16. januarja 1941« štev. 3. Leto V* Iznaja vsa K Četrtek. lircdiuStvo: l.jiitiijana, Miklošičeva cesta 22. telef. St.. 4(i- IM. — Uprava: Knafljeva ulica 6, telet, at 31-22 Delavska izdaja DOMOVINE« »• Naročnina polletno 22.— in četrtletno Din 44.—. Račun Poštne hranilnice — podružnica Ljubljana, St. 17.751. Okrepim© strokovni pokret Socialisti demokrati (ali socialisti, ali daj, ko se rešujejo kruta vprašanja kruha, marksisti), ki so imeli v svojih rokah vodstvo razpuščene Strokovne komisije za Slovenijo so sklenili, da vzamejo razpust strokovnih organizacij s protestom na znanje in da priporočajo svojim prijateljem, da.se odslej udejstvujejo le v delavskih športnih, kulturnih, gospodarskih in dobrodelnih društvih. Svoj sklep so utemeljevali s tem, da bo najpozneje tekom dveh let zmagala demokracija, potem bo pa tako vse drugače ... Komentarja k temu sklepu ni nobenega treba. Nastaja samo vprašnje, v koliko je bil ozek forum strokovničarjev, ki so pa v prvi vrsti le političarji, opravičen tako sklepati. Ne oporekamo s' tem, da niso bili opravičeni sklepati za svoje politične prijatelje. Ne more pa biti sklep političarjev merodajen za one- člane marksističnih strokovnih organizacij, ki niso nikdar pristali na politični program socialne demokracije, oziroma socialistov. Takrat, ko se je Strokovna komisija za Slovenijo ustanavljala, je stalno poudarjala, da lahko obstoja samo ena napredna delavska strokovna organizacija, ker se delavskih vrst ne sme cepiti. V podjetjih mora biti glede organizacij absolutna disciplina, ne glede na politično pripadnost mora biti vsak le član marksistične strokovne organizacije Posebno takoj po letu 1920 je bil teror rdečih po tovarnah tako silen, da je delavec celo riskiral službo in varnost, če se je zoperstavljal socialističnim parolam. Iz tiste dobe so si socialisti ohranili v svojih strokovnih organizacijah članstvo, ki je bilo tamkaj res samo iz čuta solidarnosti in neke tradicije. Poleg tega je bilo članstvo povezano z”orga-nizacijo tudi z visokimi prispevki, ki so obetali raznovrstne podpore, ki so pa bile izgubljene, kakor hitro je prenehalo članstvo. Dejstvo je, da se veliko število članstva marksističnih strokovnih organizacij politično ni solidariziralo s svojim vodstvom. Ponovne politične volitve so dokazale, da je članstvo Strokovne komisije v precejšnjem številu drugače volilo, kot je pa to vodstvo organizacije priporočalo. Ugotoviti smo hoteli, da za nesocialistično članstvo Strokovne komisije, gospodje iz vodstva niso mogli sklepati, ker s sklepi in duhom teh gospodov del članstva pri Strokovni komisiji nima ničesar skupnega.. Mislim, da bo zato vsaj del bivših članov Strokovne komisije pričel razmišljati, ali je res za delavstvo koristno podrejati se sklepu marksističnega vodstva. Verjamemo, da je trenotno najbolj ugodno stopiti v ozadje in piepustiti času in usodi, da reši to, kar ljudje nočejo rešiti. Res je pa tudi, da je veliko bolj junaško in zato malo manj udobno, vendarle vztrajati v strokovni borbi tam, kjer jo je zaenkrat še mogoče voditi. Obči delavski in-tei-es to zahteva. Delavstvo se ne more odrekati svoiemu zastopstvu v obratih prav se- T®VARlš IN PRIJATELJ, ali si pridobil za „N<9vo Prnvdv“ že vsaj enega novega naročnika? mezd in zaposlitve. Mislimo, da delavstvo, ki je miselno že zdavnaj sklenilo svoje račune s ; vmmKgsamssmsssa socialno demokracijo in podobnimi nesodobnimi političnimi stremljenji, lahko izbere novo pot, ki jo vodi v strokovni pokret, ki mu je po miselnosti najbližji. Abstinenca je za to delavstvo gotovo nepotrebna in naravnost škodljiva delavskim interesom. Družinam na pomoč V času splošnega kaosa, nejasnosti, zmedenih potov, po katerih stopajo danes tako posamezniki kakor celote, ni nam delavcem vseeno, kakšen je socialni položaj naših družin Od socialnega in gospodarskega položaja družin zavisi odnos do družbe, naroda in države. Položaj družin je tista os, okoli katere se vrtijo vse niti dejanj in nehanj; položaj družin je tisti pol, ki družino narodu oziroma državi približa ali odtuji. Socialni položaj družine se mora tako urediti, kakor ostala delavska zakonodaja; biti mora tehtnica in merilo našega narodnega blagostanja, kulture in sploh napredka. Stanje naših mnogo-članskih družin je naravnost bedno. Najbogatejši zaklad narodnega telesa je zapuščen in prepuščen žalostni usodi. Očetje teh družin pa so prepuščeni samemu sebi. brezpravni in izkoriščani na vsakem koraku. Družine ne najdejo nikjer zaslombe, dasi-ravno tvorijo steber narodu in državni obrambi. Brez družin bi narod številčno propadal in slednjič zginil s površja. Kdo daje državi najboljše vojake? Kdo daje državi najboljše delovne moči? Naše družine kljub strašnemu uboštvu in v večni prisiljeni borbi za vsakdanji kruh Na žalost pa je država dimžino pahnila proč, kakor da ne mara njene mlade energije in zdravih življenjskih sokov. Zgleda, da so javnosti dražji in koristnejši tuji elementi s špelulanti in židi vred. Ta greh nad lastnim narodom in njegovim življenjem upije do neba ter po rešitvi tega žalostnega stanja. Kdo bo nado- mestil naraščaj in patriotizem, ako je družina izkoriščana. Izkoriščevalci ne smejo več uživati privilegijev in otroci naših družin zahtevajo iste pravice, kakor kakšni družinski edinčki. Zaščitite naše mnogoštevilne družinske člane. Spreglejte in spoznajte, da je to problem, ki ga ne bo mogoče preložiti na poznejše čase. Čim preje se bo rešil problem bednega stanja naših družin, tem manj bo kvarnih posledic. Dajte jim možnost življenja »človeka«. Ne prepuščajte še v naprej niihova življenja bedi in zločinskemu izkoriščanju od vseh strani, posebno od delodajalcev Glas delavstva ne sme biti več glas vpijočega v puščavi. V zvezi z rešitvijo tega problema je brez dvoma uvedba družinskih plač izmed ostalih potreb najbolj upravičena. Gotovo ni prav, da prejemajo očetje s 5, 6 ali še več otroki isto plačo, kakor samci, prosti vseh družinskih spon. Očetje mnogoštevilnih družin postajajo vsled naraščajoče draginje skrajno obupani in je njihova težnja po uvedbi družinskih doklad na mestu, posebno v dana-šniih kritičnih časih. Na naše mnogočlanske družine moramo gledati s spoštovanjem in jih podpreti v njihovi težki borbi. One so naše narodno jedro in ne zaslužijo samo to, da jih cenimo, temveč da povsod zastopamo njihovo stališče. Nam delavcem mora biti borba za boljše živ- ' ljenie teh družin princip in vodilna misel v bodočem letu. Borba mestnega delavstva Z naraščajočo draginjo, ki se je pojavila v minulem letu, je začelo mestno delavstvo v Ljubljani moledovati na magistratu za zboljšanje plač, posebno tudi še zaradi tega, ker je bilo mestno delavstvo dvakrat prizadeto, t. j. z občutno redukcijo pred leti in sedaj še z naraščajočo draginjo. Toda gospodje na magistratu so gluhi za vse prošnje, za vsa dokazovanja, da delavstvo ne more več živeti, ker ne zasluži niti za vsakdanji kruh; kje pa je stanovanje, obleka itd. Vsled tega ni čudno, da se je mestno delavstvo zateklo za pomoč v Delavsko zbornico ter predlagalo Inšpekciji dela poravnalni postopek, kar se je tudi zgodilo. Prva razprava se je vršila 20. septembra 1940 seveda brez uspeha, ker se je občina postavila na stališče, da njena podjetja ne spadajo pod uredbo o določanju minimalnih mezd. Inšpekcija dela se ni mogla odločiti niti za občino niti za delavstvo in je prosila ministrstvo za tolmačenje paragrafa 33. omenjene uredbe. Druga razprava je bila razpisana 27. decembra 1940, iz česar sklepamo, da je mini- strstvo tolmačilo uredbo delavstvu v prilog. Na razpravi je zastopnik občine v na široko zasnovani odklonilni vlogi pojasnil, da ostaja občina na prvotnem stajišču in sklepu, t. j., da njena podjetja ne spadajo pod omenjeno uredbo. Ugovor, ki ga je prečital zastopnik občine, je kakor bi mlatil prazno slamo in je v velikem medsebojnem nasprotju. V prvem delu našteva najrazličnejše bonitete, ki jih baje ima mestno delavstvo, t. j. službeni red, bolniško zavarovalnico, pokojninski fond itd. (zaradi tega spadamo pod uredbo). V nadaljnjem hoče dokazati, da mestna podjetja niso pridobitna, ampak socialna in zato je smatrati vse mestno delavstvo za pomožno osebje mestne občine. Iz vse?a sledi, da se hoče občina izogniti paragrafom samo, da ne bi bilo treba delavstvu dati to, kar mu pripada po državnih, naravnih in recimo tudi božjih postavah. Jasno ie, da gre tu občini za prestižno vprašanje. Toda tega ni krivo delavstvo. Delavstvo je poslalo na magistrat ducate milih prošenj, katerih Dalje na Z. str• bi fe moral usmiliti kamen na cesti, a na magistratu so še nadalje trdosrčni, gluhi in slepi. Na razpravi je izjavil zastopnik občine: če re je delavstvo poslužilo zakonov, da prisili občino k zvišanju plač, se bo občina po zakonu upirala. Ali je to krščanska ljubezen do bližnjega. Nedavno smo čitali o milijonti’! #* E2S7KaE skih prihrankih na občini seveda. Delavskim zastopnikom pa izjavljajo, da občina ne prenese prav nobenega povišanja več. Lačno delavstvo je slabo delavstvo in smo zelo radovedni, kdo bo branil brezsrčno gospodo, ki prezira delavske pravice. M mmmm Narodna banka je objavila najnovejši indeks cen za december 1940. Od avgusta 1939 do konca decembra 1940 se je indeks cen v trgovini na drobno dvignil za skoro 65 o.dsj,., v trgoyini na debelo pa celo za 87 odst. Pričakovati pa je, da se val draginje niti ustavil ne bo in da bo vsaki dan hujše. Poleg tega je pričelo celo zmanjkovati nekaterih zelo * važnih živil. Po več dni jih .ni .na trgu.' Tudi nezadostna preskrba trga povzroča, da-se cen« neprestano dvigajo.. Nastane vprašanje: Kako pa ljudje v ,no-vih razmerah žive? Predvsem delavci; kako zmagujejo visoke cene za potrebščine katerih ne morejo pogrešati? Ce bi bili delavci v polnem obsegu zaposleni in če bi prejemali mezde, povišane za toliko, za kolikor je draginja narastla, potem bi se izjemne razmere na prehranjevalnem trgu že na neki način prebrodilo. Žalibog pa mezde daleč zaostajajo za povišanimi* cenami ža življenjske potrebščine. Vedrto je.-tako: Kf.dar se cene'dvigajo je za delavstvo'^vedno slabo, ker mezde1 še nikdar-niso dohajale cen. Tako nastane v vsakem delavskem' gospodinjstvu primanjkljaj, kateremu^e -rrekaj časa lahko izogiba s kreditiranjem'- pd1 trgovinah' na k'om’U pa le odločiiho vpliva-na*'način življenja. V*deiavski družini se' pojavlja pomanjkanje; kr konča 's-stradanjera"'hr'boi ležnijo. ■ Ker je nemdgoče'ustaviti'val draginje, ni drugega izhoda, kot da se'delavstvo-bori za zvišanje mezd. Potov, kako nai delavstvorpri-de do višjih mezd, je več. Višje mezde- do-sei'■ delavstvo: 1. po odločitvi delodajalca? sa* mt a; 2. po mezdnem gibanju, ki ga vodi str kovna organizacija; 3. z zakonita tarifno les vicb. . . . ... • JMgdajalec .zelo nerad pristane na višje mc Vdfe'izi lastno pobude. Poviški so običajno tuc'i‘l'ako’ nizki; da ne zaležejo mnogo. Naiz-datnfejisi povišek mezd pristane delodajalec navadho‘šele tedaj, če je nanj’pritisk orga-ni-zir nilVskhpin delavcev tako velik,Jda mora povišati mezde, če hoče.-,da :še'h'aprej”nemb- • » i » i! \ i I u l . ■ • . . i . ► i i v • I : t teno obratuje. Pritisk in edinole pritisk organiziranega delavstVa je merodajen, da delo-daialec mezde zviša. Če bi bilo,.vclikft pritiska .delavstva na delodajalce, to se pravi, če bi bila izgrajena močna in solidna-strokovna .organizacija delavstva, &T bilo" glede viširfe mezd gotovo mnogo boljše, kot pa je danes. Po ogromni večini je delavstva, napram strokovnim organizacijam ši? v«6no-tuj«,sCti)^H‘.fee »Btf«koy- > ne pokrete imamo samo v nekaterih industrijskih panogah. Značilno pa je, da je celo z.ek¥'raž^ež9ra ‘tekstilna1 industrija skoraj »brez strokovnega- pekreta*. -Ge >si hoče. delavstvo zboljšati svoje'-mezdet bi moralo predvsem poživeti svoj strokovni pokret in naj se tudi strokovnemu pokretu posebno- zadnji čas postavljajo še-take-zapreke. . i i Vsaj glede* mezdnih akcij bi šibki strokovni pokret lahko v izdatni meri podprli obratni zaupnika. -Brez -va-roka- so bUcr-.volitve -ob-*at«ih-,zaupnikov »edgoickne. ,Kpmu,,,v ,korjgt;? ■Delavstvu .gotova nek „*-i i <-i Del-®dajak>i,v.so r^mosSiečev-zadovaljnii d»,delavstvo «ex-sodeluje, ozjj?omai ne-.more sodelovati. pri -njihovi .^mezdni politiki. Pfiecej sv«bpdn®.-^Jahtno-mm1)tisfeajo--ii»a višino ..mezd. 3'renotno lahko spravljajo -pvefi-ter Je- ,pa to sjimo'tre«<->tni uspeh. -Kajtiiod p>emiwaega duha, ki- se siri- med-delavstvom-.--bodo prav delodajalci slej ali prej imeli škodo, ki bo znatno večja od navideznega dobička, ki ga imajo sedaj V obratih ob prenehalo veselje do dela, storitev bo padla pod normalo in nobene pobude 'rripd dolom ne bo vpč v; korist gospodarju. >. • ■* »*>■> »• ' Delavske pravične zahteve se morajo že enkrat postaviti na - tire ki poznajo sicer tudi postajališča ‘glede-'hitrosti' reševanja socialnih vprašanj, ki pa poznaio tudi končne postaje, kjer se bodo vsai bitna delavska vpfašania''u£odtt$ 'tešili 'Kar'‘tako rta divje, po koniunkturi"!«' po,foščbnih razpoloženjih Se he da?Vbditf's'6'čialrie politike,'ksitere^žfelo VazAo vpfAšarfje" te‘f ti redite*' delovnega razmerja Mn'W'n^šett£i dravskih' Pia-?'* Dcssassale Ponovno opozarjamo, na našo akp.de«? 'o, ki se bo vršila v nedeljo, dne 19.-kjen.- ob- 3. uri zvečer v Sokolskem domu. Spored aka- < demije je sledeč: 1. Čez drn in .strn — koračnica. . . 2. Zdravica ^Slovencem, Slovenske, narodne pesni-v igra- 'tamburaški. orkester s JNTSZ pod vodstvom tov* Karmelja. -.s,- <- 3. V. Vodooivec: »O večerni uri«, poje pevski oktet NSZ. 4. Volarič: »Biseri« — solopetje ge. Jančarjeve s spremljevanjem tamburaškega orkestra. 5. M. Klopčič: »Drejčnik Andrej goverri« — recitira tov. Vozelj. ' 6. V. Vodooivec: »Moje gosli* -1— poje pevski oktet NSZ. 7. Volarič: »Dekliška tožba« — solopetje ge. Jančarjeve s spremljavo tamb. orkestra. 