od 1. januarja 1978 do 31. decembra 1982.
Ce se bodo delovni ljudje in občani na referendumu odločili za uvedbo samoprispevka za naslednjih pet let, se s plačevanjem dosedanjega samoprispevka preneha, sicer se bo plačevanje samoprispevka nadaljevalo do 30. aprila 1978. Dosedanji samoprispevek je bil uveden na podlagi odloka Skupščine občine Slovenske Konjice o obnovi plačevanja samoprispevka za financiranje programa izgradnje osnovnih šol, objektov za namene prosvete in kulture, telesne vzgoje ter komunalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice za petletno obdobje od 1. maja 1973 do 30. aprila 1978 (Uradni list SRS, št. 15-439/73).
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo v območju krajevnih skupnosti iz 2. člena tega sklepa svoje stalno bivališče v višini:
I.	in III. območje:
—	delovni ljudje v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov, od pogodb o delu, delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov 2 %,
—	upokojenci 2 °/o od neto pokojnin,
—	delovni ljudje in občani od dohodkov iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin 1 %; od vrednosti lesa, odkazanega za posek 2%,
—	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic, storitev postranskega poklica in od intelektualnih storitev — od osnove, od katere se odmerjajo prispevki in davki 3 %>.
II.	območje:	,
—	delovni ljudje v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnega dohodka, pogodb o delu, delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov 3 0/o,
—	upokojenci 2% od neto pokojnin,
—	delovni ljudje in občani od dohodkov iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin 1,5 %>; od vrednosti lesa, odkazanega za posek 3°/.,
—	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek.od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic, storitev postranskega poklica in od intelektualnih storitev — od osnove, od katere se odmerjajo prispevki in davki 3 %>.
6.	člen
Samoprispevke se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osetini dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin, ki ne presega 2.500 din neto mesečno,
2.	kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 750 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	kmetje za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša,
4.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo drugo gospodarsko dejavnost oziroma gospodarsko storitev za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih.
7.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo uporabljala izključno za namene, določene v 1. členu tega sklepa. Zbirala pa se bodo:
1.	za I. prispevno območje na žiro računu samoupravne interesne skupnosti za združevanje in vlaganje sredstev za investicije v objekte družbenega standarda,
2.	za II. in III. prispevno območje na žiro račun krajevne skupnosti Zreče in Vitanje.
8.	č{en
Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščina samoupravne interesne skupnosti za združevanje in vlaganje sredstev za investicije družbenega standarda, oziroma sveti krajevnih skupnosti Zreče in Vitanje.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolirata služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava v okviru svojih pristojnosti.
9.	člen
Referendum vodi občinska volilna komisija.
10.	člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Skupščina občine Slovenske Konjice Glasovnica
Na referendumu, dne 25. septembra 1977 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982, za območje občine Slovenske Konjice, za sofinanciranje izgradnje objektov na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva,
kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva in komunalnega gospodarstva po programih krajevnih skupnosti
glasujem
Za	PROTI
(pečat)
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
11.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi občinska skupščina v občinskem proračunu.
12.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
y Št. 014 1/77 '
Slovenske nonjicc, dne 2. septembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1137.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
13.	člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72 in 15/76) ter 215. in 221. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela dne 3. avgusta 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. avgusta 1977 in na seji skupščine
skupnosti socialnega varstva Šmarje pri Jelšah dne 29. julija 1977 sprejela
ODLOK
o delni nadomestitvi stanarine v občini Šmarje pri Jelšah
.1. člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanjc, ki po površini ne presega naslednjega normativa:
	Površ.
Štev.	normativ
članov	v m’
gospodinjstva	uporabne površine
1	do 28
2	do 42
3	do 57
4	do 66
in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 kvadratnih metrov.
Za nefunkcionalna stanovanja stara nad 50 let se lahko normativ površine poveča za 30 '/o.
