Poštnin* platina r goto rial m SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik l/n. V Ljubljani dne 25. avgusta 1945 Številka 29. VSEBINA: 208. Zakon o' podeljevanju amnestije in pomilostitve za dejanja, kazniva po zakonik federalne Slovenije. 209. Ukaz o pomilostitvi oseb, obsojenih po zakonu o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast. 210. Zakon o ukinitvi sodišča slovenske narodne časti. 211. Odločba o cenah premoga v prodaji na debelo in drobno. 212. Odločba o nakupnih cenah" sadja, sadjevca in žganja. 213. Odločba o cenah mineralne vode. 214. Odločba o likvidaciji podjetja sdliiergieversorgnng Stld-sleiermarkc. 215. Razglas o obsegu in upravni razdelitvi glavnega mesta '•v Ljubljane. Zakoni in drugi razglasi SNOS-a in Predsedstva SNOS-a 208. Upoštevajoč člen 1. zakona o dajanju amnestije in pomilostitve od 5. avgusta 1915, Ur. list DFJ 422/47, izdaja predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega svela na podlagi točk 2. in S. odloka AVNOJ-a od 29. novembra 1943, Ur. list DFJ 4/1 o zgraditvi Jugoslavije na federativnem načelu zakon o podeljevanju amnestije in pomilostitve za dejanja, kazniva po zakonih federalne Slovenije Člen 1. Za kazniva dejanja, ki se sodijo po zakonih federalne Slovenije, izvaja pravico amnestije in pomilostitve predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta, kolikor ni ta amnestija že vsebovana v Zakonih oz, odlokih začasne narodne skupščine oz. njenega predsedstva. ' v , , , , . 2. Postopek" za amnestijo in pomilostitev se more začeti na prošnjo ali po uradni dolžnosti. - Člen 3. ■Za pomilostitev ali za amnestijo sme zaprositi obsojenec ali kdor koli zanj. Prošnja se vloži pri sodišču, ki je sodilo na prvi stopnji. Ce se vloži prošnja pri drugem uradu, jo mora slednji poslati sodišču. V primeru, da vloži prošnjo obsojenec pri starešini zapora, zavoda ali taborišča za prisilno delo, priklopi starešina prošnji svoje poročilo o obsojenčevem obnašanju in zdravju. Člen 4. Sodišče prve stopnje pošlje Urez odlašanja prošnjo s svojim mnenjem ministru za pravosodje. Slednji pošlje prošnjo v odločitev predsedstvu Slovenskega narodno osvobodilnega sveta. Člen 5. . * Po uradni dolžnosti smeta predlagati predsedstvu Slovenskega narodno osvobodilnega gvet# pomilo^itov ali amnestijo predsedstvo Narodne vlade Slovenije ali javni tožilec Slovenije. Pribava mnenja (člen 3. in 4.) tu ni potrebna. Člen 6. Ukaz o splošni amnestiji ali pomilostitvi se objavi v Uradnem listu Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije. Člen 7. Ta zakon stopi v veljavo z objavo v »Uradnem listu«. Ljubljana dne 24. avgusta 1945. Za predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta: Tajnik: Predsednik: France Lubej s. r. Josip Vidmar s. r. 209. Na podlagi člena 1. zakona o podeljevanju amnestije in pomilostitve za dejanja, kazniva po zakonih federalne Slove, nije ter na predlog predsedstva Narodne vlade Slovenije izdaja predsedstvo Slovenskega narodno osvobod'hieeo sveta naslednji , ,. *. ukaz o pomilostitvi oseb, obsojenih po zakonu o kaznovanju zločinov in prestopkov "zoper slovensko narodno čast Člen 1. Vsem tistim, ki so bili do dneva tega ukaza pravnomočno obsojeni za zločine ali prestopke po zakonu o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast od 5. junija 1945, Ur. list št. 81/7, se odpusti kazen lahkega ali težkega prisilnega dela v celoti. Člen 2. Vsem tistim, ki so bili obsojeni na Razen tzguoe narodne časti, se. pravne posledice te kazni omeje na izgubo političnih državljanskih pravic. .. . ' Člen 3. ’ - v Ta ukaz velja od dneva objave v »Uradnem listu«. Ljubljana dne 24. avgusta 1945. Za predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta: Tajnik: Predsednik: France Lubej e. r, Josip .Vidmar g. r. 21Q. Zakon o ukinitvi sodišča slovensko narodne časti Člen 1 .. .. Ukinja se posebno sodišče za. zločine m prestopke zoper slovensko narodno čast (sodišče slovenske narodne časti). Člen 2 Knjige, vpisniki in drugi spisi sodne uprave sodišča slovenske narodne časti Se izroča vrhovnemu sodišču iederalue Slovenije na čuvanje. Člen 3'. Člani senatov m drugi uslužbenci sodišča slovenske narodne časti se razrešujejo dolžnosti. Člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu«. Ljubljana dne 24. avgusta 1945. Za predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta: Tajnik: Predsednik: France Lubej s. r. • Josip Vidmar s. r. Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi ministrstev Narodne vlade Slovenije 211. Odločba Na temelju proizvodnih cen premoga, objavljenih v Uradnem listu z dne 4. avgusta 1945, št. 172/23, določa ministrstvo za trgovino in preskrbo Narodne vlade Slo- veuije cene premoga v prodaji na debelo in drobno takole: 1 ■ Člen 1. X. Za premog iz rudnika Velenje: na debelo: na drobno: din din Orehovec 280 — 436.— kosov ec ’ 433.— 605.- lignit 521.— 709,— II. Za premog iz rudnikov Pečovithv m Rajbenburg: na debelo: na drobno: din din. grahovec 432.-* ilO,— Orehovec 575.— 678.- kockovec 697.— 822.— kosov ec S07.— ■ 932.- IIL Za premog iz rudnikov Trbovlje Zagorje, Hrastnik in Zabukovca: na debelo: na drobno; din din grahovec 399,— 593.- Orehovec 598.— 891.- kockovec 698.— 919.- kosovo« 753.— 984.- Člen 2. vene v prodaji na tlebelo veljajo franko razkladalna postaja, v trgovini na drobno pa franko skladišče trgovca za 1 tono, vključno vse dajatve, zaslužek, prevozne in manipulativne stroške, razen tovomiue od nakladalne do razkladnlne postaje, kar se smo posebej zaračunati. Posebej se zaračunava tudi pogodbena taksa pri dobavah državnim in javnim ustanovam ter kolkovina računov. Dostavo kuriva na dom potrošnika eme trgovec zaračunati po odobreni tarifi. Člen 3. rrercoracenje teh cen je kaznivo po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže (Uradni Ust DFJ št. 241/20 z dne 23. aprila 1945). Člen 4. čene, odrejene s to odločbo, veljajo od 1. junija 1945 dalje do preklica. Ljubljana dne 17. avgusta 1945. V. št. 26/1. Minister zn trgovino in preskrbo: ' Dr. Vavpotič Lado a. r. 212. Odločba o nakupnih cenah sadja, sadjevca in žganja Ministrstvo za trgovino in preskrbo določa v sporazumu z mbiistrstvom za kmetijstvo odkupne cene za sadje, sadjevec in žganje takole: .1. Češplje in slive: I. vrsta — izbrane ' IL „ " III. „ industrijske 2. namizno grozdje; I. vrsta — izbrano. II. „ 3. orehi: L vrsta — tarikolupihaoti II. „ koščaki 4. 6. sadjevec: žganje: elivovka sodno r 6,-5.— 3.50 14.— 8-10 12.— 8,- za 1 kg za 1 % za Ikg od din 6:— do 8,- 1 kg Ibg Ikg Ikg liter. din 55.— za 1 liter ,, 45.— za 1 liter Zgornje cene veljajo kol najvišje odkupne cene za dobro in zdravo blago kvalitete, kot je običajna v trgovini. Okrožni odbori smejo po krajevnih razmerah določiti za '-c okrožje ali za posamezne okraje v svojem okrožju nižjo cene kot so določene s to odločbo. Ljubljana dne 24. avgusta 1945. V. št. 388/1. Minister za trgovino in preskrbo/ pomočnik . ’ > . • dr. Pavlič s. r. Minister za kmetijstvo: pomočnik ing. Levstik Jože s. r, 218. Odločba o cenah mineralne vodo Ministrstvo za trgovino in preskrbo določa cene mineralne vode iz vrelcev pod upravo za proizvodnjo,1 nabavo in razdelitov nanitetnega blaga začasno Utkolv: - . 1. za upravo: steklenica 5 đd • din 2.35 10 „ ,i s-60 „ 14 „ » 4.40 franko naj bližja razkladala« postaja trgovca na debelo, vključno vse trošarine, prometni davek, stroške prevoza polnih in praznih steklenic po železnici; 2. v prodaji na debelo: steklenica 5 del din 2-90 „ 10 „ „ 4.50 ,, 14 „ n 5.50 franko skladišče trgovca na debelo, vključno stroške dovoza polnih steklenic s kolodvora do skladišča in vrnitve praznih steklenic na kolodvor, kalo in zaslužek; . S. v prodaji na drobno; steklenica 5 dol din 3.60 kozarec 2 „ 1.50 K 'tem cenam je prepovedano zaračunavati kakršne koli pribitke. Prekoračenje cen je kaznivo po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže (Uradni list DFJ Št. 241/28 z dne 23. aprila 1945). Ljubljana dne 22. avgusta 1945. V. št. 346/1. Minister za trgovino in preskrbo: pomočnik dr. Pavlič Stone e. r. 214. Odločba Ministrstvo za industrijo in rudarstvo odloča: Po nemškem okupatorju ustanovljeno in organizirano podjetje »Energieversorgung Stidsteiermarkc preide z vso svojo imovino takoj v likvidacijo. Likvidacijo izvede komisija, ki jo sestavljajo: dr. Stanko Štor, kot predsednik. Evgen Lovšin, ing. Ivan Pust, ' dr. Štefan Šoba, ing. Franc Štrajnar, Petrin Albert kot jilanl komisije. Ljubljana dne 10. avgusta 194-% - .. St 1-1747/45. Minister . za industrijo in rudarstvo: pomočnik ing, Stane 0swald s. r. Obceveljavne odredbe m razglasi raznih