13. številka. Ljubljana, vtorek 18. januarja. IX. (eio, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vpnk dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejonian za a vstro-o gorske dežele za celo leto KJ gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanjo na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje »leže le toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolali in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do ' četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, fi kr., če so dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frank i ruti. — Rokopisi so ne vračajo. — D r e d ni 8 t v o je v Ljubljani v Franu Kolmanovoj hiši št. 38—21« poleg gledališča v „ zvezdi".
Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovoj hiši.
tajni slugo pa so zahtevali plačila, kadar je ta „klika" osodo državo vzela, kar se jim je tudi v obilnej meri dalo, posebno ako premislimo, da se ona onega orodja, s katerim nas sužini, nikoli nij mogla znebiti. Dobili so ti ljudje vsakovrstne predpravice, mir o d izsesavati kakor „gad mleko".
S časom so ti ljudje dospeli do blagostanja, in v svojej prevzetnosti nij so poznali meje ; denarja je kmalu bilo v njihovih rokah kot smeti, „švindelu je ras tel dan na dan in ž njim cene vseh artiklov, in vsi smo mogli zraven leteti. Ljudstvo ne misli, da bi ne imelo tem ljudem nezaupati, toliko pripo-ročevanim po naj vplivnejših krogih, prišlo je ob krvavo zaslužen imetek, za kateri je njemu toliko let vse moči na razpolaganje davalo, da so se mogli šopiriti,— prejšnji „hausknechti" in jednaki ljudje. — Njim nasproti se je vse skozi prste gledalo, posebno moralično podporo so uživali od svoje „klike", katerej so zato „tribut" plačevali, katerega so zlorabili za uničenje Slovanov. Mera se je hitro napolnila, strašne nasledke smo videli in jih še vidimo; ljudstvo in naredi se obračajo do vladarja in njegovih služabnikov — nihče ne ve pomoči. Vsak dan nam prinaša nove falimente, konkurze, — kani to pride, to bog zna! Odbor pravi, da še konec krize ne pride kmalu, in to ima prav; gotovo ne, dokler taka stranka zlorabi najsvetejše pravice za sebičnost, dokler ta jedini in pravi uzrok se s korenjem vred ne odpravi. On pravi dalje, da se mora sama sebi prepustiti, in da pridemo po malem, po času zopet na bolje.
Državljani, prej celo podvrženci onej stranki, začenjajo pravi uzrok izpoznavati in se z nezaupanjem od njih odvračevati.
Slovani, pozor! Onim bode kmalu odzvonilo, mi smo sedaj ubožni gosti, pa brez ma-
deža, zvesti cesarju in državi bili; mej tem ko je v onej stranki toliko „korupcijo41. Oni omahujejo ; Magjari njihov položaj hočejo na svojo korist porabiti  poznnjoči dobro nasprotnika in vedoči, da jim sedanje ministerstvo dopusti vse, da se le vzdrži, ker bi mogli pri naj-manjšej izpremembi  „centralisti'1  brez stola sedeti, ker obrtništvo, kupčija in drugi stanovi neniajo več prav zaupanja do njih.  Gre njim za kožo. Če ne dovolijo vsega,  so njim ure odštete, če pa dovolijo, ima Cislejtanija tolika izgube in škode, da nij razvidno, kdo bi še v tako slabili časih njih dalje podpiral. Bodimo tedaj pripravljeni, budimo, ostrimo um, okrepimo narodno življenje, bodimo v dotiki z narodom,  kažimo, da še smo vsi in stalni kot nekdaj in prišli bomo tamo, da se ne bode tretjina tako važne pogodbe za nas in državo v obče, — brez nas — na našo škodo poganjala. Tako da se uresničijo saj pri nas „de Pretistl-ove besede, ako pri njih ne: „Es wird bald besser werden." B.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Dubrovnika se brzo javlja v „N. Fr. Pr." denuncijacija, da je Luka Petkovih oborožen po avstrijski zemlji hodil, da naša vlada dopušča čel6 dinamit črez mejo voziti, Turkom pa za prevoz živeža težave dela.
Iz Kostajnice se 14. t. m. „Agramer Zeitung" brzojavlja: Turki nabirajo redif vojske pri Bušimi, da bodejo eventualne napade odbijali. Vstaški tabor blizu Jamnice na bosen-skej zemlji množi se vedno s prihajajočimi prostovoljci. Blagoslovila se je ondi tudi vstaška zastava.
Uzroki „kraha" I. 1873.
Ravnokar jo odbor za preiskavanje „kraho-vega" uzroka v državnem zboru poročeval in mej družim navel prevelik up kapitalu, mnenje občno, da banko stoje na drž. garanciji, da so se z ustanovljenjem in špekulacijo preveč in jedino pečale, da je produkcija nekaterih strokov presegala potrebe, da je njim cena prebrzo rastla in so up, katerega je avstrijsko obrtništvo v „dunajsko razstavo" stavilo, nij spolnil, ravno tako ne, kakor no nadeja, da tudi onih krvavih francoskih pet milijard po „pruskih virih" k nam, bojje rečeno k „pruso-tiloin" kaj priromalo bode, po katerih so se njim močno sline cedile, same reči, katere so le neposredno nanj vplivale, s katerimi pa „centralisti" oni ne ljubi dogodjaj hočejo svetu posebno obrtnikom in trgovcem, kateri so uže nevoljni, akoravno se jim obeta, „da bode kmalu bo\jeu, kot po nekej „vis major" uzročen razkladati in se opričevati.
Kdor temu druzega bolj tehtnega uzroka ne najde, more ali kratkoviden, ali zagrizen strankar ravno one „klike" biti, katera naj bi, se sama za nos prijela, kadar uzroke preiskuje, ker naravnoč in brezstrastno rečeno, je ona in ona jedin uzrok „krahu".
