3-f
—= GLAS I L0=—
„Slouenshega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Koroško in Primorsko"
s sedežem v Ljubljani ter „Slov. čebelarskega društva za Spodnje Štajersko".
© © ©
Urejuje FRANČIŠEK ROJINA. Izhaja 10. dan vsakega mesca in se pošilja udom zastonj.
Leto XV.	V Ljubljani, mesca januarja 1912.	Štev. 1.
VAB1L0. OBČNI ZBOR
„Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko",
ki bo
na Svečnico, dne 2. februarja 1912, točno ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
SPORED:
1.	Otvoritev zbora po predsedniku.	6. Volitev odbora.
2.	Poročilo tajnika.	7. Volitev preglednikov računov.
3.	Poročilo blagajnika.	8. Poročilo o eksportnem podjetju kranjskih
4.	Poročilo preglednikov računov.	matic. (Poroča g. Aleksander Toman.)
5.	Volitev predsednika in podpredsednika. 9. Predlogi in nasveti.
Ljubljana, mesca januarja 1912.
Frančišek Črnagoj, t. £. predsednik. Predlogi in nasveti naj se pošljejo predsedniku vsaj tri dni pred občnim zborom.
Voščilo čebelice k novemu letu.
Dragotina Kosljeva — Celje.
1.
Na vrtu hišica stoji, čebelca mala notri spi; in skrbni čebelar tja gre pogledat, če je v redu vse.
2.
Pritisne uha tja na panj. Šumenje tiho — godba zanj! Pa kaj je, čudo vendar to? Zasliši glasek, kot srebro :
3.
„Predragi ti, moj čebelar, poslušaj mene, majhno stvar, v imenu vseh, ki tvoje smo, želim ti danes srčno to :
4.
Da mnogo let še zdrav, vesel, veliko sreče bi imel, prav rad bi z nami trudil se in čuval svoje muhice.
5.
Pa kaj ti treba še želeti, li ni ti dobro tu na sveti ? Poglej le ljudstva svoja vsa, ima kak kralj kaj takega?
6.
Pri nas je red le in pa mir, izkjjučen vsak je tu prepir. Kraljico svojo me častimo, le stare šege se držimo.
7.
Deželni in držani zbor, kjer vlada vedno le razpor, so nepoznane nam stvari, za delo se pri nas živi.
8.
Sedaj, če kje je vasic pet, že parlament žele imet', če jim vladar po volji ni, se kratkomalo kar spodi.
Kitajec tudi punta se, še kite svoje mara ne. Lah Turka rad bi kar pobil, da Tripolis bi le dobil.
10.
Mar smo Slovenci boljši kaj? Se vse mi zdi, da ne do zdaj. Nesloga, stari ta naš greh, zabrani dober vsak uspehi
11.
Dokler prepir, sovraštvo vlada, uničena je vsaka nada, da rod nam ljube majke Slave kedaj bi prišel do veljave.
12.
Pa kaj živalco to skrbi, boš skor gotovo mislil si? Slovenski čebelar je znan, kot tak je tudi spoštovan.
13.
Zato pa bila bi vesela, če bi to vendar doživela, da rod, ki zvesto nas goji, po celem svetu se časti.
©ei©© ejsiejejeieiajeiejsjeiEa©©! eiejsisiei^^isiBieisi
Novoletni spomini.
Iv. Jurančič.
Konec preteklega in začetek novega leta 1912 tvori dovolj važen in pomenljiv trenutek za čitatelje „SI. Čebelarja", da postojimo, se spominjamo preteklosti, premišljujemo sedanjost in da obrnemo duševno oko v temno in neznano nam prihodnost. Saj nastopi s 1. januarjem naša strokovna organizacija: „Osrednje slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko itd." svoje 15. leto, „Slov. čebelarsko društvo za Sp. Štajersko" pa vstopi v 10. leto svojega obstanka. Istotako „Slovenski Čebelar" prične z današnjo številko svoj 15. letnik. Dasi to niso bogve kaki mnogoletni jubileji, je vendar za nas Slovence imenitno, ker dozdaj še noben slovenski čebelarski časnik ni doživel toliko let; še niti deset let ne.
Marsikdo izmed čč. čitateljev slavi še menda kako, zasebno pomenljivo obletnico, katero izvedeti bi gotovo tudi nas drugo veselilo. Dovolite, dragi, da tozadevno jaz sam kar brez vsega vprašanja odgovarjam ter izjavim, da sem proti koncu preteklega leta izpolnil 50. leto svoje dobe.1 „Sv. Miklavž te je prinesel", so mi svoje dni pravili babica, „zato moraš biti priden!" Ko bi le vestno izpolnjeval ta lepi opomin!
Ako se ozremo nazaj v preteklost, in sicer le tako daleč, kakor nas zanima iz čebelarskega stališča, zadeli bomo na dobo, ko ni bilo še nobenega slovenskega čebelarskega časnika, niti čebelarskega društva. Parkrat so se storili tozadevni poizkusi, a ni dolgo trajalo, v 5—7 letih je zopet propadlo društvo in časnik. Pomnimo čase, ko ni bilo še panju ^ premakljivim satom. Treba je bilo leta in leta, predno se nam je tak panj pokazal v rabljivi, dandanašnji obliki ter si zagotovil obstanek. Koliko let je trajalo, predno smo prišli do kake koristne iznajdbe; kak nemški časnik ali nemška knjiga je omenjala, da nekje na svetu imajo že stroje, s katerimi se dobi med iz sata, ne da se poslednji pokvari; naposled celo, da ljudje že na umetni način delajo satje iz voska. To je bila še dolgoletna uganka, a radovednost in nestrpnost napredno mislislečih čebelarjev je bila nepopisljiva. „Kje se to dobi, ali kje se zamore ogledati?" je vsak vprašal. Le kak „gosposki" čebelar je prišel do teh, napredku prepotrebnih sredstev; a da bi se kakemu preprostemu, kmetskemu radovednežu kaj pokazalo — tega Bog ne daj!