cblastev, zavodov in ustanov 215. Št. 21010/45. Razglas- o obsegu in upravni razdelitvi glavnega mesta Ljubljane Predsedstvo Narodne vlade Slovenije, oddelek zn izgradnjo narodne oblasti je z odločbe z dne 20. avgusta 1945, 6t. 191/1, L inkorporiralo Ljubljani bivše občine Št. Vid, Ježica in Polje, nadalje Fužine, Zg. in Sp: Hrušico, bivšo občino Rudnik, Lipe in Bokalce, II. vnovič priključilo Havptmanice in Črno vas ter III. odobrilo razdelitev Ljubljane na 10 mestnih četrti. Inkorporacija, ponovna priključitev in razdelitev ua četrti se je izvršila lako, kakor je to razvidno iz odobrenega načrta v merilu 1:25.000 in tozadevnega odobrenega komentarja, ki sta priložena odločbi. Odobreni komentar k načrtu se glasi: Glavno mesto Ljubljana je razdeljeno na 10 mestnih četrti. I. mestna četrt Center leži znotraj črte: Oražnova ul. — Langusova ul. — Kopališka ul. — Zelena pot do Ceste v Mestni log — švabičeva ul. — Ljubljanica — Rožna ul. — Ulica na Grad s hišami na obeh straneh — Sodarska steza s hišami na obeh straneh — Grajska planota — študentovska ul. — Vodnikov trg — Kopitarjeva ul. — Ljubljanica — Marijin trg — Miklošičeva c. — Dalmatinova ul. -7 Gosposvetska c. — začetek Celovške c. s hišno št. 1—3 — Lipov drevored ob Velesejmu — šišenski vrh — Tivolski vrh — Svet-čeva ul. — Kocenova ul. — Oražnova ul. (hiš. številko 3, 4 in 5 pod Turnom spadajo v to četrt). IL mestna četrt Tabor leži znotraj črte: Grajska planota — študentovska uk — Vodnikov trg — Kopitarjeva ul. - Ljubljanica — Marijin trg — Miklošičeva c. — Dalmatinova ul. — Gosposvetska c. — južna železnica (glavni kolodvor je z vsemi poslopji v tej četrti) — dolenjska železnica do katastrske meje , Vod mat — Poljansko predm. — črta na vzhod med gradom Codelli in tovarno Bergman db Gruberjevega kanala) vključeno je vso naselje na desni strani Gruberjevega kanala' pri Štepanjskem mostu, t. j. do Hradeckega c-J št. 47 in 84) — vrh Golovca — Hradeckega cesta z vsemi < hiš. številkami razen št. 2, 4, 6, 8, 14 in 16, ki spadajo v III. četrt — brv čez Gruberjev kanal — Ulica za Gradom s hiš. št. 3 — Grajska planota, III. mestna četrt Rakovnik leži znotraj črte: Grajska planota — Ulica za Gradom s hiš. števiMmi 1, 2, 4 in 6 — brv preko Gruberjevega kanala — Pot na Orlje s hiš. štev. 1, 3, 5,6, 6a, 12 in 14 — vrh Golovca — greben Golovca — Molnik — Dolenjska cesta — Babna gorica — Išca — Ižanska c. — pomerijalna meja bivše mestne občine — Lipe — Ljubljanica — za kolonijo Sibirijo — do Malega grabna (hiš. #1. 8-1 Cesta dveh cesarjev spada še v to četrt) — Zelena pot — Cesta v Mestni log — Švabičeva ul. — Ljubljanica —< Rožna ul. — za Ulico ua Grad — za Bodarsko Stezo — (Ulica na Grad in Sodarska steza spadata s hišami na obeh straneh v I. mestno četrt Center) — Grajska planota. (V četrt Rakovnik spada vsa bivša občina Rudnik z vasmi: Babna gorica, Daljna vas, Orlje, Rudnik, Sela, Srednja vas.) IV. mestna četrt Moste leži znotraj črte: Smartinski most (viadukt) — proti severu ravna črta do Linhartove e. (Šmartinskn c. hišne št. 19, 21, 21a, 21b spadajo v to Četrt) — Dečkoma uL (hiš. št. 23 ne spada v to Četrt) do stare mestne meje — stara mestna meja preko Novih Jarš in aerodroma do južne železnice — Zaloška c. — Fužine (spadajo v to četrt) — Z». in Sp. Hrušica (spadata v to četrt) — Crni hrib — greben in vrti Golovca — na Gruberjev jtanal med Sleparijo vasjo in naseljem ob Štepanjskem mostu — na dolenjsko železnico med tovarno Bergman in gradom Codelli — dolenjska železnica — Šmartinski most. V. mestna četrt Vič leži znotraj črte: Orožnova ul. — Langusova ul. — Kopališka ul. — Zelena pot do Malega grabna — Mali graben do kolonije v Sibiriji proti jugu do Ljubljanice — Ljubljanica — do pomeri jalne meje — po mestni meji do" Dolgega mostu— mestna meja mimo Vrhovcev (zemljišče Združenih opekarn na Viču spada v celoti v to četrt, Vrhovci pa ostanejo zunaj mesta) •— Bokalcj — Podutik Grič — čez Brdo (Brdo leži vse v tej Četrti) do Glinščice — po Glinščici do poti, ki veže Večno pot z Brdom — Večna pot — po grebenu na Rož.nik — Drenikov vrh (Rožnik in Drenikov vrli spadata v to četrt) — šišenski vrli — Tivolski vrh — Večna pot — Svetčeva ul. — Koceuova — Orožnova- VI. mestna čoirt Bežigrad leži znotraj črte: Vilharjeva ul..(s hišami na obeh straneh) — fimaitinska e. (viadukt) — proti severu ravna črta do Linhartove c. — Dečkova ul. (Linhartova c. št. 35 rižarna iti hiš. št. 41 spadata v to četrt) do mestne meje — po mestni meji do poti proti Tomačevem — Mariborska ul. — Kocbekova (vključena vsa) — Tyrževa c. — Jasna poljana (vsa zunaj) — po katastrski meji do kamniške proge — kamniška železnica — gorenjska železnica' (železniška poslopja so izvzela, spadajo v šišensko četrt) — južna železnica Tyrševa c. — Vilharjeva ul. VII. mestna četrt šiška loži znotraj črte: južna železnica do konca Gosposvetske c. gorenjska železnica (železniška poslopja onstran železnice na gorenjskem kolodvoru so vključena) — kamniška železnica — mestna meja — gorenjska železnica (D ra l)o sn j a kova, Andreaševa, Gutsmauovu. Koro- tanska ul. spadajo v to četrt) — Celovška c. — Stara bločna meja (Knoblelmrjeva, Kuraltov«, Bitenčeva, Lovič-nikova ul., Lakotnice, Na dolili spadajo v to četrt) — stara mestna meja med Zg. šiško in Dravljami do Podražil ika — greben in vrh šišenskega hriba — Lipov drevored — južna železhica. VIII. mestna četrt Polje 'ibsega vso bivšo občino Polje z vasmi: Obrije, Slape, Šmartno ob Savi, Hrastje, Sneberje, Zg. in Sp. Zadobrovo, Studenec, Polje, Vevče, Zg. in Sp. Kašelj, Zalog, Podgrad iu papirnice v Vevčah onkraj Ljubljanice (desni breg), IX. mestna Četrt Ježica obsega bivšo občino Ježico tostran Save z vasmi: Kleče, Savlje, Ježica, Mala vas, Stezice, Tomačevo, Jarše, X. mestna četrt Št. Vid obsega vso bivšo občino Št. Vid z vasmi: Brod, Dolnicc, Dvor, Glinica, Gunclje, Kamna gorica, Medno, Pržanj, Podgorn, Podutik, Poljane, Stanežiče, St. Vid, Toško čela Trata, Vižmnrje ter Dravlje. Površina glavnega mesta Ljubljano Mestna četrt I. Center "• 240 m* 02 50 km1 2.41 II. Tabor 296 87 50 'te .2.97 lil. Rakovnik 3497 60 00 KS 84.97 IV. Moste 1147 50 00 :=. 11.47 V. Vič 1700 00 od 17.60 VI. Bežigrad 319 37 50 :«=*. 3.19 VII. Šiška 701 54 23 :ea' 7.62 VIII. Polje 2742 50 00 •ma' 27.43 IX. Ježica 1203 02 50 l*=»' 12.09 X. Št. Vid 3040 00 00 Ines' 30.40 Skupaj 16014 54 23 1=0 150.15 Mestni narodno osvobodilni odbor glavno mesto Ljubljana dne 20. avgusta 1945. Predsednik: Albreht FjAJU g. r. Izdajala: Predsedstvo SNOS in Narodna vlada Slovenije v Ljubljani. Urednik: Pohar Robert; tisk in založba: tiskarna Merkur, njen predstavnik Mihalek Otmar — vsi v Ljubljani. — Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina: mesečno: din 24.— ielitlelno: din 70.—, polletno: din 135.—, cololetno: din 260.—. Posamezna številka: prva pola din 2.50, vsaka nadaljnja začeta pola din 2.- - Uredništvo in upravniJtvoj Ljubljana, GtegorMo.Vfi tik^Tel URADNI LIST ' SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Ltstnik I II Priloga k 2U. koau z dne 25. avgusta 1945. Številka Irt. Sodsia oblastva r' Sn ofifi MAtS-a. 552 Iia7.gb.6S. Belega| minirslrslvn za pravor.-nrlje pri 3 P e Ilirija |t o m audi.’ivu v Ljuhliuni je imo-dr. ll:i|ioi‘n .losijiH, odvetnika v 'rii-ihom, za zav aanegn sodnega tolmača Z|| tiem-Ui, angln.-.ki, francoski in ma. {ATrski jezik za območje okrožnega so-'ii-ia v Ma vihoru. Urlegat ministrstva za pravosodje I*ri iijioiiicijfikom sodiSKii v Ljubljani dne 22. avgusta 1945. Trgovinski register Spremembo, in dodatki’ 67. Sedež: Ljubljana. Ban vpisa: 13. avgusta 1945. Besedilo: Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani. , Na podlagi dekreta Narodno vlade "»ovenijo, ministrstva za industrijo in Bnlai-iitvo z dno 11. junija 1915, St. 554/1',-".n vphio kot. delegat ministrstva za in. 'bistrijo in rudarstvo 'Žužek Franc iz 'Jiibljano. n, 'zbrišejo se Člani upravnoga sveta: i>0:-U Avgust, Pogačnik Bogdan, dr. ing. ..mmar bnian, prot. Dermastin Karel, ^°sler Oskar. dr. Žvokelj Dominik, p°*k Avgust, Andrejka Viktor, Klinar el^f, (jr_ jjcr(;6 Janko, Tiajee Albin ler Yr(lkuristo Nomenz Viljem in Hlebec '°iip. Belega* ministrstva za pravosodje eD okroživ in kot trgovinskem smliiSču v Ljubljani dno 11. avgusta 1945 D — Rg n I 34/57. Než: Ljubljana. i, n vpisa: 18. avgusta 1915. 1 .Besedilo: Papi ros, družba z o. z. v ■Nični. r, '• zapisniku o izrednem občnem zbo-z dne 24. januarja 1945 hr je družba j, ružila in prešlu v likvidacijo. KL 'kvidoid v. Rekar Ernest, indu-, iduMjani, Guzelj Milan, to-' r^i^ki ravnatelj v LJuhljuni. -‘Kvidacijska firma: kakor doslej s ■'■'ivkoin: rv likvidaciji«. JNpis firmo: Likvidatorja skupno dpisujobi likvidacijsko firmo, . B^lcgat ministrstva za pravosodje B okrožnem kot Imovinskom eodiSču v Ljubljani ' dne 11. avgusta 1916. D. ,„a Rti C % 358/3. 