Ona je skušala se slabimi sredstvi, kakor nam je obče znano, gospodarstvo nad ogromno večino pridobiti si, denar je sredstvo, s katerim se vse doseže. Marljivo se je dela po-prrjela, ko se nam je po dolgej temini „zora slobode" prikazala, mej tem, ko smo mi Slovani, uže pred „ absolutizmom44 na pol usmrteni se po malem jeli gibati, nepoznajoči okolnostij v katere smo Črez noč prišli. Tako se je „centralistom" posrečilo, s pomočjo nesramnih Jjudij in Židov slobodo za podjarmljenje svojih prej sotrpečih bratov zlorabiti.   Oni nežna-
£ istek«
Libera.
Mirno, kot bi dremalo, so prostira ondi mej nebokipečimi dolomiti gar$skq jezero. Noben val so ne gane, nobena srebro-bela pena se ne dvigne iz te neizmerne globine. Gori na večno višnjevem nebu pa sije zlato solnce, lije nepopisljivo čarobnost, milobo, harmonijo na to poezije, krasoto polno zemljo italijansko.
Le ondi ob obrežji pihlja lahna sapica in se igra ljubeznivo z nežnimi peresi samotno stoječih oliv, šepečo v tenkih vrhovih otožnih cipres in stresa dišeče vejevje smeječomu zelenju gospodskih oranž in eitron.
Veselje, neka tiha sreča jo razlita ob tem večno zelenem bregovju. Videti je, kot bi bila zaprta tu pot moreče skrbi, skrivnemu črvu, ki kljuje v samotnih prsih od večera do jutra, od zore do mraka.
Da bi bilo vedno tako!
Ondi, kjer bijejo temni valovi neprenehoma v sivo skalovje, kakor bi hoteli izbrisati spomin, ki živi od rodu do rodu v njem, stoji lesen, črviv križec, nekoliko višje na strmini samotna, vetru iu viharju zapuščena koča italijanskega ri barja.
Pred desetimi leti — jo bilo pač — mnogo prijaznejšo tukaj. Milejše je pihljala lahna sapica in šumela v nježnem vejevji samotnih oliv in citron. — Temno valovjo nij butalo z nepopisljivo silo v bregovje. — Svetlo solnee je žurilo jasnejše raz višnjevega neba, vsaj zulo je dva srečna človeka: črno-oko hčerko jezerskoga ribar j a, — lepo vzra-slega ndadenea — bogatega posestnika na nasprotnem b rogovji.
Tozuala sta se iz otročjih let, igrala skupaj nedolžne igre. In ko sta odrastki, razo-dela sta si — kar si jo razodelo uže toliko milijonov mladih src — ljubezen.
Lepi dnevi so sijali odslej, — milejše pripekali solnčni žarki,  prijaznejše šepetale
samotne ciprese, dišeče citrone, zelene olive, cvetel je raj — prve ljubezni.
Da so je rodilo tudi na teh rajskih oba-
lih sovraštvo, zavist, zaničevanje — je neum-Ijivo — a resnično.
llibarjeva koča je bila revna — lesena, posestnikovo poslopje — belo, v nebo kipeče; torej pregrešna prepovedana ljubezen — uboge deklice — ponosnega mladenča.
Izvedela sta to srečna zaljubljena, a umeti nijsta mogla, poznala nij sta sveta in njegove razlike.
Vsaj notri v prsih jima je donelo neko sladko donenje, da sta srečna. Neko nepopisljivo hrepenenje, ki se je protivilo slednemu nasprotju, družilo ju je v vsakej noči, ondi nad sivim skalovjem — ob katero bijejo no-prenehoma temni valovi, koteč izbrisati žali
Politični razgled.
\o(raiijc «l**i<»Ie.
V Ljubljani 17. januarja. Obe zbornici r/riarnc//« cf#or« sta
imeli 13. t. m. seje. V gospodskej zbornici se je posvetovanje o klošterskej postavi nada-Jjevalo. V prvem paragrafu je določeno, da se noben nov klošter ne sme ustanoviti, predno nij o tem posebna državna postava sprejeta. — V poslanskej zbornici pak so bile na vrsti resolucije k proračunu. Sprejeta je bila tudi postava, po katerej se ustanovlja razmera države do kranjskega zcmljiško-odveznega fonda.
O govorih nt in istrtt Lasserja in Auer-sperga v klubu nemških poslancev prinaša „Wiener Tagblatt' natančnejša poročila. Auer-sperg je hvalil ustavovernini poslancem An-drassy-ja, da je on največ pomagal, Holien-warta vreči. (Torej ga nij vrgla ustavo-verna stranka.) Lasser je zahteval pokorščino, ker le ako ustavoverci to ministerstvo podpirajo, rešijo ustavo. Šest tednov morata stranka in ministerstvo v vseh tudi v malih rečeh jedina biti, rekel je. — To je veliko vredna izpoved, ker kaže, da ministerstvo nikakor trdno ne stoji. „W. T." uže javka, da ima sedaj ministerstvo diktaturo.
Na 3E«*fijnre so dunajski listi sedaj jako ljuti in srditi. ,,Fremdenblattu jih zmerja da so vse, kar so, po Avstriji, da so neizobraženi, beraški, krivičniki, ki zatirajo druge bolj izobražene narode, nego so oni, da vladajo le z umetno narejeno večino. Vse res. . . —
V ii u u jo <tržttv«».
S»-h.th*t skupščina v proračunskoj debati nadaljuje brisanje in zniževanje stroškov. Tako je letno plačo srbskega metropolita, cerkvenega glavarja, od GO.000 znižala na 18.000 grošcv.   Vsi popje so za to glasovali
Na M^fnncoskvm, kjer se zadnjega dne tega meseca volijo senatorji, bode zopet ministerska kriza, ako bi bilo izmej 225 senatorjev, kateri se imajo voliti menj, nego 150 izk\jučivo konservativcev. Potem bode Dufaure ministerski predsednik.
Republikanska stranka je imela 13. t. m. shod, v katerem so je sklenilo, proklamacijo Mac-Mahonovo mirno in ugodno po svojih no-vinah kritizirati iz taktike.
V Tu riti u so našli nekove zarote, vsled česar je Šla iz Rima tija enketa policije.
f*tk« ministerstvo je baje sklenilo, pemške železnice pokupiti za državo.
