dev. 48 (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v Četrtek 21. februarja 1918 2rh-*.ja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: i lica sv. FrančiSka Asiškega št 20, L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo •k-ednJ3tvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi te ne vračajo^ Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista »Edinosti". — Tisk tiskarne „Edinostivpisane zadruge z .omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega št 20. — Telefon uredništva in uprav« *t. 11-57. — Naročnina znaša: 2a telo leto K 31*20, pol leta K 1560, tri DMcct K 7 S0. za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6 20, pol teta K 3-60. htnlk Xilll. Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vfn Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene koione. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po aO vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin ; :-glasi v tekstu lista do pet vrst K 20 —; vsaka nadsljna vrsta K 2.—. 'lati oglasi po 6 vin. beseda, n.ijmanj pa COvin Oglase sprejema inseratnl odd*'»k .Edino?«*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačnic izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Upiava in inseratnl oUatleU •e nahajata v ul.sv. Frančiška As. SL jO. Po3;nohranllmćni r^čiio št. 8H.odi Popolna kapitulacija Velike Rušile. PefroM vlada pripravljena JnpgDinB sprejeti ne mM Dirsne posoji Poslanska zbornico. BLROLIN, 20. (Kor.) Državni tajnik dr. Kiibl-Kiaun je prečital tekom svojega današnjega govora v rajiistagu naslednjo brezžično brzojavko bo'jševiške vlade v Petrogradu na nemško vlado: »Sovjet ljudskih komisarjev smatra potrebno, da z ozirom na ustvarjeni položaj naznani svojo pripravljenost, da podpiše mir pod pogoji, ki so jih »tavile delegacije četverozveznih »iastl v Brestu-Li:ovskem (CuUe. čujte na vseh straneh zbornice). Suvjcl ljudskih komisarjev Izjavlja, da bo takoj Odposlan odgovor na podrobnejše pogoje nemške Tl«de. (čujte, čujte, živahno gibanja v vsej zbor-niti). Glavni odsek rajhstaga. BEROLIN. 20. (Kor.) Na današnji seji glavnega odbora rajhstaga je odgovarjal državni tajnik dr. Kuiilmann na razna vprašanja sledeče: O zastopstvu Poljakov pri mirovnih pogajanjih z Ukrajino smo jako podrobno razpravljali z zavezniki. Da pa ni moglo priti do izmenjave misli med zastopniki Ukrajine in Poljske, leži to v naglem mirovnem sklepu. Okolščina, da nastopa boljševiška vlada s tako velikimi sredstvi proti Ukrajini, dokazujejo, da je tamkaj mnogo živil. Nemška vlada nikakor ne sme zamuditi prilike, da preskrbi lastni narod z živežem. Pr! končni določitvi meje se bo mogoče ozirati tudi na okraje s poljskim prebivalstvom. A treba je bilo zagotoviti mir in ga ne morda onemogočiti s kakim holmskim vprašanjem. Trockij je zavzel stališče proti ukrajinski radi £ele tedaj, ko je uvidel, da vodi ukrajinsko in ne velikorusko politiko. Negotovost, aH je kaka vlada trajna, nas ne sme zadrževati, da sklenemo mir z vlado, ki obstoja tačas. V uradni poljski politiki ol nastopila nobena izpreniemba. Pravicc Poljakov so predmet posvetovanj in dogovorov i Ukrajino. Govornik smatra mir z Ukrajino kot predhodnika miru z vso Rusijo. S tem bi bila politična stran mirovne pogodbe z Ukrajino zaključena. V Četrtek bo odsek razpravljal o gospodarskih in pravnih straneh mirovne pogodbe. BEROLIN, 20. (Kor.) Državni zbor razpravlja prvo čitanje mirovne pogodbe z Ukrajino. Drž. tajnik dr. Kiihlmann je začetkom svojega govora naglašak da pogajanja niso bila ravno lahka. Zastopniki Ukrajine so stavili teritorijalne zahteve, ki so bile težko izpolnljive. Meie z Rusijo ]e bilo treba sploh prepustiti pozneje na krmilo došli vladi. Za nas je prihajalo le v poštev, ua določimo meje nove države na zapadu. Pri tem ;e bilo vpoštevati posebno meje s Poljsko. Da smo že takrat močno upoštevali želje poljskega naroda, je razvidno iz tega. da smo prepustili podrobnejšo določitev mej komisaričnl preizkušnji. Hova pogajanja, ki iih je zapričela avsiro-ogrska vlada z Ukrajino, so dovedla do uspeha, da je mogoče paragraf o definitivni določitvi mejnih Črt razlagati zelo obširno. Pri tem se bo kar najbolj oziralo na etnografski položaj In želje prebivalstva. Ker so pri tozadevno določeni komisiji zastopani poleg zaveznikov tudi poljski delegati, smo v okviru možnega storili vse. da dosežemo pravično mejo. Ako je obstojalo sploh kako sredstvo, da se pripravi Trockega za podpis zadovoljivega miru, Je bil to ravno ukrajinski mir. Med tem so nastopili novi dogodki, ki bodo tudi z odnošaj! napram bnljševiškemu kabinetu izdatnega vpliva. Po nastopu nemških armad Je poslal včeraj ljudski ko-misarijat brezžično brzojavko nemški vladi. (Sledi končni del govora dr. Kfihlmanna o miru z Rusijo.) BF.ROLIN. 