69. Sedež: Ljubljano.. Dan vpisa: '13. avgusta 1915. Besedilo: Vinor.ct, tovarna vinskega in špiritovoga kisa, družba Z o. z. Na podlagi dekreta Narodne vlade Slovenije, ministrstva za industrijo in rudarslvo z dne 20. jun. 1945, št. 630/T, se vpiše kot delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo Jamšek Anica iz Ljubljane, Tyrševa c. 220. Izbrišeta se poslovodji Hotreitev Anton in Žerjav Nada. Delegat ministrstva za pravosodje pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani dne 11. avgusta 1945. D - Rg C I 125/28. Razno 536—2-2 Vabilo na izredni ohoni zbor tvrdke A. NVcslon d. <1. v Colju, ki &a sklicuje na osnovi odloka o^ prehodu sovražniškega imetja v državno svojino (posebna priloga k št. 6 >Urad-ne.ga lista« SNOS-a z dne 6. VI. 1945, zap. št. 25) ter na podlagi § 28. družbenih pravil in s pooblastilom ministrstva zn industrijo in rudarstvo v Ljubljani z dekretom tega ministrstva z dne 9. VII, 1945, zn p. št. 79'2/T postavljeni delegat in ki bo bo vršil v sredo, dno 5. septembra 1945 ob 10. uri dopoldne v pisarni družbe v Gaberju pri Celju. Dnevni redi 1. Poročilo delegata. 2. Določitev števila in volitev Članov upravnega sveta. 3. Volitev dveh računskih' preglednikov in enega namestnika. 4. Sklepanj e o spremembi § 1'. 'druž- ! h en ih pravil o nazivu in ustanovitvi tvrdke. 5. Slučajnosti, Delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo pri tvrdki A. Weaten d. d. v Celju * 556 Objava. • Uničena so mi bila izpričevala L, H. in III. razreda I. moške realne gimnazije v Ljubljani na ime Bario Jože iz Ljubljane. Proglaša m jih zn neveljavna. Barič Jožo 548 ! Objava. Izgubil sem izpričevalo o dovršenem 1. razredu I. moške drž. real. gimnazije v Ljubljani, glaseče so na ime Brajnik Pavel iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Brajnik Pavel * i 553 Objava. Izgubila sem izpričevalo V. razreda" ženske realne gimnazije pri ss, uršulin-kah v Ljubljani m 1. 1913./44. na ime Franko Marija iz Gorico. Proglašam ga za neveljavno. Franko Morija * 841; Objava. Odvzem mi jo bila nova osebna izkaz-niča, izdana od komande narodne milice v Ljubljani na ime Gertner Anton iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. Gertner Anton 557; Objava. Izgubil Bwn novo osebno izkaznico št. 064, izdano od predsedstva Narodne vlade v Ljubljani na ime Godina Ferdo, urednik Ljudsko pravice v Ljubljani, m legitimacijo za vožnjo z avtomobilom znamke Fiat NSU, izdano od trofejne baze v Ljubljani (št. motorja 077683)' na ime Ljudske pravice v Ljubljani in oboje proglašam za neveljavno. Godina Ferdo «61 562 Objava. Izgubil sem izpričevalo II. letnika tehnične srednje šolo v Ljubljani (elek-tro-odsek) za 1. 1942,/43. na ime Habič' Ciril iz Zg. Kašlja. Proglašam ga za,' nwUavmo, , Habič Ciril «! m ; Objava. Izgubila «em izpričevalo i.H razreda prve ženske realne gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1912./43. na ime Horvat Marjanca iz Ljubljane. Progla- ’ šaw ga za neveljavno. Horvat Marjanca i r 539 j Objava. Izgubil aom izpričevalo II. razreda \ drž. klasične gimnazije v Ljubljani za 1 !. 1942./43, na ime Jančar Franc is ! Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno, j Jauivir, Fruju' 550 Objava. Izgubila sem izpričevalo VI. razreda II. ženske realne gimnazije v Ljubljani za 1. 1942./43. na ime Kajfcž Majda iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Kajlež Majda * 545 Objava. Ukradena mi je bila nova osebna izkaznica, izdana od komande narodne milice v Ljubljani na ime Kastelic Slavka iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. Kastelic Slavka * * 565 Objava. Izgubiln sem letno izpričevalo petega razreda uršulinske žensko realne gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1911./42., in ga proglašam za neveljavno. Knez Desnnkn * 558 Objava. Izgubil sem indeks medicinsko fakultete univerze v Ljubljani in univerzitetno legitimacijo, obe listini izdani kot univerze v Ljubljani na ime Kovač Dušan. Proglašam jib za neveljavni. Kovač Dušan 642 Objava. Izgubila sem indeks medicinske fabul, tete univerze v Ljubljani na ime Kova-Čič Marta. Proglašam ga za neveljavnega. Kovačič Marta m 537 Objava. Izgubila sem izpričevalo II. razreda žensko realne gimnazije v Ljubljani (Poljane) za 1. IttoS./M, na ime Kralj Ljubica iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. t; . Kralj Ljubica w 554 Objavu. hsgubn sem nakaznico za kurivo serija C št. 8929, izdano od mestnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Kranjc Jože iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. Kranjc Jožo 544 Objava. Izgubila sem izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu na uršulinski meščanski* šoli v Ljubljani iz 1. 1941./42. na ime Krošolj Vanda iz Cerknice. Proglašam ga za neveljavno. . Kro.šclj Vanda * 54G Objava. Izgubila sem izpričeValo 111. razreda ženske realne gimnazijo pri ss. uršti-iinkalr v Ljubljani zn leto 1941 ./42. na ime Kržič Nada. Proglašam ga za neveljavno. Kržič Nada * t 547 Objava. Izgubila sem izpričevalo V. ra/reda II. državne ženske realne gimnazijo v Ljubljani za loto 1943./44. na ime Kržič Nada. Proglašam ga za neveljavno. Kržič Nada * 550 Objava. Izgubili sva novi osebni izkaznici, izdani od komando narodne milice v Ljubljani na ime Mihelčič Antonija in Pirc Jožefa, obe iz Ljubljane. Proglašava jib za neveljavni. Mihelčič Antonija Pire Jožela * 560 Objava. Izgubil sem novo osebno izkaznico, izdano od komando narodne milice v Ljubljani na iroc More Stanko iz Ljubljane. Proglašam jo z&' neveljavno. Moro Stanko * 640 Objava. Uničena so mi bila izpričevala IV. razreda ljudske šole v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani ter I. in II. razreda I. ženske realno gimnazije v Ljubljani na ime Oblak Elizabeta iz Ljubljane. Proglašam jih za neveljavna, Oblak Elizabeta * 555 Objava. Izgubil sem novo osebno izkaznico, izdano od komande narodno milice v Ljubljani in propustnico za Goriško, iz- dano od kvnrlncgn odbora OP' v Ljub-Ijnni (Moste), oboje na ime 1‘ičulin Leo. pol d iz Čepovana. Proglašam jih za neveljavni. 1’ičulin Leopold * 564 Objava. Izgubila sem izpričevalo 1. razreda ženske uršulinske realne gimnazije v Ljubljani iia ime Popovič Dragica iz Popovičev, okraj Metlika. P rog la-a m ga za neveljavno. Popovič Dragica * 66. Objava. Izgubil som izpričevali 11. in III. razreda 111. drž. realne gimnazijo v Ljubljani na ime Popovič, Nikola iz Popovičev, okraj Mellika. Proglašam ju za neveljavni. Popovič Nikola * 560 Objava. Izgubil se jo menični blanket, izdan dno 24. avgusta .1.945 od tovarne Vidmar Josip, prva jugoslov. tovarna dežnikov in nogavic v Ljubljani, z naslednjo vsebino: znesek neizpolnjen, skadcnca: dno 24. novembra 1915, plačajte zn to prima menico, po naredbj lasi ni, znesek v besedah neizpolnjen, vrednost probda v robi in slavile jo v račun po poročilu. Akceptant: Josip Vidmar, tovarn« nogavic jn perila, Ljubljana, Pred škofijo 19. Plaćanje pri Denarnem zavodu za Slovenijo. Menica je opremljena s podpisom tvrdko, in sicer je pristavljen pri štampiljki podpis: Angela Vidmar. Blanke! se gl »si do vrednosti JOiLODO.— din. Monica so proglaša za neveljavno. Vidmar Josip, Ljubljana >» 539 Objava. Izgubila sem izpričevalo II. razreda II. drž. ženske realne gimnazije v Ljubljani iz 1. 1941./42. na ime Zupan Nataša iz Ljubljane. Proglašam ga zn neveljavno. Zupan Nataša 549 , Objava. Izgubi] sem osebno izkaznico št. 226, izdano od minisLrnlvn za not rim jn zadeve Narodne vlade za Slovenijo. Proglašam jo za neveljavno. Ing. Ivo Zupanič .Urednik.: Potet Bohegt; tisk in, .gftfožbAi tiskani« Merkur, njen predstavnik Mlhalek Otmar vsi v Ljubljani. POSEBNA PRILOGA k žtev. 29. „Uradnega lista Slovenskega narodno osvobodilnega sveta In Narodne vlade Slovenije'* z dne 25. avgusta 1945 Ponatis iz osrednjega „Uradnega lista Demokratične federativne JugosIavije“ ŠL 53 in 54. S3 m dira®: ST. fufiSgea lg^4:S. , . 