Dop
181.
Iz ljutiljunake okolice 1 t.jan. [Izv. dop.] Kako po plitvi vodi „Laib. Schul-zeitung" plava, pokazala je v št. 23 od 10. dec. p. 1. klicala je celo policijo zoper narodne učitelje na pomoč, češ, naj se kaznujejo ali pa
celo iz službe izpode, potem bode vse v redu in vsi bodo nas malikovali. Primeren odgovor na to je uže dobila v „Sl. Narodu", toda še vse premehko. Kajti, če bi jim hoteli z jednacimi psovkami vračevati, izrazov najdemo samo dovolj, Če jih iščemo tacih kakoršni se nahajaio mej   ljudmi  najnižje  baze.   Pa   ogledite si dragi tovariši kako lisičje in hinavsko se zopet ta uboga živalica v 1. št. t. 1. pod naslovom „An unsere Lehrer"   zvija,  ter  vse žile napenja,  kako bi se svojim bralcem prikupila, nasproti pa v nekem dopisu iz Koroškega zopet zoper narodne  učitelje ropota,  kakor da bi bili kaki izdajalci,   ali sploh ljudje najgršega zaničevanja   vredni.    „Renegaten, Sklaven, niedrige Itestrebungen, Wolfe im Lehrerkleide, Spione, Heuchler* etc. imenuje vse učitelje ki z njo vred ne krič6 in se njej ne uklanjajo zares priimki   vredni   „Sehulzeitunge"! Kaj porečeš dragi učitelj k takej pisavi V Kaki hu-dodelniki so narodni učitelji? ali nij to zares hinavsko lisičje V   Najprvo se jim prilizuje in se v svojej zvitosti dela vso nevedno,  ter se čudi in vpraša, češ, saj vendar nijsmo nič zakrivili, nikoli kacega povoda dali k sovraštvu in apatiji našo „fortschrittlerice" in v dokaz svetuje svojim bralcem, naj bi še enkrat vse letnike tega lista pregledali in povedati blagovolili, kje in kaj najdejo izpodtekljivega v njem.   Mar ros misliš,  da smo učitelji tako kratkovidni, da bi tvoje konsekventne nakano in zvijače ne razumeli? Zelo se motiš. V začetku klečeplaziš, potem pa zopet zrohniš, kakor da bi se moralo vse tebi uklanjati in v nič devaš, kar v tvoj rog ne trobi.   Nij nam treba vse liste pregledavati, kajti vzemi v roko prvi listič, ki ga dobodeš in gotovo najdeš kako psovko prav po pobalinsko.   Grdo, pa istinito je to početje. Pač ložje je listič ure dovati,  ki  druge le  kritizira in v nič deva, sam pa nič pedagogičnega ne donaša. Pa kaj bom rekel nič,  najljubši predmet jej je kak „Madehenturnen", tu se raduje pripovedovaje, kako  so  rindjansko  deklice bosa kolena in prsa kazale,  kar bi  bilo tedaj posnemanja vredno!! Učitelji tedaj, ki so zdavnej poprej z vspehom na narodnem kulturnem polji de lovali, predno je „Schulzeitung" beli dan za gledala, učitelji, ki še neprenehoma v smislu šolskih postav delujejo v prid naroda, ti učitelji so  kričačem  glasovite  „ Schulzeitung": „Wblfe im Lehrerkleide, Renegaten (!) Heuchler, Spione etc." lepa hvala za tako epiteto! Ko bi to na se obrniti blagovolili,  bi  vsaj kaj
resničnega povedali, sicer pa le tako naprej, potem je prihodnjost — naša.
I/ Miielier 15. jan. [Izv. dop.] Kakor povsod, tako je tudi nas sneg dobro zabrisal, in še zmirom naletava. Ali obžalovati je, da se nikogar ne najde, kateri bi zapovedal, kakor po družili okraj, cestah sneg izkidati ali sneženim plugom preorati.
Mi smo se nadejali, ko smo nov okrajni cestni odbor dobili, da bo ta boljši od starega a žali bog varali smo se! — Kakor je do zdaj videti, se je tudi tega neko zimsk) polževo spanje prijelo; ker ga nij prav nič na dan; posebno k nam ne!
Svetovali bi torej slav. okrajnemu cestnemu odboru, naj blagovoli, vsaj poglavitne okraj, ceste nekoliko pregledati, saj se mu za zdaj nij bati, če se ravno kak prekucljej v sneg pripeti, nobenega posebnega poškodovanja, razun da bode malo snežen vstal. Ako pogledamo na pr. cesto iz Ljubljane, St. Jakob v Dol, in vsak se bode prepričal, kako je to izvrstna vožnja s tako teškimi smuči kakor po tej cesti vozarijo, in svesti smo si, da na mah bo zapovedal, kakor po družili cestah, sneg od dotičnih gospodarjev, ki imajo cesto razdeljeno izkidati.
Ravno tako se pozivlje slavni ljubljanski mestni magistrat, ker on nam je tlaknino na 4 solde od živinčeta povikšati znal, torej naj pa tudi to zna, da ima en lep kos ceste od Ljubljane do sredi polja proti sv. Jakobu na dolskej cesti, katera pod mesto spada; torej mu je dolžnost, ker plačo od nas zahteva, tudi sneg odkidavati, da moremo vozariti in se jeden druzemu izogibati, kar pri tolikem snegu zdaj nij moč! —
Obžalovanja vredno je dalje tudi to, da naši sosedje ne morejo do prepričanja priti, da bi cesto, posebno tisto, po katerej sami največ vozarijo, i sami sebi popravljali. Ali nij to istina, da če imamo dobro cesto, lehko veliko težo z lahkoma vozimo, in zraven se vozovi veliko menj tarejo. Nikdar se naši sosedje iz lastnega nagiba ne pripravijo cesto popravljati. Z beričem ali žandarmom morejo prisiljeni biti. K temu pripomore pa še največ „izobraženi" srenjski svetovalec te soseske, ki je menda deseto šolo na Vrhniki študiral, ter zmirom trdi, da popravljanje cesta je tlaka. Tako ljudi, ne da bi jih k popravljanju ceste prigovarjal, kar je dolžnost njegova, še odvrača. Ali nij to vredno, da se graja!
spomin, ki je vrezan tu z neizbrisljivimi črkami narodne povesti.