19. (Kor.) V državnem zbora Je uvedel dr. Ktihlmaun prvo Čitanje mirovne pogodbe z Ukrajino z daljšim govorom, tekom katerega Je po splošni napetosti zbornice k brzojavki bolj-ševiške vlade o sprejemu pogojev osrednjih vlasti pristavil: Ta brzojavka je za nas uradna in do-kumentaričua. Sporočili smo tudi petrograjski vladi, da smo jo prejeli, prosimo pa za pismeno potrdilo njene vsebine. Nato je petrograjska vlada odgovorila, da bo vlada ljudskih komisarjev takoj naznanila pismeno sporočilo na fronte. Po izkušnjah s Trockim in njegovim kabinetom nikakor nočem reči, da Je sedaj vse Jasno, da imamo mir že v žepu. Pripominjam to predvsem radi tca, ker hočem obvarovati lastni narod vseh a?očarani. Dogodki se bodo sicer vršili razme-oma hitro. Pričakovati ie, da dospemo sedaj do H;a. Toda velikega uspeha resnične sklenitve liru z Rusijo se bomo veselili šele tedaj, ko bo rnilo suho. Posl. Grobner |e naglašat Imenom centra, da jegova stranka odobrava politiko vlade glede urovne pogodbe z Ukrajino. Posl. dr. David je zvajal, nova brzojavka ruske vlade nas stavlja red popolnoma nov položaj. Naša dolžnost je, i a skrbimo za to, da sedaj tudi sklenemo mir z Rusijo. danes p o n i s T P k Slovanska strast. tfouiau. Francoski spisal Danile! Lesueur. vWČnnstvo čuti, da bo kmalu konec njegove časti in slave, da njegovi človekoljubni govori o enakosti in bratstvu in ves aparat starinskih simbolov ne nudilo dušam in telesom teh milijonov ljudi dovoljne hraneKvečjemu zadostujejo za nje same, za ta rod trgovcev, borznih oderuhov in uradnikov, ki se delajo, kot da bi verovali v te tradicijonalne iaeait. uočim pa v resnici skušajo edino le zadovoljiti svoje nizkotno poželenje. Toda veliko srce človeštva zahteva nekaj drugega.... In tako poraja družba v vedno naraščajoči bedi, v spoštovanje vzbujajoĆiii naukih Ideal bodočih dni. DUNAJ, 20. (Kor.) Zbornica je pričela prvo čitanje proračunskega provizorija. Posl. baron Goeiz je podal imenom poljskega kluba izjavo, ki protestira proti odstopitvi Holma ukrajinski republiki, kakor tudi proti nepripustitvi poljskih delegatov k pogajanjem v Brestu - Litovske m. Poljski kiuo /eii rniudl ukrajinski republiki veliko bodočnost in upa, da bodo med Ukrajino in poljsko uržavo ob mejah nastajajoča sporna narodna vprašanja poravnana brez udeležbe tretjih z medselojnim sporazumom od naroda do naroda. Poivoriisv poljske dežele pomeni zm^so nemškega imperijalizma in sramtrtenje sa-moodločcvalne pra*,1c.c poljskega naroda. Glede dežel, pripadajočih Poljsl-J, ima razpolagati le poljska država. Posl. Konst. Le*vlcky ic pozdravljal samcodlo-čevalno pravico Ukrajincev kakor tudi izjavo načelnika poljskega kluba, ua hočejo stopiti Poljaki z ukrajinsko državo v pr jateljsko razmerje. Posl. Leon \Vinler ie ki Iziral mirovno pogodbo v Brestu In tejntlial, da bi br!o treba mejna spornosti med Ukrajino in Poljsko rešiti sporazumno med obema narodoma. - Tekom izvajanj posl. W:ntsrja je posi. Soukup na se nahajajočega ukrajinskega delegata Sevrjuka apostrofira! 7 žaljivimi medklici, proti čemur so ukrajinski poslanci energično protestirali. Podpredsednik Tusar je poklical posl. Sou-kupa k redu in izražal obžalovanje, da je bi! razžaljen zastopnik prijateljske države. (Odobravanje.) Posl. dr. WaM«er je podal imenom zveze nem- ško-nacijouainih str. nk izjavo, ki odobrava mirovno pogodbo z Ukrajino, kakor tudi, da vnanjj minister ni prepreči mirovne pogodbo s poljsko-ukrajinskimi mej::h:n iežkočanii. Posl. dr. Adler ;e ^ražal željo, naj nemška vlada tudi sedaj ne opusti svojih prejšnjih pogojev in opusti nadaljne vojne operacije v notranjost Rusije. Glede stališča socijalnih demokratov k proračunskemu provizoriju Izjavlja govornik, da je samoobiebi umljivo, da njegova stranka ne more glasovati zanj in sicer zato ne, ker ne more niti