« |,1J > CE ^ J-J cj =m O — -in C cn "O M £ ® o ~ > OJ Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si S ce. Hi V Štajerski PEUGEOT ',, > POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA VOZIL SPC TOPLAK Podlehnik, 02 788 40 50 spctop www.s Aktualno Markovci • Veliko zemljišče sredi občine sameva O Stran 2 Ptuj, petek, 2. avgusta 2024 Letnik LXXVII • št. 60 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Ormoško • Osnovna šola Ormož od staršev terja tudi poplačilo zastarelih terjatev Niso plačali, a ne vedo, česa V nabiralnike nekaterih ormoških staršev je poštar pred dnevi vrgel opomine za neporavnane zapadle obveznosti za šolanje njihovih otrok. Toda v obvestilu, ki so ga med poletnimi počitnicami prejeli starši, ni navedeno, za kaj so bili ti zneski izstavljeni. Iz datumov je razvidno, da nekateri dolgovi segajo vse do leta 2005... Več na strani 3. Podravje Trnovska vas • Ob regionalki gradijo novo stanovanjsko naselje O Stran 4 Gospodarstvo Podravje • Lani v blagajno Komunale z vodo »nakapljalo« šest milijonov evrov O Stran 5 Podeželje Juršinci • Breskve s Kukave po celi Sloveniji O Stran 9 Ljudje in dogodki Majšperk • Branko Frangež: »To je doživetje. Bilo je nepozabno!« O Stran 11 Kako varne so šolske poti Za ptujske otroke nevarna odločitev državnega podjej Novi vozni redi avtobusovi Ptujčani zelo pogrešajo liniia /aH do Obale i *vmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Velika večina lastnikov električnih vozil bi se vrnila h klasičEim ^//////////////////^^^^^ I Kriza e-avtomobilizma • 2 Štajerski Aktualno petek • 2. avgusta 2024 Spodnje Podravje • V šolo z avtobusom ali peš: kako varne so šolske poti Za ptujske otroke nevarna odločitev državnega podjetja »Nihče in nič nam na prometni površini ne more zagotoviti 100-odstotne varnosti,« pravi Franc Kozel, neutrudni borec za varne prometne površine in čim manjše število žrtev na cestah. Posebej prizadeven je v skrbi za najranljivejše udeležence, otroke in starejše. 77-letni Franc Kozel ptujski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) vodi skoraj tri desetletja. Za seboj ima sedem mandatov, zdaj začenja osmega. Z njim smo se pogovarjali, kaj pomeni varna šolska pot, kakšni so kriteriji zanjo in na čigavih ramenih je odgovornost. »Poimenovanju varna šolska pot se izogibam. Lahko je infrastruktura urejena na najvišji možni ravni, pa še vedno obstaja človeški dejavnik, da se kaj zgodi. Četudi je pločnik, to ne pomeni ioo-odstotnega zagotovila, da se ne more pripetiti nesreča. Zato govorimo o šolskih poteh, za katere v največji možni meri poskusimo zagotoviti, da so varne. Šolska pot je pot od doma učenca do njegove osnovne šole. To je lahko do prvega avtobusnega postajališča ali pa do same šole. Že od mandata župana Mirana Senčarja imajo pri nas na Ptuju ravnatelji osnovnih šol nalogo, da izdelajo načrte šolskih poti. Pilotno so ga pripravili v OŠ Ljudski vrt, po predstavitvi na Agenciji za varnost prometa je postal vzorčni primer v nacionalnem merilu. Soglasje k načrtom šolskih poti pri nas na Ptuju poda komisija za tehnično urejanje prometa, ki deluje v okviru SPVCP. Člani komisije šolske poti ocenijo na terenu. Načrti šolskih poti se vsako leto osvežujejo. Po četrtnih skupnostih (ČS) imamo še tako imenovane 'četvorke', ki pred začetkom šole vsaka na svojem območju traso šolskih poti pregledajo in ocenijo. 30. avgusta nam bodo na razširjeni seji SPVCP podali ugotovitve in priporočila. SPVCP se z vsebino seznani in poda mnenje,« je pojasnil sogovornik. Pločnik v Spuhlji varnosti ne zagotavlja Četudi je do avtobusnega postajališča pločnik, to še ne pomeni, daje šolska pot varna. Takšen primer je v Spuhlji, med gostilno Villa Monde in avtobusnim postajališčem pri transformatorju. 740 metrov pločnika šolarjem po oceni SPVCP ne zagotavlja dovolj visoke stopnje varnosti, da bi ga uporabljali za šolsko pot. Razlog je tovorni promet. Tovornjaki, posebej vlačilci, ustvarjajo prepih, zaradi premalo prostora na cestišču tovornjaki pri srečanju nemalokrat peljejo kar po pločniku. Zato otroke s tega dela Spuhlje vozi avtobus oziroma kombi. Drugi problem v Spuhljije v spodnjem delu vasi, kjer pa pločnika do avtobusnega postajališča sploh ni. Kjer ni pločnikov, omejitev hitrosti 30 km/h Učenci, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre, imajo v skladu s 56. členom Zakona o osnovni šoli neposredno pravico do avtobusnega prevoza. Če je razdalja med šolo in njihovim domom krajša, so do prevoza upravičeni, če na poti ni zagotovljena ustrezna prometna infrastruktura, torej pločnik in prehod za pešce. »Ker tega povsod ni moč zagotoviti, je dobrodošel projekt z evropske ravni, ki s prometno signalizacijo narekuje umirjanje prometa. Kjer prometnih površin za pešce ni moč zagotoviti, se sme dovoljeno hitrost vožnje omejiti na 30 km/h. Na Ptuju smo takšen prometni režim vzpostavili v Ulici 5. Prekomorske in Ulici Jožefe Lackove. Ocenjujem, da bi enake ukrepe bilo smotrno izvesti tudi v določenih območjih zunaj mesta. Včasih sem ob situacijah kar zaskrbljen, na primer za Grajeno, Rogoznico, Panoramo, ker nimamo pločni- Bodo otroci u šolo pešačili po bankinah cest? Foto: CG Franc Kozel je zaradi odločitve državne DUJPP, da linijski avtobus na šolskih postajališčih ne bo več ustavljal, pošteno zaskrbljen. kov in ne urejenih bankin. Pešci hodijo po vozišču, drugje nimajo prostora. Čaka nas še veliko dela. Če bi določena območja uredili v skladu z normativi Sharow, bi nekaj situacij rešili in se izognili prevozom učencev v šolo. Nisem pristaš tega, da se učence v šolo vozi. Naj hodijo peš, če so seveda za to zagotovljeni infrastrukturni pogoji, otroci pa naučeni vedenja v cestnem prometu.« Po novem: otroci na avtobus na najbolj prometnih cestah Lokalne skupnosti so nekatere linijske avtobusne povezave doslej kombinirale s šolskimi prevozi. Z novimi voznimi redi, ki veljajo od 1. julija, so spremembe tudi na Ptuju. Linijski avtobus otrok ne bo več odlagal na postajališču Ljudski vrt, ampak ob Potrčevi cesti, na eni strani pri kiosku in na drugi pri Mercatorjevi trgovini. Na Bregu so imeli avtobusno postajališče na šolskem dvorišču, zdaj bo avtobus otroke sprejemal in odlagal na postajališčih ob Mariborski cesti. Sprememba bo tudi za šolarje, ki se vozijo iz Spuhlje in Budine, saj avtobus ne bo zapeljal v ulico Na tratah, Nekoč v šolo peš, a prometa je bilo bistveno manj Nemalokratje slišati, da so avtobusni prevozi šolarjev razkošje in bi bilo za učence dobro, da bi do šole, kot je to bilo nekoč, pešačili. Hoja in kolesarjenje do šole bi bila res dobrodošla, a časi so se spremenili. Ceste so zaradi gostega prometa in neodgovornega ravnanja voznikov lahko zelo nevarne, še posebej ranljivi v prometu so otroci. Marsikdo otroka na cesto upravičeno ne upa pustiti. Časi, ko so otroci lahko sami brezskrbno kolesarili ali hodili po cesti, so zgodovina. Danes je promet preveč nevaren, da bi mu izpostavljali življenje. ampak bo otroke odložil in pobiral na postajališčih ob Ormoški cesti, to je pri Supernovi in Petrolovem bencinskem servisu. Z vidika varnosti otrok je ta odločitev državne Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) povsem zgrešena. »S to odločitvijo se ne strinjam, ukrepal bom pri Agenciji za varnost prometa. Občina je v ureditev avtobusnih postajališč vložila kar nekaj denarja, da smo zagotovili varno šolsko pot, zdaj se trase vožnje avtobusov z državne strani spreminjajo,« je opozoril predsednik ptujskega SPVCP Franc Kozel. Skrbi ga tudi, ali bo voznik avtobusa sprejel vse potnike, če na avtobusu ne bo prostora. »Število sedišč in stojišč je omejeno. Ker so globe visoke, se bo voznik predpisanega števila potnikov držal, otroci tako hipotetično ne bodo mogli na avtobus, če bo ta poln. Sprašujem se, kako je lahko takšno spremembo sprejel nekdo iz pisarne v Postojni, kjer je sedež DUJPP.« Mojca Zemljarič Foto: CG Markovci • Veliko zemljišče sredi občine sameva Usoda doma upokojencev še vedno v rokah upravnega sodišča Potem, ko podjetju Team-ko iz Žabjaka ni uspelo pridobiti koncesije za gradnjo doma upokojencev v Markovcih, seje pritožilo na upravno sodišče, kjer pa o zadevi po dveh letih še niso odločili. Gradnja doma starostnikov je od takrat pod vprašajem, čeprav župan Milan Gabrovec še zdaleč ni vrgel puške v koruzo in verjame, da bodo koncesijo vendarle dobili. V projekt je občina že vložila krepko čez pol milijona evrov. Zemljišče je stalo okoli 378.000 evrov, projektna dokumentacija pa še dodatnih 250.000 evrov. Če ne bo doma, bodo hiše »99-odstotno sem prepričan, da bomo v Markovcih začeli graditi dom starostnikov. Projekt je dobro pripravljen, gradbeno dovoljenje pridobljeno. V nasprotnem primeru bomo s spremembo OPPN zemljišče namenili za gradbene parcele,« je povedal župan, ki odločitev sodišča pričakuje v čim krajšem možnem času. V teku so tudi dogovori s potencialnimi izvajalci institucionalnega varstva starostnikov, zato za zdaj še ne razmišljajo o spremembi OPPN. Zemljišče je v lasti občine, podjetje Bodo Destrničani ostali brez koncesije? Na območju Spodnjega Podravja je ministrstvo podelilo koncesijo tudi za lokacijo v občini Destrnik. »Koncesionarju MGC Destrnik smo konec lanskega leta zaradi objektivnih razlogov podaljšali rok začetka opravljanja koncesije do 31. decembra 2024. Pričakujemo, da bo koncesionar izpolnil odložni pogoj in v podaljšanem roku začel izvajati storitev. V nasprotnem primeru bomo koncesijsko pogodbo razvezali,« so zatrdili na ministrstvu. Na zemljišču sredi Markovcev bi že zdavnaj moral stati dom starostnikov. Team-ko pa ima na njem vknjiženo stavbno pravico za dobo 40 let. A ta pravica je vezana na koncesijo. V primeru, da podjetje ostane brez nje, stavbne pravice ne bo moglo uveljavljati. ■H •• •• •• lit V • Trije prijavitelji ze vrnili koncesijo Kje in zakaj so se postopki na upravnem sodišču ustavili, na ministrstvu ne odgovarjajo, prav tako do zaključka sodnih postopkov zadev ne komentirajo. Pojasnili pa so, da so koncesijo podelili 13 prijaviteljem, od tega sta jo dejansko začela izvajati samo dva (Kuzma in Renče). Za razvezo koncesijske pogodbe so zaprosili trije, vsi ostali pa za podaljšanje. Ministrstvo je nekaterim roke za izvajanje koncesije podaljšalo na konec leta 2025, lokaciji Laško celo na julij 2026. Estera Korošec Foto: CG torek • 30. julija 2024 Aktualno Štajerski 3 Ormoško • OŠ Ormož od staršev terja tudi poplačilo zastarelih terjatev Niso plačali, a ne vedo, česa V nabiralnike nekaterih ormoških staršev je poštar pred dnevi vrgel opomine za neporavnane zapadle obveznosti za šolanje njihovih otrok. Na prvi pogled nič posebnega, obveznosti za opravljene storitve je seveda treba poravnati, sicer dobiš opomin. A v tem primeru preseneča dvoje: v obvestilu, ki so ga med poletnimi počitnicami prejeli starši, so navedeni datumi faktur, roki plačila, zneski plačil oziroma saldi, ne pa tudi, za kaj so bili ti zneski izstavljeni. Mnogi otroci medtem že diplomirali Iz datumov je poleg tega razvidno, da se nekateri dolgovi vlečejo že leta, saj segajo celo vse do leta 2005, kar pomeni, da so opomini izstavljeni za poplačilo terjatev za otroke, ki to že dolgo niso več, saj so v tem času najbrž mnogi že diplomirali ali/in tudi sami postali starši. Ravnatelj Aleksander Šterman je pojasnil, da so imeli lani na šoli podrobno revizijo poslovanja. »Presenečeni smo bili, ko smo odkrili odprte terjatve do staršev. V revizijskem poročilu nam je bilo nato naloženo, da moramo te terjatve izterjati, zato smo po pregledu vseh konto kartic učencev staršem poslali opomine.« Toda v poročilu o opravljenem nadzornem pregledu v OŠ Ormož, ki ga je v imenu nadzornega odbora občine Ormož 5. septembra lani oddala članica Helena Novak, piše nekoliko drugače. Ugotovila je sicer, da je imela šola konec leta 2022 neplačane in zapadle terjatve do staršev učencev in zunanjih koristnikov športne dvorane, zlasti do Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož, in da so te presegale 70.000 evrov. Ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman Opomini za neplačane obveznosti do OŠ Ormož, ki so jih v teb dneh prejeli nekateri starši, segajo več let nazaj, nekateri pa znašajo tudi več sto evrov. Občinski nadzorniki predlagali odpis Vendar je nadzornica v svojem končnem mnenju zapisala, da odprte neplačane terjatve do staršev, ki segajo v leto 2018 in nazaj, niso več izterljive, zato predlagajo, da jih odpišejo. Ker gre za proračunska sredstva, je nadzorni odbor šoli svetoval imenovanje posebne komisije, ki bo pregledala te terjatve, naredila popis in nato svetu zavoda predlagala njihov odpis v breme pasivnih časovnih razmejitev. »S tem boste postavko pasivnih časovnih razmejitev pravilno zmanjšali in ne bo več fiktivnih presežkov prihodkov iz let za nazaj.« Kako se lahko dolgovi staršev vlečejo toliko let, ne da bi na šoli že zdavnaj zagnali vik in krik ter jih skušali izterjati; najprej z opomini, nato z izvršbo, kot je to pač ustaljena praksa? Šterman se brani, da je funkcijo ravnatelja prevzel leta 2018, zato dogajanja za nazaj ne more komentirati. Računajo na poštenje staršev? »Odkar sem ravnatelj, skušamo res skrbno in sproti obveščati vse starše, ki nimajo poravnanih ob- veznosti. Posegli smo že tudi po izterjavah, ko se po večkratnih dogovorih, da bodo terjatve poplačane, to ni zgodilo.