AMERIKANSKI SLOVENEC 50 LETNICO obhaja letos "Amerikanskl Slovenec" „ , PRVI SLOVENSKI UST R AMERIKI peslo: Za vero in narod, — ta pravico in resnico — od 7 oja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL'. DELAVSTVS V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽliNSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. {Official Organ of four Slovenian Organizations) (i najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (NO.) 96. CHICAGO, ILL., PETEK, 16. MAJA - FRIDAY, MAY 16, 1941 LETNIK (VOL.) L. Angleži ne zaupajo Hessu - Nadškof o sog. vlogi cerkve Domneva se, da ima beg sumljivo ozadje Prvo navdušenje, da bo Hess pripomogel Angliji do gotove zmage, se polega. — Svarila se izražajo, naj se ubežniku ne zaupa preveč. — Tudi oblasti previdne. London, Anglija. — Pravega povoda, zakaj je nazijski vodja Rudolf Hess izvršil svoj Renzacijonelni polet v Anglijo, angleška javnost do srede še 11 i ugotovila, in razumljivo je, da so se razna ugibanja zato tako namnožila, ,da jih je zdaj že na tisoče. V splošnem pa se kaže, da so pričeli Angleži celi dogodek bolj zmerno presojati in, da se ohlaja navdušenje, ki se jih je polastilo prvi itrenotek, katero je šlo celo v tako skrajnost, da so nekateri ti;dili, da je zmaga zdaj 2a Anglijo zagotovljena, češ, da. jim ,]e ključ do nje "padel direktno iz neba." Te trditve So se opirale na domnevo, da je Hess, kot eden glavnih Hitlerjevih pribočnikov, vedel za fiivi jpu; načrte ..j];^ "ter, da je prišel semkaj zato, da jih bo razodel ter s tem preprečil zmago nazijem, s katerimi se je baje spri. Trezni elementi pa ne samo, da podcenjujejo povod za tak optimizem,marveč izražajo direktno svarilo, naj se nazijske-mu ubežniku ne zaupa preveč tfcr naj se ne polaga prevelike važnosti na njegove izjave. Cimdalje bolj namreč sumijo, cla je pobeg dobro preračunana nazijska nakana ter, da igra Hess nekako vlogo "trojanskega konja," češ, da je prišel v Anglijo le zato, da napravi tukaj zmedo. Vse preveč neverjetno, pravijo, se zdi, da bi se mogel Hess izneveriti Hitlerju. Pomniti je namreč treba, da je bil njegov tovariš že prej, kakor se je pričelo na-sijsko gibanje. Sestala sta se in postala prijatelja še med zadnjo vojno na bojišču. V letu 1923 je bil z njim pri prvem nazijskem puču v Mona-kovem, ki pa se je izjalovil, in sta nato oba skupaj pobegnila iz dežele; ko sta 'bila prijeta, sta bila zopet skupno v NOVA STAVKA GROZI __ šl Delo v južnih premogovnikih ® se utegne ukiniti. —o— bi New York, N. Y. — A k o k' ne pride v kratkem do spora- V1 zuma, utegne dežela doživeti ponovno dalekosežno stavko V( na polj u mehkega premoga. Načelnik premogarske unije, P John Lewis, je namreč zadnji torek objavil, da so se pogajanja z lastniki premogovnikov y.. v južnih državah v tretje raz- Sf' bila, ter se je izrazil, da bo priporočal, naj kakih 330,000 lo premogarjev, kolikor jih je za- h( poslenih v teh državah, ponov- m ■ ^k^imjbri? tfi maja, ako se prej ne bo podpi-sala pogodba. Premogarska n( stavka se je končala pred dve- -ma tednoma.ko so severni ope- «] ratorji direktno ugodili zahte- p£ vam unije, južni pa so pristali v. na nadaljevanje pogajanj. n' -o— •— J * PARLAMENT V NOVI ZBO- " ROVALNICI London, Anglija. — Poslopje, v katerem je zborovala an- : gleška nižja zbornica, je bila ob bombnih napadih koncem st zadnjega tedna tako poškodo- ni varia, da ni več za uporabo ter n se je baje niti popraviti ne bo k' moglo več. Parlament se je za- 01 to preselil v neko drugo dvora- jt no in ta selitev se je vršila n zadnji torek z vsem srednje- p veškim pompom, z vsemi insig- 0i nijami in znaki, ki so jih mogli d rešiti iz gorečega parlamen- S( tarnega poslopja. c| -o--k. KONJSKO MESO POPULAR- S( NO V ANGLIJI Iv London, Anglija. — Konj- k sko meso, pomešano z gove- n jim, je postalo popularno med ukajšnjim prebivalstvom. Tako se je izrazil zadnji torek v parlamentu minister za zdrav- ? je, Brown. Vendar pa mora ri vsak trgovec, ki prodaja pro- . dukte, v katerih je primesek konjskega mesa, s posebnim napisom označiti take produkte odjemalcem. enostavno vtaknili v ječo pod obdolžbo, da je prišel v Anglijo nepostavnim potom. A niti v slučaju, da se je Hess res spri z naziji, si angleške oblasti ne delajo prevelikih upov, četudi je bil na vodilnem mestu. Saj je tudi v Angliji dosti vplivnih osebnosti, ki se ne strinjajo s Churchillom, a to še ne pomeni, da bo Anglij a ravno zato že po-I ražena. Obenem pa Hitler tudi lahko izpremeni svoje načrte, s čimer bodo Hessove morebitne informacije brezpomembne. Hess je bil poleg, ko je Hitler narekoval svoj "Mein Kampf," in neločljiva sta bila vse doslej ; kjer je bil Hitler, je bil skoraj gotovo tudi Hess v bližini. Tako dolgotrajno osebno prijateljstvo je težko presekati z enim mahom in tega se angleške oblasti tudi zavedajo. Zato pa so, kakor se poroča, do skrajnosti previdne pri občevanju s Hessom. Predno mu .bodo kaj zaupale, ga bodo postavile na trdo preizkušnjo, da Ugotove, ali je res p r e t r g a 1 Zveze z naziji, ali je prišel v Anglijo s kakim zahrbtnim namenom. V prvem slučaju bodo brez dvoma ravnali z njim do skrajnosti obzjrno, ker jim bo lahko dobro služil. Ako pa bodo dognali, da je prispel semkaj bodisi, da direktno škoduje Angliji, bodisi, da posreduje za kake vrste miru, ga bodo ZAHTEVA GLASOVANJE GLEDE KORAKOV AMERIKE Springfield, 111. _ V illinoi-ški državni zakonodaji je poslanec Nick Keller iz Wauke-gana zadnji torek stavil predlog, po katerem se naj bi dala ljudstvu v Illinoisu prilika, da se izrazi, kako korake naj podvzamejo Zed. države glede Anglije in vojne. Predlog zahteva, naj governer proglasi splošno glasovanje o treh vprašanjih: 1. Ali naj ameriške ladje spremljajo orožje v Britanijo? 2. Ali se naj oborožene sile Zed. držav pošljejo v boj v Evropo, Azijo ali Afriko? 3. Ali se naj Zed. države vrnejo v stanje popolne nevtralnosti napram vojnam izven zapadne poloble ? POSLANIK PRISPEL Z "VE-JICO MIRU" Ankara, Turčija. — Po nekaj dnevih bivanja v Nemčiji se je nemški poslanik za Turčijo, von Papen, vrnil zadnji torek semkaj in*je bil ob prihodu pozdravljen od diplomatskih , zasto^njkOv ijr/.av, prlfeljučonili k totalitarni tro-zvezi. Poslanik je moral prinesti s seboj kake izredne načrte, kajti šaljivo se je izrazil: "Prihajam kot golob miru, noseč oljčno vejico. Zagotavljam vam, da boste vsi lahko prijetno prebili poletje v kopališčih." MED NEMČIJO IN HRVAŠKO POTEGNJENA MEJA Berlin, Nemčija. — Med zastopniki Nemčije in "neodvisne" hrvaške države se je zadnji torek podpisal sporazum, s katerim se določa meja med obema državama. Ta meja, ki je dolga okrog 60 milj, se prične pri Varaždinu ter teče najprej proti zapadu, nato južno od Rogatca, ob reki Sotli do njenega izvira v Savo, na kar se nadaljuje vzdolž Gorjancev do hrvaškega mesta Kalje, kjer «e prične meja, do koder sc Italijani zasedli Slovenijo. Meja je torej približno ista, kot je bila prejšnja med Slovenijo in Hrvaško. -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ?a priporočite, da se nanj na-t-oče! Pomagati mora pri gradnji boljšega socijalnega reda Chicaški nadškof Stritch v govoru povdarjal, da je naloga cerkve, poseči tudi v delo, da se uresničijo pravična gospodarska načela. ,. . KRIZEMJVETA — Kairo, Egipt. — James Roosevelt, sin ameriškega predsednika, je zadnji torek odpotoval na Kreto, da je tam izročil grškemu kralju posebno noto od svojega očeta, na kar se je vrnil semkaj. Mladi Roosevelt je nedavno prispel semkaj s Kitajske, preko Iraka. — Vichy, Francija. — Francoski min. podpredsednik Dar-lan je zadnji torek predložil Petairiu Hitlerjeve predloge za sodelovanje med N,emčijo in Francijo. Darlan je bil pri Hitlerju v konferenci zadnjo nedeljo. — Rim, Italija — Hessov pobeg iz Nemčije^7 Anglijo, ki je bila senzacija za ves ostali svet, je v Italiji povzročil kaj malo razburjenja. Tukajšnji listi so poročilo o njem priobčili le na kratko med drugimi novicami, brez pripomb. -o- DVA VLADNA ČLANA BODRITA K NASTOPU Washington, D. C. — Zadnji torek sta se dva nadaljnja člana Rooseveltove vladne administracije javno izrazila, da je dolžnost Amerike, da aktivno poseže v sedanjo vojno in pripomore Angliji do zmage in do osvoboditve sveta izpod na-zijskega samodrštva. Stem sta se ta dva moža, namreč podpredsednik Wallace in poljedelski tajnik Wickard, pridružila trem drugim članom