politično niti moralno prevzeti odgovornosti za to vojno. Posl. Daszynski je nanašal, da je bilo s pogajanji v Brestu Litovskem zamorjeno zaupanje Pollakov. V bodoče bo obstojala med Ukrajino in Poljsko nekaka Aizaško-Lotarinška, radi katere boste obe državi krvaveli desetletja. Posl. Hober je uagiašai. da krščanski socijalcl popolnoma zaupajo grofu Czerninu, da so zadovoljni z njegovimi pogajanji in da upajo, da bo, kakor dosedaj, postopal kakor pošten Avstrijec. Glede proračunskega provizorija odklanja njegova stranka gospodarstvo potom § 14 in ex lex stanje. Predsednik je ob H6 zvečer z ozirom na nujna pogajanja med vlado in stranicami prekinil sejo. Ob •/«8 zvečer Je bila seja zopet otvorjena. Posl. Prašek je predlagal, da naj se dovoli brambnemu odseku za poročanje o cesarski naredbi z dne 1. maj* 19!5 glede razširjenja črno-vojniške dolžnosti štiritedenski rok- Predlog je bil sprejet (Živahno odobravanje in ploskanje pri Cehih). Posl. Funk je predlagal, naj se dovoli imunitetnemu odseku glede njegovega Inicijativnega predloga o imuniteti poslancev v svrho poročanja zbornici 40 dnevni rok. Predlog ie bil istotako sprejet. Prihodnja seja jutri z današnqim dnevnim redom. DUNAJ, 20. (Kor.) Tekom prekinjenja seje poslanske zbornice se je vrnila pri ministrskem predsedniku v navzočnosti brambnega ministra konferenca z zastopniki strank glede predloga določitve roka za poročanie o cesarski naredbi z dne 1. maja 1915 glede razširjenja črnovojniške dolžnosti od 42. na 50. DUNAJ, 20. (Kor.) Središčna stranka In ustavna stranka gosposke zl omice, ki ste zborovali danes skoro polnošteviJno, sprejeli soglasno sledeči sklep, ki je bil še don^s potom načelnikov obeh strank odposlan vnanlemu ministru: »Vsled resnega splošnega položaja, ki zahteva apodiktično združenje- vseh avstrijskih državi zvestih elementov, nI mogoče zagovarjati poljskega odpora proti splošni politiki države In to s tem večjim upravičenjem, ker se poizkuša s včerajšnjimi izjavami ministrskega predsednika holmski spor rešiti potom pobotanja. Vsled tega izražate središčna In ustavna stranka gosposke zbornice na danes se vršeči plenarni seji soglasno pričakovanje, da bo v Galiciji in v poljskem zasedenem ozemlju vladajoče razburjenje radi mirovno pogodbe z Ukrajino izginilo in da bodo vsi podpirali vlada politični faktorji zvesto Ker je pač dobro vedel, da preteklosti nI mogoče več obuditi, mu ni bito zoprno, da bi gledal naprej in neizogibni bodočnosti v obraz. Dasi-ravno se mn Je od vseh oblik socijalizma zdela obleka nihilizma najmanje privlačna, se le vendar zaradi svojih osebnih odnošajev največ bavil žnjo. Vsled svoje filozofske skeptičnosti mu je bik> nemogoče, da bi verjel, da bi kak politični aauk izključno vseboval vso resnico, kot se posamezno veroizpovedanje ne more ponašati, da bi predstavljalo absolutno versko resnico. Po svojem nagnjenju In rojstvu je pravzaprav pripadal preteklosti, dočim pa je njegov bogati duh z zanimanjem zrl v bodočnost V svoji bistro-vidnosti pa je preziral razmere sedanjosti in le navidezno utemeljenost moderne demokracije. Začel Je obiskovati Sonjo KaveČinovo in Ser-geja Krilovskega. ki sta se iz početka zelo previdno in nezaupno vedla proti njemu. Cez neka] Časa pa sta ga razumela prav dobro. Krilovskega bistrovidnost je kmalu spoznala, da jasno z roči Hubertu de Brenazu se |e vse zdelo zaželHve-je. samo ne gospodovanje meščanstva, ki vrednost j razum in poštenost mladega plemiča nudita varno človeka ceni samo po materijalni^ užitkih, katere l jamstvo za njegovo zanesljivost Huberta je na- zvezna mam poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: Na Monte Pertlca se je izjalovil sovražen napad 9 težkimi izgubami za nasprotnika. Na ostali fronti mestoma živahno topovsko delovanje. Ćete generala Lifišl; :?na prodirajo dalje proti RovTm. Načelnik generalnega štaba. UH!?OLIN. 20. (Korj Vci ';i glavni stan lavfja: Zapadno bojišče. — Na raznih točkah fronte topovski in mlnovški boj. Večji poizvedovalni sunki, ki so jih izvršili Angleži zapadno Houiheaa in Francoz? pr! Juvlncourtu In severno Rcimsa. so bili odbiti. Vzhodno bojišče. — Na obeh straneh Prnge —Petre jrad smo prekoračili 20 km pred na^o d-jsedanio fronto se nahajajoče ruske posio?ar:ke. Slabotni odpor sovražnika pri Inzeen-nu sevorno proge jo bi! naglo premagan. Preko Ovinska predirajo isašfe divizije ▼ severovzhoda! in / hf dni smeri. MoJ PV&skoin In Lučkom smo prlčcii napredovanje i a $3roki fronti. Is Lučka prodirajoče divizije k^arjjo proti Rovnu. 