« Dodaja, da so na šoli zmeraj odprti tudi za dogovor o obročnem poplačilu terjatev. Na mestu pa je tudi vprašanje, čemu opomini za terjatve, če pa je rok za poplačilo teh obveznosti glede na slovensko zakonodajo, obligacijski zakonik in zakon o davčnem postopku, že zdavnaj potekel in so po splošnem zastaralnem roku te terjatve po petih letih zastarale. »Zavedamo se, da je rok za poplačilo teh obveznosti potekel, vendar menimo, da je pomembno, da se starši spomnijo na vse storitve in dejavnosti, ki so jih zagotovili otrokom med njihovim šolanjem. Zato vas prosimo, da čim prej poravnate neplačane obveznosti do šole, čeprav so vaši otroci že zapustili OŠ Ormož. Menim, da moramo otroke učiti tudi odgovornosti do plačila opravljenih storitev, zato verjamem, da se bomo skupaj uspeli dogovoriti, da bodo terjatve zaprte,« je zapisal Na OŠ Ormož so se odločili, da bodo skušali od staršev izterjati dolgove. Med njimi so tudi taki, ki so že zdavnaj zastarali, zato očitno računajo na »poštenost« staršev. Tu marsikaj »ne štima« Ormoškojavnost te dni pretresa tema o šolskih opominih, ki naj bijih bilo, kot je slišati med starši, celo več kot tisoč. Takoj ko je prejela opomin, v katerem sta navedena tudi rok plačila in opozorilo o siceršnji izvršbi terjatve, seje ena od mamic odpravila v šolo in skušala s plačanimi odrezki za vsa leta šolanja svojega otroka dokazati, daje že zdavnaj poravnala vse obveznosti. »A so me tam odslovili, češ da ti odrezki ničesar ne dokazujejo, da so nični,« je povedala. Druga ima dvojčka, za katera je prejela dva opomina s povsem različnima terjatvama: za prvega naj bi šoli dolgovala 1,30 evra, za drugega pa kar 180 evrov; zdaj se seveda sprašuje, kako je to mogoče. »Vse položnice sem plačevala za oba otroka hkrati in enako, kar je tudi edino logično, zato ne razumem, kje je šola dobila tako različne podatke.« Da tu marsikaj »ne štima«, dokazujeta tudi opomina, ki soju prejeli starši dveh sošolk. Z izjemo imena in naslova staršev ter obeh učenk sta namreč identična; vsi podatki, od števila postavk in fakture do roka plačila in salda, so enaki, zato opomina delujeta kot »copy paste«. Ker mnogi želijo izvedeti, za katere storitve dolgujejo denar, saj to ni razvidno iz opomina, kličejo na šolo, kjer pa so, kot pripovedujejo, zelo neodzivni. ravnatelj v dopisu, ki so ga skupaj z opominom prejeli starši. Od nekaj pa vse do 1.200 evrov Kot rečeno, pa iz opominov, na katerih starši šoli dolgujejo od evra in pol pa vse do večjih zneskov, ki neuradno segajo vse do 1.200 evrov, ni razvidno, katere storitve niso plačali. »Izpisi so odvisni od računovodskega programa, ki nam ga zagotavlja zunanje podjetje. Želimo si, da bi bili ti izpisi na položnici čim bolj transparentni, vendar nam ni uspelo doseči, da bi bilo na opominu zapisanih več podrobnosti. Lahko pa starši vse informacije dobijo tako, da pokličejo v tajništvo oziroma računovodstvo; računo-vodkinja bo pregledala konto kartico dotičnega učenca in ugotovila, za katere neplačane storitve gre. Potem se lahko pogovorimo tudi o načinu poplačila teh dolgov.« Koliko staršev je prejelo opomine in za kolikšno skupno vsoto gre, ravnatelj ni razkril, prav tako ta dolg ni razviden iz poročila nadzornega odbora, kjer so neplačane obveznosti staršev do šole zapisane skupaj z dolgom rokometnega kluba in so konec leta 2022 skupaj znašale več kot 70.000 evrov. »Nimam podatka o tem, kdo je prejel opomin. Jih je bilo več, a spet ne toliko, da bi finančno onemogočalo poslovanje šole.« Ker gre za informacije javnega značaja, smo ga pozvali, da nam sporoči, koliko opominov so poslali, kakšen je skupni znesek terjatev in katere storitve so najpogostejši vzrok neplačila. Na odgovore še čakamo. Senka Dreu Foto: MH Foto: AK Foto: SD Banska Štiavnica, Ptuj • Umrl je dr. Miron Breznoščak Ambasador mesta, povezovanja in sodelovanja Umrl je dr. Miron Breznoščak iz Banske Štiavnice, ki je naziv ambasador mesta Ptuj prejel na osrednji slovesnosti ob prazniku MO Ptuj leta 2022. Mesto je v kratkem času izgubilo že drugega svojega ambasadorja. Breznoščak je prejel naziv ambasador mesta Ptuja za zavzemanje za mednarodno povezovanje in prepoznavnost ter aktivno promocijo MO Ptuj. Zgodba o uspehu med mestoma Ptuj in Bansko Štiavnico se je začela leta 1998, na naključnem srečanju takratnega predsednika TD Ptuj Albina Piška in Mirona Brez-noščaka na letališču v Združenih arabskih emi-ratih. To je bil čas, ko se je na pobudo TD Ptuj ob podpori občine in sponzorjev naše mesto prvič predstavilo v mestu Al Ain na mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu - Nation in Bloom, kjer je osvojilo dva najvišja naslova: v kategoriji mest in v skrbi za kulturno dediščino. Od takrat naprej so se tkale tudi pristne vezi. Sledil je protokol o pobratenju med mestoma leta 2002, nato pa številne konkretne aktivnosti na različnih področjih, ki so se z leti še okrepile, za kar je skrbel in si prizadeval prav Breznovščak, ki je vse od pobratenja obeh mest na Ptuj prihajal najmanj dvakrat letno. Nazadnje je Ptuj obiskal ob letošnjem Kurentovanju. Pogreba v Banski Štiavnici se je tudi kot predstavnik TD Ptuj udeležil Marijan Petek, član upravnega odbora, s katerim sta bila zelo velika prijatelja. MG Foto: Črtomir Goznik Dr. Miron Breznoščak iz Banske Štiavnice je bil ambasador Ptuja od leta 2022. 4 Štajerski Podravje petek • 2. avgusta 2024 Videm • 27. praznik KS Sela Katica Potočnik Krajevna skupnost z velikimi razvojnimi projekti V krajevno skupnost Sela so povezana naselja Barislovci, Sela, Trnovec in Zgornja Pristava oz. okrog 460 prebivalcev v 160 gospodinjstvih. Sredi poletja, ko goduje sv. Ana, praznujejo tudi Selani in Selanke. Letos so obeležili že 21. praznik. Predsednik KS Sela Dejan Tramšek je spomnil na izvedene projekte in tiste v izvajanju, obenem pa pozval krajane k sodelovanju in vključevanju v življenje krajevne skupnosti, kar zagotavlja razvoj kraja. Praznovanje KS Sela so oblikovale številne prireditve. Selani in Selanke so posadili cepič potomke najstarejše trte, obeležili so postavitev obnovljenega Mlinarjevega križa, nogometaši so se pomerili na nogometnem turnirju med vasmi, kegljači na kegljaškem turnirju, krajani, ki štejejo več kot 70 let, in invalidi so se srečali pri sv. maši, namenjeni njim, na Anino nedeljo so se krajani zbrali v cerkvici Svete družine, še pred tem pa na slavnostni prireditvi KS Sela s podelitvijo priznanj. Predsednik KS je ob tej priložnosti izpostavil pomembnejše projekte, ki v sodelovanju z občino potekajo na območju krajevne skupnosti: »Trenutno smo v pridobivanju uporabnega dovoljenja za odprtje modularnega vrtca na Selih, velik napredek je viden tudi pri izgradnji kanalizacije, ki je že položena v polovici KS Sela. Ob tem poteka zamenjava vodovodnih azbestnih cevi, polaganje optičnega omrežja in kablov za elektriko in javno razsvetljavo.« Spomnil je na obnovo gasilskega doma z dograditvijo garaž in prostorov za Kulturno društvo Sela ter napovedal otvoritev obnovljenega gasilskega doma v novembru. V govoru pa se je Tramšek obregnil tudi ob nekdanje vodstvo občine, ki krajevne skupnosti ni obvestilo o nameri obrambnega ministrstva Foto: Mojca Vtič Na Selih živim že vse od rojstva, kar pomeni že več kot 60 let. Razvoj kraja v šestih desetletjih je opazen, povezanost kraja z drugimi seje izboljšala, imamo veliko dvorano, obnovljen in lep gasilski dom, šolo ter vrtec, ob tem pa se tudi v kraju vedno kaj dogaja. Predsednik KS Sela Dejan Tramšek, župan Brane Kolednik in nagrajenci Foto: Mojca Vtič B ■'i o obnovi strelišča v Apačah. »Za informacijo smo izvedeli iz medijev,« je dejal. Nagovor zbranim je končal v spravljivejšem tonu in tako kot minula leta dejal: »Potrudimo se vsi skupaj, da bomo k delu pritegnili še več ljudi, saj vemo, da so ljudje, ki se srečujejo in družijo, srečni.« Krajevni praznik je tudi priložnost za podelitev priznanj kraja- nom in organizacijam, ki so s svojim delovanjem pustili trajno sled. Priznanje KS so prejeli Gal, Eva in Klara, pripravniki PGD Sela, ki so letos ponovno postali državni prvaki v kvizu gasilske mladine. Stanislav - Stanko Orovič je prejel priznanje za večletno aktivno in prizadevno delo v KS Sela, Športno društvo Selan pa je bilo odlikovano za do- sežke na športnem področju. Slavnostno prireditev je obogatil kulturni program, ki so ga oblikovali pevci mešanega pevskega zbora Sv. družine na Selih, člani Folklornega društva Lancova vas, tamburaši KD Franceta Forstneriča Videm pri Ptuju ter tradicionalno še glasbena družina Potočnik iz Popovcev. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Denis Božičko Sem tajnik Športnega društva Selan in lahko rečem, da sem med starejšimi aktivnimi člani. Uspeli smo namreč pritegniti in povezati mlade iz kraja in od drugod, saj smo dobra družba, ki pozitivno razmišlja, ki si pomaga med seboj. To je nekaj najlepšega in to je pomembno za skupnost, za kraj. Sv. Andraž • Otvoritev obnovljene ceste Odslej bolj varno »na Lunčoft« Vaščani Novincev so se minulo soboto razveselili obnovljenega cestnega odseka. Foto: arhiv občine Vaščani Novincev so ponosni na obnovljeno cesto »na Lunčoft«. Dobili so dobrih 800 metrov dolgo sveže asfaltirano cesto, ki je po novem široka tri metre, na vsaki strani pa ima še pol metra široki bankini. Vrednost investicije v cesto »na Lunčoft«, kot jo imenujejo domačini, ki je po obnovi bolj varna za udeležence, pa tudi lepša, je znašala nekaj čez 60.000 evrov. Odprli so jo slovesno, in sicer pri Lovrečevih oziroma Divjakovih: s kratkim kulturnim programom, blagoslovom andraškega župnika Mirka Krašovca in nagovorom županje Darje Vudler Berlak, ki se je vaščanom zahvalila za strpnost v času obnove. Sledila je pogostitev, a se udeleženci po njej niso poslovili in odšli domov, ampak so se odpravili k domačinu Vladu Krambergerju, kjer so druženje nadaljevali s tradicionalnim vaškim piknikom. SD Trnovska vas • Ob regionalki gradijo novo stanovanjsko naselje Raste že druga hiša Potem ko so po treh letih le zbrali potrebno dokumentacijo, so v gradbenem podjetju Evroaktiv iz Rogoze vendarle začeli graditi individualne hiše. Ker je tako dolgo trajalo od napovedi gradnje do trenutka, ko so na gradbišču tudi dejansko zabrneli stroji in so ga zasedli delavci, so se občani že spraševali, ali je projekt novega naselja sploh še aktualen. Zato je v začetku leta župan Alojz Benko na prvo sejo občinskega sveta povabil lastnika zemljišča Metko in Milana Stavanja iz Evroak-tiva, da sta svetnikom predstavila svoje načrte in dinamiko gradnje. Pred začetkom gradnje se je namreč najprej zapletlo pri prostorskih aktih, nato so sledila pogajanja za znižanje sprva previsoko odmerjenega komunalnega prispevka, potem pa je moralo preteči še kar nekaj časa, da sta pridobila gradbeno dovoljenje. V občinski upravi so jima šli na roko, kolikor so lahko, je spomnil župan, med drugim so si razdelili stroške izgradnje komunalne infrastrukture, in sicer tako, da bodo del ob cesti financirali iz občinskega proračuna, znotraj naselja pa jih bo plačal investitor. Ob robu središča Trnovske vasi, tik ob glavni cesti Ptuj-Lenart, raste že druga od letos predvidenih štirih individualnih hiš. V novem stanovanjskem naselju naj bi jih zgradili 18. Podaljšana tretja faza »Res je trajalo, veliko je bilo priprav, sprememb, novih iskanj, končno smo tako daleč, da bomo marca oziroma aprila začeli gradnjo. Upamo, da se ta rok ne bo zavlekel, saj vemo, kako v tem trenutku zaradi lanskih poplav in sanacij primanjkuje izvajalcev,« sta dejala gradbinca februarja letos. In res se je njun strah uresničil, kajti začetek del se je zavlekel. Kljub temu pa so danes obrisi prve hiše že lepo vidni in zraven nje raste že druga. Kot sta napoveda- la investitorja, naj bi letos zgradili štiri hiše, potem pa z gradnjo novih nadaljevali glede na prodajo oziroma interes kupcev. Na zemljišču je sicer prostora za 18 hiš, in to pritličnih in enonadstropnih, prvih ob cesti, drugih proti gozdu, da se bodo zlile s terenom. Zakonca Sta-vanja sta sprva razmišljala o klasičnih dvokapnicah, a se nato odločila za hiše z ravnimi strehami, po katerih danes povprašuje velika večina kupcev, zlasti mlajših. Hiše bodo naprodaj v podaljšani tretji gradbeni fazi, ki je zadnja leta postala priljubljena faza nakupa, torej z izolirano fasado in vgrajenim zunanjim stavbnim pohištvom, cene pa naj bi se gibale med 170.000 in 180.000 evri, kar pomeni, da bo nepremičnina na ključ kupca na koncu stala nekje od 270.000 do 280.000 evrov. SD petek • 2. avgusta 2024 Podravje Štajerski 5 Podravje • Dotrajan vodovod Komunali še vedno prinaša lep prihodek Lani v blagajno »nakapljalo« šest milijonov evrov Ena od temeljnih dejavnosti Komunalnega podjetja (KP) Ptuj je distribucija in prodaja pitne vode. Ptujski vodooskrbni sistem deluje na območju 23 občin, lani so v sistemu načrpali 4,7 milijona m3 vode, prodali soje 3,6 milijona m3. Približno četrtina načrpane vode se v sistemu izgubi, kar ima seveda tudi finančne posledice. 1,1 milijona m3 vode se v ptujskem vodooskrbnem sistemu na leto izgubi. »Ta podatek bi moral skrbeti lastnike družbe,« je v letnem poročilu opozoril direktor KP Janko Sirec. Foto: CG Strošek izgub pokrijejo uporabniki sistema, saj se izgube poračunajo v ceni vode. V KP Ptuj so se po besedah direktorja Janka Širca odkrivanja izgub lotili resno, ustanovili so delovno skupino. Dejstvo je, da je ogromno delov ptujskega vodovoda dotrajanih in iztrošenih. Dotrajani vodovodi niso težava samo zaradi izgub, ampak tudi zaradi okvar. »Gre za visoke stroške vzdrževanja, kar povišuje obratovalne stroške in posledično ceno vode,« so navedli v Komunali ter dodali, da so ogromno napak v sistemu odkrili v prvi tlačni coni. Izgub zaradi posameznih okvar ne morejo natančno določiti, saj jim ni znano, kako dolgo cevovod pušča. Predvidevajo, da so v prvi tlačni coni izgube zmanjšali vsaj za 350 m3 na dan, v ostalih pa za 780 m3 dnevno. »Napake je najtežje odkriti tam, kjer voda ne pride na površje. Okvaro, kjer je dnevni iztok iz cevi manjši od dveh m3, je zelo težko najti. Če pušča manjša cev, to opazimo na pritisku, pri večjih presekih tega ne zaznavamo. Pri odkrivanju izgub si pomagamo z merilci pretoka, ki jih imamo sedaj v sistemu 125.