8. V. Vodopivec:-»Kovačev študent« — spevoigra v 3 dejanjih, izvajajo dramatski in tamburaški odsek1 NSZ iz Ljubljane.! " Nikomur ne bo žal, ker bo prireditev .za jpaš,’kraj svojevrstna. Prisegajte po .vstopnicah v predprodaji, ker se boclo vstopnice pri večerni blagajni ‘težko dobile. Ne zamudite jM*rtTke ‘in Vsi na akadeftirfb;- ~a i .*• . . Odbor. !>‘-J i ' j HtOf-* i' 'f :'f /i--; n ■■ i,.Dedav$tyo > tovjšme* Sterob-Dekstcin in >40-varne barv se podietju najtopleje zahvaljuje za novoletno nagrado, ki jo je delavstvo prejelo: Podjetje-ie pokapalo s ."teoB--velike razu-mevan'ie‘-io,- -o^i-se imi pa zahvaljujemo! Jcsssaice • r c • V H>edeljo}'jdjfe 12. t. m. j" bil pri nas lep mladinski koncert, ki ga je priredila »Zveza narodnih žerj, in deklet« v dvorani Sokolskega doma. -Nastopil je že poznani mladinski tamburaški zbor ZNZD pod vodstvom tov. Zen Jakoba. Zbor je s tem nastopom pokazal Vtelik 'napredek. • -Mladi harmonikarji dečki irj deklica so pod vodstvom g. Kleča dovršeno igrali posamezno in v sktipinah težke skladbe. Talentirani ucčrfcf im&jb V ošebl g. Kleča dobrega" učitelja. Prvič' na Jesebicah pa je nastopil ja-vorniški' mladinski pevski' zbor »Gorenjski slavček«, ki ga vodi g! Lorene s Sl. Javornika. 40 fantkov'in deklic je odpelo več prav lepih pesmic. Ploskanje poslušalcev pri vsaki posamezni točki pa je bilo dokaz, kako so bili z nas£oporrj, vsi zadovoljni. To zadovoljstvo pa daje voditeljem posameznih skupin moralno oporo za nadaljnje vztrajanje in polaganje trud.^ ki je potreben posebno pri učenj d mladine. Sittipn'6 je sodelovalo nad 60 mladih dečkov in deklic ter jim je društvo po zaključku programa priredilo čajanko v priznanje sodelovanja in nadaljnje pobude učenja za čim večjo izpopolnitev. Društvo Zveze narodnih žen in deklet pa tudi zasluži pri njihovem marljivem delovanju za obdaritev revnejših otrok in mater posebno zahvalo; z raznimi kulturnimi prireditvami, predavanji pa posebno priznanje in podporo. Žal pa jeseniški meščani premalo upoštevajo idealno narodno socialno in kulturno delovanje posameznikov in društev, kar ja posebno dokazala -udeležba na tem koncertu, kjer je bila dvorana le slabo zasedena. Čisti dohodek prireditve je bil namenjen za kritje strošktfi^bbžičiVitffe'; k6 je'‘btlb obdarjeno precejšnje število revnjh otrok. Društvo pa nudi od časa -do časa razne podpore v naravi in tudi onim lačnim ter brez obleke v mrzlih stanovanjih, raznih boleznih itd. Za take izdatke;pa so potrebna ■ denarna (sredstva, ki jih sim delavske žene-tn-dekleta'ne zmorejo same in so zato poklicani in dolžni piiskopitjij. .»fl^pornpč j^i, fki ^tegob ,$.elayske revščine r ne čutijo. ' t Posetniki koncerta ,,sb se lahko 'prepričati, kdo. podpira humanitarno delo delavskih žen in .deklet.' Društvene članice 'pa" bo.do tucTi’ same presodile, kdo .'jih podpira v njihovem delovanj U.’Vsak, ki, briškira takč Ku-nuipilWJ»8«:.|Mu^iive,r;imnenjene v podporo najbolj potrebnim, .razdvaja sožitje. Upamo, da bčr.prihodnjič enaka priredite^"bolj'upoštevana- * t "" “ .............. ...... ■ Podružnični ,odbor ”N£j,Z na JSsetočah 'poziva vse organizacijske zaupniki,"'da izvršijo svo^o dolžnost,' tci jinV je bila ^nalozeria na seji dne S.' t. m/Ih" vše tozadevne' podatke dostavijo 'podružnični "pisarni najpozneje 'do konca tega meseca. *’-• " '""j Priprave z^Volitve obratnih 'delavskih' zaupnikov^ smo;začasno 'oefložili, ker sy volitve pjr^Iopene* Vse,tovariše' ih' delavstvo opozai-jamj, da ^veljajo ‘do nove izvolitve cJelaVslcih zaupnikov še mandati zaupnikovi ki“so bili izvoljeni v letu 1940 in da naj se v vseh vprašanjih obračajo še vedno nanje. Ponovno pozivamo nekatere Člane, ki hi-m^ijo poravnane glanarine zti leto 1950, da isto čim preje poravnajo, ker' smo 'fik'pred podružničnim zborom. Podružnica ima v načrtu prirediti knjigo- Jo.jžadostjio šfe-naj 'še prijavilo m.jtoe,i£ flQ.,kWca((tje^ rn^efa, v(>pjsarni, kjer dobe. potrebna nc|vodila. Pri pregledu knjižnice smo., ugotovili, da veliko izposojevalcev se itn, vrnuo knjig. Pozivamo’ iiK da jiK* čim preje’vrnejo ih da s takim zadrževanjem knjig ne ovijajo rgdnp- vilo obiskovalcev. Interesenti ga, izposoj jemanj a Opozarjamo vs€;’,zam k,Pp da, bomp. uporabili • vse možnosti, hapih P4'ayil. aio se ne Bodo' odzvali oa.šernu bo- .■ >•> r * • i»j\i j m dt c , ; Z1VU d b o r. u : ;Ho«e^p£Wt’Majeit*6ru ” »*>>.>m.t.i »in. niuiuimiii , m>i c' V -nedelj1#,',/dAfe,v!9r.a t-. m. se vrši širša ocl-boro^a- seja^ podružnice’‘NSZ -v Hočah v »prostorih gostilne »-Priatanik«. Začetek ob 3. tiri popoldne. OdborniM .udeležite se šitfše od-borove seje. ' >■ - Pretekli' teden je zbolel naš tovariš .Bla-ži&sMžef. -za. vnetjem {Vljuč. Želimo rtiu skorajšnjega- zdravja. 1 Naš tovariš Skamlec‘'Mark<* jfe že več mesecev, bolan, Podi.uy.nica mu .je priskočila na pomoč z majhno podporo. ,. "j ' ' u Medvode , — •.». >■'* • .*•.'/.)<•. »v mi m.n-, Združene papirjiic^ ^vče, Gfiriča^p, Medvode, so., ljam delavcem podarile tlepe božične nagrade,brez vsž\ke, prošnje s^ strani delav-^ev; .alJL, 4fpHp.yniff>, organis^cij« .Pod-jetjft je •sanjo uvidelo potrebp po odpo.inočj in , nakazalo; delavcepi epkvatni znesek pc^rdip },90 dq(din v^j^ncapvpa po djp 95. Spomnilo se je tudi tovarniških upokojencev, ki bodo na prošnjo obratnih zaupnikov prejemali od 1. januarja dalje poleg dosedanje pokojnine: samci in vdovci brez otrok po din- 65, poročeni in vdovci z otroki pa po din 100 mesečno. Skromen poboljšek bo prišel v teh razmerah -prav aktivnim delavcem in upokojencem. »ar a ,jaam$98BČR@SE$rfflEaF5>aE'-~ ^aagBEgagtra'£>?. Poirnčnj Rumunski list »Cuventul« je od svojega berlinskega dopisnika prejel obvestilo, da obstoji med državami trozveze In med Rusijo popolna vzajemnost proti napadom in proti načrtom demokracije. List pravi dalje, da je neka nemška ugledna osebnost izjavila, da med Nemčijo in Rusijo sklenjeni gospodarski sporazum obsega tudi razširjenje sodelovanja. »Cuventul« piše v zvezi s tem, da bo Rooseveltov načrt naletel na vzajemno fronto držav trojne zveze in Rusije. V Moskvi je bilo objavljeno tole uradno poročilo Tassa: »Tuji tisk se sklicuje na nekatere ljudi v Bolgariji, ko objavlja poročila, da je del nemških čet že prišel v Bolgarijo in da se prihod teh nemških čet v Bolgarijo nadaljuje z vednostjo in soglasnostjo Sovjetske zveze. Prav tako poročajo iste novice, da je bolgarska vlada za prehod nemških čet skozi Bolgarijo dobila pritrdilni odgovor sovjetske vlade. Tass je pooblaščena izjaviti: Ce so nemške čete resnično v Bolgariji ali pa če se pomikanje nemških čet v Bolgarijo dejansko začelo, tedaj se je vse to zgodilo in se dogaja brez vednosti in brez pristanka Sovjetske zveze, ker z nemške strani nikdar ni bilo Sovjetski zveži postavlieno vprašanie bivanja ali premikanja nemških čet v Bolgariji. Poudariti je treba, da se bolgarska vlada nikdar ni obrnila na Sovjetsko zvezo v vprašanj« prehoda nemških čet v Bolgarijo in zato tudi od sovjetske vlade nikdar ni mogla dobiti kakšnega takega odgovora.« Iz Sofije poročajo, da so v nedeljo člani bolgarske vlade na številnih zborovanjih pojasnjevali politična vprašoania Bolgarije Sam predsednik vlade Filov je govoril v Ru-ščuku. Med drugim je rekel. da Bolgarija stremi za mirom. Bolgarija bo storila vse, da se obvaruje vojnih grozot. Bolgarija odklanja tuje miselnosti, zato ni ne nacistična, ne komunistična, ne fašistična, ne legionarska temveč samo bolgarska. Naglašal ie tudi potrebo sloge >n hladnokrvnosti. — Njegov govor je bil zanimiv zlasti yaradi tega, ker je bil Filov malo prej v Nemčiji in so na nodlagi tega nastale najrazličnejše vesti o bolgarski zunanji politiki. — Bolgarska vlada uradno zanika, da bi bile v Bolgariji nemške čete Curiški listi poročajo, da je neki član bolgarske vlade takoj do povratku bolgarskega ministrskega predsednika Filova iz Nemčije v Sofijo v razgovoru z novinarji izredno odločno izjavil, da so povsem neosnovane vesti, po katerih naj bi nemške čete prihajale v Bolgarijo. Opozoriti moram, je naglasil, da ni pričakovati nikakega novega razvoja dogodkov. Po vesteh iz Aten so grške čete v silnem napadu na r\ož zavzele Klisuro. Ogrožen je tudi Tepeleni. Vest o novem uspehu grške vojske je izzvala v Atenah veliko navdušenje. Iz Aten poročajo, da grške čete kljub močnemu italijanskemu odporu napredujejo proti severu in scverozapadu. Največji pritisk izvajajo vzdolž obale proti Valoni in od Klisure proti Beratu Iz Rima poročajo, da je dozdajšni poveljnik italijanske vojske v Albaniji general Sod-du iz zdravstvenih razlogov odstopil. Na njegovo mesto jc bil ia poveljnika v Albaniji imenovan general Ugo Cavallero, šef generalnega štaba. Kakor znano, je bil general Ugo Cavallero šele nedavno imenovan za šefa generalnega štaba, ker je bil maršal Badoglio s tega mesta odstopil. — Atenske vesti trdijo, da je general Scddu odstopil zaradi padca Klisure, ki so jo zavzeli Grki. j|ISPiifllll€S —M———:—■—— HEaammmmmmmmmm Letalska vojna postaja čedalje razsežnejša Nemški bombniki bombardirajo London in nekatere druge angleške kraje, angleški pa nasprotno nemške kraje in nekatera nemška oporišča v zasedem ozemlju. Posebno silen je bil zadne dni nemški letalski napad na Plymouth. V noči na torek so Nemci vrgli na Plymouth 10.000 zažigalnih bomb in več ton eksplozivnih bomb, ki so povzročile veliko razdejanje in mnogo človeških žrtev. Največ pa je doslej trpel London, kjer je bombardiranje doslej terjalo okoli 18.000 mrtvih in 25 000 hudo ranjenih Angleški bombniki so zadne dni napadali zlasti nemško podmorsko oporišče Lorient, nemška vdorna pristanišča v Franciji petrolejske čistilnice v Regensburgu pot^m Wilhelmshaven, Fmden in druge kraje Razen tega pa tudi v Italiji NTnpoli petrolejske čistilnice v Margheri pri Benetkah Turn, Benetke in Catanio — Hude let-lske borbe se vrše tudi v Albaniji in v Afriki Ameriški zakonski osnutek, ki dovoljuje posoditev vojnega materiala demokratskim državam se imenuie uradno zakon za podno-ro obrambe Zedinjenih držav in daje Rooseveltu naslednia pooblastila: Predsednik Roosevelt bo smel prodati, posoditi dati v zameno »H prepustiti ameriški vojni material vsem onim državam in vladam. ?!• katere smatra, d« bodo s tem prispevale k obrambi Zedinjenih držav. Vojni material za take vlade in države sme biti popravljen v ameriških tvornicah in delavnicah. Ameriške tvornice. toke državne kakor zasebne tudi smejo izdelovati vojni material za take države Predsednik sme takim vladam in državam dati pojasnila o iz-del.ovaniu ameriškega vojnega materiala. Za vsak tak material je dovoljen izvoz iz Zedinjenih držav Zakonski osnutek določa, da bo material prodan ali posojen pod takimi pogoji, knkor jih smatra predsednik Roosevelt kot ugodne za Zedinjene države Ta zakonski osnutek se je že začel obravnavati v ameriškem narodnem predstavništvu. Moskovska »Pravda« objavlja članek, v katerem pojasnjuje, zakaj je bila vojaška dolžnost v Sovjetski zvezi podaljšana na štiri leta. To je bilo zaradi tega, ker se vojna na svetu čedalje bolj širi in pa zaradi popolne pripravljenosti in varnosti ruskih mej. — Za mladino v Moskvi posebno pa za dijake, so priredili vojaške vaje. Pri teh vajah so poučili dijake o najnovejših dognanjih motoriziranega vojevanja Te vaje je pohvalil ljudski komisar za vojsko maršal Timošenko. ki je imel pred mladino govor, v katerem je rekel, da so bile te vaje največjega vojaškega vzgojnega pomena. Ameriški list »New York Times« objavlja podatke o okrepitvi vseh vrst orožja ameriške vojske. Število moštva pri vseh oddelkih je bilo zadnje mesece podvojeno in bo do pomladi početvorjeno Oboroževalni načrt za bodočo milijonsko ameriško vojsko izvajajo z vso naglico Ameriške tvornice pošiljajo iz svojih delavnic neprestano vrste modernih, lahkih, srednjih in težkih topov in tankov. Tvornice avtomobilov in letal dobavljajo naročene izdelke delno celo pred določenim rokom. Moč ameriške vojne mornarice rase od tedna do tedna. Tudi njeno moštvo je bilo v letu 1940 podvojeno. V sestavo vojne mornarice je bilo uvrščeno 23 večjih in največjih vojnih ladij. Zedinjene države razpolagajo že zdaj z najmočnejšo vojno mornarico na svetu, ki šteje kljub odstopu 50 rušilcev Angliji še 321 večjih edinic. Iz New Yorka poročajo da pošiljajo Zedinjene države že? dalje časa večje množine ameriških letal po zračni poti v Anglijo. Tako je bilo poslanih v Anglijo več vrst bombnikov in nekaj zračnih ladij. Bivši guverner ameriške države Nevv York Al Smith je govoril po radiu o novem za- konskem osnutku za pomoč Angliji in njenim zaveznicf.m. Dejal je, da ni nobenega dvoma, da so Zedinjene države dolžne nuditi Angliji vso možno pomoč. Velika večina ameriškega naroda je za tako pomoč. Smith je izjavil dalje, da trenutno samo Anglija preprečuje diktatorskim velesilam, da bi nastopile proti Zedinjenim državam > vojno, kakor so to storile proti Franciji. Edini način, da Zedinjene države ostanejo izven vojne, je, da pomagajo Angliji z vsemi sredstvi in z vso naglico. Po vesteh švicarske brzojavne agencije je sovjetska vlada imenovala Aleksan-drovskega za poslaniškega svetnika v Sofiji. Aleksandrovski je takoj z letalom odpotoval na svoje nove službeno mesto, kjer je že prevzel svoje posle. Na poučenih mestih na-glašajo, da je bil Aleksandrovski predsednik ruskega odposlanstva v sovjetsko-nem-ški razmejitveni komisiji. Imenovanje Ale-ksandrovskega se smatra za znamenje ruske državniške delavnosti v Bolgariji. Reuter poroča, da je bila te dni prirejena v Londonu slavnostna pojedina na čast odhajajočemu angleškemu veleposlaniku v Wa-shingtonu, bivšemu zunanjemu ministru lordu Halifaxu. Na poiedini so bili navzočni skoro vsi člani mgleške vlade z ministrskim predsednikom Churchillom na čelu. Churchill je imel ob tej priliki govor, v katerem je med drugim dejal: »Prav nič ni pretirano reči, da sta bodočnost vsega sveta in razvoj prosvet-Ijenosti na krščanski podlagi odvisna od odnošajev med angleškim imperijem in Zedinjenimi državami. Ce se to sodelovanje ponesreči, se bo morda moral angleški imperij boriti sam dalje za svoj obstoj. V takem primeru pa bi bil vsekakor ogrožen napredek človeštva, ki ga morda nikdar več ne bi bilo mogoče obnoviti. Posebna sreča je ta. da v tako važnih trenutkih stoji na čelu Zedinjenih držav tako znamenita osebnost, kakršna je Roosevelt, ki je največji borec za svobodo in pravico Smrt dozdajšnjega angleškega poslanika v Washingtonu je povzročila angleškemu narodu in državi veliko izgubo Da nastalo vrzel izpopolni, se je vlada odločila poslati za poslanika v Washington svojega najboljšega moža lorda Halifaxa.