Jutram|a lxda|a. 16«. MU. V llilljnl, t poeefcUA, Ik 11. umi HM. Cm 4 rturje. Letnik XUH. Jutranja izdaja v Ljubljani: vse leto...............K 12" pol leta...............»» 6* četrt leta.................» **~ na mesec.................•*■■' Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (v pritličju levo), telefon it. 34. Izhaja mak dan zjutraj številka 4 vinarje. lnserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jvtraala izdaja po pošti za Avstro-Ograko: vse leto............... K 18'— pol leta...............» 9— četrt leta................. 450 na mesec...............» 1'60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28" — Upravništvo: Knaflova ulica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejše vesti. Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu". Belokranjska železnica — padla v vodo. Za včerajšnji list nam je došla naslednja, napol oficijelna brzojavka prepozno: Budimpešta, 9. julija. V zadevi, radi izpeljave takoimenovane dalmatinske zvezne železniške proge, se je leta 1906 na podlagi sklepa ministrskega sveta sklenil domenek z nekaterimi ogrskimi bankami, da ustanove konzorcij, kateri prevzame, proti gotovim poznejšim bonitetam, trasiranje in predpripravi jalna dela za to takoiinenovano zvezno železniško progo in da je vladi na prosto voljo prepuščena tozadevna odločitev. Ta konzorcij je trasiral progo, ki bi se odcepila od ogrske reške glavne proge pri Karlovcu in bi tekla nato čez Otočac in Gospič po hrvaškem Primorju do Knina. V novejšem času pa se je pojavil nov projekt, glasom katerega bi tekla ta proga od Bos. Novega skoraj izključno po bosanskem ozemlju in o katerem se je izkazalo, da bi bil ta projekt mnogo racijonalnejši in v narodno - gospodarskem oziru mnogo koristnejši. Vlada se je radi tega odločila za ta projekt. Z ozirom na to odločitev vlade so banke izjavile, da se odpovedo vsem, njim iz tega konzorcija pristoječim pravicam. — Ta brzojavka potrjuje v polni meri Že pred par tedni prijavljene vesti, da je projekt dalmatinske železnice čez našo Belo Krajino šel po vodi. Zloraba lece. Cerknica, 10. julija. Današnji Gospodov dan je duhovščina porabila v to, da je hujskala zoper družbo sv. Cirila in Metoda. Dekan Kunstelj je raz lece agitiral za ustanovni občni zbor »Straže« in zoper slavnost C. M. v Cerknici, češ: »Vsi pridite sem \ dvorano (klerikalno), tu bomo častili sv. Cirila in Metoda, tam (na slavlju C. M.) pa bo plesal hudič.« Vzlic tej farovški agiticiji se je zbralo na veselici C. M. toliko ljudstva, da je bil slavnosten prostor nabito poln. Prišlo je tudi zelo veliko kmetov in kmetic, vzlic dekanovim grožnjam s hudičem. Nepopisno navdušenje je izval pozdrav gospoda Ribnikarja iz Ljubljane, ki je i*>jas-njeval pomen družbe sv. C. M. O-tro je tudi prijel protidomovinske klerikalec in konštatiral, da ni nik-jer videti dekanovega hudiča. Klerikalna priredba je bila zelo klaver-h. 1*.. predstavi so vse svoje udeležence, da bi ne šli na slavnost CM. naložili na vozove in jih odpeljali proti Rakeku, kjer so imeli čuki ču-kulado. Slovenci v Beljrrado. Belgrad, 10, julija. Danes, v soboto dopoldne, se je odbor za sprejem milih slovenskih bratov na srbski ladji »Vardar« odpeljal v Zemun. Med tem se je na savski obali v Bel-gradu zbrala brezštevilna množica, ki je čakala Slovence. Gostje pa so prispeli v Belgrad šele ob dveh popoldne. Ladja z gosti je prispela v hclgrajsko pristanišče med svira- njem slovenske himne »Naprej zastava Slave«, ki jo je svirala godba kraljevske garde. Množica, zbrana na Kal imendan u in na savski obali c«t pozdravljala Slovence z nepopisnim navdušenjem. Goste je pozdravil predsednik belgrajske občine Glavini (• in izročil voditeljici dam krasen šopek. Na presrčnem pozdravu >.e je zahvalil v imenu Slovencev drž. poslanec Š t r e k e 1 j , na kar je belgrajsko pevsko društvo zapele »Hej Slovani«. Med urnebesnimi klici »Ura« in »Živeli« z vojaško godbo in pevskim društvom na čelu, je šel sprevod v mesto in so bila gostom odkazana stanovanja. Skupni obed je bil v rasta vrači ji »Kolarac«. Mnogobrojno občin-tvo je tudi tu goste oduševljeno pozdravljalo. Slovanski kongres v Sofiji. Sofija, 10. julija. V včerajšnjem posvetovanju kulturnega odseka se je sklenilo, da se vrši vseslovanski znanstveni kongres o vpiašanjih slavistike leta 1912 v Pragi, ob priliki Palackejeve slavnosti in ne kakor smo prvotno poročali 1. 