Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplačaa 16 rld., za pol leta 8 gld., xa četrt U*a 4 vid., ia jeden
meiec 1 fld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za ««le leto 13 fld., «a pol leta в gld., xa <etrt leta 3 gld., u jeden nesec V Ljubljani na dom posiljen velja 1 gld. 20 kr. v»6 na leto. Poiaaane Številke po 7 kr.
jeden i
I
1 gld. f
Naročnino in oananlla (iaaerate) viprejema upravništvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve allee it. 2.
Rokopiei «e ne vračajo, nefrankovana piima ne viprejemajo.
Vrednlitvo j« v Semenlikih ulicah It. 2, I., 17.
Iahaja viak dan, iavsemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
&tev. OO.
У Ljubljani, v četrtek 22. aprila 1897.
Letnilt ХХУ.
Občni zbor katol. polit, društva.
„Katoliško politično društvo v Ljubljani" je imelo sinoči v rokodelskem domu občni zbor, katerega se je udeležilo 39 članov; vlado je zastopal c. kr. nadkomisar Wratschko. Predsednik, deželni in državni poslanec Fr. Povše otvori zborovanje ter se v izbranih besedah spominja pokojnega društvenega predsednika, kanonika K 1 u n a. Ime Klu-novo pomeni lep del naše politične zgodovine; s svojo nadarjenostjo, delavnostjo, mirnostjo in ljubeznijo do cerkve in domovine slovenske si je pridobil spoštovanje tudi pri političnih nasprotnikih svojih. Prezgodnja smrt njegova je velika izguba za katoliško narodno stranko in sploh slovenski narod, katerega ntuetrašen zagovornik je bil dolgo vrsto let v deželnem in državnem zboru. Ohranimo mu trajen, hvaležen spomin 1
Društveni tajnik dr. Žitnik poroča o društvenem delovanju v minolem letu. Pri zadnjem občnem zboru dne 12. aprila 1896 so bili v odbor izvoljeni gospodje: Dr. V. Gregorič, Andrej Kalan, Karol Klun, dr. J. Krek, dr. Fr. Papež, Fr. Povše, Lud. Ravnikar, Fel. Štegnar, dr. J. Susteršič in dr. Ign. Žitnik; namestnikoma : Auton Belec in dr. J. Ja-nežič; pregledovalcema računov: J. Pichler in A. Zupančič.
Novoizvoljeni odbor je izbral predsednikom pokojnega kanonika Kluna, prvim podpredsednikom dr. V. Gregoriča, drugim podpredsednikom Fr. Povšeta, blagajnikom F. Stegnarja, tajnikom poročevalca. Odbor je imel 12 sej, v katerih je reševal razne društvene zadeve.
Mej drugim je odbor sklenil in odposlal na gospodsko zbornico peticijo, da dobi kranjska dežela dva mandata v peti kuriji; ta peticija je bila brez-vspešna. Dalje je odbor sklenil prilično izdajati poljudno pisane poučne spise za priprosto ljudstvo ter naprosil nekatere znane veščake v gospodarskih in socijalnopolitičnih vprašanjih, da se loto tega koristnega dela.
Na mesto pokojnega kanonika Kluna je stopil v odbor namestnik A. Belec. Bivšemu marljivemu blagajniku F. Stegnarju, ki se je moral preseliti v Maribor, je odbor izrekel zahvalo za njegov trud ter izrazil obžalovanje, da se je moral ločiti od mnogoštevilnih prijateljev svojih.
Poročevalec dalje omenja zadnjih državnozbor-skih volitev, pri katerih je kat. narodna stranka sijajno zmagala z vsemi svojimi kandidati v kmečkih občinah. Volitveno gibanje je sicer vodil osrednji volilni odbor, katerega „generalni štab" pa je bil društveni odbor. Zahvalo za lepo zmago zaslažijo v prvi vrsti zavedni in neomahljivi volilci, v drugi vrsti naši vrli zaupniki po deželi.
Poročevalec nato ob kratkem nariše podobo novega državnega zbora. Katoliško-narodni poslanci kranjski šli so na Dunaj z naročilom zaupnih mož, da složno in solidarno postopajo v narodnih vprašanjih z vsemi jugoslovanskimi poslanci, glede oblike, oziroma načina skupnega postopanja v ostalih vprašanjih odločujejo poslanci sami v sporazumu z vodstvom stranke. Ob jednem so prišli naši poslanci na Dunaj s trdnim sklepom, da se ne udado nobenemu vodstvu, katero bi jih skušalo vpreči v vladni jarem, da bi morali skozi drn in strn za vlado in njene zahteve. Sedanja vlada je brez prave politične
barve, Slovencem ni prijazna, kar dokazujejo neznosne razmere na Primorskem in v Istri, torej ni nobenega povoda, da bi slovenski poslanci brezpogojno podpirali sedanjo vlado. Toda na drugi strani bi bila opozicija „ti tout prix", opozicija za vsako ceno, v sedanjih razmerah nenmestna in nepolitična.
Prva naloga slov. poslancev je torej bila, da iščejo in najdejo zveze s klubi, ki so bili že prejšnja leta prijazni našim zahtevam, po svojih načelih več ali manj sorodni našemu programu. Zato so se takoj prvi dan pričela posvetovanja z ostalimi jugoslovanskimi poslanci. Z zadoščenjem in veseljem smemo konštatovati, da je bila večina slovenskih in hrvatskih poslancev popolnem složna z našim programom, oziroma zahtevami glede verskih in drugih vprašanj; bili so torej a priori brezupni razni poskusi, da bi potisnili v ozadje šesterico naših poslancev.