vlade, IIullu, Knoxu in Stim-sonu, ki so že prej v javnih govorih izrazili podobne misli. Wallace, ki je govoril v Wa-shingtonu, je dejal, da je Amerika v zadnji vojni sicer storila svojo dolžnost, namreč, da je pripomogla k porazu av-tckracije, zanemarila pa je svojo dolžnost po vojni, ko se je izolirala od sveta in ni pomagala upostaviti pravega miru. Nikakor se ne smemo zdaj, je povdaril,izogniti svoji dolž Chicago, 111. — Pri banketu, s katerim se je v torek zvečer zaključilo tridnevno zborovanje Katoliške konference o industrijalnih problemfti, je nadškof Stritch kot eden glavnih govornikov povdarjal, da ima cerkev veliko nal.u;3*.sM vrnil in med potjo neke turiste obvestil o nesreči. Alarmirani so bili tudi reševalci v Stranjah in že okrog poldneva je odšla ekspedicija kakih 12 reševalcev pod vodstvom Franca Erjavška do Farjevega plazu. Malo pred 15. feo prispeli do ponesrečenca v prepadu, kjer so ga našli mrtvega. Pri padcu se je nesrečni Gaspari najbrže nekajkrat prekotalil in si zlomil tilnik. Reševalci so mrtvega študenta na nosilih po nevarni poti prenesli v dolino, kjer so ga v Stranjah v mrtvašnici položili na oder. Pokojni Gaspari je bil po rodu iz Lokovca pri Ajdovščini. Po maturi se je najprej posvetil bogoslovju, prav pred tedni pa je zapustil semenišče in se vpisal na pravno fakulteto. -o- Drzna tatica Maribor. — Orožnikom v Poljčanah je bilo javljeno, da je bilo v gradiču Štatenberg v Makolah, ki je sedaj last banovine, izvršenih več tatvin. Iz gradiča so odnesli raznega perila, jedilnega pribora in drugih stvari v vrednosti blizu 10.000 dinarjev. Orožniki so tatvine osumili Franca Trsa in njegovo hči Marijo, ki oba stanujeta v Staten'bergu. V njunem stanovanju so napravili preiskavo in tam res našli večino ukradenega blaga. Sprva sta oba vse tajila in se izgovarjala, da ne vesta, od kod so te stvari prišle v njuno stanovanje. Končno pa se je Marija le vdala in priznala, da je večkrat bila v prostorih gradiči-., kamor je prišla s pomočjo lestve in odnesla najdene stvari. Pri tatvinah ji je pomagala njena 13 letna sestra Rozalija. Pc priznanju Marije je tudi stari Trs moral spremeniti svoje izpovedi in izjavil, da je za tatvine vedel, da pa je svoji hčerki naročil, naj -ukradene stvari zopet odnese v gradič. "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Zaradi krivega pričevanja Mali senat mariborskega sodišča je obsodil na pet mesecev strogega zapora Franca Vouda, 60 letnega prevžitkar-ja od Sv. Lovrenca v Slovanskih, goricah, ker je v neki ei-vilnft pravdi krivo pričal proti svojemu sinu. Smrtna kosa V -Crešnjevcu pri Slovenski Bistrici je umrla Julijana Zamuda, sestra in gospodinja ta-mošnjega župnika. — V Go-tovlj'ah pri Žalcu je umrla Neža. Vipotnik, posestnica stara 81 lit. — V Ljubljani je umrl Fran Blažon, višji revident južno železnice v pokoju star 92 let — Na svojem domu v Srednjih Gameljnih je umrla Frančiška Ložar, soproga uglflMmtga industrijalca grad-UillL « -in tt<>!iskeg.a iivMia in posestnika stara 59 let. -o- Nesreča starke Ko je 91 letna občinska reva Helena Mlakar v Laškem pri Celju stopala po cesti, jo je podrl neki voznik na tla. Mlakarjeva si je pri padcu močno poškodovala nogo in so jo morali odpeljati v celjsko bolnico. Pred sodiščem V neki gostilni v Nazarjih je prišlo do pretepa med 32 letnim Žagarjem Jožetom Kle-mgnšetom in Maksom Turn-škom, mlajšim. Do prepira in pretepa je prišlo zaradi nekega psa. Oba sta se sicer vedno dobro razumela med seboj, to pot sta pa bila'vinjena in sta se dejansko spopadla. Pri tem je Klemše zabodel Turn-ška z nožem v desno stran prsi in ga močno ranil. Pred sodiščem je dejanje priznal in je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora, toda kazen so mu odložili za dobo treh let. -o- Nenavaden dogodek V neki gostilni v Karlovcu je služilo mlado dekle. Go-pcdinja ji je naročila da skuha kosilo. Nenadno pa je dekletu postalo slaflbo, vsedla se je na stol in kmalu nato porodila zdravo deklico. Da bi je kdo ne motil, je zaklenila vrata in se pripravila, da otroka okoplje. Pri tem ji je ponovno postalo slabo, da se je zrušila poleg otroka nezavestna na tla. Ko so hišni stanovalci vdrli vrata, so bili vsi presenečeni, ko so našli nezavestno mlado mater, poleg nje pa utopljeno novorojenko. -o- Težka poškodba Lobanjo je prebil neki fant 21 letnemu v Antonu Galofu iz Štor, ko mu je zagnal v glavo kamen. Galof se je moral zateči v bolnico. Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" AtyERHCANSKI SLOVENEC Petek, 16. maja 1941 ko veliko število ujetih Srbov ubili Nemci še v ujetništvu samem na mestu, kjer so bili ujeti. Gornje poročilo, ki ga nam je dostavila Kr. vlada odnekod z Bližnjega Iztoka, so potrdili očividci, ki se jim je posrečilo pobegniti preko Grčije v Egipt. 2) Ko so nemške čete prišle v Belgrad, so začele s sodelovanjem predstavnikov GESTA-PA zapirati meščane na debe- ■ lo, v prvi vrsti otroke od enajstega leta naprej. Otroci so bili nemudoma na najsurovejši in najstrašnejši način odguani na Nemško. Na poti so z otroci postopali z nezaslišanim sadizmom. Ves čas šestdnevnega potovanja v Nemčijo niso mogli slabotni otroci okusiti ne kruha, ne vode. Vsled pomanjkanja hrane so se morali otroci na poti v koncentracijska taborišča na Nemškem hraniti s korenjem in travo, če je sploh bilo kaj tega. Znano nacistično in germansko barbarstvo se kaže v vsej svoji brutalnosti tudi v tem slučaju, kjer se niso vpoštevale niti skrajne meje človeškega čustvovanja — ljubezni do nedolžnih otroči-čev. / G. Hitler, ki je hotel na nezaslišan način kaznovati Jugoslavijo v bombardiranju 'odprtega mesta' Belgrada, je hotel s tem trpinčenjem in izgnanstvom belgrajskih otrok kaznovati domoljubno jugo-slov. mladino, ki je manifestirala k državnemu prevratu ge-"nerala Simoviča od dne 27. marca, 1941. Znano je, da se je belgrajska mladina z vseh šol, zlasti pa z belgrajskih gimnazij dejansko udeležila belgrajskih manifestacij za Združene države ameriške in demokracijo. G. Hitler se je v svojem tako zvanem 'upravičenem srdu' odločil odtrgati otroke od staršev, da bi tako pustil kakor v Pragi in Varšavi središča narodnega življenja bi-ez drugega rodu,, brez naslednikov. To postopanje "je nezaslišano v zgodovini osvajalcev in tiranov. Ono kaže najmočneje nemško barbarstvo. 3) Giavo Srbske pravoslavne cerkve, Nj. Svet. Patrijarha Gavrila drja. Dožica so dale nemške okupacijske oblasti ujeti na nezaslišan način v Belgradu. Nemški vojaki so se drznili vdreti s silo skozi zaklenjena vrata v zasebno stanovanje v Patrijarhiji, ko so razbili vrata s kopiti svojih pušk. Nemški vojaki so prijeli poglavarja srb. pravosl. cerkve, ki je ostal v Belgradu, da deli usodo s svojim narodom v tragičnih časih, ki so ga zadeli. Znano je, da je igral Patri-jarh za časa zadnjih usodnih dni v Belgradu vlogo čuvarja narodnih idealov in narodne samostojnosti. Z ujetjem Patrijarha se začenja likvidacija vseh narodnih ljudi v Jugoslaviji, da se pusti po običajnem nemškem sistemu dežela brez voditeljev, • brez razumništva in brez narodnih prvakov. Sistem, na ka- ■ terega je bil naš narod nava- • jen v zgodovini, a s katerim • se g. Hitlerju ne bo posrečilo streti volje in prizadevanja na- Dogodki j med Slovenci po [Ameriki Pobeg Rudolfa Hessa, prvega Hitlerjevega zaupnika v nazijski stranki, je dvignil po vsem svetu veliko zanimanje. Senzacionalna naznanila po radiu in veliki naslovi po časopisih so razširjali vest po vseh delih sveta in ljudje z začudenjem ugibajo, kaj naj ta dogodek pomeni. V Angliji, kjer se je Hess blizu Glasgowa na Škotskem spustil na tla, kujejo iz dogodka vsestranski kapital. V Nemčiji sami, kjer jih ta dogodek zelo boli, istega sicer omalovažujejo in ga skušajo na razne načine pojasniti, da je bil namreč Hess podvržen silnim halucinacijam, to je, da je bil podvržen raznim prividom in blede-njem, da je trpel na tem, da je neprestano pričakoval in si domišljal, da je zalezovan, da bo napaden in da je vsled tega ves zmeden in da ni vedel, kaj je počel. Drugi, ki so včasih culi tudi izza kulis, za katerimi so delali nazijski prvaki pa pravijo, da je že dalj časa vladala med Hessom, Goeringom, Himmlerjem, šefom nazijske policije in nekaterimi drugimi, prava ljubosumnost in konkurenca in da so eden drugega denuncirali firerju Hitlerju. Zlasti pravijo nekateri, da je sovražil in mrzil