2.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če višina letnega dokazljivega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva ne presega mejne vrednosti iz naslednje tabele znosnih izdatkov za stanarine:
TABELA ZA UGOTAVLJANJE ZNOSNE LETNE STANARINE
Dokazljivi dohodek gospodinjstva letno v din
Število članov gospodinjstva
		1	2	3	4	5		7	8
	—	Znosni	izdatek za	stanarine	v •/• od	letnega	dokazljivega			
		dohodka gospodinjstva v			letu 1976				
1.	25.499								
2.	25.500—33.999	6,5	2,1						
3.	34.000—42.499	8,6	3,6	0,4					
4.	42.500—50.999	9,2	4,9	1,6	0,2				
5.	51.000—59.499	10,3	5,9	2,6	1,3	0,6	0,1		
6.	59.500—67.999	11,2	6,8	3,5	2,2	1,5	1,0	0,5	0,3
7.	68.000—76.499	12,0	7,6	4,3	3,0	2,3	1,8	1,3	1,1
8.	76.500—84.999	12,7	8,3	5,1	3,7	3,0	2,5	2,0	1,8
9.	85.000—93.499	13,3	9,0	5,7	4,3	3,6	3,1	, 2,7	2,4
10.	93.500—101.999	13,9	9,6	6,3	4,9	4,2	3,7	3,3	3,0
11.	102.000—110.499	14,7	10,1	6,8	. 5,5	4,8	4,2	3,8	3,6
12.	110.500—118.999	15,0	10,6	7,3	6,0	5,3	4,7	4,3	4,1
13.	119.000—127.499	15,4	11,1	7,8	6,4	5,7	5,2'	4,8	4,5
14.	127.500—135.999	15,8	11,4	8,1	6,8	6,1	5,6	5,1	4,9
15.	136.000—144.499	16,3	11,9	8,6	7,3	6,6	6,1	5,6	5,4
16.	144.500—152.999	16,7	12,3	9,0	7,7	7,0	6,5	6,0	5,8
17.	153.000—161.499	17,0	12,7	9,4	8,0	7,3	6,8	6,4	6,1
18.	161.500—169.999	17,4	13,0	9,7	8,4	7,7	7,2	6,7	6.5
19.	170.000—178.499	17,7	13,4	10,1	8,7	8,0	7,5	7,1	6,8
20.	178.500—189.999	13,0	13,7	10,4	9,0	8,3	7,8	7,4	7,1
21.	187.000—195.499	18,3	14,0	10,7	9,3	8,6	8,1	7,7	7,4
22.	195.500—203.999	18,6	14,3	11,0	9,6	8,9	8,4	8,0	7,7
23.	204.000—212.499	18,9	14,5	11,3	9,9	9,2	8,7	8,3	8,0
24.	212.500—220.999	19,2	14,8	11,5	10,2	9,5	8,9	8,5	8,3
25.	221.000—229.499	19,4	15,1	11,8	10,4	9,7	9,2	8,8	8,5
26.	229.500—237.999	19,7	15,3	12,0	10,7	10,0	9,4	9,0	8,8
27.	238.000—246.499	19,9	15,5	12,3	10,8	10,2	9,7	9,3	9,0
28.	246.500—254.999	20,1	15,8	12,5	11,1	10,4	9,9	9,5	9,2
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati se izračuna tako, da se dokazljivi letni dohodek gospodinjstva preteklega leta pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100.
3.	ČIgn
Delna nadomestitev stanarine pa lahko ne glede na določbe 2. člena tega odloka znaša največ 80 °/* višine stanarine.
Najmanjši znesek do katerega se delna nadomestitev še izplačuje, je 20 din.
4.	člen
Ne glede na določbe 1. in 2. člena tega odloka, delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
—	če nosilec oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem;
—	če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne na-rpene;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik osebnega avtomobila;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva imetnik še drugih nepremičnin;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva sposoben za delo, pa je iz neupravičenih razlogov nezaposlen.
5.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vloži pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šmarje pri Jelšah. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 30. 1. za tekoče leto, oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje. V primeru pa, da se stanarine zvišajo med letom mora biti zahteva vložena v 30 dneh od dneva zvišanja stanarin. Prosilec, ki vloži zahtevek izven določenih rokov, se mu nadomestilo stanarine prizna od 1. naslednjega meseca, ko je vložil zahtevek.
Zahtevku je treba priložiti:
—	potrdilo o letnem dokazljivem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto analogno prijavam za davčno napoved;
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva;
—	veljavno stanovanjsko pogodbo;
—	zapisnik o ocenitvi stanovanja;
—	potrdilo, da ni lastnik osebnega avtomobila;
—	potrdilo o premoženjskem stanju;
—	pismeno izjavo nosilca stanovanjske pravice in drugih članov gospodinjstva, da niso imeli dohodka izven predloženih potrdil o dohodku.
6.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarine v občini Šmarje pri Jelšah, objavljen v Uradnem listu SRS, št, 9-142/73 in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stanarine in druge družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 19-936/76.
7.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Šmarje pri Jelšah, dne 3. avgusta 1977.
Predesdnik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak I. r.
1138.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76), 27. člena zakona o sredstvih za delo upravnih organov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/73) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. avgusta 1977 sprejela
ODLOK
o cenah za geodetske storitve
1.	člen
S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev občanom, državnim organom, društvom in civilnopravnim osebam, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, poleg redne upravne dejavnosti.
2.	člen
Za storitve, ki jih opravlja geodetski upravni organ poleg redne upravne dejavnosti se štejejo:
— parcelacije zemljišč
3.	člen
Cene geodetskih storitev iz drugega člena tega odloka znašajo:
C g •o	gl.
delo pisari uro	delo tere uro
Za v 1 na	
— samostojni geodetski izvajalec 100	120
— geodetski risar	70	
— figurant	—	40
Materialni stroški in prevozni stroški se	zaračuna-
vajo posebej po dejanski uporabi in u skladu z veljavnimi predpisi.