Aut — aut; ali vsRrejmite in podpišite program, v katerem soglaša ogromna večina, ali gremo vsak svojo pot. Neznatna manjšina se je morala uditi, in mi sodimo, tako sodi ves slovenski svet, izvzemši morda nekatere domače naše nasprotnike, da je ukrenila pravo, ko je podredila svoje ambicije in antipatije do „klerikalnih" poslancev ugledu slovenskega imena, koristim svojih volilcev in skupne domovine. Mejtem pa se nam je posrečilo pridobiti za ožjo zvezo sedem Businov in jednega Ceha; vsled tega ni bilo misliti na „jugoslovanski klub", temveč na širšo zvezo slovanskih poslancev, ki bi bila po svojem številu močnejša ter odločilnejša v zbornici, ob jednem pa podoba slovanskih narodov v Avstriji. Kdor torej ljubi svoj narod, kdor spoštuje in neguje svetinje naroda slovenskega, oziroma hrvatskega: vero, ljubezen do naroda in zvestobe cesarju, ta mora z veseljem pozdravljati „slovansko krščansko-narodno zvezo", ki daje poroštvo, da bodo njeni člani resno in odločno zagovarjali ter tolmačili pravice in zahteve svojih volilcev v verskem, kulturnem, socijalnem in gospodarskem oziru na temelju pozitivnega krščanstva.
Poročevalec dalje opisuje postanek sedauje večine, ki se je osnovala, to je gotovo, proti volji grofa Badenija. Ministerski predsednik je hotel namreč na vsak način pridobiti za večino vsaj liberalne nemške veleposestnike ter odriniti katoliško-ljudsko stranko pod vodstvom barona Dipaulija. To se mu ni posrečilo, kajti večina se je mej tem že osnovala in organizovala po parlamentarni komisiji ter sklenila, da se za vsak slučaj uprć pogojem, pod katerimi bi jeden del nemških liberalcev pristopil večini. Obnovil se je torej železni obroč, ki spaja Poljake, Cehe, Jugoslovane, sedem Rusinov, pet Rumunov in 41 nemških katoliških poslancev v sicer neznatno, a trdno večino, s katero mora računati vsaka vlada. To je sedanja večina pokazala pri volitvi predsedstva in pri obravnavi o jezikovni naredbi za Češko. Mnogo so se trudili nemškolibe-ralni listi, da bi zaprečili to večino; strašili so Mladočehe s „klerikalno reakcijo", ter jih naravnost p r o s i 1 i, naj se združijo z nemškimi na-prednjaki v močno falango proti „klerikalizmu", toda vabljivi glasovi niso našli poslušnih ušes. To peče nemške liberalce, kajti zgubili so vodstvo in nekdaj neomejeno oblast v zbornici. (Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. aprila.
Jezikovna naredba in njene posledice. Komaj se je zatirano nemštvo oddahnilo od prvega strahu, preti mu že druga večja nevarnost kot naravna posledica omenjene jezikovne naredbe. „Klasu Naroda" se namreč poroča z Dunaja, da namerava vlada uvesti na obeh praških vseučiliščih posebna jezikovna tečaja, da se da s tem prilika onim slušateljem prava, ki se poprej niso priučili drugega deželnega jezika, praktičnim potom nadomestiti to, kar so zamudili. Na češkem vseučilišču se otvori tečaj za nemški, na nemškem pa za češki jezik. Zatrjuje se, da sta dotična senata že prejela naročili, naj v najkrajšem času predložita dotične predloge. Ta najnovejši vladni korak je grozovito razburil živce avstrijskim Nemcem in nemčurjem, akc-ravno se jim s tem niti las ne bode skrivil, kajti pravniki bi morali biti še celo hvaležni, da se jim s tem ponudi prilika, pridobiti si toliko zmožnosti, da jim je mogoče brez večjih težav nastopiti uradno službo.
Obisk nemškega cesarja na Dunaju je po mnenjn raznih listov zelo velike važnosti za nadaljni razvoj dogodkov v orijentu. Nemški vladi je mnogo do tega, da si ohrani zvestega zaveznika Avstro-Ogersko in da oba skupno pridobita za se tudi Rusijo. Ta namen ima neki potovanje nemškega cesarja na Dunaj in potovanje našega cesarja v Petrograd. Ta zveza se sicer kuje v imenu svetovnega mira, vendar pa ima lahko drug pomen, ako se namreč razbije tista „jedinost" mej evropskimi velevlastmi glede orijentalskega vprašanja, o kateri se je svojedobno skušal prepričati ves svet in ki baje ni prav trdna, ker se majejo posamni deli. V slučaju toraj, da se razbije ta jedinost, se najbrže razdele evropske velevlasti na dva dela, ki bota potem vsak na drug način skušala reševati vzhodno vprašanje. K prvem delu, ki bi sestal iz Avstro-Ogerske, Nemčije, Rusije ter morda še kake druge države, se namerava priklopiti tudi balkanske državice, ki bi se seveda s tem zavezale, da si ne bodo drznile škiliti na turško zemljo. Kakošno prijaznost bi gojil ta del napram Grkom, ni težko uganiti.
Dr. Lueger in židovski liberalci. Ži-dovsko-liberalna klika na Dunaju, oziroma njena „visoko spoštovana" glasila so poslednje dni še jedenkrat poskusila odvrniti od liberalnega židovstva grozoviti udarec, ki mu je pretil in ga tudi občutno zadel o priliki dr. Luegerjevega slovesnega vme-ščenja. V zadnjem času so poskusili vsa mogoča sredstva, da bi preprečili nameravano slavnost. Ker se jim pa to ni posrečilo, padli so sedaj po novem županu kot „črnem klerikalcu" ter skušajo pojasniti svojim pristašem, da je Izrael v nevarnosti. Toda ne samo judokratje, marveč tudi vsi ultra-germani so stopili v bojno vrsto proti novemu županu, ki se pa seveda ne bode oziral na njih tu-lenje, marveč hoče ostati to, kar je od rojstva sem, namreč zvesti sin katoliške cerkve in po tem tudi uravnati svoje delovanje.