« Lani je bilo v sistemu nekaj čez 400 okvar, večina na priključkih. Na primarnih cevovodih so jih naš- teli 59 in na sekundarnih 97. Težave v sistemu pa še vedno predstavljajo tudi pesticidi in nitrati. 1.700 kilometrov cevovodov Glavnino vode za ptujski vodovod načrpajo na Dravskem polju, sistem je razvejan na skoraj 1.700 kilometrih, oskrbuje 70.000 prebivalcev Spodnjega Podravja, priključkov je 26.400. KP Ptuj je lani za investicijsko vzdrževanje na sistemu namenilo 173.000 evrov, kar je 15 odstotkov zbrane omrežnine (1,2 milijona evrov). Med drugim so obnovili vodohrama Borl in Žitečka vas, obnovili prečrpališči Preša in Sveča, kupili črpalko za globinski vodnjak in v Lancovi vasi postavili transformator. Lanski stroški elektrike 774.000 evrov Komunala je s prodajo vode ustvarila 4,8 milijona evrov prihodkov, dodaten milijon pa še z vzdrževanjem priključkov, vse skupaj torej skoraj šest milijonov. Stroški vzdrževanja sistema so znašali 1,4 milijona evrov, stroški vzdrževanja priključkov pa milijon evrov. Na dejavnosti vodooskrbe imajo pod črto rezultat z negativnim predznakom. Po pojasnilu podjetja je 70.000 evrov minusa posledica izplačil odškodnin kmetom na vodovarstve-nih območjih. Zaradi visokih nabavnih cen so bili lani rekordno visoki stroški električne energije v sistemu, ki so znašali 774.000 evrov in so bili v primerjavi s predlanskimi višji za 45 odstotkov. Največji potrošnik elektrike so črpalke v vodnjakih in v sistemu, saj vodo poganjajo po različnih nadmorskih višinah. Mojca Zemljarič Podlehnik • Domačini zadovoljni z opravljenim delom Plaz v Ložini saniran V Podlehniku so pretekli mesec slovesno odprli cestni odsek pri križišču Ložina-Brezova Gora, ki so ga že od leta 2020 ogrožali zemeljski plazovi. »Veliko nam pomeni, da je projekt končan, ne le domačinom, temveč vsem uporabnikom te poti med mejnim prehodom v Gruškovju in Zgornjim Leskovcem,« je dejal domačin Janez Podgoršek. Foto: Občina Podlehnik Podjetje Pavčnik je avgusta lani začelo s sanacijo plazu na cesti Ložina, konec leta so bila dela zaključena, otvoritev je sledila julija letos. Na območju lokalne ceste Mala Varnica-Ložina-Zg. Gruškovje so se v Ložini zemeljski plazovi sprožili že v letu 2020, leto kasneje pa so se razmere ob novih neurjih še poslabšale. Po naročilu občine Podlehnik je bila izdelana projektna dokumentacija, naredili so tudi globoke sondažne vrtine v skupni dolžini 57 metrov. Na podlagi ugotovitev je bila zahtevana sanacija z izgradnjo pilotov ter podporo vozišča s kamnitimi zložbami. Dodali so še leseno varnostno ograjo in namestili žično mrežo za zaščito pred padanjem kamnitega grušča s strme brežine nad cesto. Projekt je vključeval še sanacijo in delno razširitev vozišča ter ureditev odvodnjavanja površinskih in zalednih vod. Vrednost projekta je bila nekaj manj kot 570.000 evrov, od tega je ministrstvo za naravne vire in prostor prispevalo slabih 427.000 evrov, preostanek je dodala občina. Za izvedbo projekta je bilo izbrano podjetje Pavčnik z Dola pri Hrastniku. »Ocenjujem, da so dela zelo dobro narejena, za kar si je prizadeval tudi župan Sebastian Toplak, ki je večkrat obiskal gradbišče. Nad delom pa smo bdeli dodatno še krajani, a nismo le opazovali, kako dela potekajo, temveč smo delavcem prinesli tudi pijačo, jaz sem jim dvakrat dnevno skuhal kavico,« je dejal Podgoršek, ki se je v Haloze na domačijo vrnil pred petimi leti, pred tem je več kot pol stoletja živel v Mariboru, kamor je odšel z rosnimi 14 leti. In zakaj se je vrnil v rodne Haloze? »Po smrti par- tnerke si v bloku ne bi imel kaj začeti, zato sem sklenil, da se vrnem domov. Dom je le dom.« Za plaz Sedlašek šest ponudb In medtem ko so konec lanskega leta zaključili, letos poleti pa dokončno odprli sanirani plaz na območju Ložine, je občina poiskala izvajalca še za sanacijo plazu Sedlašek, ki se je sprožil med lanskimi neurji. Na razpis občine se je odzvalo šest podjetij, med njimi tudi podjetje Pavčnik, ki pa je najcenejšo ponudbo, ki jo je podalo podjetje H. S. nizke gradnje iz Maribora, preseglo za skoraj 200.000 evrov. Mariborčani so ocenili, da bi lahko dela opravili za 772.000 evrov. Mojca Vtič Središče ob Dravi • Občani si lahko oddahnejo Azilnega doma (še) ne bo Čeprav se število nedovoljenih vstopov v Slovenijo v primerjavi z lanskim letom povečuje, porast ni tako drastičen, da bi morala država odpirati nove lokacije za namestitev ilegalnih migrantov, ki zaprosijo za mednarodno zaščito. Foto: SD Vlada še vedno vztraja pri svoji odločitvi, da bo, če bo to potrebno, na nekdanjem mejnem prehodu v Središču ob Dravi postavila začasni azilni dom, kot je to na obisku letos aprila povedal tudi notranji minister Boštjan Poklukar. Nedovoljene migracije, prva polovica 2023 in 2024 2023 64.233 2024 71.926 Vir: MNZ Za zdaj si lahko torej oddahnejo tako v Središču ob Dravi kot v Brežicah, kjer je ob napovedi odprtja začasnih azilnih domov močno završalo, nezadovoljni občani so večkrat protestirali in grozili z državljansko nepokorščino, če vlada ne bo odstopila od svoje namere. Središče ostaja opcija Ta sicer še zmeraj vztraja pri svoji odločitvi. »Če bo treba, bosta skladno s sklepom vlade vzpostavljeni izpostavi azilnega doma z začasnim in prehodnim značajem,« so nam povedali na Uradu za oskrbo in integracijo migrantov. A se to verjetno vsaj letos (še) ne bo zgodilo, saj kapacitete v obstoječih azilnih domovih niso polno zasedene, kot so nam povedali in posredovali podatke, ki se nanašajo na 25. julij. »V azilnem domu na Viču, kjer lahko sprejmemo 710 oseb, jih je bilo nastanjenih 341, v izpostavi v Kotnikovi ulici smo imeli 78 oseb, prostora je za 90, v izpostavi v Logatcu, kjer lahko namestimo 400 oseb, pa jih je bilo nastanjenih 131. Kapacitete torej niso v polni meri zasedene, zato trenutno ni potrebe po vzpostavitvi novih izpostav,« še dodajajo na uradu. Kot rečeno, se število nedovoljenih prestopov meje sicer povečuje. Po podatkih Generalne policijske uprave (GPU) so jih v prvih šestih mesecih lanskega leta zabeležili 64.233, letos pa skoraj 7.700 več, obravnavali so 71.926 ilegalnih migrantov. Foto: N. M. Azilni dom v Ljubljani; kapacitete letos niso zasedene. Sirci, Afganistana, Maročani Kot je razvidno iz priložene tabele, jih je bilo vsak mesec več kot v enakem obdobju lani, in to v povprečju za približno tisoč. Že po običaju je migrantski val najmočnejši v toplejšem delu leta, zato ne preseneča, da so junija, podatkov za julij še ni, policisti imeli največ dela z nedovoljenimi prestopi meje, saj so jih obravnavali 21.243, maja pa »le« 17.439. Prvih pet mesecev letošnjega leta so na prvih treh mestih prevladovali državljani Sirije, Afganistana in Maroka, junija pa so Maročane za malo prehiteli Turki. Sicer je še vedno daleč največ ilegalnih prestopov meje na območju Policijske uprave Novo mesto, in to kar 83,3 odstotka vseh primerov. Kot ugotavljajo v sektorju mejne policije, je za mednarodno zaščito zaprosilo 20.445 ilegalnih migrantov, lani v enakem obdobju pa 19.450. Na podlagi mednarodnih sporazumov je policija tujim varnostnim organom izročila 90 oseb, v istem obdobju leta 2023 pa 165, od tega seveda največ hrvaškim varnostnim organom, saj na meji s Hrvaško obravnavajo veliko večino, kar 97,3 odstotka, vseh nedovoljenih vstopov v državo. Senka Dreu 6 Štajerski V središču torek • 30. julija 2024 Podravje, Slovenija • Novi vozni redi avtobusov, a javni potniški promet še vedno šepa Brez državne pomoči bi javni promet izdihnil Javni potniški promet v Sloveniji, z izjemo prestolnice, v glavnem funkcionira kot sladkorni bolnik na inzulinu. Pri življenju ga ohranjajo milijonske državne injekcije. V Ljubljani, kjer je koncentracija poselitve največja, je potreb po javnem prevozu največ. Razdalje v glavnem mestu je najlažje premagovati z mestnimi avtobusi, saj tako odpadejo skrbi in stroški s parkiranjem. Prestolnica ima tudi dobre medkrajevne povezave z avtobusi in vlakom. Dejstvo pa je, da javni potniški promet niti v Ljubljani ne dosega standardov Zahodne Evrope, Združenih držav Amerike in vzhodnoazijskih držav. Najhitrejši potniški vlaki na svetu dosegajo hitrosti okoli 500 km/h. 500 kilometrov je razdalja od Ptuja do nemškega Munchna ali srbskega Beograda. Si predstavljate, da bi pot do katerega od omenjenih mest vzela samo uro časa? V razmerah, kakršne veljajo v javnem potniškem prometu v Sloveniji, je to znanstvena fantastika, saj vlaki ne dosegajo niti 50 km/h potovalne hitrosti. Za razliko od razvitega sveta nimamo niti tramvajev niti podzemne železnice. Javni promet počasen, zato nekoristen Za medkrajevni promet po državi skrbijo avtobusni prevozniki in Slovenske železnice. Njihove vožnje država znatno financira: lani 180 milijonov evrov. Med avtobu- snimi prevozniki sta daleč največ denarja prejela Arriva (37 milijonov evrov) in Nomago (30 milijonov evrov), kažejo podatki, ki so nam jih posredovali iz DUJPP. Lanskoletno državno nadomestilo Slovenskim železnicam za izvajanje potniških prevozov je znašalo 99 milijonov evrov. Največja težava javnega prometa v Sloveniji je počasnost, zato je za delovno aktivno populacijo v glavnem nekoristen. Avtobuse in vlake največ uporabljajo dijaki, študentje in upokojenci. Šolarji so javni prevoz primorani uporabljati za pot v šolo in domov, saj nimajo vozniških izpitov in svojih avtomobilov, upokojenci pa na avtobus ali vlak najpogosteje sedejo, ker je vožnja zanje brezplačna. Kakšni so urniki voženj Prvega julija so v veljavo stopile nove koncesijske pogodbe za avtobusne prevoznike. V Podravju ostaja koncesionar Arriva, njeni avtobusi vozijo do vseh krajevnih središč v okolici. Iz Žetal proti Ptuju prvi avtobus krene zgodaj zjutraj, 20 minut do 5. ure. Potem je na razpolago skoraj vsako uro. Haloški kraji, od Leskovca, Vidma, Podlehnika in Majšperka, so z urniki avtobusnih prevozov dobro pokriti, vožnje Država je lani za nadomestila in subvencije avtobusnim prevoznikom in Slovenskim železnicam nakazala 180 milijonov evrov. 99 milijonov evrov so znašala nadomestila za prevoze potnikov z vlaki, avtobusni prevozniki pa so prejeli dobrih 80 milijonov evrov, med njimi glavnino Arriva in Nomago. so skoraj vsako uro, ponekod še pogosteje, avtobusi vozijo od zgodnjega jutra, že od 5. ure dalje. Drugače je v Zavrču, kjer prvi avtobus iz kraja odpelje ob 7. uri. Uporabijo ga lahko le tisti, ki imajo na Ptuju obveznosti od 8. ure dalje. Prvi jutranji avtobus iz Cirkulan je zgodnejši, na pot krene ob 6.00. Dornavča-ni imajo avtobus do Ptuja vsako uro ali še kakšen termin vmes, enako Markovčani, Gorišničani, Hajdinča-ni in Kidričani. Solidne povezave so tudi med Slovenskimi goricami in Ptujem. Avtobusi v glavnem vozijo enkrat na uro, z vožnjami pa začnejo okoli 5. ure zjutraj. Vsako uro na Ptuj pripelje tudi avtobus iz Ormoža, povezava Ptuja in Maribora je na pol ure. To je ena od novosti, ki jo je država uvedla z novimi koncesijskimi pogodbami. Avtobus od Tržca do Maribora po avtocesti Med Vidmom in Mariborom je nova avtobusna linija, ki poteka po avtocesti. Povezavo nanjo imajo tudi potniki iz Žetal in Podlehni-ka, ki prestopajo v Tržcu. Iz Tržca namreč pelje avtobus po avtocesti do Maribora. Na dan je osem vo- ženj: tri jutranje ob petih in šestih ter nekaj pred sedmo uro ter kar pet popoldanskih med 13. in 18. uro. Vožnja traja 37 minut. »Okrepili smo tudi linijo Ptuj-Lenart, ki z Mariborom preko Lenarta povezuje vmesne občine. Oblikovali smo 30-minutni celodnevni interval ob delavnikih med Ptujem in Mariborom, na tej liniji smo povečali število odhodov med vikendi. Foto: CG Slovenija • Hitrost bodo merili na štirih odsekih avtocestnega križa Naslednje leto merjenje povprečne hitrosti Snovalci umirjanja prometa so prepričani, da so hitrosti vožnje na slovenskih avtocestah previsoke, zato so na štirih odsekih predvideli sekcijsko merjenje hitrosti. Nobeno presenečenje pa ne more biti, da so vsi odseki blizu prometno vroče točke Ljubljane, čeprav se ravno tukaj na naših cestah največkrat stoji v kolonah. Kako pravzaprav deluje sekcijsko merjenje? Princip je dokaj preprost, saj meri povprečno hitrost vozila med vstopno točko A in izstopno točko B. »Na točki A zabeleži natančen čas vstopa, na točki B pa natančen čas izstopa iz sistema. Ob znani razdalji med obema točkama izračuna povprečno hitrost. Če je ta višja od dovoljene, je voznik kaznovan. Sistem bo upravljala policija, ki bo prekrškarjem tudi izrekala globe, Dars pa bo v tem projektu le kot naročnik in plačnik sistema, saj nam je kot upravljavcu avtocestnega omrežja v velikem interesu, da se prometna varnost izboljša,« so povedali na Darsu, ki je s pomočjo policije določil, kje so odseki, kjer so tveganja večja oziroma prihaja do večjega števila prometnih nesreč in poškodovanih ter posledično tudi do zastojev. Sekcijsko merjenje bodo tako uvedli na odseku gorenjske avtoceste Ljubljana Brod-Šmartno-Vo-dice v dolžini 6,9 kilometra v smeri Kranja. Na primorski avtocesti so določili odsek