« Nato je govoril tudi novi poslanik lord Halifax. Dejal je. da ne odhaja v Zedinjena države k tujcem, temveč k pravim prijateljem. Njegova naloga bo, da tolmači Zedinjenim državam stališče angleškega naroda in vlade ter obratno stališče Zedinjenih držav Angliji. Govoreč o zdajšnjem položaju i« dejal lord Halifax, da gleda z zaupanjem v bodočnost. Po raznih vesteh so začele Zedinjene države delovati za obnovo tesnejših stikov s Francijo, kakor tudi za tesnejše stike med Francijo in Anglijo, katerih bodoče oblikovanje bo natančneje določeno v okviru nadaljnjih medsebojnih razgovorov, ki jih je treba v kratkem pričakovati. Nemški poročevalski urad objavlja: Po vesteh, ki so prišle iz Saigona, se obmejni spopadi med Siamom in Jn-dokino nadaljujejo in so v zadnjih dneh zavzeli večji obseg. Boji se na severu raztezajo do pokrajina Kambodže. Zlasti hudi so ob cesti Poipet-Sisofo. — Po francoskih informacijah so se pod pritiskom siamske vojske Francozi v Kambodži umaknili od siamske meje. Z napadi so tu pričele siamske čete. V zraku je prišlo do silovitih letalskih bojev. Po litih vesteh so Francovi nad džunglo v Kambodži sestrelili okoli 40 siamskih letal. Italijanski list »Popolo d’Italia« piše, da ima v rokah zanesljive vesti o smernicah generalnega štaba angleške vojske. Po tem listu obstoji angleški vojni načrt iz naslednjih štirih točk: 1. V zdajšnji zimi je treba doseči zmago na Sredozemskem morju. 2. V 1. 1941 je treba nuditi Nemčiji čira večji odpor na vseh koncih in krajih. 3. V prihodnji zimi je treba v Afriki osredotočili ,vse angleške sile. 4. Na pomlad v letu 1942 Je treba udariti na Evropo prek oBalkana. )b istem času naj bi tudi Amerika nastopila ob strani Anglije. Italijanski list pripominja, da poteka načrt, ki ga objavlja, iz povsem zanesljivih virov. Seveda, pravi »Po-polo dTtalia«, ta načrt ne bo izveden, ker bosta na koncu vendarle zmagali Italija in Nemčija. m vsrss/m Teilesaski pa-sgSed GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Mariboru: voli I. po 9, II. po 8.75, III. po 7.75, telice I. po 9, II. po 8, III. po 7, krave I. po 8.25, II. po 7.25, III. po 5.5», teleta 1. po 12, II. po 9 din; v Litiji: voli in telice I. po 8.50, II. po 8, III. po 7.50, krave I. po 7, II. po 6.50, III. po 8, teleta I. po 9.50, II. po 9 din. SVINJE: Za kg žive teže so se trgovali: v Mariboru: Špeharji po 14.25, pršutarji po 17.50, v Litiji: Špeharji po 14, pršutarji po 10.50, v ljubljanski okolici: Špeharji po 14, pršutarji po 10 do 11, v Ljutomeru: pršutarji do 15, v Gornjem gradu: Špeharji po 20, pršutarji po 1-6 din. Prasci za rejo so bili v Črnomlju po 250 do 350 din za rilec. KRMA. V Mariboru: seno po 125, v Litiji: lucerna po 125, seno po 90, slama po 40, v ljubljanski okolici: seno po 130, slama po 60, v Gornjem gradu: lucerna po 120, seno po 110, slama po 60 din za 100 kg. ZABELA. V Mariboru: slanina po 24, svinjska mast po 29, v Litiji: slanina po 24, svinjska mast po 28, v ljubljanski okolici: slanina pa 24, svinjska mast po 28, v Ljutomeru: slanina po 2'4, svinjska mast po 25, v Gornjem gradu: slanina po 24, svinjska mast po 26 din za kg. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo: v gornjegrajskem okolišu: navadno mešano vino po 6, finejše sortirano po 7, v litijskem okolišu: navadno mešano vino po 5 do 8 din liter. MED. V Mariboru 33, v Gornjem gradu 80 din za kg. KROMPIR. V Mariboru 1.60, v Litiji 1.50 do 2, v ljubljanski okolici 1.50 do 1.75, v Gornjem gradu 2 din za kg. SIROVE KOŽE. V Mariboru: goveje 23, telečje 26, svinjske 14, v Litiji: goveje in telečje 22 svinjske 14, v Ljutomeru: goveje F. Gobey II m o r »Ali naj vam rečem, da vas jaz ljubim?« »To ste mi že dvakrat rekli, le dokazali mi tega niste.« »Kakšni dokaz bi pa radi imeli?« »Žrtev, ld mi je niste ponudili, ki je pa tudi jaz od vas ne bom zahtevala.« »Žrtev?« »Da. Ne vprašujte, kakšno, ker vam na to ne bi odgovorila. Povedala vam bom samo, kaj sem sklenila. Ne bova se več videla. Odpotovati mislim iz Francije.« Nointel jo je presenečeno pogledal in si mislil: »Izmakniti se hoče. Ona je ubila Julijo!« »Sanjala sem,« je nadaljevala markiza, »da sem pobegnila nekam daleč, daleč v samoto, v solnčno deželo, da sem se tam skrila in živela z dragim, ki sem si ga bila odbrala. Toda to so bile sanje. Sama pojdem.« »Toda zakaj? Kdo vas sili k temu? Zakaj iščete zadovoljnosti tako daleč?« »Ker sem ljubosumna. Ker bi hotela, da bi bil človek, ki ga bom ljubila, samo moj. Ker bi preveč trpela tu v Parizu, kjer moški mislijo, da sta naslada in prava ljubezen isto. In... ker sem bila izdana!« »Torej ste ljubili?« »Strastno. Čudite se, da vam to povem? Da, ljubila sem. Toda tisti, ki sem ga ljubila, me je strahopetno zapustil. Preklela sem ga, in bog ga je kaznoval. Toda ljubezni si nisem mogla iztrgati iz srca. Ljubim še Kmerom, toda brez upanja, ker me vi ne bo-nikoli razumeli. Vi mislite, da me ljubi- in telečje 25, svinjske 14, v Gornjem gradu: goveje in telečje 20, svinjske 10 din za kg. FIŽOL. V Mariboru 6.75, v Litiji 5 do 7, v ljubljanski okolici 5 do 7, v Ljutomeru 4 do 6, v Gornjem gradu 6 din za kg. MLEKO. V Mariboru 3, v Litiji 3, v ljubljanski okolici 3, v Gornjem gradu 2.50 din liter. SIROVO MASLO. V Mariboru 48, v Litiji 45 do 52, v ljubljanski okolici 36 do 48, v Gornjem gradu 32 din za kg. JAJCA. V Mariboru 1.75, v Litiji 2, v ljubljanski okolici 1.75 do 2, v Gornjem gradu 2, v Ljutomeru 1.75 do 2.25 din kos. JABOLKA. V Mariboru 10 do 14, v Gornjem gradu 5 do 9 din za kg. TRDA DRVA. V Mariboru 175, v Litiji 110, v ljubljanski okolici 75 do 160, v Gornjem gradu 115 din za kubični meter. ŽITO. V Mariboru: pšenica 425, rž 400, oves in turščica 410, v ljubljanski okolici: pšenica 450 do 500, turščica in rž 450, oves 400 do 450, ječmen 450 do 500, v Gornjem gradu: pšenica 385, ječmen 350, rž 375, oves 300, turščica 325 din za 100 kg. MOKA. V Mariboru: pšenična 8.75, ajdova 8, v Litiji: pšenična 5 do 9, tufščifena 4.50, ajdova 7, v ljubljanski okolici: očenična 5.50 do 9, turščična 5 do 7, ajdova 6.50 do 9, v Gornjem gjadu: pšenična do-9, turščična 4, ajdova 8 din za kg. ZELENJAVA. Na ljublj. trgu: cvetača (karfiola) 16. endivija 12, radič 24 din za kg. PEROTNINA. Na ljubljanskem trgu: lepši petelini in kokoši 50 din za kos. RIBE. Na ljubljanskem trgu: sardelice po 10 do 12,. salpe po 26, lipanj po 28, živi krapi 26, postrvi po 40 din za kg. Sefmi 20. jan.: Beltinci, Kočevje, Dovje; 21.jan.: Videm pri Brežicah (za goved in svinje), Teharje, Višnja gora, Novo mesto; 22. jan.: Mozirje, Sodražica: 25. jan.: Veliki Dol, Lendava, Blagovica, Radeče. Slovenj Gradec (živinski in kramarski). denarja Na naših borzah smo dobili 14 t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 174.57 do 177.77 (za 215,90 do 219.10) din: 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12 81) din Nemška klirinška marka je bila po 17.72 do 17.92 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 468 din. ^ MALA NEDELJA. Gasilska četa priredi v nedeljo 19. t. m. proslavo rojstnega dne Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Ob 2. uri bo cerkvena proslava, a ob pol 4. uri gasilska prireditev. Igrala se bo tudi narodna igra s petjem »Zaklad«. Vabljeni od blizu ih daleč! Iz Prekmurja Nova imena murskosoboških ulic. S prirastkom hiš v Soboti so nastale tudi nove ulice, ki jih je bilo zadne čase že 28 brez imen. Te ulice so nedavno dobile sv^ga imena. Hkratu so nekatere ulice tudi prekrstili. Ena izmed naj lepših ulic, dozdajšna Radgonska, je dobila ime po našem mladem vladarju. Razveseljivo je, da so pri določanju imen upoštevali slovenske zaslužne može. Tako so dobili svoje ulice prekmurski pisatelji. Najlepši drevored v smeri evangeličanske cerkve je imenovan po Trubarju, glavni trg. kjer bo stala gimnazija kneza Koclja, pa nosi ime po slovenskem knezu Kocliu. Ostale ulice so imenovine po Slomšku, Prešernu, Cankarju, čopu, Kreku in drugih slovenskih možeh. Tujskopromotno društvo v Murski Soboti vneto deluje. Tujski promet je lani zaradi izrednih razmer tudi v Prekmurju zelo padel. Zato se je Tujskoprometno društvo v Murski Soboti trudilo, da poživi zanimanje za deželo nekdanjega slovenskega kneza Koclja. Skupno s Putnikom je izdalo lično knjižico s slikami o Prekmurju, v slovenskem, srbsko-hrvatskem in nemškem jeziku. Stroški za to knjižico so čisto izčrpali društveno blagajno. Na zadni seji Tujskoprometnega društva je bil izvoljen za predsednika župan g. Ferdinand Hartner, za podpredsednika gimnazijski ravnatelj g. Ivo Zobec, za tajnika g. Ludvik Marič in za blagajnika upravnik pošte g. Slavko Vutkovič. Društvo si je nadelo za prihodno leto nalogo, nadaljevati olepšavanje mesta v skladu s trenutnimi potrebami m načrti občine. Predvsem so v načrtu zgraditev tržnice z javnim straniščem in čakalnice za potnike, ki potujejo z avtobusom z Glavnega trga Urediti bo treba kanalizacijo nekaterih ulic. Glavno delo društva pa bo še vnaprej posvečeno budenju zanimanja za najmiajšo in najsevernejšo slovensko pokrajino ki no svojih lepotah in posebnostih pač plesa te, ker sem vam všeč Toda vi rae. še ne ljubite dovolj Če bi se prepustila strasti, ki me vleče k vam, bi še boj trpela, kakor trpim zdaj Bolje je, da se ločiva, ker nimam toliko moči da bi ostala 'na klancu, ki me zdaj vleče navzdol Zaljubila, sem se v vas v prvem trenutku ko sem vas videla... tudi to vam priznam, kakor sem vam priznala, da sem že prej imela človeka, ki mi je bil nad vse drag .. in kakor bi vam priznala, da vas sovražim, če bi me prevarali, kakor me je prevaral on.« Nointel je bil v veliki zadiegi. Zdelo se mu je potrebno, da zaduši ta ogenj. Toda kako naj to stori? Reči vam moram,« je dejal, »da sem vendar ljubosumen na vašo preteklost. Ali naj vam povem, da se zgražam, če se spomnim imena vašega nekdaj najdražjega človeka?« Markiza se je zdrznita in ponosno rekla: »Če veste to ime, ga povejte.« »Vaš dragi ie je imenoval ali se je dal imenovati grof Gollmin.« »Res je,« je hladno odvrnila markiza Ba-rancosova. »Nedvomno ste ga prezirali. Ali mislite, da sem ga jaz cenila. Ljubila sem ga in to mi je bilo dovolj. Kogar ljubim, tega ne morem zatajiti.« »Junaškega srca ste. Toda on vas ni bil vreden.« »Ali kaj veste o njem?« »Da je zlorabil vaša pisma.« »Kdo vam je to rekel?« »Lopov, ki ga trpite v svoji hiši. Snoči mi je predlagal, da bi mi jih prodal.« »Ali ste jih kupili?« »Ne. Pritajil sem se, da bi odkril, kaj vse ve.« »Zakaj?« »Da bi vas rešil.« »Da bi me rešili? Prav nič me ne bo bolela glava, če ves svet zve, da sem bila Go-liminova ljubica.« »Če se tega ne bojite, — zakaj sprejemate pod svojo streho generala S*mancasa in doktorja Galmierja?« »Ker sem upala, da ju bom lahko kupila. Ča mi bosta kaj pretila, bom oba odgnala. Potem naj pa brbljata po mili volji.« »Toda če gresta k preiskovalnemu sodniku?« ' * Gospa je presenečeno pogledala kvišku. »Malo bolj razločno se izrazite!« »Gospa, prisegam vam, da ne bi govoril, če ne bi šlo za vašo čast in za vaše življenje.« »Govorite!« »Tisti gumb, gospa, ki sem vam ga dal takrat na plesu ...« »Kaj je z njim?« »Ali veste, kje so ga našli?« »Torej ni vaš dar?« »Ne, ni.« »Če bi biia to vedela, ga ne bi bila položila na svoje srce.« je dejala markiza in odtrgala z vratu zlato verižizo, na kateri je gumb nosila. »Tu ga imate. Norčevali ste se iz mene... Nič me ne zanima, kje ste ga dobili.« »Nisem se norčeval.« »Zdaj vas pa sploh no razumem več.« »Ta gumb so našli v krvi poleg Julije Or-dvalove.« zasluži, da jo spozna vsa naša javnost. V tem pogledu je bil zadna' leta dosežen že velik uspeh. Prekmurski teden je s svojo uspelo prireditvijo znatno približal Prekmurje osta- li Sloveniji. Njegova zasluga je, da izletniške družbe v čedalje večjem številu prihajajo v Prekmurje. Hotel Krona v Murski Soboti, ki je bil dolgo časa zaprt, je zdaj spet odprt. Prevzel ga je g. Marko Pavič, ki je bil včasih gostilničar v Gornji Radogoni. Smrtna nesreča ali zločin. V Črnelavcih v Prekmurju, kjer je močna ciganska naselbina, so našli na banovinski cesti mrtvega 45-letnega cigana Štefana Horvata. Imel je hude poškodbe na glavi in zlomljeno nogo. Iz poškodb se ni dalo ugotoviti, ali je bil vzrok njegove smrti zločin ali pa morda prometna nesreča. Pokojni cigan Horvat je bilo priden delavec in zvest lovski paznik. Htiapira* ST. VID NA« LJUBLJANO. (Smrtna kosa.) Te dni je bil v Št. Vidu pogreb ge. Jerice Sirmanove. Blago ženo je spremilo ha njeni zadnji poti mnogo prijateljev in znancev ugledne Cirmanove rodbine. Krsto so nosili od Cirmanovega doma na pokopališče fantje. Bila je vsa okrašena z lepimi venci Na zadnji poti je spremljala pokojnico tudi šolska mladina z učiteljstvom. Bodi ji lahka zemlja! ZIBIKA. Preteklo leto je bilo pri nas zdravo leto, ker je umrlo samo 15 oseb kljub temu,' da je naša župnija precej velika, saj šteje nad 2000 duš. Med umrlimi je 10 moških in pet žensk. Vsi so bili že precej v letih. Poročilo se je 11 parov. Rojeno je bilo 24 dečkov in 11 deklic, samih zakonskih. Zdravje’ se bo pa še bolj utrdilo, ker bomo morali čez leto piti le vodo. Pri nas se vsako leto pridela velika množina vina in sadjevca, lani pa je zima napravila veliko škodo na trtah in sadnem drevju, kar se bo še več let poznalo. Precej tukajšnjih vinogradnikov bo zavoljo tega obubožalo. ŽALEC. Smrtna kosa. Nedavno so ob veliki udeležbi sorodnikov in znancev položili k večnemu počitku na pokopališču pri Sv Kancijanu v Žalcu 681etnega trgovca in posestnika g. Rudolfa Govejška iz Drešinje vasi. Rajnki se je pred 40 leti kot mlad mesar- ski pomočnik v ledenici tako močno prehladil, da je vse življenje trpel zaradi ohrom-ljenja hrbtnega mozga-. Po delni ozdravitvi v bolnišnici je vodil s svojo prvo ženo gostilno in trgovino v Kasazah, nato nekaj let trgovino v Libojah, naposled se je med vojno preselil v Drešinjo vas, kjer si je prav lično uredil trgovinico. Tu mu je po vojni zbolela žena za grižo in umrla. Zadnjih sedem let je bil po večini priklenjen na bolniško posteljo. Ob skrbni negi svoje zdajšnje žene je bil kljub bolezni vesel do zadnjega časa. