13. številka. Ljubljana, vtorek 18. januarja. IX. (eio, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vpnk dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejonian za a vstro-o gorske dežele za celo leto KJ gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanjo na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje »leže le toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolali in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do ' četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, fi kr., če so dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i ruti. — Rokopisi so ne vračajo. — D r e d ni 8 t v o je v Ljubljani v Franu Kolmanovoj hiši št. 38—21« poleg gledališča v „ zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovoj hiši. tajni slugo pa so zahtevali plačila, kadar je ta „klika" osodo državo vzela, kar se jim je tudi v obilnej meri dalo, posebno ako premislimo, da se ona onega orodja, s katerim nas sužini, nikoli nij mogla znebiti. Dobili so ti ljudje vsakovrstne predpravice, mir o d izsesavati kakor „gad mleko". S časom so ti ljudje dospeli do blagostanja, in v svojej prevzetnosti nij so poznali meje ; denarja je kmalu bilo v njihovih rokah kot smeti, „švindelu je ras tel dan na dan in ž njim cene vseh artiklov, in vsi smo mogli zraven leteti. Ljudstvo ne misli, da bi ne imelo tem ljudem nezaupati, toliko pripo-ročevanim po naj vplivnejših krogih, prišlo je ob krvavo zaslužen imetek, za kateri je njemu toliko let vse moči na razpolaganje davalo, da so se mogli šopiriti,— prejšnji „hausknechti" in jednaki ljudje. — Njim nasproti se je vse skozi prste gledalo, posebno moralično podporo so uživali od svoje „klike", katerej so zato „tribut" plačevali, katerega so zlorabili za uničenje Slovanov. Mera se je hitro napolnila, strašne nasledke smo videli in jih še vidimo; ljudstvo in naredi se obračajo do vladarja in njegovih služabnikov — nihče ne ve pomoči. Vsak dan nam prinaša nove falimente, konkurze, — kani to pride, to bog zna! Odbor pravi, da še konec krize ne pride kmalu, in to ima prav; gotovo ne, dokler taka stranka zlorabi najsvetejše pravice za sebičnost, dokler ta jedini in pravi uzrok se s korenjem vred ne odpravi. On pravi dalje, da se mora sama sebi prepustiti, in da pridemo po malem, po času zopet na bolje. Državljani, prej celo podvrženci onej stranki, začenjajo pravi uzrok izpoznavati in se z nezaupanjem od njih odvračevati. Slovani, pozor! Onim bode kmalu odzvonilo, mi smo sedaj ubožni gosti, pa brez ma- deža, zvesti cesarju in državi bili; mej tem ko je v onej stranki toliko „korupcijo41. Oni omahujejo ; Magjari njihov položaj hočejo na svojo korist porabiti poznnjoči dobro nasprotnika in vedoči, da jim sedanje ministerstvo dopusti vse, da se le vzdrži, ker bi mogli pri naj-manjšej izpremembi „centralisti'1 brez stola sedeti, ker obrtništvo, kupčija in drugi stanovi neniajo več prav zaupanja do njih. Gre njim za kožo. Če ne dovolijo vsega, so njim ure odštete, če pa dovolijo, ima Cislejtanija tolika izgube in škode, da nij razvidno, kdo bi še v tako slabili časih njih dalje podpiral. Bodimo tedaj pripravljeni, budimo, ostrimo um, okrepimo narodno življenje, bodimo v dotiki z narodom, kažimo, da še smo vsi in stalni kot nekdaj in prišli bomo tamo, da se ne bode tretjina tako važne pogodbe za nas in državo v obče, — brez nas — na našo škodo poganjala. Tako da se uresničijo saj pri nas „de Pretistl-ove besede, ako pri njih ne: „Es wird bald besser werden." B. Jugoslovansko bojišče. Iz Dubrovnika se brzo javlja v „N. Fr. Pr." denuncijacija, da je Luka Petkovih oborožen po avstrijski zemlji hodil, da naša vlada dopušča čel6 dinamit črez mejo voziti, Turkom pa za prevoz živeža težave dela. Iz Kostajnice se 14. t. m. „Agramer Zeitung" brzojavlja: Turki nabirajo redif vojske pri Bušimi, da bodejo eventualne napade odbijali. Vstaški tabor blizu Jamnice na bosen-skej zemlji množi se vedno s prihajajočimi prostovoljci. Blagoslovila se je ondi tudi vstaška zastava. Uzroki „kraha" I. 1873. Ravnokar jo odbor za preiskavanje „kraho-vega" uzroka v državnem zboru poročeval in mej družim navel prevelik up kapitalu, mnenje občno, da banko stoje na drž. garanciji, da so se z ustanovljenjem in špekulacijo preveč in jedino pečale, da je produkcija nekaterih strokov presegala potrebe, da je njim cena prebrzo rastla in so up, katerega je avstrijsko obrtništvo v „dunajsko razstavo" stavilo, nij spolnil, ravno tako ne, kakor no nadeja, da tudi onih krvavih francoskih pet milijard po „pruskih virih" k nam, bojje rečeno k „pruso-tiloin" kaj priromalo bode, po katerih so se njim močno sline cedile, same reči, katere so le neposredno nanj vplivale, s katerimi pa „centralisti" oni ne ljubi dogodjaj