Hessa, maršal Goering, ker je moral mimo Hessa kot zaupnika Hitlerja v avdijence in k raznim razgovorom. Poroči omenjajo, da so ga parkrat izigrali, najbolje tedaj, ko je bil poslan v Madrid, da pridobi Španijo za osi&če, a se je vrnil v Berlin praznih rok brez vsakega uspeha. K tej točki so začeli prilivati olja in šuntali Hitlerja, da je Hess nezmožen človek in da je le kot coklja na vodstvu stranke. Hitler je temu natolcevanju, kakor pravijo že podlegel in snovali so se načrti za nekako čistko nekaterih osebnosti na vodstvu nazijev. Hess je pričakoval, da bo sploh sramotno odstranjen, ali celo "počiščen", na način, kakor znata Hitler in Stalin svoje pristaše "čistiti" in je izrabil priliko, da je z letalom pobegnil iz Nemčije na Angleško. Najbrže bo v teh govoricah nekaj resnice. Nekaj bo mogoče pa tudi na tem, da se'v vodstvu sodobne Nemčije ne strinjajo vsi s Hitlerjevo politiko in so premnogi mnenja, da Hitlerjeva brezkompromisna politika vodi Nemčijo v končni polom. Tako ali tako, dogodek kaže, da med Nemci samimi in to celo na vodstvu nekaj vre in da ni vse tako složno, kakor si to domišljamo ljudje zunaj izven Nemčije. Slovenci v jugoslov. vladi Kakor poročajo, so odšli z jugoslovansko vlado v tujino tudi trije Slovenci, ki se sedaj nahajajo v Jeruzalemu, ali pa vj Kairo. Ti so: Dr. Miha Krek, profesor Snoj in Dr. Alojzij Kuhar. Dva sta ministra, zadnji pa je visoko naobražen politik, ki je izdelal politične kurze v Parizu, Londonu in Berlinu in je priznan kot najboljši politični publicist v vsej Jugoslaviji. Poročilo omenja, da bosta zlasti Dr. Krek in Dr. Kuhar prišla v Ameriko, kjer bosta delovala na tem, da se zainteresira ne le samo priseljenske kroge, marveč tudi Američane za jugoslovanske zadeve. Mi se njihovega prihoda že v naprej veselimo, ker na ta način J)o stara domovina res najbolje zastopana po legalno izvoljenih lastnih zastopnikih in le taki morejo avtoritativno nastopati med nami. Kar se tiče relifnega dela bodo jugoslovanske organizacije v Ameriki to delo častno izvedle. Kar se tiče pa političnega nastopanja, je pa na mestu, da ga bodo vodili zastopniki domovine sami, ker ti najbolje poznajo stališče lastne dežele, katero zastopajo in so jim tudi znane druge zadeve, *kot obveznosti vlade in druge stvari. ♦ Prepričani smo, da jih bo pri tem delu podpiral ves slovenski tisk v Ameriki. Zlasti še bo treba napeti vse sile, da se reši iz suženjstva Primorske, Goriške in Koroške Slovence. Ta naloga se tika najbolj nas Slovencev. Ne trdimo, da nimajo volje v tem pomagati tudi bratje Srbi in Hrvatje. Toda ti bodo imeli sami nešteto vprašanj, za katere se boclo -brigali mi Slovenci glejmo v pr- Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) SKRIVNOSTNI TUJEC (204) .^ND THUS TARZAM UNWITTINGLY JOINED FORCES WITH THE MURDER-BENT FOE OF THE JUNStE MAID/ , srtsuwsm?.mm >jr VfjlTED fEATUSE SYNDICATE. Inc. —^^ TAR2AN HAD NO LOVE FOR SAFARIS, WHICH OFTEN CAME 10 DESPOIL THE WILDERNESS. "WHAT ARE VOU OWNS HERE?" HE DEMANDED "ERRAND OF MERCY.'" THE MAN UED."I'VE HEARD RUMORS OP A WILD 6IRL IN THE JUNGLE. 1 WANT TO TAKE HER HOME."" "I'VE SEEN HER. SHE SHOULD 8E TAKEN TO A PLACE OF SAFETY. I'LL HELP YOU PIN D WER.'" 6ASC0M SHARP BLUBBERED HIS THANKS TO TAR2AN, WHO REGARD ED HIM WITH COOL SCORN . fisscdu Sharp jc momljal svojo zahvalo Tarzanu, kateri jo jc_prcccj hladno sptsjcl. "Jaz sem jo videl. 'Morala bi biti odpeljana na varno. Pomagal ti bom jo naiti!" Tako je Tarzan neredoma vstopil iu strae sovražnika deklice. "Poslanec usmiljenje!" je lagat. "Slišal sem govorico o divji deklici v džungli in bi jo rad odpeljal domov!" Tarzan ni nikdar ljubil tujcev, ki so večkrat prišli pleniti v divjino. "Kaj dcJaš t,u!;aj?" je vprašal. ........... j. i i m sna— 1 ' —- Amerikanski Slovenec ■■*',' it j>ryi fa najstarejši slovenski xhe first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America, J7cttnovljen leta 1*M. Established 1891. lihaja Vlak dan razun nedelj, pone- issued daily, except Sunday, Mon-foljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO- EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: J849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL $544 JPhone: CANAL 5$44 Naročnina! Subscription: Za celo leto___$5.00 For one year -----$5.00 Za pol leta____2.50 For half a year----2.50 Za četrt lete_■___1-50 For three months------l^U 2,a Chicago, Kanado In Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto ___$6.00 For one year---$6.00 Za pol leta_____3.00 For half a year - 3.00 Za četrt leta........... 1,75 For three months----J-75 Posamezna žterHka--3c Single copy-------------- 3c Dopisi važnega pomena za Intro objavo morajo biti poslani na uredništvo naj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas d« četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. « Rokopisov ured-niitvo ne vrača._. _,__ Entered as second class matter, November 10, 192S at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879......... Hessov pobeg Utr&n 2 V MICHIGANU SE VESELE i POMLADI Harrietta, Mich. ^ G. urednik, zopet vam pošiljam nekaj naročnine za na- ' šega jubilanta Amer. Slovenca. —s- Pred enim mesecem sem pisal o sneženih zametih. Da pa ne bodo čitatelji mislili, da ; smo v teh zametih zamrznili, ■ naj omenim, da imamo sedaj že zelo ugodno vireme, kakor tudi dela več ko preveč. V vsemu je pa opaziti neko pre-membo in neka naravna radost obide človeka v takih dnevih. ■ Vse privre iz notranjosti na dan in petje, kateremu jaz pravim "žinganj" se kar samo ' po sebi pojavi. Zato pa tudi jaz eno zažingam vam, Iz same narave je prišla na plan. Najprej pa urednika prosim lepo, Da "žinga" v košaro fliknil ne bo. i Se farmarjem krajša prosti čas, Ker snežna odeja prešla je od nas. Delamo na polju, kjer rožice cveto, Iz gozda sem nam pa ptički pojo. Že tisočletja je zapisano v spomin, Da farmar narave pravi je sin. Ker cele on dneve v naravi živi, Po dnevu on dela, ponoči pa spi. Pred sončnim vzhodom* ko zarja žari, Od vseh koncev in krajev ga petje budi. To ptičke so naše — božja stvar, Iver orati, kopati, jih ne vidiš nikdar. V samemu petju preide jim dan, Šele s sončnim zatonom po-" tihnejo nam K nam prišlo še cvetje — zemlje okras, Ga Oče nebeški vzbudil je za nas. Na cvetju čebela se rada mudi. Ko med si nabira, vesela buči. Tudi moje veselje se včasih vzbudi, Se komaj vzdrami, že zopet zaspi. Brezkončno veselje pa je nad zvezdami tam, A pot .ie do njega £ vsemi križi obdan. Tja da pridem — težavna je pot. Daj mi opore usmiljeni Bog! Da na poti do Tebe ne zajdem v stran, Ker dušo jaz svojo sem Tebi dolžan. Do smrti mi moje, ko posled- njič zajspim, Mi bodi v bližini, da Ti dušo zročim! Sedaj pa preneham, se na delo mudi, Ostanite mi zdravi čitatelji vsi! M. B. zastopnik RAZNE NOVICE IZ LA SALLE La Salle, III. Dne 4. maja letos sta slavila .naša dva slovenska rojaka Mr. in Mrs. Anton Baznik šti-ridesetletnico, odkar sta bila poročena. Zato so imeli na svojem domu veseli party. Onadva živita na 4. cesti št. 944. Vsi njih otroci in vsi njihovi sorodniki, so bili omenjeni dan veseli in celo moja malenkost se je na povabilo k tej slavno-sti odzvala. Vsi so jubilantoma iskreno in od srca častitali, da bi v zdravju in zadovoljno-sti ter sreči dočakala še tudi zlate poroke, prav tako zdrava in vesela, kot sta bila dne 4. maja. Tudi jaz vama želim in častitam, da bi v zdravju in veselju med svojo lepo družino bila srečna še leta in leta! Dne 10. maja sta bila v cerkvi sv. Roka poročena Mr. John Rančigaj iz Oglesby, 111. iii Miss Sophie Klaušek iz La S'alle. Poročne obrede so opravili domači g. župnik Father Čagram, O-F.M. Ženin je sin Mr. in Mrs. Jphn Rančigaj-a iz Oglesby, 111., nevesta je pa hčerka I$r. in Mrs. Vinko Klaušek. t— Obilo sreče novo-poročencejna v novem stanu. Bog z vama! Dne 3. Snaja je po dolgi bolezni previclena s sv. zakramenti zbl umirajoče preminula vi vrsti, da se bomo za svoje. Za te lastne račune se mo- 1 ramo sami najbolj zanimati, ker Če se mi ne bomo, se bo- ; do drugi še toliko manj. ! Mi ne vemo, koliko imajo uradni zastopniki, ki so šli ! z vlado v tujino, smisla za živahno in potrebno propagan- i do v korist domovine. Toda povdarjamo pa na ves glas, i da od propagande bo odvisno vse. Kakoršna bo propa- • ganda, taki bodo uspehi. Kolikor bodo nas tisti, ki bodo 1 kovali novi mir v Evropi poznali, toliko