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Vdovi pa izrekamo naše iskreno sožalje? VRANSKO. Pomladek Rdečega križa na naši osnovni šoli je za božič obdaroval 109 otrok siromašnih druži-' Obdaritev so omogočili številni dobrotniki V šolski kuhinji je v zimskih mesecih oskrbovano s toplim mlekom in kruhom do 80 otrok siromašnih družin, zlasti onih iz oddaljenih -/asi. Tudi sredstva za to oskrbo se črpajo iz prostovoljnih prispevkov tukajšnjih občanov, ki jo po svojih močeh prispevali v denarju ali živihh. Bodi vsem dobrotnikom 'zračena topla zahvala! — Takoj v začetku novega leta je smrt pobrala družinskega očeta g. Vraniča Miho v Prekopi Kako je bil rajnki spoštovan. je pokazal njegov pogreb Naj počiva v mi ru! + Smrt matere predsednika Jugoslovenske nacionalne stranke Petra Živkoviea. Te dni je umrla v Beogradu ga. Sara Zivkovičeva, mati g. Petra Zrvkoviča, armijskega generala v pokoju in predsednika Jugoslovenske nacionalne stranke. Slava njenemu spominu! + Sreska seja Jugoslovenske nacionalne stranke v Ptuju. Nedavno nedeljo je bila v Ptuju seja širšega sreskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke, ki je bila obiskana skoraj od Vseh članov odbora. V odsotnosti zadržanega predsednika g. Petovarja je sejo vodil g. dr. Fermevc, ki je v uvodu podal kratko poročilo o stanju organizacije v ptujskejn srezu. Banovinski tajnik dr. Zajec iz Ljubljane je nato v dveurnem govoru obrazložil odbornikom zunanji in notranji politični položaj ter dal navodila za poživlje-nje dela v občinskih organizacijah Jugosloven ske nacionalne stranke. V debati je bilo izne-šeno mnogo koristnih in pobudnih predlo- »Strahota. In vi ste mi ga podtaknili!« »Mislil sem, da je vaš.« Prebledela je. »Torej me dolžite tistega umora?« »Bog nas varuj! Deset let svojega življenja bi dal, če bi se lahko čimprej prepričal o vaši nedolžnosti.« »Torej me le sumničite? Zakaj pa? Ker je to moja začetna črka? Neumnost!« »Če bi bilo samo to!« »Ali imate še kaj? Vse hočem zvedeti!« »Ali se spominjate, da ste me takrat, na tistem plesu, vzeli pod roko?« »Spoznali ste me? Da, jaz sem bila...« »Pustil sem vas na hodniku prve vrste lož.« »Res je. Blizu tiste lože, kjer je bila tista nesrečnica umorjena. Toda to še ničesar ne dokazuje.« »V loži so vas videli.« »Zdaj mi je jasno. Lopov Simancas vam je rekel, da je spoznal moj glas.« »Ali je lagal?« »Ne, bila šem v loži.« »Priznavate?« »Da. In celo povedala vam bom, zakaj sem bila.« »To mi je že Simancas povedal.« »Rekel vam je najbrž, da sem šla v ložo po pisma, ki sem jih nekoč pisala Goliminu. Upam pa, da se ni drznil reči, da sem tisto žensko umorila?« »Motite se. Tudi to je rekel. Dejal je, da bs vse razkril preiskovanemu sodniku, če ne boste sprejeli predlogov, ki jih bo stavil.« »Ali mislite, da bi morala te predloge sprejeti?« »Za nobeno ceno, ker sta ta dva lopova nenasitna. Ko bi izmamila od vas del vašega premoženja, bi nazadnje od vas zahtevala vse. Svetujem vam, da bežite. Jaz sem se hlinil, da na pol sprejmem Simancasove predloge, samo da bi vam pridobil dovolj časa za beg. Meni se ne bo upal kljubovati-ker ga pošljem v ječo. če bi ga pregnali, bi se pred mano umaknil čez mejo in vas od tam naznanil. Zato morate odpotovati pred njim.« »Ali vam je vse zaupal? Zakaj prav vam?« »Misli, da se hočem z vami oženiti zaradi vašega premoženja. Kakor da človek brez denarja ne bi mogel ljubiti*« »Pravite, da me ljubite, pa me tako sodite! ...« »Tudi če bi bilo vse to res, ne bi mogel iztrgati iz svojega srca čuvstva, ki me osrečuje in onesrečuje hkratu. Morda — tako bi si mislil — ste jo ubili v trenutku nepremišljenosti in nagle jeze... In orožje tudi ni bilo vašte.,.« »Če pa dokažem, da s tem zločinom nisem prav nič v zvezi?« »Če to dokažete, vas bom prosil, da me pooblastite, da zgnetem tista dva lopova v prah, in potem pojdem z vami do konca sveta.« »Jaz se ne bom mogla opravičiti, ne da bi hkratu priznala enega tistih grehov, ki jih družba ne odpušča. Sodnik, ki me bo zaslišal, bo zvedel, da sem bila Goliminova ljubica, da moja pisma ...« »Kaj? Vi hočete...?« »Vse hočem povedati. Jutri bom prosila gospoda Rogerja Dareyja, naj me zasliši.« »Toda...« »Če bi bila to storila takoj, bi se bila ognila velikim neprijetnostim, in v tem primeru tudi ne bi bili zaprli onega nedolžnega de- gov. Odborniki so se spomnili tudi minists* g. dr. Kramerja, kateremu je bila pos ana pozdravna brzojavka z iskrenimi željami za skorajšnjo popolno ozdravljenje. V decembru so se uspešno vršile seje sreskih odborov v Ljubljani, Mariboru in Gornjem gradu. V prihodnjih tednih bodo tudi še v ostalih srezih. * Anton Mirnik umrl. V Zavodni pri Celju je umrl v 74. letu upokojeni poštni upravnik in hišni posestnik g. Anton Mirnik. Pokojni je bil po rodu Celjan. Pokojnik je bil odličen uradnik in kremenit značaj. Ze v dobi, ko je bilo to nevarno, je neustrašno izpričeval svoje neomajno nacionalno in napredno mišljenja Skupaj s svojo ljubljeno soprogo je vzgojil svoje otroke strogo v nacionalnem duhu. Antonu Mirniku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! * Dako Makar je umrl. Iz Mealike smo prejeli sporočilo, da je nenadno umrl g. Dako Makar, bivši narodni poslanec, posestnik in hotelir Rajnki je bil nacionalen mož in znan daleč naokoli. Pogreb rajnkega bo v petek ob 14. uri. Blag mu spomin, svojcem naše iskreno sožalje! * Opozorilo delodajalcem! Od 1. novembra lani dalje se računajo prispevki za socialno zavarovanje po novi prispevni tarifi. Okrožni urad je razposlal delodajalcem razpredelnico mezdnih razredov in prispevkov in to objavil tudi v svojem glasilu »Delavskem zavarovanju«. Razpredelnico je okrožni urad razposlal tudi vsem občinskim uradom. Po tej naredbi se plača na primer za vajence izpod 18 let mesečno 32 do 33 din (mezdni razred »0«-), za služkinje in postrežniee mesečno 48 do 50 din (mezdni razred I). Za nekvalificirano pomožno osebje v gostinskih obratih se plača najmanj 97 do 101 din (mezdni razred IV.) Urad naproša delodajalce, da vzamejo to pojasnilo na znanje in plačilnih nalogov, v katerih so prispevki zaračunani po novih mezdnih razredih, ne vračajo po nepotrebnem. * Napoved ostrejšega nastopa na Hrvat-skem. »Hrvatski dnevnik« napoveduje, da bodo oblastva na Hrvatskem ostreje prijela •vse tiste, ki mislijo, da je bila dozdajšnja prizanesljivost banske oblasti znak nekake slabosti. Pokazali bomo odločnost, ki je danes nujno potrebna. S tem ne napovedujemo morda kake dobe preganjanj. Hrvatska se-ljaška stranka ni in ne bo nikogar preganjala zaradi njegovih načeL Ne more pa več mirno dopuščati, da bi jo drugi ovirali pri izvajanju njenih načrtov. Kdor ne želi sodelovati. klela. Slišila sem, da so jo že izpustili iz ječe.« »Pred nekaj dnevi.« »Prisegam vam, da nisem govorila, kor sem mislila, da je ona kriva in ii nisem marala še obtežiti položaja.« »Kaj ste torej videli?.« je vprašal stotnik. »Poslušajte me,« je dejala markiza in steo-čila s konja. »Povedala vam bom vse, kar bom jutri rekla preiskovalnemu sodniku. Potem boste sami lahko vse presodili. Povedala sem vam že, da me je izdal moški, ki sem ga ljubila, in to zaradi ženske, ki je svojo ljubezen prodajala. Komaj se mi je v srcu nekoliko zacelila rana, ki mi jo je bil zadal, pa me je spet kakor blisk z jasnega zadela novica o njegovi nenadni smrti. Ko sem se nekoliko pomirila, sem dobila Julijino pismo. V njem mi je pisala, da so ji prišla v roike pisma, ki sem jih pisala grofu, in da mi jih lahko vrne na plesu v operi, in sicer v loži štev. 27. Dols;o sem se pomišljala; nazadnje som pa le šla tja. Sestanek je bil določen za poldrugo uro zjutraj in bila sem točna. Toda menda sem vseeno prišla prerano. Vratarica mi je rekla, da sme pusrtiti v ložo le po eno žensko naenkrat, da je zdaj v loži neki domino in da moram čakati, dokler se iz lože ne odstrani. M'slila sem, da si je to ženska sama izmislila in sem hoteja kar stopiti v ložo, tedaj pa je prišla iz nje moja prednica.« »Visoka, vitka, v preprostem kostumu?« »Ne,« je odvrnila markiza. »Zenska je bfia srednje postave in domino je imela okrašen z dragimi čipkami.« »To je pa res čudno,« je pripomnil NWn-tel in zmajal z glavo. »Zapomnila sem si }o dobro, ker sem Jo naj se umakne. Nihče nima pravice izrabljati svojega položaja za oviranje načrtov banske oblasti. Vsi tisti, ki danes napadajo in psujejo Hrvatsko seljaško stranko in dr. Mačka, ne bi imeli poguma niti vzdihniti, če ne bi bilo teh dveh činiteljev. Toda naj govore ti modrijani, kar hočejo, močna in človekoljubna osebnost dr. Vladimira Mačka bo že dolgo vrsto let prevladovala v hrvatskem političnem življenju. Zmešali se bodo še mnogi računi, sklenjeni brez krčmarja. * Vžigalice se ne bodo podražile. Združenje prodajalcev tobaka v Beogradu objavlja: V zadnjem času se je pojavilo veliko povpraševanje po vžigalicah. Glede na to smo pooblaščeni izjaviti, da vžigalic ne bo zmanjkalo in da se ne bodo podražile. O tem se obveščajo prodajalci tobaka, da na to opozorijo svoje odjemalce in ostalo občinstvo. * Dvojčka na novega leta dan. V hiši kovaškega mojstra Ervina Košerja v Petrovčah blizu železniške postaje se je na novega leta dan zglasila štorklja in oblagodarila delavca Vuzma z dvema krepkima fantoma. G. Košir smatra ta dogodek pod njegovo streho za sre-čonosen v letu 1941. Vuzem je prišel s svojo ženo po vdoru Nemcev v Francijo v drugi polovici minilega leta iz Francije domov in se nastanil v Petrovčah, kjer je uslužben v keramični tovarni. * Pokop utopljenih italijanskih vojakov. Te dni je bil v Dubrovniku pokop štirih Italijanskih vojakov, katerih trupla je pred nekaj dnevi naplavilo morje na plitvino pri Dubrovniku. Trupla so pokopali na vojaškem pokopališču na Lapudu Pri pogrebu so bili navzočni italijanski konzul iz Dubrovnika, predstavniki naših oblastev, italijanska kolonija in oddelek naše mornarice. Krste so bile pokrite z italijanskimi zastavami. Pred sprevodom so nosili jugoslovanski mornarji štiri križe z imeni ponesrečenh italijanskih vojakov. Pred pokopom je imel italijanski konzul govor, v katerem je dejal, da so ponesrečeni vojaki junaško padli za veličino Italije in vodjo in jih zato italijanski narod smatra za žive zglede, ob katerih se bo italijanski narod hrabril za boj do zmage, * Umrla je 112 let stara Beograjčanka. Te dni je umrla v Beogradu Leposava Rističeva. Ženska je dočakala visoko starost 112 let in je bila do zadnjega vedra in čila. Pred petdesetimi leti ji je umrl mož. Skoraj trideset let ni mogla hoditi in ni šla iz hiše. Bila je najstarejša ženska v Beogradu. * Pogreb na otok Korčulo naplavljenega Italijanskega vojaka Nedavno so ribiči na umi —— — i—M—B—a T~m--------------------------r dvaiurai viueia. Stopila sem to^ej v iozo in zagledala tam Julijo Orcivalovo. Bna ie tarna. Tudi ona je unela črnobel domino Stopila je k robu loze,' jaz pa sem bila tako neumna, da sem se ji približala in ji rekla jnekaj besed. Simancas in Gaimier sta me Jlisaia in spoznala, zaaj pa to lahko zlorab-jata. Potem sva se z Julijo umaknili v •ozadje lože V Julijini roki sem opazna pahljačo. Iz njega je potegnila bodalo in mi ga gokazala, kaicor bi mi bila hotela namigniti a ima sredstvo, s katerim bi se znala bra piti. Jaz sem pa mis:iia, da mi misli moja Jpisma prodati in sem zato vzela s seboj vtč-vsoto denarja v bankovcih.« »Ali jih ni vzela?« »Ne. Norčevala se je iz mene in me zasmehovala. Vrgla mi je v obraz, da jo je pjen ljuček samo zato zavrgel, da bo lahko dvoril meni.« »Gaston Darcy?« »Da, vaš prijatelj. Zahtevala je od men? obljubo, da ga ne bom vzela za moža Ta predlog sem tako hitro sprejela, da je mo-Irala takoj razumeti, da se za Darcyja zeio jnalo menim. Potem je bilo konec najinega pogovora, izročila mi je pisma, jaz pa sem hitro šla, da bi bila čim prej doma. Ko sem ptopila iz lože, sem spet srečala zakr.nkano žensko, ki je bila pred mano v loži, in vi-idela sem, da se je iznova vrnila tja.« »Ali ste prepričani, da je bila ista ženska?« »Čisto prepričana. Spoznala sem jo po postavi, po vedenju in po čipkah.« »Ta je torej umorila Julijo!« »Tako sem si tudi jaz mislila Ko sem zvedela, da so zaprli neko dekle, sem mislila, da je to tista ženska, ki je za mano prišla v ložo.