2500 ujetnikov, več sto topov ia velike množine materijala st ostalo v oažih rokah. Na drusHt bojiščih rtič £H>vcga. Prvi generalni kvartinnojster pl. LndendorfL BOLGARSKO. SOFIJA, 19. (Kor.) Na vse! macedonskl fronti uvzĐMino bojno deiov. nje. V Dobrudžl premirje. SOVRA2NA URAMA POROČILA. ltalijan*k;> poročilo. 19. februarja. — Včeraj ie bil topovski boj proti vzhodnim vzuožjetn Aftonposten« je pre?e! od odbora za bol proti protirevolucljonarjem poročilo, da se nahaja KerensRij v Kristijani jI ANGLEŠKA Z30RNICA. > Lloyd George In sk&pi r Versaiilesir. LONDON, 19. (Kor.) Prš predložitvi proračuna za armado je naglašal Lloyd George, da so bil! sklepi v Versaillesu soglasni. Zbornica naj danes ali odobri te sklepe, aH pa aaj si poišče dru^o vlado, ki bi prevzela odgovornost za odklonitev teh sklepov, ki jih smafrn kot bistvene za varnost dežele. Asquith je kritiziral vojaško mašinerijo k izvedbi versajskih sklepov, vendar pa nI protestiral proti razširjenja pooblastil vojnega sveta. Debata je bila izred«o omejena in nI Drišlo do nobenega pripetljaja. Zaupno vprašanje ni bilo stavljeno. V gosposki zbornici Je oodal vojni minister »ord Derby podobno izjavo kakor Lloyd George, tekom katere ie izjavil, da je z ozirom na dosedanje podpiranje Robertsona naznanil ministrskemu predsedniku svoj odstop, ki pa ga je potem, na njegovo prošnjo preklical, ker je mnenja, da zamore versaiski načrt dovesti do uspeha. in pripomoči bistveno k zmagL Deželni sosvet za osnovo miKnsžene grofije GoifiKo-GninscansKe. Ob 4 popodne so se posvetovanja nadaljevala. Ravnatelj Ripper le pričel čitati svoje poročilo o-TJbnovitvi kmetijstva, vrtnarstva, vinarstva, sadjarstva itd. Tudi iz tega poročila prinesemo prerr.agavši svoje predsodke, prijatelj stvari ali celo njen sledbenik. V resnici je čutil marki de Brćnaz veliko več simpatij za socijalne reforme, odkar je uvičei, da se Sergej In Sonja nagibata k doktrinarnemu nihilizmu in da sta ostajala v zvezi s terorističnim nihilizmom le zato. da bi ga navdajala s s\ojim duhom zmernosti. Stremela sta po združenju obeh skupin in da bi v splošnem pridobila pretežnost za napredne in znanstvene metode. Tekom resnih razgovorov v rue de Sommerard se ni zagovarjala nikakršna nasilnost Narodno gospodarstvo se je smatralo za glavno podlagr preosnovanja družbe, za ono mogočno sredstvo, ki naj bi osvobodilo narode izpod jarma, ki jih žuli. V prvi vrsti bi bilo treba poočevati proletarijat in tako pripravljati preuredbo; pojasniti mu je treba, kako nepotrebne in abotan so politične meje in stalne armade pod vladavino gospodarske skupnosti. U brezpogojno postane zakon človeštva. Slutnja te resnice prodira 2« sedal v masah; delavstvo vseh dežela se začenin združevati; narodnostna vpratania Izginjajo pni težavami so- seme bi potrebovali 300 vagonov, ali doslej jih imamo le 50, a zadnje tipanje je Kranjska. (Dr Franko odmainje z glavo). Za zelenjad je semena dovolj. — Vina bi pridelali letos do 160.000 hI toda nimamo ne enega soda, ne stiskalnice, ne lijaka, ne cevi. Zato predlaga dve zadružni kleti v Villi Vicentini za 100.000 hI, v Gorici za 50.000, kjer bi bili postavljeni cementni sodi. Dr. Falduttl je govoril obširno o razvitem programu ter je kritikoval optimizem poročevalca. Namestnik je pojasnil stvar o 200 vagonih »semenskega« krompirja, ki so ga pojedli Tržačani da so se rešili lakote, ker so osrednje oblasti odrekle v dobavi živeža. Andrej Gabršcek je pojasnil težave ob vračanju beguncev. Ravnatelj Ripper je dejal, da naj begunci obdelujejo zemljo, ali preje da treba poskrbeti za aprovizacijo. Vse prav! Ali, najpre moraino begunce dobiti domov, da bodo delali in tu jedli. Ministrstvo Je izdalo obširno naredbo vrače nju ter je določilo skupine A, B, C. V skupini A se begunci morajo vrniti do 1. aprila, ker takrat jim bo ustavljena podpora na sedanjem bi vališču. Ali, kako naj pridejo domov, ko pa |e kr. centralno transportno vodstvo določilo le po en vfok na teden, kajti železnice od Drave doli so tako zaposlene, da ne morejo vtakniti več vlakov v tedenski program! Toda, le