4.	člen
Dohodki, ki se ustvarijo z dejavnostjo iz 2. člena, se zbirajo na poseben račun uprave Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ter se uporabljajo za njeno redno dejavnost.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o cenah geodetskih storitev v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 16/75).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Šmarje pri Jelšah, dne 3. avgusta 1977.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
1139.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
3.	odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72), tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18/76) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela dne 3. avgusta 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. avgusta 1977 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
Ta odlok določa za območje občine Šmarje pri Jelšah poprečno gradbeno ceno zmanjšano za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč in poprečne stroške komunalnega opremljanja zemljišč, kot osnovo za izračun dohodka od stavbnega zemljišča pri določanju odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča in za določitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za ms stanovanjske površine zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča znaša 4.500 din/m2.
3.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju občine Šmarje pri Jelšah znašajo:
—	stroški za individualne komunalne naprave na m2 koristne stanovanjske površine 14%;
—	stroški za kolektivne komunalne naprave na m2 koristne stanovanjske površine 16%.
*
4.	člen
Osnove za izračun poprečne cene (prometna vred-' nost zemljišča) so:
—	enoletna stroškovna stanarina, ki znaša na območju občine Šmarje pri Jelšah 4% od poprečne gradbene vrednosti objekta iz 2. člena tega odloka;
—	zvišahje vrednosti stavbnega zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na mesto — kraj ter glede na velikost in pomen mesta oziroma kraja.
Na podlagi tega merila se območje občine Šmarje pri Jelšah deli na cone, kjer velja zvišanje vrednosti stavbnega zemljišča izražena v % gradbene vrednosti objekta, kot sledi:
I.	cona — urbanizirano področje Rogaška Slatina
3%;
II.	cona — urbanizirano področje Šmarje pri Jelšah, Rogatec in- Podčetrtek 2 %;
III.	cona — ostalo urbanizirano področje 1 %;
IV.	cona — neurbanizirana področja 0,5 %.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 17-476/74) in odlok o spremembi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanje v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 17-478/74).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Šmarje pri Jelšah, dne 3. avgusta 1977.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
1140.
Skupščina občine Šmgrje pr j Jelšah je na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS. št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela. dne<3. avgusta 1877 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. avgusta 1977 sprejela
ODLOK
o zaščiti, prepovedi parcelacije zemljišča in gradnje v območju jezera Vonarje
1. člen
Da se zagotovi nemoteno izvajanje programa akumulacijskega jezera Vonarje ter zaščiti bodoči vir pitne vode pred osnesnaženjem, se razglasi splošna zaščita, prepoved parcelacije zemljišča in graditve na območju jezera Vonarje.
Območje, za katerega se določajo zaščitni ukrepi, prepoved parcelacije in gradnje, je določeno z mejo vrisano na katastrski karti 1 :2830 in je sestavni del tega odloka.
Izhodiščna točka je na reki Sotli in sicer na tromeji k. o. Vonarje, k. o. Sv. Ema in SR Hrvatska.
Meja poteka v k. o. Sv. Ema od izhodiščne točke proti severu po jarku pare. 491. nato se nadaljuje proti severu po železnici pare. št. 486 do odcepa ceste Sodna vas—Sv. Ema.
Dalje poteka meja po cesti Sodna vas—Sv. Ema pare. št. 492 proti severu do tromeje parcel 492, 107. 475. Od tu se nadaljuje po občinski cesti pare. št. 475 proti vzhodu, ter proti severu po delu pare. 478 na rob katastrske občine.
Meja preide v k. o. Vonarje preko občinske ceste pare. št. 855 na občinsko cesto pare. št. 856 in po isti proti severu na občinsko cesto par. št. 857 in po njej proti vzhodu na pare. št. 858 občinska cesta Meja se nadaljuje po isti občinski cesti pare. št. 858 proti vzho du na občinsko cesto 878 na rob katastrske občine.
Meja se nadaljuje v k. o. Vidoviča po občinski cesti pare. št. 617 proti vzhodu do križišča z občinsko cesto pare. št. 619. Od tu se meja obrne proti severu po omenjeni občinski cesti pare. št. 619 na rob katastrske občine.
I Meja se nadaljuje proti severu in sicer po zahodni in severni strani katastrske občine Rajnkovec tako, da obsega celotno k. o. Ranjkovec in preide pri pare. št. 597/2 k. o. Rajnkovec na Sotlo. Od tu poteka
po Sotli v smeri vodotoka do izhodiščne točke \
2.	člen
V območju jezera Vonarje je prepovedano sleherno nenačrtno poseganje v okolje, zlasti še:
—	večji poseki gozdov, drevesnih skupin ali posameznih markantnih dreves,
—	intenzivnejše spreminjanje kmetijskih kultur (pašniki, travniki, vinogradi, sadovnjaki in podobno),
—	gradnja novih stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov ter večje adaptacije,
—	gradnja komunikacijskih in komunalnih objektov in naprav.
3.	člen
Prepovedano je sleherno nenačrtno poseganje v vodni režim, ki bi kakorkoli vplival v količinskem in kakovostnem pogledu na jezero Vonarje.