hočejo svetu posebno obrtnikom in trgovcem, kateri so uže nevoljni, akoravno se jim obeta, „da bode kmalu bo\jeu, kot po nekej „vis major" uzročen razkladati in se opričevati. Kdor temu druzega bolj tehtnega uzroka ne najde, more ali kratkoviden, ali zagrizen strankar ravno one „klike" biti, katera naj bi, se sama za nos prijela, kadar uzroke preiskuje, ker naravnoč in brezstrastno rečeno, je ona in ona jedin uzrok „krahu". Ona je skušala se slabimi sredstvi, kakor nam je obče znano, gospodarstvo nad ogromno večino pridobiti si, denar je sredstvo, s katerim se vse doseže. Marljivo se je dela po-prrjela, ko se nam je po dolgej temini „zora slobode" prikazala, mej tem, ko smo mi Slovani, uže pred „ absolutizmom44 na pol usmrteni se po malem jeli gibati, nepoznajoči okolnostij v katere smo Črez noč prišli. Tako se je „centralistom" posrečilo, s pomočjo nesramnih Jjudij in Židov slobodo za podjarmljenje svojih prej sotrpečih bratov zlorabiti. Oni nežna- £ istek« Libera. Mirno, kot bi dremalo, so prostira ondi mej nebokipečimi dolomiti gar$skq jezero. Noben val so ne gane, nobena srebro-bela pena se ne dvigne iz te neizmerne globine. Gori na večno višnjevem nebu pa sije zlato solnce, lije nepopisljivo čarobnost, milobo, harmonijo na to poezije, krasoto polno zemljo italijansko. Le ondi ob obrežji pihlja lahna sapica in se igra ljubeznivo z nežnimi peresi samotno stoječih oliv, šepečo v tenkih vrhovih otožnih cipres in stresa dišeče vejevje smeječomu zelenju gospodskih oranž in eitron. Veselje, neka tiha sreča jo razlita ob tem večno zelenem bregovju. Videti je, kot bi bila zaprta tu pot moreče skrbi, skrivnemu črvu, ki kljuje v samotnih prsih od večera do jutra, od zore do mraka. Da bi bilo vedno tako! Ondi, kjer bijejo temni valovi neprenehoma v sivo skalovje, kakor bi hoteli izbrisati spomin, ki živi od rodu do rodu v njem, stoji lesen, črviv križec, nekoliko višje na strmini samotna, vetru iu viharju zapuščena koča italijanskega ri barja. Pred desetimi leti — jo bilo pač — mnogo prijaznejšo tukaj. Milejše je pihljala lahna sapica in šumela v nježnem vejevji samotnih oliv in citron. — Temno valovjo nij butalo z nepopisljivo silo v bregovje. — Svetlo solnee je žurilo jasnejše raz višnjevega neba, vsaj zulo je dva srečna človeka: črno-oko hčerko jezerskoga ribar j a, — lepo vzra-slega ndadenea — bogatega posestnika na nasprotnem b rogovji. Tozuala sta se iz otročjih let, igrala skupaj nedolžne igre. In ko sta odrastki, razo-dela sta si — kar si jo razodelo uže toliko milijonov mladih src — ljubezen. Lepi dnevi so sijali odslej, — milejše pripekali solnčni žarki, prijaznejše šepetale samotne ciprese, dišeče citrone, zelene olive, cvetel je raj — prve ljubezni. Da so je rodilo tudi na teh rajskih oba- lih sovraštvo, zavist, zaničevanje — je neum-Ijivo — a resnično. llibarjeva koča je bila revna — lesena, posestnikovo poslopje — belo, v nebo kipeče; torej pregrešna prepovedana ljubezen — uboge deklice — ponosnega mladenča. Izvedela sta to srečna zaljubljena, a umeti nijsta mogla, poznala nij sta sveta in njegove razlike. Vsaj notri v prsih jima je donelo neko sladko donenje, da sta srečna. Neko nepopisljivo hrepenenje, ki se je protivilo slednemu nasprotju, družilo ju je v vsakej noči, ondi nad sivim skalovjem — ob katero bijejo no-prenehoma temni valovi, koteč izbrisati žali Politični razgled. \o(raiijc «l**i<»Ie. V Ljubljani 17. januarja. Obe zbornici r/riarnc//« cf#or« sta imeli 13. t. m. seje. V gospodskej zbornici se je posvetovanje o klošterskej postavi nada-Jjevalo. V prvem paragrafu je določeno, da se noben nov klošter ne sme ustanoviti, predno nij o tem posebna državna postava sprejeta. — V poslanskej zbornici pak so bile na vrsti resolucije k proračunu. Sprejeta je bila tudi postava, po katerej se ustanovlja razmera države do kranjskega zcmljiško-odveznega fonda. O govorih nt in istrtt Lasserja in Auer-sperga v klubu nemških poslancev prinaša „Wiener Tagblatt' natančnejša poročila. Auer-sperg je hvalil ustavovernini poslancem An-drassy-ja, da je on največ pomagal, Holien-warta vreči. (Torej ga nij vrgla ustavo-verna stranka.) Lasser je zahteval pokorščino, ker le ako ustavoverci to ministerstvo podpirajo, rešijo ustavo. Šest tednov morata stranka in ministerstvo v vseh tudi v malih rečeh jedina biti, rekel je. — To je veliko vredna izpoved, ker kaže, da ministerstvo nikakor trdno ne stoji. „W. T." uže javka, da ima sedaj ministerstvo diktaturo. Na 3E«*fijnre so dunajski listi sedaj jako ljuti in srditi. ,,Fremdenblattu jih zmerja da so vse, kar so, po Avstriji, da so neizobraženi, beraški, krivičniki, ki zatirajo druge bolj izobražene narode, nego so oni, da vladajo le z umetno narejeno večino. Vse res. . . — V ii u u jo