To je bila tedaj doba še pred strokovno organizacijo, doba brez društev, brez časnikov, ko je čital le učenjak, prostaku pa je ostalo marsikaj prikritega in neznanega, kar bi mu bilo sicer koristno in potrebno. Kako redko je bilo dobiti pred 15 leti v kmetski hiši kak časnik, še redkeje se je našel v čebelarjevi hiši kak strokovni list. Ko pa se je porodil „Slovenski Čebelar", se je izpremenilo in se izpreminja strokovno življenje razmeroma prav naglo. Prišli bodo časi, ko noben kmet in strokovnjak, osobito tudi noben čebelar ne bo mogel gospodariti brez svojega strokovnega časnika. Če pomislimo, koliko udov, oziroma čitateljev „SI. Čebelarja" nas je bilo pred 10—12 leti, se moramo res čuditi današnjemu stanju, a tudi veseliti nas mora ta
1 Še na mnogo srečnih let, prijatelj dragi!	Op. urednika.
*
lepi napredek. Koliko je še tega, ko se je g. urednik veselil — in gotovo mi vsi z njim — „prvega tisočaka"; zdaj pa ne bo dolgo več, da bo lahko pozdravil drugi tisočak, kar gotovo vsi želimo.
Ne samo naša organizacija se je v teku teh let dobro utrdila in okrepila, tudi glasilo „Slov. Čebelar" se je razvil v dober strokovni list. Naravnost si upam izreči sodbo, da hudoben in sam svoj sovražnik bi bil, kdor bi zdaj ob novem letu zaprl vrata „Slov. Čebelarju". Priznam tukaj naravnost, da se je meni tako priljubil, da — ko pošta pride — pregledam „Čebelarja" prej, kakor kateri drugi časnik. Zato sem si ga ravno danes ob koncu leta še posebej „privoščil". Vse letnike sem položil pred5se, pregledoval vsebino in jo prevdarjal. Kakor rastoča rastlina, kakor razcvetajoča cvetka se razvija tvarina od letnika do letnika. Kdo bi bil mislil, da gotovo število delavcev izvrši sčasom tako delo. Kakor čebele!
Razmišljal sem še dalje. Videl sem pred seboj iz vseh letnikov delavce, sotrudnike, vojake, ki so skozi mnoga leta vihteli „uma svetle meče" za blagor čebelarstva; prav v obraz sem jim pogledal! Bilo jih je nad sto. V začetku je bila le majhna četa, naraščala je, a zopet jih je nekaj zmanjkalo. Le majhno število (kakih 10) „veteranov" je še, kateri so se še ob zibeljki „SI. Čebelarja" veselili, in jim še do danes usoda ni na ta ali drug način iztrgala orožja iz roke. — Vsa ta truma znancev in prijateljev mi je stopila pred duševne oči, in moj duh se je z njimi prijazno razgovarjal.
Zadovoljnim srcem in opravičenim ponosom smemo torej gledati nazaj v 14 letno dobo svojega delovanja, saj v plačilo nam je lep uspeh. Koliko stotakov so skrbne čebelice dvignile po posredovanju „Čebelarskega društva" iz Slovenske zemlje! Z neustrašenimi očmi pa zrimo tudi bodočnosti v obraz. Vzemimo v novo leto seboj medsebojno ljubezen, ljubezen do čebelic, do naše nedolžne stroke, ljubezen do vstrajnega dela za občni blagor! Bodi nam čebelina delavnost vzgled, in veselje do društvenega življenja nas naj povsod spremlja, da ne bomo z malomarnostjo skrunili dozdajnih uspehov. Naj nam ne gineva veselje do stvari vsled lanske letine, ki je za nekatere kraje bila res izredno slaba, saj čebelar za slabim letom upa boljše. „Za dežjem solnce sije I"
Vsem čč. čitateljem, prijateljem in znancem želim v novem letu obilo sreče in blagoslova ter sklepam v smislu nepozabnega nam Gregorčiča: „Na delo tedaj, ker resni so dnovi, saj delo in trud ti nebo blagoslovi I"
eisjej©)©)®®	©©aeiaei®
Napredno čebelarstvo.
Gospod Janko Strgar, čebelar in trgovec s čebelami v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici, je prejel pred kratkim krasno srebrno kolajno ter krasno izdelano častno diplomo, ki mu je bila priznana na zborovanju nemških, avstrijskih in ogrskih čebelarjev, zveze nemških čebelarjev in deželnega čebelarskega društva badenskega v Konstancu, ki se je vršilo od 4. do 9. avgusta
t. 1. Na čebelarski razstavi mesca avgusta t. 1. v Mostu na Češkem je tudi prejel krasno izdelano srebrno kolajno s častno diplomo. V osmih letih je prejel 53 odlikovanj; gotovo bo to dejstvo k temu pripomoglo, da se sloveča kranjska čebela še bolj spozna. Njegov brat g. Anton Strgar iz Bitnja pri Bohinjski Bistrici je tudi prejel pri razstavi čebelarjev v Mostu zlat dukat s častno diplomo.
Poglejte dvoje slik: Slika I. predstavlja še ne popolnoma izdelani gl a v n i čebelnjak. Razun tega ima še par drugih v okolici.
V čebelnjak gre lahko od 400—500 panjev čebel različnih sistemov, srednji oddelek pa je prirejen za ameriške takozvane Straulijeve panji po lastni preosnovi.
Za stojiščem panjev je obširen prostor, ki služi za razna čebelarska opravila; ta prostor je tako velik, da lahko črez sto čebelarjev prisostvuje čebelarskemu pouku in razkazovanju.