1910. Sofija, 10. julija. Tolstoj se zahvaljuje predsedstvu slovanskega kongresa v posebnem pismu. Med drugim navaja v pismu, da ima zaupanje do kongresa, ker pričakuje, da se s tem pride do regeneracije vesoljnega človeštva. Sofija, 10. julija. Današnja plenarna seja kongresa se je otvorila dopoldne v »Slovanski Besedi«. Navzoči}] je tudi mnogo dam. Predsednik B o 1) č e v naznani, da je predsedstvu došlo mnogo brzojavk in priznavala i h pisem. Tolstoju se izreče brzojavno zahvala za njegovo pismo. Nato se sprejmejo od posameznih odsekov predlagani predlogi in resolucije. Predsednik kongresa izreče nato v imenu zastopnikov vseh slovanskih narodov predsedniku organizacijskega komiteja zahvalo za njegov trud. kakor tudi mestu in bolgarskemu narodu za sijajen sprejem in gostoljubno gostovanje. Dr Kramar in predsednik Bobčev imata na to še nagovore. Potem se kongres zaključi. Sofija, 10. julija. Od kulturnega odseka predlagana resolucija glede ustvaritve medsebojnih zvez rm*d posameznimi slovanskimi akademijami in znanstvenimi društvi, se od kongresa sprejme — in se poživljajo slovanske akademije in znanstvena društva, da takoj stopijo v ožji medsebojni stik in da naj med seboj izmenjavajo znanstvena dela, podobno.ka-kor to že delajo nemške in avstro-ogrske univerze. Sofija, 10. julija. Resolucija glede ustanovitve slovanske gledališke agenture za slovanska gledališča vsebuje: Slovanska gledališka agentura naj preskrbuje vprizoritve posameznih slovanskih gledaliških del, naj varuje koristi in avtorske pravice pisateljev in naj skrbi, da se dela slovanskih pisateljev prevajajo tudi v druge jezike. Sofija, 10. julija. Glede narodnogospodarskega medsebojnega stika medSlovani,se predlagajo pred vsem pogosta zborovanja trgovskih in industrijskih organizacij terpogostopri reja nje razstav. Sofija, 10. julija. Glede slovanske turistične zveze je sprejel kongres resolucijo, glasom katere naj bi se v vseh glavnih slovanskih mestih ustanovile informacijske pisarne — Kongres je sprejel nadalje še te-le resolucije: Izvrši naj se čim prej slovanska terminologija glede trgovine in industrije. Pri zborovanjih naj se po možnosti govori v ruskem jeziku. Na srednjih šolali naj se poučuje tudi moderne slovanske jezike. Dalje predlaga kongres bančnemu odseku, da naj deluje na to, da se v najkrajšem času izvrši projekt vseslovanske banke. Glede ustanovitve telegrafič-ne agenture se sklene, da se za sedaj dobi na Dunaju enega koresponden-ts~ Slovencu drju. Bogomil u Vožnja k u se naroči, da naj nadaljuje s sestavljanjem kataloga slovanskih znanstvenih društev. Prideli pa se mu v ta namen poseben komite, ki obstoji iz o* zastopnikov za vsak slovanski narod. Sofija, 10. julija. Sprejetim resolucijam so sledili zaključni govori. Med drugimi je govoril tudi slovenski zastopnik Andrej Gabršček, ki je izjavil, da vzpričo nepričakovano hitrem napredku Bolgarske, lahko gredo Slovani bodočnosti z zaupanjem nasproti. Sokoli v Sofiji. Sofija, 10. julija. Včeiwjšnji prihod Sokolov je bil povod za velikanske, navdušene ovacije. Vhod Sokolov v mesto, ki so korakali v štiristo-pih, je bil naravnost veličasten. Občinstvo, ki je bilo nabrano v nepreglednih množicah, je prirejalo Sokolom neprenehoma najpresrčnejše ovacije.Tudi Junake iz Macedonijeso presrčno sprejeli. Sofija, 10. julija. Ob 10. uri do-poldne se je otvoril kongres Sokolov in Junakov. Otvoril pa je naučni minister M a š ii n o v. Pri slavnosti so bili navzoči vsi ministri, en zastopnik dvora, sofijski župan, predsednik B o h e e v in druge honoracije. Popoldne so priredili Sokoli javno telovadbo. Jutri se prične velika tekmovalna telovadba. Vesuv ne bljuje. Neapolj, 10. julija. »II Mattino« poroča, da je bila panika, ki je nastala vsled tega, ker je prebivalstvo nekaterih krajev o Vesuvu mislilo, da je Vezuv zopet začel bi ju vati, popolnoma neutemeljena. Vesuv prav nič ne deluje; pepel, ki te je pojavil, je dvignil vihar od tal. Tudi observatorij na Vesuvu ne poroča prav ničesar o kakem zopetnem delovanju Vezuva. Nemiri v Albaniji. Solna, 10. julija. Voditelj upornih Albancev Rakofeali - M u -sa, ki je poveljeval uporniškim četam v bojih pri Stimliji in Črnjale-veni, je bil v Prizrenu usmrćen. Aviatika. Dunajsko Novo mesto, 10. julija. Letalne poskuse z letalnimi stroji različnih sistemov je gledala danes številna množica. Deloma so se posamezni poskusi prav dobro obnesli. Oviralo je poskuse le slabo vreme, ki je ves čas kazalo na dež. Nekaj časa ie tudi deževalo. Kretsko vprašanje. Pariz, 10. julija. Kretsko vprašanje je zelo napeto, ker še ni prišlo do odločitve. Signatarne velesile so izjavile, da bodo takoj izkrcale svoje čete, ako se ne bi prepustilo mohame-danskih poslancev k narodni skupščini. Konec štrajka. Tropava, 10. julija. Štrajk, ki je izbruhnil v Aninem rovu pri pre-mogokopih poleg Tropave, in o katerem so poročali časopisi, je poravnan. Delavci so odšli zopet na delo. Shod volilcev v Ljubljani. Za včeraj ob 11. uri dopoldne je sklical izvrševalni odbor narodno-napredne stranke shod volilcev v »Mestni dom«, na katerem je poročal državni poslanec ljubljanski, g. Ivan Hribar. Zbralo se je veliko število zavednih naprednih volicev, ki so z največjim zanimanjem poslušali stvarna izvajanja svojega zastopnika. Gospod dr. Ivan T a v č a r je v imenu izvrševalnega odbora narod-no-napredne stranke otvoril shod, pozdravil navzoče in pa državnega poslanca Hribarja. Na to predstavi vladnega komisarja dr. Trnovca. Na to povzame besedo g. Ivan Hribar, ki je izvajal sledeče misli: S cesarsko naredbo je bilo zasedanje državnega zbora odgođeno. In ravno vsled nastalih razmer se mu je zdelo potrebno podati svojim volil cem poročilo o delovanju državnega zbora in o vzrokih njegove odgo-ditve. Ko je bil sprejet Kramaf-Krekov predlog