« Korčuli opazili, da je valovje premetavalo neko moško truplo. Ko so se čolni približali, so zagledali mrtvega vojaka, ki je imel okrog sebe reševalni pas. Potegnili so ga na obrežje. V njegovi obleki so našli nekaj denarja in legitimacijo na ime Giacomo Ben-zone, vojak 2. planinskega polka. Truplo so slovesno pokopali. Pri pogrebu so bili na-vzočni italijanski konzul iz Splita in predstavniki jugoslovanskih oblastev * Smrt najstarejše Belokrajinke. V Črnomlju je umrla 991etna Katarina Kuretova, stara mati brivskih mojstrov Draga in Slavka Satožnovih v Črnomlju. Pokojnica je bila najstarejša Belokrajinka. Dobro se je še spominjala tlačanstva. Kot deklica je celo sama dvakrat delala v grajski kuhinji in tako nadomeščala mater, ki bi bila morala iti na tlako. Spominjala se je tudi hajdukov, ki so prihajali preko Kolpe. Nekoč je v smrtnem strahu za grmom nehote prisluškovala devetim hajdukom, ki so si razdeljevali naropano blago Pokojnica je vzgojila poleg rano umrle hčere tudi devet njenih otrok svojih vnukov in vnukinj, izmed katerih so skoro že vsi poročeni, tako da je bila pokojnica tudi prababica njihovim otrokom. Ranjki bodi ohranjen blag spomin! + Nenadna smrt. V Zgornjem Logu pri Litiji je nenadno umrla 601etna Marija Kresova, ki je gospodiniila svojemu bratu vdovcu znanemu banovinskemu cestarju in ribiču g Nacetu Kresu Pred leti mu je umrla žena in je teta Marija prevzela skrb za vzgojo in gospodinjstvo Skrbni ženi bomo ohranili blag soomin! * Mlada mati je šla v Savo. Te dni je skočila v Savo 30-letna mehanikova žena Frančiška Buršičeva Bila je zadni čas zelo potrta in je gotovo storila svoje obupno dejanje v duševni zmedenosti Rajnka je zapustila štiri mladoletne otroke + Pod Velebitom ponesrečena ladjica V podvelebitskem prelivu se je nedavno noč potopil motorni čoln »Nevidžale«. na katerem je bil tovor usnja, namenjenega v Zadar. K sreči je morje tam globoko le šest metrov tako da bodo morda ladjico še dvignili Posadka se je rešila. * Prva žrtev novega premogovnika. Novi premogovnik Vranja peč v Št liju pri Velenju je terjal prvo smrtno žrtev Ko je 35-letni kopač Vin Jelen kopal nedavno v rovu premog, se je vsula nanj debela plast premoga in mu prizadejala hude poškodbe Na pomoč je takoi onspei zdravnik pleni cke hratovQkf- ' Jv ujbe u*- w - Krat peib pn vab duma«« »Da, toda vselej ie pelo še kup drugih. Ne spominjam se njene postave in je ne bi bila mogla spoznati po njej « »Ah njenega glasu raste slišali?« »Ne, ker se mi je preveč mudilo., Toda vratarica bi se lahko spomnila mojega in njenega glasu Ali gospodične Lesterelove niso soočili z viatanco?« »So. toda brez uspeha. Stara neroda je vztrajno trdila, da je moral Orcivalovo umoriti Lolif Tudi jaz sem jo izpraševal.« »Vi? Zakaj se pa sploh vi v to zadevo mešate?« »Gaston Darcy je moj najboljši prijatelj in on ljubi gospodično Lesterelovo.« »Rekii ste mi da je zdai že prosta.« »Začasno. Toda dokazano je, da je bila tisto noč v operi.« »Torej je le bila?« »Bila je Osumili so jo, ker je tisto bodalo njeno Jaz sem pa sumil vas, ker sem mislil, da je tisti gumb vaš.« »Kdo je našel gumb?« »Vratarica lože. Takole je torej vse skupaj bilo: Moj prijatelj nikakor ne mara pustiti gospodične Lesterelove tako jo ljubi « »Vaš prijateli ima plemenito srce« »Namesto njega bi jaz storil isto Nihče mu ne bo mogel očitati, da je to storil iz koristoljubja, ker je gospodična siromašna « »Zato pa je lahko srečna « »Darcy me je prosil, naj mu pomagam pri iskanju dokazov nedolžnosti gospodične Lesterelove. Napravila sva posebno preiskavo na lastno pest Isti večer ko sem prvič govoril z vami, sva večerjala z vratarico m njenima hčerama. Povem naj vam Se, da dil takojšen prevoz ponesrečenca v slovenjgraško bolnišnico, kjer so ugotovili, da mu je plast premoga stisnila prsni koš in zlomila več reber. Razen tega je dobil hude notranje poškodbe. Zdravniki so se trudili, da bi mu rešili življenje. Njihov trud pa je bil zaman in je Jelen izdihnil. Bodi žrtvi dela ohranjen blag spomin1 * Smrtna nesreča v premogovniku. V nedeljo zjutraj se je pripetila v kisovskem rovu pri Zagorju huda nesreča. 241etni rudar Ivan Perko je s tovarišema Otmarjem Petelinom in Karlom Mandriero polagal tire na odkopu. Jašek je bil od vseh strani zavarovan z močnim opornim tramovjem. Nenadno pa se je nad rudarji zrušil strop jaška Man driera in Peterlin sta še pravočasno odskočila na varno, na Perka pa se je zrušila težka plast, da je bil takoj mrtev. Pokojni Perko je bil bister fant in je hotel kasneje obiskovati rudarsko šolo. a zla usoda mu je preprečila vse račune. Ohranimo blag spomin nesrečnemu mladeniču, ki je postal žrtev nevarnega rudarskega dela. Žalujočim naše iskreno sožalje! * Tri smrtne žrtve požara v kmečki sobi. V Slokovcih pri Ludbregu se4£ pripetila huda nesreča. V hiši posestnika Funtka so na peči sušili konopljo. Zraven peči se je tisti čas igral dveletni Ivica in v zibeli je bil še njegov osem mesecev stari bratec Jurek Nenadno se je konoplja vnela in plameni so zajeli oba otroka Na pomoč jima je prihitela 651et stara babica Magdalena ki pa se še sama ni mogla obvarovati ognja. Ko so na krike prihiteli ostali dojnači v hišo, je bilo že prepozno Vsi trije so dobili take opekline, da so za poškodbami kmalu umrli. * Huda železniška nesreča se je zgodila te dni na škofjeloški postaji Dva tovorna vlaka sta trčila drug v drugega. Materialna škoda je znatna, vendar pa nesreča ni terjala človeških žrtev * Smrtna nesreča. Gostilničar in mesar g. Tone Lintner je bil lastnik gostilne pri litijskem mostu. Imel je tudi obsežno posestvo. Pred prazniki si je montiral doma lastno žago cirkularko. Tik pred Silvestrovim se je zavrtela cirkularka prvič. Gospodar je bil ves vesel ker je dobila hiša novo pridobitev. Toda pri delu se je zgodila nesreča. Kolesje cirkularke mu je odrezalo na desni roki tri prste do drugega členka, palec in kazalec pa poškodovalo Domači so ranjenega gospodarja brž spremili do zdravnika, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa so ga z vlakom prepelja- bolnišnico Ze vse je kazalo, st /.Cio čudil ko sem vas tisti večer videl v operi.« »Pokazala sem se, da ne bi kdo sumil, kje sem bila prejšnjo noč.« »Čudno se mi je tudi zdelo, da se je Simancas hvalil, kako lepo ste ga sprejeu. Hotel sem si to razložiti, pa ... « »Upam, aa sie si vse prav razlozili. Tisti dan — bila je nedelja — je padel v mojo mso, čes da mi mora sporočiti nekaj z^io pomembnega bporocil mi je novico o umoru Julije urcivalove — tega takrat še ni^em vedela — in je nesramno povedal, da me je videl v loži štev. 27. Dejal je, da me bo ovadil na sodišču, če ne bom sprejela pogojev, ki mi jih bo zastavil. Zaenkrat se je zadovoljil z dostopom v moj dom ln seveda sem popustila.« »Tisti večer ste potem morali iti z njim in z njega vrednim njegovim tovarišem v družbo?« »Da. Zvečer sta se celo peljala z menoj v Bulonjski gozd, kjer je največ ljudi, iti povabiti sem ju morala najprej na ples, potem pa še na lov Bilo mi je vsega preveč Vendar se mi pa ta lopov ni upal reči v obraz, da sem jaz umorila Orcivalovo.« »Ker ve, da vi tega niste storili. Toda on mi bo pomagal, da zločinko najdemo. Prisilil ga bom k temu « »Tudi vaš gumb vam bo pomagal. Oh, kar strese me, če pomislim, da sem ga nosila na svojem srcu. Izročite ga preiskovalnemu sodniku! Toda zakaj ste mislili, da je gumb moj?« »Ker je vaša začetna črka na njem.« (Dalje) da se bo rana kmalu zazdravila. Naenkrat pa Je prišel brzojav, ld je oznanil njegovo smrt. Pokojnik se je vneto udejstvoval v gasilstvu. Uglednemu možu bodi ohranjen lep spomin! ■ + 34 svinj je poginilo med prevozom. Nedavno so prispeli na Prevalje štirje vagoni pitanih svinj, namenjeni za mežiške rudarje. Pri razkladanju pa so ugotovili, da je izmed 183 rilcev 34 med vožnjo poginilo. Svinje so se zaradi prenatrpanosti v vagonih zadušile. Prišle so iz Srema. Živali, ki so poginile, so naložili na tovorni avtomobil in jih prepeljali v tvomico mila »Zlatorog« v Mariboru, kjer Jih bodo porabili pri izdelavi mila. * Iz umobolnice je ušel. Iz umobolnice na Studencu je te dni pobegnil gluhonemi Gašperlin Franc, star 31 let, doma iz Gornjega Brnika pri Cerkljah. Orožniki so iskali pobeglega na njegovem domu, kjer so domači povedali, da se ni Franc javil doma. Na begunca, ki postane od časa do časa tudi nevaren, opozarjamo ljudi, ki naj ga prijavijo najbližji orožniški postaji. + Usoda poslednje žrtve pri Ozl.fu pojasnjena. Kakor smo kmalu po železniški nesreči v bližini Ozlja pri Metliki poročali, so pogrešali tudi na orožne vaje v Karlovec poklicanega posestnika iz Dolnjega Lakenca Janeza Povšiča, o katerem ni bilo, odkar je odšel z doma. nobenega sledu več. Po nekaj tednih so začeli domači sumiti, da bi utegnil biti tudi pogrešani med železniškimi ponesrečenci. Toda vse poizvedovanje je osta- lo dolgo časa brez uspeha. Šele pred kratkim je hudo prizadeta žena Marija Povšičeva dobila o dorožništva v Mokronogu obvestilo, da so ga našli po opisu obleke in perila in da je rkopan v Ozlju. Prejela je tudi mrliški list izgubo moža in očeta je ubožna družina zelo prizadeta. Pokojni je zapustil pet otrok v starosti od štirih do 13 let. Gotovo bo železniška uprava tudi za to družino preskrbela, kolikor je v njeni moči. + Beračica umrla v hlevu poleg sinčka V petek zvečer se je zglasila beračica Rozalija Kačičnikova iz Malega Doliča pri Vitanju s svojim 81etnim sinčkom pri posestniku Antonu Kvasu na Zg. Hudinji pri Celju in naprosila za prenočišče. Posestnik ji je ustregel in ji odkazal prostor v hlevu. Ko se je deček zgodaj zjutraj zbudil in je poklical svojo mater, da bi vstala, je opazil, da je mati mrtva. Ubožica je bila v spanju poleg njega izdihnila. * Vpričo otrok se je obesil. Pred dnevi je prišel 43-letni posestnik Anton Jager iz Pro-seniškeefa pri Št Juriju ob iužni železnici vi- njen domov. Začel je razgrajati ter pretepati zu Zagreba. Za praznike se je vrnil domov ženo in otroke. Žena je pobegnila v bližni gozd. Ko je oče dobil sekiro in hotel pobiti otroke, so otroci zbežali iz hiše. Nato je stopil oče v gospodarsko poslopje, si vpričo prestrašenih otrok nadel zanko okoli vratu in se obesil. Grozni dogodek je pretresel vse prebivalstvo. * Zidanice na Dolenjskem obiskujejo tatovi. Samo v okolici Sv. Duha pri Krškem je bilo pred kratkim izvršenih li vlomov po večini v zidanice. Po zaslugi raških orožnikov pod vodstvom komandirja g. Kirigina, njegovega pred dnevi došlega namestnika narednika g. Mirtiča in podna red nika g Grudna je uspelo poloviti petčlansko tolpo, med katero je bila tudi žensici, ki jo bila strah in trepet vsej okolici. Bili so to trne bratje Franc, Martin in Justin Vajdičavi, Franc Cx-rovšek in Milka Cerovšek, vsi doma iz Nove gore pri Sv. Duhu. * Detomorilki so na sledu. Ob pešpoti ob savinjski progi v Medlogu pri Celju so nedavno našli zmrznjenega nekaj dni starega otroka. Orožniki so takoj uvedli preiskavo. Raztelesenje ie ugotovilo, da je morilka dete zadavila. Preiskava je toliko napredovala, da so morilki že na sledi. * Svojo teto je umoril in oropal. V Trnovem je bil izvršen roparski umor, katerega žrtev je postala 61 letna mestna delavka Marija Podpečanova. Našli so jo mrtvo v njeni baraki Policija je takoi uvedla zasledovanje za zločincem. Na podlagi neizpodbitnih dokazov je bilo ugotovljeno, da je morilec Podpečanove njen 271etni nečak Henrik Podpečan Po pričevanju sosedov je mladi izprijenec pokoino staro ženico nekajkrat obiskal med prazniki, očitno zato. da bi dobil od nje denarja. O priliki obokov se ie po-bliže seznanil z razmerami Podpečanove ki je morala imeti prehranjeno čedno vsoto denarja Morilec je moral med drugim dognati, kje je hranila sorodnica denar. Imela ga je skritega kar na sebi v vrečiti. prišiti pod obleko Potek krvavega zločina si potlej ni težavno predočiti. Morilec je svojo žrtev tako rekoč na pragu ko mu je odprla in spet za!prla vrata, zahrbtno z -bajonetom udaril po glavi ter ji prizadejal smrtne rane Ko je bila stara ženica že mrtva, jo je šele oropal in pobegnil. V raztresenosti pa je pustil na mestu zločina vojaško zaponko, ki ga je izdala, Henrik Podpečan ima v Ljubljani mater in pri njej so se najprej oglasili policijski, organi. Po materinih izjavah je bil Henrik >p n^kai tednov na orožnih vajah nekie bli- ln kmalu nato spet izginil neznano kam. Skoraj gotovo je Podpečan po umoru zbežal na Hrvatsko. ♦ Sprejem mladeničev v Inžinjersko podčastniško šolo v starosti od 18 do 21 let in Vojno podkovsko v starosti od 17 do 21 let. Rok za prijavo je do 15. marca t. 1. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v: Koncesionirani pisarni Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamko za 10 din. 15 ♦ Varujte se nalezljivih bolezni. Zato naročite knjigo dr. Josipa Tičarja »Boj nalezljivim boleznim«. Knjiga podaja popis važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikov. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3, in stane s poštnino vred 16 din. * Vsaka kmečka hiša mora imeti knjigo »Prva pomoč ponesrečenim živalim«, ki jo je spisal profesor dr. Ferdo Kern. Knjiga je neogibno potrebna vsakemu kmetovalcu. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3, in stane s poštnino vred 16 din. * Mlad je začel. V Pražakovi ulici v Ljubljani je nedavno srečal detektiv 20-letnega Draga, ki se mu je skušal umakniti, a je bilo že prepozno. Draga je jskala policija že več tednov. Pred dnevi je bila obveščena od orožnikov, da je vlomil tudi v hišo posestnika Andreja Pleška v Bizoviku. Drago, ki je bil rojen Ljubljančan, je kmalu izstopil iz šole in se pričel potepati. Nikoli ni prijel za pošteno delo in je tako zgodaj zašel na kriva pota. Najprej je kradel po trgu in hišah. Seveda so mu tudi hitro prišli na sled in je bil večkrat zaporedno kaznovan. V zaporu se je še bolj pokvaril in se seznanil z vsemi mogočimi potepuhi, s katerimi se je družil tudi, ko je prišel iz zapora. Zahotelo se mu je v svet in je šel za nekaj časa na Hrvatsko, nato pa se je klatil po Mariboru in se ustavljal po manjših krajih na Štajerskem. 2e takrat je rad kradel kolesa, ki jih je prodajal. Nedavno se je zatekel v Bizovik, kjer se je ustavil pri posestniku Plešku, ki ga je vzel za hlapca. Nekaj tednov je bil Drago pošten, tako da mu je gospodar precej zaupal. Navihanec pa se je samo potuhnil. Drago si je pripravil vlomilsko orodje, s katerim je v odsotnosti domačih oplenil hišo. Ko sta prišla gospodar in gospodinja iz mesta domov, sta našla stanovanje oplenjeno, hlapca pa ni bilo nikjer. Po aretaciji se je izkazalo, da je Drago vso Moritz IMie: W 0 Povest Iz pareteEsSlŠ* časov ,Kakor ti, sem tudi jaz nejeverni Tomaž,' Je rekel prijatelj, ,zato ti nisem predlagal obiska. Zdaj pa ti odkrito priznam, da bi ga tudi sam poselil- že zaradi tega, da bi lahko, v družbi, ki brez prestanka razpravlja o tej tajni vedi, vsaj lahko rekel tudi kakšno besedo o tej zadevi.’ ,Ali je možak Danec?’ sem ga vprašal. .Francoz je in se piše Raboullain. Zna samo svoj materini jezik in malo latinski in grški. Ce ti je prav, pojdiva takoj k njemu.’ Seveda sem bil takoj pripravljen za odhod. Šla sva po neštetih ulicah in cestah tgr prišla naposled na trg, sredi katerega je"stal spomenik katerega izmed danskih kraljev. Pred veliko višo- podobno palači, je moj spremljevalec obstal. ,Na cilju sva,’ je rekel. ,V drugem nadstropju te hiše stanuje Raboullain.' Medtem je nastala že tema in po ulicah in cestah so začeli prižigati plinske svetilke. Nekoliko vznemirjena sva stopila v hišo. Široke s preprogami pokrite stopnice so držale v drugo nadstropje. Pred vhodom nama je odprl vrata v posebno uniformo oblečen služabnik in izjavil, da je njegov gospodar doma in da mu bo naju najavil. Kmalu se je služabnik vrnil in naju zaprosil, naj mu slediva. šli smo skozi vrsto sob, v katerih je vladala zagonetna poltema. Kolikor sem mogel Opaziti, so bile vse sobe temno tapecirane. Zadnji’ prostor, v katerega smo prišli, je bil ves obložen s črnim suknom. Nam nasproti stoječa stena je imela v sredi črno lakirana vrata s srrbrno kljuko. Služabnik je trikrat potrkal in skozi vrata smo zaslišali srebrni glas zvočnika. Takoj nato so se vrata odprla in bili smo v precej veliki dvorani. Tudi tu so bile stene obležene s črnim suknom, po katerem so bile raz trošene številne serbrne zvezde različne velikosti. Na eni izmed sten smo videli dvanajst znamenj živalskega kroga in tretjo steno so krasile kovinske upodobitve meseca v njegovih izpremembah.' Sredi sobe je stala velikanska okrogla miza, na kateri je ležal kup velikih knjig, med dvema gorečima svečama je stal k-iž s Krisfu^m in pred njim je ležala človeška lobanja. Mogočen globus, daljnogled, razne kruli, -k - o.'e nebo z zvezdami, so stali in ležali naokrog. Nagačene‘sove, netopirji in ježi so krasili leseno hišico velikanske staromodne ure. S stropa viseča svetiljka, opremljena z zelenim steklenim senčnikom, je oddajala skrivnostno čarobno razsvetljavo, ki se je družila z rumenim svitom sveč in zaradi tega še posebno svojevrstno učinkovala. Za mizo pa je sedel zakopan med debelimi knjigami mož. ki mu je veljal najin obisk. Bil je astrolog (prerok iz zvezd) Raboullain. Čudna poiava je bil ta učeni mož, ki naj bi bil znal iz položaja zvezd brati usodo ljudi. Dolgi beli lasje so mu padali na rame, , valujoča brada enake barve mu je pokrivala prsi in dolg, težek kaftan je pokrival na videz visoko in krepko postavo. Meni se ja zdelo, kakor bi lasje ne bili naravni. Nikakor niso bili v skladu z živahno barvo obarza in z bleščečimi se očmi. Vsa oprema sobe, skrivnostna razsvetljava, zunanjost stanovalca v teh prostorih so bile preračunane na to, da bi vznemirjale slabe živce in jih že v naprej pripravljale dovzetne za zagonetnost, ki je obdajala moža. Name so seveda napravljale vtisk komedij antstva, čeprav se v začetku nisem mogel čisto ubraniti mračnega čara, ki je vladal v tem prostoru. • Ko sva vstopila, je astrolog počasi obrnil glavo proti nami, naju nekaj časa pozorno gledal in nato šepetaje rekel po francosko: »Gospoda bi rada malo spoznala skrivno delovanje narave?« »Prosiva vas, da nama prerokujete«, je odvrnil moj prijatelj, stopil bliže k mizi.; Tudi mene je potegnil za seboj. Stari mož je pokimal in pokazal z roko na dva s črnim žametom prevlečena stola, češ da naj sedeva. Nato je pobral veliko, na tleh ležečo knjigo in začel po njej listati, pri čemer je s svinčnikom iz nje nekaj zapisoval. Naposled je rekel, poudarjajoč vsako besedo: »Zvezda vašega življenja je daleč na zapa-du. Dosegli boste visoko starost. Vse vam h‘.»-že izredno ugodno Vaša zvezda je izšla v 'niši bogastva in zaide v deseti hiši neba, v hiši dostojanstev. Življenje, polno časti, se vam obeta.« Zaprl je knjigo. Na videz ni mogel ničesar več razbrati iz zvezd za mojega prijatelja. »Zdaj pa še za vas, gospod«, je rekel, obr- Plešku ukradeno robo razprodal v Ljubljani in nekaj dni z izkupičkom prav dobro živel. Ko pa je bil spet suh, je šel nekam v predmestje, kjer je ukradel skoro novo kolo in ga še istega dne prodal. Mlademu zlikovcu so na policiji dokazali še sedem drugih tatvin koles, ki jih je zagrešil poleti in jeseni, ko se je klatil po mestu in okolici. Zdaj bo precej časa sedel. * Prijava koles na ljubljanskem poduročju. Prijava koles za leto 1941. bo na področju uprave policije v Ljubljani kakor običajno na policijskih postajah v času od 15. t. m. do 28. februarja. Predpisani obrazci za prijavo se dobe prav tako na policijskih postajah in stane kos en dinar. Kolkovina za prijavo znaša 5 din, davščina za zgradnjo in vzdrževanje kolesarskih poti pa 10 din za vsako kolo. Čitljivo s črnilom in v vseh rubrikah izpolnjene prijave je predložiti s prometnimi knjižicami. Navesti se mora brezpogojno, kdaj in od koga je bilo kolo kupljeno in dozdajšnjo številko na evidenčni tablici. Za kolesa, katerih knjižice so že izčrpane, dobe lastniki nove knjižice in morajo zanje plačati po 5 din. Uprava policije poziva lastnike, da prijavijo svoja kolesa na najbližjih postajah svojih bivališč po naslednjem vrstnem redu: Dne 15. t. m. številke od 1 do 3000, 16. t. m. od 1001 do 2000, 17. t. m. 2001 do 3000, 18. t. m. 3001 do 4000, 20. t. m. 4001 do 5000, 21. t. m. 5001 do G000, 22. jan. od 6001 do 7000, 23. t. m. od 7001 do 8000, 24 t m. 8001 do 9000. 25. t. m. 9001 do 10.0 ' 28. t. m. od 10.001 do 11.000, 29. t. m. 1.1.001 do do 12.000, 30. t. m. 12.001 do 13.000, 31. t, m. 13.001 do 14.000, 1. februarja od 14.0' 1 do 15.000, 3. februarja 15-001 do 16.000, 4. fv-bruarja IG.001 do 17.000, 5 febru 1/if:l do 18.000, 7. februarja od 18 001 do 19-000, 8. februaria 19.001 do 20.000, 9. februarja od 187.000 do 183.000, .10. februarja od 13", Ci: dj 189.000, 11. februaria 169.001 do 100. ri1- X Ustanovitelj skavtiama ii''a - i je umrl. Dne 8. t. m. je umrl v ptrrcrl f-3 let ustanovitelj skavtizma lord 'Ja- dral Povzeli Bolehal je že dalj črra. Z:; dni o čase je živel v Keniji. Vest o n j ego'd r. ' je razširila že pred tedni, toda trk--, i j-še živ, sedaj pa je zares umrl, ?”' ■ :! nivši se k meni. Nekaj časa me je pokorno gledal. Tudi jaz sem ga opazoval. Cim bolj- .sem mu gledal v obraz, tem bolj znan se ini je zdel. Nedoločeni spomini so mi blodili po možganih v glavi. »Viktor Liebenstein!« sem vzkliknil, p In n d pokoncu in stopil k preroku. Tedaj sem tudi opazil, da je imel mož krinko in da prav tako njegova brada ni bila prava. Lahen drget je spreletel obraz bivšega kaznjenca, sicer pa ni niti najmanj izdal svojega razburjenja, ki so ga morale zbuditi v njem moje besede. Delal se je, kakor da ne bi bil razumel mojih besed. »Pojdiva« sem rekel prijatelju po nemško, »tu bi bil policijski obisk umestnejši od najinega.« Prijel sem poslaniškega tajnika pod roko in z njim zapustil sobo, medtem ko je slepar spričo svoje izredne sposobnosti za pretvarjanje hlinil ravnodušnost, kakor bi bila midva med seboj govorila v čisto tujem indijanskem jeziku. Drugega dne sem moral oditi iz Kopenhag-na in zavoljo tega se nisem mogel več brigati za sleparja. Če bi bil zadevo naznanil oblastvom, bi bil moral še nekaj dni ostati v danskem glavnem mestu, česar pa nisem želel. Pozneje sem izvedel, da policija ni že davno nastopila proti Liebensteinu le zavoljo tega, ker je imel pokrovitelje v vrstah odličnih esebnosti. Naposled pa mu je policija le svetovala, naj zapusti mesto, če se noče izpostaviti resnim nevšečnostim. Mož se je takoj odpeljal s parnikom v Petrograd. Njegova vloga v Kopenhagnu je bila doigrana. Zaslužil pa je v Kopenhagnu lep denar. Zla- ustanovitelj skavtizma Robert Baden-Powell se je rodil 22. februarja 1. 1857. v Oxfordu kot sin profesorja. Leta 1876. je vstopil v aktivno vojaško službo pri 13. angleškem huzarskem. polku, s katerim je potem služil v Indiji, Afganistanu in Južni Afriki. L. 1897. je postal poveljnik petega dragonskega gardnega polka. Znamenit je postal Baden Po\vell v teku burske vojne. Branil je junaško -angleško postojanko Maleking, kjer so ga od oktobra 1. 1899. do maja 1. 1900. zaman oblegali Buri. Po bureki vojni je bila Baden-Powel3u poverjena naloga organizacije južnoafriškega orožništva.’ L. 1930 je postal general in glavni nadzornik angleške konjenice. Ostal je na tem položaju do leta 1907. Leta 1910. je stopil v pokoj in se je odtlej čisto posvetil skavtskemu gibanju, 'ki ga je on sam ustanovil. Baden-Powell je spisal tudi 21 knjig, ki po večini obravnavajo skavt-stvo. I L ^Isia pst v:km Lakiča bil • i f-i Litija, v januarju. V Dupljah, kjer je upravljal v zadnjem času ’ r..s j ■ -_bi:er.a osebnost. Pomagal je j pri sokol:-kr i delu, bi! pa je tudi vnetglas-j lK':Vk suj d: pri .Lajovčevih veselje do glas-! be - ' v krvi in ie znsni slovenski skladatelj i A-iten 3 .. v Maksov brat. Maks Lajovic j. jr> v-v- i'' r' 1 iJov.al pri 1> trškem cerkvenem ■ : -p’ f« nri »Lipi« in je bil večkrat I tudi njen pevovodja. •K nji. go vi krsti so'se prišli poslovit tudi i ;• fraer: id so;-:*xtye pevci, ker je Maks La-j jov.r- d dl v petju svoj čr s tudi člane šmar-. sir -_~a Zvona. Čeprav č: v Istih je po preselitvi v Duplje na Gorend kera zbral okrog sobe malo pev-. s ko družno n jo je s piizneno požrtvovalne: . o v.v'V. Prev srto.sa kokoši. Kokoši morajo' dobivati tudi apno, če hočemo, da bod« pridno nesle. Poleti dobe kosti v pesku in zidu. Pozimi ga nekoliko težavneje najdejo. Zato jim pokladamo kosti, ki jih moramo zdrobiti. Da se lahko zdrobe, jih je treba najprej v krušni peči dobro posušiti in potem stolči- v možnarju. Olupljena jabolka ne postanejo rjava, ča daš jabolka v čisto vodo, vanjo pa kaneš nekaj kapljic citronovega šoka ali citronova kisline. Preska hrana je človeku nujno potrebna. Vsak človek mora uživati tudi nekuhano, presno hrano- to je razne solate, pomaranče,, limona, jabolka, orehe, čebulo, česen, ker so v njih poleg drugega tudi razni nujno potrebni vitamini. Čebulo in česen lahko uživaš ra fižolovi solati. Kisajte pa si solate z l.'r«orav‘m sokom. Seveda ne smeš uživanja presne hrane pretiravati, ker tako pretirava-, ni e sn-t ni korstno. Ne rcVmo hrene preveč. Neki švicarski zdravnik dokazuje, da dobimo iz rastlin samih- toliko solk kolikor je potrebujemo za svoje trdo Kuhinjska sol škodljivo obremenjuje h-ekroe. ker mora iti skozi nje in skozi koče v.-i. khr vzame mnogo potrebnih telesnih me”;. Če jedem dodajamo čebule, česna, reterč.ivn in podobnega, nam te začimbe naborne -.»'o rol za okus. Čisto brez soli, kakor to terja ”/kanski zdravnik, gotovo ne gre, Čisto n e dane jedi naj uživa le bolnik, kateremu ie zdravnik to odredil. Saje so dobro čistilo za vse kovine, tako za zlato srebro, posebno pa še za nikelj. rai bo koristilo in vaše zadnje besede so mi spet vrnile zaupanje vase. Da, hočem vztrajati v borbi z nizkotneži, hočem živeti za svojo umetnost.« Iz oči nastajajočega umetnika se Je bliskal ogenj navdušenja in rdečica je zagorela na mladeniško svežem obrazu. Občudovaje je zrla Malvina mladeniča. »Vi boste še lepo napredovali, če se boste držali teh načel«, je rekla tiho in mu tudi ona stisnila roko. Kakor električni tok je ta dotik spreletel mladenko in ji vdrl do srca, kjer se je zaprl. Dospela sta do stanovanja pevke in ta se je poslovila od njega. Sanjaje je korakal Robert do svojega stanovanja, toda ni se mu dalo, da bi že zlezel v posteljo. Razburjenje in vtiski nocojšnjega večera so bili presilni, da bi že mogel zaspati. Razmišljen je korakal mladi umetnik po svoji sobi gor in dol in njegova domišljija mu je čarala pred dušo motne slike niegove preteklosti. Spet se je videl v svoji skromni dijaški sobi kadeč dolgo pipo. Za staro pisalno mizo je sedel njegov vesel tovariš Lassendorf in delal pri učenju smešne opazke. Očetovo pismo je ležalo pred mladim možem. V tem pismu je stari svetniki Stem prepovedal svojemu sinu posvetiti se gledališču. Zazdelo se mu je, da je črn oblak zakril sonce. Kmalu pa je oblak izginil in spet je videl bodočnost, polno slave. Videl se je stopati po veliki dvorani in ob njegovi strani je korakala — Malvina Tautenbergova. Nenadoma pa so se odprla stranska vrata, držeča v to dvorano, in vstopila je boječe in tiho vitka dekliška postava. Deklica ga je videla in opazila poleg njega tudi ponosno žensko postavo. Dolgo časa m je gledala s svojimi madonskimi očmi. (Dalje) l EnB89mpvaaBBBns(aMM Lmhhana od 19. do 26. januarja. Nedelja, 19. januarja: 8: Jutrni pozdrav. .— S.15: Šramel »Skrjanček«. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). — 10: Bizet: Arležanka, suita (plošče). — 10.30: Trio za violino, violo in kitaro (Ivan Trost, Avgust Ivančič, Stanko Prek). — 11.15: Stari plesi (plošče). — 11.45: Samospevi (Gregor Ra-dev, basist zagrebške opere; pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 17: Kmetijska ura: Več dobre zelenjave (inž. Ciril Jeglič). — 17.30- .Tur-manovi harmonikarji. — 18.30: Iz čeških operet (plošče) — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Slovenska ura: Samospevi (Drago Burger; pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). 20.30: Vsakemu nekaj (radijski orkester) — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahkih nog naokrog (plesni napevi v pisanem venčku; plošče). Ponedeljek, 20. januarja: 7: Jutrni po- »drav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: J^san venček veselih zvokov (plošče). — 12: Odmevi iz Poljske (nlošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročiia. — 17 30: Rudijski orkester. — 18 10: Duševno zdravstvo'(dr. Breceli). — 18 30- Plošče. — 18 40: Geografski zemlievid Slovenije: Živalstvo (univerzni profesor dr Hadži). — 19’ Napovedi, poročila. — 19,25: Nacionalna ura — 19.50: '0 minut zabave. — 20: Gerbičev Večer (radijski kor^o^ni zbor in <*adiiski orkester). — 21.30: Polke in valčki (plošče). ■— 92: Nanovedi. poročMa. Torek, 21. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročiia. -— 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Nekaj lažje komorne glasb^ (plošče). — 12.30: Poročila. objave. — 13: Nanovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila, napovedi. — 14.15: Šokska ura: Kramljanje z mladino. (Zor). — 17.30: Akademski pevski kvintet Koncert skladb in harmonizacij dr Frana Kimovca. — 18 !5: Iz slovanskih oper (plošče). — 18.40: Kaj moramo vedeti o jonih (prof. Adlešič). — 19: Napovedi, poročita. — 19.25: Nacionalna ura — 19 SO Gospodinjska posvetovalnica (Helena, Kelh.urjeva) 20: Radijski orkester. — 21.15* Samospe- vi Mirka Telačina (r>ri klavlr''i prof. Lipov-lek). — 22 Napovedi, poročila. Sreda, 22. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Nanovedi, poročila. — 7.1.5: Pisan venček veselih zvokov (nlošče). — 12: Pipani hapevi (nlošče) — 12.30- Poročila, objave. —• 13: Napoved' — 1302: Na harmoniko bo igral Rudolf Pilih — 14: Napovedi pojoči1*. — 17.30: Šramli in citre (plošče) — 18: Doba verskih pomiritev (nrof Simon Le-tiarčič). — 18.20: Pevske vale (Poite z na-tni). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Uvod v prenos — *0: Prenos iz ljubljanske onere (v nrvem ©dmorn glasbeno predavanje Vilka Ukmarji). v drugem napovedi, poročila) Četrtek, 23 januarja: 7: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan Venček veselih zvokov (plošče). — 12: Operile uverture (nlošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Za zabavo fn oddih (plošče). — 14: Poročila, objave, i*- 17.30: Radijski orkester,— 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19-Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna tira. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Fantje na vasi. — 20.45: Večer slovenskih skladateljev (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. Petek., 24. januarja: 7: Jutrni pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven-4ek vesdih zvokov (plošče). — 11: Šolska »ra: Z gluhonemimi po Sloveniji (strokovni učitelj Vinko Rupnik; sodeloval bo Ciril Sitar, bivši gojenec ljubljanske gluhonemnice, zdaj tiskarnar v Ljubljani). — 12: Naši zvoki (plošče) — 12.30: Poročila, objave. —• 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila, objave. — 14.10: Tujskopro-metna poročila. — 17.30: Radijski orkester. — 18.10: Ženska ura: Narodna in državna zavednost žene (Krista Hafnerjeva). — 18.30 Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Planinec ljubi živali (Pavel Kunaver). — 20: Zbor »Grafike« (plošče). — 20.20: Prenos simfoničnega koncerta iz Beograda. — 21 40: Nekaj plesne glasbe (plošče). — 22: Napovedi, poročila. Sobota, 25. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošče v venčku tako naj pojo, da zadovoljno bo vsako uho. — 12.30: Poročila, objave. 13: Napovedi. — 13.02: Plošče v venčku tako naj pojo, da zadovoljno bo vsako uho. 14: Poročilu, objave — 17: Otroška ura: Striček Matiček kramlja in prepeva. — 17.50 Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. —• 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40: Poikočni napevi (plošče). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Pisan večer: Za konec meseca — nekaj godbe, šal in petja. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Z veseljem teden zdaj končamo, v slovo še nekaj plesnih damo. Mova svinjska bolezen je nevarna tudi drugim živalim Kakor smo že poročali, se je v Nemčiji in na Češkem pojavila nevarna svinjska kužna bolezen- ki se je razširila potem v bivšo Avstrijo in dalje v naše kraje. Nekaj primerov te bolezni se je pojavilo v Celju, Št. Juriju pri Celju Logatcu, Krškem, na Vrhn>ki in v Mariboru. Imenuje se ta bolezen nalezljiva hromost svinj. Kmetijsko ministrstvo je v sporazumu z banskima upravama v Zagrebu in Ljublja- ni ukrenilo vse, da se zajezi Sirjenje te nevarne bolezni v'naši državi. Hromost svinj prenašajo tudi ljude z obleko in obutvijo. Ob-lastva E-o odredila, da je treba vse obolela svinje takoj zaklati. Njih lastniki pa doba zato odškodnino. Meso takih svinj je užitno, če je kuhano ali pečeno. Bolezen je tembolj nevarna, ker se lahko klice te bolezni prenesejo tudi na druge domače živali. Lov na mine 1® smrtno nevaren Ker se je med prejšno svetovno vojno varovalo delovanje mornarice v največji tajnosti, se je le malo izvedelo o naporih in žrtvah anglešk;h minolovcev, ki so iskali od Nemcev razpoložene mine na odprtem morju. Tudi po končani vojni niso ti ljudje, ki so odnesli zdravo kožo. kai radi pripovedovali svojih zgodb in se spominjali grozo!; nevarne siužbe. o kateri je eden izmed tnino-lovcev rekel: »Življenje nrnolovcev je bilo pasje življenje, Sv.mo z eno razliko, da ni noben pes nikoli doživel kaj podobnega.« Vendar pa je bil od teh tisoče v pomorskih oficirjev, mornarjev, ribičev in prostovoljcev med preteklo vojno odvisen obstoj angleškega otočja, zakaj brez pomoči teh ljudi iz vseh slojev bi bila Anglija umirala od gladu in bi bila morala vlada podpisati mir, kakršnega bi bili od nje zahtevali. Februarja 1. 1917. so začeli Nemci neobzirno podmorniško vojno. Torpedirali so vsak angleški parnik, ki so ga srečali, in razpoložili so na tisoče min na odprtem morju. Potapljali so zavezniško in nevtralno trgovinsko brodovje. Februarja so potopili 260, marca 3.'!8 in aprila že 430 trgovinskih parnikov. Na najbolj črn dan 19. aprila v najbolj črnem mesecu svetovne vojne je bilo potopljeno 11 trgovinskih in osem ribiških parnikov. Izmed štirih parnikov, ki so skupno zapustili angleško otočje, se eden gotovo ni več vrnil. Med Shetlandsk’m otočjem in. Rokavskim prelivom so nemške podmornice razpoložile velikanske količine min, medtem ko'so veliki vojni parniki razj:>oložili mi- li ev Belem morju, Biskajskem zalivu, ob ameriški obali, ob južni kitajski obali, ob Južni Afriki, ob Adenu, ob Indiji, ob Novi Zelandiji, ob Avstraliji in ob Ceylonu. Težki topovi na bojnem brodovju so bili proti minam brez moči. Priti so morali na pomoč angleški ribiči, da so reševali življenjske potrebščine, brez katerih bi bila Anglija umrla od gladu. V začetku vojne je imela Anglija le nekoliko starih ladij, s katerimi so lovili mine, 1. 1918. pa so imeli Angleži že celo brodovje 726 opremljenih parnikov, ki so napravili vsak dan zelo dolgo pot skozi Kanal, da so odstranili mine in delale pot trgovinskim parnikom. Namesto na ribji lov je odplulo vsak dan iz pristanišč na angleškem otočju na stotine ribičev na lov za nevarnimi minami. Mine so polagali in še polagajo po več sto skupaj (minska polja) pred vhodom v kak kanal ali pristanišče’ na odprtem morju in na onih krajih, kjer plujejo po navadi trgovinski parniki. Kako pa love mine? Najpreprosteje jih love na ta način, da po dva parnika vlečeta žičnato- vrv, katero zadržujejo na potrebni višini pod morjem posebne naprave. Takšha vrv je os^ra in seka žice, s katerimi so mine pritrjene na dnu. Ko mine nato izplavajo na površino, jih je prav lahko uničiti s topovskimi kroglami ali celo kroglami iz puške. Doslej še niso odkrili naprave, ki bi mi-nolovcem kazala, kje so mine, kakor se lahko ugotovi položaj podmornic. Lovci na mine blodijo po morju, dokler ne spravijo min na dan ali dokler sami ne zavozijo nanje. Prerado se zgodi, da minsko polje odkrijejo šele po kakšni nesreči. Lahko rečemo, da lovci min gledajo vsak dan in vsak trenutek smrti v oči. X Potopljene španske ladje. Reuter javlja, da so italijanske in nemšk^podmornice v zadnjem času s torpedi potopile šest španskih trgovinskih ladij. Od teh sta dve vozili živež v Španijo, in sicer ena iz Jugoslavije, druga pa iz Južne Amerike. X Ljudje s sladkorno boleznijo naj se no ženijo. Znanstveniki so skoro vsi mnenja, da je sladkorna bolezen podedljiva, zlasti v primerih, če se pojavlja v zgodnji mladosti. Zanimivo je opazovanje, da se ta bolezen, ki se je včasih pojavljala šele v visoki starosti, pojavlja zdaj v čedalje mlajših letih. Danes je mogoče takšne bolnike ohraniti žive in jim s stalnimi vbrizgi zchravila inzulina omogočiti poklicno delovanje. Kar pa sa tiče zakona, jim ga strokovnjaki ne svetujejo brez nadaljnjega. Vsekakor je priporočljivo, da se tak bolnik, preden se zveže z življenjskim drugom, pogovori z zdravnikom. X Zveza med Baltskim in Črnim morjem. Da si dospel iz Baltskega morja v Crno morje, si moral doslej z ladjo skoro okoli vse Evrope. Zdaj bo temu drugače, kajt^ zgraditi nameravajo prekop, ki bo držal iz Gdanska naravnost v Crno morje. Ta prekop bo vezal Gdansk s Herzonom. Vodo bodo v no- vi prekop napeljali iz Visle in Dnjepra in to bo največji prekop na svetu, kajti njegova dolžina bo znašala približno 2500 km. Nova vodna pot bo zelo olajšala promet med deželami, ki Jih bo križala. Nemci pričakujejo, da bodo po njej dobivali živila in drug« važna potrebščine iz južne Rusije. fz naših !a«s!xih icralev Usil-an Ljubljana Občni zbor podruž. NSZ pivovarne »Union« v Ljubljani se bo vršil v petek, dne 24. januarja 1941 ob pol 6. uri zv. v prostorih restavracije »Gorenjski kolodvor«. Vabimo vse članstvo na zborovanje, ki se ga bo udeležil tudi zastopnik Izvrševalnega odbora NSZ ter nam pctročal o vseh perečih vprašanjih .delavstva. v-, u Odbor. Mežica • Pri naš imamo društvo, ki si je nadelo lepo sfcoiHno imč. Vendar pa ne deluje na športnem- polju'po pravilih tega športnega kluba. Klub virire^a Veselice in igre namesto, ua;bi vršil' svojo športno nalogo po svojih pravilih. V -našem kraju imamo dovolj prosvetnih društev, ki Srt edina poklicana, da vršijo izobraževalno' delo. Zaradi tega opozarjamo mefčfdfejrt^falftorie tega športnega kluba, naj oštarftčjo^v 'svojem delokrogu in naj' se he Vtftešavajo V'društveno • delovanje drugih drtrStev.-'* ••• ’ ■- - • 1 ■' -■ : <> > *' 'f >. ''r>- i.'*-' Fč^-tgeca i. ■ h > - >“"! I 1 ■ ■ I".. , r.,l ,„.ir1i«.^Lrpga leta dan je. zatisnil oft.in.njis z;i'f-efjft{) Kapitlji paš>,tov. Hinterb^rger Iy,*in, s' '. le,;2,1 Jef. ,Kpmaj.. j*. minulo ,>tp„dpi, odkar nw-je bila dana možnost zaposlitve'v ru4pikpr,,%daj pa nas ,je zapustil, v cvetu mlactasM' u;/»$*ila nam ga je ?^vrat.na> b.ol$-»Prpretrgala- pit življenja. .-.» , ,, > Kaiib -je bil rajni tovariš priljubljen, je pričal pogreb kakršnega Podpeca ne pomni, saj je bil pokojnik narodno zaveden delavec in tudi član sokolskega društva Mežica. Bratje — Sokoli so ga hodili skoraj dve uri daleč kropit in ga nazadnje polnoštevilno spremili na pot, od koder ni vrnitve. Nesli so tudi krsto z zemeljskimi ostanki. Moški pevski zbor, katerega član je bil pokojni tovariš, je zapel vod vodstvom g .Miheva žalostinko na domu in ob odprtem grobu. Mogočno so odmevali glasovi pevcev ob petju »Narodne na-grobnice« in »Vigred« se povrne. V imenu Sokola se je posiovil od njega z žalostnimi besedami prosvetar brat ing. Krivčenko kakor tudi naš tovariš Vesnicer Ivan. Ob poslovilnih besedah so nam še bolj zanosile solze v naših očeh. Dragi Ivan, težko te bomo pogrešali, saj & bil vedno med prvimi, ko smo te klicali ter se nisi ’ ustrašil., nptfehega dela. Zato ti mi tovariši kličemo Še enkrat v slovo: Naj ti bo lahka naša dpniača zemlja. Žalujoči materi, bratoma iii# scstti/.izre^ kamo isJti;epo §ož;alie! . , Novo mesto „ / Širša-* odborova seja podružnice , NSZ za Novo mesto—Prečna se bo vršila v nedeljo, dne 19. januarja 1941 ob -9. uri ■ dopoldne V Sokolskem domu. Poleg; nujnih vprašanj bo na "dnevnem redu tudi razgovor-o • prireditvi veselice in odkupu tamburaškifi instrumenta. " : a*A O d b o r. : t' - o?. »it. Siov. Javornik V Nedeljo, dne 19. t. m. |>rO®di Zveza narodnih žen in deklet cb pol 4. pop. v Sokolskem dpmu -na'1 J-ftvonviku mladinski koncert. Tovariši ih tcSVarišice, dolžnost nas vseh je, da skrbimo ža^čiflfi večjo Udeležbo, ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov obdaritve revnih otrok. ■ rt J- postavah- . .. ! hočem© (O Glasilo jugosiovenskih nat:ionalistqy v ba-noviftHIr-ffafski »Narodni list«tobjavlja uvojfl-nik. v katerem pravi med drugim A, ^ . » * JugMslovenski narod ima dosti slabih strani, a tudi mnogo lepih lastnosti. Bil je zmerom v»*svpjem bistvu širokogruden in zvest svoji, ^lovooskj dobri, nravi. Slovanska «plenita,, kise-pred tisoč .leti naselila v naši danrašnj domovini- mS.o ,birez pr«-livania ,krvi pj/^lcfvanfin ted-anje ilirske naseljence.: ki, .so bilivžo v/.volikem delu sprejeli latingka jezik. .iFŽfžidtcViJi našo ‘rasno čistoto je'' brez znv.Kl^.t;^ av> 'Smo' morda' prav -Ju gostoveni rtis;^ Najbolj čisti narod v Eyropi. Če bi sprejeli naziranje o rasni čistoti, potem bi morali sprejeti tudi naziranje o izbranim narodu,.,ki ;ma' pi ayico po svojih ‘resnih s\o-sobnostih in o^lijijjh'tto^p^ariii in,Vbdl.U vs; ostale, rasno ma(n j čiste.iro^e'.' Naša želja pa jp živeti v svobodi.,in mi.u ci|pkojvi>yno z vsemi ostalimi' naredi., pa nai sa veliki ali iflaili. Mi Jugoslovani sipo. majhop na/o:!. Vi od nikogar ničesar ne -žel} in ro‘ p-i5;}ku'^/ 2*ato pa hoče živeti po .svoji- vo'ji. iprpo^o-jih svobodno si izbrn:■''> po-.;1 avajj,.• iJWfcisl^ veni ne poznamo nnrobalna n^t^inosti. Ostali smo (jtaslecjni i&ačelom, n^ kat. i i «mo zgradili po Osvobojenju in ze d i n j e n 11> • sy oj o državo.«’ N ne zaleže. Svet drvi v vojno, narodi morda na povelje prav istih ljudi spet stapljajo drifg na drugega. Po svetu vlada ropanje, rušijo se tuje strehe nad glavami, vse se ponavlja še enkrat, še grozneje in strašneje. Danes prijatelji, jutri sovražniki. Nikjer na svetu ni varnosti. Kako dolgo bo trajalo to bolno stanje, kdaj bodo po svetu zavladali razum, dobra volja in mir med ljudmi, kdaj bodo tftidje naposled postali res ljudje? Z vseh strani poudarjajo, da bo nastal po tej vojni na svetu nov red, ki bo zagotovil narodom trajen mir. Novi red in mir pa morata biti pravična. Ni ju mogoče zgraditi na sili in nadoblasti, temveč samo na svoltfcdni in docela enakopravni skupnosti vseh narodov. V tem novem redu mora biti 'pridana in zagotovljena pravica' vsakega člc^fceka do življenja in dela in pravica vsakega' naroda do kulturne in politične sVobode. Če *bodi> delali dftjgače, ne bo mirti: ^ •> # i- i— ----------------------------------; i..,.. ¥ino še drago zarad| majhnega pridelka * V 'večini' evropskih šo imeli jesen* zelo slabo vinsko letino. Menda je najmanj vina pridelala Madžarska, kjer ce*ijo vinski pridelek na komaj 800.000 hektolitrov, medtem ko je dala madžarska vinska letina v prejšnjih letih dva milijona do štiri milijonov hektolitrov. Pri tem je’ treba še 'upo-šte^atf. da odpade na Madžarsko polovica pridelka ha samorodnice. Ker so znašale ob novi letini; atar e - za lo ge le kakih 300.000 hektolitrov, ima Madžarska za tekoče leto na razpolago 'samo dober milijon hektolitrov vina, h dorfjača potreba znaša okrogj^aolče-trtega milijona hektolitrov, tako da bi morala uvoziti iz tujine znatne količine. Kakor pa kaže, Madžarska ne bo mogla manjkajočih količin uvoziti* delno zaradi slabe vinske letine v državah, ki prihajajo v poštev, kakor tudi iz deviznih razlogov. Cene vinu so se na Madžarskem v kratkem času potrojile, kar seveda manjša pitje vina. Tudi v naši državi je bil pridelek vina zelo m' 'hen. Znašal je okrog dveh milijonov hektolitrov, medtem ko doseza redni pridelek približno štiri milijone hektolitrov. - ; Mednai*ocRii kmetijski zavod v Rimu objavlja cenitev vinskega pridelka evropskih držav', ki potrjuje, da je bila lani vinski le-ti rta "v ^.večini držav;:slaba. 