bodo nas upošte- : vali. Doslej do zadnjih časov moramo priznati, da vladni krogi, ki so sedeli po raznih uradih so imeli bore malo smisla za propagandistično delovanje, potom katerega . naj bi se svetu v vseh ozirih predstavilo Jugoslavijo. Zakaj ga ni bilo mi ne vemo — a bilo ga ni. Zato je pa svet za nas Jugoslovane prav do dni, ko je prišel napad, komaj znal. Bili smo Jugoslovaki, to in ono in vse, samo to ne kar smo res. Ni zdaj primeren čas, da bi tu izpraševali komu vest, zakaj ni bilo tega in zakaj ne onega, toda na mestu pa je, da se merodajne kroge na to opozarja, ker časi so važni in če bomo v takih važnih časih spali, znamo zaspati veliko, ali pa vse! tukajšnja pionirka Mrs. Anna 1 Kastello, ki je bila stara ob i smrti 81 let. Rojena je bila na i lepem Dolenjskem. Pogreb se t je vršil iz pogrebnega zavoda na 717 — 5th St. (Težak & Shinkus) v cerkev sv. Roka, " kjer so Father Cagram daro- j vali sv. mašo za pokojno. Pogreb se je udeležilo lepo števi lo Slovencev. Zastopana so bila tri slovenska društva, h ka- , terim je pokojna pripadala in sicer društvo sv. Družine, št. ; 3, DSD., Altarno društvo in pa ] podružnica SZZ št. 24. Članice, kakor tudi uradnice so pokojni Anni napravile prav lep špalir ob.rakvi, pri cerkvi in na pokopališču ter molile za pokojno sestro. Ranjka zapušča tri sinove in dve hčeri. Moža je pa zgubila letos 23. februarja. — Naj ji bo večni mir in večna luč ji naj sveti. Slovenca Mr. Joe Gregorich, gostilničar, kateri živi v Peru, 111. in Anton Jenko, trgovec, sta si kupila prav lepe "sarno-drče," to je avtomobile, katera zares prav lepo clrčita. — Naše častitke moža in Bog daj, da bi bila oba, kamorkoli bosta šla, pri vožnji srečna! Materin dan v cerkvi sv. Roka je bil letos zopet prav lepo praznovan. C. g. Venceslav Šolar iz St. Bede kolegija v Peru, 111., so imeli na matere prav lep govor. Dekleta od Marijine družbe in matere, so skupno pristopili k sv. obhajilu, po opravljeni sv. maši, so pa zato izbrana dekleta kronale Marijo in lepo molile pred kapelico. Potem so bil« pete litani-je Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Tako vsako leto praznujemo dan naših mater tukaj v La Salle. V naši naselbini so se nahajali dne 11. maja rojaki iz Waukegana, Ilk in sicer sledeči: Mr. Fr. Mirhek, Mr. Louis Križaj in sin Mr. Anton Tegal, ki so prišli v bolnišnico na obisk k Mrs. Rozi Križaj. — V bolnišnici se nahaja in sicer v sobi št; 112 Mr. JjHr. J »klic, ki se je bil ponesrečil. Sinovi in hčere so ga bili prišli obiskat iz Detroitajj Mich., za kar jim je oče prav hvaležen. -— V bolnišnici se nahaja tudi Mrs. Anna Potočnik, ki je zbolela. Duštvenim članicam bi bilo priporočati, da bi jo večkrat obiskale, njej pa želimo skorajšnjega zdravja in da 'bi se kmalu povrnila na dom med svoje. — Vsem kandidatom, ki so se borili za zmago v jubilejni kampanji Amerikanskega Slovenca iskreno častitamo na borbi. — Pozdrav. Zastopnik PRVA ZVERSTVA NACISTIČNE OKUPACIJE V BELGRADU Washington, D. C. Dopis ništvo , Centralnega tisk. urada pri Kralj, poslaništvu v Washingtonu dostavlja z namenom, da osvetli sisteme in metode Hitlerjevega "novega reda" in njegove uporabe v po d jarmi jen i Jugoslaviji, iz-seljniškemu tisku sledeča dejstva,dognana na podlagi uradnih poročil Kr. Jugoslov. vlade: 1) Nemško vojaško poveljstvo ni poslalo vseh srbskih u-jetnikov v koncentracijska taborišča na Nemško, ker so ja- Iz bolnišnice se vrnil Waukegan, 111. — Iz bolnišnice sv. Terezije, kamor je šel iskat zdravja, se je vrnij na svoj dom naš ugledni rojak Mr. James Kern iz 718 — 10th street, Waukegan, 111. — Njegovo zdravje se je že precej izboljšalo in prijatelji mu žeFe' skorajšnjega trdnega zdravja! Nov grob Cleveland, O. — Po dolgi in mučni bolezni je umrl tukaj poznani John Germek, v starosti 72 let, stanujoč na East 162nd St. Doma je bil v vasi Strahomer pri Igu. Zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Petrovčič, dva sina, dve hčeri, v Madison, O. pa pol sestro, v Mentor polbrata ter še več drugih sorodnikov. V starem kraju pa polbrata in druge sorodnike. Pokopan je bil iz cerkve Marije Vnebovzete na pokopališče sv. Pavla zadnji torek. Poroke v Milwaukee Milwaukee, Wi^s. — V soboto 17. maja se bosta poročila v cerkvi sv. Floriana Louis Kastelic iz West Burnham St. in nevesta Virginia Warzan. — V cerkvi sv. Janeza Evangelista se pa bosta poročila John Babich z nevesto Ann Je-lich, potem tudi ženin ženin Joseph Blaubach in neveata Margaret Lovretich. — N,ovo-poročenim parom želimo obilo sreče in božjega blagoslova V novem stanu. — R, D. Smrtna nesreča Detroit, Mich. — Smrtno se je ponesrečil rojak Joseph Strubel mlajši in je poškodbam podlegel na Materin dan 11. maja ob 5 uri zjutraj. Pogreb pokojnega se je vršil v sredo 14. maja zjutraj ob 9 uri i;; cerkve sv. Janeza Vianeja. — Staršem in bratom ter sestram iskreno sožalje. — Poročevalec. Nesreča rojakinje Waukegan, 111. — V bolnišnico sv. Terezije se je morala podati Jennie Skvarc iz 1026 — 10th St. — Dne 29. aprila se je pri sftaženju okne ponesrečila. Bila je ravno pri zadnjem oknu in ravno dokonča-vala s čiščenjem, ko je, prišlo do nesreče da je padla in si zlomila roko v komolcu ter si poškodovala nogo nad stegnom. Zaradi tega je morala prestati tudi operacijo. Sedaj se ji že obrača na bolje in ji prijatelji žele in da bi se vrni* la domov. -j roda za osvojenje svobode. Značilno je, da je tudi nemški radio objavil vest o ujetju Patrijarha. > "J. K." Predstavite vašim prijatc ljem "Amer. Slovenca* in ji«1 ga priporočite, da se nanj n»* roče! Petek, 16. maja 1941 AMERJKANSKI SLOVENEC Stran 3 ff ............. ..................*.:,•■ Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah fftljpf 111 InkorP- v dr2" I'Hnois Severne Amerike. SefleZ. JOilCI, III. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR; Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. podpredsednik: Frank Tushek, 716 Raub St., Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St., Joliet, 111. Blagwjtfk; Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd., Joliet, 111. Duhovni vojja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, III. Tosepk L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODEOR: Joseph Pavlakoviih, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave., Chicago, 111. John Denša, 2730 Arthington Ave., Chicago, 111. Predsednik Atlctičneea odseka: Martin Dragovan, ml. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Do 1. jan. 1941 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z, ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. . Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, -Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako 1Ct0 Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. . _ •„„„„ Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeDSD. je 111.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. ..... Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreao! rt Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-meno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111. TUDI IRSKA ČUTI VOJNO fast. Slika kaže posledice, ki so jih imele nazijske bornbe ob nedavnem napadu na severno irsko mesto Bel- .............K."." forward to this great day and a wonderful progra m is in store, and we are resting assured that everyone who will join us on this day will meet every satisfaction. For this occasion the day chosen is May 25th which is on a Sunday. At 11 o'clock High Mass will be said at Saint Joseph's Church, and we would be very appreciative if ail of you would also first join us at these services. Following that is at 12 o'clock noon a banquet will be held at saint Joseph's Parish Hall where a v/onderxul dinner will be serv- ed for only 85c. The afternoon io scheduled with numerous entertainments and the evening will be 1'olRwed with dancing. We are siirc of making your visit worth while, and we do hope and wish you will set this day aside for the purpose of joining us in this great day of ours the 25th Anniversary or Silver Jubilee. Thaking you in advance for your kind consideration and attendance we will be looking forward in repaying you at seme future event. Mrs. Frank J. Wedic Vice-President. IZ DEŽELE KRALJICE K LE OP AT RE IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine. VLADA BO POSTAVLJALA PRENOSLJIVE TABORE ZA KOČUJOČE DELAVCE Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.