o začasni izpre-membi poslovnika, ki naj skoraj popolnoma odstrani možnost obstruk-cije, so Slovani upali, da se bo položaj izpremenil. Ker pa slovanske stranke v preteklem zasedanju niso našle izpremenjenega položaja, tedaj so morali iz tega izvajati kousekven-ce. Ostale so v opoziciji. Glasovale so zoper proračun. In ker so bili tudi soc. demokrati na njihovi strani, je imela vlada le pičlo večino. Rešila jo je »Unio latina«. Ce bi vlada te ne imela, ostala bi v manjšini. Pokazalo se je torej, da je vladna večina jako manjima in nezanesljiva. Vlada je to tudi izprevidila, vsled tega tudi ni spravila svojega finančnega načrta v to zasedanje. Lahi so pa zahtevali za svojo uslugo plačilo. Ker so pa razventega bili tudi razni oziri na laško kraljestvo, se je morala vlada udati ter predložiti predlogo o ustanovitvi laške pravne fakultete. Vlada je računala s tem, tla ne ho težko ustanoviti laške pravne fakultete, ker se je zanašala, da soe. demokrati ne bodo nasprotovali. Mislila je, da bo imela zanesljivo večino. Veliko premalo je pa računala z Jugoslovani, ki so že lansko leto sklenili, da onemogočijo ustanovitev laške pravne fakultete, če se obenem ne ustanovi v Ljubljani slovenska pravna fakulteta. Vlada se pa na to ni ozirala, temveč si je z Italijani in Nemci dogovorila kompromisno formulo. Po tej formuli se ima ustanoviti laška pravna fakulteta provi-zorično za štiri leta na Dunaju. Potem bi se moral skleniti nov zakon za premestitev te fakultete v kako mesto, v takozvanem »italienisehes Siedlungsgebiet«. Nemci so začetkoma nasprotovali temu predlogu, le kršč. socialci so bili za to. Liberalni in nacionalni Nemci so se še le pozneje i/preobrnili. Le nekaj jih je ostalo trdnih ter so nasprotovali tudi Trstu kot sedežu laške pravne fakultete, ker Nemci žele dobiti Trst v svoje roke. Nemci tega ne skrivajo in uravnavajo tudi vso svojo politiko po tem. Ker torej Nemci niso bili s tem zadovoljnije vlada stopila v tlo-tiko z nemško-nacionalno zvezo. Toda pri tem se je Slovanom nekaj odkrilo. Vsi vemo, da se v Avstriji vlada proti Slovanom zdaj smo pa zvedeli, da naša \ lada ne dela samostojne politike, temveč da se ji predpisuje od zunaj. Dr. Hochenhurger je bil tako nepreviden, da je ob tej priliki povedal, da je nemški sistem v nevarnosti. In če ta pade, pride t'.rug, ki bode morda Slovanom prijaznejši. Nekateri poslanci »Slovanske Enote« so bili do zdaj še na strani vlade ter l>ili mnenja, da imajo Italijani prav tako pravico do svoje fakultete, kakor drugi narodi. Po tej Hocheiiburgerjevi izjavi so pa prišli tudi ti do prepričanja, tla je laško vseučiliško vprašanje postalo pol i-tikum prve vrste. Zato so našli tudi jugoslovanski poslanci pri vseh poslancih »Slov. Enote« pravo razumevanje. Na to je poslanec pojasnil nekoliko zgodovino vseučiliškega gibanja. Leta 190*2. se je v Ljubljani ustanovil vseučiliški odsek, v katerega sta bila razven drugih korpo-raeij povabljena tudi kranjski deželni odbor in zastopniki profesorskega kolegija ljubljanskega semenišča. Ti poslednji se pa niso odzvali povabilu. Ta odsek je začel prvi sistematično delovati. Deputacija tega odseka je šla pod govornikovim vodstvom na Dunaj. In edini minister Ilardtl je prav razumeval naše kulturne težnje. Ob tej priliki je rekel Ilardtl deputaciji, da morajo Slovenci dobiti svoje vseučilišče. Takrat še niso bili vse pogoji. Vseučiliški LISTEK. Zaljubljeni kapucin. Vesela povesi iz ljubljanske preteklosti. Trdno in sladko je spal Angelik v zeljarskem sodu, in tudi dež, ki je začel zjutraj padati in mu je pral iz soda moleče noge, ga ni mogel prebuditi. Bil je že dan, ko se je za-ene strani pomisleka. Sprejel se je pa tudi četrti predlog, ki je izšel iz »Slov. kluba«. V tem predlogu se zahteva od vlade, da se mora v zakonu o laški pravni fakulteti izreči, da vlada ne bo prenesla laške pravne fakultete v kako mesto na Primorskem. »Zveza jugoslov. poslancev« je nekaj časa ugovarjala temu predlogu, ker bi se s tem svoj položaj le obtežila. Razmere l>odo morda čez štiri leta za Slovane ugodnejše. Sicer so pa bili Jugoslovani po vsej pravici zoper to, da bi bil sedež laške pravne fakultete na Primorskem — torej v Trstu ali Gorici, ker teh mest vendar ne moremo smatrati za »italienisches Siedlungsgebiet«. — Vendar je bil z večino enega ali dveh glasov sprejet tudi ta predlog. Prej omenjene tri želje in kot četrti predlog, ta zahteva, se je predložila ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu. Baron Bienerth je zahteval, naj se mu zahteve predlože pismeno, kar se je tudi zgodilo. Ministrski predsednik je imel oficielen odgovor že pri pravljen. V tem odgovoru je sporočil, tla vlada noče spravljati kulturnih zahtev enega naroda v zvezo s kulturnimi zahtevami drugega naroda. Pozneje je pa pripravljena uvaževati te želje. O tem se je izdal oficielen komunike. V tem komunikeju pa vlada že danes prizna, tla so dani vsi pogoji za la.