Srbija in grško-turška vojska. Ruski list „Pet. Gazeta" objavlja v jedni zadnjih številk doslovni pogovor mej srbskim poslanikom v Petro-gradu in nekim časnikarjem. Poslednji je namreč
v 7* '
skušal zvedeti od srbskega diplomata, kako stališče zavzema srbska vlada napram najnovejšim dogodkom na jugu. Po daljših ovinkih je poslanik priznal, da bo Srbija spremenila svojo neutralno politiko le tedaj, ko bi nastali veliki upori v Makedoniji, ki bi se dotikali tudi srbskih meja. Tedaj bi vsekako z orožjem v roki vzdignila se Сб1а Srbija proti kaliv-cem miru. To so nekako besede srbskega diplomata, ki je s tem javno priznal, kar sknšajo nekateri di-plomatje popolnoma prikriti. Na daljnje vprašanje časnikarjevo, jeli se že vrše priprave za kako izvan-redno akcijo, je odgovoril poslanik, da je bilo le nekaj več častnikov pozvanih k vsakoletnim orožnim vajam, sicer pa da se ne vrše nikake priprave in da tudi potovanje kralja Aleksandra v Cetinj nima nikakega političnega pomena. Poslednja trditev ne naore biti povsem zanesljiva, kajti ako se hoče Srbija res podati v boj, mora se gotovo bolj pripraviti na odločilni trenutek, kakor samo z orožnimi vajami.
Bolgarija in Turčija. Dunajski listi objavljajo neko poročilo iz Sredca, kjer se glasi, da je bolgarska vlada zahtevala od sultana, naj takoj izda svoje dovoljenje za bolgarske Škofe v Makedoniji, sicer da bi Bolgarija nastopila drugo pot, ki bi Turčiji gotovo ne bila v preveliko radost. Preti se namreč s splošno mobilizacijo. Ta nepričakovan korak je zelo vznemiril diplomatične kroge, kajti splošno se je trdilo, da se bodo Bolgari odzvali vabilu Rusije ter ostali nepristranski in hladnokrvno gledali, kako bodo Turki klestili svoje grške sosede. A zmotili so se. Vkljub temu pa skušajo zadušiti prevelik strah s tem, da trdijo, da je omenjeni korak bolgarske vlade samo dobro pogojena zvijača. Bolgari namreč dobro vedo, da je sedaj najugod-neja prilika v dosego njihovega namena. Diploma-tični krogi že tudi zagotavljajo, da se ustreže deloma zahtevi Bolgarov baje vsled tega, ker bi se s tem zadal hud udarec grškim prebivalcem kakor tudi vladi sami. V resnici pa je to samo prazen izgovor, ker sultan bo iz strahu pred veliko nevarnostjo kaj rad ustregel vsaki zahtevi svojih bolgarskih sosedov. Ta korak bolgarske vlade dokazuje, da je porabila najugodnejo priliko v dosego svojih že opetovano izraženih zahtev, konečno pa tudi, da balkanske državice ne opazujejo tako hladnokrvno celega koncerta na jugu in da bodo pokazale do-ločnejo barvo, kakor naglo se jim bo pokazala ugodna prilika.
Dogodki na Kreti. Iz Kaneje je došlo včeraj poročilo, da je avstro-ogerska vojna ladija „Marija Terezija" dobila nalog zasesti pristanišče Izzedin, poveljnik 2. bataljona avstrijskega polka št. 87, polkovnik Guzek, je imenovan mejnarodnim poveljnikom pristanišča in otoka Suda. Neki avstrijski turkoiil v Tešinu ni mogel drugače pokazati svojega velikega sovraštva do Grkov, nego da je poslal poveljniku avstr. ladije „Sebenico" 100 gld. z določilom, naj se izroče tistemu podčastniku, ki je prvi začel streljati na grško ladijo. Lep dokaz „človekoljubja" ! Grška vlada je naznanila admiralom, da se je pričela vojska na domači meji, ter jih prosila, naj od-vedo svoje čete z otoka, da se bodo ložje gibali grški vojaki. Nasproti pa je zapovedal sultan Grkom na Kreti, naj v 14. dneh ostavijo otok. Zgodilo se ne bo niti to, niti ono, vsaj tako naglo še gotovo ne.
Dnevne novice.
У Ljubljani, 22. aprila.
(Občni zbor katol. polit, drnštva.) Pri občnem zboru katol. polit, društva, ki se je vršil včeraj v rokodelskem domu v Ljubljani in o katerem obširneje poročamo na drugem mestu, so bili izvoljeni v odbor gg. : Anton Belec, dr. Jan. Janežič, Andrej Kalan, Matija Kolar, dr. Jan. E/. Krek, dr. Fr. Papež, Fr. Povše, dr. Iv. Susteršič, Vilj. Schweitzer, dr. Ign. Žitnik in kot namestnika gg. : dr. Janko Brejc in Karol Polak. — Po občnem zboru se je odbor takoj sestavil ter izvolil predsednikom vodjo Fr. Povšeta, podpredsednikoma kanonika K a-1 a n a in dr. Fr. Papeža, tajnikom odvet. konci-pijenta Vilj. S c h w e i t z e r j a in blagajnikom prof. dr. J a n ež i č a.
(Kanonično vmeščena) sta bila včeraj č. gg.: Lovro Gantar na župnijo Vrhnika in Alojzij K r e i n e r na župnijo Crmošnjice.
(Farni izpit) so danes dovršili č. gg.: Franc Auguštin, župni upravitelj na Kopanju; Henrik De-jak, kurat v Vrhpolju; Jurij Dernovšek, ekspozit v Zabnici; Anton Dolinar, župni upravitelj v Lu-
činah ; Vilj. Gašperin, župni upravitelj v Stocken-dorfu na Kočevskem; Valentin Klobus, kurat na Slapu ; Mihael Koželj, kurat v Podkraju; Franc Gre-gori, župni upravitelj v Zatičini; Anton More, župni upravitelj v Loškem potoku; Jernej Primožič, kurat v Vrabčah.