—Predsednica Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Avenue, tajnica MaryiKovacic, 2294 Blue Island Ave.; blagajnica Theresa Pintar, 1930 W, 22nd Str. Vse v Chicago, 111. — Seja se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana. <6t 17. Društvo av. ferezije, Ottawa, 111. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. 28 La Fayette Street, tajnica Mary Skoflanc, 1014 Walnut Street, blagaj-ičarka Katherine Danyun, 1011 Pine •)treet. — Vse v Ottawa, 111. Seja st vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka. Št. 18. Društvo sv. Družine, Spring-ield, 111. — Predsednik Matt Barbo-•ich, 1504 So. 15th St.; tajnica in bla-.gajničarka Agncs Barborich, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja sc { Urši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani. 15th ;.n Laure St. 1 Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. — Preds. Stanley Cudic, 111 j E. Wollman St.; tajnik in blagajnik Marko Gornik, 1003 E. Galena St. Vsi 1 v Butte, Mont. — Seja se vrši vsako 3. ( nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata , John Benich, 216 N. Arizona Ave. No. 20 Lodge St. Peter, Phil. Pa.: — 1 Pres. and Sec'y- Emilio Guarjglia, 1330 < Moore St., treasurer Antonio Herri- ] chetti, 2956 Salmon St., all of Phil. — Lodge mets every third Sunday of the 1 month 2 P. M. at 1217 So. Broad St. 1 No. 21 Lodge St. Bernard, Joliet, 111. , — President Emery Subar, 540 N. Bluff St.; Secretary Ralph Wedic, 342 ' Ruby St.; Treasurer, Frank Ivnik, ' 1109 Elizabeth St. — Lodge meets every third Sunday at Slovenia Hall, . 803 N. Chicago St. • No. 22, Chicago, 111. — President, 1 Cecelia Lamb, 847 Lakeside Place; Secretary and Treasurer, Anthony J. Novotny, 3230 Fullerton Ave. Lodge meets every second Sunday of the month at Ephpheta Social Center, 635 So. Ashland Blvd., Chicago. Št. 23, Društvo sv. Mihaela, Joliet, 111. — Predsednik Martin R. Dragovan, | 1507 Clement St.; tajnik in blagajniki John Russ, 922 Stimmit Street. Seja sc vrši vsoko tretjo soboto v mesecu ob pol drugi uri pop. v dvorani sv. Jožefa. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu več-, krat. Ako kateri izmed uradni-: teov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj 1 se naznani ako kateri najde kako p,o- moto, da se ista popravi. i bratu tajniku. . -1—o- ■ SAINT CECILIA'S SOCIETY NO. 12, D. S. D. Joliet, 111. • 25TII ANNIVERSARY ] .The officers and members , of this society extend a cordial ' invitation to all jits f r i e n d s, ~ lodges affiliated with the it Holy Family Organization, r_ and lodges of other organiza-® tions in nearby Cities and r towns will be most welcomed i in coming to join us in this great celebration. We have all been looking preseljevalo z delavci od žetve cio žetve, ustavljalo se tam, kje* so se delavci ustavljali, in se ž njimi pomikalo tja, kjer je poljedelstvo in sadje-reja potrebovalo njihovo delo. Lani so se ti tabori premikali skozi Arizono, Californijo, Idaho, Oregon in Washington. Letos z dvajsetino več taborov na razpolago bodo šli tudi na pavolišča Texasa vzdolž atla-tične obali od North Caroline do Flodde in gor in dol po dolini Mississipija. Vsaka taborna skupina ima mogočnosti za 200 družin. Vsaka ima po 200 podstav za Št. 1. Društvo sv. Družine, Joliet, lil. — Predsednik Joseph Buchar, 354 Ottawa Street; tajnik John Barbie, 1103 Vine St.; blagajnik Joseph Russ 819 Elizabeth Street. Vsi v Joliet, 111. -- Seja se vrši vsako četrto nedeljo v stari šoli sv. Jožefa. Št. 2. Društvo sv. DraZlne, Mount Olive, 111.: — Predsednik Mike Golda. 'ich, tajnik in blagajnik Sam Golda-»ich, P. O. Box 656. Vsi v Mount Olive, 111. Seja se vrši vsako druge Oedeljo v mesecu. Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, lil,; _ Preds. Anton Štrukel, 1101 — 5th St.; tajnik in blagajnik John Prazen, 1303 Third St. Vsi v La Salle, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka, °b 1. uri popoldne. št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George Krall, P.O. Box 462, tajnik John Zaje, P. O. Box 55, blagajnica Anna Jamnick, Box 368. Vsi v Bradley, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Žt. S. Društvo sv. Družine. Ottawa, Ul.: — Tajnik Frank Less, 1206 Chestnut Street. Vsi v Ottawa, Illinois. — Seja se vrši vsako sredo po tretji nedelji v mesecu v prostorih sobr. Frank Less ob pol 8. uri zvečer. Št. 6. Društvo sv. Družine, Wau-fcegan, III.: — Predsednik Anton Ma-rincic, North Chicago, 111.; tajnik ir. blagajnik Joseph L. Drašler ml., 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu ob pol osmi uri do prekliea v lovi šolski dvorani na Tenth St. Št. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111. — Preds. Martin Žagar, 600 Moe'n Ave., tajnik in blagajnik Michael Smajd, 724 Meadow Ave., Rockdale, 111. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. Št. 10. Dsuštvo sv. Družine, South Chicago, IU.:—Tajnik Anthony Motz, 9640 Avenue "L". Vsi v South Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu. Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa.; tajnik George Weselich, 5222 Keystone St.; blagajnik Joseph L. Bahorich, 5314 Duncan St., Pittsburgh, Pa. — Seja se vrši vsako četrto Nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slov. Domu, 57. cesta. Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, lil. —, Predsednica Anna Jerisha, 658 Broadway St.; tajnica Julia Camp, 405 Indiana Street: blagajničarka Jennie Krall, 1265 N. Hickory St. Vse v Joliet, 111. — Seja se vrši vsako dru-Ro nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa. št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, III — Preds. Apdrew Gla-v"ach, 1784 W. 21st St.; tajnik John kensa, 2730 Arthington St.; blagajnik Joseph C. Foys, 1828 W. Cermak Rd., Chicago, 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvojni sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa. — Predsednik Peter -Malek, 200 Pitt" St.; tajnik Nickolas ^avlakovich, 1513 Briuton Ave., No. haddock. Pa.; blagajnik Alfred Kelly 200 Pitt St. — Seja se vrši vsako dru Bo nedeljo v mesecu v Croation Amer-'tan Citizen Club, Braddock Ave., E- F'ttsburgh, Pa. New York, N. Y. Nekje so uvedli prenosljive knjižnice in prenosljiva gledališča kot sredstvo za razširja nje kulture, preostalo pa je za federalno vlado, da poskusi ustanoviti prenosljive naselbi-ne. Ta idejža eksperiftientacije je začela s Farm Security Administracijo, ki je lani imela že 16 takih selečih se naselbin na potu in namerava poslati dvaj-,set jih več to poletje. N.azivati I jih naselbine, je seveda nekoliko pretirano, ali bodo zares take za tisočine miguatornih delavcev, kjerkoli se začasno nastanjajo. V svojem prizadevanju, da bi rešila problem 350,000 družin, ki se vsako leto selijo od dela do dela, je ta vladna administracija najprej postavila stalne tabore za stanovanja delavcev na prehodu. Ti tabori so bili in so še vedno jalco koristni, ali z njimi ni bilo rešeno vse vprašanje. Kočujoči delavci so mogli ostajati v njih le kratko časa, kajti njim je bilo treba iti tja, kjer je njih delo bilo potrebno. In tako se je Farm Security Administracija cdločila prinašati naselbino k delavcem samim. L. 1939 je FSA postavila ta-« bore na kolesa, kakor naglasa nedavni članek v publikaciji poljedelskega departmental | "Consumers Guide." Lani se je 16 teh taborov na kolesih BARN DANCE NA RADIO Chicago, 111. Nekaj posebnega bo prihod njo soboto 17. maja na jugoslovanski radio uri od ene do dveh popoldne. — Jugoslovanska radio ura, katero upravlja Mr. Palandech preko radio podaje WI1IP na 1420 kle nam podaja vsako soboto zanimive programe. Prihodnjo soboto se bo pa preko te postaje oglasil Mr. Thomas Cukale. Šotore, na katerih morejo delavci podvigniti svoje šotore. Šotori se postavljajo v formacij ulice. Imajo tudi voz za; vroče in mrzle kopeli s prostorom za 18 mož in 12 žensk za istočasno rabo. Imajo tudi pralnice in sušilnice na kolesih. Drogi in električne žice, napeljane na lokalne elektrarne, preskrbujejo z razsvetljavo. Kjer ni bližnje elektrarne, Dieselov motor proizvaja elek-triciteto. Tanki za vodo, kurivo, brizgalnice, kotli, peči in stranišča na kolesih so tudi na razpolago. "Trailer" z bolničarko in medinanami služi za prve pomoč. Drugi tak yoz služi kot urad upravitelja in njegovo stanovanje. Preseljevanje tabora ni poglavitna težkoča. Delavci sami pomagajo postavljati in irazpo-stavkati tabor. Največja težkoča je najti pravo mesto za tabor, ki naj bo najbližje tam, kjer se dela, in zato treba stalnega poizvedavanja in poznavanje lokacij. Povprečno se je lani vsak tabor ustavil dru je po trikrat v sezoni. FSA uradniki poročajo, 'da so lani dclavci radi sodelovali, celo z navdušenjem. Vsled teh udobnosti delavci in njihove družine se prav hitro prilagodijo normalnemu načinu življenja. Vsak delavec v taboru posveča po dve uri na teden, da se tabor drži v redu. Naselbina ima svojo samoupravo, .ali v vsaki se nahaja upravitelj, pisar, bolničarka in čuvaj, ki so plačani od vlad. Več kot 3,200 družin je lani našlo zavetišče za več dalje časa v teh potujočih taborih. Letos pričakuje se, da bo jih dvakrat toliko. Common Council — F.L.I.S. —.