ško pravno fakulteto, kar se pravi, da ti pogoji niso dani za slovensko pravno fakulteto. Na to je dal govornik vladi izkaz vseh bodočih slovenskih docentov, iz katerega je razvidno, da so vse docenture za pravniško fakulteto pripravljene. Ko sta predsednika to vladi naznanila, smo videli, pri čem da smo. Vlada je hotela predvsem imeti naše glasove, potem je pa hotela še le z nami — razpravljati. Laški zahtevi bi se ugodilo — naša zahteva bi bila pa odgođena ad ka-lendas graecas. Toda Jugoslovani so se namenili z vsemi močmi preprečiti ustanovitev laške pravne fakultete ter prisilili vlado, da se resno pogaja z nami. V »Zvezi jugoslovanskih poslancev« ni bilo začetkoma posebnega veselja za obstrukcijo. Ko so pa izvedli odgovor barona Bie-nertha, so bili vsi mnenja, da je umestna edinole obstrukcija. Lahi niso dobili svoje fakultete, in vlada je morala odgoditi državni zbor. De- loma so pripomogli tudi Poljaki, Sicer bi pa vzlie temu Jugoslovani tudi dosegli uspeh, ker so bili pripravljeni vstrajati do skrajnosti in naj bi stalo še toliko fizične moči. Ta složno vožena obstrukcija je dosegla, da je bila ustanovitev laške pravne fakultete odložena. Državni poslanec pl. Kozlowski je rekel v »Poljskem klubu«: »Slovensko obstrukcijo ni bilo težko odstraniti, ko bi se bilo vpoštevalo skromne slovenske zahteve.« In če smo samo to dosegli, da smo odprli Poljakom oči, smo dovolj dosegli. V jeseni bo vsled tega morda popolnoma izpremenjen položaj, ki bo morda omogočil, da bomo tudi mi dosegli to, kar po pravici zahtevamo.« Bienerthova izjava je odprla nam vsem oči, da vemo, kakšen sistem vlada v Avstriji. Komentar k tej izjavi je pa podala današnja »Neue Freie Presse«, ki poroča, tla je baron Bienerth izjavil, da ne namerava izpremeniti dosedanjega sistema. To se pravi: Baron Bienerth hoče še vnaprej vladati v proti slovanskem smislu. Ce pa pri tem ostane, tedaj bo slovanska opozicija jeseni ravnotako močna, morebiti se pa celo še okrepča. Jugoslovani bodo posegli k najskrajnejšim sredstvom. Kramaf-Krekov zakon je izgubil meseca decembra svojo veljavo. In veliko vprašanje je, če bo vlada dobila večino za definitivno izpremembo poslovnika. Najbrže ne tlobi te večine, če ostane vlada pri tej izjavi. Pri nas se ne vlada od znotraj, temveč od zunaj. In kljub temu merodajni krogi ne uvidevajo, kam stremi sedanji sistem. Mi plačujemo največ davkov, mi smo državo ohranjujoč činitelj. Ce bi Avstrija nas ne imela ob Jadranskem morju, bi ne bila danes več velevlast. Kdor ima oči, ta vidi; kdor je pa udarjen s slepoto, ta najbrže noče videti. Velikonemško gibanje teži za tem, da izvede testament Bismarka, da pridobi Trst, da ne zavlada pri nas Avstrija z nemškim jezikom, temveč pruski orel. Toda mi še nismo tako daleč, da bi vrgli puško v koruzo. Mi ne moremo biti bolj papeški. nego je papež. Mi se borimo v prvi vrsti za ohranitev slov. naroda. V tem boju so vse slovenske stranke složne. In v tej slogi moramo zmagati. Priti mora čas, ko bo onemogočena vsaka protislovenska vlada, izvršiti se mora proces, ko bo prišla v Avstriji do odločilne veljave večina njenega prebivalstva — Slovani. Burno odobravanje je slediio temeljitemu izvajanju našega dičnega in neumornega zastopnika. Na to se je oglasil k besedi dež. poslanec g. dr. T r i 1 1 e r ki je rekel, da so se volilci lahko prepričali, da je naš poslanec vedno stal na braniku slovenskih pravic s tisto ener- co, kjer se je skrival mož pravice, služabnik gosposke s sabljo ob boku, pravi pristni policaj. Angelika je prešinila taka groza, da je začel šklepetati z zobmi. Kakor brezumen je planil v vežo in zaloputnil vrata. Potem pa je obstal, kakor okamenel in ni vedel, kaj bi storil, in je ves vrtoglav čakal, kdaj ga prime roka postave. V tem hipu je prihitela iz kuhinje sključena, brljava ženica gledat, kdo da je zaloputnil vrata, in zdaj je Angelik mislil, da ni zanj nobene rešitve. »Zunaj policaj — tukaj stara baba -— oh, nebeški oče, ti ki se še čisto tujih ljudi usmiliš, še Judov in psoglavcev, daj, usmili se še mene, ki sva vendar znana, saj sem tvoj služabnik, četudi ne eden najvrednejših.« Tako je Angelik skesano in obupano vzdihoval, ko se mu je bližala stara ženica in mu ponižno poljubila roko. »O, prečastiti oče — kaka čast za našo hišo — o, jaz bi bila srečna, če bi jim mogla kaj postreči — koga pa iščejo?« Angelik je med tem slišal, da je policaj šel mimo hiše, ne da bi se ustavil, in odvalil se mu je kamen od srca. Kar oddahnil *se je in zopet dobil sam sebe v oblast. (Dalje prihodnjič.) šentjakobski, tla je že deset in to je še pospešilo njegove korake, kajti prešinil ga je strah, da ga policija že išče in tla je izgubljen, če se hitro iz kapucina ne izpremeni v civilnega človeka. Lstavil se je koj pri prvem stari na rju in vprašal za hlače. »Potrebujem jih za nekega reveža, ki je bil hudo bolan. Tak revež je, tla je moral zadnje hlače prodati, samt) tla je zdravila kupil.« Tako je pripovedoval Angelik med tem ko je starinar snemal hlače in jih preti njim razprostiral. »Take velikosti je ta revež, kakor sem jaz. Blagi mož, Vi bi storili zelo dobro in zaslužno delo, če hi hlače da rt) val i. Nebeški oče bo to zapisal v zlate bukve, kjer ima zapisane samar i tance in njih dobra tlela in na sodni dan Vam bo to gotovo prav prišlo . . .