obljubilo je — dalo pa še ni nič. (Govornik je povedal slučaj Iz okraja Oberhollabrann, kjer so begunci stali tedne pripravljeni na vrtu, a so Se sedaj tam, ker ni bilo vlaka!). Od »Osrednjega odbora« smo posredovali v ministrstvu za notranje stvari, da bi dajati k rednim viakom na razpolago I—2 voza, ki bi šla celo do zadnje postaje in bi begunci vzeli seboj vse svoje blago, da jim ne bo pokradeno. Tudi to je transportno vodstvo odreklo, ker čez Scmmeriiig ne more priklopiti niti enega voza več. Končno so nam rekli, da nam pripravijo begunce do Dunaja v skupnih vozovih, a od tu naprej naj skrbi--Osrednji odbor! Lepa hvala za tako nalogo! Celo za denar ni lahko dobiti listka iri Se manj prostora. Listki so po 2 dni na prel razprodani. Kako torej na) pridejo begunci domov do 1. aprila?! Govornik Je apeliral na nav zočega ministra, da bi tudi on s stališča obnove dežele priporočal na merodajnem mesta rešitev transportnega vprašanja. Dr. Tuma je menil, da je Ripper razvil program za leto 1919. ne pa za letos. Bodimo praktični! Dajte Velike In Male Roje »Kmečki zadrugi« (na čelnik Mermelja), ki naj tu obdela toliko sveta, da bo za vso Gorico dovolj. Dajte jim vprežne živine! Rabijo jo le do 6 tednov. Vojaštvo ima ži vine dovolj, ki gladuje in hira. Naj da dovolj volov ali krav ^Kmečki zadrugi«, ki obdela polje In živino povrne. Ali, pridelek naj ostane zadrugi in domačinom! Ne obljubljajte ga že naprej — Du najčanom! Ravnatelj Ripper Je pojašnjevat, da so se z Mer-moljo že pogajali, ali ni došlo do sporazuma. Dr. Brunner je govoril obširno. Naglašal Je potrebo deželnega zbora. Treba ustvariti pogoje, ki zagotove ljudstvu poinirjenje glede na — bodočnost dežele. Nobena dežela nI toliko 4rpe!a na tako malem prostoru kakor je Goriška. Zato so obnovilne zahteve ogromne, katerih dežela sama ne bi mogla nositi. Ako ne pride izdatna pomoč ne bo možno pričeti z obnovo. Velike industrije danes ni možno obnoviti, ker je splošni položaj iše — nejasen. Predlagal je resolucijo v tem pogledu. Neprijetno Jc doletela vse nas novica, da Je se-dei vojno-kreditnega zavoda ▼ — Celovcu. Navajal je vse razloge proti in stavil resolucijo, na se sedež preloži v Trst, ali pa vsaj ustanovi tu podružnica. Minister Homann je pojasnil, kako |e priSlo do Celovca. Preložitev v Trst bo toplo priporočal. Namestnik je odločno za predlog dra. Brunner-Ja, naj se škoda ugotovi. To mora vedeti tudi parlament, ki hoče skleniti tozadevni zakon. Obširno in lepo je utemeljil to potrebo. Ali težave bodo pri tem delu. Ima le 9 uradnikov, a — H Slovencev Je pod orožjem, ker znajo vsi najmanj po tri Jezike In so tudi drugače Izborne sile. Rabijo jih v Crnigori in drugod. Apeliral je na mini stra naj priporoča, da dobimo v deželo nazaj sposobne uradniške moči; potem bo tudi obnovilno delo bolje napredovalo Namestniški podpredsednik Lobmayer je predlagal, naj se iz sosveta ustanove odseki za: visoko stavbo, poljedelstvo in Industrijo. Clanl naj prijavijo, v katerem bi najraje sodelovali. Končno se določi vse v prihodnji seji. — Sprejeto. Nato Je minister Kostann zaključil sejo. Zahvalil je navzoče v imenu vlade in kostatiral izredno soglasje v izjavah in uzorno posvetovanje, kateremu je predsedoval. Pride še med nas, da sodeluje tudi za obnovo lepe dežele Goriške. Zaključil je: Bog obvaruj našo lepo Goriško! Gliick auf! Dr. Falduttl se je zahvalil ministru za vodstvo te pomembne seje, ter g. namestniku za tako uzorno prireditev prve seje. more nuditi sebi le. drugim. vdajala poštena vedožeUno« in postati bi ntocnL cffnlaeta Rasne politične vesti. Sporočilo poznanjskih Poljakov pruski viaOS!iHO RABLJENEGA PE11LA IN — Tako govori narod, ki se zaveda svojega na-U-op ZA NASE UDOGE RANfENCE. — rodnega dostojanstva la ki veruje v moč svojo in ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«. voljo. Parola njihova bodi: ne damo se ponižati, ne klonemo glave — potem Jim ni treba dvomiti na končnem izidu sedanje velike borbe. Vsakdo imej zavest, da — vstajamo, pa ne bo malodušnosti med nami. Nova nemška vojna proti Rusiji. Torkova *Ar-beiter-Zeitung« zavzema jako ostro stališče proti novi vojni, ki jo je pričela sedaj zopet Nemčija proti Rusiji. List poudarja, kako je tedanji nemški državni kancelar Bethmann-HolI\veg izjavil 4. avgusta leta 1914., da naj se »nemški meč potegne iz nožnice samo v obrambo pravične stvari«, in kako se je trdilo: »Nas ne vodi osvojevalno po-željenje«, ter vprašuje: »Kaj pa vodi danes nemško armado preko Kuronske v Livonsko In Es'on-sko, preko Poljske v Ukrajino, če ne želja, da bi se te dežele pritegnile v področje nemške muli?.