„Ljubiti se ne smeva," pravi nekdaj ljubljenec Cezar svojej črnooki Liberi in po-besi obraz. '—
„0 vsaj vem, dobro vem, kaj hočeš reči s tem/1 — vzdihne objokana deklica — in pogled se jej pogrezne v globino — v peneče valove, ki lesketo v bledem luninem svitu.
„In vendar te ljubim, Libera, ljubil te bodem do zadnjega izdiha," vsklikne zopet mladeneč, poobjame strastno, kakor belo kamenito podobo, slonečo ljubico.
Bleda luna pa požari milejši v tem tre-notku, a kmalu jo zakrije temen oblak. — Samotna cipresa zašumi, čujoč gorečo prisego, a otožno skloni šibko glavo in strepeče. — Doli v breznu — čudno zaječe valovi in po-krope sloneča ljubljenca z belo — peno.
„No prisegaj Cezar, — prisega je ali čoščenje,  ali prokletstvo,   tvoja Libera nij
vredna prvega, nij zaslužila druzega!" — povzame črez nekoliko časa bleda deklica,
„Kaj je to?" vsklikne mladeneč. — „Ti dvomiš o mojej ljubezni?" Še gorečnejše poobjame potem svojo skrivno nevesto.
Zopet zašume temni valovi, zopet zatre-peče samotna cipresa. — Otožna deklica pa toči solze na mladenčevih prsih, obile solze, in ne ve, zakaj.
Minulo je mnogo temnih in viharnih, svetlih in romantičnih, štabijanskih nočij ob smeječem gardskem obrežji — in mnogo ne-popisljivih nebeških trenotkov je slonela Libera na Cezarjevih prsih — ii nij vprašala več, zakaj, — in kako dolgo.
A mej tem je jela rumeneti zelena oliva, zoreti — dišeča citrona. Ondi v zelenem vejevju samotne cipreso pa jo šumelo tako skrivnostno, tako otožno.
Valovi v tomunu so gromeli vedno močneje, spirali sivo skalovje — in metali gro-
meče pene v bledo deklico, ki je slonela toliko — jasnih in oblačnih, svetlih in viharnih nočij ondi, čakala svojega ljubega — brisala solze iz mrkloga očesa — in vedela je, zakaj.
Tako se je vrstila pomlad za jesenjo, zima za poletjem. Cezarjeva prisega je bila davnej pozabljena.   In kako bi bilo drugače?
— Ljudje so trdili, da je koča jezerskega ribarja majhena, siromašna, poslopje ponosnega posestnika — belo, v nebo kipeče. — To jo spoznal posled tudi mladeneč, zatrl podobo nekdanje Libore.
Pritrjevala je posled temu vsa okolica,
— in uže davnej pozabila staro novice. — Le samski brodar — ki je veslal y jasnih in oblačnih nočeh ob šumečem jezeru, videl jo sloneti ondi nad sivim skalovjem — bledo žensko podobo. — Poznal je nij, boječe se prekrižal, in hitel dalje, tuja mu je bila sveta prisega, tuja nesrečna deklica na obrežji.
Minulo je nekaj let. Svetla pomladna noč
Iz II r*at*U«»sru 14. jan. [Izv. dop.] Naša notranja politika šo zmirorav osen kruh je. — O onem predmetu, o katerem <lenes vse avstrijske in ogresko časopisje največ piše, naime v nevspehu razprav mej Avstrijo in Ogersko o bankinem in colno-kupčij-skem razmerji, o tem predmetu dosedaj še nobeden naših časopisov kritične besede izpre-govoril nij; in vendar je bankino vprašanje in colno-kupčijsko razmorje za nas ravno tolike narodne gospodarske in politične važnosti, kolike za Magjare. Molk naših časopisov ■o tem predmetu je čudna prikazen. Kot zane-marjenje žurnalistične dolžnosti nasproti občinstvu se to vendar ne more vzeti! Najverjetnejše je to, da naša vlada v „Nar. Nov." in naša narodna stranka v „Obzoru" še nijsta na čistem, kako bi o tej zadovi sodila, ali se pa svojega soda izroči no upata, da ne bi morebiti z Magjari v polemiko prišla.
Glede nevspeha razprav, sodi se pri nas, da so so zlasti na tem razbilo, ker so oger-ski zahtevi v tako trdo logičnej zvezi formu Urani bili, da so morali ali vsi nespremenjeno sprejeti, ali pa z zavrženjem samo ene to -tke logično tudi vse druge točke zavreči. In proti tej tvrdnjavi nijso avstrijski ministri no benega orožja imeli. Magjari so rekli: ali vse, ali se pa razderemo 1 In res razdrli so se. Odloženje razprav se ima kot ogerska zmaga smatrati. Kadar se bodo razprave na novo začele, bodo Avstrijci primorani, ali uže a priori v ogersko zahteve privoliti, ali pa se razprav niti više udeležiti. Avstrija je nasproti Ogerskej kakor denes karte kažejo vsakako inferiora. Motivacija odloženja razprav — da naime politično obuebje v orijentu nij dosta jasno za tako razprave — ta motivacija je vendar malo presmešna! Orijentno obnebjo se je ob času, ko so so razprave pričele, ravno tako namrgođeno držalo kakor se denos drži. Vendar pa ta motnost vremena v orijentu nij prej razprave motila, nego stoprv onda, ko se je očiten nevspeh pokazal.
Čuje se mej ostalim pri nas tudi to, da je razban liane h po Tiszi takoj po nevspe-šnom izidu razprav v Budim-Pešto poklican bil. Ce je to res — verjetno je vsakako — potem bi se moglo misliti, da ima Tisza kakove god naklepe proti Hrvatom, za izvođenje katerih bi energičnega razbana potreboval. Dobro bi bilo, da se Hrvati še za časa ogledajo za obrambena sredstva. Vrag no spi.