'Iz Francije še ru potrebnih podatkov, vendar cenijo, da je bil bridelek-imaniši, kakor znaša'.povprečje zad-r njih let. V Italiji je dala vinska letina 34 milUjonov hektolitrov nasproti' 38 milijonom v pnvjirecju zadnjih petih let. V Španiji in na Portugalskem cenijo, da' znaša zadnji pridelek le polovico pridelka v prejšnjem letu, ki j« bil povprečen. Tud j, vinska letina v Rumu niji je dala le dva milijona hektolitrov* v Bolgariji je bil pridelek zelo slab., . Samo ,v< Grčiji je bila vinska letina-dobra. Pri nas v Jugoslaviji se manjši pridelek vina čuti v cenah, ki so^se nasproti prejšnjim letom zelo dvignile in še po malem narfa-ščajo 4 r X Ameriški konzulat v- Vladivostoku. Reuter poroča: V Vladivostoku odprejo ameriški geneValni ‘konzulat. V Vladivostoku imata svoja generalna konzulata že Nemčija in Japonska. X Nevarna prijateljica tuje lastnine. Nedavno je 301etna delavčeva žena Marija s-. Ostrožnega pri Celju na Glavnem trgu med pogovorom izmaknila zasebnici Mariji iz CS-lja iz žepa denarnico s 60 din in izginila. Marija je tatvino takoj opazila in je pohiteSa za tatico^ ki je bežala po Kralja Petra cesfci. Kovaški, Gubčevi in Žerjavovi ulici v Razlagovo ulico, kjer sta jo dva moška prijela in izročila stražniku. Ukradeno denarnico £0 našli pri njej. Pri sebi pa je imela še dre prazni denarnici in eno denarnico s 150 dy>. Te denarnice je najbrž ukradla pred dn Jr. ljudem, ki so čakali na mestnem poglav. -stvu na petrolejske izkaznice. Takrat je i;’-ginil.a,.zidarjevi ženi Angeli z Dobrave der -niča s 350 din, zasebnici Antoniji z Glav* -ga trga denarnica z 220 din, delavčevi v ’i Angeli iz Celja pa denarnica s 40 din. i. »,.)0. i< »-.-1. li^mls^p^av^st itt@$ Je trdna t ur -,ilx i i "t/ • ki izhaja v Slavonskem Brodu, je objavila članek izpod peresa Nikole Krsma-noViča. Iz-članka povzemamo: Duhovi stt* se nekoliko pomirili, Strankarstva je potisnjeno v ozadje. Glavna skrb vseh dobrohotnih* sil v narodu je posvečena zu-nfftčfl' politiki. Vt>s narod spremlja z največjo pozornostjo i vc^TSfri ■ SA'etWni konflikt. Vsi brez razlike bufliSo SpreirtMjajo položaj na bojiščih Citajo vojjft ^potočila in izrekajo svoje sodbe in svd|aJ>n't?povcdovanja, kakšen bi utegnil biti konoe tegrf velikega pokolja narodov. Glavno sUemljenje našega naroda je, da se obvaruje 'vojnih strahot, pomanjkanja in drugih hudih posledic vpjne. Ali. bp to mogoče ali ne, bo pokazala 'nnfmlžja bodočnbst. Ju*o- 1 izven y9jqe. Vlada vodi previdno žimffn]b '■ politilco in'skuša vzdrževati dobre, stik-; s sosednimi državami in z c.rugimi velesilami na sv« tu. Mi Žrtvujemo mrtogo v korist miru. Bombardirana so bila štiri naša m fsilf k ^ £)4l • •, V v obmejna mesta. Ubito in pohabljeno je bilo več nedolžnih ljudi, njih hiše pa porušene. Drugi sjo že kršili nevljalnost našega državnega ozemlja. Mi nismo nikogar napadli, od nikogar nismo ničesar zahtevali, ne zato, ker nimamo ničesar-terjati, temveč da se ohrani.mir v tem.flelu Evrope. Mi ne želimo miru za vsak©*reeno, ne -maramo mira, v katerem bi hlapčevali! Sužnosti smo se osvobodili in vsakdo, ki misli, da bi aaš, narod hotel ali mogel komur 'koli>: hlapčevati, računa napačno. Visoka zavest in občutek ?.a svobodo nam daje moč in trdno vero, da bi bil vsak poskus »ničenja naše svobode naj-hrabreje odbit. Malodušntee in celo izdajalce najdemo povsod in .tako tudi pri nas, toda oni1 ne pomenijo rnič proti večini naroda, ki ljubi to državo in bo zanjo žrtvoval vse. Se živijo rodovi, ki so preživeli svetovno vojno Skoro vsi glavni činitelji iz pretekle vojne so napisali svoje spomine. Tu so z!"\i-ne velike izkušnje. Kaže pa, da vse to nič *■.' . -'7i2S£wJSBB bbbbbb mmmmmammm C) letečih trdnjavah pravijo, da so mslkaf feeimsga Ameriški strokovni listi za letalstvo so te dni pisali, kako zelo se Anglija in Zedinjene države prizadevajo, da bi izdelale čim več letal in s tem zagotovile že v letu 1941. Angliji zmago. V zvezi s tem so omenili listi dolgo vrsto letal čisto novih vrst, ki bodo baje dosti učinkovitejša v dozdajšnjih bojih, čeprav so že ta dosegla izredno velike uspehe v boju s številčno močnejšim sovražnikom. Letos bo dobila Anglija iz svojih tvornic na tisoče odličnih vojnih letal in nekaj tisoč ameriških letal najpopolnejših vrst. Angleška izdelava vojnih letal, je sa^ia velikanska a zraven bo dobivala še letala lz Amerike. Na posebne uspehe računajo tam, kjer bodo posegle v boj tako imenovane leteče trdnjave. O njih pravijo, da imajo najbolj izpopolnjene priprave za ciljanje in da bodo zato dosti uspešnejše, kadar se bodo vrgle na sovražnikove industrijske naprave. Leteče trdnjave bodo baje lahko letele do 12.000 m visoko, kjer jih ne bodo mogle doseči granate protiletalskih topov. Ker računajo, da se sovražnikova letala ne bodo mogla povzpeti tako visoko, mislijo, da bodo tovrstni angleški bombniki nemoteno opravljali svoje uničevalno delo. Preden bi se sovražnikovim letalom posrečilo vzleteti dovolj visoko, bi bile leteče trdnjave že spet daleč na poti domov. Vse te prednosti pa bodo pripomogle tudi k temu, da bo bombardiranje z njimi brez velike nevarnosti izvedljivo tudi podnevi, zaradi česar bo tudi verjetnost zadetkov dosti večja kakor sicer. Angleški letalski strokovnjaki naposled trdijo, da bo udarna sila teh orjaških bombnikov »nekaj, česar svet do danes še ni videl«. Leteče trdnjave pa ne bodo edino novo angleško orožje v zraku. V zvezi s tem naštevajo še mnogo drugih. Med prvimi naštevajo zlasti letala vrste Whitley, ki so baje od vseh angleških bombnikov najučinkovitejši za boj proti sovražnikovim vojaškim in industrijskim ciljem. Letala Whitley lahko lete brez pristanka pirbližno 3000 km Vsako izmed teh letal sestoji iz 250.000 raznih delov, pri čemer pa niso vračunani razni vijaki in priprave za spajanje drugih delov. Letalo nosi tako velik kotel za bencin da bi s tisto količino tekočega goriva, kolikor ga gre vanj, navaden avtomobil shajal dve leti če bi bil neprestano na poti. Prvi poleti, ki so jih angleška letaia izvedla nad nemškim ozemljem, kar se ie godilo že ob času vojne s Poljsko, niso imeli samo naloge metati letake temveč so bili to tudi nekakšni poskusni poleti. Marsikakšno reč so potem na angleških letalih lahko ^opravili in izboljšali, saj so bili takšni Doleti nad Nemčijo za Angleže pravcata šola Posebno pripravna so letala Wh:t.)ev /a ponočne polete, ker razpolagajo s posebne vrste aparati, s pomočjo katerih letalec lahko opravi svojo nalogo prav t.ako kakor podnevi. Letala gradi na tisoče ar*g eških delavcev in delavk, ki so se za to delo izučili O Metaksasu, ki Mal vdi Greif© Bolgarski list »Zora« objavlja zanimiv članek o predsedniku grške vlade Metaksasu in pravi med drugim: »Metaksas je zelo zanimiv mož. Čeprav se je rodil že za časa nemško-francoske vojne v 1. 1870. do 1371., je še okreten in mlad. Pre-mnogokrat je dokazal svojo železno voljo. On je podpisal grško-bolgarsko vojaško zvezo 1. 1912. kot kapetan v Sofiji, bil je vojaški odposlanec v Londonu za časa mirovnih pogajanj po balkanski vojni. V Solunu je tudi podpisal med Srbijo in Grčijo vojaško zvezo Z zdajšnjim jugoslovenskim -ministrom za vojsko in mornarico generalom Pcšičem. Zelo naobraženi mož je bil mod svetovno vojno v generalnem štabu grške vojske. Ko je kralj Konstantin odklonil sodelovanje Grkov na strani antante, se je pojavila pred Pirejem francoska vojna mornarica. Francoski vojaki so vkorakali v Atene. Metaxas je bil ujet in interniran v Bizerti. Pred koncem vojne je pobegnil v Italijo, se tam naučil ita- lijanščine, ki jo je precej poznal še iz rojstnega kraja na otoku Kefaloniji v Jonskem morju Tudi zdaj je bil Metaxas ogorčen nasprotnik vstopa v vojno, čeprav je vsestransko pripravljal grško voisko da bo dobra obramba domovine Njegova stranka je bila v grškem narodnem predstavništvu najmanjša, imel je komaj tri do štiri poslance Uvedel je diktaturo in odstranil strankarsko zdraž-barstvo Pri izvedbi diktature je postopal zelo breudarno in brez nasilja. V notranji politiki je strog. To je človek, ki je dvignil blizu sedem milijonov Grkov v boi proti 45 miliionom Italijanov. Okrog njega se je zbral zdaj ves grški narod z njegovimi nasprotniki vred Naj bo izid bojev z Italijani naposled kakršenkoli, Metaxas bo ostal velika osebnost v zgodovini grškega naroda,« zaključuje bolgarski list. Lanski pridelek pšenice je bil izredno majhen Četrtletno poročilo naše Narodne banke objavlja tudi številke o naši žitni letini v preteklem letu. Pšenice smo po teh podatkih pridelali 1. 1940 v vsej državi komaj 19.30 milijona metrskih stotov, to je za tretjino manj nego v letu 1939. Mnogo manjši, kakor se je pričakoval, je bil tudi pridelek tur-ščice, ki pa je bil vendar večji kakor v letu 1930, ko je bil razmerno zelo majhen. Znašal je lanski pridelek turščice 43.80 miiljona metrskih stotov, kar pomeni, da je bil le za do^-ih osem odstotkov večji od slabega leta 1939. Manjši kakor v 1. 1939 je bil lani tudi pri- delek rži, ovsa in ječmena. Rži smo pridelali 2.13 milijona, ječmena 3.78 milijona in ovsa 3.05 milijona metrskih stotov. V zadnjem desetletju je bila slabša letina žita le še 1. 1932. Res je bila lani s pšenico posejana površina nekaj manjša kakor v 1. 1939, a glavni vzrok tako majhnega pridelka tega žita je bil v neugodnem vremenu. To velja tudi za turščico, s katero je bila posejana mnogo večja površina kakor v letu poprej, vendar pa je bil pridelek le nekoliko večji v primeri z 1. 1939. Pogreb rodoljuba Radoslava KnaSllča Maribor, januarja. Pred dnevi je bil na magdalenskem pokopališču na Pobrežju pogreb upokojenega šolskega upravitelja g. Radoslava Knafliča, ki je bil eden izmed najodločnejših zastopnikov predvojnega borbenega rodu. Množica pogrebcev ga je spremila na njegovi zadnji poti. Med njimi so bili zastopniki najrazličnejših stanov, bivša župana dr. Franjo Lipold in Viktor Grčar, višja sodna svetnika dr. Senior in Srnec, bivši sreski načelnik dr. Senekovič, stolni kanonik dr. Žegar in upravnik Vrabl Polnoštevilno so se zbrali ob njegovem grobu člani Sokola Maribor I, in pokojnikovi stanovski tovariši. Podoba neomajnega moža je vstajala pred nami, ko so se s toplimi besedami poslavljali od njega posamezni govorniki iz tistih vrst, v katerih je narodni borec Rado Knaflič deloval in se boril. G. dr. Franjo Lipold. ki ie s tajnikom novinarjem g. Špindlerjem zastopal na pogrebu Jugoslovensko nacionalno stranko, je očrtal lik vztrajnega, doslednega borca, vnetega narodnjaka. Jugoslovana in Slovana, zavednega naprednjaka in zvestega somišljenika, ki je zaradi svoje neustraše-nosti slovel že pred voino. Zatem je spregovoril učitelj g. Mirko Vauda od Sv. Marjete ob Pesnici in se poslovil od pokojnika v imenu obmejnega učitelistva. Naglašal je zgledno tovariško zvestobo in silno pokojnikovo požrtvovalnost v vzgoiiteliskem poklicu. Naposled je pirstopil h grobu starosta Sokola Maribor I. br. Mohorko in poudarjal, da je bil br Knaflič skupno z nepozabnim carzan-skim iunakom pokornim dr. Pivkom in drugimi sodelavci soustanovitelj Sokola Maribor I P’vkova sokolska družina mnogo dolguje br. Knafliču, ki se je še kot star mož redno udeleževal sokolske telovadbe. Sokoli mu bodo ohranili hvaležnost za vse, kar je storil dobrega za društvo in v splošno narodno korist. Rodna zemlja, ki jo je pokojni Knaflič tako goreče ljubil, je sprejela vase moža, ki so redki med nami. Časten in trajen mu bodi spomin! Velike skrbi čebelariev soštanjskega okoliša Šoštanj, januarja Na praznik svetih Treh kraljev je imela šoštaniska podružnica Čebelarskega društva, ki spada med naistareiše slovenske podružnice, 35 občni zbor. Kdor je poslušal poročila odbornikov, razgovore zborovalcev in njihove predloge, je mogel spoznati, da so naši čebelarji zelo zaskrbljeni. Lanska leti— ina medu je bila izredno slaba. Celi panji čebel so umrli, a mnogi so zelo oslabeli. Tudi kakovost medu je slabša. Podružnica je poslala številne vloge osred-nemu društvu in drugim činiteljem zaradi dobave čebelnega sladkorja, ki bi zaradi zad-ne slabe letine in nastopajoče zime edini mogel ohraniti čebele pri življenju. Poleg čebelnega sladkorja bi morali naši čebelarji imeti na razpolago tudi sredstva za nakup medečih rastlin, predvsem bisernika in detelje. Čebelarstvo je važna gospodarska panoga šoštanjskega okoliša in ji bodo morali posvetiti mnogo več pozornosti, da bodo lahko čebelarji dvignili rejo čebel v redno stanje. Pri volitvah je bil izvoljen tale odbor: predsednik Lesjak Jurij iz Šoštanja, podpredsednik Melanšek Ivan iz Lokovice, tajnik in gospodar Plaskan France iz Lokovice, odborniki: Koželjnik Rudolf od Sv. Florijana. Novak Tone iz Družmirja, Dobnik Štefan iz Velu-nje, Koželj Valentin iz Ravn. Pečovnik Jože iz Ravn in Napotnik Ivan iz Topolšice. Postani in ostani član i Ciril Metodove družbe! t^(iiiJa~za~inmzorčiJ~»Nove~YTavdččiT dr. Jožu Bohinjcc — Urednik: Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Vsi v Ljubljani,