4.	člen
Na območju jezera Vonarje se prepoveduje parcelacija zemljišč in gradnja vseh objektov, dokler ne bodo izdelane vodnogospodarske osnove za varstvo vira pitne vode in izdelan zazidalni načrt, vendar največ 3 leta od začetka veljavnosti odloka. Obstoječi stanovanjski objekti, ki so naseljeni in gospodarski objekti, v katerih se opravlja gospodarska dejavnost, se smejo obnavljati in prezidavati z dovoljenjem za urbanizem pristojnega občinskega upravnega organa.
5.	člen
Navodila za izvajanje tega odloka daje urbanistična inšpekcija občine Šmarje pri Jelšah.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Šmarje pri Jelšah, dne 3. avgusta 1977.
Predesdnik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
VRHNIKA
1141.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72). 194. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) in 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/75), je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 23. avgusta 1977 sprejel
SKLEP
o Javni razgrnitvi predloga dopolnitve zazidalnega načrta Janezova vas
I
Javno se razgrne predlog dopolnitve zazidalnega načrta Janezova vas.
II
Načrt je javno razgrnjen za čas 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS v prostorih Oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Vrhnika ter v trgovini na Verdu.
V času javne razgrnitve lahko dajo na dopolnitev zazidalnega načrta pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti in občani.
St. 3/1-350-02/77
Vrhnika, dne 23. avgusta 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščina občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r.
1142.
Na podlagi 5. odstavka 200. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), predloga Občinskega sveta Zveze sindikatov Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika, na seji zbora združenega dela dne 28. junija 1977 sprejela
•	SKLEP
* o določitvi liste kandidatov za člane disciplinskih komisij organizacij združenega dela občine Vrhnika
1
Določa se lista kandidatov za člane disciplinskih komisij organizacij združenega dela z območja občine Vrhnika, ki jih bodo volili delavci posameznih organizacij združenega dela v svoje disciplinske komisije v skladu z 200. členom zakona o združenem delu, oziroma v skladu s samoupravnimi splošnimi akti omenjenih organizacij združenega dela:
1.	Janez Smrtnik, roj. leta 1930, po poklicu učitelj razrednega pouka. Zaposlen je v Osnovni šoli I. Cankar Vrhnika, stanuje na Vrhniki, Idrijska 9;
2.	Štefka Pirnat, roj. leta 1927, po poklicu predmetna učiteljica. Zaposlena je v Osnovni šoli I. Cankar, stanuje v vasi Verd, št. 10;
3.	Vinko Podobnik, roj. leta 1932, po poklicu učitelj. Zaposlen je v Osnovni šoli J. Mrak, na Vrhniki, stanujoč v Sinji gorici št. 33;
4.	Majda Peršin, roj. leta 1932, po poklicu poslovodja trgovine. Zaposlena je v DE Mercator, stanujoča v vasi Breg, št. 25, pošta Borovnica;
5.	Ivica Česnik, roj. leta 1948, po poklicu učiteljica, zaposlena v Osnovni šoli Bevke, stanujoča v Bevkah št. 13;
6.	Pavla Maksimovič, roj. leta 1945. Po poklicu je pisarniška delavka. Zaposlena je pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja na Vrhniki. Stanuje na Vrhniki, Idrijska cesta 52;
7.	Ančka Markelj , roj. leta 1934, po poklicu zobni asistent, zaposlena je v Notranjskem zdravstvenem domu in stanuje na Vrhniki, Ob potoku št. 49;
8.	Marinka Nagode, roj. leta 1937, je po poklicu vzgojiteljica. Zaposlena je v Osnovni šoli J. Mrak na Vrhniki kot tajnik šole. Stanuje na Vrhniki, Ob potoku 41;
9.	Marcel Turk, roj leta 1935, po poklicu mizar. Zaposlen je v TOZD Tovarna vrat Borovnica, stanuje v Borovnici št. 274;
10.	Anton Bastarda, roj. leta 1949, po poklicu kovač. Zaposlen je v Kovinarski na Vrhniki. Stanuje v vasi Podlipa št. 41;
11.	Maruša Got vaj n, roj. leta 1942, po poklicu predmetna učiteljica, zaposlena v Osnovni šoli I. Cankar na Vrhniki, stanuje na Vrhniki, Klis št. 15;
12.	Marat Bradeško, roj. leta 1953, po poklicu vzgojiteljica. Zaposlena je v Vzgojnovarstvenem zavodu na Vrhniki. Stanuje na Vrhniki, Tržaška c. 8;
13.	Helena Gorenc, roj. leta 1952, po poklicu, ekonomist. Zaposlena je v IUV. Stanuje v Blatni Brezovici št. 70;
14.	Nikolaja Govekar, roj. leta 1948 po poklicu finančni knjigovodja. Zaposlena je v IUV. Stanuje na Vrhniki, Idrijska 45;
15.	Marija Smrtnik, roj. leta 1941, po poklicu poštna delavka, upravnica Pošte Vrhnika. Stanuje na Vrhniki, Klis št. 11;
16.	Anton Dobrovoljc, roj, leta 1929, vk mizar in zaposlen v TOZD Parketarna Verd. Stanuje v vasi Verd, št. 119;