(Shod volilcev II. razreda) je bil izvrševalni odbor „narodne" stranke sklical sinoči v mestno dvorano. Prišlo je vsega skupaj 30—40 mož, o katerih je dr. Kušar sodil, da niti vsi niso bili volilci II. razreda. Kot kendidata postavila sta se bila g. inženir Pavlin in po dvakratnem glasovanju g. notar Plantan, za kojega se je bil vzlasti dr. Kušar angažiral z vso znano svojo „radikalnostjo". Za Plantana glasovalo je konečno 19 navzočnikov, proti njemu pa 17, iz česar je dr. Kušar sklepal, da se je večina — volilcev II. razreda izrekla za kandidaturo g. Plantana. O g. dr. Kušar — difficile est satiram non scribere I — Nismo še videli tako — komičnega zborovanja. Dr. pl. Bleiweis predlagal je za kandidata nekega g. Komolca, o kojem se je sam izrazil, da ga niti on sam ne — pozna; gospod Plantan pa je moral biti postavljen kandidatom, ker dr. Kušar ni mogel razumeti, zakaj da bi se ga ne imenovalo kandidatom. Vsekakor pa bomo doživeli zopet klasičen pojav pol. probujenosti, ko bodo „narodovi" pristaši korakali na volišče za moža, ki ga je postavilo kandidatom 19 volilcev II. razreda. Si-gnum temporis! — Tudi za drugi razred so imeli nemški liberalci včeraj shod v kazini; sklenili so, da tudi v drugem razredu, kjer sta voliti dva mestna odbornika , postavijo jednega nemško - liberalnega kandidata. — Danes smo zopet dobili pritožbe od ljubljanskih volilcev, da magistratni sluge po vseh okrajih agitujejo ter izsiljujejo pooblastila od volilk. Danes je bil prav pridno pii tem delu magistratni sluga Kavčič, osebni sluga župana Hribarja. Mi ob-žaljujemo, da tudi novi župan, ki ve tako lepo de-klamovati o svobodi, tako razumeva svobodo volitve. Ako somišljeniki sedaj vladajoče etranke na magistratu agitujejo, proti temu nič nimamo, kakor to svobodo reklamujemo tudi za-se, toda proti temu odločno ugovarjamo, da bi se v ta namen rabili mestni sluge, ki imajo druzega posla dovolj.
(Osmi dan) po t župnijskem upravitelju gosp. Valentinu P e č n i k u v Špitaliču bode dne 26. t. m. to je v ponedeljek po Beli nedelji, ob 9. uri dopoludne.
(Javna zahvala.) Podpisani izrekajo blagorod-nemu gospodu Franju Flerinu, posestniku v Kamniku, presrčno in najlepšo zihvalo na darovanem prekrasnem in dragocenem lestencu, kojega je izvršil kamniški pasar gosp. Al. Peterlin z veliko pridnostjo in umetnostjo. Gosp. Fr. Flerin je sicer naš rojak, a da bode v svoji dobrotljivosti omislil naši prenovljeni cerkvi tako velikodušni dar, si pač nismo mislili. To je spominek, na kojega sme biti g. da-rovatelj ponosen. Zato podpisani rečemo : Bog po-vračuj blagemu dobrotniku njegovo darežljivost I — Goričica, dne^22. aprila 1897. — J. Strupi, kurat. Luka Narobe, Karol Flerin, cerkvena ključarja.
*
* *
(Z Goriškega.) Na velikonočni ponedeljek je poročal dr. Gregorčič svojim volilcem o državno-zborskem položaju v čitalničnih prostorih v Gorici. — Podoben shod priredi isti poslanec prihodnjo nedeljo v Št. Petru pri Gorici. — V Mirnem pod Gorico so vstanovili zavarovalnico za živino. — Raz-burjenost, provzročena po zadnjih volitvah, se nikakor še ni polegla. Govori se o več skoro neverjetnih napadih na Slovenco v Gorici in okolici, o izzivanju, psovanju, preganjanju, izganjanju Slovencev iz Gorice. Kdaj bo temu konec? Nadejamo se od nove zbornice na Dunaju, da kaj dožene z vlado v tem oziru. Da bi nas le up ne varal I Tem razmeram mora biti konec tako ali tako, zato, ker so neznosne.
(Šolsko vprašanje v Trstu.) Tudi s tem vprašanjem se je bavil te dni list „Reichswehr" in je pridodal temu par zanimivih opazk. Tržaški dopisnik tega lista piše namreč: Naš mestni zastop zna izkoriščati svojo moč. To mu moramo pripoznati. Kjerkoli se pokaže prilika za to, zadaje udarce manjšini in jo pritiska nasiljem. Slovenske svetovalce volijo le v take odseke, kjer jim ni nikake prilike za kako delo; zato se isti odrekajo dostojanstvom, od-kazanim jim od mestnega sveta. Še le v zadnji občinski seji so slovenski svetovalci odložili svoje mandate v odseku za trgovino, poljedelstvo in industrijo, ker jim niso dovolili ni jednega mandata v odseku za šolstvo. Se bolj značilno je postopanje mestnega
sveta ob vpraianju osnove slovenske šole v mestu. Namestništvena naredba od 1. julija 1894 je ugodila rekurzu občine, češ, da občine ni možno siliti k osnutju slovenske šole. Slovenci so rekurirali na miuisterstvo za nauk, in to poslednje je tudi res uničilo naredbo namestništva in je naložilo namest-ništvu, naj uvede poizvedovanja v tej stvari. Namestništvo je naložilo potem šolskemu odseku, naj uvede poizvedovanja. In šolski odsek? Ta ni po-izvedoval prav nič, ampak nasvetovai je nastopno resolucijo: „Zaključiv&i, da nikakor ne odpošlje zastopnika k novim razpravam odseka, ki naj bi jih vršil magistrat po nalogu ces. kr. namestništva o nalogu za osnutje slovenskih ljudskih šol v obsežju mesta, podaja občinski svet še jedenkrat izjavo iz seje od 14. septembra 1892 in od 22. maja 1891, da nikdar ne privoli v to, da bi se v obeežju mesta na občinske stroške gradile šole s kakim drugim učnim jezikom, nego italijanskim. Ta resolucija se je vsprejela v mestnem svetu ob ploskanju galerije in soglasno proti glasom Slovencev. Radovedni smo, kaj poreče namestništvo k takim „poizvedovanjem" ! — Gospodje italianissimi si delajo menda krvavo malo skrbi za to. Očividno jim delajo več skrbi „napadi" v „Reichswehr". — Neki radikalni list j d sprožil vprašanje, da li ti napadi morda ne merijo na to, da bi izpodkopali stališče sedanjemu gospodu namestniku. „Mi smo — tako piše omenjeni list — jako radovedni, kaj pride iz dogodkov za tajinstvenimi kulisami proti našemu mestu naperjenih člankov, a mi hočemo — kolikor nam bode mogoče — obveščati o tem svoje čita-telje. Za kroniko vprašanja pa bodi pripomnjeno za sedaj, da je stvar tukajšnjega namestnika contra „Reichswehr" prevzel bišni odvetnik istega, „Trie-ster Zeitung". — Gospodje se motijo. Mi ne poznamo jikakih „tajinstvenih kulis" in ne gojimo ni-kakih namer, da bi kakorsibodi namestniku izpodkopali stališče. Mi vršimo le svojo dolžnost, da neprestano kažemo na kričeče neprilike tržaške, brez ozira na osebo in kakoršnesibodi tajne ukaze, ka-koršnih nam nikdo ne more dajati, ker bi jih ne vsprejeti od nikogar. Tudi mi bodemo — o tem naj bodo prepričani gospodje ! — vestno obveščali svoje čitatelje o hiperuacijonalnih skokih ltalia-nissimov, in naj se isti čutijo še tako mučno zadete po tem.