« Angelik bi bil hlače rad zastonj dobil, toda starinar, na katerega je naletel, ni bil v veri nič prav trden in je očitno kazal, da nima pravega spoštovanja preti kapucini. »Veste gospod,« je dejal, »tlo sodnega dne pa jaz ne bom čakal na plačilo za par hlač. Sploh pa znesejo babnice kapucinarjem toliko denarja, tla bi Vi te hlače že lahko plačali.« »Oh, mož, kaj govorite,« je vzkliknil Angelik, v katerem se je oglasil kapucinski duh s tako vne-( mo, tla je pozabil, kako se mu mudi. j »Oh mož, Vaše besede niso krščan-j ske. Kapucini smo reveži vseh reveže v. Kar blagi ljudje Bogu daru-; jejo, to razdanio vse revežem in bol-j nikom. V uboštvu živimo, v straš-j nem uboštvu. Stradamo, ljubi mož, j stradamo! Iz pajkov delamo klobase, tla sploh kaj mesnega vžijemo . . .« Starinar pa se še ni dal omehčati, še smejal se je Angeliku porogljivo in nekrščansko. Obenem pa je tudi začel hlače hladnokrvno pospravljati, tla bi brezplodnemu besedičenju konec naredil. To je Angeliku poklicalo vspomin, da ne sme tratiti časa, in ga napotilo, tla je vzdihuje odštel starinar ju zahtevani denar. Ztlaj je v Angelikovi duši nastala nova velika skrb, kje namreč naj dobi priliko, tla sleče kuto in obleče hlače ter obu je čevlje, ne da bi to kdo zapazil. V Pasji ulici, kamor je bil spravil Adelgundo, je bilo to nemogoče, tiru gega primernega kraja pa ni vedel. Stisnil se je k bližnjim hišnim vratom, kajti bil je že tako premočen, da je kar teklo od njega, in ni vedel, kam bi se obrnil. Zbegano se je naokoli oziral, kakor maček, kadar grmi, in v duhu govoril grde framazonske besede, ker mu nič pametnega ni prišlo na misel. V tem težkem, mučnem položaju, je naenkrat videl, da je zavil v uli- žijo, s tisto žilavost jo, ki je prešla že takorekoe v pregovor. Ta zasluga je pa temvečja, če pomislimo, da je prebil naš poslanec ravno v poslednjem času težko bolezen. Brzdal je to Lolezen, bojeval se je zoper njo. In danes ga vidimo med seboj zdravega, čilega. Danes izjavljamo, da naša na* pred na Ljubljana ne more in noče živeti brez župana Hribarja. Naša sveta dolžnost je, da izrečemo neumorno delavnemu poslancu g. Hribarju svojo iskreno zahvalo in neomejeno zaupanje. Bog ga živi! Gromovito ploskanje in pritrjevanje je sledilo temu govoru, ki je segal globoko v srce navzočim volil-cem. ki znajo ceniti delovanje našega nenadomestljivega župana. Na to konstatira g. dr. Kokalj, da so v tem ožim nastopili enotno vsi jugoslovanski poslanci, ter predlaga, naj se izreče zahvala združeni jugoslo-\an>ki delegaciji. Na to se je enoglasno izrekla zalivala in zaupanje drž. i>oslancu g. Ivanu Hribarju in zahvala združeni jugoslovanski delegaciji, na kar je predsednik g. dr. Ivan Tavčar zaključil shod. »Slovenska Straža«. Oj to razočaranje. Cel MM so klerikalci tolkli ob reklamni boben za svojo »Stražo«. Kričali so na vso moč in klicali ljudi skupaj, vso deželo so preplavili z listi in letaki, taj-m oštri in kaplani so agitirali, zadnja kravja dekla je dobila povabilo — nazadnje pa taka revščina! Ob j>olu 10. dopoldne se je začel v razupitem »Uuionu«, tem katoliškem templju živinskega pijančevanja, ustanovni občni zl)or »Slov. Straže«. Na odru so sedeli pevci znanega škrnicelj fe-lajna »Ljubljana«, ki sicer ne znajo dosti peti, zato pa note narobe drže. V dvorani je sedela lepa zbirka kmetskih obrazov. Ženske so se vsed-le na evangeljsko stran, moški pa na drugo, vse v lepem redu, kakor v cerkvi in tudi zevali so kakor pri maši, kajti razočarani so bili vsi. Kdo ve, kake imenitnosti so pričakovali, pa so učakali tako strahovit dolgčas in tako prazno čenčanje. Na-vzočni so bili tudi vsi tisti, ki imajo X>ri klerikalcih službe, in so morali priti, pa tudi vsi tisti, ki bi radi dobili kako službo pri klerikalcih. Drugega občinstva ni bilo nič. Kot re-prezentanta klerikalne inteligence sta bila navzoča dva vzorna značaj-r.ika, nadučitelj Cepuder in nad-učitelj Jeglič. Ta se je kazal, kakor časih, ko se je drznil hoditi v glavarjevo ložo v gledališču, iz katere pa ga je Šuklje prav neprijazno spodil. Na balkonu so bile večinoma ljubljanske ženske, med njimi tudi ti>te. ki se jih vidi na vseh priredbah v »Cnionu«, posebno na znanih katoliških balih, in pa različne Marijine device. Nikjer pa ni bilo videti žena in hčera katoliških prvakov. Te so vse lepo izostale, prav kakor bi jih bilo sram te družbe, ki se shaja na pozive njihovih mož. Značilno je, da ni bilo videti ne enega čednega ženskega obraza. Zborovanje je otvoril, vikar Smolnikar, na kar se je dr. P e g a ii kar sam imenoval za predsednika. Bombastično je pozdravljal zlasti »velikega zmagovalca, ki ravnokar prihaja z bojišča« in je pokazal na Gostinčarja. Predstavil je potem dr. Korošca, pohvalil češke agrarce in potem proslavljal dr. Šusteršiča, kakor kak madžarski Korteš svojega kruhodajalca. Ker je dr. Korošec v Ljubljani neznan in ker so čedni kaplanje gotovim ženskam jako simpatični, je naravno, >e je zbrano ženstvo najbolj zanj zanimalo. Kar jim je povedal, jih je seveda malo zanimalo, saj ni bilo v celi dvorani 25 ljudi, ki bi jim