Logatec-Vrhnika proti Ljubljani na razdalji 7,2 kilometra, ponovno ga bodo postavili Oh t t-- smer merjenja hitrosti omejitev hitrosti i i.S km doiSfna odseka Točke, kjer bodo merili hitrost. tudi na štajerski avtocesti v predelu predorov Trojane, od predora Podmilj do Vranskega, v celotni dolžini 11,8 kilometra v smeri Maribora, potniki na Dolenjsko pa bodo morali biti previdni na odseku Grosuplje-Višnja Gora v dolžini 5,3 kilometra v smeri Novega mesta. Predvidoma bo sistem na teh štirih lokacijah začel delovati v drugi polovici prihodnjega leta. Pogodbo z dobaviteljem so na policiji že podpisali, zdaj je v fazi podpisovanja še na Darsu. Testni sistem je ujel po 200 prehitrih voznikov dnevno Testni sistem, kije leta 2017 začasno deloval na štajerski avtocesti A1 na območju trojanskih predorov v smeri proti Ljubljani, seje po zatrjevanju policije in Darsa pokazal kot učinkovit. Kljub opozorilom so takrat zabeležili v povprečju 200 voznikov na dan, ki so presegli predpisano hitrost, ta odsek je v letu prevozilo v povprečju okoli 21.000 vozil na dan. Sistem bo mogoče razširiti na nove odseke »Izbrani dobavitelj opreme je ljubljanska družba Intermatic. Dars je družbo letos izbral na javnem razpisu za dobavo, vzpostavi- tev delovanja in vzdrževanje opreme sistemov sekcijskega merjenja hitrosti. Intermaticova ponudba je znašala 434.000 evrov brez davka oziroma nekaj manj kot 529.480 evrov z davkom. Izvajalec je sicer že v fazi pridobivanja certifikata za odobritev tipa merila,« so povedali na Darsu. Na policiji so dejali, da pri vsem tem nimajo kaj dodati, bodo pa sistem najprej uvedli v ožjem obsegu. »Glede na rezultate se lahko odločimo tudi za širjenje sistema na dodatnih odsekih avtocestnega omrežja, kar pa je, kot navedeno, odvisno od izkušenj, ki jih bomo pridobili z uvedbo tega sistema. Glavni cilj vzpostavitve sistema je umiriti hitrosti in povečati prometno varnost. Prednost takšnega načina merjenja je, da se hitrost umirja na daljši razdalji,« so povedali na Darsu. Podobno menijo na AMZS. Po njihovo poleg vozniškega znanja, tehnično brezhibnih vozil in ustrezne infrastrukture k prometni varnosti prispeva tudi spoštovanje prometnih predpisov. Slednje se med drugim zagotavlja z nadzorom, kar je naloga in odgovornost države. Na kakšen način država izvaja nadzor, je v njeni pristojnosti. Erik Logar, vodja področja varna mobilnost na AMSZ, je dejal, da »na AMZS tovrstne ukrepe podpiramo, pri samem projektu uvajanja sekcijskega merjenja pa ne sodelujemo. Smo pa že večkrat izpostavili pred pristojnimi še vedno velik izziv glede sankcioniranja prometnih prekrškov.« Z drugimi besedami, da bodo prekrškarje zares ujeli »med delom«, saj je ta verjetnost zdaj prenizka, predvsem pa petek • 2. avgusta 2024 V središču Štajerski 7 Ptujčani zelo pogrešajo avtobusno linijo do Obale Številne s spodnjepodravskega konca je zmotila ukinitev neposredne avtobusne povezave do slovenske obale. Navadili so se, da so avtobus izkoristili za pot na počitnice, vikend oddihe ali enodnevne izlete. Vožnja z avtobusom do Obale je bila v primerjavi z vožnjo z vlakom bistveno hitrejša. S Ptuja do Portoroža je avtobus vozil tri ure, medtem ko vožnja z vlakom traja okoli pet ur. Potniki, ki so se na Obalo vozili z avtobusom, so bili olajšani tudi skrbi za iskanje, predvsem pa plačila parkirnega mesta. Zakaj so ukinili avtobusno linijo med Ptujem in Obalo, smo poizvedovali na DUJPP. »Linije na Obalo se generalno niso več razpisovale, ampak je po novem prestopanje v Ljubljani, kjer so proti Obali redni intervali,« so pojasnili. Pregledali smo vozne rede in ugotovili, da se je situacija za spodnjepodravske potnike, ki želijo z avtobusom potovati do Kopra ali Portoroža, bistveno poslabšala, saj je treba po naslednji poti: Ptuj-Maribor-Ljubljana-Koper. Avtobus iz Maribora do Ljubljane pelje dvakrat dnevno. Za prvega, ki krene ob 4:45, s Ptuja nimamo povezave. Zato je treba na drugega, ki pelje ob 11. uri. To pomeni odhod s Ptuja z avtobusom ob 10.05. Ob 11.00 v Mariboru prestopimo za Ljubljano, kamor prispemo ob 12.50. Odhod iz Ljubljane je ob 13.10 in prihod v Koper ob 14.32. S takšnim urnikom voženj se zelo približamo vlaku, ki velja za izjemno počasno prevozno sredstvo. Foto: Sašo Švigelj Avtobusna postaja v Ljubljani Bistveno se je okrepila povezava Majšperk-Maribor. Na več linijah je prišlo do manjših povečanj voženj, sploh v času poletnih počitnic, seveda pa so se ponekod ukinile določene povezave, če so imele čisti osnovnošolski značaj ali pa niso bile v skladu s splošnimi prometnopolitičnimi usmeritvami. Z novimi voznimi redi smo ukinili prilagojene vozne rede, ki so v preteklosti veljali med krompirjevimi, novoletnimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami. Prevoze v času počitnic izvajamo nespremenjeno, ne glede na šolski pouk,« so pojas- nili v dve leti stari državni Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), ki je oktobra lani prevzela področje potniškega prometa na železnicah, letos julija pa še avtobusnega potniškega prometa. Mojca Zemljarič Caz] ¡Oil. Beljak/Villach O t Kranj -f * Lj- Šentvid I5D IW Gradec/Graz Maribor ■ i: Foto: M. Vaupotič bodo morali zmanjšati možnosti za izogibanje plačilu globe. Naš sistem, tako pravi Logar, omogoča izogibanje v smislu »ne ve se, kdo je vozil«. Prometne nesreče so zelo drage za celotno družbo Logar poudarja, da si na AMZS ne želijo policijske države in nerazumnega sankcioniranja, da pa se moramo zavedati, da sta nadzor in sankcioniranje pomembna pri zagotavljanju večje prometne varnosti in zmanjševanja števila prometnih nesreč. »Prometne nesreče se v družbi poznajo tudi pri socialni in ekonomski škodi. Skupni druž-beno-ekonomski stroški prometnih nesreč so v Sloveniji leta 2023 znašali več kot 1,9 milijarde evrov, kar je bilo tri odstotke tedanjega družbenega proizvoda. Če bi bilo manj poškodovanih v prometnih nesrečah, bi bilo manj izdatkov za zdravljenja, manjša bi bila obremenitev bolnišničnih kapacitet, manj bi bilo bolniških odsotnosti, če izpostavimo le nekaj dobrobiti, ki jih prinaša izboljšanje prometne varnosti,« je dodal Logar. Dobrih praks v tujini s sekcijskim merjenjem sicer ne manjka, na Dar-su navajajo Avstrijo in Italijo. V Italiji so že prvo leto po uveljavitvi sistema zmanjšali število žrtev za 50 odstotkov in povprečno hitrost za 15 odstotkov, v Avstriji dobi upravljavec avtocest velik del pobranih kazni v svoj proračun in nato lažje vzpostavlja nove sisteme. Po lanski raziskavi o zado- voljstvu uporabnikov slovenskih avtocest in hitrih cest, ki jo je Dars opravil na spletu in avtocestnih počivališčih in v katero so vključili 1518 domačih in tujih voznikov osebnih ter tovornih vozil, je takrat sekcij-sko merjenje hitrosti podprlo 64 odstotkov vprašanih. Največ podpore so zabeležili na štajerskem in dolenjskem kraku, najmanj pa na gorenjskem avtocestnem kraku (54 odstotkov). Na vseh ostalih krakih je bila podpora višja od 60 odstotkov. Med vozniki tovornjakov ga je podprlo 66 odstotkov domačih voznikov tovornih vozil in enak odstotek tujih, pri voznikih osebnih vozil pa je bila naklonjenost večja pri tujcih, in sicer ga podpira 69 odstotkov, domačih pa 58 odstotkov. A. Zupančič Podravje, EU • Velika večina lastnikov električnih vozil bi raje klasične Za »ziher« v domači garaži še klasika Kljub zavezam o zmanjšanju izpustov CO2, skrbi za okolje in zelenem prehodu, ki jim sledijo tudi številni vozniki, in sicer z nakupom električnih avtomobilov, so presenetili izsledki raziskave ameriškega marketinškega podjetja J. D. Power, ki govorijo o zadovoljstvu e-voznikov. A Kljub ekološki ozaveščenosti in številnim prednostim uporabe v primerjavi z avtomobili, ki imajo motor z notranjim zgorevanjem, ima kar 73 odstotkov vprašanih britanskih lastnikov električnih avtomobilov v domači garaži poleg električnega še vedno tudi »bencinarja« ali »dizlaša«. Raziskava je namreč pokazala, da kar 88 % lastnikov električnih vozil ne izključuje vrnitve k motorjem z notranjim zgorevanjem, torej na bencinski ali dizelski pogon. Med tistimi, ki so prvič lastniki električnega avtomobila, jih je 48 % izjavilo, da so pripravljeni presedlati na priključni hibrid, 39 % pa razmišlja bodisi o hibridu ali avtomobilu z motorjem na notranje zgorevanje. Tudi 38 % tistih, ki so že dlje časa lastniki električnih vozil, razmišlja o nakupu hibrida ali avtomobila s klasičnim motorjem. Le 12 % novopečenih e-voznikov je prepričanih, da bo tudi njihov naslednji avtomobil električni. Čas pokazal na številne minuse Raziskavo zadovoljstva z električnimi avtomobili so med Britanci opravili tudi v lizing hiši Zenith. Na svoje veliko presenečenje so ugotovili, da ima kar 73 % vprašanih v domači garaži poleg električnega za »ziher« oziroma za rezervo še vedno »bencinarja« ali »dizlaša«. Sicer se večina izogiba uporabi električnega vozila za daljše razdalje, polovica pa sede za njegov volan le za poti, ki ne presegajo 50 kilometrov. Električno gnani avtomobili veljajo za ekološko prijazne, seveda če je električna energija, ki jo uporabljajo, pridobljena s pomočjo sončnih, vodnih ali vetrnih elektrarn. Vožnja je tudi tišja, pospeševanje z mesta hitrejše, tudi vzdrževanja je manj. A čas je že pokazal, da ima vožnja z e-avtomobilom tudi kar nekaj minusov. Eden od teh je že omenjeni omejeni doseg baterije, ki podaljša čas potovanja na daljše razdalje. Tu sta še premalo razvita polnilniška infrastruktura in ne dovolj zmogljivo električno omrežje. Od nakupa odvrača tudi visoka cena vozil, draga je menjava baterije, več stanejo pnevmatike, ki se zaradi teže avtomobila in večjih pospeškov do trikrat hitreje obrabijo kot tiste za klasična vozila. Vsekakor drži, da je električna energija čista, vendar ni tako čisto tudi vse ostalo, kar je povezano z njo. V mislih imamo predvsem razgradnjo baterij in obrabljenih pnevmatik. E-vozniki pa imajo še druge težave. Električni avtomobili namreč ne marajo ne ekstremnega mraza ne vročine. Američani so denimo pri nizkih temperaturah testirali pet serijskih modelov in ugotovili, da se akumulator izprazni približno 40 % prej kot pri zmernih temperaturah; še en dejavnik, ki ga morajo upoštevati vozniki. Ker so električni jekleni konjički zelo težki, baterije pa precej vnetljive, pa so jim že v prenekateri garažni hiši po svetu odrekli dobrodošlico in tam ne smejo več parkirati. Težave e-avtomobilske industrije Kljub naštetemu prodaja električnih vozil po svetu še vedno narašča, a zadnje mesece bistveno počasneje kot prej, drastičen padec pa je zaznati tako v Evropi kot tudi v Sloveniji, kjer se je letos prodaja v primerjavi z enakim obdobjem lani močno zmanjšala. Če so se težave v zahodni industriji električnih avtomobilov v preteklosti zgolj nakazovale, so zdaj udarile na plan z vso silo, črnogledi celo napovedujejo propad panoge. Kolaps Mercedesa, Forda, Tesle ... Britanski Telegraph govori o kolapsu, pri čemer omenja velik padec prodaje nove serije e-av-tomobilov nemškega giganta Mercedesa. Tudi pri Porscheju so morali zaradi upada povpraševanja kupcev znižati svoje prodajne cilje za avtomobile na baterije, Ford pa naj bi na vsakem prodanem električnem vozilu izgubil skoraj 50.000 dolarjev. Teslin dobiček je padel za vrtoglavih 45 %, zato so že znižali cene, delnice nemške družbe Warta pa so junija pristale na zgolj 30 prejšnjih odstotkih, in to zaradi poročil, da bo treba podjetje morda rešiti pred stečajem po velikih izgubah pri baterijah za hibridne športne avtomobile. Vsekakor skrb vzbujajoči podatki tako za ameriško kot evropsko paradno avtomobilsko industrijo, katere proizvodnja seže tudi v Slovenijo in njeno okolico, kjer je z avtomobilizmom neposredno povezanih kar nekaj podjetij in delovnih mest, začenši z Magno in Revozom ter številnimi drugimi podizvajalci. Svoj piskrček so k omenjenim slabim poslovnim rezultatom pristavili še Kitajci, ki so na tržišču že tako prisotni s cenejšimi e-avtomobili, po novem pa so krepko izboljšali še njihov videz, opremo in zmogljivost. Vprašanje je, ali bodo njihov prodor lahko ustavile nove začasne dodatne carine na uvoz, ki sta jih napovedali tako EU kot ZDA, ukrep, ki mu nasprotujejo tudi nemški proizvajalci avtomobilov, saj se bojijo, da bi lahko postali tarča kitajskih protiukrepov. Senka Dreu Foto: FB 8 Štajerski Podeželje petek • 2. avgusta 2024 Podravje • Prve trgatve že po Marijinem prazniku Bera grozdja bo skromnejša, kakovost ne bo trpela Vinogradniki se že pripravljajo na letošnjo trgatev, ki bo vsaj deset dni bolj zgodnja glede na lansko leto. »Prve trgatve pričakujemo v drugi polovici avgusta. Najprej se bo potrgalo grozdje ranih in zelo ranih sort, kot sta radgonska ranina in solaris, prav tako pa se bo potrgalo grozdje, namenjeno za pridelavo penin,« je povedal Marko Breznik z mariborskega kmetijskega zavoda. Podobno se je zgodilo v letih 2003 in 2012, ko so zgodnje sorte pobirali sredi avgusta. To je bil, vsaj na Štajerskem, eden najzgodnejših začetkov trgatev, odkar na mariborskem kmetijsko-gozdarskem zavodu spremljajo dozorevanje grozdja. Eden izmed vzrokov za letošnjo zgodnejšo trgatev je, da se je spomladi odganjanje trte začelo zelo hitro, in sicer konec marca, dodatno so razvoj trte spodbudile visoke temperature v začetku aprila, ki so segle vse do 30 stopinj Celzija, je pojasnil Breznik. Nato pa je sledil šok za trto in vinogradnike. V drugi polovici aprila so namreč temperature strmo padle, posledično pa sadjarje in vinogradnike prikrajšale za težko pričakovano dobro leto. Foto: Ormož