(Od Sv. Marka niže Ptuja.) Vesele velikonočne praznike nam je letos ogrenilo ostudno streljanje s samokresi, ki se je vkljub prepovedi zadnja leta bilo tako razširilo, da je groza in strah. Razposa-jena mladina, — vmes šoli komaj odrasli fantalini, streljali so ne le po vaseh, nego tudi pri cerkvi in motili službo božjo. Vse svarjenje dušnih pastirjev je zaman ter napravi razbrzdane fantaline le še bolj predrzne. Znan nam je kraj, kjer je taka svojat zaradi tega, ker je župnik bil prepoved c. kr. okrajnega glavarstva objavil, prišla ob polnoči pred fa-rovž ter streljala v vrata in zid, da se je vse treslo. Tudi pri nas se je letos brez vsakega povoda zgodilo kaj jednakega. Pa tudi drugače je kazni vredna razvada rodila žalostne sadove. Jeden petnajstleten fant odstrelil si je palec desne roke, drugi je ustrelil tovariša v trebuh in ga precej ranil, na velikonočni pondeljek popoldne pa, ko je pokalo, kakor bi bili na Kreti, — užgali so fantje z neprevidnim streljanjem tik cerkve hišo, ki je z gospodarskim poslopjem in sosednjim škednjem vred do tal zgorela. Le mirnemu vremenu in hitri pomoči se je zahvaliti, da se niste vneli še sosednja hiša in tik nje stoječa župnijska cerkev. Nevarnost za cerkev potem pa tudi za šolo in farovž je bila velika. V tem oziru morali bi, ker brezvestni stariši ničesar ne storijo, strogo postopati merodajni krogi, zlasti občinski predstojniki, ter z vsemi sredstvi zabranjevati take razvade, ki žalijo Boga in vsako verno srce ter spravljajo v nevarnost imetje in življenje.
(Leo Taxil — slepar.) Komedija, ki jo je uganjal Leo Texil zadnja leta, se je srečno končala. P. Gruber je pred kratkim izdal knjigo, ki je v nji nepobitno dokazal, da Leo Taxil ni nič drugega kakor premeten slepar. Leo Taxil bi bil v svojem ciničnem egoizmu gnal komedijo še dalje, obetal je, da se bo po Veliki noči Miss Diana Vaughan javno pokazala, a sedaj mu ni bilo več mogoče. Zato je s čudenja vredno brezsramnostjo sklical 19. aprila v Parizu shod, na katerem je naznanil, da je вје-govo spreobrnjenje, katoličanstvo, pokora, vse bilo le — „mistilikacija"; mistifikacija tudi vse, kar je pisal o Diani Vaughan. „Vse, dejal je, bila je komedija in kar je poglavitno — velik g'šeft". Po do-
mače bi rekli: Leo Taxil je pred omikanim francoskim narodom, d&, pred vsem svetom, javno priznal, da je bil skozi dvanajst let — ostuden slepar. Lepo priznanje! A navzlic temu utegne še kdo govoriti o sleparju s — hvalo !
(Iz Brna): V kemični perilnici Gemsjiigrovi se je zgodila 14. t. m. nesreča, kateri bi bilo lahko padlo v žrtev mnogo ljudi. Slišal se je grozen strel, za katerim se je pokazal ogenj. To se je ponavljalo že jedenkrat. Velikemu naporu gasilcev se je posrečilo ogenj omejiti s peskom. Poškodovanih je več ljudi. V oni h ši je 18 družin v stanovanju in čuditi se je, da se je dalo lastuiku Pegrischu dovoljenje napraviti kemiško perilnico. — Stariše nadškofa Kohna je odlikoval papež Leon XIII. Očetu je podelil vitežki križ reda sv. Gregorija, materi zaslužni križ.
(Iz Prage.) Praga oslavi 900!etnico mučeniške smrti sv. Vojteha na prav slovesni način. Slovesnosti se bode vdeležil poleg vseh škofov čeških in mo-ravških in nadškofov praškega in olomuškega tudi nadškof dr. Ign. Senestrey iz Rezna. — L*tos se zgradi spomenik polku št. 74, kojega vojaki so padli
1.	1866 pri Primi. — 17. t. m. je minulo 80 let, kar je zagledal luč sveta duhoven Vojteh Hlinka znan kot pisatelj pod imenom Franc Pravda. Nekaj njegovih povesti je tudi poslovenjenih. Bog ohrani sivega starčka še nekaj let \ — Okrajni glavar v Dečinu je naročil županom v smislu § 28 n 7., da naj nalože vsem priležnikom kazen do 10 gld. ali zapor 48 ur, ako se nočejo ločiti. To naj se ponavlja toliko časa, dokler se ne ločijo.
(Pošiljanje m neralnih voda.) Kralj, rumunsko ministerstvo za notrauje stvari je preklicalo svojo naredbo z dne 25. februvarija t. 1., s katero je določilo, da morajo v prihodnje v Rumunijo došle mineralne vode spremljati izvirna spričevala, izdana od lokaluega oblastva vrelčevega kraja in vidiranega od najbližjega rumunskega konzulskega oblastva.