494. .V zvezi s členom 1. uredbe o urejanju cen z dne 8. junija 1945 daje zvezno minististvo za trgovino in preskrbo, uprava za cene, naslednje navodilo za določanje cen industrijskim izdelkom Ceniki, M jih je izdalo zvezno minististvo za trgovino in industrijo, uprava za cene in so bili objavljeni V Uradnem listu zvezne vlade št. 38, 43 in 46, veljajo samo za blago, ki je bilo v skladiščih trgovcev na veliko 'in na malo že dne 21. aprila 1945. Industrijska podjetja morajo v najkrajšem času predložiti kalkulacije za določitev cen njihovim izdelkom. Na podlagi tega bodo industrijska podjetja prodajala svoje izdelke po cenah, določenih na podlagi individualnih kalkulacij proizvodnih stroškov. Industrijska podjetja, katerim so se cene na podlagi kalkulacija proizvodnih stroškov že odobrile, smejo vse tisto blago prodajati po teh novih cenah. Beograd dne 21. julija 1945. Št. 5475. Minister za trgovino in preskrbo: Ing. Nikola Petrovič s. r. 495. Oddaja irankovne znamke »Prohor Pčinjski« y promet J odlokom ministra za pošto, telegraf in telefon, 6t. 4046 z, dnu 2tL akrila 1945 je bilo odobreno, da se natisne in da v promet spominska frankovna znamka po 2 dinarja, natisnjena v rdeči barvi s sliko samostana Prohor Pčinjski in z datumom 2. avgusta 1944. Ta znamka ae izdaje kot spomin na prvo zasedanje Antifašističnega sobrauja narodne osvoboditve Makedonije, ki je bilo dne 2. avgusta 1944 v Prohor Pčinjskem samostanu. Znamka bo v prodaji pri vseh poštah v državi in bo rabila za frankiranje vsake poštne pošiljke. V promet bo dana dne 3. avgusta 1945 in ostane v prodaji, dokler ne poide. Iz ministrstva za pošto, telegraf in telefon, poštni oddelek Beograd, dne 20. julija 1945; I. št. 4046/45. 496. Odvzem portovne znamke II. začasne izdaje iz prometa Z odlokom ministra za pošto, telegraf in telefon št. 1035 z dno 19. julija 1945 se vzamejo iz prometa In izgubijo veljavo za uporabljanje kot portovce znamke dne 31. avgusta 1945 portovne znamke II. začasne izdaje s temi-le vrednostmi v okupacijskih dinarjih: 2, 8, 5, 7, 10, 20, 30 in 40 dinarjev. Iz ministrstva za pošte, telegraf in telefon, Beograd dne 20. julija 1946. št 1035/45. ‘ ‘ SSevMScea 54 55 dUie 34. fu3ifat 1945. 497. Zakon o postavitvi plovnih sredstev, ladjedelnic, luk in pristanišč na morju pod upravo ministrstva za promet demokratske federativne Jugoslavije (predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 23. julija 1945). 498. . Na predlog ministrskega sveta demokratske federativne Jugoslavije in na podlagi členu 4. odloka o vrhov- nem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji izdaje predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve l“eoslavije na. slednji zakon o zaščiti kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti demokratske federativne Jugoslavije Člen 1. Vsi nepremični in premični kulturno-zgodovinski, umetniški in etnološki spomeniki ter naravne znameni- losti zoološkega, botaničnega, geološko-pnleontološke-ga, mineratoško-petmgrafskega in zcmljeiiisnega značaja se smejo postavili ()od državno zaščito ne glede na to, komu pripadajo ali v čigavi posesti so. Člen 2. Za to zaščito se ustanavlja »Vrhovni institut za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in naravnih z na m eni tosti c s sedežem v Beogradu, ki jo pod nadzorstvom ministra zn prosveto zvezne vlade. Federalne Vlade osnujejo lastne federalne zavode zn zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti pod nadzorstvom federalnega ministra za prosveto. Člen .1. Vrhovni institut zn zaščito sme na podlagj predloga pristojne federalne ustanove zn.zaščito priznati lastnost spomenika ali lastnost naravne znamenitosti zn predlagano nepremičnino ali premičnino. V tem primeru do-loči Vrhovni institut za zaščito meje neposredno zaščitene nepremičnine in meje okolice, za katero velja omejitev tega zakona. Ako je nepremičnina nli premičnina, ki se postavlja pod zaščito, last zveznih ali federalnih oblastev, mora odločbo o zaščiti odobriti zvezna ali federalna vlada. Odločba o zaščitj slopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Hkrati z odločbo, po potrebi pa tudi prej, zahteva (Vrhovni institut zn zaščito pri nepremičninah vpis v zemljiške knjige. Froti odločbi Vrhovnega instituta ima prizadeta stranka pravico pritožbe na ministra za prosveto zvezne vlade, čigar odločba je dokončna. Člen 4. Nepremični in premični kulturno-zgodovinski, etnografski in umetniški spomeniki,- ki se postavljajo kot taki pod državno zaščito, se ne smejo razkopavati, premeščati, .predelovati, restavrirati, dozidavali ali rušiti brez poprejšnjega dovoljenja federalnega zavoda za zaščito. Prav tako se nepremični jn premični spomeniki naravnih znamenitosti zoološkega, botaničnega, geološko-paleontološkega, minernloško-petrografskega in zemlje, pisnega značaja, ki se kot tak; postavijo pod državno zaščito, no smejo urejati, odkopavati, zbirati, ubijati, trgati, lomiti ali kakor koli uničevati brez poprejšnjega dovoljenja federalnega zavoda za zaščito, Člen 5. V mejah, določenih za nepremičnine po členu 8. tega zakona, je prepovedana vsakršna gradnja ali kakršna kolj izprememba oblik terena brez poprejšnjega dovoljenja federalnega zavoda zn zaščito. Člen 6. Premični zaščitni spomeniki se ne smejo odsvojiti, zaslnv-iti ali odpeljati v inozemstvo brez poprejšnjega dovoljenja federalnega zavoda za zaščito. Člen 7. 1 . Vse nepremičnine kakor tudi tiste premičnine, ki lastniku ne rabijo pri njegovem znanstvenem delu, se smejo rudi uspešnejšega znanstvenega preiskovanja razlastiti proti odškodnini v višhfi njihove prometne vrednosti, * Člen 8, Kadar tako velevajo znanstveni razlogi, so pristojne ustanove zn zaščito pooblaščene vršiti znanstvene poskuse, izkopavanja in eksperimente tudi na tistih nepremičninah države in zasebnikov, ki v tistem trenutku še niso postavljene pod državno zaščito v smislu tega zakona. To svojo pravico smejo ustanove za zaščito prenesti tudi "na druge znanstvene ustanove ali znanstvene delavce. Lastniku takih nepremičnin se da odškodnina v višini dohodkov, navedenih v zadnji davčni prijavi za listo nepremičnino, z. obvezo, da se bo nepremičnina po končanem znanstvenem delu vrnila v uporabno stanje ali lastniku dala ustrezna odškodnina. Člen 9. Ako ravnajo lastnik ali druge fizične ali jfravne osebe v nasprotju s členom 4. lega zakona, pn nastane zato na zaščitenem spomeniku kaka škoda, ga morajo na svoje stroške po navodilih federalnega zavoda za zaščito vrniti v prejšnje stanje Mi povrniti škodo. Ob ponovni pvekrSilvi člena 4. tega zakona se sme zaščiteni spomenik prisilno razlastit] in dati lastniku samo odškodnina v višini njegove vrednosti. Ob namernem poškodovanju zaščitenega nepremičnega spomenika nlj nedovoljeno odsvojitve, zastavitve alt izvoza zaščitenega premičnega spomenika v inozemstvo so sme spomenik s sodno odločbo odvzeti lastniku v korist države brez odškodnine. Kdor prekrši določbe člena 5. tega zakonp, je na zahtevo in pc navedi!:!; federalnega zavoda za za.lčito dolž.an ob svojilt stroških porušiti zgrajene objekte in teren vrnili v prejšnje stanje. Člen 10. Pristojne ustanove za zaščito so pooblaščene Izvrševati po svojem preudarku ob državnih etroških vsa deia, ki so •lotrebnn za popravilo in vzdrževanje zaščitenega spomenika, , , Člen 11. Kdor koli trguje s premičninami kulturno-zgodovin. skega, umetniškega ali etnološkega značaja ati 7- naravnimi znamenitostmi zoološkega, botaničnega, geološko-paleontoioškega, mineraloško-petrogvafskega in geografskega značaja, je dolžan s posebnim dopisom ponuditi federalnemu zavodu v odkup vsak posamezni predmet, preden ga d& v prodajo. , Člen 12. Vse premičnine kuHuvno.zgodovinskega, umetniške, ga in etnografskega značaja ter naravne znamenitosti, ki se po objavi tega zakona izkopljejo ali na kak drugačen način odločijo od zemlje, vzdignejo iz vode ali najdejo pri znanstvenih izkopavanjih in preiskovanjih za račun države ali z dovoljenjem federalnih zavodov za zaščito, postanejo državna last. Člen 18. Vsakršno strokovno fotografsko alt pa filmsko sne-manje z notranje sirani, merjenje in risanje zaščitenega premičnega ali nepremičnega spomenika je brez dovoljenja federalnega zahoda za zaščito prepovedano. Člen 14. J Lastnik zaščitenega nepremičnega spomenika uživa za zaščiteni predmet od dneva proglasitve odločbe o zaščiti davčno olajšavo v višini 50%' pa do popolne oprostitve. Predlog za višino davčne olajšave pošlje federalni zavod za zaščito pristojnim oblastvom. Člen 15. Vso nepremične ali premične spomenike, odvzete ali razlaščene v državno korist po predpisih tega zakona, upravlja pristojni federalni zavod za zaščito. Člen 16. Odločbo o razlastitvi in odločbo o odškodnini lastnikom spomenikov v smislu členov 7., 8. in 9. tega zakona ter odločbo o odvzemu v smislu tretjega odstavka člena 9. izda pristojno okrožno narodno sodišče na predlog ali zahtevo prizadetih strank, na predlog federalnega zavoda za zaščito ali na predlog Vrhovnega institula za zaščito. Proti odločbi okrožnega narodnega sodišča imajo stranke pravico pritožbe na višje sodišče, čigar odločba je dokončna. . • Člen 17. Okrožni narodni odbori so dolžni čim p rej obvestiti federalni zavod za zaščito o vsakem predmetu znanstvenega ali kulturno-umetniškega značaja alj naravne redkosti, ki je ali se najde na njihovem območju. Kontrolo nad tem vrši federalni zavod za zaščito. Clvii 18, Za prekrške proti predpisom členov 4., o,, 6., 9., 11. in 13. tega zakona se sme storilec kaznovati z denarno kaznijo. V hujših primerih se sme storilec kaznovati tudi s kaznijo odvzema prostosti do enega leta. Za postopek o teh prekrških je na prvi stopnji pristojno okrajno narodno sodišče, na drugi in končni stopnji pa okrožno narodno sodišče. Člen 19. Natančnejše določbe za izvrševanje tega zakona in določbe o ustroju Vrhovnega instituta za zaščito predpiše minister za prosvelo zvezne vlade, določbe o ustroju federalnih zavodov pa federalni ministri za prosveto. Člen 20. Ko stopi ta zakon v veljavo, preneha veljati odlok o zaščiti in čuvanju kulturnih spomenikov in starin, ki ga je izdal Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije dne 20. februarja 1945, Uradni list DFJ z dne fi. mavca 1945. št. 10. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd dne' 23. julija 1945. PmTsedniStvn Antifašističnega sveta narodne, osvoboditve Jugoslavije Tajnik: Predsednik: M. Periuiieič s. r. Ur. I. Ribar s. r. 499. Na' predlog ministrskega sveta in na podlagi člena 4. "odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem or. ganu narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno izdaje predsedništvo Antifašističnejza sveta narodne osvoboditve Jugoslavije naslednji zakon o delavskih zaupnikih , ,. Člen 1. V vseh zasebnih zadružnih in državnih podjetjih, v katerih je zaposleno najmanj pet delavcev in nameščencev, se volijo delavski in nameščenski zaupniki (delavski zaupniki). Člen 2. Delavski zaupniki so.,po zakonu izvoljeni predstavniki delavcev v podjetju in so v tem' svojstvu stalno v .stikih z narodnimi oblastvi in z upravo' podjetja ter z delavskimi in Kameščenskimi' sindikati. Člen 3. Naloga delavskih zaupnikov je ščititi socialne in gospodarske koristi delavcev in pomagati, da se proizvodnja dvigne. Naloge delavskih zaupnikov so predvsem tele; a) socialno področje: 1. sporazumno s sindikalnimi organizacijami posredovati pri pogajanjih ob pripravljanju in sklepanju ko-lektivnih delovnih pogodb in nadzorovat} izvrševanje I teh pogodb; " 2. obvezno posredovat} pri odstranjevanju ali pri sporazumnem reševanju vseh sporov, nastalih iz delovnega razmerja; 3. sodelovati pri določanju norm, akordnih tarif, povprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso že urejeni s kolektivno pogodbo, ob sodelovanju s sindikalnimi organizacijami in delodajalci, in nadzirati njih izvrševanje; 4. skrbeti za strogo izvrševanje vseh ukrepov, ki so predpisani po pristojnih narodnih oblastvih za zaščito delavcev in vajencev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socialnega zavarovanja, in obveščati in poma-gati narodnim oblastvom v vseh vprašanjih, k; se na-našajo na zakonske predpise o zaščit} delavcev; 5. imeti v razvidu sprejemanje in odpuščanje delavcev ter nezgode v podjetjih in o tem redno obveščati pristojno narodno oblastvo; 6. sodelovati pri upravi delavskih ustanov svojega podjetja, delavskih stanovanj, otroških zavetišč, kuhinj itd.; 7. vzpodbujati delavce in vajence k strokovnemu izobraževanju in usposabljanju; b) gospodarsko področje: 8. dajati s sindikalnimi organizacijami, z upravo podjetij in s pristojnim narodnim oblastvom pobudo za delo, dvigati delovno disciplino in boriti se proti sabotaži; 9. sodelovati na gospodarskem poprišeu in praktično izkoriščati rezultate enotnega knjigovodstva, predpisanega z odlokom o poenotenju računovodstva z dne 1. februarja 1945 (Uradni, list DFJ št. 6 z dne 20. lebruarja 1945) za pospeševanje proizvodnje; 10. med delavstvom uveljavljati smisel za racionalno delo v podjetju in na delavskih sestankih pretresati vprašanja o pomanjkljivosti °in ležkočah, ki ovirajo uspešno proizvodnjo, predlagati ukrepe za njih odpravo in skupno e sindikalnimi organizacijami" organizirati tekmovanje za zboljšanje načina dela, za povečanje pro-izvKlnostl dela, za izpolnitev proizvodnih nalog in zn maksimalno izkoriščanje zmogljivosti podjetja. Člen 4. Delavski zaupniki se volijo z neposrednim tajnim glasovanjem na podlagi kandidatnih list (proporcio-nalili sistem). Aktivno volivnO pravico imajo delavci in vajenci obeh spolov, zaposleni v podjetju ob času volitev. Pasivno volivco pravico ima s .pogojem, da ima državljanske pravice, vsak volileo, ki je dopolnil 18. leto starosti. Člen 5. Volitve delavskih zaupnikov izvedejo volivci odborj redno v mesecu maju vsakega lota. Pri sezonskih podjetjih in pri tistih, ki začnejo delo po tem roku, se volitve opravijo po tem določenem roku. Volivni odbor sestoji iz delavskih zaupnikov, katerim je n.andat potekel. Volivni odbor mora imeti najmanj 3 člane. Alto sa volivni odbbr ne more sestaviti, ker delavci prej niso volili zaupnikov, ali pa, ker je mandat vsem zaupnikom prenehal qli zato, ker. so v podjetju manj ko 3 zaupniki, ga določi okrožni narodni odbor na predlog sindikalne organizacije, oziroma ga dopolni izmed delavcev tistega podjetja. Predlagatelji vsake sprejete kandidatne liste smejo Odrediti v volivpi odbor svojega predstavnika in njegovega namestnika; to se mora navest; na kandidatni listi. Predstavniki kandidatnih list oziroma njihovi namest-Biki imajo pravico prisostvovati delu volivnega odbora. Člen 6. Mandat delavskih zaupnikov traja leto dni oziroma do naslednjega rednega volivnega roka. Pred pretekom enega leta preneha mandat delavskim zaupnikom v naslednjih ptimerih: 1. z odstopom; 2. z izstopom iz podjetja; 3. z odpoklicem, ako se za to na zborovanju izjavi večina delavcev, zaposlenih v podjetju oziroma v oddelku; 4. z izgubo političnih pravic ali z obsodbo za nečastno dejanje; . ■ 5. s smrtjo. Prazna mesta se morajo popolniti izmed izvoljenih namestnikov najpozneje v roku 14 dni. Člen 7. Število delavskih zaupnikov in njihovih namestnikov se določi po številu delavcev, zaposlenih v podjetju, Ako je v podjetju zaposlenih: od 5 do 20 delavcev, sc voli 1 zaupnik; od 21 do 50 delavcev, se volijo 3 zaupniki; od 50 do 100 delavcev, se volijo 4 zaupniki; od 101 do 150 delavcev, se voli 5 zaupnikov; Od 151 do 250 delavcev, ge voli 6 zaupnikov; ako je pa več ko 250 delavcev, se na vsakih nadaljnjih 100 delavcev „voli 6e po en zaupnik, toda z omejitvi- jo, da ne sme biti v enem podjetju izvoljenih več ko 20 zaupnikov. ^ Ako ima podjetje več samostojnih oddelkov, sme vsak oddelek voliti delavske zaupnike, toda skupno število vseh zaupnikov tistega podjetja ne sme biti večje od števila delavskih zaupnikov, določenega v prednjem odstavku. Ako ima podjetje na raznih krajih svoje naprave z najmanj 5 delavni, se volijo delavski zaupniki posebej za vsako teh naprav. Člen 8. V podjetjih, kjer je zaposlenih več ko 100 delavcev, morajo imeti delavski zaupniki poslovnik za svojo poslovanje. Delavski zaupniki so dolžni dajati pismena poročila o evojem delu, in to po navodilih, ki jih predpiše federalno ministrstvo za socialno politiko. Člon 9. Delavski zaupniki ne prejemajo za opravljanje svojih nalog nobene nagrade. Ako so delavski zaupniki primorani opravljati kaka poverjene jim dolžnosti v času službo, se jim ta čas šteje, kot da so ga porabili na svojem rednem poslu. Pri akordnih delavcih pa se čas, porabljen pri oprav. Ijanju talcih dolžnosti, obračunava v sorazmerju z njihovim povprečnim zaslužkom. Člen 10. Podjetja delavskih zaupnikov zaradi opravljanja njihovo zaupniške dolžnost; ue smejo odpuščati. Člen 11. Lastniki in upravniki zasebnih podjetij in upravniki državnih in zadružnih podjetij, ki ovirajo delavsko zaupnike pri opravljanju njihovih dolžnosti (člen 3-), ali pa se pregreše po določbah Člena 9. in 10. tega zakona ter tudi listi, ki preprečujejo članom volivnih odborov izvrševanjo njihove dolžnosti, so kaznujejo po teži dejanja takole: 1. z opominom, ki se objavi v dnevnem časopisju ob stroških podjetja; 2. z denarno kaznijo do 6.000.— dinarjev; 3. s prisilnim delom do 3 mesecev. Kazen po točki S. se lahko izreče ali sama ali pa hkrati s kaznijo po točki 2., če je poslodavec ravnal proti delavskemu zaupniku s posebno brezobzirnostjo. Pri odmeri višino kaz.ni se posebno upošteva, ali obstoji hudobni namen, poslodavčeva družbena pokvarjenost in ali je to dejanje storjeno v povratku, Ako poslodavec ni fizična oseba, so kaznuje odgovorni vodja, oziroma odgovorni Član upravo kot pravne osebe. Čo sc izrečena denarna kazen od obsojenca ne more izterjati, se spremeni la kazen v kazen prisilnega dela, računajoč na vsakih 60.