Domače stvari.
— („Slovenske knjižnice",) prvi zvezek, razposlan je naročnikom včeraj in denes. Prvi zvezek velja 00 kr., za dijake 50 kr. One naročnike in nabiratelje, ki nijso naprej plačali, porosimo, da izvolijo vsaj za prvi zvezek precej poslati. Če je kaka pomota prosimo reklamirati.
— (Porotniki v Ljubljani) za to sesijo so bili včeraj dopoludne izžrebani. Ti so: glavni porotniki: Vdhar Ivan iz Ljubljane; Novak Vincenc iz Trojane j Kiler Vilhelm iz Kranja; Mali Vincenc iz Kranja; Juvan Mihael iz Želimelj ; Gerber Matevž iz Ljubljane ; Ja-vornik Tomaž iz Hriba; Čebašek Matej iz Črnuč; Ničman Henrik iz Ljubljane; Iglic Franc iz Kamnika; Komatar Janez iz Stopanje vasi; Vičič Janez iz Ljubljane; Ahčin Karel iz Ljubljane; Mllller Janez iz Ljubljane; Vončina Franc iz Toplic; SchirlermUliler Janez iz Kokre; Murnik Janez iz Ljubljane; Dolhcr Janoz iz Ljubljane; Mazik Anton iz Šmarja; Krajncr Jarnej iz Postojne; Gazdeg Ignacij iz Ljubljane; Valenčič Matej iz Trnovega ; Dolenec Bernard iz Razdrtega; Ger-liczi Josip iz Ljubljane; Maček Ferdinand iz Ljubljane; Orane" Franc iz sv. Križa; Jalen Josip iz Krope; Pessiak Spiridion iz Ljubljane ; Piree Matej iz Krope; Gnezda Matej iz Ljubljane; Nusshaum Avgust iz Sturij; Fortuna Franc iz Ljubljane; Ankemius Fried-rich iz Tržiča; Kor.šič Josip iz Terboj; Kle mene Franc iz Rakitnika; Lorenci Josip iz Krope. Namest.ovn.lni porotniki so: Kušar Josip, Lahainer Karel, Kurnik Vojteh, Bo rovski Ivan, Jenko Alojz, Pavšek Franc, Mar-šalek Avgust, Vaidhauser Franc, Pogorele Frnst — vsi ti iz Ljubljane.
— (Sokolski večer) bo vtorek 18. januarja v čitalnici pri katerem prijazno sode-Ijuje si. pevski zbor čitalnice pod vodstvom pevovodje gospoda Stokolna in godba si. 40. c. kr. pešpolka Sachsen-Meiningen pod vodstvom gospoda kapelnika Sehinzela. Program je: 1. Ilandl: Sokolska potnica. 2. Auber: Ouvcrtura k operi „Die Stumme von Tortici". 3. Tovačovskv: „Sloga", moški zbor s čvete-rospevoni. 4. Strauss: „Boljši časi", Walzer. 5. Berilo. G. Rossini: Rondo iz Generentola (solo na rog). 7. Kreuzer: „Podoknica v pozni uri", čveterospev, pojo gosp. Meden, Dro-nik, Valenta, Paternoster J. 8. Balschko: Pot-pouri „Venci". 9, „Laska salata", moški zbor
je ležala na višnjevem jezeru in obsevala sive otožne dolomite, kakor nočno velikane na se-verju in vzhodu.
Ondi na levem obrežji jo donelo veselje.
Godba, umetno luči — groinenje možnar-jev je motilo nočno tihoto, praznovala se je poroka v belem poslopji ponosnega posestnika.
Temni valovi na nasprotnem bregovji pa so gromeli močnoji, kot sicer, zelena cipresa je klanjala otožne svoje vrhove, dišeča oliva je šepetala skrivnostno. — Na sivem skalovji pa je slonela bleda deklica, jokala nij, imela nij več solz v mrklih očesih, tožila nij, imela nij žal besede — v zamrlih prsih, klicala uij maščevanja prelomljenoj prisegi, sovraštva nij bilo zmožno njeno srce.
Od nasprotne strani je zadonelo novo veselje, nov slovesni grom. Ondi v temnem va-lovji je odsevala tako čarobno svetla luna. Milijoni biserov so lesketali v srebro-belih penah, milo doneč glas je odmeval tako ljubez-
njivo iz globino: „Pridi — pridi — valovi opero vse gorje!"
In zopet je strepetala otožna cipresa, zelena oliva je upognila otožno vrhove, — luna je zakrila obraz v temne oblake — pa je planilo — nekaj kakor ženska podoba.
Mirno, kot bi dremalo, se p ros tira ondi mej ncbokipečhni dolomiti gradsko jezero. -Noben val ne gane, nobena srebrno-bela pena se ne dvigne iz te neizmerne globine, gori na večno-višnjevem nebu pa sije zlato solnee, lije nepopisljivo čarobnost, milobo, harmonijo na prekrasno obrežje italijansko. Vse je tako, kot nekdaj. Le samotna cipresa stresa zeleno vejevje, kakor bi žalovala in zrla v tomun pod soboj, dišeča oliva — gospodska citrona lahno se peče v večernem pihljaju — in nihče ne ve, zakaj. —
Ob sivem skalovju pa stoji lesen križec, uvit s cipresenini vencem: v njem je vrezana beseda: Libera. L i b e r i u s.
a tenor solo, g. Eržen. 10. Komzak: „Ma ot-čina", polka frane,. 11. Zajec: „Živila Hrvatska", moški zbor. 12. Zourck: Slovenske melodije, Potpouri. 13. Loterija. 14. Strauss: Polka. Vstopnina 20 kr. Sokoli i pevci so prosti.   Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Koncert pri Tavčarji) v soboto jo bil izvrstno obiskovan in je za ,,narodno šolo" in ,,schulpfennig" znaten dohodek dosel. Pevci kvarteta ,,Sloga" so posebno slovenske pesni z občno pohvalo peli.