Da pa niso milijoni prebivalcev tega čebelnjaka brez vode, imajo preskrbljeno, da se deževnica, ki se zbere na strehi, steka po žlebovih in ceveh v poseben prostor pod čebelnjakom in iz tega prostora se odtaka po mali cevi pred č ebelnjak
v poseben basin, ki pa je napolnjen s kamenjem in mahom, da ti krilati prebivalci ne potonejo, ko hodijo po vodo, ki jo neobhodno potrebujejo posebno spomladi.
Slika II. kaže „udeležence prvega čebelarskega shoda v Bohinju", pri njegovem čebelnjaku v Bitnjah, katerega je priredilo „Osrednje slov. čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko v Ljubljani, dne 9. julija 1. 1.
Čebelarsko pismo.
Dragi gospod urednik!
V zimi smo. Drage nam čebelice počivajo v svojih stanovanjih ter šepetajo o prihodnjih krasnih spomladanskih dnevih, ko jih bo ljubi solnček izvabil v lepo naravo. — Mi pa, kolikor nas je pastirjev te muhe, premišljujemo, kako smo jih pasli preteklo leto in si delamo načrte ze prihodnost.
Danes — predzadnji dan decembra — imamo krasen dan. Namesto hude zimske burje, ki navadno ob tem času podi človeka h gorki peči, upira prijazno solnce tople svoje žarke v zemljo, kakor bi slutilo, da bo moralo vzeti slovo za nekaj časa. Tople solnčne žarke so občutile tudi čebelice, zakaj usipajo se iz panjev in veselo brenčeč krožijo po zraku.
Tu v tem prijetnem šumenju teh tisočev, kujem ta skromni dopis Vam, g. urednik.
Ah, kako prijeten posel je čebelarjenje! Ne morete si misliti, kako sem zaljubljen v te muhe. Službujem tu v samotni gorski vasi, kjer bi bilo vse drugače dolgočasno, ako bi se ne pečal s čebelami. Kako prijetno razvedrilo je, iti po šoli — po večurnem trudu s temi otročaji — tja k čebelam, pa poslušati tisto brnenje, pa opazovati tisto neumorno tekanje iz panju pa v panj, odletavanje, priletavanje itd. Pa kako poceni je ta zabava, to razvedrilo!
Pa kaj bom to sanjal! Naj Vam raje povem, da imam čebele šele dve leti. Začetek je bil skromen; začel sem z dvema kranjičema. Skromen je tudi čebelnjak: mala koliba, zbita iz nekaj desak, vendar mi je ljubša, kakor ne vem kaj. lzzimil sem preteklo pomlad 4 panji, ki sem jih pustil namnožiti se na 9. Končni uspeh pri meni: nekaj medu in 4 panji, ki sem jih vzimil.
Naj Vam povem še kaj o mojih tovariših-čebelarjih. Tam doli koncem vasi je še eden, ki ima nekaj panjev s premakljivim satovjem. Ob primorski meji so tudi trije, pa delajo vsi še „po kranjsko".
Doli ob vodi Reki stoji čebelnjak g. Ambrožiča. Ta pa ta! Ima zidanega. Polovico ga je napolnil z Žnideršičevimi panji, ki v vseh prezimuje čebele. Roje jemlje iz kranjičev in napolnuje ž njimi tiste velikane. Lansko leto je prezimil 4 take ter natočil iz njih poleti toliko medu, da je namenil napolniti čebelnjak v kratkem s takimi panji. Prav se mu godi! Saj bi imel tudi jaz rad par desetič takih panjev, pa — — saj veste, g. urednik, da je regulacija plač splavala Bog ve kam —--
Tam v bližnji vasi na Suhoriji bivata tudi dva tovariša - čebelarja. Starina-čebelar, g. Biščak, ima muhe že dolgo vrsto let, zato pa tudi dosti izkušenj. Pojdiva, prijatelj, na njegovo dvorišče za hišo! Poglej tamle v čebelnjaku raznobojne panji, skoro vse s premakljivim satovjem! Le poslušaj šumenje njegovih trum! Je prijazen mož, takoj nama razkaže čebelnjak in panji. Pravi, da je letos vzimil 45 panjev. Lahko upa, kaj ne?
Pa pojdimo k njegovemu sosedu g. Vouku! Tudi on je velik in napreden čebelar. Ima same Žnideršičeve panji, 12 po številu in nekaj eksportnih. Letos je natočil iz 6 takih velikanov toliko medu, da je lahko zadovoljen.
Pravi, da ne opusti čebelarstva za vse na svetu. Misli že na nov čebelnjak, ker mu je stari premajhen. Dajta mu srečo Bog in sv. Ambrož! Lahko bo rožljal s kronami!
Splošno ni bilo letošnje leto kaj posebnega vendar boljše, kakor prejšnje. Bilo bi že, a tam v poletju je začela taka nazarenska suša, da je čudno, da se še tisti med v panjih ni popolnoma „posušil". Z otavo ni bilo ničesa.
Naj končam za danes. Če vas je volja, g. urednik, pripravite kaj tega dopisa za „Čebelarja", če ne, vrzite pa v koš.'
Pa da Vas Bog živi! Sprejmite iskren čebelarski pozdrav iz naših krajev!
Ostrožnobrdo, dne 30. decembra 1911. Andrej Kenič, učitelj, sjai	EiejejejejsjejBjBj ©eiejeiej ©ej
Nase opazovalnice.
Poročevalec Jos. Verbič.
Mesečni pregled za november in december 1911.