Jeruzalem Začetek trganja po 15. avgustu V ormoško-ljutomerski kleti Puklavec Family Wines začetek trganja za zdaj načrtujejo 19. avgusta, če bi bil v naslednjem obdobju še kakšen vročinski val, pa morda celo nekaj dni prej, je dejal glavni enolog največje slovenske kleti po lastnih vinogradniških površinah Luka Radiček. Najprej se bodo lotili trganja chardonnayja in modrega pinota ter drugih zgodnjih sort. »Vegetacija seje letos začela veliko prej kot lani, vreme pa je tudi veliko lepše in bolj prijazno grozdju. Smo pa maja zaradi mraza ostali brez velikega dela muškat otonela, ki ga bo za okoli 40 odstotkov manj kot leto prej,« je dodal Radiček, ki vseeno verjame, da bo letošnji pridelek skupaj z odkupom od kooperantov zadoščal za potrebe njihove proizvodnje. V kleti Vinakoper začetek trgatve načrtujejo po 15. avgustu, ko bodo začeli trgati grozdje za penine, nadaljnje korake pa bodo prilagodili fazi dozorevanja grozdja. Foto: Marko Viridis Brata Patrik in Aleksander Zavec uspešno nadaljujeta in nadgrajujeta vinsko zgodbo družine Zavec. S sledenjem trendom in ustvarjanjem novitet sta vinom Zavec utrla pot širom po svetu. Na določenih legah stoodstotna škoda »Letošnja sezona je zanimiva, izstopajoča po vremenskih dogodkih in neprilikah. Spomladanska pozeba nam je vzela 15 odstotkov pridelka, saj so bile škode zaradi zmrzali na legah do 280 nadmorskih metrov višine tudi ioo-odstotne. Dodatno nas je sredi julija prizadela še toča. Sreča v nesreči je bila, da je bilo grozdje ob prehodu toče v fazi, ko so se poškodovane jagode posušile, medtem ko smo ostali del grozda z zaščito uspelo ohraniti,« je na kratko povzel vremensko dogajanje Janez Zavec iz vinogradniške družine Zavec, ki obdeluje okrog 30 hektarjev oz. 90.000 trt na več vinogradniških legah v Halozah, na Dravinjskem in Rodnem Vrhu, Gorci in v Vareji. Vremenske nepri-like bodo tako vplivale na količino pridelka, medtem ko bodo kakovost zagotovili z odbiro zdravega grozdja. Predvidevajo, da bodo s trgatvijo sort za penine začeli nekje med 15. in 20. avgustom, nato pa z zgodnjimi sortami v začetku septembra. »Vse je odvisno od vremena. Če se bodo visoke temperature še nadaljevale, se bo trgatev začela tudi kakšen dan prej.« Trenutno vreme je vinogradnikom pisano na kožo, saj je zaradi sonca in suhega vremena tudi pritisk bolezni na trto manjši. Marko Breznik iz mariborskega zavoda glavnino trgatev pričakuje konec meseca, prve analize grozdja, ki jih bodo delali v začetku avgusta, pa bodo bolj jasno pokazale, kdaj bo najbolj optimalen čas za začetek letošnjih trgatev. »Vlage v tleh je za zdaj še dovolj, tako da je pridelek, ki je ostal, dobre kakovo- sti in zdrav. Če bi le vreme ostalo podobno vse do trgatve,« je dejal Breznik. Ob tem pa opozarja na najpogostejše napake, ki jih vinogradniki naredijo prav v času trgatve. »Potrgati moramo zdravo in zrelo grozdje. Gnilo grozdje ni primerno za predelavo v vino in ga moramo ob trgatvi odstraniti oz. ločeno potrgati. Glede na predvidene termine letošnjih trgatev lahko predvidevamo, da se bodo temperature dvignile visoko. Zato svetujemo, da se v primeru višjih temperatur trgatev opravi zgodaj zjutraj. Ne pozabimo pa še na higieno oz. čistočo orodja, od gajbic, veder, preše, kadi in sodov.« Mojca Vtič Cirkulane • Občina pripravlja razpis za prodajo parcel Gradbene parcele za mlade V Halozah se že vrsto let soočajo z izseljevanjem mladih v urbana središča. Občina Cirkulane je zato že pred časom uvedla vrsto ukrepov, s katerimi si prizadeva v domačem kraju obdržati čim več mladih. Letos nameravajo mladim družinam ponuditi gradbene parcele za stanovanjske hiše po nekoliko ugodnejših cenah. Občina Cirkulane bo to zemljišče namenila za gradnjo stanovanjskih stavb za mlade družine. Županja Antonija Žumbar je poudarila, da trenutno ne vedo, koliko bo stal kvadratni meter teh parcel, saj javni razpis še pripravljajo. Končno ceno nameravajo določiti na podlagi poročila cenilca. V naselju Cirkulane, pri nekdanji gostilni Levičnik, bodo na voljo tri parcele v skupni velikosti okoli 30 arov. Tam so sprva nameravali postaviti nov gasilski dom, a so si nato premislili. Trenutno je to ena parcela v občinski lasti, parcelacija pa že poteka. Za mlade družine bodo v naselju Cir- kulane namenili še eno parcelo, skupno torej štiri. Za nakup se bodo lahko potegovale družine, tudi enostaršev-ske, z enim ali več otroki, pri čemer vsaj eden od staršev ni starejši od 40 let. Na občini so glede samega postopka prodaje pojasnili, da se bodo nepremičnine prodajale po načelu videno - kupljeno. Mlade družine bodo lahko svoje ponudbe za nakup ene od štirih parcel oddale na predpisanih obrazcih, in sicer takoj po objavi razpisa na občinski spletni stra- ni. Kupci bodo morali v petih let od sklenitve pogodbe pridobiti uporabno dovoljenje za zgrajeni objekt na kupljenem zemljišču in imeti tam prijavljeno stalno prebivališče. Sicer lahko občina s pisno izjavo uveljavi odkupno pravico in odkupi nepremičnino po nakupni ceni brez DDV, če kupec ne bo izpolnil katerega izmed omenjenih pogojev. Prodajna pogodba bo vsebovala tudi določilo, da kupec v petih letih ne bo smel prodati nepremičnine. Estera Korošec Slovenija • Več razpisov s področja kmetijstva Milijon evrov za odpravo zaraščanja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec minulega tedna objavilo javni razpis za podintervencijo izmenjava znanja in prenos informacij za leti 2024 in 2025. Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 1,5 milijona evrov. Objavilo je še razpisa za odpravljanje zaraščanja in za usposabljanje svetovalcev. Za odpravljanje zaraščanja kmetijskih površin je ministrstvo v aktualnem razpisu namenilo milijon evrov. Cilj razpisa za izmenjavo znanja in prenos informacij za letošnje in prihodnje leto je povečati raven usposobljenosti oseb, dejavnih v kmetijskem, gozdarskem in ži-vilskopredelovalnem sektorju. Vložitev vloge bo potekala od 19. avgusta od 8. ure do vključno 19. septembra do 14. ure. Za vsebine iz intervencije dobrobit živali bo na voljo 32.000 evrov, iz intervencij kmetijsko-okoljsko podnebna plačila in lokalne pasme in sorte 612.000 evrov, iz intervencije ekološko kmetovanje in ekološko čebelarjenje 540.000 evrov, iz intervencije podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov 68.400 evrov in za druge vsebine s področja kmetijstva, gozdarstva in živilske predelave 247.600 evrov. Ministrstvo je objavilo tudi drugi javni razpis za ukrep odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih. Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno milijon evrov. Vložitev vloge na ta razpis bo potekala od 12. avgusta od 9. ure in bo trajala do zaprtja razpisa. Objavljen je še javni razpis za podintervencijo usposabljanje svetovalcev za leto 2024. Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 100.000 evrov. Za kmetijske vsebine bo na voljo 85.000 evrov, za gozdarske pa 15.000 evrov. Vložitev vloge bo od 19. avgusta od 8. ure do vključno 19. septembra do 14. ure. V teku pa je še razpis za tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Razpisanih je pet milijonov evrov, vloge pa je mogoče oddati še do vključno 20. septembra do 14. ure. Sta Foto: CG petek • 2. avgusta 2024 Podeželje Štajerski 9 Juršinci • Vesenjakovi imajo nasad s 300 drevesi breskev Pred 16 leti so na 30 arih površine uredili nasad s 300 drevesi. Obdeluje ga cela družina, oče Franc in mama Pavla ter sinova Mitja in Gregor z družinama. Sinova pri delu pomagata vse od rezi naprej, ko je treba, pristopita snahi, otroci pa so zaenkrat še majhni in se samo veselijo dobrot, ki jih družina pridela: svežih, sladkih in sočnih breskev, kašic, kompotov ter sokov. Pavla in Franc Vesenjak sta nasad breskev posadila, ko sta bila oba še v službi. Obdelovala sta ga ob delu, pridelek sta obirala med dopustom. Zdaj sta upokojena, zato je delo nekoliko lažje. V pridelavo breskev ju je vpeljal svak Andrej, ki je pred 16 leti to dejavnost opustil. »Hvaležna sva mu za vse predano znanje; dober učitelj je bil, opozoril naju je na marsikatero napako. Res naju je veliko naučil, midva pa znanje predajava mlajši generaciji. Oba sinova, ki že imata tudi svoji družini, zavzeto pomagata v nasadu: pri rezi, košnji, mulčenju, gnojenju, škropljenju, redčenju in obiranju. Najbolj ju potrebujemo pri rezi, redčenju in obiranju. Gregor z družino stanuje doma, Mitja se je poročil in prihaja še vedno pomagat,« je povedala mama Pavla, gonilna sila družinskega posla z breskvami. »V organizacijskem smislu,« se je nasmehnila in nadaljevala: »Glavnino fizičnega dela opravi mož, pomagata tudi Mitja in Gregor. Jaz sem po duši in poklicu trgovka, tako da je prodaja v glavnem moja zadolžitev. Moram pa povedati, da ko je sezona, smo v delo vpeti po 20 ur dnevno. Sadeže je treba pobirati, tehtati, zlagati v zabojčke in prodajati. V tem času dela cela družina, hvaležna sva, da to zmoremo sami.« Vesenjakovi so sezono prodaje breskev končali. Na fotografiji z leve: mama Pavla in oče Franc, sin Gregor in njegova partnerica Maja. Nasad ograjen, poleti ga zalivajo Nasad breskev imajo Vesenjakovi zaradi divjadi ograjen, škodljivce zatirajo s škropivi, drevesa je treba tudi pognojiti. Trave pod drevesi na škropijo, ampakjo mulčijo in kosijo. Če je letina sušna, nasad zalivajo, vodo črpajo v dva kilometra oddaljenem potoku. »Vodo v cisterni pripeljemo s traktorjem, zalivamo z namakalnim sistemom. Letos k sreči ni bilo treba zalivati, sicer pa smo minula leta potrošili kar precej vode. Pridelek je v največji meri odvisen od vremena. Imamo dobro lego nasada in moram reči, da smo še vsako leto kar zadovoljni. Lani je bilo malo pozebe, letos toča, narava naredi selekcijo, za nas pa je tudi bilo dovolj,« je povedala Pavla. Sadike dreves so vzgojili doma Glede na to, da je mlajša Vese-njakova generacija z zanosom vpeta v družinski posel z breskvami in ga želi nadaljevati, bodo v prihodnje nasad obnovili. »Drevo breskve nima dolge življenjske dobe, tu in tam že kakšno manjka. Pred 16 leti, ko smo sadili, smo sadike vzgojili korono so se stranke navadile, da breskve vnaprej naročijo. To se je obdržalo, kar je z vidika organizacije našega dela zelo dobrodošlo. Vsak dan naberemo še malo rezer- ve, če kdo pride nenapovedano. Sicer pa imamo res veliko kupcev, ki vnaprej pokličejo in naročijo. Prihajajo mlade družine, breskve kupijo za marmelade, kompote, sokove, kašice za otroke ... Kupce imamo praktično iz cele Slovenije, tudi iz Gorenjske. Marsikdo se pri nas ustavi, ko se vrača z dopusta. Nekateri so imeli idejo, da bi breskve poslali po hitri pošti ali z vlakom. Na to nismo pristali, ker je breskev sadež, ki se mora porabiti svež.« Seveda tudi Vesenjakova družina nekaj breskev porabi zase. Mama Pavla poskrbi za bogato zalogo ozimnice. »Letos sem skuhala 50 litrov soka, za najmlajše vnukinje kašice, naredili smo marmelado in kompote. Pri nas sta vložena sadje in zelenjava domača. Ko grem na obisk ali rojstni dan, rada podarim naše domače pridelke in izdelke. Za darilo dam kakšno marmelado, sok in vezen ali kvačkan prtiček. Ukvarjam se namreč tudi z ročnimi deli in aktivno sodelujem pri juršinskem društvu gospodinj.« Mojca Zemljane V dveh ali treh tednih, odvisno, kako ogromno breskev. Foto: zasebni arhiv dolgo traja sezona obiranja, prodajo sami. Posadili smo koščice goričnih breskev, ki smo jih avgusta 'okuli-rali' (cepili). To sva delali s sestro Brigito, ki je specialistka na tem področju. Brigita in njen mož Andrej sta imela breskov sadovnjak pred nami, a sta ga opustila in se ukvarjata s pridelavo jabolk. Z Brigito sva vzgojili sadike za cel nasad. Enako bomo naredili, ko bomo sadovnjak obnavljali. Sadili bomo doma vzgojene sadike, cepiče bomo vzeli z naših starih dreves. Nasad bomo samo obnovili, širitve ne načrtujemo, vsaj zaenkrat ne. Za naju z možem je takšen nasad dovolj, če pa se bodo mladi kdaj odločili drugače, pa tudi prav. Potencial in znanje imajo, pridelava jih zanima, sinova sta s tem praktično odraščala.