bilo res mar za slovenski l>oj ob meji. Kakor vselej, kadar bi klerikalci radi denar imeli, tako tudi sedaj kriče: r.aj bo kdo kakršnegakoli mišljenja, v»nkega sprejmemo z veseljem, samo da bo z denarjem podpiral klerikali-'/» m. Tudi dr. Korošce je te strune ubiral, pa ne bo nikogar preslepil, ker ve vsak, da je bolje denar v vodo zagnati, kakor ga dati klerikalcem. Urednik $ te f e je častil dr. Pegana kot prvega ustanovnika »Straže« in je predlagal, naj se volijo za mošk-? dr. Dermastja, dr. Tomažič, Kuhar, Gajšek, Kocmur in Kregar, za ženske pa gospe dr. Peganova, Manfredo, Jarčeva, Terseglavova, Klemenčiče-va in neka gospodična Rojčeva. Napadal je družbo sv. Cirila in Metoda, psoval »Slov. Narod« in mogočno zatrjeval, da so klerikalci navajeni zmagovati. Za »Daničarje« je neki Marko Natlačen tlačil skupaj neke fraze o kulturi, o kresovih in o ob-strukciji. Gosti n čar je proglasil ta shod za zgodovinski dogodek, je pripovedal o tepcih na Koroškem in o obstrukciji na Dunaju ter na)»ada 1 socijalne demokrate. Končno se je dr. Pegan zopet sprožil in napadal družbo sv. Cirila in Metoda, češ, da je družba kriva, ker so danes v Šiški liberalci napadli lokal, kjer je bilo zbo-iovanje »Straže«, tako da so morali žamlarji klerikalce varovati. Strašno je bil tudi hud, ker so liberalci v Šiški zahtevali, da se mora sneti klerikalcem na čast razobešena zastava in povzpel se je tlo genijalne trditve, da ni bilo liberalcem za snet je zastave, nego za to, da izgine — križ! Na take oslarije dr. Pegana se ni vredno ozirati. Pač pa je treba nekaj drugega prebiti. Pegan je rekel, da denar, skupljen na nedeljski slavnosti družbe sv. Cirila in Metoda, je sel v žepe gotovih ljudi in da družba ne bo od tega denarja nič imela. Tu se pa šala neha. Pozivljemo dr. Pegana, da to svojo dolžitev utemelji in dokaže in sicer takoj, jasno in nedvomno. Potem 1k)iuo govorili dalje! Svojo govo-ranco je zaključil Pegan s povabi-bun. naj pridejo udeležniki zborovanja na veselice na Vič in v Šiško in obetal, tla se bodo imeli »čisto domače«. Andrettove klobase in strup v klobasa h» Občinstvo se splošno veseli, da je zadelo Andretta roka pravice in da ga je sodnija obsodila radi ponarejanja klobas na en mesec zapora, ozir. 300 K globe. Ljudstvo pravi, da bi se ponarejalcem živil ne smelo dati denarne kazni, marveč najstrožji zapor. Ubijalec, ki umori enega človeka, se je pregrešil samo nad enim življenjem, človek pa, ki prodaja za drag denar pokvarjena in morda celo zdravju Škodljiva živila, lahko oškoduje tudi več sto ljudi. da bi ljudje takoj pomrli, zadostuje, da dobe želodčni in črevesni katar in na tem lahko leta in leta ali pa do smrti bolehajo. Osobito strup, ki nastane v pokvarjenih klobasah, je eden najhujših. Dokazano je, da se pokvarijo klobase, katerim je primešana moka, še veliko hitreje. Andretto pa je bil ravno radi tega obsojen, ker je primešava! klobasam moko, ker je pri safaladah in frankfurtari-cah nepostavno in kažnjivo. Specifičen strup pri klobasah, ki provzroča takozvano bolezen »botulizem«, kaj posebno rad nastane v klobasa)'., v katere so zmešane prav lahko razpadajoče živalske snovi, osobito kri. kakor tudi v onih, ki so mešane z moko. Ta strup se razvije naglo, ako se s klobasami previdno ne ravna, n. pr. ako se klobase vroče pobere iz lonca in se jih vse skupaj na kup zmeče, ne da bi se jih pravilno shla-dilo. Botulizem, ali zastrupljen j" vsled klobas, je opazovali kaj jioseb-no koncem spomladi, ali začetkom poletja, ko se prodajajo ali slabe klobase, ali pa predelava vanje gnjido, smrdljivo meso, ki bi se sicer težko spravilo v promet. Botulizem nastane navadno 24—36 ur po uživanju klobase. V prav hudih slučajih 'judje tudi umrjejo in sicer je v takih slučajih 40—50 % bolnikov neozdravljivih. Prav dobro bi bilo, da bi se javnost o takih važnih vprašanjih natančneje poučila. Sedaj, ko je Andretto radi |>onarejanja klobas sodnijsko kaznovan, je pač potrebno, da smo previdni pri nakupu in uživanju klobas. Razne stvari. * Pri pogrebu od strele ubita. V cerkev kraja Nantiat na Francoskem je udarila strela, ko so se ravno vršile pogrebne molitve, ter ubila neko lOletno deklico. * Napaden češki igralec. V Pragi je nek, najbrže blazen človek, napadel 741etnega češkega igralca Henrika M o s n o ter ga porkrat udaril s palico. * Nevaren divji lovee. Blizu Po-žuna je zalotil lovski čuvaj Palffy-jeve graščine Gvido Gruber, v gozdu divjega lovca Ludovika Pucher-ja. Pucher pa je Gruberja ustrelil kakor zajca. * Gledališka igra proti We-kerlu. V Mali Pešti je neka gledališka družba vprizorila igro z naslovom: »En dan v Wekerlejevi koloniji«. Pri premijeri se je pa pokazalo, da se avtor krvavo norčuje iz Werkerleja in Szerenvja, Nadaljne predstave je policija prepovedala. * Prehuda žena. V Lišavi sta se sprla zakonska Bohunek. Pri tem je vrgla žena svojemu možu železen lonec s tako močjo na glavo, da se je mrtev zgrudil. * Ne gredo na lim. Interesantna epizoda se pripoveduje iz neke gar-nizije v Srednji Nemčiji. Za divizi-jonarja imenovani general pride v civilni obleki v svojo novo garnizijo. Precej debel ni ravno delal utiša kakor vojak. V divizijski pisarni vpraša pisarja, ki ga je zelo nezaupno gledal, po oficirjih generalnega štaba in po divizijskem adjutantu. Gospodje niso bil navzoči. »To mi je neljubo«, pravi ekscelenca, »moram z gospodi takoj govoriti. Sem novi divizijonar.