Kraj	Učinek tehtanega panju										Temperatuia			Izletnih dni	Dni					
	Donos			Upad			Čist(a)		Najvišji donos	tu C D	najvišja I	najnižja	Srednja mesečna		z dežjem |	s snegom	s	solncem		z vetrom
	Mesečna tretjina						Prebitek	Poraba									0	>/»	celi	
	1	1 2	1 3	| 1	1 2	1 3														
f i h hI i p na		_		30	20	30		80			20	1	91	11	10		15	7	8	3
J—-J UUlICllICl	—	—	—	25	15	30		70	—	—	10	—3	78	2	12	2	20	3	8	5
Ilirska	_	_	_	30	_	70		100	_	_	16	0	9-7	14	10	_	7	13	10	16
Bistrica	—	—	—	20	20	20	—	60	—	—	12	—3	52	17	13	—'	10	8	13	14
	__	_	_	14	15	16	_	45	_	_	18	—1	70	2	12		13	13	4	12
Kranj	—	—	—	34	33	41	—	108	—	-	10	-3	40	2	9	—	19	7	. 5	10
Podgorje pri	—	_	—	15	25	_	_	40	_	_	19	—1	9-3	18	9	__	10	16	4	14
Kamniku	—	—	—	10	25	35	—	70	—	—	12	—2	4-8	6	11	—	18	10	3	13
Rova pri	_	_	_	10	43	2	____	55	_	_	14	-3	6-6	12	12	„	14	15	1	6
Radomljah	—	—	—	15	5	25	—	45	—	—	9	-4	24	7	9	3	21	8	2	2
Metlika	—	—	—	10	15	10	—	35	—	_	20	1	9-3	20	11	_	7	21	2	17
	—	—	—	10	15	30	—	55	—	—	13	—3	4-6	2	11	1	17	14	0	11
Struge pri	—	_	_	25	20	30	_	70	_	_	16	1	7-1	15	10	_	19	6	5	19
Dobrepoljah	—	—	—				—		—	—	10	-6	2-6	2	10	3	25	3	3	24
Strlac pri	_	_	_	10	10	10	_	30	_	_	20	—35	6-7	11	9		14	10	6	16
Šmarjeti Dol.	—	—	—	5	5	—	—	10	—	—	13	-2	35	6	9	2	20	7	4	20
Brojnica pri	_	_	_	30	10	20	_	60	_	_	22	8	14*9	27	6		10	7	13	9
Nabrežini	—	—	—	20	20	30	—	70	—	—	16	2	109	23	14	—	15	3	13	8
Sv. Duh na	_	_	_	15	13	17	_	55	_■	_	16	1	8-0	11	6	„	11	12	7	
Ostrem vrhu	—	—	—	20	50	20	—	90	—	—	10	-5	29	4	5	4	10	18	3	
„Učinek tehtanega panju" je naveden v dkg. Pri imenu vsakega kraja v prvi vrsti stoječa števila veljajo za november, v drugi vrsti za december.
1 Tako zanimivo čebelarsko pismo treba shraniti za vedno v „Čebelarju". Še Vaš otrok ga bo vesel, če bo kdaj bral, kako in kje ste začeli čebelariti. — Zdravi!
Op. uredn.
Od vseh strani so došle vesti, da je bil mesee november topel in suh. Pri nas v Ljubljani je kazal toplomer samo trikrat opoldne v senci manj kot 10° C nad ničlo. Deževnih dnij je bilo malo, še manj vetrovnih. Ob solnčnih dneh so se čebele povsod prašile in prinašale obnožino. December je bil mrzlejši, vendar ne prehud. Čebele so mirno zdele v svojih bivališčih, le o božičnih praznikih so prišle na dan ter se otrebile.
Ilirska Bistrica. Jesenska paša je bila v naši dolini neznatna. Treba je bilo dopitati sladkorja. Povprečno smo dali vsakemu panju: v Biti nji 6 kg, na Topolcu, 8 kg, na Bukovici, v resju 4 kg in v domačem čebelnjaku 5 kg. V čebelnjaku v Stružniku so skoraj nanosile za zimo. S pitanjem smo končali šele koncu novembra. Med krmljenjem so nastavile matice v malem obsegu zalego. Upamo pa, da pozno pitanje ne bo povzročilo slabih posledic, ker v sledečem času ni bilo mraza in so čebele še dobro letele. Tudi v decembru je bilo vreme izredno milo. Le v začetku in proti koncu premikala se je toplina ponoči pod ničlo. 3. decembra prinesle so čebele obnožino iz regrata. O božiču so se vsi panji prašili. — Končno naj še pripomnim, da moramo uvrstiti leto 1911 glede na donos med slaba.	Žnideršič.
Kranj. November je bil za prezimovanje naših, ljubljenk ugoden. Posebno velja to za one, ki jim služi za hrano gozdni med. Večkrat so imele priliko, oprostiti se njegovih zavžitih neprebavnih snovi. V decembru se je pa to zgodilo le o božičnih praznikih. Zadnji mesec je bil precej meglen in vlažen.
Ko n j e d i c.
Podgorje pri Kamniku. Novembra so čebele, ako ni deževalo, redno izletavale. 24. so še vse vprek prinašale obnožino. Bali smo se, da bodo v tem času veliko porabile, a tehtnica je pokazala normalno porabo. Tudi naslednji mesec ni bilo mraza. Namesto snega je vedno deževalo. Ako se je solnce prikazalo, bile so čebele takoj v zraku. 24. so pri mojem sosedu roparice napadle panj in iz njega prignale več kot 30 trotov. Panj je gotovo brez matice.	Sallath.
Rova pri Radomljah. November je bil precej gorak in pri nekaterih panjih so izletavale čebele. V prvi tretjini, so posamezne celo prinašale obnožino. Čudno je, da so v zadnji tretjini porabile le 2 dkg. Vzrok temu bo menda obilna zračna vlaga, ki se jo je med navzel. Decembra so pa začele vsak čas, celo v dežju izletavati ter iskati vode po travi in drugod. Poznalo se je, da imajo jelkov med, in bojim se, da bodo slabo prezimile. Schmeidek.