— dinarjev po 1 dan prisilnega dela; toda ta kazen ne sme znašati več ko 3 mesečo prisilnega dela. Če se izrečena denarna kazen ne more izterjati od odgovornega vodje ali od člana uprave kot pravne osebe, je za denarno kazen nerazdelno odgovorna pravna oseba Člen 12, Delavski zaupniki, ki prekršijo svoje zakonske pravice, ali zlorabijo e voj položaj v podjetju in s svojim brezvestnim delom škodujejo koristim proizvodnje iu delavcev, se kaznujejo: 1- z javnim opominom; 2. z denarno kaznijo do 1.000,— dinarjev; •1 s prisilnim delom do 3 mesecev. Člen 13. Za postopek o kazenskih dejanjih po točkah 11. in 12. tega zakona so pristojna narodna okrajna sodišča. Člen 14- „ Izjemno od predpisov Členov 5. in 6. toga zakona 69 opravijo volitve delavskih zaupnikov za leto 1945./46. do konca leto 1945. Za opravo volitev se sestavijo okrožne komisije 3 do o članov, lq jih na predlog sindikalne organizacije odredi pristojni okrožni narodni odbor. Te komisije predlagajo okrajnim ali mestnim oziroma rajonskim narodnim odborom v potrditev volivne odbore v podjetjih, katerih člani morajo biti delavci iz tistih podjetij. Člen 15. Nadrobnejše določbe za izvrševanje tega zakona iz-^sjajo federativne vlade oziroma j>q njih jjooblaščeni organ. Člen 16. Zvezni minister za socialno politiko se pooblašča, da Predpiše uredbo o volitvi delavskih zaupnikov. Clcn 17. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd dne 23. julija 1945. Predsedništve ' Antifašističnega »veta narodne osvoboditve Jugoslavije Tajnik: Predsednik: Penini čič e. r. .Dr. I. Ribar s. r. r>oo. VjRaz o preložitvi sklica AntiTašisfifmnga sveta najdite osvoboditve Jugoslavije na dan 7. avgusta. 1945 (predsedništve Antifašističnega sveto narodne osvo-Roditve Jugoslavije z dne 29. julija 1945), 501« Na podlagi 'drugega odstavka člena 1. zakona o zbt-tonju in razdelitvi knjig in drugih kulturno-znanstvenih Predmetov z dne 24. maja 1915 (Ur. list DFJ št. 36 z dno 29. maja 1945) predpisujeva naslednji pravilnik ? prenosu poslov Državne uprave narodne imovine ,z pristojnosti ministrstva za industrijo v pristojnost ^Unistrstva za prosveto demokratske federativne Jugoslavijo Člen £ V krajih', kjer so okrožne uprave narodne imovine, ®aj ustanovijo pristojna prosvetna oblastv* okrožne zbirne centre za zbiranje in hranjenje knjig, arhivskih in muzejskih predmetov, umeiniških slik in kipov, znanstvenih zbirk, muzikalij in vseh drugih predmetov zgodovinskega, znanstvenega in umetniškega pomena, ki so postali državna last. Na sedežu federalnih edinic oprav. Ijajo dolžnosti federalnih zbirnih centrov ministrstva za prosveto federalnih vlad. V Beogradu opravlja posle zveznega zbirnega centra 7.vezno ministrstvo za prosveto. Člen 2. Ko poslane odločba okrožnega narodnega odbora oziroma pristojnega sodišča o zaplembi imovine izvršna, obvesti okrožna uprava narodne imovine okrožni zbirni center o imovini iz člena 1. zakona o zbiranju, hranjenju in razdeljevanju knjig in drugih kiilfurno-znanstve-nih predmetov. Prav tako je treba ravnati tudi z imovino, ki je postavljena pod sekvesten v smislu določb odlo. ka Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 21. novembra 1944. Okrožna uprava uarodne imovine, naj v poročilu na. vede, ali je imovina dokončno prešla v državno last ali pa je pod sekvestrom. Za imovino, ki je prešla v državno last, je treba poleg tega navesti, ali je obremenjena z dolgovi, Id jih mora uprava narodne imovine likvidirati, ali pa je brez dolgov. Člen 3. Ko prejme okrožni zbirni center poročilo, doloB osebo, ki naj prevzame imovino, ki se izloča po členu L zakona o zbiranju, hranjenju in razdeljevanju knjig in drugih kulturno-znanstvenih predmetov od prisilnega upravitelja oziroma predstavnika okrožne uprave narodne imovine. Ta dva napravita zapisnik o predaji iti prevzemu, ki mora obsegati: a) popis in ocenitev izločene imovine; b) navedbo, ali je imovina prešla v državmo last (obremenjena z dolgovi ali brez bremen) ali pa je pod. sekvestrom. Imovina, M sc izloča, se ob predaji in prevzemu n® oceni, temveč se v zapisnik vpiše tako, kot je že ocenjena, Člen 4. \ Izločeno imovino prenese okrožni zbirni cemtor v svoja skladišča. Imovino, ki je pod sekvestrom ali M ima dolgove, katere je treba likvidirati, hrani okrožni zbirni center ločeno, dokler mu pristojna uprava narodne imovine ne pošlje poročila, komu naj pripade imovina pod sekvestrom, oziroma poročila, da se je likvidacija dolgov opravila. V poročilu navede nprova narodne imovine številko in datum odločbe ter naziv ustanove, ki je odločbo izdala. Člen b. Vse posle za razrešitev sekvestra, oziroma za likvidiranje dolgov opravljajo uprave narodna imovine po dosedanjih predpisih.. Člen 6. S prosto Izpod sekvestra razrešeno in razdolženo im»i vino razpolagajo okrožni in federalni zbirni centri p6 predpisih, kijih izda v smislu Členov 2. in S. zakona o zM-ragju, hranjenju in razdeljevanju knjig in drugih kuti tunio-znanstveiiih predmetov ministrstvo za prosveto demokratske ledoralivne Jugoslavije. Beograd dno 25. julija 1915. Minister zn prosveto: Minister za industrijo: .Vtart. Ribniliar s. r. A. Hobrang s. r. 502. Na ,ix)dlagi člena 6. uredbe o ustanovitvi Filmskega podjetja demokratsko federativne Jugoslavije predpisuje minister zn prosveto naslednji pravilnik o ustroju in poslovanju Filmskega podjetja demokratsko federativne Jugoslavijo Člen 1. Naloge po členu 2. uredbe o ustanovitvi Filmskega podjetja demokratske federativne Jugoslavije izvršuje to podjetje po osrednji upravi v Beogradu in po svojih direkcijah v posameznih federalnih edinkah. Federalne filmske direkcije poslujejo kot poslovni organi podjetja — podružnice — za območja federalnih odinic. Člen 2 Filmsko podjetje demokratske federativne Jugoslavije upravlja upravni odbor, ki ga tvorijo upravnik kol predsednik in deset članov. Vsaka federalna edinica odredi po enega člana upravnega odbora; upravnika in ostale Člane postavlja minister za prosveto zvezno vlade. Seje upravnega odbora sklicuje upravnik po potrobi, toda najmanj vsake tri mesece. O delu na sejah upravnega odbora se piše zapisnik. Člpn 3. Upravni odbor sestavlja delovni načrt za vse Filmsko podjetje demokratske federativno Jugoslavije in vodi celokupno njegovo poslovanje kot najvišji organ. Pri sestavljanju načrta za proizvodnjo umetniških, dokumentarnih, kul tu rno-p ros ve t n i h filmov in filmskih novosti upošteva potrebe posameznih edinic in potrebe državne celote ter je zato v tesnem stiku e federalnimi ministrstvi za prosveto vseli federalnih edinic. Upravni odbor pregleda in odobri lotni zaključni račun o poslovanju podjetja in ga predloži ministru za prosveto zvezne vlade. Člen 4 Izmed članov upravnega odbora imenujte minister za prosveto stalni poslovni odbor 3 do 5 članov. Seje poslovnega odbora sklicuje upravnik po potrebi, a najmanj po enkrat na 15 dni, 0 dolu na sejali poslovnega odbora se piše zapisnik. Člen 5. ^ Poslovni odbor vodi vse posle podjetja po poslovnem načrtu, ki ga izdela upravni odbor. V področje njegovega poslovanja spada zlasti tole: a) sklepa z inozemskimi proizvodniki pogodbe o uvozu filmov, kakor tudi o izvozu filmov domače proizvodnje v inozemstvo; h) nadzira pravilno delitev razpoložljivih količin filmov posameznim federalnim edini ca m; c) določa višino najemnine — v odstotkih ali stalno — za izposojanje filmov kinopodjetjem; » č) izdela uslužbensko pragmatike in sklepa morebitne kolektivne pogodbe z delavskimi in na meščanskimi sindikati; d) odobrujo predlogo posameznih federalnih filmskih direkcij zn odkup in gradnjo kinodvoran in za novo investicije v kinopodjetjih, ki so last Filmskega podjetja demokratsko federativne Jugoslavije; e) skrbi za izvrševanje načrta, ki ga je postavil upravni odbor glede proizvodnje umetniških, dokumentarnih, kulturno-prosvelnih filmov in filmskih novosti. ■ Člen 6. Upravnik predstavlja Filmsko podjetje demokratske federativne Jugoslavije in vodi neposredno celokupno njegovo poslovanje. Kadar je odsoten ali oviran, ga na-domestuje eden izmed članov poslovnega odbora. Vše dopise in družbeno pošto Filmskega podjetja demokratske federativne Jugoslavije podpisuje upravnik ali za določeno področje uslužbenec, katerega upravnik odredi. Predmete, s katerimi sc Filmsko podjetje demokratsko federativno Jugoslavije v večji meri gmotno zavezuje, podpišejo vsi Člani poslovnega odbora. Člen 7. Poslovni odbor postavlja vse osebje osrednje uprave podjetja in direktorje federalnih filmskih direkcij. Osebje federalnih