— (Od g. blagajnika „Slovenske Matice")  smo prejeli  sledeč dopis: Slavno uredništvo! Denašnji list „S N." omeni v proračunu slovenske Matice za leto 1S70, in na-veda pa tudi „opombo", da se ima glavnici 9907 fl. 33 kr. nataj dati.   Kot denarničar Matico sem za račun popolnem odgovoren ali -Opomb" jaz  nijsem nikdar sestavljal in šo le zdaj, ko se je ta znesek, tako ogromno na-kupičil,   sem  to stvar cnmalo pregledal in našel   sledeče pomanjkljivosti.  V letopisu za 1874 se nahaja pri sklepu računa v „opombi' zgrešek,  da  so se odšteti  4535 tt. 47 kr. zopet,  po krivem;   prišteli   znesku   810 H. 19 kr. in tako dalje prenašali. V statističnem pregledu na strani 69 ravno tistega letnika so se v potrošila za leta 1272—73—74, po krivem, vzeli zneski 808 —, 221C fl. 54 kr. za kupljene obligacije in 811 h". 4 kr. za popravo hiše, ki so   imajo   glavnici prištevati. Po tej popravi se je do konca leta 1874 ne 4502 fl. 12 kr. kakor „pregled" kaže, ampak samo GGG fl. 54 kr. preveč potrošilo in do konca 1875 prištevši 4551 fl. G7 kr. samo le 5218 fl. 21 kr. no pa 9*07 ti. 33 kr. UŽe zdaj — pred ko odbor matice to stvar v natančen pregled vzame — bode gotovo marsikaterega rodoljuba in uda matice moje pojasnilo zanhnivalo in prosim Vas da ga blagovoljno priobčite. Ljubljana IG. januarja 187(5. S spoštovanjem J. Vilhar.
— (U boj.) Iz zgornje savinske doline v Mozirji je bil v nedeljo 9, t. m. po polu dne mej službo božjo uboj. Znani sitnež Knez (volgo Krivec) teržan Mozirski je šel k Mozir-skemu mesarju nejgovega sina, zarad mu preskrbljenih škornj nekaj grošev terjat. Naenkrat nastane hud prepir mej njima, in mesarjev sin je primoran (Krivca) iz hiše pahniti. Najbrž je še to ponovil. Hudo razkačen mesarjev sin pograbi še (nekateri pravijo mesarico drugi poleno) ko Krivec odide iz hiše in postopi raz ceste za njim. Pred po-štnikovo hišo i gostilnico Antona Goričarja ga udrihne tretjokrat, a samo zadnjič tako nesrečno in hudo: da mu je glava na nasprot-nej strani po črez do pol počila. Udaril ga je tikoma za ušesom. Udarjenec so zgrudi na tla, vstane in še gre sam domov. Ko služba božja mine pripovedovalo se jo iz cerkve gredočim o nesreči. Udarjenec jo po noči umrl. Okrožna komisija iz Celja je spoznala pri sekciji za uzrok smrti hud udarec na glavi, ker počena jo bila črepinja kakor omenjeno, in na levej strani v glavi se je našlo za debelo pest strte krvi.
— (Svojo ženo ustrelil) je Viktor Samsa na vodi Reka ob cesto ki pelje iz Postojne v Reko, zvečer, ko je ob 10. pijan domov prišel 3. m. Žena je umrla.
— (Volk) je bil ustreljen v gozdu g. Galeta blizu Ljubljane.
— (Milodari za pribegle llerce-govinco in Bošnjake) [XXIV. izkaz.] Iz Trsta D. Kurent 4 gl. Iz Ilolica na Moravskom :
Jefabek Ivan 14 gl. 20 kr. Iz Celja: gospod vikar Jurij Ilezenšek 2 gl. Iz Maribora: pr. Leopold 'iregorec, urednik „Slov. < lospodarja** 50 gl. darovanili od čitaMjev „Slov. Gospodarja". Občina: Gornja Šiška nabral gosp. župan: B gl. 30 kr. Iz Kranjske gore: župnik g. Blaž Artelj obleke v vrednosti 3 gl. Iz Rive: Gosp. dr. Čuček 2 gl. Iz Sininja: Franjo l'.ukovec 1 gl. Mariborski gimnazijski dijaki 10 gl. Ljutomerski narodnjaci 39 gl. 35 kr. Iz Krope: Franjo Tiree 2 gl. 60 kr.
Prejšnji izkazi 3783 gl. 33 kr. 1000 frankov v zlaiu in 3 srebrne dvajsetice, skupaj tedaj 3913 gl. 08 kr. 1000 frankov v zlatu in 3 srebnie dvajsetice.
Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo. J. N. llorak, Vaso Petričić,
predsednik. denarničar.
Lekarna Piccoli.
Menoti-Pastili 6 (ki so na dnnaJNkej svetov-nej izložbi 1873 dobile darilo). To pustil je čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor
Ero t i kašlju, j etiki, ki so Še le začenja, proti ripi, boleznim na pljučih in v grlu, in proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Škatljica velja 75 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in VBaki bolnik, ki je lek uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja m z
čisto kemičnih tvarin. 1 skatlja 80 kr., 1 tucat
škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznih posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
RajŽevi pulver, beli in rudeckast. Iz-ključljivo iz vegetabiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkuBno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olajšaj oče. 1 steklenica 40 kr. (132—174)
ti94E" NaroČila se izvršujejo vračajo-
čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
moč in zdravje brez lekh stroškov po izvrstni
Vsem bolnim in brez
Sevalesciere in Barry
30 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, neepanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanio pri nosečih o'.ožnost, tliabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre: hlajenje; pusebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojnidino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi Bpri Čuvala proleHorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelateina, Dr. Shorelanda, Mr. CampDella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofiuje Castlo s.u^rt, Markize do Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz So.uuo spricevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852 Revftlcaciere D» Barrv v mm gib slučajih na-
Izdateij in urednik Josip Jurčič.
g-adi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obimnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v skalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obutih |q mehurji, Trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in ia neprecenljivo Bredstvo ne samo nri vratnih in prstih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (t* S.) Rud. W urzer, adravilni svetovalec in člei mnogo učenih družtev.