« Letošnja sezona s 15. julijem zelo hitra Letos se je sezona obiranja glede na pretekle začela zgodaj, 15. julija. Običajno so začeli trgati okoli 25. julija, letos so takrat že končali. »Ko trgamo, to pomeni dva do tri tedne intenzivnega dela. Zjutraj začnemo takoj ob svitu, kakor hitro se zdani, še preden vzide sonce. Včasih smo breskve dostavljali, zdaj vse prodajamo doma. Med Promocijsko sporočilo KLICE PLAYA, kjer najširša ponudba počitnic, potovanj in oddihov se nahaja! V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Qcentru na Puhovi, bodo poskrbeli za vse vidike sproščenega, prijetnega in brezskrbnega poletnega vzdušja. Da boste odkrili najboljšo počitniško destinacijo, bo pomagala Turistična agencija Playa, kjer so zbrane vse najboljše turistične ponudbe na enem mestu. Izberite njihove poletne klasike na hrvaški obali, kot so so: Rabac (hotela Narcis in Sanfior), Murter (Colen-tum Resort), Zadar (hotel Kolovare in Pinija), Trogir (hotel Medena), Drve-nik (hotel Quercus), Brač (Grand hotel View), hotel Pagus(Pag). Playine stranke so tudi veliki ljubitelji Egipta, saj enostavno obožujejo dolge peščene plaže, krasne resorte z vrhunsko all inclusive ponudbo. Nji-hovetop ponudbev Egiptu so hoteli: Grand resort, The Grand Palace, Ma-kadi Spa in Grand Waterworld. Poleg Egipta so vsakoletna klasika tudi grški otoki (letos predvsem Letos, Zakintos, Kreta in Rodos), tur- ška riviera, Tunizija, Mallorca, Malta in Ciper. Morda se boste odločili za Playina top avtobusna potepanja: Toskana in otok Elba, Cinque Terre, Rim in Vatikan, veliko pa je tudi zanimanja za romantično Apulijo na skrajni peti Italije ali pa italijanske Dolomite. Privoščite si najboljši morski oddih - prave destinacije za to so Lovran (hotel Excelsior), Opatija (Ambasador, 4 Opatijska Cvijeta), hotel Park (Lovran) in slovenska obala (hotel Salinera - Strunjan), Portorož (Li-feclass hoteli). Pri Playi je veliko povpraševanj tudi po potovanjih. Popotniki se želijo podati predvsem na Tajsko, Kubo, Fili- pine, v Mehiko (Cancun inTulum), pa na Zanzíbar, v Čile in Šrilanko. Seveda ne pozabimo zapeljivih Maldivov, ki so idealni predvsem za medene tedne, pa tudi njihovih afriških sorodnikov, Zelenortskih otokov. Playevci so najbolj veseli, ko poskrbijo, da je vaš sanjski oddih še bolj sanjski. Naj bo vaša edina skrb samo pakiranje kovčkov, za vse ostalo bo poskrbela Playa - ne samo s svojo široko paleto ponudb, ampak tudi s ceno, kot sijo želite. Turistična agencija Playa - agencija s plažo ponudb. Qcenter Ptuj, 02 292 60 04, info@agencija-playa.si in www.agencija-playa.si Foto: MZ 10 Štajerski Kultura petek • 2. avgusta 2024 Knjigarnica Ptuj • Z arheologom Ivanom Tuškom o mitraizmu in mitrejih dekle, obljubljeno soncu »Nisem legenda, legendarne so najdbe« So knjižne novitete, ki se jih razveselim; kot mali pes. In jih uvrstim na domačo knjižno polico kot posebne dragotine, ki jih bom lahko brala do konca življenja, kadarkoli se mi bo zahotelo. Praviloma so to knjige pravljic, poezije, esejev ali pa posebej navdihujoči romani, tu in tam še kratke zgodbe, stripovski albumi, likovne monografije. No, poseben domači bralski del tvori pester izbor vrtnarskega čtiva in knjig s področja kuharije. Morda ste se, dragi bralci Knjigarnice, nekoliko namrdnili ob navedbi pravljic na prvem mestu in pomislili, no, no, pri teh zrelih letih, pa pravljice. Morda ste v tolažbo ugotavljali, no, ja, verjetno je babica, ki zbira bralsko zalogo za vnuke. Toda ne, pravljice so v resnici moja najljubša literarna oblika. Od nekoč, od malih nog in za vedno, do starih nog. V vsakem življenjskem obdobju jih navdušeno berem, zadnjih 30 let pa tudi javno pripovedujem. Slednje je moj odnos do dragih pravljic poglobil, podrugačil in predvsem povsem potrdil njih stanovitno in neprecenljivo mesto med literarnimi oblikami za odrasle bralce. Kajti pravljice nosijo v sebi kulturni, jezikovni, čustveni, vseobsegajoči življenjski gen, če se lahko tako izrazim. V njih najdete celo paleto temin in svetlob, ki spremljajo človeka od zibelke do groba. Seveda odražajo prostor in čas, v katerem so nastale, pa tudi tiste arhetipske ostaline, ki bodo vedno spremljale tostran-stvo ... Dekle, obljubljeno soncu, založniški podvig Mladinske knjige, kjer se je (na srečo) ohranila in se nadaljuje cenjena zbirka pravljic Zlata ptica, je že na prvi pogled »zelo resna zbirka pravljic« z avtorskim pristopom. Najprej je tu odlična ilustracija Anje Zavadlav in celotna oprema knjige (likovno uredila Tanja Komadina, oblikovala Sanja Janša), nato je na strani 175 spremna beseda Dekle in čudež, ki se nadaljuje na strani 178 pod naslovom Samoumevnost čudeža, na strani 183 pa V iskanju pravljičnih protagonistk in pripovedovalk, na strani 187 Razbijanje pravljičnega uroka, sledi poglavje Prirejanje pravljic na strani 188 in mojstrica Špela Frlic zaključuje s kratkim poglavjem Pripovedovanje kot pogovor na strani 192. Temu sledijo, ločeno z dvema ilustracijama, natančne anotacije za posamezne pravljice, torej kje, kdo, kdaj, kako je bila najdena, povedana, zapisana, predstavljena, zgodovinski oris in povezave z drugimi pravljicami. Na strani 209, ki je tudi ločena z ilustracijo, so natančno navedeni viri. Že navedeno nakazuje, kako celostno in kompetentno je avtorica Špela Frlic zbirala, prevajala, izbirala, prirejala, analizirala . pravljice iz bosanske, hrvaške, makedonske, slovenske in srbske ljudske zakladnice. Pri tem ji je bilo vodilo poiskati take, kjer so ženski liki vodilo dogajanja, kjer so ženske junakinje. Za pokušino in bralsko spodbudo sem izbrala začetek pravljice s strani 118 z naslovom Dekle prikliče mrtvega ljubega: Bila sta dekle in fant in sta se imela rada. Pa se je zgodilo, da je moral fant na vojno in dolgo, dolgo ga ni bilo nazaj. Drugi fantje so se že vračali, objemali so svoje ljube, ona pa je še kar čakala. Tako rada bi ga spet videla, pa naj bo živ ali mrtev. In je šla po nasvet k popu. »Če misliš, da je mrtev, pojdi na pokopališče in naberi mrtvaških kosti. Opolnoči jih vrzi v kotel, mešaj, dokler se ne razku-hajo, in poj: Brbotajo moje kosti, ljubi moj že k meni drvi!« Vrnila se je domov, nabrala na pokopališču mrtvaških kosti in naredila vse, kot ji je naročil pop. Ko je opolnoči izgovarjala tiste besede ... Dekle, obljubljeno soncu je žlahtna knjiga za vsako domačo in javno knjižno polico, je en sam bralski užitek v celoti ter odkriva resnost, poglobljenost in vrednost ljudskega slovstva. Liljana Klemenčič I Na festivalu mitraizma, ki poteka na Ptuju, so njegovi snovalci ob predstavitvi povedali, daje njihov cilj povečati vedenje o mitraizmu in ptujskih mitrejih, izjemnem bogastvu, s katerim se lahko pohvalijo le redki na svetu, hkrati pa povečati tudi obisk teh znamenitosti. O Ivanu Tušku, upokojenem arheologu, konservatorju svetniku, edinem še živečem arheologu na svetu, kije odkril zadnji ptujski mitrej, so govorili kot o svetovni legendi. Na Ptuju so do danes odkrili pet mitrejev. Mitrov kult je bil v Petovioni najbolj razširjen v 3. stoletju, ko se je mesto širilo in pridobilo nove prebivalce. Prvi in drugi mitrej so našli na Spodnji Hajdini, tretjega na Zgornjem Bregu, četrti mitrej na Muzejskem trgu na Ptuju, petega pa v Rabelčji vasi. V vseh teh letih je Ivan Tušek tako na domačih kot na tujih simpozijih v svojih referatih predstavljal ptujsko arheološko bogastvo. O mitraizmu in petih ptujskih mitrejih je obširno pisal tudi v SLO - slovenskem zgodovinskem magazinu. Ptuj je eno izmed redkih mest, ki ima v lasti pet mitrejev. Domnevno naj bi šesti še ležal skrit pod Donačko goro. »Včasih sem dejal, mogoče pa bomo kakšnega odkrili še na Panorami. Odkril pa sem ta čudoviti grob s sedmimi nutricami, rimskimi dojiljami. O tem bom še pisal v slovenskem zgodovinskem maga-zinu SLO, kjer sem pisal že tudi o Ptujčanu, vojskovodji, senatorju in konzulu Marku Valeriju Maksimilijanu mL, ki je bil eden najboljših vojskovodij v času cesarja Marka Avrelija in njegovega sovladarja Lucija Vera. V Zani, v Alžiriji, je tudi podstavek, na katerem je napis, da je bil iz Petovione, navedeni so vsi njegovi čini,« pove Ivan Tušek. Foto: Črtomir Goznik Ivan Tušek, upokojeni arheolog, edini še živeči arheolog na svetu, ki je odkril mitrej. Marmornate ostaline 5. mitreja na levem bregu so bile najdene leta 1987 pod njegovim nadzorom. Ptuj je eno izmed redkih mest, ki ima v lasti pet mitrejev. Izjemni zakladi Ptuja še skriti v škatlah Velika čast je, da je odkril ostaline petega mitreja in da je eden izmed redkih, ki ga je našel. »S tem pa nisem postal legenda. Kakšna legenda, legendarne so najdbe. V grobovih sem našel dve zlati verižici, veliko drugih arte-faktov, tudi ogrlico, sestavljeno iz osmih luničastih posrebrenih obeskov, ki je bila prva takšna najdba, eno prvih apnenic, sedem plošč nutric, ki so sicer poškodovane. To je tudi zaklad, pa so skrite nekje v škatlah. Našel sem tudi okrog 800 rimskih grobov, od skeletnih do žganih. Tudi to je še vse spravljeno v depojih. Na območju bolnišnice, v bližini že odkrite imenitnejše rimske stavbe, sem leta 1988 odkril dvojno flavto, t. i. tibio. Gre za posebno dragoceno in redko najdbo. Predstavljena je bila tudi na BBC-ju kot dokumentarni film z naslovom Zvoki in glasba starodavne Evrope, s podnaslovom Rimska tibia. Še veliko drugega materiala čaka ga obeležja ob 200-letnici odkritja negovskih čelad v Ženjaku v Slovenskih goricah. Prav tako pa pri prezentaciji rimskih arheoloških spomenikov in situ na Ptuju: marmorni kip leva, marmorni steber pred šolskim centrom, sarkofag iz peščenjaka, rimska cesta Petovio-Savaria pri Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj,« pove Ivan Tušek, ki je v začetku svoje arheološke poti najprej mislil, da se bo ukvarjal s slovansko arheologijo, o kateri je pisal tudi v svoji diplomski nalogi. Foto: Črtomir Goznik Knjiga Ivana Tuška Rimska, znanstveno delo Rimska vojska v republiki in cesarstvu, je izšla leta 2012, v dopolnjeni izdaji pa predstavlja še vse rimske vojaške spomenike, ki so jih našli na Ptuju in jih hrani Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, do leta 2011 pa so bili večinoma razstavljeni v lapidariju dominikanskega samostana na Ptuju. Nekaj je vidnih na Mestnem stolpu, v Povodnovem muzeju na prostem. V knjigo je dodal še nagrobnik Antonija Valentina in posvetilno ploščo cesarjema Marku Avreliju in Septimiju Severu, kije shranjena v Kapitolskem muzeju v Rimu. Številna visoka priznanja arheološke in kulturne stroke Za dosežke na področju arheologije je prejel več priznanj: Stele-tovo priznanje, priznanje Slovenskega arheološkega društva, za dosežke v kulturi pa oljenko MO Ptuj. Hrvaško arheološko društvo v Dubrovniku mu je podelilo naslov častnega člana HAD-a. Kot strokovni svetovalec je sodeloval pri kratkem predstavitvenem filmu 1. in 2. mitreja na Spodnji Hajdini. Drugi film pa predstavlja mitraistič-ni obred. Zagotovo sta to filma, ki pomembno osvetljujeta mitraistič-no dediščino Ptuja in bi si zaslužila biti del festivala mitraizma 2024 na Ptuju. Že več kot deset let pa Ivan Tu-šek sodeluje tudi na rimskih igrah društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuja, v skupini Flavijci. Imenujejo se po cesarju Vespazia-nu Flaviju, ki je bil izvoljen na Ptuju in ga imajo Ptujčani za prvega gasilca v tem okolju. »Današnji Ptujčani so lahko izredno ponosni na svojo preteklost, saj se le redka mesta lahko pohvalijo, da imajo na svojem območju pet rimskih mitrejev. Pravi vpogled v mitraistično preteklost omogočata dva in situ ohranjena mitreja. Zgodovino Ptuja je treba nedvomno s ponosom predstaviti tako domačim radovednežem kakor tujim obiskovalcem, saj je arheološka preteklost Ptuja neizmerno boga- V prvem prispevku v slovenskem zgodovinskem magazinu je Ivan Tušek pisal splošno o mitraizmu, v drugem pa ta,« Pove 'van Tušek, upokojeni o vseh petih ptujskih mitrejih. Vedno ga je zanimala zgodovina, študiral je arheologijo in se predvsem ukvarjal z arheolog, konservatorski svetnik, rimsko vojsko. MG na predstavitev, spravljen je tudi v škatlah pod oznako Rabelčja vas -zahod. Razstavišče za to naj bi bilo v nekdanjih prostorih gostilne na gradu Borl. V eni od teh soban bi želel predstaviti vse tisto, kar sem izkopal. Sem avtor dveh arheolo- ških parkov, enega v Brengovi v Cerkvenjaku, v Anželovem gozdu, kjer je prezentiranih petnajst gomil, ki je po mnenju stroke eden najlepših arheoloških parkov v naravi, in v Benediktu. Sodeloval sem tudi pri ureditvi spominske- Foto: Črtomir Goznik petek • 2. avgusta 2024 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 11 Majšperk • Branko Frangež iz Sestrž na kolesarski dirki po Franciji »To je doživetje, to je dogajanje. Bilo je nepozabno.« »V redu izkušnja, se splača iti,« je najprej skromno in zadržano dejal Branko Frangež iz Sestrž, kije letos iz prve vrste spremljal kolesarsko dirko po Franciji. Le 1.200 metrov oddaljen od cilja 15. kolesarske etape je s kolesarskim prijateljem z Vrhnike pet dni bivakiral na Plateau de Beille na skoraj 1.800 metrih nadmorske višine, da je uzrl in podprl enega in edinega Tadeja Pogačarja ter druge kolesarske junake na dirki vseh dirk Tour de France. »Ampak ne gre le za tistih nekaj sekund, to je doživetje, to je dogajanje. Če si pripravljen, spoznaš veliko dobrih ljudi.« Sestržan je kolesarskega prijatelja z Vrhnike Bojana Jesenovca spoznal, ko je med kolesarjenjem po Jakobovi poti prespal v njegovem domu. Jesenovec je namreč član svetovne spletne skupnosti Warm Showers, preko katere popotniki na kolesih iščejo ali ponujajo brezplačna prenočišča. Znanstvo se ni končalo pri enem srečanju, temveč sta sklenila, da se skupaj podata na ogled dirke po Franciji. Branko Frangež je v francoske Pireneje odšel prvič, Jesenovec že 22. Za ciljno točko sta si izbrala Plateau de Beille, večkratni gorski etapni cilj, ki ga kolesarji dosežejo po nekje 16 km vzpona. Na izbrano lokacijo sta s kombijem prispela pet dni pred samo dirko, da sta dobila prostor tik ob progi. Bila sta le 1.200 metrov oddaljena od cilja, kjer ni prevelike gneče in je odprt pogled na kolesarje, je pojasnil Frangež. Opremljena sta bila s slovenskimi zastavami, panoji, kolesi, pa tudi kulinaričnimi spominki, ki sta jih razdelila med francoske sotrpine, ki so v avtodo-mih kot onadva čakali na dan dirke. »Gre za neke vrste promocijo. Od Turističnega društva Ptujska Gora sem prejel promocijske brošure, s sabo sem vzel domače salame, Foto: Osebni arhiv Sestržan, odet v barve slovenske zastave in opremljen z navijaškimi rekviziti, ni dopustil niti kančka dvoma, iz katere države prihaja. Foto: Osebni arhiv Branko Frangež je tudi sam s kolesom zagrizel v 16 km dolg vzpon na Pla-teu de Beille, kjer je bil cilj etape, na kateri je slavil Tadej Pogačar. Foto: Osebni arhiv Navijaški utrinek s Sestržanom je ujela tudi televizijska kamera. pa vino in pelinkovec Ptujske kleti, med in medico čebelarja Srečka Mihelaka iz Makol, seveda tudi zastavo občine,« je našteval. Opaža, da francoski kolesarski prijatelji poznajo našo deželico, predvsem zaradi izvrstnih športnikov, mnogi so jo tudi že obiskali. »Kdor je že bil pri nas, je navdušen nad naravo, izgledom, spet drugi so obljubili, da še pridejo.