filmskih direkcij postavljajo direktorji teli direkcij v soglasju z upravnikom Filmskega podjetja demo-kratske federativno Jugoslavije. , Člen 8. Plačo upravniku Filmskega podjetja demokratske federativne Jugoslavije, direktorjem federalnih filmskih direkcij in osebju osrednje upravo določa poslovni odbor po veljajočih zakonskih predpisih, pragmatiki ali kolektivni pogodbi. Plačo osebju federalnih filmskih direkcij določajo direktorji teh direkcij v soglasju z upravnikom Filmskega podjolja demokratske federativne Jugoslavije po veljajočih zakonskih predpisih, pragmatiki ali kolektivni pogodbi Člen 9 V področje neposrednega poslovanja osrednjo uprave spada zlasti: a) izključna pravica uvoza in izvoza tilmov; b) proizvodnja umetniških filmov; e) proizvodnja filmskih novosti, doku m en tarnati in kulturno-prosvetnih filmov po načrtu, določenem za vso Jugoslavijo, katerih izdelava obremenja skupna sredstva podjetja; d) izključna dolilov filmov filmskim direkcijam fode-« valnih odinic; ! d) načrtno upravljanje mreže kinopodjetij v Jugoslaviji. Člen 10. Zn opravljanje svojih nalog je osrednja uprava v. Beogradu sestavljena iz uprave in treh direkcij: a) iz direkcije za proizvodnjo, ki se deli: 1. na odsek zn proizvodnjo umetniških filmov; 2. na odsok za pro-' izvodnjo filmskih novosti in dokumentarnih filmov; 3. na odsek za proizvodnjo kulturno-prosvetnih filmov; b) iz direkcijo za nabavo in delitev filmov; f>l « direkcijo lastnih kono&upran. Člen 11. Direkcija za proizvodnjo ima nalogo: a) skrbeti za zgraditev potrebnih ateljejev^ laboratorijev, delavnic za obdelavo filmov in podobno; b) skrbeti za nabavo in izdelavo potrebnih aparatov in materiala za izdelavo filmov; c) izvajati načrt za proizvodnjo umetniških filmov, ki ga postavita upravni in poslovni odbor podjetja; č) skrbeti za proizvodnjo kulturno-prosvetnih filmov po postavljenem načrtu, v sporazumu z zveznim j.n federalnimi ministrstvi za prosveto; d) izdajati redno filmske novosti za vso državo in pri tem spremljati politično, kulturno in gospodarsko življenje vseh federalnih edinic; e) načrtno delati za povzdigo strokovnih kadrov za filmsko proizvodnjo. Člen 12. Direkcija za nabavo in delitev filmov skrbi: a) za. nabavo filmov za vsa kiuopodjetja na ozemlju Jugoslavije; b) za obdelavo uvoženih filmov; c) za pravilno delitev nabavljenih filmov federalnim edinicam. Člen 13. Direkcija lastnih kinopodjetij ima nalogo: a) predpisovati splošne pogoje za vodstvo kinodvoran Filmskega podjetja demokratske federativne Jugoslavije; b) pripravljati načrte za sistematično zgraditev omrežja kinodvoran v Jugoslaviji; c) izdelovati tehnične načrte za graditev novih in za renoviranje obstoječih kinodvoran; o) nadzorovan kdaj' pa kdaj poslovanje vseh kinodvoran Filmskega podjetja demokratske federativne Jugoslavije; d) skrbeti za nabavo aparatov in ostalega materiala za potrebe kinodvoran; e) organizirati stalne tečaje za usposobljenje strokovnih upravnih in tehniških kadrov za vodstvo kinodvoran. Člen 14. V področje neposrednega poslovanja federalnih film- ■ tirih direkcij spada zlasti: a) delitev filmov kinopodjetjem na območju svoje federalne edinice po merilih in splošnih pogojih, predpisanih po poslovnem odboru Filmskega podjetja demokratske federativne Jugoslavije; b) upravljanje stalnih in premičnih kinopodjetij, ki so na območju njihove federalne edinice in ki so last Filmskega podjetja demokratske federativne Jugoslavije; c) izdelovanje dokumentarnih in kulturno-prosvetnih filmov po nalogu in načrtu pristojnega federalnega mi-nistrstva za prosveto v breme sredstev, katera Filmsko podjetje demokratske federativne Jugoslavije v smislu Člena 5. uredbe o ustanovitvi Filmskega podjetja demokratske federativne Jugoslavije izroči v izključno razpolaganje posameznim, federalnim edinicam; č) organiziranje tečajev za pripravo strokovnih Upravnih in.tehniških kadrov za vodstvo kinodvoran; d) skrb za izboljšanje tehničnih in higienskih pogojev v vseh kinopodjetjih na svojem območju. Člen 15. Kot poslovni organi Filmskega podjetja demokratske federativne Jugoslavije morajo ledoialrio filmske direk- cije celokupno poslovanje in knjigovodstvo urediti po navodilih in smernicah osrednje uprave. Člen 16. Zneski, ki naj v smislu člena 5. uredbe o ustanovitvi Filmskega podjetja demokratske federativne Jugoslavije pripadejo posameznim federalnim edinicam, se določijo ob koncu vsakega polletja na podlagi delovne bilance federalnih filmskih direkcij, ko se od skupnih dohodkov vsake federalne filmske direkcije, doseženih na račun najemnine za filme, posojene kinopodjetjem in na račun dohodkov od kinodvoran, katere upravlja vsaka direkcija sama, odbijejo izdatki za pogojena plačila proizvodnikov filmov, za javne davščine, za stroške pri pripravi filmov za predvajanje, za režijske stroške svoje federalne filmske direkcije in za vse režijske stroške in davčne obremenitve, ki obremenjujejo kinodvorane, katere vodi tista filmska direkcija- Člen 17. S sredstvi, danimi posameznim federalnim edinicam v izključno razpolaganje v smislu čl. 5. uredbe o ustanovitvi Filmskega podjetja demokratske federativne Jugoslavije, snemajo in izdelujejo filmske direkcije dokumentarne in kulturno-presvetne filme po načrtu in nalogih, katere jim izda ministrstvo za prosveto federalne edinice. Člen 18. Ako filmsko podjetje demokratske federativne Jugo-slavije ugotovi, tia bo moglo plasirati v drugih federalnih edinicah alj v inozemstvu dokumentarne ali kulturno-prosvetne filme v celoti ali delno, ki so posneti iz sredstev, danih na razpolago vsaki federalni edinki v smislu čl ena-5 uredbe o ustanovitvi Filmskega podjetja demokratske federativne Jugoslavije, je podjetje dolžno pla. čati tisti federalni edinici za to sorazmerno povračilo po sporazumu, ki se sklene za vsak posamezni primer posebej. \ . / Beograd dne 28. julija ld45. Kab. št. 163. Minister za prosveto: Vlad. Ribnikar s. r. 503. Na podlagi člena 24. uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in. nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah in na podlagi člena 15. uredbe o ureditvi prejemkov civilnih državnih uslužbencev in ostalih javnih uslužbencev zveznih rainistrstev in ustanov predpisujeva naslednje navodilo za izvrševanje določb uredbe o ureditvi mezd in pmč delavcev in nameščencev za vse osebe, zaposlene v državnih gospodarskih podjetjih 1. Za vse osebje, zaposleno v državnih gospodarskih podjetjih, se uporabljajo glede izplačila službenih prejemkov določbe uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih iu zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah. Zato se plačujejo od ure v smislu člena 2. uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev tudi taki delavci, ki imajo zvanje uradnika, zvaničtiika, služitoljn ali dnevnicam, zaposleni pri fizičnih, obrtnih ali strokovnih lob- 22fc ničnih delih v državnih gospodarskih podjetjih; ostali nameščenci pa naj se razvrstijo po členu 8. navedene uredbe. Če so pa li ostali nameščenci razvrščeni po uradniškem zakonu (kot uradniki, zvaničniki, služitelji, dnev-ničarji ali dninarji), preidejo pri premestitvi iz državnega gospodarskega podjetja v ministrstvo ali v kak drug urad ali ustanovo na svoje prejšnje službene prejemke po določbah uredbe o ureditvi prejemkov državnih uslužbencev z dne 20. aprila 1945 po skupini in zvanju, katera eo Imeli pred prevedbo po uredbi o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev. Delavci in uslužbenci, ki so razvrščeni po uradniškem zakonu, ostanejo Se nadalje vlagatelji uradniškega pokojninskega oziroma podporne-ga sklada. Kot osnova za vlaganje v pokojninski oziroma podporni sklad se vzame mesečni dohodek njihovih službenih prejemkov. 2. Resorni minister predlaga na podlagi izjave glav-nega odbora Knotnili strokovnih zvez delavcev in nameščencev, Gospodarski svet pa odloči, katera državna pod. jetja naj se štejejo za državna gospodarska v" smislu uredbe o.ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v 'državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, za-sebnih ustanovah in organizacijah. 3. Z osebjem, zaposlenim v ostalih javnih gospodarskih podjetjih je treba ravnati nalieno osebju, ki je zaposleno v državnih gospodarskih podjetjih. Gospodarski svet odlova po predlogu javnopravne ustanove in na podlagi izjave glavnega odbora Knotnili strokovnih zvez delavcev in nameščencev, kalem javnopravna podjetja nuj se štejejo za državna gospodarska podjetja v smislu uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovni) in organizacijah. 