17.	Danica H are j, roj. leta 1930, materialni knjigovodja, zaposlena je v Kovinarski Vrhnika. Stanuje na Vrhniki, Partizanski tabor 15;
18.	Ivan Hrovatin, roj. 29. 3. 1927, delavec, zaposlen v Tovarni vrat Borovnica, stanuje v Goričici št. 2, p. Ljubljana Vič-Rudnik;
19.	Ruža J u 1 a r i č , roj. 22. 1. 1939, delavka, zaposlena v Tovarni vrat Borovnica, stanuje v Borovnici št. 150;
20.	Stane B i r t i č , roj. leta 1943, po poklicu strojni ključavničar. Zaposlen je v Kovinarski na Vrhniki. Stanuje na Vrhniki, Tržaška cesta št. 61;
21.	Andrej Rožmane, roj. 11. 1. 1944, po poklicu ključavničar. Zaposlen je v Kovinarji na Vrhniki, Stanuje v vasi Verd n. h.;
22.	Marjan Dobrovoljc, roj. leta 1939, je delavec — viličar, zaposlen v TOZD Tovarna vrat Borovnica. Stanuje v Borovnici, št. 43;
23.	Renata Koman, roj. 13. 4. 1952, po poklicu lesni tehnik, zaposlena je v Parketarni Verd. Stanuje v Ljubljani, Zabjak št. 7;
24.	Elo Rijavec, roj. 18. 12. 1941, po poklicu predmetni učitelj, zaposlen v Osnovni šoli I. Cankar, stanuje na Mirkah n. h.;
25.	Antonija M o r g o n , roj. leta 1940, po poklicu ekonomski tehnik, zaposlena v IUV Vrhnika, stanujoča Ljubljanska c. 2, Vrhnika.
2
Ta sklep začne veljati 1. junija 1977.
St. 1/^-02-04/77
Vrhnika, dne 28. junija 1977.
Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
ŽALEC
1143.
Skupščina občine Žalec je enakopravno s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na podlagi 18. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6-46/76) ter 126. in 131. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. avgusta 1977 sprejela
ODLOK
o višini prispevnih stopenj za financiranje družbenih dejavnosti v občini Žalec za čas od 1. avgusta 1977 do 31. decembra 1977
1.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti na območju občine Žalec, ki niso sklenile samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Žalec za obdobje 1976—1980 prispevajo za uresničitev programa dejavnosti teh skupnosti za čas od 1. avgusta 1977 do 31. decembra 1977 sredstva po določbah tega odloka.
2.	člen
Prispevne stopnje veljajo tudi za zavezance, ki z osebnim delom in lastnirhi sredstvi opravljajo samostojno gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter pri njih zaposlene delovne ljudi.
3.	člen
Stopnje prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti občine Žalec na področju družbenih dejavnosti za leto 1977 (v nadaljnjem besedilu: samoupravne interesne skupnosti) od 1. avgusta 1977
dalje znašajo:
•/•
I. Iz bruto osebnega dohodka:
1.	Občinska skupnost otroškega varstva	1,90
2.	Zveza skupnosti otroškega varstva	2,21
3.	Občinska	izobraževalna skupnost	5,54
4.	Občinska	kulturna skupnost	0,90
5.	Občinska	telesnokulturna skupnost	0,26
6.	Občinska	skupnost socialnega skrbstva	0,90
7.	Občinska	zdravstvena skupnost	8,50
8.	Skupnost pokojninskega in invalidskega
zavarovanja	12,00
Skupaj:	32,21
II. Iz dohodka TOZD:
A. osnova: bruto osebni dohodki
1.	Občinska	zdravstvena skupnost	2,04
2.	Skupnost	za zaposlovanje	0,36
3.	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS
—	za nesreče pri delu in poklicne bolezni	0,80
—	za primer zavarovalne dobe, ki se šteje
s povečanjem	od 3,5 do'10,5
4.	Skupnost starostnega zavarovanja kmetov
(prispevek TOZD, ki niso zavezanci za davek iz dohodka TOZD ter druge organizacije in delovne skupnosti, ki izplačujejo OD)	0,26
Skupaj:	3,46 "/o + 3,5 °/o do 10,5
B.	osnova: korigirana davčna osnova
1.	Izobraževalna skupnost Slovenije	10,60
2.	Raziskovalna skupnost Slovenije	2,96
3.	Skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovpnije
(prispevek TOZD, ki so zavezanci za davek iz dohodka TOZD in prispevek občanov, ki z osebnim delom opravljajo gospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek)	0,73
Skupaj:	14,29
C.	osnova: poslovni sklad
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS	0,27 %> oz. 1,27 °/o
III.	kmetje — zavezanci prispevajo:
—	od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva 48
—	pavšal na kmetijsko gospodarstvo	600 din
IV.	za ostale kategorije oseb občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva se plačujejo pavšalni zneski in stopnje, sprejete v skupščini občinske zdravstvene skupnosti Žalec dne 20. junija 1977 s sklepom, št. 022-1/77.
4.	člen
Prispevki se plačujejo od osnove in na način kot je to določeno z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76 in 12/77).
5.	člen
Ta odlok začne veljati psmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1977.