(Kdo je zoper učitelje?) Liberalno časopisje hujeka učitelje zoper duhovnike in sploh katoliško cerkev, kakor bi bila sovražnica vzgojevateljev šolske mladine. A pravi njih sovražniki so — socijalisti.
V	Roux so degradirali socijalni demokratje naduči-telja ter mu pustili službo pomožnega učitelja. V isti občini je poslala nadučiteljica najmlajša podučiteljica, ker je hči jednega občinskega odbornika socijalista.
V	Marcinelle, kjer so demokrati tudi na občinskem krmilu, so zapravili vse občinsko premoženje in ko ni nič več ostalo, segli so po šolskem premoženju in ustavili učiteljem plačo.
Društva.
(Senklavško-frančiškanskaženska podružnica „Družbe sv. Cirila in Metoda".) V soboto, dne 24. aprila t. 1. točno ob 8. uri zvečer v Sokolovi dvorani „Narodnega doma" humoristično-zabaven večer v korist glavni družbi.
—	Vspored: 1. „Situež", komičen prizor za dve osebi; izvajata gospoda Kinrazin in Cenelodov.
2.	Nastop primadone gospodićine Borislave Krze-snicke. 3. „Raztreseni učenjak", komičen prizor za dve osebi ; izvajate, gospoda Vouriček in Vilem. 4. „Dvospevi", pojeta ciganska brata Miš in Još. 5. „Kofčtarice", ensemble-prizor s petjem ; izvaja še-storica članov kluba „The Sunday fire o' clock wo-mans". 6. „Z rotovža prišedš", izviren solo-prizor; izvaja gospod M. De Polagne. 7. Muzikalni clowni gospodje RamadurosTaroburazos. 8. Nastop svetov-noslavnega pevca gospoda D. Oscarssona iz Adals-bjorga. — Med posamnimi točkami svira oddelek slav. godbe c. in kr. pehotnega polka Leopold II., kralj Belgijcev, st. 27. — Vstopnina: Za osebo 60 kr.; rodbinska vstopnica (za 3 osebe) 1 gld.; dijaška vstopnica 20 kr. — Preplačila se hvaležno vsprejemajo — Mize bodo v dvorani in na galeriji.
—	K mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabi
_odbor.
Orško-turška vojska.
Poročila z bojišča, ki dohajajo iz Aten in iz Carigrada, so si tako nasprotna, da 61 sedaj še ne moremo vstvariti prave podobe o vspehih oziroma nevspehih dosedanjega bojevanja. Gotovo je, da so si Turki po hudih bojih zadnjih dnij priborili prehod skozi sotesko Meluno ter si s tem pridobili vstop na grško ozemlje, kjer jim je sedaj osvojiti vtrjeni grški postojanki Tyrnavos in Lariso. Poročila iz Carigrada že naznanjajo, da so si Turki osvojili že obe ti mesti. Toda ta poročila niso istinita. lz poznejših poročil, tudi iz Carigrada, se pa razvidi, da se Turkom ni stvar tako sponesla, kakor nekdaj Cezarju, ki je prišel, videl in — zmagal. Po teh turških poročilih je zadela turška vojna na potu proti Larisi na nepričakovane velike ovire od strani
Grkov. Vsled tega in vzlasti zaradi slabih potov .ve turška vojna le počasi pomika proti Larisi. Samozavest, ki je še včeraj vladala v Carigradu, se umika neki uevolji, tako da se celo govori, da mislijo od-poklicati maršala Edhem pašo ter ga z novim po veljnikom namestiti. Vlada je vsako uro zahtevala od Edhem-paše poročil z bojišča, a poveljnik je odgovoril, da temu ne more vstreči, ter da mu je le mogoče vsako jutro sporočati o ukrepih in zvečer o vspehih. S tem pa baje vojni generalni štab v Carigradu ni zadovoljen. — Borba za Lariso bo huda, ker so Grki to mesto zelo utrdili in se glase poročila, da so prvi napad Turkov Grki odbili in je turških vojakov mnogo padlo. — Ugodnejše se razvija vojna za Grke ob epirski meji, kjer Grki na suhem prodirajo na turško ozemlje in je najbrže Preveša že padla v oblast grškega brodovja.
Atene, 21. aprila ob 1. uri 30 ra. pop.: Zatrjuje se, da je del grškega brodovja pričel borabarderaent ob zahodnem vhodu v solunski zaliv.
Atene, 21. aprila ob 6. zvečer. Prestolonaslednik je ostavil Lariso in se podal na bojno polje. Turki so poskušali polastiti se postaje Elija na potu proti Tirnavu, a so jim poskus preprečile grške čete. Vojno ministerstvo je pozvalo pod orožje zadnji rezervni razred. Nove čete odhajajo iz Aten proti meji. Bombardiranje pri Prevesi se celi dan vztrajno nadaljuje.
Atene, 22. aprila. Iz Arte se brzojavno poroča, da je polkovnik Manos, potem ko je razbil baterijo pri Smaretu, brez vsakih zaprek dospel v Philipiades, zasedel mesto ter razobesil grško zastavo. Turki so pri begu iz mesta zažgali nekaj poslopij.
Carigrad, 22. aprila. Brzojavka iz Janine javlja, da je bila druga divizija pred-včeranjim celi dan v ognju. Posebno ljut je bil boj pri Keprue. — Turki imajo štiri ranjence, Grki pa pet, mej temi je tudi jeden častnik.
Carigrad, 22. aprila. Uradna brzojavka iz Larisse 20. dopol. poroča: Peta divizija se je bojevala predvčeranjim do večera. — Grki imajo še v posesti postojanko na la-riški ravani, ki je jedna najvažnejih. Grki so se umaknili iz že priborjene postojanke Meluna proti zahodu in proti Larissi.
Carigrad, 22. aprila. Iz Elassone se poroča, da so turške čete zajele vse mejne postojanke na grškem ozemlju mej rekama Kseragis in Nezeros. Glavni tabor Edhem-paše se je nahajal predvčeranjim v Mirevi, sedaj se pa nahaja vrhovni poveljnik na potu proti Larissi. — V vseh civilnih in vojaških šolah se začasa vojske opravljajo molitve.