Metlika. Kaj takega je najbrže malokateri čebelar doživel, da bi štel v predzadnjem mescu leta 20 izletnih dni, in da bi naše ljubljenke v tem času redno prinašale obnožino. Pa tudi zadnji mesec je bil izredno mil. Toplomer je le parkrat kazal pod ničlo, zato sem čebele odel šele zadnjega decembra ter jim vošil sladek počitek in srečno vstajenje.	Barle.
Struge pri Dobrepoljah. Vsled velike poletne suše so nekatere rastline cvetele še novembra, in čebele so do konca tega mesca prinašale obnožino. V decembru je pa mnogokrat deževalo. Le par dni je bilo tako toplih, da so se čebele malo spreletele in očistile. Vsledtega upamo, da bodo dobro prezimile.	Meglen.
Strlac pri Šmarjeti. Pri nas je bilo le v prvi tretjini novembra nekaj dni, ki so čebelam dovolili izlet. V ostalem je bilo oblačno in megleno in čebele so bile primorane ostati doma. V decembru pa je bila ugodna zadnja tretjina. Dne 22., 24. in 30. decembra so čebele prav živahno letele. 29. in 31. je padlo nekoliko snega, a le toliko, da smo videli, kako barvo ima. — Zadnji dan leta sem prestavil svoje panji v nov uljnjak, ki sem ga priredil za 60 panjev velikega sistema.	Gregorčič.
KRANJSKE PODRUŽNICE.
Poljanska Čebelarska podružniaa bo imela občni zbor prihodno nedeljo dne 21. januarja pri „Anžonovcu" v Srednji vasi. Začetek ob 3. uri popoldne. Vabijo se vsi člani, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
Ig. Čadež, predsednik.
Člane Kamniške čebelarske podružnice uljudno prosim, da ostanejo zvesti in naj izkušajo dobiti vsak vsaj po enega novega uda. Udnino 2 K je poslati osrednjemu čebelarskemu društvu v Ljubljano ali pa podružničnemu blagajniku.	Virient Jak., t. č. blagajnik v Olševku pri Kamniku.
Čebelarska podružnica na Robu pri Vel. Laščah ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 28. januarja t. 1. po dopoldanski službi božji, t. j. po 11. uri po sledečem vsporedu: 1. predsednikovo poročilo, 2. tajnikovo poročilo, 3. blagajnikovo poročilo, 4. volitev novega odbora za leto 1912, 5. samostojni predlogi in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Čebelarski podružnici na Robu pri Vel. Laščah so bili v 1. 1910 tile oddaljeni čebelarji priklopljeni od osr. društva v Ljubljani: Adamič Josip, Graben; Erčulj Ivan, Podgora; Ferkulj Franc, Struge-Lipa; Meglen Janez, Potiskavec; Oblak Franc, Sv. Gregor; Pupelj Ignacij, Struge; Pirnat Franc, Gospinovo; Stefančič Franc, nadučitelj, Vel. Lašče. — V letu 1911 pa so bili tile čebelarji priklopljeni: Andoljšek Franc, Kompolje; Erčulj Ivan, Podgora; Ferkulj Franc, Struge-Lipa; Štrukelj Martin, Zdenska vas; Meglen Janez, Potiskavec. — V letu 1910 torej priklopljenih 8, v 1. 1911 pa 5 čebelarjev. — Iz tega razvidijo člani, da lezemo navzdol. Vabim pa vse oddaljene čebelarje, da se v polnem številu udeleže občnega zbora, ki bo 28. t. m. v šoli na Robu.	J. Zakrajšek, Neredje, t. č. blagajnik.
Vrhniška čebelarska podružnica ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 4. februarja 1912 ob 3. uri popoldne, v gostilniških prostorih gospoda
Matije Pečkaj. Spored: Poročilo tajnika in blagajnika, volitev odbora, vpisovanje članov, pobiranje udnine, raznoterosti. K obilni udeležbi vabi
predsednik.
Čebelarska podružnica na Grahovem. Redni občni zbor se vrši v nedeljo dne 28. januarja ob 4. uri popoldne v ljudski šoli. Pobirala se bo tudi članarina za leto 1912. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Čebelarska podružnica v Šmarjeti ima svoj redni občni zbor s predavanjem o splošnem čebelarstvu v nedeljo dne 21. januarja točno ob 3. uri popoldne v ljudski šoli v Šmarjeti s sledečim sporedom: Poročilo predsednika in blagajnika, pobiranje udnine in sprejemanje novih udov ter volitev novega odbora. Čebelarji, udeležite se v obilnem številu ! Vsak stari ud naj pridobi še enega novega, da bo naša podružnica močan roj, in ne slabič, ki ga vešče preženo.	Odbor.
Čebelarska podružnica na Krki ima svoj redni občni zbor dne 28. januarja ob 3. uri popoldne pri Frančišku Magovacu na Gmajni z navadnim sporedom. Čebelarji, pridite polnoštevilno! Alojzij Globokar, predsednik.
STAJERSKE PODRUŽNICE.
Si. čeb. podružnica sv. Jurij ob Ščavnici za Gornje Radgonski okraj ima svoj občni zbor dne 14. januarja 1912 pri Sv. Jurju ob Ščavnici v gostilni g. M. Trstenjak ob 3. uri popoldne. Dnevni red: Pozdrav in poročilo predsednika, 2. poročilo blagajnika in tajnika, 3. volitev novega odbora, 4. čebelarska razstava v Celju, 5. predavanje. Vsi cenj. člani se uljudno vabijo k obilni udeležbi.	Rož man, predsednik.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Občni zbor čebelarske podružnice se vrši dne 28. januarja po rani maši. Volitve odbora. Statistični izkaz. Predavanje gosp. Jurančiča.	Matevž Ploj.