Winc h e ster, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrBtna Kevalesciere je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledć /ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 9tJ. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteiua.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciere du Barrv vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A n g e 1 s t e i n, taj ni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter uičesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciere du Barry po polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik. V plehaatih pušioah oo |Mil ram.* i golil. 5o ta , 1 fant 2 gold, 50 fcr., 2 tunta 4 gold  W ki., fl iiu.
tov 10 gold.. t2 funtov 20 gold., 24 fantov 36 *ol(L Hevaleueioro-TUacuicon v in  <abletah sa
12 'a« 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 taa 4 srold. 50kr., v prahu ** 120 tu* lo . old. Prodaje: Dj Barry * Camp. na Dn . *i. «f»ll:'Jaoh-f,.v w«» ■ ev. ?, k>;...r v vs< .v«-,., ih pri de b rib ... ki.rjih ta npcoerijskih trgovcih. ...di razpošilja dn-rajSKSi hi-*? ot vse kri e do poitafti .a^-urateah ali pW»etjii. V IJoblj^n; Fri 'Hir, J. Svobodi, lekar pri „zlatem oriti", Ilekl pri lekarju J. P r o-d a m n, v Celovcu pri li karju Biru «achcrju, 7 Mpljetu pri lekarju A lj i no viču, v Trsi u pri lo&ttrju Jakobu Sen- .vallo pri droguristu P. Kocca in J. Hirschu. v Zadru r»ri Androvieu. (303)
Za poljedelce!
Deteljno najboljše seme
Lucernsko in AtnJerNko, katero poganja, ako se seje tudi na najpustejšem  kraji.    Tudi imam
semena za travo,
za katera garantiram in o katerih lohko daje gosp. Fr. S kan a, tukajšnji posestnik najboljši spričevala. Z odličnim spoštovanjem
(14) trgovec v St. Marci n pri Krlachstein.
o
to a
HO -i -i - p
M S
. 3. i 3. p S 3    ■ cn
illill
Ob
I 5. 'o » O i <
Wtt S1« 3 § 3 ? 2-
« r s i
a 9 9
a B .-
r w
I ^!
1   E". 7? -i ci}
d« - -g" 5'
3 _ n _
H
H
=11
ifl\
as g F
• tli tt
S E
^ s-; >t Pr t*
.. a
TJ. o
k- o
O        K fe! «3 m 3 m h- e _ os ms g
2. o — t/i
Z/i
a fr1 B
cn rt-
►a 2
.CD
iS*«—..
S- J *-i
•t
% tsi
3 O 13 CD
»d c>* B. {V
cd
o v
rt c—n
!
3 CD
I C-r-
1 CD
Vsako "blago zaznamovano je z mojim varstvenim znamenjem.
Zdravilni pomočki!
Gotovi vspeli, dokazan z več ko tisoč spričevali.
Filip Neustein,
mesto, na voglu Flanken- in Spiegelgasse,
predlaga p. n. občinstvu cele vrste pravili zdravilnih pomoekov,
kateri vsekdar, ako jih zdravniki ali laji rabijo ali nc, so vendar v vneli Nlučiijili kot izvrstni za bolezni, v dokaz zmirom večja potreb« in na tisoče spričeval« katero pošiljajo ozdravljeni, tedaj mi te zamoromo dobrovestuo priporočati.
fuMlmlK-orjtni, kri Htitfcl urniki mt-tr i broluricn po /tO kr., t.r nij nlkakorlnogu i:t\xtO»lr, ki Irhko f/onljo, kri rittljo, in \    tlruziiKii Hvotu potrulia.
no pojMtliirm nrtkiHlIJiri, ao ]ioaobno i/.vril ni OanllfU, nujlinljni poraoiok » okuino bo-za holoini ipodnjo telonnih orgunuv, iririlico, '    letni. I kIiI. ."O kr.
boleiui pranih »i-Kunov, bulozni nukoil, očesno l\tmnraiti-na lu ritnttmkn mriiclja, za pri-hulcsiii, linlu/.iii na iin>/.u'tiiiib, na ustih, za ■ pruviti si tukuj dobro llinonuilo in pora«-bolezni pri otrocih in seuskah, ozdravijo vsako mnčudo. V vsukoj stoklouici je 76 kupic in zapimnjt', ««tovi izvir skoro vseh bolaznij. '    v.-lja 1« 1 Rld.
Prosimo, posladkorjmio .valko sveto Kliza-   OrHllon, je-lini pomočok za oglužono in vso boto odločno zahtevati,   ker  gornje bolezni   ,1drU«0 "4u""0 bo,U1"" 70 kr\  ,      , i lo ti svalki ozdravijo.   Kdor Je Jedonkrst to   1>r' *,''-»'»»"»<« ^imapom^, Jed In in Ko-svalko »vete Klizabote uže uiil, no bodo ni-      J<»vo rool.il pomocek sa moško oslabljenje. kdar več kuk drug tukieu pripomoček hotel   — w
I'rs ti i sok, olajša naenkrat kniljanjo in bo.
ločinu v prsih. 7O kr. limunu- njir lunihitni, izvrstni lek za nlnj-
sanjo in i>ri])omoćok su i>oiiioOeiije.   JO in
•JO kr.
Sturirjii zobni umiki (pUr), odstranijo takoj vsako sobno bolečino. '-'.» kr.
I tu I m m Ofiroinf, jodiul lek za ozoblluo. HO kr.
Cif/Hrrtr t* miirrrjn, za astlima in prsne bo-
lečiuu. 36 komadov 1 gld. JI« nl/iin,  za zdravje,  /A toilotu. Nujbuljei
za mrzlico vsako vrsto. 1 gld. OO kr. iu OO kr.