« Pisarniški podčastnik mu prav prijateljsko potrka na hrbet: »Ne, prijatelj, ne bo nič. Tu ne pojdemo na lim kopniškega stotnika.« * Osveta. Novoimenovani učitelj Pitz v Albernsdorfu pri Dunaju, je zapisal v uradno spominsko knjigo neugodno kritiko o svojem predniku, učitelju Trubki. Ko je Trubkov sin, poštni oficijant na Dunaju, izvedel za to, je takoj šel v Albersdorf, da kaznuje obrekovalca svojega očeta. Ko je mladi Trubka dobil učitelja Pitza, ga je najprej opsoval, nato pa dvakrat z revolverjem ustrelil nanj, ne da bi ga zadel. Nato sta se moža spoprijela ter se začela premetavati, naenkrat pa jima je zmanjkalo tal, in sta oba padla v temno klet. Oficijant je pobegnil. * V cerkvi zgorela. V župni cerkvi v Frideku se je zgodila grozna nesreča. 701etna Hedviga Mikolaš je postavila na tla pred oltarjem gorečo svečo ter klečaje molila. Pri tem je pa skoraj gotovo zaspala. Naenkrat so zaslišali iz cerkve klice na pomoč. Stara žena se je valjala po tleh vsa v plamenu. Ljudem se je posrečilo ogenj pogasiti, vendar je bila pa žena že tako ožgana, da je kmalu na to v groznih bolečinah izdihnila. * Denarno pismo s 17.000 kronami izginilo. Pri odpiranju poštne vreče z vrednostnimi pismi je poštni urad v Moravski Ostra vi konstati-ral, da manjka pismo s 17.000 K, katero je odposlala tvrdka »J. & J. Kohn na Dunaju. Ker je bila poštna vreča pravilno zaprta, sumijo, da je tat kak pošni uslužbenec. * Osumljen zavratnega umora. V kopališču Monte Catini so aretirali francoskega barona Derlinge, ker ga sumijo da je na Južnem Francoskem izvršil iz dobičkarije zavra ten umor. * Škandalozna afera v Parizu. Javnost se obširno bavi z najnovejšo pariško škandalozno afero, ki se tiče bankirja R o c h e t t e. Radi podtaknjenih nerednosti so ga namreč leta 1908. aretirali kljub vsem protestom in kljub temu, da se nobeden njegovih vlagateljev ni mogel pritožiti. Preiskava se je vlekla do letos. Zdaj je pa naenkrat njegov zagovornik odkril, da so v to afero zapleteni trije spletkarji in sicer prefekt pariške policije, nek komercialni svetnik in nek bankir, ki so si vzeli za nalogo uničiti Rochetta. * Državni pravdnik obsojen zaradi izsiljevanja. Apelacijsko sodišče v Orleansu je obsodilo po desetdnevni obravnavi državnega pravdni ka Duranda iz Montargis zaradi izsiljevanja v desetmesečno ječo. Več meščanov v Montargis je dobilo pisma, v katerih se jim sporoča, da se jih je zaradi kažnjivih dejanj pri državnem pravdniku denunciralo. Končno se je izkazalo, da je Du-rand sam dotična pisma pisal, da izsili denar. Sokol II. V idilično-krasnem Hribarjevem gaju je bilo včeraj cel popoldne in ves večer prav živahno; nad 1500 ljudi je tja prihitelo na veselico Sokola II. Trnovsko-krakovski Sokol si je pridobil v kratkem času svojega obstanka iskrenih simpatij v vseh slojih ljubljanskega občinstva. To je popolnoma naravno: saj je to sokolsko društvo že od svojega začetka pojmovalo in še pojmuje svojo sokolsko nalogo resno in vsestransko. Zato si je priborilo že prav ugledno ime in splošno spoštovanje. Da to spoštovanje in to dobro ime v resnici zasluži, o tem smo se do dobra mogli prepričati na veselici v Hribarjevem gaju. Zanimala nas je seveda v prvi vrsti telovadba. Smelo lahko trdimo, da smo tako lepo telovadbo malokje videli. Vse točke so pričale o izredni sokolski vnemi telovadcev, o resnem stremljenju in o pravem pojmovanju sokolske telovadbe, ter o veliki izurjenosti. Očarale so nas precizno izvajane proste vaje, divili smo se težavnim in lepim vajam na orodju, prav posebno pa nas je navdušil vzorno disciplinirani in prav mnogoštevilni naraščaj. Krona vsemu je bila krasna skupina. Po telovadbi se je razvila na vesel ičnem prostoru prav živahna in vesela zabava. Napredni abituri-jentje so si z veselice gotovo odnesli prepričanje, da smejo kakor doslej, tudi še vnaprej računati na odkrite simpatije naprednega kranjskega meščanstva. Mizarska zadruga v Ljubljani. Včeraj dopoldne ob 10. uri je imela »Mizarska zadruga v Ljubljani« svoj redni občni zbor. Zborovanje otvori zadružni načelnik g.r Ferdo Primoži č. V nadaljnem svojem govoru izraža željo, da bi tisti faktorji, ki so v prvi vrsti poklicani, da bi varovali koristi zadruge, bolj delovali za obrtni stan. Upa, da se prične v »Zvezi obrtnih zidrug« živahnejše delovanje. Poleg velikega kapitala, velike obrti in organiziranega delavca je največji sovražnik obrtnika stanovska nezavednost. Ako zadruga ne more zabeležiti posebnih uspehov, ni tega kriv njen načelnik, kakor tudi ni kriv, da se pri oddaji mizarskih del ni uvažavalo ponudb onih mojstrov, ki so člani zadruge. Poziva k tesni zvezi, kajti le, če bodo obrtniki skupno nastopili, bodo tudi kaj dosegli. — Iz tajniškega poročila je posneti, da je štela zadruga 1. 