St. 402-6/77
Žalec, dne 2. avgusta 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
Odlok o delovnem času pri upravnih organih Skupščine občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/73 in 41/73) se spremeni in* dopolni tako, da se njegovo besedilo glasi:
ODLOK
o delovnem času pri upravnih organih Skupščine občine Žalec
1.	člen
Delovni čas pri upravnih organih Skupščine občine Žalec traja:
—	v ponedeljek in sredo od 6. do 16. ure,
—	v torek in četrtek od 6. do 14. ure,
—	v petek od 6. do 12. ure.
2.	člen
Sprejemanje strank pri upravnih organih Skupščine občine Žalec je:
—	v ponedeljek in sredo od 7. do 12. ure in od 13. do 16. ure.
3.	člen
Ne glede na določila 2. člena tega odloka je sprejemanje strank:
—	v sprejemni pisarni, prijavno-odjavni službi in matični službi v vsem delovnem času,
—	pri referatu za promet v oddelku za notranje zadeve in referatu za poslovanje s strankami ter referatu za registracijo računov v davčni upravi:
v ponedeljek in sredo od 7. do 12. ure in od 13. do 16. ure,
v torek, četrtek in petek od 7. do 12. ure.
4.	člen
Služba pravne pomoči posluje ob sredah od 10. do 16. ure. Ob sobotah je pri skupščini občine od 8. do
12.	ure dežurna služba za naslednje zadeve:
—	izdajo dovoljenj za prevoz mrličev,
—	prijavo in odjavo bivališča,
—	sklepanje zakonskih zvez,
—	izdajo potnih listov v nujnih primerih,
—	prijavo smrti.
1144.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 4. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69 in 28/71), II. točke odloka o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 50/71) in 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 2. avgusta 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem časn pri upravnih organih Skupščine občine Žalec
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1977.
St. 14-2/77-2/2
Žalec, dne 2. avgusta 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r,
V odloku o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Brežice (Uradni list SRS, št. 16/77) je bila ob primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka zaradi česar dajemo
POPRAVEK
odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Brežice
V poglavju VI. KAZENSKE DOLOČBE se spremeni zaporedje členov in sicer: 28. člen postane 29., 29. člen 30. in 30. člen 31. s tem, da se doda nov 28. člen, ki glasi:
»28. člen
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekrške posameznik, ki stori ali opusti katero izmed dejanj iz 27. člena tega odloka.«
Tajništvo 1
Skupščine občine Brežice
V odloku o javnem redu in miru v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 8-433/77) smo ugotovili napatio, zato dajemo
POPRAVEK
odloka o javnem redu in miru v občini Cerknica
10.	členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Navedene prepovedi v 3. členu pod točko 12, v
4.	členu pod točkama 3 in 7 ter v 3. in 4. odstavku 5. člena tega odloka se kaznujejo kot prekrški po 11. in
12.	členu zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16-144/74);
v 3. členu odloka v točkah 16, 17, 18 in 20 navedene prepovedi pa se kaznujejo kot prekrški po 28. členu zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15-647/74);
kazenske sankcije, navedene v 7. in 8. členu odloka, ki se nanašajo na gornje prepovedi, se črtajo.«
St. 22-6/66-9
Cerknica, dne 2. junija 1977.
/
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in Osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter
delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov), v Občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 15-908/77 z dne 28. 7. 1977) se v 9. členu navedene stopnje prispevkov pravilno glasijo:
1.	iz bruto osebnih dohodkov 7,64 %>,
2.	iz dohodka (osnova bruto osebni dohodek) 1,83 %.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Krško
Kristijan Pavliha 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 15-906/77 z dne 28. 7. 1977) se v 1. členu navedene stopnje prispevkov pravilno glasijo:
1.	iz bruto osebnih dohodkov 7,64 °/o,
2.	iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 1,83 %>.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Krško
Kristijan Pavliha 1. r.
POPRAVEK
V odloku o ustanovitvi samostojnega organa za kaznovanje prekrškov občine Litija, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 9-507/77 z dne 30. aprila 1977 se 5. členu tega odloka doda stavek:
»Organizacija organa se mora izvesti do 31. 1977«.
Sekretarka
Skupščine občine Litija
12.
Branka Nefat 1. r.