—o- (Konec) Zgodovina, lengende in romani so naprtili egiptski kraljici Kleopatri toliko greha in raz-vratnosti kakor nobeni drugi ženi na svetu. V teku stoletij je postala nekak simbol ženske pohote. Najnovejši zgodovinski izsledki pa so očistili njeno omadeževano osebnost od vseh priveskov in natolcevanj. Zares ji je uspelo, da si je s svojo krasne pojavo osvojila Cezarja in omrežila Antonija. A vse to je storila baje za blagor, neodvisnost in rešitev domovine, enako kakor dva tisoč let pozneje poljska grofica Valevska, ki se je žrtvovala Napoleonu v domovinski ljubezni za svobodno Poljsko. Ustanovitelj Aleksandrije je bil baje m&cedonski kralj Aleksander veliki, ki ji je dal svoje ime. Mesto je postalo pod I^tolomejeviči sedež grške kulture ter prvo in največje svetovno tržišče. Pozneje se je vmešal v notranje egipt-ske spore Cezar, ki ga pa je kraljica Kleopatra popolnoma za-mamila s svojimi čari. V tej dobi je uničil strašen požar mesto in znamenito alek.-.andrijsko knjižnico, takrat največjo na svetu, ki je imela nad 300.000 pergamentov. Tudi Cezarjevega naslednika Antonija je lepa Kleopatra začarala. Peljala se mu je naproti v zlati ladji s srebrnimi vesli in škrlatnimi jadri, sedeč v prekrasnem šotoru na mehkih blazinah. Ko je Antonij zvedel, da se bliža egiptslca kraljica, jo je pozval k sebi. A premetena Kleopatra ga je povabila na svojo ladjo; Antonij Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. V ITALIJO se denar lahko pošlje, ampak samo v lirah in sedanje cene za pošiljanje denarja v Italijo so: 50 lir za......................$ 2.85 100 lir za......................$ 4.75 200 lir za......................$ 5-1° 300 lir za......................$13.25 500 lir za......................$21.50 1000 lir za......................$42.50 2000 lir za....................$84.00 Vsem priporočamo, da pošiljajo denar vsaj dokler so take razmere kakor so, potom brzojava, kar stane $1.00 posebej za brzojav, ki ga je treba dodati k zgorajanjim cenam. V JUGOSLAVIJO za enkrat še ni mogoče pošiljati denarja, dokler se prometne zveze v tem oziru ne urede in ne določijo. Kadar bo zopet odprto bomo naše klijente tozadevno obvestili. Pošiljatve naslavljajte na: JOHN J E RIC H 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. POSLUŠAJTE vsako nedeljo pivo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 13G0 kilocycles. se je vabilu odzval, nato pa je ostal pri njej deset let ter popolnoma pozabil na svoje državne in vojne dolžnosti. Kraljica Kleopatra je postala Antoniju poguba. Od vseh zgodovinskih in modernih stavb privlači tujčevo oko pozornost najprej prekrasna palača, poletna rezidenca egipt skega kralja, Ras-et-Tin imenovana. Čudovita stavba ob morju napravi j a vtis, kakor bi rastla iz vodne gladine, in velikanska kupola na njej, kakor bi plula proti sinjemu nebu. Zares oča rujoč pogled! Prometno središče Aleksandrije, ki šteje okrog 800.000 prebivalcev, je Borzni rg ali trd Mehemed Ali z lepimi modernimi palačami in krasnimi nasadi. Izmed redkih ohranjenih spomenikov starodavne Aleksandrije je 31 metrov visoki, iz enega samega kosa izklesani Pompejev steber. Poleg stebra sta tudi dve sfingi iz rdečega granita. Spomin na dobo, ko sta se v Aleksandri j i borila med seboj poganstvo in krščanstvo, so zanimive katakombe v več nadstropjih. Ta doba je uničila mnogo kulturnih spomenikov visoke vrednosti. Prekrasna je avenija, promenada kraljice Mr. Cukale bo pel lepe slovenske pesmi kot: "Ljubca moja kaj si strila" — "Po jezeru" in še več drugih narod nih pesmi. Poleg tega bo pa tudi deklamiral pesem "Ko mene več ne bo" katero je napisal Ivan Zorman. Obenem se bodo to soboto oglasili na omenjeni radio uri Popovičevj Ijratje "Popovich Brothers Tamburiea Orkester" in cela ckupina jugoslovanskih pevskih in godbenih umetnikov, ki bodo vpirizorili nekak jugoslovanski Barn Dance. JRP ZLATA KNJEGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CO-p stane samo_________________________vy ^ Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnieo "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- ^ dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______£ Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Nazli, kjer je ob morju več kilometrov daleč lepo urejeno nabrežje s prekrasnimi palačami in vilami v marmorju in alabastru, mnogo izmed njih v mavriškem slogu, z vrtovi in tropskim rastlinstvom. Aleksandrijo s pristaniščem obvladuje na nizkem griču, sredi mesta stoječa trdnjava, Kom-ed-Dik. Odtod so topovske cevi namer j ene v mesto, angleško pokroviteljstvo Egipta. Naša vodna palača, "Kraljica "Marija", ki smo bili nanjo zares lahko ponosni poleg raznih inozemskih parnikov, je lahko pristala zaradi precejšnje globine aleksandrijske luke prav ob pomolu, kjer se nahajajo velikanska skladišča pod betonskimi strehami. Obširno pristaniško ozemlje zapira visoka zidana ograja. Seveda smo si hoteli ogledati Aleksandrijo tudi od znotraj, a že pri prehodnih vratih ustavi egiptska policija vsakega tujca, ga preišče in pretipa glede mogoče nošnje orožja. Pa daš policistu bakšiš, in taka preiskava izostane. Bila nas je četvorica, ki smo najeli izvoščka pa 5 pijastrov, t. j. okroglo 25 centov, pa nas je peljal uro daleč. Seveda so take cene v Egiptu, kcj ni glavne sezone, torej v poletni dobi ,v zgodnji pomladi je drugače. Izvošček Arabec se je med potjo neprestano oziral in govoril, govoril v vseh mogočih jezikih. Velikanski je jezikovni arabski talent. Od vsakega jezika si Arabec prikroji besedni zaklad, kolikor ga potrebuje za svoje vsakdanje potrebe, j Že v pristanišču so takoj spozna-; li, odkod je naša ladja in klicali: "Doberrr dan!" V Aleksandri,j i si takrat poleg angleščine in francoščine najbolje izhajal z italijanskim jezikom. Neznosna je afriška vročina, vendar smo se je po tolikih dneh našega bivanja na črnem konti-nehtu'ndkako privadili. Vedno znova se je oglašala neutolažljiva žeja, ki smo jo označili že za egiptsko, ne več za kranjsko. Vina točijo večji del z grških otokov, s Cipra, Santorina itd., tudi domačih egiptskih vinskih pridelkov ne manjka. Vina naročiš kozarec ali celo buteljko, seveda so cene prilično visoke, 1 do 2 pij astra (4 do 7 centov). Toda k vsaki pijači dobiš brez posebnega naročila majhen prigrizek: košček sira, ribico, malo paprike, paradižnika in kruha. V Egiptu točijo tudi precej dobro pivo, ki pa je primerno drago. Po dveh letih našega bivanja v nekdanji prestolnici kraljice Kleopatre smo se poslovili od Aleksandrije in afriške celine. Pod betonskimi strehami tik ob naši ladji so se zbrali arabski trgovci, razvil se je bazar v hru-šču, kakršnega naša ušesa niso vajena. Med neznosnim vikom in krikom so še tik pred odhodom ladje ponujali'najrazličnejše blago, prekrasno 'vezene kimono, svilo, dragoceni nakit, porcelan, polnilna peresa, cigarete, domače in manjvredne japonske izdelke. Pri nakupu pa moraš biti skrajno previden tako glede cene kakor glede kakovosti. Zadnje ure v Afriki so nam krajša-i steyilni naši aleksandrijski rojaki, ki jih cenijo tamkaj okrog 2000 po številu, dokaj več kakor v Kairu. K slovesu na pomol jih je privedel za tamošnje slovensko društvo "Palma" lepo število njihov duhovni oče p. Kerubim Begelj s pravo pravcato arabsko kozjo bradico. Ljubljanski Akademski pevski zbor je neumorno prepeval slovenske narodne in umetne pesmi. Pa se je še oglasila stara ženica s skromno željo: "Gospodje, prosim še eno šmarnično!" Rade