1909 47 članov, 112 pomočnikov in 55 vajencev. Blagajniško poročilo izkazuje 388 K 50 v dohodkov in 178 K izdatkov. V blagajni se nahaja 334 K 90 v. — Na predlog g. Rojine se sklene, da zaprosi zadruga deželni obrtni zavod, da ji izposluje prostor na Dunajski cesti, v hiši, kjer je bil kinematograf Pathe. Tam bi člani mizarske zadruge razstavili svoje izdelke, da tako seznanijo občinstvo s svojimi proizvodi. — Magistratu i svetnik g. Sesek, kot zastopnik obrtne oblasti izraža željo, da bi obrtni pospeševalni urad postopal vedno sporazumno z zadrugami. — Končno se še sklene, da se vrši preskušnja za vajence 11. avgusta t. 1. - Za kratek čas. J Trgovski sotrudnik: S čim Vam morem postrečif Stranka: Anga tacga tiča, 1: se na rekele prpne. Trgovski sotrudnik: Sokolski znak najbrž ne bo za Vas! Ali želite morda orlovski znak? Stranka: No, naj pa daja orla. Trgovski sotrudnik: Kaj ste Vi pri Orlu? Stranka: A ne, pr Puntigam za hlapca. Trgovski sotrudnik: Pa le pristopite k Orlom; Vi ste kakor nalašč zanje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raato Pustoslemšek. Prešernu slike preiaja ii tflja ■ nttm pnatji Iv. Bonač v Ljubljani. Crna sliki S =][gir= 2073 =1 Razne prevode tz nomšolno v slovenščino 3'rkaiarjev, »iami: m dragih tiskom •«krb! MH t tej otroki izvetbac t radnik. Naslov « upravuifttvu „Slot. £<»roda" Ustanovljena lata 1M2. 23 I« s neo»e j«no zavezo t lastnem začrninem domu ▼ Ljubljani u Dunajski cesti st. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K •3,116.121-11 upravnega premoženja................K 20,775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 4l2°|o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama aa vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvest s čekovnim prometom ia lih obrestuje od dne vloge do duo dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 20,000.000 Posojuje na zemljišča po 5 , z 1'/,, na amortizacijo ali pa po 5 4 brez amortizacije! na menice po 6 Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. Telefon it 185. Postne hranilnice račun st. 525.405. Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 J£ * im zismstn J>m ude' Sinenske zavairadiice. * Js£ Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno ^* X (s*?* vsakovrstna posojila in kredite x 3*£ kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. X * Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1, nadstr. J* 3^C 3*t 3^C J'C 3^C 3^C 3*t 3^C 3*t 3*\ 3*» 3^C 3*» 3*? 3*» 0 i registrovana zadruga z ometenim famstvom Uradni prostori: Šeleohirgova ulica it. 7. nasproti glavne poste. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4l a" ; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno pisarni. ali pismeno v zadružni 10 Uradne ure vsak dao dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5. x X LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA « Ljubljani =! Delniška glavnica: K 5,i Stritarjeva ulica štev. 2. Sprejema vloge na knjitice im bo tekoči račun tor jih obrestuje od dne vlogo po Rezervni zaklad: K 450.000- 71% čisto. Kupuje in prodaja vrednostno papirje vseh vrst po dnevnih kurzih. —II-11--—M u—--■-—«-"-u-ij" Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Prešernova ulica Stev. 3. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Največji, najvarnejši | slovenski denarni zavod. • Obstoječih vlog nad Denarni promet do 31. 38 milijonov kron. decembra 1909 Za varnost vloženega denarja jamči zraven ga zaklada Še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso ovojo močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. Icr. deželni vladi, izključena vsaka Spekulacija z vi /.enim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4V4% Drez odbitka; nevz Ognjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema nad 518 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posola na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj 1/A°/Q na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domaČe hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno druStvo. 4 vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpiraj mo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. „..LAVIJA" ijemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. i los* B «r812.7tT»— |assčl|o ma popolno varnost .-. BglBsIsl uSIsA V UIV* ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. UMbn Off avjvoaff razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj m nfOAiim¥MA smrti roditeljev, za doto otrokom. - vsemi »Svoji BsIBnf si sjSLAVU A** razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.--- BjUsaUI p^SssAVlsf je res SlSVSnssa zavarovalnica Z vseskozi slovansko - narodno upravo. Kana**** fVf nmjan gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim Bslamansl sjsssssmf UA dobrodelnim namenom.-- BsUssnsa njsULAYIsf*%^ stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banko 9VSlavqea v LJubljani. Oklenimo se z močmi gesla: k svojim!« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polj u 1 Ne podcenjutmo se! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma! Lastnina Is tlak »Narodne tiskane«. 78 3627 9A 0