@jj ■* Poljanska dolina. V mescu novembru so pri nas čebele v toplih dnevih še pridno donašaie cvetni prah; cvetela je namreč jagoda, teloh, vrba in češplje. Donašanje cvetnega prahu je bilo opaziti tudi še v mescu decemhru. Gotovo redek slučaj! S tem končujem zadnje poročilo starega leta ter se od njega poslavljam z željo, da bi se naši upi, kateri so nam od starega leta ostali, v novem letu vsaj deloma spolnih, da bi „Slovenski Čebelar" donašal le vesela poročila od svojih dopisnikov. Vsem čebelarjem kličem: Veselo in srečno novo leto!	M. Miklavčič.
Iz Notranjih Goric. Nestrpno sem sedel v vlaku, ki je zapuščal dolenjsko gričevje. Premišljal sem, kako bo doma, ko pridem na oddih. Je li že sneg, ali je morda Barje pod vodo, ali se pa dolgočasno ziblje jelševje in suha trava v burji. Tako nekako mora biti, sem dejal. Da bi bilo pa tam že kos pomladi, ki bi jo naj užival v teh počitnicah, ne, tega pa nisem slutil. In vendar je tako!
Ko sem stopil na postaji iz vlaka in korakal proti domu, mi je svetilo milijone zvezdic, ki so se vedno bolj in bolj množile, čim je edini oblaček na vsem obzorju tam nad temnim Krimom od svoje zlatordeče boje bolj in bolj pojemal. Med topoli pa je snivala moja tiha domača vasica.
Hitro sem hodil — ni bilo namenoma — dokler se nisem ustavil pri našem uljnjaku, ki je stal ravno ob stezici, ki sem po nji hodil. Precej časa vas nisem videl, drage čebelice, precej časa nisem slišal vašega milega bučanja, a mislil sem na vas čestokrat — sedaj me pa tako mrzlo sprejmete — niti jedne ni na ogled iz hišice, ko vas kličem. „Tako sem jim govoril — a se spomnil, da je zima, in sam sebi sem se smejal, da sem tako naiven. Tako se mi zdi, kakor da je pomlad, ta zrak in to žarenje proti zahodu — vse je tako, kakor da prihaja vesna. — Božični zvonovi so zabrneli, zdrznil sem fce in šel v hišo.
Nekoliko utrujen vsled poti se takoj podam k počitku. — Drugo jutro ni stalo solnce ravno visoko na nebu — čisto nizko nad Krimom — a njegovi žarki so bili topli, tako topli, da so že davnaj pregnali rahlo meglico, ki se je vgnezdila med jelšami. Korakal sem proti uljnjaku — kako življenje! Moje ljube čebelice so si upale v tem božičnem času ven — človek bi ne verjel — in tako številno. Pogledam bližje, in glej! Ta svetlorumena, ona oranžna, ta rudeča! Li mogoče! Li napačno vidim? Ali je resnica, da že sedaj „rožice cveto, in čebelice po njih bero". Pa je tako, pri nas je kos pomladi. Pobočja so rumena od trobentic in bela od teloha.
Ljube čebelice pa prav pridno po njih letajo in se grejejo v toplih solnčnih žarkih. Pridno obiskujejo svoje ljubice rožice, od katerih nosijo „bogate božične darove, v svoje domove".	Jo s. Novak, čebelar.
Iz Rihenberka. Čebelarski shod, ki se je vršil tu na praznik sv. Štefana, se je prav dobro obnesel. Udeležilo se ga je nepričakovano veliko število čebelarjev raznih stanov in iz raznih krajev iz Vipavske doline in Krasa. S tem so pokazali, da jim je veliko do čebelarskega pouka ter da niso vsled slabe čebelarske letine še obupali, ampak da hočejo s čebelicami vred pričakovati boljših časov. Da je bila čebelarska družba popolna, udeležila se je shoda seveda tudi „matica". Čast ji! — Shod sta sklicala gg. Franc Vidmar, absolvent čeb. tečaja na dunajski čebelarski šoli in Vinko Metlikovič, gozdarski pomočnik v Komnu. — Ob 3. uri popoldne otvoril je gosp. Franc Vidmar shod, pozdravil navzoče, se zahvalil za toliko udeležbo ter želel čebelarjem vse bolj medeno novo leto! V kar pomagaj sv. Ambrož! — Predsednikom shoda je bil izvoljen gosp. Ostranšek Alojzij, župan in čebelar v Gabrovici, ki je, zahvalivšij se za izkazano mu čast, dal besedo gosp. Vidmarju, ki je nato predaval o čebelarstvu. —. Opisal je v poljudni obliki čebelarstvo in
njegove koristi, razne vrste panjev s premakljivim delom ter obenem temeljito razkazal dva panju svojega dela, in sicer dzierzonovani kranjski panj in Albertijev-Žnideršičev panj, v katerih slednjih on sedaj s prav dobrim uspehom čebelari. Nato je omenil nekaj o legi čebelnjaka. Razkazoval je umetne med-stene, prilepljanje istih v okvirje kakor tudi vlivanje umetnih začetkov. Dalje je govoril o pitanju čebel z medom ali s sladkorjem s pomočjo pitalnega balona, o kuhanju sladkorja za pitanje itd.
Nato je povzel besedo g. Janko Vodopivec, čebelarski veščak v Kamnjah. Poročal je predvsem o akciji goriškega kmet. društva v Gorici in o brez-davčnem sladkorju. Priporočal — vsled lastne izkušnje — prilepljati v okvirje, mesto celih umetnih medsten, le umetne začetke. Omenil je nekaj o čebelnem ropanju, ki se je pretečeno leto tolikokrat ponavljalo, o vzrokih, znamenjih in sredstvih zoper isto. Dalje o inpregniranju panjev in drugem.