-Danes korakajo nemške armade v Rusijo, da varujejo ogroženi meščanski red, da ne bi se nalože! strupa, ki bi ga znal razširjati revolucionarni socijalizem.... To je nova vojna, ki Jo pričenja Nemčija danes — vojna, ki Jo bo svetovna zgodovina videla v Čisto drugačni luči, kot pa prejšnjo. — List govori nato o vseh onih Izmišljen ti grozodejstvih, ki jih Je vselej treba, kedar se potrebuje bojevitega razpoloženja med prehival-stvom. In tako tudi sedaj. Zato se je zadnje tedne toliko poročalo o boljševiških grozodejstvih. Preprosto ljudstvo verjame vse to in je prepričano, da je nujno potrebno, da gredo nemške čete »delat red« v Rusijo, na pomoč ogroženi Ukrajini in ogroženim nemškim rojakom v Estonski. Kaj bi bilo, če bi Rusi in Estonci res verjeli, kar trde nemški vojni hujskači, da namreč Nemci v Estonski kličejo sovražnika v deželo? Ali bi se ne moglo zgoditi, da bi se estonski kmetje kruto maščevali nad nemškim estonskim plemstvom in meščanstvom, ki kliče sovražne čete v deželo? In kaj končno poreče nemški državni zbor, ki le v svoji resoluciji 19. Julija 1917 tako odločno zahteval mir na podlagi sporazuma? Pa zaključuje list: Kar—dela Nemčija, Je njena stvar. Avstro-Ogrska je ne more siliti In je ne more branit1 Toda devetdeset od sto ljudi v Avstriji, brez rar like narodnosti In razreda, je edinih v tem. da nova nemška vojna proti RusIH nI naša vojna to ne sme postati naša. Ne zadostuje, da nas pomirjajo s tem. da naše čete ne sodelujejo v tej vcini in da Avstro-Ogrska ni odpovedala premirja. Zagotoviti se nam mora v polni meri, da je z p nas končano vojno stanje in da naša vlada opusti vse, kar bi nas moglo zaplesti v "drugo vojno z Rusijo. Nemške čete so že prišle v Ukrajino, da podpirajo rado; mi pa ne želimo, da bi tajna pogodba, po kateri sme Avstro-Ogrska žitni dovoz iz Ukrajine varovati z vojaško silo, bila povod aH pretveza, da bi se poslale naše čete v boj za rado----Nas v resnici ne vodi osvojevalno poželenje. Zato ne potrebujemo nove vojne z Rusijo. — Vse je prav in res, kar pravi list; toda nam se pa vse zdi, da ne bo dolgo, ko bodo tudi naše čete korakale v Ukrajino, in to tem gotoveje, ker za nas ne ostane n.tt zrnce žila, kamor le stopi nemška noga. Izkušnje, ki smo jih doživeli v Furlanijl, govore tako Jasno in g?asno, da pač nI treba stvari razpravljati podrobneje. In tako pride tudi za nas ona nova vojna z Rusijo, ki jo imenuje člankar graSke »TagespoSte* — »vojno ia vsakdanji kruh«. Grol Khuen-Hsdervary. Dne 10. t. m. je umrl mož, čigar ims vzbuja prežalostne spomine v Jugoslovanskem svetu: nekdanji dvajsetletni ban Hrvatske, baron Kliuen-Hedervary. Ob smrti tc?a madjarskeea — državnika Je nam Južnim Slova-t.om res težko ravnati se po tiiiem, sicer lepem reku: De mortuis nil nisi bene. Nemo/no nam je, da bi o tem moJtt ne govorHi rslabo«. Ali »slabo-, ki je Je on prizadeva! narodu hrvatskemu in s tem vsemu južnemu Slovanstvu. Priznati Ireba pokojniku. da je bil laka inJivulujJnosI in izvrsten psiholog S tem svojstvom se le mogel tako dolgo vzdržati in vladali v Hrvatski absolutno, brezobzirno kiuto. v Kljub It mu, d.t ie bil splošno obso-vraien, kakor ie maiokaieil lavni lunkcijonar. Znal Je 12birati iuidt ckoli sebe, kakršne Je potreboval, In Jih postavljati na prava mesta. Ljudf brez značaja, dvomljive politične morale, ali — sposobne. Na te se je oslanjal. U so n»u služili slepo vdano — istolako malo izbirčni v sredstvih kakor Je bil on sam. Ti njegovi podajači so bili znani pod imenom KhuenovJ, a ves sistem le bil označen s »KhuenovSčino«. Merniki na poti Khue-novega vladanja na Hrvatskem so bila ljuta preganjanja vsukč^a protivnika, persekucija, politični procesi, ječe, uničevanje tk/istcnc na eni, a favoriziranje udamh v vseh možnih oblikah na drugI strani. Politična korupcija u.i višku; n:» tej Je slonel Khuenov sistem. Ki.ue.i :e vse tvegal za politiko unijoni/-ma, za ti»to zajednuo med Hrvatsko in Ogrsko, ob kateri j* Hrvatska vedno bolj padala v odvisnost od Ogrske: da je poslednja vedno bolj krčila državno samostojnost prve in jo poljubno izmozgavola gospodarsko In linancijelno. in pri tem Brezobzirno madjarizlrala vse »skupnec naprave, posebno pa železnice, da Je prišlo že tako daleč, da skoro nisi mogel potovali po Hrvatskem, če nisi znal madjarski. »Jutranji List« pra-,.T da je največa pogreška Khnehova bila ta. da je po dvajsetih letih banovanja rabil iste metode kot v začetku, da se ni znal evolucijoniratl, prilagoditi sc duhu časa in je tako dosegel nasorotno >J ter a. kar je hotel doseči Duh časa je bil mo-ineji. nego njegova individualnost. Ko je moral oditi* po dvajsetletnem banovanju, je Lil po\icm tuj hrvatskemu narodu. — Tako je razumeti tedanje postopanje hrvatsko-srbske koalicije: boji sc povratka takih hudih časov. - Grof Khuen-He-dervary se je rodil leta 184S kot sin generala. Bi! je torej v 69. letu svoje dobe. Banoval je na Hrvatskem do leta 1903 Pozneje je igral veliko vio- ~ go v madjarski politiki. Dvakrat je bi! ministrski predsednik. Stran II. „E&iNOSI* štev. 48 JStcapcrafz&cEJske stvari. Razdeljevanje obleke In obuvala neimovitim slojem. Deželna poslovalnica za obleko na Primorskem odda sedaj v prodajo prvo partijo 1,'udske obleke In ljudskega obuvala, ki ji jo je odkazala centrala na Dunaju. Količina blaga, ki je na razpolago, je zelo majhna, vsled cesar bo mogoče zadovoljiti le zelo majlsno število prosilcev. Za nabavo te vrst? obleke in obuvala je treba predložiti posebno izkaznico. izkaznico A, l^i se izdajajo samo v izmeri razpoložljivega bla^n neimovitim slojem proti potrdilu potrebnosti (uboštva) in absolutne potrebe nabave. Da se omogoči pravična razdelitev in dn se prepreči gneča v izdajalnicah izkaznic, se le odredilo, da se absolutno izključijo ustmene prijave in da se bo postopalo tako-le: Kdor misli, da ime vso pravico za to, da dobi izkaznico A, bo mogel zanj določeni dan dobiti v vseh prodainl-tiicah, kjer s>e dobivajo živila aprovizacijske komisije (proda jalnice aprovizacijske komisije, zadruge, L!oydova oskrbovališča, jestvinske trgovine) obrazec v obliki prošnje, katerega je treba pravilno izpolniti, zgeniti v obliki zavitka in ga pc pešti frankirano odposlati oni izdajainici Izkaznic, v katere področju biva. Obrazec je treba izpolniti Jasno in čitljivo: na vsako vprašanje ie treba odgovoriti popolnoma točno. Nepopolno izpolnjeni obrazci se ne bodo upoštevali. Prositi se more samo: za platneno, bombažasto, polupapir-cato blago, zimsko flanelo, barhant narejene ženske in otroške obleke, moške in ženske nogavice. Priporoča se torej, da naj se ne zahteva blago, s katerim deželna poslovalnica sedaj ne razpolaga. — Prošnje za obuvalo naj se predlože na istih obrazcih kot za obleko. V naslovu za izdajalnico ilzkaznic naj se napiše številka izdajalnice In ulica, v kateri se nahaja. Prošnje bo natančno preso-leval v to določen odbor in na podlagi njegovega izreka bodo izdajalnice izkaznic izdajale izkaznice A naiupravičencišim prosilcem v Iz.neri razpoložljivega blaga. Dotičnikom se naznani potem l dopisnico, da naj pridejo po izkaznico y Izdajalni-jto. kateri pripadajo. SUKANEC ZA OBRTNIKE. • Zavod za pospeševanje malih obrtov razglaša: Po nalogu deželne poslovalnice za obleko, oz. Trgovinske in obrtne zbornice, bo zavod za pospeševanje malih obrtov v izmeri doslej došle mno-tine razdelil majhno količino sukanca (niti), ki ga Je dala na razpolago centrala za bombaž v oortne svrbe. Interesenti se terej pozivljejo, da naj še v soodaj označenem redu prijavijo v Zavodu v •u 1. Lazzaretto vecchio št. 52, da takoj dobe sukanec in plač^io v gotovini pripadajoči znesek. Su-•kinec se jim izroči samo proti predložitvi obrt-jpega lista, brez katerega se ne dobi nič. Ravno tako se ne dobi nič. če se dotičr.'k ne pri>avš do-'ločeni dan in čas. V tem pozivu neomenjeni obrti in posebno domači ženski obrti morajo počakati oadaljnih objav, kolikor ne poskrbe zanje dotične :cbi tne zadruge. Za tokratno razdelitev se le določil naslednji red: v ponedeljek, t. m., klobučarji; v torek, 26. t. m., sedlarji, mošniarji. papirji, ortopedisti; v sredo 27. t. m., dežnikarji, izdelovalci umetnih cvetic; v četrtek, 28. t. m., krznarji, rokovičarji, stezničarji. trakarji, barvani, ščetarji; v petek, 1. marca, knjigovezi; in sicer vsi od 4 do 6 popoldne. Proda'a fisi^vi. Oglje. 