Inli.initin, poakušeui pripomoček prntl potenji na uoguh in rumenah, ravno tuko odstrani neprijetni duh. .»O kr. Ulm mi n, nuj boljši lek za vsuk nahod. 7 O kr. 1'ulrhrrln, najboljil pripomoček za lepoto, ter stori fino kozo. Po HO kr. in 1 gld. ao kr.
Siiliriflm'liirr-tnllii,  najcenejio in najboljšo
ndlo, kos po V.5 kr. Zobni kit, s katerim st vsak sam lehko plombira zobo. 40 kr.
pripomoček zoper vsuko zoprnost, slabost, | Karjmtično ztJJlačno olji; rudečo in belo želodčno bolečine, diurejo, zobno bolečine [    OO kr.
itd., oglhnvalni lok za upidomično bolezni. \Arotrmot, jtrl/tamočrk xit rejo otrok, Ikat-Nekaj kapljic v pol kupico vodo zadostuje, '     ljiua 4 l,-l■ t.
du je takoj boljll. liO kr. O-rofa lin n mi kri reffnllrnl prah z na-
lliiiiiiiojiiilirnii kuni, j/.vrstuu pijacu zu slabo I    kuziloin n rabi / gld. 40 kr.
otroku. Kunt 40 kr. Snrhrtn tl'lrlz. 7S kr.
Kropff/rlHt, izvrstno zdravilo za napihnjen ; JUarj/firttr, bonboni zit knšelj. HO kr.
vrat. 70 kr. _ ,
UlrhluflHt, čudežno zdravilo za trgaujo po :   /•nan" «I'«'cijahteto, Vot: IJomer*hanaiiia
udih in za rovniutiamus. 7« kr. I °r''*»« rsrnrtj" l'° ' Kl'1 HO kr., homlitt-
IV« ritki Jlnahr,  za  kurjo  očosu  in  vsako I "''v» '»kom Irko>po /iO kr., tir. WU-
vrsto rano. .''.> kr. i Jrtlllnl  prtih  po #4 kr., Antttherln
Bemhoftor Bobom, Cena :io kr. I ",l 1',,i,i>" i"1 '       4<t kr- 1
'/.ubiti- Jttf/oth; prav angleško, za teško vzob
po Poppu po 40 kr., IMbtgOV ntrniti rk-Htrtikt iiHiiiina funtu H4 kr., tir. fttbrrjrrn J'url to n po J gu'd., tir, Vfrfformttnovu t obli (t postit po i gld. liil kr., J\ittortt »•«•-netlit kmlrorn jionnnltt po / gld. BO kr., ilr. Ilrvtrnortt pomnila xn oltrtinltre Um, riiiiiiiikunta, rajava uli pa crnu po 1 gold., ilr. Ilelilermirl zobni prah po Mi kr. so vedno HVc/.onti v zi. logi.
Daljo [trnvi nnuješki in frimciiHki jmrflm v vseh ilisuvuli, lot po MS kr.
(411-3)
ljenju pri otrocih, ii gld, Ten lil pomnila, zu izpudunjo las.   1 gold. 38 kr.
Vhoml peric, za nespanjo, migrilno i. t. d.
.y gi.i.
ttrijrntnliiki )iitlrrr zu ynHpf; dni, beli in
11 m 1111 ■ i,. i . 11, -i..ni|.i OO kr. Za odstraniti liinke itn ulm i. KI  IU uiio.
/ gbl. HO kr. Zn Izptnltinje Iiim, V gld. OO kr. Inji l.liim  t'nihth; gotovi iu najhitrejši lok
M triper in boli tok.  i gld. OO kr.  Zu to
Tudi »o usojiimo p. n. občinstvu uaziuiujntl ii.ih.i \eliko zuloiru parfmncrij, milu in poinail itd, izvrstno kakovi>sti prvih Iraiiciihkili iu angleških tr^nviuhkih din, katero io večjldol v ilmmjnkrj rnzM/mi odlikovane bile *i .s ii lilijo uaulug in no vendar eeuejši, kot v jiro-Mii. i.i i,  posel.....        pripomoček i\\ bnrrillije lun ml ,/,•. intimnim \       i,  l„,|-\ aii. kateri zailo-
■tnje jadno oalo leto, po 8 gld., zu zlato rumenkasta barvo /o uiti., sadobi m> v kratkal
dobi poprejšnjo l.nivo la.i. l'i 11 ... ■..; in.. Iihii / riineonko inknlilllo, katera j« v iluuujskej razstavi bila odlikovana se svetinjo napieilka. Iimt ml OO kr. do /i gld. Jlutikt roj funt po •/ Kld., tudi so dobi četrtina tunta v elegantnih skalljuab |n / WM. — Vsake biru najoiM-za OsdntvenJSj kukor klistlre, briSIpUnlOB, ovezo  itd.  pr»v  po  ni/kei eeni. — Etaapoitljl......
tudi i.iri.niieiijske ikutljico od / do io ({ld., Honbonijere * Čokoladami ali pa ■ francoskimi
bonboni od t do tO mM., tudi iiuamo veliko salogO Bobnik krtačio in družili toiletuili DapraV. — PvOlimO p. n. občinstvo M zuupnnjo, vsa vprašunju odgovarjanin takoj. Vsako vrste specijalitet iz Parizu, Londona in llernlitiu imune, mi v BalOgf, tiskrbimo tsuko im-rneilit, eventualno iz 1'ari/o, ravno tako vsako »uročilo tukaj brez provizije proti oiif.iiialiu io
računu.   ItazpoHlIJnnto i......        gotovini ali pa proti post nt nt  j nr:i ll.ii :  i-;./, ..-ili.it.,.- /vi-i
se takoj DO prejemu naročila in zuručuiiinio zuvijaiije le toliko, kar nas stane, ui.jui/ji /m -.-k pri razpoiiljunju jo 1 gld. Kopel itn cfeOefo d..l..'- velik odbitek r.ue.
O-lo-Tras-o. salorja. trseh. =i-e.i^.il5. dcmačlfc. las. Li--ozcmcl:lli opceLJalltct farsno-elje. ya.xf-u.13a.cri3o tciloto.
iS2&
Lastnina in tisk „Narodno tiskamo".