POPRAVEK
Pri sklepu o dopolnitvi matičnega okoliša za sklepanje matičnih zvez (Slovenske Konjice), objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 14-859/77 z dne 11. VII. 1977 se naslov pravilno glasi: »Sklep o določitvi matičnega okoliša za sklepanje zakonskih zvez.«
Uredništvo
POPRAVEK
V sklepu o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—
1980 in prispevnih stopnjah, veljavnih od 1. avgusta 1977 dalje (Uradni list SRS, St. 15-957/77 z dne 28. 7. 1977) se drugi člen pravilno glasi:
Skladno s 5. členom citiranega sporazuma se bodo od 1. avgusta 1977 dalje združevala sredstva za zdravstveno varstvo po naslednjih prispevnih stopnjah
	•/•	
—	za nadomestne in denarne dajatve 1,50 —	za enotni, skupni in dopolnilni		
program	7,61	
— za založbe v zdravstvu	0,64	
Skupaj		9,75
— za naložbe bolnice Celje po	posebnem	
družbenem dogovoru		0,85 10,60
Uredništvo
POPRAVEK
V samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 15-C56/77 z dne 28. 7. 1977) se v 5. členu, tč. C (dopolnilni program) 2. in 4. alinea 1. 1977 popravita in se pravilno glasita:
VSEBINA
Stran
skupščina sr Slovenije
1086.	Odlok o potrditvi statuta Raziskovalne skupnosti
Slovenije	1185
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1087.	Statut Raziskovalne	skupnosti Slovenije	1185
1088.	Sklep o zaključnem računu skupnosti starostnega
zavarovanja kmetov	za leto 1976	1196
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1089.	Sklep o višini povračila za stroške prehrane in na-
stanitve v drugem kraju, o višini pogrebnine in o višini posmrtnine (Novo mesto)	1196
1090.	Sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti samouprav-
nega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj za obdobje 1976—1980	1197
1091.	Sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravne-
ga sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1976—1980	1197
1092.	Sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti samouprav-
nega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Metlika za obdobje 1976—1980	1197
1093.	Sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravne-
ga sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1976—1980	1197
1094.	Sklep o ugotovitvi pravne veljavnosti samouprav-
nega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje za obdobje 1976—1980	1198
1095.	Družbeni dogovor o pogojih zaposlovanja ter o mi-
nimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju na območju občin Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana	1198
1096.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi območne sa-
moupravne interesne skupnosti za PTT promet Nova Gorica	1200
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
—	neposredno zdravstveno varstvo in ostali izdatki 16,0 (prej 13,0)
—	modernizacija splošne bolnice Celje 2,1 (prej
3,1)
Sekretar
občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice
Marija Gračnar, dipl. pravnik 1. r.
POPRAVEK
V pregledu stopenj prispevkov iz OD ter stopenj prispevkov iz dohodka ?a financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1977 po zaključku začasnega financiranja ter stopenj davkov iz OD, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 14/77 z dne 11. julija 1977) je bila pomotoma objavljena letna prispevna stopnja skupnosti za zaposlovanje v višini 0,26.
Proračunska prispevna stopnja za zaposlovanje se od 1. 8. do 31. 12. 1977 obračunava v višini 0,36.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje
Lado Zakošck 1. r.
1097.	Odlok o ustanovitvi Štaba za teritorialno obrambo
mesta Ljubljane	1296
1098.	Sklep o preimenovanju	Vajenskega	doma	Ljubljana 1207
1099.	Sklep o soglarju k ustanovitvi šole za bolniške
strežnike pri Delavski univerzi Boris Kidrič v Ljubljani	1207
1100.	Sklep o potrditvi odmika od sprejetega urbanistič-
nega programa za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 28-628/72 in 13-583 76) — za gradnjo magistralnega plinovoda na odseku Skaručna—Šmartno (Ljubljana)	1207
1101.	Sklep o potrditvi finančnega načrta Sklada ljub-
ljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov	za	leto	1977	(Ljubljana)	1208
1102.	Sklep o potrilitvi finančnega načrta Skupnosti za Izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin za leto
1977 (Ljubljana)	1208
1103.	Odlok o višini prispevne stopnje za financiranje
programa zdravstvene skupnosti Brežice za leto 1977 za obdobje od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Brežice)	1209
1104.	Odlok o višini prispevne stopnje za financiranje
programa Kulturne skupnosti Brežice za leto 1977 za obdobje od 1. 8. 1977 do 31. 12.-1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Brežice)	1209
1105.	Odlok o višini prispevne stopnje za financiranje
programa telesnokulturne skupnosti Brežice za leto 1977 za ebdobje 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Brežice)	1210
1106.	Odlok o obveznem prispevku za financiranje te-
meljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Brežice za leto 1977 (Brežice)	1210
1107.	Odlok o prispevku za otroško varstvo v občini Bre-
žice za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Brežice)	1211
1108.	Odlok o višini prispevne stopnje za financiranje
programa Izobraževalne skupnosti Brežice za leto 1977 za obdob je 1. 8. 1977 do, 31. 12. 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samouvravnega sporazuma (Brežice)	1211
Stran
U09. Odlok o višini prispevne stopnje Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice za leto 1977 za obdobje od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Brežice)	1211
1110.	Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva občine Brežice v	letu 1977	(Brežice)	1212
1111.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju naselja Brezje v krajevni skupnosti Velika Dolina	(Brežice)	1212