10 kg na rdečo izkaznico. i Stara mitnica: št. 2S25—3130 (ob. št. 6) 22. TI. ;u1. Acque 20, (cena 80 vin. kg), št. 3131—3177 (ob. rile). 20 kg na modro Izkaznico. Novo mesto: št. 745—786 (ob. št. 22) 22. IL uL 8, 259. «1. 202. 2< 3. 2 .4, 27-. 27 >, 277, 2S:t. 281. 284, 287, 2*8, 28 », 295. 397, 299. 3'8, 324. M2, 2 5, ' 2 34» 34 , »4rt. 347, 318. 351. 3« . 3T,9, 272, : 7 \ 3:7, 3^1, 38'. 3*5. 3S«. 388, 3M>, :kU, 3'2, 39». 894. 399 4<»7. 408. 41, 4 ,421 m, 42H. 4-U, 4. je ob padu Gorice, to je v avgustu 1916., bežni fn biva sedaj v begunskem taboru v Brucku ob Litvi. i?edaj bi rad kaj izvedel o svojih sorodnikih in znancih, kajti popolnoma sam je. Kdor kaj ve, naj dobrohotno sporoči na naslov: Jakob Prešeren, k. k. FluchtllngslaKer Bar. 56/1. Bruck a/d Leitha. Mestna zastavljalnica. D -nes, v četrtek, se bodo od 914 do 1 pop. prodajale na javni dra/bi dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1917. na zastavne listke serije 141 ia s:cer od št. IS.^oi do št. 20.200. — V petek, 22. t. m., se bodo" od 934 dop. do 1 pop. prodajali na javni dražbi razni ne-dragocen! predmeti, zastavljeni meseca majnika leta 1917 na zastavne listke serije 141, in sicer različno perilo brez izkaznice in druga oblačila KDCR IMA stevi::.j .Edl^ti.. od n. i. : r: ' CZZlI^Z a s. - . Z '^LjZAi Jih prinese ali posije našemu Inseratnenui oddcikti 1 ■■ »uheimmhuii (uL S. Francesco d'Assisl štev. 20, pritličje) proti primerni nagradi. IMo se iiLni-cLi-ai „Ea^ir 1.1:; j 4 ^n r^ - - p.-i k j t "v ki t . DAROVI. — Šentvidskl podružnici za novo šolo v onem okrožju je darovala Gabriiela Jamšek 10 K. Denar Izročen blagajniku. — V povračilo bratske češke gostoljubnosti da-ruie zbrana družba 8 K za bodočo slovensko šolo v šentvidskem okraju. V Isti namen daruje češki gostitelj mesto venca na grob svojemu pokojnemu stricu 10 K. — Denar hrani blagajnik šentvidske podružnice CMD. — Obiskovalke dekliške CM gole pri Sv. Jakobu, hčerke Andreja Sirca, darujejo magdalenski podružnici CMD K 15*— namesto cvetic pok. g. Vinku Engelmanu. Denar hraniuprava. t Pavla MOTI Je sinoči ob 8 zapustila to solzno dolino w nežni dobi 15 let ter sc preseita ▼ boljšo bodočnost. Pogreb se vriH v Četrtek, 21. i m. po- p Idoe. ĐARKOVLJE, 20. svečana 191 S. Družine Mlllč-Pertot. t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelem In znancem, da Je naš^ pre jub1] na soproga oziroma m-ti, stara mati Kotermo Blrsa danes, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspa'a. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v petek. 22. t m., ob 3 popoldne iz hiše žalosti Vrdela S. 873. TRST-VRDELA, 20. februarja 1918. MIHAEL BIRSA, soprog. Andreja Ivan, Joslpf sinovi (odsotni). Marija, Ivana, hčere. Marija, Antonija, Ivana neveste nečaki n nečakinje. Češko Budievička Restavracija (Bosd-kova uzorna oeška gostilna v Trstu) se nahaia v uL O. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Od 20. do 23. t m. S2 predstavlja Sprh 'h{Mn Fo1!^'^^ 1 UiiUHI iiUJiliid IfiyiifiUU3id. Ljahfinsk! roman v štirih dejanjih. Glavno ulogo Igra Vrasra umetnica LOTT5 NEUHfiKN. Novost za Trst Velik uspeft. 1/ ia sseisira:r» reteijavoR Sfa »31 tlužba, Poi^udbspod rGo eilsfto4 na 3nser, Edsncais. tmnzsznzmn v um^um* Konjumno drustuo o Lonjsrja vabi na redni občni zSisr ki se bo vršil 24. februarja t. 1. ob 2 popoldne v društveni gostilni v Loujcrju. DNEVNI RED: L Poročilo predsednika. t m tajnika. 3l «* blagajnika. 4. Slučajnosti K obilni udeležbi vabi ODBOR. JADRANSKA BM Trst« Via Cassa dl Risparnala S (Usti« postoi>|«) Kapital In r«xm K FIUJALKB: Dea*j Te^ethoNtiassa 7-9. Dabiovnik. Kotar, L} ubi) a na, rirtKović, Opatija Split, Si enik. Zada-v VLOOE NA KNJIŽICE 31 O -- a o - od dafva »lo^e do dnera riJi^v, Keatnv dm^ek p ačaje banki svojega Obieatovanj<» vic^ aa tekočem in tirorafianu p » dogovoru - A tr« iacl ' čeki ia nak&znio n;« ta-ia ino* j.aif» trtici a KUPUJE IN PRODAJA: vrednoss«« papirje rente, oblliracije, zastavne pism*, pri j or t te« delnire, srećke, valute devi o, promesj itd D.ija PREDUJMIH na vredn. okolica Cologua se takoj UCniLl Irnp . Ulica Teatro 5. vratar. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji s!edeća zavarovanja: I. F r >ti pO« farnim SkOCBam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih 7gr.