volje ji je ustregel pevski zbor in zapel koncertno dovršeno, kakor bi stal na unionskem o.dru v Ljubljani: "Marija, k tebi uboge reve . . ." Starki so se orosile oči in je vzdihnila: "Hvala lepa, gospodje, trideset let je že nisem slišala! . . ." R. D. ?,fr*n 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Soteščan: "Dedinja grajskih zakladov" . POVEST IZ DAVNINE "Tedaj ste ga opozorili," ga je prijel za besedo. "Nisem. Strela naj me ubije . . .!" "Ako ste me izdali, se vam bo še otepa- lo . . ." "O tem ni govora. Vidite ga, sedajle prihaja .. Kremar se je previdno odstranil. Cink je bil videti zbegan in sestradan. "Kod se neki potika Štuc?" je pošepnil tovarišu, sedečemu pri prvi mizi. "Dva dni ga že nisem videl," mu je prav tako tiho odgovoril. v . "Jaz pa vem," se je oglasil preoblečeni Florin, ki je slišal njun pogovor. "Vi?" Postopač se mu je zaupno približal. „ "Sedite, Cink! Z vami bi rad govoril. "Ali me poznate?" Potepuh je sedel zraven njega. "Ako ste žejni, bova pila," se mu je hotel prikupiti. "Lačen sem, lačen. Rad bi se pošteno najedel." Florin mu je naročil obilno večerjo. "Štuc je vaš prijatelj," je začel Florin, ko je Cink oblizal krožnike. "Čudno, da ga ni odnikoder . . ." "Ali ga ni na produ?" "Koliba je zaprta ..." "Kakor kaže, ste ga iskali... Menda bi mu radi nekaj sporočili . . ." "Ni kaj posebnega. Radoveden sem le,' kako je opravil s Kušarjem . . ." "Ali sta se poznala?" Florinu se je smehljalo zrelo jabolko. "Pokazal sem mu njegovo kolibo ... To je bilo takrat, ko je izginila mladenka." "Kakšna mladenka?" ga je izkušal. "Neka vlačuga . . ." je pričel lagati. "Menda je izginila a Kušarjem v šumo, kjer živita v divjem zakonu .. ." Florin se je nasmehnil in rekel: "Zadeva je nekoliko drugačna. Štuc je pravilno izpovedal ..." -l "Torej so ga prijeli," se je popraskal za ušesi. ' "Pravi, da ste mu pomagali pri umoru ..." "Laže!" Postopač se je očitno ustrašil. "Pojdiva, da se pogovorimo. Stuc vam vsiljuje krivdo. Vi se morate razbremeniti." "Ali taji?" je ujezilo postopača. "Lopov!" "Tedaj rešite svojo čast in clokažite nedolžnost . . ." Cink je spoznal, da se je ujel v zanko. Mirno se je dal ujkleniti in odvesti v stražnico. Vso pot je preklinjal nezvestega tovariša in, svojo neprevidnost. Nadzornik Prusnik je hotel najprej omajati Štuca, a se mu je trdno upiral. Šele ko mu je omenil Cinka, je pričel omahovati. Priznal je, da je našel utopljenko, katero je zanesla voda med kole pod kolibo. "Zakaj niste naznanili tega oblastvu?" ga je začel prijemati. "Nisem hotel, da bi me česa ne osumili . . ." se je zagovarjal. "Ako niste krivi, se vam ni treba ničesar bati ..." "Bal sem se sitnosti in jezikov, ki človeku ničesar dobrega ne privoščijo . . ." "Ali ste poznali tisto mladenko?" "Spoznal sem jo po obleki . . ." "In kdo je povedal Kušarju, da je utopljenka pod vašo kolibo?" "Nihče drugi kakor Cink, moj tovariš. Zaupal sem mu kot prijatelju . . ." "Ali veste, da utopljenka ni bila Gizela, katero ste — kakor je videti — že prej poznali?" "To ste mi povedali šele tukaj. Ako bi bil vedel poprej, bi jayil oblastvu . . ." "Kje pa je Gizela, ki je izginila tisti večer, ko je šla na Malin je?" "Vrag vedi," je odgovoril malomarno. "Ali imate koga na sumu?" "Prav nikogar." "Kje je vaš tovariš Cink?" mu je Prusnik segel v besedo. "Kaj vem. Taki ljudje nimajo stalnega bivališča." "Ali sta se sprla, da vas je izdal Kušarju?" w < V«1 rr v • fi Svoji k svojimi Slovenci, slovenska dinftUa in afovenAs pexQeQa, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskartri. — Kaša tiskarna izdeluje vse tiskovine u dmštvam drage, LlCNO. in'POCENI. • TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC OBVESTILO vsem onim, ki naročajo nage liste svojim domačim v stari kraj Ameriška pošta še sprejema pošto za Jugoslavijo. Vprašanje je seveda, kako pošta potuje in če pride zdaj po zasedbi na svoj cilj. Naša Upra va je pošiljala oba lista to je "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" do 30. apri'a TO IN ONO NAPITNINO OZNAČUJE KOT PONIŽEVALNO Chicago, 111. — Na zborovanju Katoliške konfererice o in-dustrijalnih problemih,ki se je vršilo prve 'tri dni tega tedna, je nastopil kot -govornik tudi nt-ki nigerski železniški po-strešček, po imenu J. L. Yancey, ki si je vzel dopust samo zato, da bo na zborovanju la- "Šlo je bržkone za plačilo. Kušar ga je podkupil. . ." "Kako sta potem obračunala s Kušarjem? Ali je spoznal utopljenko?" "Po obleki je sodil, da je Gizela . .." "In potem?" Prusnik ni mislil, da bo toliko izvedel. "Obdolžil me je, da sem utopil mladenko. Tako sumničenje me je razjezilo . . ." "In kako ste utešili svojo jezo?" "Napadel me je, zato sem se moral braniti . . ." "Vrgel sem ga v reko in pritisnil na dno s kolom ..." mu je prišlo počasi iz grla. "Ali je utonil?" Štuc je nemo prikimal. "Naprej!" Nadzornik si v naglici ni mogel domisliti primernega vprašanja. "Nato je prišel Cink — zvijačno kakor satan . . ." "Ali nista bila dogovorjena?" "Ne!" je zanikal odločno. "Pa ste mu povedali, kaj ste naredili?" "Mrliča je bilo treba nekam odstraniti. Spravila sva ju na prod in zasula s peskom." "Cink vam je torej pomagal . . ." "Sam bi ne bil mogel tega izvesti..." "Morda pa je Cink umoril mladenko?" je nadzornik'preusmeril zasliševanje. "Tega ne verjamem." Štuc je bil ves zmeden ter ni mogel več odgovarjati. Preiskovalec ga je izročil biričem, naj ga odvedejo nazaj v ječo. Naročil pa jim je, naj mu privedejo novega gosta, s katerim bosta nadaljevala. Cink je stopil pred Prusnika z uklenje-nimi rokami. Tu so mu odpeli verigo ter ga pozvali, naj se dostojno vede. "Najprej mi povejte, zakaj ste me zaprli," je vprašal biriče. "Ali vam niso še povedali?" se je smehljal nadzornik. "Nekaj so mi hoteli natvesti, kar pa odločno odklanjam . . ." "Prusnik mu je našteval: "Obdolženi ste, da ste pomagali skrivaj pokopati dva mrliča, čijih usoda še ni natanko dogna-na . . . Prav tako še ne vemo, kam je izginila mladenka, kateri je ime Gizela ..." "Ako menite, da sem jaz kriv, se motite." Cink je odgovarjal mirno in razločno. "V prenočevalnici pri 'Belem orlu' ste nadlegovali nekega Kušarja, ki je prišel nedavno v mesto . .." "Priporočil sem se mu za prenos prtljage . . ." 1941. Ker pa dvomimo, da je sedaj redna dostava mogoča in da bodo najbrže mnoge številke izostale, bodisi da bodo temu krive razne cenzure, ali pa neredne zveze, zato smo s 1. majem 1941 prenehali pošiljati naše liste v Jugoslavijo in sicer za toliko časa, dokler ne bodo boljše in bolj zanesljive zveze upostavljene s starim krajem. Kakor hitro pride do tega, bomo zopet začeli oba lista pošiljati in bomo tozadevno one, ki plačujejo tu naročnino obvestili. Kar se tiče kredita pri naročnini, bomo potem za toliko časa, kolikor časa zdaj od 1. maja 1941 naprej lista "Am. Slovenec" ne bomo pošiljali, bomo za toliko časa potem naročnino vsem naročnikom za stari kraj podaljšali. To bo pravično in pravilno. Kdor bi pa hotel, da se list za stari kraj ustavi in bi imela taka naročnina kaj neizčrpanega kredita, bomo drage volje tak kredit pripisali oz. kreditirali naročnikom .tukaj, ali pa vrnili, kakor bi kdo hotel. Ampak najbolje je, day se počaka in bo potem Uprava za toliko časa vse take naročnine za stari kraj za toliko podaljšala, za kolikor časa se sedaj list ne bo pošiljal tja. To za dnevnik Amerikanski Slovenec." Za mesečnik "NOVI SVET," ki se pošilja pa samo vsaki mesec, pa to določilo ne velja. Za mesečnik "Novi Svet" bomo pa hranili vse številke, ki boclo izšle in jih bomo potem, kakor hitro bodo upostavljene redne in zanesljive zveze z domovino skupaj poslali naročnikom v stari kraj. To iz razloga, ker v mesečniku so zanimivo povesti in jih bodo naročniki hoteli čitati skozi. Zato bomo hranili vse številke in jih potem skupaj poslali, ko bo zopet zanesljiva zveza z domovino. Toliko v obvestilo vsem naročnikom, ki plačujejo naročnine za svoje riomače v staro domovino. Ako bo treba kaj drugega pri tem, ali karkoli, bomo naročnike o tem obvestili. Uprava "Am. Slovenca" in "Novega Sveta" hko povedal, kar mu je na srcu, in to je, da se izrazi proti dajanju napitnine. Dejal je, da je ta navada neameriška in poniževalna. "Napitnina," je povdarjal, "rodi nasprot-stvo med uslužbenci, strahova-nje in pritisk od delavcev in del krivico odjemalcem, ki se čutijo dolžne,, da obdarujejo