« Kaj pa Francozi pravijo o vinu in salamah? »Nimaš kaj, pohvalili so salame, tudi vino. Le nad zamaškom na navoj so bili sprva zadržani, nato pa so ugotovili njegove prednosti.« »Hvala Roglič, gremo Pogačar« Sicer pa je pet dni sredi Pire-nejev, zelene cvetoče pokrajine, kjer se tudi na 1.800 metrih pase govedo in konji, hitro minilo. »En večer so naju francoski prijatelji iz doline, pri katerih sva eno noč prespala, obiskali, pripravili večerjo. S sabo so pripeljali mize, stole, vse, Bojan pa je vzel v roke harmoniko. S kolesi sva preizkusila zahtevnost 16 km dolgega vzpona, zanj sva potrebovala dobri dve uri, peš raziskovala okolico, se družila z ostalimi, zadnji dan tudi s slovensko družino iz Slovenskih Konjic.« Vmes sta pripravila še talno označbo, vidno tudi iz helikopterja. »Bojan je imel s sabo barvo jupol, tako sva na cesto v francoščini napisala Hvala Roglič, gremo Pogačar.« Na dan dirke pa sta, odeta v barve slovenske zastave, že navsezgodaj zjutraj postavila stole, da sta imela razgled na kolesarske bojevnike iz prve vrste. »Na dan dirke aktivnosti potekajo cel dan, mimo gredo karavane obiskovalcev in drugih članov ekip, sponzorjev. Vrhunec pa je seveda, ko se mimo peljejo kolesarji, ko se je mimo peljal naš Pogačar. Čudil sem se, kaj je v tem človeku energije. Šel je mimo, kot da je ravnokar stopil na kolo. Prevozil sem 16 km tega vzpona in vem, kakšen klanec je.« Pogačar je seveda na tej etapi zmagal, s slabimi 40 minutami tudi najhitreje prevozil klanec. In kakšen dan je to bil? »Nepozaben. Res je bil lep občutek biti Slovenec. To si slišal Slovenie - Pogi in neka mlada skupina Francozov naju je povabila, da skupaj proslavimo zmago. Francozi so odprti, jezik ni ovira. Malo angleško, malo nemško, roke in telefon. Vse se da.« Na poti domov sta se udeležila še 19. etape Isola 2000, prav tako gorske etape v francoskih južnih £ JM Foto: Osebni arhiv Branko Frangež (desno) s kolesarskim prijateljem Bojanom Jesenovcem Na poti s kolesom doživiš marsikaj Branko Frangež je upokojeni tesar, kije s kolesom (v družbi nečaka) prevozil že tisoče kilometrov, videl kraje v okolici, po Sloveniji, Madžarski, Bosni... Je pravcati leksikon krajev, doživljajev, kolesarskih anekdot o pretrgani verigi in nesebični pomoči nekega Madžara, pa o svežihjagodah, kijih je dobil na klopci pri Dravogradu, ko seje želel le malce spočiti pred nadaljevanjem poti. Hvaležen je ljudem, ki pozdravljajo, ki spodbujajo kolesarje, odprejo vrata. »Če se pelješ z avtom, vidiš samo podobe krajev, ne spoznaš pa ljudi, ne začutiš utripa. S kolesom je povsem drugače.« O neskončnih klancih pa pravi: »Včasih si res mislim, ali še ne bo brega konec, ko pa pridem na vrh, si rečem - zmogel sem, uspelo mi je. Tudi v življenju in pri deluje tako, vedno pride neka kriza, a ko jo premagaš, čutiš zadovoljstvo.« Alpah, skorajda na meji z Italijo. »Tam je bilo več Slovencev, počutil sem se kot sredi Maribora.« Po dobrih desetih dneh sta se vrnila domov. Bi izkušnjo še kdaj ponovil? »Cilj je, da se enkrat s kolesom odpeljem na dirko. Žrtvuješ dober mesec in greš lepo počasi, nazaj pa z vlakom.« Mojca Vtič Lenart • 150 let delovanja prostovoljnih gasilcev Še letos obnova gasilskega doma Pet let po prvi požarni brambi, ki sojo leta 1869 ustanovili Metličani, je tudi v tedanjem trgu Sveti Lenart v Slovenskih goricah nastalo društvo, predhodnik današnjega PGD Lenart. Glavni pobudniki za ustanovitev lenarške požarne brambe leta 1874 so bili trgovec Nikola Spitzy, posestnika Vincenc Zarnec in Kajetan Senekovič ter Ivan Dimnik, ki so kmalu zatem kupili nekaj gasilske opreme in jo shranili pri znanem lončarju Ernestu Polancu. Svoj prvi gasilski dom so dočakali skoraj tri desetletja kasneje, natančneje leta 1902, ko so ga zgradili na Jurovski cesti, na mestu današnje znane trgovine z obutvijo Nada. Dobro jim je služil dolgih 90 let, nato pa so se leta 1992 preselili v sodobnejše prostore ob mestnem parku. Društvo je skozi zgodovino, podrobno opisano v kronologiji slo-venskogoriškega gasilstva, ki so jo izdali ob 130-letnici ustanovitve, doživelo marsikaj dobrega in slabega. Poleg tega, da so gasilci ves čas skrbeli za varnost ljudi in njihovega premoženja, so morali tudi skozi čas nemškega lastništva in so šele po letu 1918 postali samostojno slovensko društvo. V steklenem atriju pred gasilskim domom so si uredili manjši muzej, v katerem so med drugim na ogled stara ročna brizgalna in nekaj prvotne opreme. A tudi prostori pri mestnem parku, ki so ga pred nekaj leti poimenovali po Jožetu Pučniku, po dobrih 30 letih že kličejo po obnovi in letos, ko društvo praznuje častitljivih 150 let delovanja, jo bodo tudi dočakali. Občina Lenart je namreč v proračunu zagotovila približno 400.000 evrov za obnovo gasilskega doma in nakup novega vozila. SD Lenarški gasilski dom bo ob letošnjem visokem jubileju - 150-letnici delovanja prostovoljnega gasilskega društva - dobil novo podobo, bogatejši pa bo tudi za novo vozilo. Foto: SD 12 Štajerski Črna kronika petek • 2. avgusta 2024 Slovenski zapori pokajo po šunk. Zaprtih oseh je 1.800, SZ2 nad kapaciteto. Potomca zapornike, Sporni je tujcev, številni med njimi sedijo zaradi tihotapljenja ljudi- 1 fc Podravje, Slovenija • Situacija v pravosodju blizu vrelišča Posledice prenatrpanosti slovenskih zaporov in slabe plače paznikov se kažejo tudi na delu sodišč. Pazniki zaradi kadrovske stiske ne izvajajo privedb obdolženih, posledično sodišča ne morejo opraviti obravnav. Na Ptuju je po besedah predsednice okrožnega sodišča Albine Hrnec Pečnik od lanskega do letošnjega julija odpadlo 25 kazenskih obravnav, v posamezni zadevi tudi večkrat. Pravosodje vedno bolj na psu „Ti primeri so se začeli pogosteje pojavljati oktobra 2023, ko se je na našem sodišču povečalo število pripornih zadev. Odpovedi obravnav in ponovna celotna organizacija nove obravnave pomenijo tako za sodišče kot stranke v postopkih breme, podaljšanje postopka, povečanje stroškov, negativno vplivajo tudi na statistiko delovanja," je pojasnila Hrnec Pečnik. Ptujsko sodišče ni izjema, z odpovedjo obravnav se srečujejo praktično vsa sodišča v državi. Predlani 1.500, lani 1.800 zaprtih oseb Na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki upravlja s slovenskimi zapori, so pojasnili, da je kadrovska stiska posledica večjega števila pripornikov in zapornikov. Predlani jih je bilo 1.500, lani 1.800. „Občutnejše zaostrovanje kadrovskih težav v zadnjem obdobju beležimo predvsem zaradi velikega porasta števila zaprtih oseb. Z obstoječim kadrom nam ne uspe izvesti vseh zakonsko določenih nalog, kar se odraža na številnih področjih delovanja uprave. Skupaj z Ministrstvom za pravosodje intenzivno iščemo rešitve za izboljšanje razmer. V zakonodajnem postopku je predlog novele Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1I), ki vsebuje več nujno potrebnih sistemskih rešitev." Povedali so še, da bi poleg noveliranih zakonskih podlag delovne pogoje zaposlenih v zaporih lahko izboljšala novogradnja zapora v Ljubljani, s katero bi vsaj delno razbremenili prezasedene moške zapore v Sloveniji. Izboljšanje plačne-ga položaja pravosodnih policistov si obetajo z novo plačno reformo. „Prizadevamo si, da bi bili z novelo ZIKS-1I sprejeti sistemski ukrepi, ki bi izboljšali položaj pravosodnih policistov in posledično prinesli več zanimanja za ta poklic," so za naš časopis navedli na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Osnovna plača paznika niti 1.200 evrov bruto Plača pravosodnega policista (III) - paznika v zaporu, ki ima 5. stopnjo izobrazbe, je uvrščena v 25. plačni razred, to pomeni osnovni bruto 1.180 evrov. „V tem plač-nem razredu imamo deset odstotkov pravosodnih policistov. Najvišje uvrščeno delovno mesto znotraj pravosodne varnostne policije s 5. stopnjo izobrazbe je pravosodni policist specialist I, katerega najvišji plačni razred je 36. in predstavlja 1.327 evrov bruto. Največ, okoli 19 odstotkov, jih je uvrščenih v 35. plačni razred. V izhodiščnih bruto zneskih niso upoštevani različni dodatki: za izmensko delo, delo ponoči, v nedeljo, na praznik, za stalno pripravljenost, za delo v tveganih razmerah, preko polnega delovnega časa, v neenakomerno razporejenem delovnem času, za manj ugodne delovne pogoje -IO-sevanje, povečan obseg dela in izplačilo nadur." Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij zaposluje 537 pravosodnih policistov. Trenutno imajo v teku 67 zaposlitvenih postopkov, od tega 44 za pravosodne policiste (paznike). „Za pridobitev novih kadrov kontinuirano vodimo zaposlitvene postopke in krepimo promocijske aktivnosti, s katerimi želimo nagovoriti kandidate, da bi prepoznali prednosti dinamičnega poklica pravosodni policist, ki nudi zaposlitev za nedoločen čas, hkrati omogoča redna izobraževanja in usposabljanja ter zagotavlja redno plačilo, vplačilo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter karierni in osebni razvoj." Kadrovska problematika ni od včeraj, mediji smo o nestimulativnih pogojih dela zaporniških paznikov obsežno pisali leta 2018. V šestih letih seje situacija še poslabšala in prišla do kritične točke, saj je ovirano tudi delo sodišč. Od 2018, odkar pravosodni policistijavno opozarjajo na svoj položaj, so se zamenjale štiri vlade in pet (šest) pravosodnih ministrov. Do konca poletja 2018 je vlado vodil Miro Cerar, nato je bil predsednik vlade Marjan Šarec, sledil je Janez Janša, danes je dve leti na funkciji prvega med ministri Robert Golob. Pravosodni ministri so bili v tem času Goran Klemenčič, Andreja Katič, Liljana Kozlovič, Marjan Dikaučič, Dominika Švarc Pipan in še enkrat Andreja Katič, kije sedanja ministrica. Veliko imen seje zamenjalo, situacija v pravosodju pa je vedno bolj na psu. Ne samo v zaporih. Spomnimo se stavke sodnikov, ki so s plačami ostali daleč za drugimi funkcionarji. Tudi administrativna dela v pravosodju so glede na odgovornost zaposlenih mizerno nizko plačana. In ko je pravosodni sistem dobesedno pregret od nezadovoljstva zaposlenih, se zgodi češnja na smetani - nakup Litijske. Situacijaje resnično absurdna, saj je pravosodje na eni strani zaradi slabih plačnih pogojev skoraj do konca shirano, na drugi strani pa ministrstvo brez zadržkov odpira denarnico za investicije, okoli katerih se vije dim, ki zaudarja po nepreglednem trošenju javnega denarja in korupciji. Zakaj je bil na nogah policijski sindikat Vlada je akutno pomanjkanje pravosodnih policistov spomladi želela rešiti s pomočjo Policije, a se je oglasil policijski sindikat in namero ustavil. Razlog je ta, da imajo policisti dovolj svojega dela, poleg tega sta pravosodni in policijski resor ločena in je to treba tudi upoštevati. S kombiniranjem dela bi policisti prekršili z ustavo določene postulate demokratične in pravne države. Policija namreč ne more opravljati nalog, ki so v pristojnosti pravosodja, saj bi tako prišlo do prepleta sodne in izvršilne veje oblasti. Mojca Zemljarič V letu 2023 so pravosodni policisti na sodišča izvedli 4.454 spremstev, odpovedanih je bilo 1264 spremstev na sodišča. Letos do začetka julija je bilo izvedenih 1.661 spremstev na sodišča, odpovedanih pa 1.184. O Lovrencu mora biti pletev končana. Danes bo spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. Najvišje dnevne temperature bodo od 27 do 32 °C. OBETI V soboto in nedeljo bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Napoved za Podravje Nedelja 4.8. plohe Ponedeljek 5,8, pretežno oblačno PSHEÍE3 Vir: ARSO Foto: PN Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Šport • OI v Parizu tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Led je prebit, kdo bo naslednji? Andreja Leški se je tako razveselila zmage v finalu. Foto: Aleš Fevžer Andreja Leški je osvojila prvo slovensko medaljo na olimpijskih igrah v Parizu. Foto: OKS OI Pariz 2024, judo, do 63 kg, ženske: ZLATO: Andreja Leški (Slovenija) SREBRO: Prisca Alcaraz (Mehika) BRON: Clarisse Agbegnenou (Francija) in Laura Fazliu (Kosovo) Judoistka Andreja Leški je v kategoriji do 63 kg osvojila zlato olimpijsko medaljo ter tako Sloveniji priborila prvo medaljo na letošnjih igrah v Parizu. 