Končno se je na predlog g. Vinko Metlikoviča, z ozirom nato, da se vsi stanovi organizujejo, sklenilo ustanoviti v Rihenberku čeb. podružnico slov. čeb. društva v Ljubljani, katere dolžnost naj bi bila varovati koristi svojih udov ter izposlovati podpore za nabavo čeb. orodja i. dr. kar bi se potem posojalo udom brezplačno ali proti mali odškodnini v uporabo. Ko se je vpisalo zadostno število udov, se je izvolil pripravljalni odbor, katerega predsednik je gosp. Franc Vidmar; tajniške in blagajniške posle prevzel je pa začasno predlagatelj sam. — Čebelarski pozdrav! Vinko Metlikovič.
Z lužarske višave. Čeravno smo visoko nad morsko gladino, je bilo tu koncem decembra vendar prav toplo vreme, da so se čebele močno prašile. Pa ne samo prašile so se, temveč so tudi obnožino nosile; posebno dan pred Božičem je bilo prav kakor spomladi. — Ko sem po svoji stari navadi na sveti večer kadil z velikim loncem ter kropil z blagoslovljeno vodo okrog svojega bivališča, sem tudi stopil k čebelnjaku. Začuden sem opazil na bradah panjov čebelice, ki so prav pridno kramljale. Menda so me nalašč čakale, da jih nekoliko pokropim, da bodo prihodnje leto še bolj pridne. — Novo leto se je začelo z burjo, kar pomeni — tako pravijo stari čebelarji — dobro čebelarsko letino. Naj imajo prav, častitljive starine!	A nt. Ogrinc.
Nova cerkev pri Celju. Da bi ne bil popolnoma pozabljen naš, ne ravno dobro obiskani redni občni zbor, ki se je vršil dne 29. oktobra 1911 v ljudski šoli pri Novi cerkvi, pošljem te vrstice: Po pozdravu predsednika je sledilo kratko poročilo o delovanju podružnice. Imela je dva dobro obiskana poučna shoda, prvega na Doberni pri g. Rednaku, drugega v Novi cerkvi pri podružničnem predsedniku. Podružnica si je kupila stiskalnico za umetno satje (velikost 25 x 45 cm), ki bode služila čebelarjem v prid. Poročilo blagajnika: Dohodkov 32'77 K, stroškov 25*50 K in preostanek v blagajni 7"27 K. Odbor društva je tudi posredoval za člane pri nakupu čebelnih ljudstev pri gospej Vogler na Doberni. Za leto 1912 je ostal prejšnji odbor, namreč: Arlič Al., predsednik, Rednak M., podpredsednik, Gorenšek J., tajnik, Švent J., blagajnik in Veber Valentin, odbornik. Zastopnikom za glavni občni zbor je bil izvoljen Gorenšek Jurij. Tako smo zaključili zelo dobro čebelarsko leto 1911, ki bode ostalo vsakemu v dobrem spomin.	M. Arlič, načelnik.
Doberna pri Celju. Na sv. treh kraljev dan (6. januarja) je bil prav prijeten, topel dan, tako, da so čebele močno izletavale kakor mesca aprila, in na vsakem panju sem opazil opoldne, da so precej prinašale obnožje. Res redek slučaj.	BlažičJakob.
Kožarje pri Ljubljani. Dne 22., 23. in 24. decembra so bili tukaj jako prijetni in topli dnevi. Čebele so popoldne izletavale in pridno donašale cvetni prah, kar je za tukajšnji kraj in sedanji letni čas nekaj nenavadnega.
Franjo Verbič, penzionist.
Opozarjamo cenjene člane, da izdeluje g. Alojzij Trink, mizarstvo s stroji v Ljubljani Albertijeve panji natančno po Žnideršičevem originalu. Več v oglasu v tej številki.
Zahvala in priporočilo. Gospod Ivan Jurančič je daroval v naš raz-stavljalni fond 50 K. Za ta velikodušni dar se mu v imenu društva najiskre-neje zahvaljujem, in želim, da bi dobil obilo posnemalcev. Imeli bomo gotovo premalo denarja.
Vsak slovenski čebelar, ki količkaj lahko pogreša nekaj kron, naj seže v žep in se spomni naše razstave. Čimveč bomo imeli novcev, tem sijajnejša bo naša prireditev.
Slov. čeb. društvo za Spodnji Štajer, dne 14. decembra 1911.
Toma Kurbus, t. č. predsednik.
»Izrejevanje matic« je važna stroka novodobnega čebelarstva. Vsak čebelar bi se moral o tej zadevi skrbno podučiti in to lahko stori, če kupi ilustrovano knjižico gori navedenega naslova in ki jo pošilja c. kr. kmetijska družba v Ljubljani za samo eno krono.
Tatu je panai. Nekemu čebelarju je bil nedavno ukraden panj čebel. Da bi tatu oplašil, si je izmislil sledečo originalno zvijačo. V nedeljo zjutraj nagovori slučajuo mimo potujočega rokodelskega pomočnika ter mu obljubi srebrn tolar, če bo stal s praznim, zamašenim panjem nepremično tako dolgo ob cesti, da se bodo ljudje razšli iz cerkve. Rokodelčič nič slabega sluteč, je takoj pri volji. Ko pridejo ljudje iz cerkve, strme v tujca, ki drži v rokah panj, pa se ne gane, kot bi bil okamenel. Pred uljnjakom vidijo tudi znanega čebelarja z običajno pipo v ustih, ki pa se dela, kakor bi se za tujca s panjem nič ne brigal. „Kaj pa ta tam stoji, kakor Lotova žena, in koliko časa bo še stal," povprašuje ta in oni. — „To je tat, ki mi je hotel odnesti
panj čebel, pa sem ga panal, in stati bo moral tako dolgo, dokler ga ne rešim. „Neki usmiljeni ženici pa se tat le zasmili ter jame čebelarja nagovarjati: „Ej kume, pa bi ga le izpustil, saj je že dosti prestal!" — „I, če ti tako misliš, naj pa bo," reče čebelar, gre k domišljenemu tatu, moli nad njim neko molitvico, ga prekriža in mu stisne nekaj svetlega v dlan. Kot bi bila strela udarila vanj, izpusti tujec panj na tla ter beži čez polje, kar najhitreje so ga nosile noge. Po vasi pa se je raznesla govorica, da je čebelar panal tatu; od tistega časa mu ni bil noben panj več ukraden. 1. Lampe.