4. Delavcem, ki so po uradniškem zakonu razvrščeni v zvanje uradnika, Zvaničnlka, služitelju. dnevuičarja ali dninarja in ki so zaposleni pri obrtnih in drugih strokovnih tehničnih delili v zveznih ministrstvih in ustanovah (in ne v državnih gospodarskih podjetjih) in za katere velja enak delovni čas kakor zn listo ministrstvo ali ustanovo, se'lahko na njihovo zahtevo odredijo službeni pre-jemki po točki C. členi) 3. uredbe o ureditvi prejemkov civilnih državnih uslužbencev. Po gornjih točkah ua novo odrejeni službeni prejemki se pričnejo izplačevati od 1. julija 1045 dalje. 5. Zavoha dneva 1. in 9, rnnju (državni praznik in praznik zmage) gre delavcem mezda, četudi ob teh dnevih ne delajo. 6. Predpisi uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev In nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah ter uredbe o ureditvi prejemkov državnih civilnih uslužbencev in ostalih javnih uslužbencev zveznih minlslislev in ušla-nov veljajo na območju Bosne in Hercegovine od dne IG. Jimijn in-1' '’nljc, mi območju Hrvatske in Slovenije pa ou ’,ne 1 JuPJn 1945 dalje, Beograd dne 18. junija 1915. Minister za socialno politiko: Minister za Finance: Dr. Kržišnik s. r, šrcloii žujovič s. r. 604. Na podlagi Člena" 1. uredbo o načrtnem razdeljevanju in potrošnji blaga z dne 12. maja (Uradni list DFJ št. 32 z dne 15. maja 1945) predpisujem naslednji pravilnik o izkaznicah za preskrbo in o potrošnrskni kujižicoli Člen 1. 1. Vsi predmeti živil, obloko, obutve, kurjavo in raz-svetljavo tor monopolski predmeti, kolikor spadajo v smislu uredbo o načrtnem razdeljevanju in potrošnji z dne 12. maja 1945 pod načrtno razdeljevanje in potrošnjo in kolikor se z odloki ministra za trgovino in preskrbo zvezne vlade o razdelitvi izrečno ne izvzamejo od, tega predpisa, so bodo prebivalstvu v krajih, kjer se večina prebivalstva ne bavi s kmetijstvom, delili izključno samo po predpisih tega pravilnika. 2. S »prebivalstvom«: se razumejo tiste osebe, ki imajo dovoljenje za stalno bivanje v kakem kraju, pa tudi osebe po odstavim 2. člena 5. tega pravilnika, 3. Proizvodniki živil, omenjenih v odstavku 1. tega člena, nimajo pravice, prejemati živila po kuponskih knjižicah. 4. Kadar se v vseh nadaljnjih odredbah tega pravilnika govori o predmetih, krajih in prebivalstvu, so mišljeni izključno samo predmeti, kraji in prebivalstvo v smislu gornjih odstavkov. Člen 2. 1? Izkaznice za preskrbo in potrošniške knjižice so enoiiie za vse kraje; obrazce prejmejo iederalna mini-strstva za trgovino in preskrbo in jih natisnejo v lastni pristojnosti, pa pošljejo mestnim in ostalim krajevnim narodnim odborom potrebno število izvodov. 2. Narodni ud bori proda jajo izkaznico in potrošniško knjižico prebivalstvu po tisti ceni. ki jo predpiše minister za trgovino in preskrbo zvezne vlade. Člen 3. 1. Vsak prebivalec, ne glede na spol in starost prejme od svojega krajevnega narodnega odbora izkaznico za preskrbo, kj mu rabi v podlago za prejem ustrezne ali ustreznih potrošniških knjižic. 2. Izkaznica za preskrbo sc izda z veljavnostjo enega 1. Potrošniških knjižic je več vrst, in Sicer: 1. splošna državljanska; 2. dodatna državljanska: a) za delavce pri težkih delih; b) za delavec pri lažjih delih; c) zn otroke do dveh let starosti; č) zn otroke od dveh do sedmih let starosti; d) za noseče žene od 6. meseca nosečnosti dalje; e) za bolnike z dieto; 1) za družinske poglavarje (tu se razumejo tudi samci, ako imajo samostojno gospodinjstvo). 2. Vsak prebivalec, ne glede na leta starosti, prejme splošno državljansko potrošniško knjižico; kdor pa spada luZačasno bivanje«. 2. Enake pravice imajo tudi vojaške osebe, če so na bolniškem dopustu ali na oddihu, ako niso vojaška obla. siva poskrbela zanje glede preskrbe s lemi predmeti. Člen 11. Potniki smejo na potovanju ne glede na kraj. kjer so jim bile potrošniške knjižice izdane, rabiti svoje kupone za kruh, meso in maščobo tudi v drugih krajih. Člen 12. 1. Kdor začasno odide za več kot 15 dni iz takih krajev, za katere veljajo predpisi lega pravilnika, v kraje, za katere ti predpisi ne veljajo, mora oddati svojo izkaznico in potrošniške knjižice proti potrdilu krajev-n emu narodnemu odboru, ki mu po povratku v kraj njegovega stalnega bivališča vrne te listine in obenem razveljavi kupone za pretekli čas. 2. V primeru selitve v kak drugi kraj se morajo dotedanje potrošniške knjižice vrniti krajevnemu narod-n emu odboru, ta pa izda cdseljencu o lem potrdilo. 3. Za osebe, ki odhajajo v vojaško,služi« ali na delo ali n« prestajanje kazni ali ki so umrle, se. morajo izkaznice in'potrošniške knjižice vrniti krajevnemu narodnemu odboru, ta pa izda o tem potrdilo. Člen 13. Diplomatska predstavništva v Beogradu oskrbujejo sebe in tiste tuje državljane, ki so pri njih zaposleni, neposredno po izvršnem narodnem odboru za mesto Beograd. Člen 14. 1. Preskrboval ec, ki izdaja blago, ga izdaja v določenih količinah in v določenem roku izključno na podlagi izkaznice za preskrbo in odreže pri tem iz potroš. niške knjižice za tisto vrsto blaga namenjeni kupon. 2. Popravljanje ali brisanje podatkov na izkaznici za preskrbo ali na potrošniških knjižicah je kaznivo, odrezani kuponi pa so brez veljave in seme morejo uporabiti. 3. 0 načinu, kako se nadomeščajo izgubljene potroš- niške knjižice, izda navodila zvezni minister za trgovino in preskrbo, ' -1 Člen 15. v 1- Vsako dejanje proti predpisom tega pravilnika se šteje za gospodarsko sabotažo v smislu člena 2. zak< i.a-o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže ter se storilec preganja in kaznuje. 2. Za postopanje in za izrekanje sodbe je pristojno okrajno narodno sodišče. Glede tega veljajo vse ustrezne določbe zakona o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže. Člen 16. Predpisi tega pravilnika se začnejo izvrševati na območju mesta Beograda od 1. avgusta 1$M5 dalje; za druge kraje pa izda predpise z naknadnimi odloki zvezni minister za trgovino in preskrbe*, Člen 17. Nadrobnejša navodila za izvrševanje tega pravilnika predpisuje zvezni minister zu trgovino in preskrbo. Cleu 18, Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu DFJ. Beograd dne 2.1. julija 1946. St. 5210- Minister za trgovino hi preskrbo: Inž. Nikola Petrovič s. r. 605. Na podlagi o,lena T. uredbe o načrtnem razdeljevanju in potrošnji blaga z dne 12. maja 1945 (Uradni list .DFJ št. 32 z dno 15. maja 1915) izdujeai naslednji odlok o uvedbi enotnih izkaznic za preskrbo in potrošniških knjižic za vse državno ezeiuijo 1. Za pravilno preskrbo prebivalstva demokratske federativno Jugoslavije a predmeti; ki spadajo pod načrtno razdeljevanje in potrošnjo, se uvajajo izkaznice za preskrbo in potrošniške knjižice, enotno za vse ozemlje demokratske federativne Jugoslavije, 2. Izkaznice za preskrbo in potrošniške knjižice so uvedejo na vsem ozemlju demokratske federativne Jugoslavije najpozneje do 15. septembra 1946. 3. Do 15. septembra 1945 so vsa pristojna oblastva dolžna izvršiti vso priprave za izdajo izkaznic za preskrbo in potrošniških knjižic in jih vročiti prebivalstvu tako, da se na navedeni dati začne preskrba prebivalstva na podlagi novih izkaznic za preskrbo in novih potrošniških knjižic. 4. Z dnem 15. septembra 1945 preneha veljavnost vsem do sedaj izdanim knjižicam za preskrba Beograd dne 21, julija 1945. SL *■•?£ Minister za trgovino tu preskrov: Inž, Nikola Petrovič 9, r«. 500. Na podlagi člena 1, odloka o vrhovnem državnem nadzorstvu ministrstva za socialno politiko demokratske federativne Jugoslavije nad vsemi ustanovami obveznega socialnega zavarovanja (Uradni list DFJ št. 8 z dne 27. februarja 1945) predpisujem naslednjo naredbo o uvedbi enotne stopnje prispevkov za vse ustanovo obveznega socialnega zavarovanja ' Člen 1, Za vse ustanove obveznega socialnega zavarovanja se uvaja enotna stopnja prispevkov, In sicer: 1. za socialno zavarovanje: 1. zn bolezen . , , , , 7 »/o zavarovalno i I 2. za nezgode . - „ . 3. za pokoj n hiško zavarovanje (onemoglost, sta- 3% n rost, smrt) 4, za nezaposlenost (borzo 9%> 1 » dela) II. za pravno zaščito: prispevek zn Delavsko l.% zbornico III. prispevek Skladu za podporo delavskim in name- 0,3 %j » * 51 gčenskirn družinam z otroki Cleu 2. 7,7 P/o . 9\ n Od te naredbo se začasuo izvzemata Bolniški sklad državnega prometnega osebja in Pokojninski sklad delavcev državnih prometnih ustanov. Člen 3, Ta enotna stopnja prispevkov stopi v veljavo: na tistem državnem območju, na katerem so se zamenjali okupacijski bankovci od 30. junija do 9. julija 1945, dno 1. julija 1945, na ostalem območju pa dne 1. av-kusta 1945. Beograd dne 27. julija 1945. IV št 1.709 Minister za socialno politiko; l>r. Kržišnik g. r.