Carigrad, 22. aprila. Vlada je naznanila lokalnim in provincijalnim oblastvom, da je za odhod grških podanikov v domovino določila rok 15 dnij. Vprašanje glede varstva v Turčiji bivajočih Grkov še ni rešeno. Grki se nadejajo, da se v tem oziru ne bo postopalo prestrogo.
Carigrad, 22. aprila. Turški vladi se je naznanilo, da so štiri grške ladije znova začele bombardovati Preveso. Poleg tega se pa namerava napad na to trdnjavo tudi z nasprotne strani. Odhod Grkov iz Tirnava se je izvršil v lepem redu. Pri Larissi, ki je sedaj prav dobro utrjena, je pričakovati od grške strani intenzivnega upora. Stalo bo Turke nmogo truda, da si jo osvoje.
Carigrad, 22. aprila. Vsled nepričakovano intenzivnega upora grške armade, dalje vsled težkoč, ki jih provzroča bojno polje in dovažanje vojakov in materijala, turške čete le polagoma prodirajo proti Larissi, vsled česar vlada v sultanovi palači velika nezadovoljnost. Ravno vsled tega so se izvršile tudi spremembe v vodstvu generalnega štaba. Edhem-paša je naznanil, da mu je nemogoče vsako uro pošiljati brzojavna poročila in prejemati podrobna povelja, marveč naj bi se to omejilo le na vsako jutro in vsak večer.
Carigrad, 22. aprila. Tu se zagotavlja, da se namerava Larisso samo okupirati ter s tem Grke prisiliti, da odzovejo svoje čete s turške meje in s Krete (!)
Carigrad, 22. aprila. Zatrjuje se, da je bolgarski agent 19. t. m. zahteval od turške vlade, da da dovoljenje za nekaj škofijskih sedežev, ter naglašal, da bi Bolgarija sicer ne mogla vstrajati v sedanji nedelavnosti. To pretenje je sultana zelo vznemirilo in pričakujo se v petek odgovora, v katerem se bo ustreglo Bolgarom v treh slučajih.
Pariz, 22. aprila. „Journal" objavlja pogovor s kraljem Jurijem, ki je izjavil, da je Grška napadena popolno brez povoda in da niti Grška niti Turčija ni mislila na vojsko, ko bi ne bile posredovale gotove velevlasti, ki so prisilile Turčijo do tega koraka.
Pariz, 22. aprila. „Agence Havas" poroča : Vse velevlasti razun Anglije so pritrdile predlogu Muravjeva, naj se počaka z nadaljno akcijo tako dolgo, dokler jeden bo-jujočih se delov ne prosi pomoči, in naj velevlasti ne privolijo, da bi se napadovalec okoristil na kakoršen koli način. Dotična okrožnica zahteva nadalje, da se mora vsak korak storiti v popolnem sporazumu velevlastij.
London, 22. aprila. „Morningpost" poroča iz Carigrada, da so Grki zasedli po daljšem boju s Turki otoka Kios in Mitilene. Turško brodovje, ki je bilo na potu v zaliv Bezika, se jo vrnilo proti Nagari. — Isti list poroča iz Karvassare, da pride pri Pen-tepigadia v kratkem do boja mej Grki in Turki.
London, 22. aprila. „Daily Telegraph" poroča iz Carigrada, da je pričakovati na otokih Kios, Mitilene in Samos velikega upora, katerega bodo podpirali in vodili Grki.
London, 22. aprila. „Times" poroča iz Elassone 19. t. m., da so morali Grki bežati iz Tirnava. Boj se je potem nadaljeval pri Kutri, na jugu od Damassi, kjer so igrali glavno vlogo obestranski topovi. Ako se je Turkom posrečilo zasesti ta in bližnji kraj Žarko, potem je prodiranje proti Larisi prav lahko izvedljivo.
London, 22. aprila. Dva grška, s žitom obložena parnika so zaplenili Turki v Dar-danelih.
London, 22. aprila. „Reuters Office" zagotavlja, da grško-turška vojska nič ne bo vplivala na položaj na Kreti, ker branijo velevlasti turško prebivalstvo. Velevlasti bodo še nadalje poskušale napraviti mir na otoku in uvesti tam avtonomijo.
Telegrami.
Dunaj, 22. aprila. Nadvojvodi Leopoldu se je zdravje zdatno zboljšalo.
Dunaj, 22. aprila. Cesar Viljem se je podal včeraj ob 4. uri iz dvorne palače v zunanje ministerstvo, kjer je obiskal grofa Goluhovskega. Cesar se je mudil dalje časa v zunanjem ministerstvu.
Kaneja, 22. aprila. Francoskega vojaka je napadla včeraj zjutraj clvanajstorica Baši-Bozukov z nožmi. Napadeni se je branil s svojim bajonetom, vender so ga napadniki popolno oropali.
Kaneja, 22. aprila. Italijanske čete so dospele v sudaški zaliv. — Tukajšnji Moha-medani so pričeli drzno izzivati vse neturške prebivalce.
Melusine- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr.
Jedina zaloga 45 (14) i lekarna M. Leustek v Ljubljani,
Resljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Umrli eo:
18.	aprila. Uršula Mehkota, delavka, 28 let, Opekarska cesta 10, jetika.
19.	aprila. Jurij Hočevar, dijak, 17 let, Kolodvorske ulice st. 10, jetika.
20.	aprila. Viktor Haufel, lončarja sin, 2 meseca, Poljanska cesta 66, dušljivi kašelj.
21.	aprila. Ivana Wester, profesorja /.ena, 43 let, Hra-deckega Vas 8, myelitis chron. — Pavla Smrekar, delavca hii, 3 mesece, Poljanski trg 5, dušljivi kašelj.
V bolnišnici:
17.	aprila. Frančiška Urevo, pismonoše vdova, 72 let, apopleiia cerebri. — Jožef Prešern, žebljar, 45 let, jetika. — Gašper Kus, gostač, 70 let, ostarelost.
18.	aprila. Marija Ovjač, kajžariea, 62 let, rak v želodcu.
Tržne cene v Ljubljani
dne 21. aprila.
	gl- kr.			gl.	kr.