@J@J@J
Iz spodnještajerskega čebelarskega društva.
Poučni shodi;
1.	Dne 6. januarja je bil pri Malinedelji ob 8. uri zjutraj v šoli občni zbor čebelarske podružnice.
2.	Dne 21. januarja v Domovi ob 2. popoludtie ustanovni shod v prostorih g. A. Zagorška.
Iv. J li ran čič.
IX. odborova seja
dne 26. decembra 1911.
Poroča tajnik Hinko Zirkelbach.
Občni zbor se določi na Svečnico, dne 2. februarja 1912. Sprejme se z obžalovanjem dopis c. kr. kmetijske družbe, katera naznanja, da je vlada dala namesto vsakoletnih 500 K samo 300 K podpore za predavanja.
Sklene se prositi za podporo razne denarne zavode. Uredniku se naroča da izide „Čebelar" najkasneje do 15. vsakega mesca.
Neobdačen sladkor se sprejme, ter se naprosi „Zvezo" za 130 meter-skih stotov.
ena	©sai mmmm m&s^&sa eiejej
Listnica uredništva.
Nekaj tvarine smo morali odložiti za prihodnjič. Naj ne bo kdo izmed dotienih gospodov dopisnikov užaljen, saj je moral tudi urednik umakniti konec svojega „Kritičnega dne."—Prijetna dclžnost uredništva je, se zahvaliti si. administraciji „Slov. ilustr.Tednika", ki je blagovoljno posodila klišeje današnjih dveh slik. Zato priporočamo edini slovenski časopis te vrste, ki se naroča v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 12. Stane letno 10 K. — Gosp. F. H.: „Popolni nauk o čebelarstvu" od Antona Janša se dobi pri I. N. Babniku v Dravljah, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Že iz spoštovanja do slavnega Janša, bi moral vsak slovenski čebelar imeti to knjigo. — Zdravo!
Albertijevi panji
Prošnja.
Upravnik »Slovenskega Čebelarja« vljudno prosi podružnice in cenjene člane, da pri pošiljanju imenikov in naročnine vselej na položnico ali nakaznico napišejo, ali je star ali nov ud. S to besedico prihranijo upravniku veliko časa in dela. Pomisliti je treba, da upravnik ni cel dan v službi društva kot uradnik, ampak le v prostem času.
MALA NAZNANILA.
Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa le dvakrat v letu.
Garanrirano pristen med-pitanec v jako	po 1 65 K kilogram. Ako še posoda ne
okusno zlato lakiranih pločevinastih poso-	vrne v 8 dneh, treba je zanjo plačati 6 60 K.
dah 5 kg franko 9 K. — Mihael Kuno-	Čebelarji, kupujte v svojo korist med le
v ar, čebelar, Dravlje, pošta Št. Vid nad	pri čebelarjih! — Anton Prijatelj,
Ljubljano. 2—2	mizar, pošta Sodražica na Kranjskemi 2—1
Na prodaj imam 50—55 kg finega medu,	Zajamčeno čist točen med v pločevinastih
iztrčanega mesca maja in junija. Med se	posodah s 4'/2 kg vsebine po 8 50 K franko
odda skupaj v pločevinasti posodi franko	prodaja 1. Schmeidek, Rova, p. Radomlje.
izdelani po Znideršiče-vem originalu, opremljeni z 18 okvirji raci-jonelne mere, matično rešetko in drugimi pritiklinami, dalje, remeljce za okvirje v vseh dimenzijah, blazine za Albertijeve panji in druge potrebščine izdeluje
Alojzij Trink,
v LJUBLJANI, Linhartova ulica št. 8.
Cena kompletnemu panju K 17"— pri večjem naročilu primeren popust. 6—1 Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici prodaja
zajamčeno čist, v 5 kg dežicah po K 8 50 franko, v 25 kg dežah po K 150 kilogram.
^^ ^^ j	lz zaiamčeno čistega voska, za vsako mero prirezano,
limeino SalJC kilogram po K 4-40, zabojček s 3'/2 kg vsebine za K 1550
Pri večjem odjemu znižane cene.	poštnine prosto.
Svojim članom preskrbuje eksportne panji kot so opisani v 1. štev. predlanskega „Slov. Čebelarja" s satniki in začetki iz umetnega satja po K 4'— Iste z na žico vdelanimi sedmimi umetnimi sati po K 6 60.
Albertijeve panji kompletne kot so v lanskem „Slov. Čebelarju" opisani po K 12'—. Iste z okvirnimi vrati po K 13'—.
Od svojih članov prevzemlje svitel trčan med po K 130, ajdov po K 1"— voščine po K 1'10, vosek po K 3io kilogram, franko Ilirska Bistrica.
Kdor hoče postati član zadruge mora plačati vsaj 2 K na račun deleža in poslati podpisano pristopno izjavo.	12—11
Udnina (2 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa urednika „Slovenskega Čebelarja" Fr. Rojinu, nadučitelju v
Šmartnem pri Kranja.
Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Lastnik „Slovensko čebelarsko društvo". Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.
trčan med