1112.	Odlok o prispevnih stopnjah za financiranje družbenih dejavnosti v občini za čas od 1. 8. do 31. 12.
1977 (Domžale)	1214
1113.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in
prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976 (Grosuplje)	1215
1114.	Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o pooblastitvi
izvršnega sveta skupščine občine za potrjevanje samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih statutov (Grosuplje)	,	1215
1115.	Sklep o povišanju	najemnin	v	občini	Grosuplje	1215
1116.	Sklep o povišanju cen za geodetske storitve in sto-
ritve pri Komunalnem podjetju Grosuplje (Grosuplje)	1216
1117.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne	skupnosti	Temenica	(Grosuplje)	1216
1118.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju vasi Malo Mlačevo za financiranje modernizacije krajvne poti od ceste II. reda do vasi in skozi vas Malo Mlačevo ter za financiranje za ureditev -kanalizacije skozi naselje
(Grosuplje)	1217
1119.	sklep o soglasju k cenam geodetskih storitev (Kamnik)	.	1218
1120.	Samoupravni sporazum o izločanju sredstev v skla-
de skupne porabe in namenskem združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje od leta 1977—1980 (Lenart)	1218
1121.	Sklep o soglasju k	cenam za pitno vodo (Litija)	1220
1122.	Sklep o soglasju k cenam prispevka za priključitev
na mestni vodovod Litija—Šmartno—Bogcnšperk (Litija)	1221
1123.	Sklep o soglasju k ceni uporabe tržnih prostorov
in drugih	v	Litiji In Šmartnem (Litija)	1,221
1124.	Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/7 — »Trg revolucije« v Ljubljani (Ljubljana Center)	1222
1125.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 (Ljubljana Moste-Po-
Ije)	1222
1126.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o spre-
jetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 Stepanjsko naselje (Ljubljana Moste-Polje)	1223
1127.	Odlok o spremembi odloka o urejanju, vzdrževanju
in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana .Moste-Polje (Ljubljana Moste-Polje)	1224
1128.	Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe in do-
polnitve zazidalnega načrta za MS 103/1 Sneberje — avtobusno postajališče	(Ljubljana	Moste-Polje)	1224
1129.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne
interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje	(Ljubljana	Moste-Polje)	1224
1130.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazi-
dalnega načrta za del območja zazidalnega otoka SP 5 severozahodno od tovarne Dekorativnih tkanin (Ljubljana šiška)	1227
1131.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Mozirje za leto 1976 (Mozirje)	1227
Stran
1132.	Odlok o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot
civilne zaščite v občini Mozirje	1228
1133.	Sklep o dopolnitvi sklepa o zaposlitvi več kot 5
delavcev v obrtnih delavnicah (Mozirje)	1230
1134.	Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve urbanističnega
načrta Mozirje — lokacija trgovske hiše v Mozirju (Mozirje)	1230
1135.	Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve urbanističnega
načrta Mozirje — spremembe trase koridorja daljnovodov (Mozirje)	1230
1136.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju občine Slovenske Konjice (Slov. Konjice)	1230
1137.	Odlok o delni nadomestitvi stanarine v občini Šmarje pri Jelšah	1232
1138.	Odlok o cenah za geodetske storitve (Šmarje pri
Jelšah)	1233
1139.	Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in popreč-
nih stroških komunalnega urejanja zemljišč občine Šmarje pri Jelšah	1234
1140.	Odlok o zaščiti, prepovedi parcelacije zemljišča in
gradnje v območju jezera Vonarje (Šmarje pri Jelšah)	1234
1141.	Sklep o javni razgrnitvi predloga dopolnitve zazidalnega načrta Janezova vas (Vrhnika)	1235
1142.	Sklep o določitvi liste kandidatov za člane disci-
plinskih komisij organizacij združenega dela občine Vrhnika	1235
1143.	Odlok o višini prispevnih stopenj za financiranje
družbenih dejavnosti v občini Žalec za čas od 1. avgusta 1977 do 31. decembra 1977	(Žalec)	1236
1144.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o de-
lovnem času pri upravnih organih Skupščine občine Žalec	1237
—	Popravek odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Brežice	1238
—	Popravek odloka o javnem redu in miru v občini
Cerknica	1238
—	Popravek sklepa o osnovah in stopnjah prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje vseh oblik dela in osnovah za denarna nadomestila delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve in ki opravljajo dejavnost s samostojnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) ter delavcev zaposlenih pri njih (razen kmetov) v Občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto
1977	1238
—	Popravek Sklep o stopnjah prispevkov za zdravstve-
no varstvo in zavarovanje v Občinski zdravstveni skupnosti Krško za leto 1977	1238
—	Popravek Odlok o ustanovitvi samostojnega organa za kaznovanje prekrškov občine Litija, objavljenem
v Uradnem listu SRS, št. 9-50/77 z dne 30. aprila 1977 1238
—	Popravek Sklop o dopolnitvi matičnega okoliša za
sklepanje matičnih zvez (Slovenske	Konjice)	1238
—	Popravek sklepa o ugotovitvi pravne veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 in prispevnih stopnjah, veljavnih od
1. 8. 1977 dalje	1238
—	Popravek samoupravnega sporazuma o temeljih pla-
na občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980	1239
—	Popravek pregleda stopenj prispevkov Iz OD ter stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1977 po zaključku začasnega financiranja ter stopenj davkov iz OD. ki se obračunavajo
in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Velenje)	1239
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Blber - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1977 240 din. Inozemstvo 450 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni do izidu vsake številke — Uredništvo in uprava, Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379'VIl — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št 421-1/77