tiste, ki so premalo plačani." -o- MED POTNIKI SO ŽENSKE V VEČINI New York, N. Y. — Na potniških parnikih,ki plujejo preko Atlantika, tvorijo te dni ženske pretežno večino. To so razodele paroplovne družbe, ki dostavljajo, da se ženske očividno bolj boje vojne na suhem kakor pa nevarnosti od podmornikov. Tako tvorijo ženske 75 odstotkov vseh potnikov, in sicer v obe smeri, proti Ameriki in proti Evropi. Iz Evrope prihajajo semkaj begunke, dočim se nasprotno izseljujejo v Ejvropo po večini Nemke, matere, stare matere, žene, ali pa zaročenke moških, ki žive v Nemčiji. Mnoge od njih izražajo strah, da utegnejo Zed. države stopiti v vojno, in, da se zato umikajo iz njih. j -o- DA GA REŠI SRAMOTE . . . Italijanski pisatelj in časnikar. Giulio Piccini, ki se je podpisoval s pseudonimom Jarro, je bil znan po svoji duhovitosti. Neki umetnik je za svoj, rojstni dan rad povabi] nekaj pMjatfeljev na kosilo. Med povabljenimi je bil tudi Jarro, ki se je vabilu nerad odzval, ker mu ni ugajala njegova kuhinja. Vabilu je umetnik dodal pismo v katerem mu grozi, da bo v primeru Jarro-ve odsotnosti prepis tega pisma na njegovem mestu pri mizi. V pismu je bilo več slovničnih napak. Jarro je umetniku odgovoril: "Pridem, da te pred ostalimi rešim sramote zaradi kakega pisma." 12 LETNIK OBSOJEN NA DOSMRTNO JEČO Waynesboro, Ga. — Porotno sodišče je zadnji ponedeljek odredilo dosmrtni zapor za nekega Roberta Messexa. Deček, ki je star komaj 12 let, je ubil svojega očeta, ko ga je ta pretepel, ker ni šel v šolo. Do 21. leta bo deček priživet v kaznilniški šoli, na kar se bo lahko upoštevala njegova prošnja za olajšavo. -o- Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" POIZVEDBA Rada bi zvedela za naslov mojega brata John Godec, rodom iz Oslice, št. 5. Imam mu sporočiti zelo važne zadeve. Pred nekaj leti je bival v državi Wisconsin. Mary Schurk 541 E. Chapman St. Ely, Minn. Vloga slovanstva je mizema. Politično stoji le še Rusija, s siovanstvom je pa (tudi tam mizerna. Umevno, da je pri takih razmerah mizemo še bolj; z idejo panslavizma, ki je že na sebi precej utopistična, mnogi Slovani sami pravijo, da je prifrknjena. Jaz bi trdil, da je panslavizem ideal, le hudo visok ideal je, zato cika močno na utopistično stran. Ali je povsem zati-t ta ideal ? Najmanj zanimiva so sledeča izvajanja v listu "The Saturday E. Post" iz dne 25. aprila t. 1. Opazovalec Demaree Bess piše: "In Sofia-, driving to town from the airport after my arrival there, I overheard a conversation in the autobus between two Bulgarian passengers who were conversing in the Russian language. One of them exclaimed, "Greetings, comrade!" The other retorted, "So you are a Bolshevik, are you?" The first replied, "Yes, I am a Bolshevik now, because the Germans are coming." Both men laughed wryly. Perhaps it was this conversation which made me observe as the bus drove through the streets of Sofia, how very similar to a Russian city it is. It looked as though the Germans were capturing a Russian outpost. The shop signs were in the Russian script and I t*aw posters advertising Russian operas and ballets, including one modern Soviet play which I had seen in Moscow. At a newstand I saw three people gathered around a display board, reading the Moscow Iz-veatia, official organ of the Communist Party. The Bulga" rian language being Slavonic, it sounds very much like Russian. ISO West Cermak Road, Tel Cen«! 5844 CUeuWh BBnois V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI našega ljubljenega in nepozabnega sina in brata Louis C. Verbic ki nas je za vedno zapustil 16. maja 1936. Pet let je že minulo, odkar zapustil si nas Ti; tiho spavaš pod gomilo, a Tvoj duh pri nas živi. V maju se prebuja cvetje in razširja sladki vonj, in pa tudi vse poletje cvetke krasijo Tvoj dom. V maju Ti si nam zaspal vtihnil Tvoj veseli glas, a v spominu moš ostal, dokler kateri nas živi. V srcih nosimo ljubeče blag spomin in Tvoj pogled dokler nit življenja steče in vsi pridemo za Teboj. Žalujoči ostali: JOSEPH in APOLONIA VERBIC, starši; brat in sestre. Joliet, Illinois, 12. maja 1941. Later, in Jugoslavia, I saw other evidences of this yearning of the European Slav for some ties with Mother -Russia, In Belgrade I dropped into a movie to see an American film, Balalaika. The setting of that film is old Czarist Russia, and the opening scenes show Russian cavalry riding madly through the streets of St. Petersburg. As these scenes were flashed on the screen, the Serbian audience broke into spontaneous applause, and there were cries of "Hail, Russia!" The Pan-Slav spirit, which the Czar invoked against the Kaiser in the nineteenth century, still exists in spite of Bolshevism,and waits to be aroused again by some Russian ruler. The Serbian revolution in Belgrade, which upset Axis j plans seriously, at least temporarily, clearly proved the strength of this spirit." Tako je bilo tik pred izbruhom dogodkov na Balkanu. Ali je ta duh zdaj izginil, ali se morda povečal, razvnel? To izvedeti, bi bilo zopet vrlo zanimivo. Pojavi pa dokazujejo,da neka meglena ideja panslavizma ni vsaj tedaj popolnoma izginila. Širši in bolj vkoreninjen obseg more taka ideja zadobiti le po količkaj močni politični ideji, kakor je bilo tudi pri drugih narodih ". . , waits to be aroused by J. M. Trunk: some Russian ruler . . .". Ni ravno treba, da bi bil ta ruleir Rus, le slovanske Ruse mora ali bi moral ta ruler dvigniti. Značilno im zanimivo je to, ampak enako močno cika na utopijo, ker takega slovanskega Bismarcka, C a v u r a, Cromwella danes še ni. Ugibanje in muzika za bodočnost. Vsekako bolj realistično je, kar piše isti opazovalec o sedanji Rusiji. Meni: "Russian Deathwatch In Istanbul I talked to two Americans who had just conie from Moscow. They had been watching the course of events in Russia for years and they reported that, so far as the Soviet Union is concerned, Germany already has won the Battle of the Balkans. They pointed out that the Germans have bottled up Russia straight down the line from East Prussia to the Turkish border. These Americans do not believe that Stalin is either willing or able to offer any if terference with German schemes, unless the Germans actually invade Russia itself. According to these observers, Stalin's policy remains today what it has been from the beginning of the war. He considers every large country ^ the world as a potential enemy, and that includes Brit* ain and the United States, aS well as Germany and Japan-Stalin wants to do everything possible to encourage these P0' tential rivals to weaken each other. Stalin wants to keep thf Anglo-German' w a r tightly balanced, so that it will co»' ttnne for a long time, would be even move satisfied if the United States and Japa" would get involved in another war in the Far East." 1. maja so imeli v Moskvl zopet mogočno vojaško par8' do. Nekaj take sile se lahk" pokaže, ali je več take sile, Pf niti Rusi ne bodo pokazaval'-' saj vsaka sila drži vojaški moč kolikor mogoče na sknv' num. Mnogi trdijo, da izdatne vojaške sile ni, le parada .1" i! silna. Maršal Timošenko -Je tudi kazal pest vsemu svet^ ako bi se predrznil priti p*f! blizu Rusiji. Well, beseda tf beseda, dejanj ni. Mogoče P°-skrbi v kratkem prav "prijel telj" Hitler, da se pokaže r11' ska vojna sila. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urada: 1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. 1901 West Cermak Road Tel. Canal 4918 3925 West 26th Street 4—6 P. M. in po dogovoru. Telefon Lawndale 6287 CHICAGO \ Rezidenčni tel.: La Grange 3966 DR. HARRY M. MENTOK Slovenski zdravnik in kirurg Ordinira od 9-12 dop. od 1-5 p°P' in od 7-9 zv. Ob sredah od 9-12 dop-— Ob nedeljah od 10-12 dop. 424 Tenth Street, WAUKEGAN, ILL. Telefona: V uradu: Ontario 71*6 Rezidenca: North Chicago 145° ROJAKI SLOVENCI! KADAR želi'e okrasiti grobo'® svojih dragih, 0 4 pozabite, da i®**' na razpolago l*8 nega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vr«' nagrobne spomenike v vaeh nasel" binah države Illinois. Cene zn>erI)f' delo jamčeno, postrežba solidna, p priporočam I Kadarkoli nameravate kupiti grobni spominski kamen, pišite " podpisanega za vsa pojasnila in 1 cene. V vašo korist bo. Joseph SlapniČar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street JOLIET, ILL. Telefon 2*4787 Petek, 16. maja 1941