Pšenica, m. st. . .	8	20	Špeh povojen, kgr. .	—	66
Rež, „ . . .	6	—	Surovo maelo, „ .	—	70
Ječmen, „ . . .	5	40	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . .	6	40	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	7	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	7	—	Telečje „ „ .	—	62
Koruza, „ . . .	6	—	Svinjsko „ „ .	—	64
Krompir, „ . .	2	20	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, bktl. . .	li	—	Piščanec ....	—	60
Grah, „ . . .	15	—	Golob.....	_	18
Fižol, „ . . .	9	—	Seno, 100 kgr. . .	2	32
Maslo, kgr. . .	—	90	Slama, 100 „. .	2	—
Mast, „ . . Špeh svež, „ . .	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	40
	—	62	„ mehka, 4 „ „	4	60
Meteorologidno porodilo.
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
il	9. zvečer	734-9	95	sr. jzah.	jasno	
•22	7. zjutraj 2. popol.	785 8 733-8	7 3 174	sl. vzjvz. sr. jzah.	jasno n	0-0
Srednja včerajšnja temperatura 112°, za 05° pod normalom.
Kuharica
išče službo
pri kakem gosp. duhovniku, upravništvu „Sloveuca".
Več poz«e se pri
260 4-3
Zahvala.
Darovalcem vencev, sošoleem-tovarišem, gg. pevcem in vsem, ki so se udeležili pogreba po prerano umrlem, iskreno ljubljenem sinu, gospodu
Juriju Hočevarju
iestoiolou o. kr. gimnazije
osobito še prečastiti duhovščini, gosp. ravnatelju A. Senekoviču in gg. profesorjem izrekam najprisrčnejšo toplo zahvalo. Bog povrni vsem!
V Ljubljani, dne 22. aprila 1897.
Marija Hočevar.
jjjdMilišče Joplice
na Kranjskem
blizo Novega Mesta, želez, postaja Straža,
je tako imenovani ,,akrato-vreleo" z vročo \odo Nj^ od 28—31° R. Voda. bodisi da se pije, ali da se rabi za kopanje, je izredno zdravilna zoper protin, koste-'П nico, lshijas, živčno bolezen (neuralgie) in zoper razne kožne in ženske bolezni. Na razpolago so basini in porcelanaste banje, lepo uravnane sobe za tujce, dru-štvene dvorane, sobane za igre. V obližji so senčnati Nj^ sprehodi in igrišča. Dobra restavracija in z nizkimi ^	cenami je v hiši.
S 1
Kopališka doba je od I. maja do I. oktobra.
Natančneja pojasnila daje brezplačno
topliško oskrbništvo.
250 7-3
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinotura balsamioa)
iz lekarne pri „angelju varhu" ln tovarne farma-oevtlčnih preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Siatini.
Preskušen in potrjen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najprlatneje, najreelneje in najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter je vpora-bno notranje In zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moj» tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju va-rlhu'. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakena o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Bogateo-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane lranko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Fazi naj se vedno natančno na zgorajžno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa.
Adolf Thierry, lekarnar
139 20—7 v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 19 20-15
Fine slamnike - florentinar je
za gospode in
fantasie-mode za dame
priporoča po nizki ceni
VALENTIN MAČEK tovarnar slamnikov
v Domžalah pri I^jubljani.
Moji izdelki dobivali se bodo v bodoče tudi v prodajal-nicah ljubljanskega trgovišča in na ljubljanskem slamnikar-skem trgu pri sv. Jakobu.	270 3-3
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
Št. 4244.
Razpis.
267 3-3
V Idriji je izpraznjena
služba provizoričnega dež. živinozdravnika.
S to službo združeni so dohodki letnih 900 gld. in sicer je v pokritje te svote zagotovljen iz deželnega zaklada znesek 300 gld., iz občinske bla-gajnice v Idriji znesek 400 gld. in za dobo 4*', leta iz državnih sredstev znesek 200 gld.
Dotičen živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati živino in meso v Idriji ter ondi brezplačno nadzorovati živinske semnje, v ostalem sodnijskem okraju pa proti primerni odškodnini po dogovoru z dotičnimi občinami.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški vsposobljenosti
do konec aprila 1897. leta
podpisanemu deželnemu odboru.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dnd 8. aprila 1897.
Najboljša, najtrpežnejša in najeleganlnejša
kolesa za vozarenje
(bicikli) so
Dtirkopp-ovi „Piana",
katere ima v zalogi za Kranjsko
IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Itatnlo«-! zastonj in franko. -£B 238 20-4 Pouk v vozarenju v lastni vozarnl je za kupovaloe brezplačen.
«T
«s-
X. kranjski
laneno-oljnati firnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
-sk
priporoča najcenejc 59 104—40
tfldolf i&Cauptmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, ftr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
ШВ Dunajska borza.
Dn6 22. aprila.
Skopni državni dolg r notah.....
Skopni državni dolg v srebrn ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta K%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemški dri. bankovci sa 100 m. nem. dri. velj.
<0 mark............
80 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
O, kr. cekini...........
100 gld. 85 k*.
100 122 100 121 99 936 344 119 58 11 9
44 5
95 40 90 80 25
50 55 65 73 52 95 65
Dn6 21. aprila.
i% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	154 gid.
5* državne srečke i. 1860, 100 gld. . .	154 .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4*, 100 gld.......137
Dunavske vravnavne srečke 5% . . . .	127
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108
Posojilo goriškega mesta.......112
4% kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$	99
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	—
„ „ južne ieleznice 3% .	174
. . južne železnice b% .	127
„ , dolenjskih ieleznic 4 %	99
25
50 76 70
Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 146 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gendis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn.. 1000 gl. st.v. 3410 Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rabljev 100.......
19		40
2o		—
69		—
73		50
60		—
22		25
148		—
3410		—
310		—
75	•	—
81		25
153		—
126	n	75
•f Nakup in prodaja "SS rs&kovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj«
najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnlčna delniška družba
,MERCV B"
ffollziili it. 10 DnnaJ, Hiriahilferitraiti 74 B.
_ Pojasnila *£B v vseh gospodarskih in Inančnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaef|skih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti BV naloženih glavnic. Ц