27-letnica je v finalu z iponom premagala Mehičanko Prisco Alcaraz. Tako kot že v četrtfinalu je Koprčanka tudi v finalu obrnila zaostanek. Mehičanki, kije odločno krenila v boj, je namreč že po 25 sekundah uspel vazari. Že ob naslednjem prijemu se je znova reševala, uspelo se ji je izviti iz prijema tekmice. A vse to Andreje Leški ni zmedlo, po 1:44 minute dvoboja je sledila hitra akcija Slovenke in 10-sekundni prijem na tleh za zmagoviti ipon. »Neverjetno, to je pravljica. Presrečna sem, že v dvorani nisem vedela, kam se obrniti in s kom to proslaviti. Od veselja me razganja,« je dejala v prvi izjavi. Edini medsebojni dvoboj pred današnjim finalom je dobila 28-letna Mehičanka, ki je bila lani boljša v pol-finalu grand slama v Taškentu. Leški je trenutno sedma v tej kategoriji na svetovni lestvici, medtem ko je Alca-raz osemnajsta. »Moj cilj je bil v vseh petih bojih startati na polno. Lepo bo proslaviti to zmago,« je dejala članica JK Bežigrad. Pot do finala je bila napeta. Sedemindvajsetletna Slovenka je v četrtfinalu najprej po zaostanku z vazarijem premagala Kanadčanko Catherine Beauchemin-Pinard, dobitnico brona iz Tokia, nato pa si je pot v finale priborila z zmago nad 31-le- Nina Kolarič »Nepozaben je občutek, ko sem prvič stopila na olimpijski stadion v Pekingu« Stran 14 Atletika Čeh z možnostjo za medaljo Stran 14 tno francosko šampionko Clarisse Agbegnenou, staro znanko slovenskih judoistk. V občinstvu je Leški, lanskoletno svetovno podprvakinjo, spodbujala tudi njena rojakinja Tina Trstenjak, dobitnica srebrne medalje iz Tokia, ki je v finalu pred tremi leti izgubila ravno proti Agbegnenou (pred osmimi leti v Riu de Janeiru je slavila Trste-njak). A tokrat je Francozinja znova morala priznati premoč slovenski nasprotnici, le da je Tino Trstenjak na tatamiju zamenjala Leški. Agbegnenou, ki je šestkratna svetovna in petkratna evropska prvakinja, se je nato z avstrijsko judoistko Lubjano Piovesano spopadla za bron ter ga po pripisanem iponu pred bučnim domačim občinstvom v dvorani Champ du Mars tudi osvojila. Potem ko je Francozinja osvojila bron, jo je Trstenjak med njenim proslavljanjem objela. Drugo bronasto medaljo si je priborila Laura Fazliu s Kosova, potem ko je Hrvatica Katarina Krišto dobila tretji rumeni karton, kar v judu avtomatično pomeni rdeči karton. Slovenski judo je po zmagi Andreje Leški slavil medaljo že na šestih zaporednih olimpijskih igrah. Serijo je pred 20 leti v Atenah začela Urška Žolnir, ki tokrat v Parizu sodeluje pri projektu Slovenske hiše. Na slovenske uspehe je v prvi izjavi spomnila tudi Leški: »To je nov zgodovinski dan za slovenski judo v kategoriji do 63 kilogramov. Zelo sem vesela.« Nogomet V šumo prihaja mladinski reprezentant, na Ptuj igralec z zvenečim priimkom Stran 15 Karting Do zmage dva člana AMD Ptuj Stran 16 ÎPoduïajk naí na íuitoumm íhbl CRADIOPTUJ ^ tea. afoietcc www.radio-pluj.si Leški si je prislužila že nastop na OI v Tokiu, a je nato po internem dvoboju s Tino Trstenjak zaradi pravila ene tekmovalke na državo ostala brez olimpijske tekme, pa čeprav sta bili obe Slovenki na svetovni lestvici uvrščeni med najboljšo peterico. Z medaljo Andreje Leški je za slovenske športnike led prebit, sprašujemo pa se, kdo je lahko naslednji. Benjaminu Savšku kot branilcu naslova iz Tokia ni uspelo, zelo dobro pa po uvodnih zmagah s Kanado in Srbijo zaenkrat kaže našim odbojkarjem. Tudi rokometaši so po uvodnem porazu proti Špancem nanizali dve zmagi, padli sta ekipi Hrvaške in Švedske. sta, JM, AIPS Posebna zgodba: polfinale s Clarisse Agbegnenou Zgodba skozi oči enega od novinarjev, prisotnih ob tatamijih, kjer je potekalo tekmovanje v judu: »Ko sem v torek popoldne vstopil v areno Champ-de-Mars, kjer potekajo olimpijski boji v judu, je bilo na tribunah, sredi morja mahajočih francoskih zastav, opaziti ogromen izrez glave Clarisse Agbegnenou. Francozi so pričakovali popoln scenarij, da bo ta izjemna športnica, eden najbolj vidnih obrazov na panojih po Parizu v teh dneh, okronana z zlatom. Vendar se to ni zgodilo, saj je v polfinalu utrpela precejšen pretres, sčasoma pa se je zadovoljila z bronom. 'Resnično sem si želela osvojiti zlato medaljo za svojo hčerko. Ni ji bilo lahko, ko me je spremljala povsod, na vsako tekmovanje, na vsak trening ... Vendar sem res srečna in ponosna, da je lahko ta del mojega življenja preživela z mano.' Zlato medaljo je osvojila Andreja Leški. 27-letnica se je uprla glasni francoski publiki, ki je vzklikala 'Clarisse!', in dosegla eno največjih zmag v svoji karieri, ko si je zagotovila prvo zmago nad šestkratno svetovno prvakinjo. Vazari v polfinalu ženske kategorije do 63 kg! Njuna prejšnja srečanja vključujejo dva finala svetovnega prvenstva v letih 2021 in 2023, pri čemer se je Leški v obeh primerih zadovoljila s srebrom. 'Pred letom dni, ko sem izgubila proti Clarisse v finalu svetovnega prvenstva, mi je sestrična rekla, da jo lahko premagam v Parizu. In vedno K* H /Ji ¿^H 1 /' 1 \m v v ■ - 4 - E ■ Foto: Aleš Fevžer Prisca Alcaraz, Andreja Leški, Clarisse Agbegnenou in Laura Fazliu sem imela v glavi to misel.' Leški je v finalu z iponom premagala Mehi-čanko Prisco Awiti Alcaraz in tako na izjemen način zaznamovala svoj olimpijski prvenec v Parizu 2024. Pri tem je posnemala svojo rojakinjo Tino Trstenjak, ki je v Riu 2016 osvojila zlato, v Tokiu 2020 pa srebrno medaljo. Zlata medalja Andreje Leški je prva medalja za Slovenijo v Parizu 2024. 'Imela sem občutek, da je to moj dan. Dolgo sem se pripravljala nanj. Imela sem v mislih, da moram v vseh pet bojev vložiti svojo dušo. Bilo je popolno.' Polfinalni poraz francoske zvezde dneva pa ni poslabšal vzdušja. Ko se je Agbegnenou - z rde-če-belo-modro gumico v laseh - vrnila na tatami za tekmo za bronasto medaljo, so jo gledalci navdušili. 'Po polfinalu sem bila uničena in mislim, da ste to lahko videli v prvem delu tekme za bronasto kolajno. Nisem bila zbrana. Pogledala sem svojega trenerja in rekel mi je: Zbudi se. Pomislila sem, da bom bolj razočarana, če ne bom domov prinesla medalje, zato sem ga poslušala.' Po zmagi je z rokami naredila obliko srca za množico, nato pa prečkala pregrado, da bi dvignila svojo hčerko Atheno in objela svojo družino in prijatelje, ki so bili na tribunah. To je bil tako dragocen trenutek, ki pojasnjuje, da ji bron še vedno veliko pomeni. Agbegnenou, ki je na igrah v Tokiu leta 2021 osvojila dve zlati medalji (individualno in ekipno), si je nato za več kot leto dni vzela premor od športa, da bi si ustvarila družino. Ponovno je začela trenirati konec leta 2022, leta 2023 pa je šestič postala svetovna prvakinja, manj kot leto dni po rojstvu Athene. 'Neverjetno je, da sem se po nosečnosti vrnila na tak način. Z deklico, ki jo še vedno dojim - to je noro. Lahko sem ponosna nase. Medaljo bom položila okoli vratu svoje hčerke.'« Odbojkarska vrsta Slovenije si je z zmagama proti Kanadi in Srbiji že zagotovila nastop v četrtfinalu. Foto: OKS 14 Štajerski Šport petek • 2. avgusta 2Q24 OI Pariz 2Q24 • Atletika Čeh z možnostjo za medaljo Evropski prvak in svetovni podprvak Kristjan Čeh bo na čelu sedemčlanske slovenske atletske reprezentance na olimpijskih igrah v Parizu. To bo za odličnega metalca diska drugi olimpijski nastop, na prvem pred tremi leti je brez trenerja v Tokiu osvojil peto mesto. Norme so poleg Čeha izpolnili Matic lan Guček na 400 m ovire, Tina Šutej v skoku s palico, Anita Horvat v teku na 800 m, pa tudi Maruša Mišmaš Zrimšek na 3.000 m zapreke, vendar zaradi poškodbe ne bo odšla na OI. Potrditve za nastop so glede na uvrstitve na svetovni lestvici dobile še Neja Filipič v troskoku, Lia Apostolovski v skoku v višino ter Klara Lukan v tekih na 5.000 m in na 10.000 m. Prvo ime atletskega dela olimpijske reprezentance bo Čeh, ki ima poleg štirih odličij na velikih tekmah v zadnjih letih in zmag v diamantnih ligah tudi visoko uvrstitev na lestvici vseh časov. Z državnim rekordom 71,86 metra, ki ga je dosegel 16. junija 2023 v estonskem Johviju, je izenačen na petem mestu v zgodovini discipline. Kvalifikacije na OI bodo 5. avgusta, finale pa dva dni pozneje. Po napovedih bo Čeh v Pariz prišel dva dneva pred tekmovanjem. Kristjan v ponedeljek v kvalifikacijah, finale v sredo Kvalifikacije v metu diska bodo v ponedeljek, 5. avgusta, ko bodo atleti v prvi skupini s svojimi nastopi začeli ob 10.10, v drugi pa ob 11.35. Finale najboljše dvanajsterice bo na sporedu v sredo, 7. avgusta, ob 20.25. 25-letnemu orjaku iz Podvincev pri Ptuju, visokem 2,06 metra, manjka le še olimpijska medalja. »Jasno, v francoski prestolnici je cilj zmagovalni oder. To je največja želja vsakega športnika, da se osvoji olimpijsko odličje, ne glede na to, kakšne barve,« je napovedal Čeh. Po Rajherju in Kanterju sedaj z Olmanom Po sedmih letih sodelovanja se je tik pred OI v Tokiu razšel s trenerjem Gorazdom Rajherjem. Nasledil ga je eden najboljših metalcev diska v zgodovini Gerd Kanter, marca letos pa ga je zamenjal estonski rojak Mart Olman, ki je druga trenerska zamenjava v olimpijskih sezonah. A je Čeh, ki lep del leta preživi v Talinu z estonsko zaročenko, metalko kladiva Anno Mario Orel, z zlatom na EP v Rimu odgnal dvome v to odločitev. V večnem mestu je Čeh že prvi dan EP osvojil enajsto slovensko medaljo in prvo moško zlato na prvenstvih stare celine. Ugnal je tudi prvega favorita in branilca naslova Mykolasa Alekno. Litovec je pred tem izboljšal enega najstarejših svetovnih rekordov med atleti. Alekna je bil v Rimu bronast, drugi je bil Avstrijec Lukas Weisshaidinger, četrti pa svetovni prvak Daniel Stahl. Šved bo branil olimpijsko zlato v Parizu. Poleg omenjene trojice bo tekmec za zmagovalni oder na OI tudi Avstralec Matthew Denny, ki je med drugim Čehu lani odvzel skupno zmago v diamantni ligi. Čeh je v Rimu izboljšal drugo mesto s prejšnjega EP leta 2022 v Nemčiji. Pred tem je osvojil še zlato na svetovnem prvenstvu leta 2022 v Eugenu v ZDA in srebro lani na SP v Budimpešti. Od leta 2021 se je slovenska atletika tako z velikih tekmovanj vedno vrnila z medaljami. Atletika • Nina Kolarič »Nepozaben je občutek, ko sem prvič stopila na olimpijski stadion v Pekingu« Ptujski šport je v barvah slovenske reprezentance na olimpijskih igrah doslej zastopalo pet športnikov. Leta 1992 sta v Barceloni tekmovala maratonec Mirko Vindiš in judoist Filip Leščak. V rokometu je bil dvakrat član slovenske reprezentance Renato Vugrinec, ki je igral na olimpijskih igrah leta 2000 v Atenah in leta 2004 v Sydneyju. Leta 2008 je na olimpijskih igrah v Pekingu tekmovala skakalka v daljino Nina Kolarič. Seznam je leta 2021 z nastopom v Tokiu dopolnil še Kristjan Čeh v metu diska. Kristjan je drugi atlet iz vrst Atletskega kluba Ptuj, pred njim se je na olimpijske igre s sijajnim skokom na Mestnem stadionu Ptuj, ki je meril kar 678 centimetrov, uvrstila Nina Kolarič. Izvrstna atletinja je v Pekingu skočila 640 centimetrov in je zasedla 26. mesto. O poti do olimpija-de in nastopu je Ptujčanka spregovorila v teh olimpijsko obarvanih dneh tudi za Štajerski tednik. Kakšna je bila vaša športna pot do olimpijskih iger v Pekingu? N. Kolarič: »Moja športna pot je v času pred olimpijskimi igrami v Pekingu bazirala predvsem na kratkoročnih ciljih, saj sem tja potovala relativ- Kristjan Čeh je največji slovenski atletski adut za medaljo. Tina Šutej v širšem krogu favoritinj Veliko zaslug za to ima ob Čehu tudi Tina Šutej, ki jo kvalifikacije v skoku s palico čakajo 5. avgusta, dan pozneje pa je na programu boj za medalje. Zaradi poškodbe je sicer izpustila nastop na EP v Rimu in nato tudi na državnem prvenstvu v Celju, pozimi pa ni tekmovala na dvoranskem SP v Glasgowu. Je pa Šutej poleti ves čas trenirala po prilagojenem programu in je prepričana, da bo nared za OI, kjer bo sodila v širši krog favoritinj za odličja. V zadnjih letih je na velikih tekmah štirikrat stala na zmagovalnem odru. Anita Horvat je bila v teku na 800 m srebrna na lanskem dvoranskem EP. Marca letos je bila bronasta na dvoranskem SP na Škotskem skakalka v višino Lia Apostolovski. Klara Lukan je s petim mestom dosegla drugo najboljšo slovensko uvrstitev na EP v Rimu, takoj za Čehom. Neja Filipič je bila tam prejšnji mesec -tako kot nekdanji mladinski svetovni podprvak Guček - sedma. sta no mlada. Nekaj mednarodnih izkušenj sem si pridobila na mladinskih in drugih članskih tekmovanjih. Ko pa smo pred olimpijsko sezono v Pekingu videli, da je to dokaj realen cilj, je bilo vsekakor vse podrejeno pripravi na dosego norme. Zelo me je veselilo, da sem normo dosegla dokaj hitro in ni bilo potrebno živčno čakanje, ali mi bo uspelo ali ne. Tako sem lahko finalne priprave opravila sproščeno in sem za to imela dovolj časa.« Kako se spominjate nastopa na olimpijskih igrah in rezultata? N. Kolarič: »Nastop na olimpijskih igrah je bil pri meni v znamenju antibiotikov, vročine in s tem povezanih simptomov. Tako sem na žalost že nekaj dni pred nastopom videla, da sem šibka, da na treningih moči ne zmorem niti približno tega, kar sem Foto: Črtomir Goznik Nina Kolarič: »Olimpijske igre so vsekakor velik dosežek za športnika. Tudi zame so bile velik dosežek in sem ponosna, da sem bila del te zgodbe.« sposobna, in da verjetno ne bom mogla pokazati tega, za kar sem bila pripravljena. Nastop sem opravila po svojih najboljših močeh, z rezultatom pa nisem bila zadovoljna, saj je bil krepko pod povprečjem tistega tekmovalnega leta. Ampak na žalost proti bolezni v tistem trenutku nismo mogli storiti kaj veliko.« Kaj je vaš najlepši olimpijski spomin? N. Kolarič: »Najlepši olimpijski spomin je po mojem dosega norme, saj na samih igrah žal ni šlo po načrtih. Drugače pa je sam olimpijski duh in tisto doživetje, ko sem prvič stopila na olimpijski stadion v Pekingu, pri meni pustil nepozaben občutek. Stadion je bil ogromen in veličasten.« Kaj pomeni športniku, da je olim-pijec? N. Kolarič: »Olimpijske igre so vsekakor velik dosežek za športnika. Tudi zame so bile velik dosežek in sem ponosna, da sem bila del te zgodbe. Na žalost ima moja olimpijska zgodba tudi grenak priokus zaradi bolezni in zaradi poškodbe pred olimpijado v Londonu, na katero kasneje nisem potovala, vendar je že z nastopom v Pekingu vsekakor bil izpolnjen moj velik cilj.« David Breznik Foto: Črtomir Goznik Nina Kolarič je nastopila na olimpijskih igrah v Pekingu. OI v Parizu • David Sok in Bojan Lah že na tretjih olimpijskih igrah Uveljavljena slovenska rokometna sodnika David Sok in Bojan Lah - prvi prihaja iz Zamušanov, drugi iz Velike Nedelje - tretjič delita pravico na poletnih olimpijskih igrah. Po Riu de Janeiru 2016 in Tokiu 2021 sta Sok in Lah med 16 sodniškimi pari tudi na olimpijskih igrah v Parizu, kjer četrtič nastopajo slovenski roko-metaši, prvič pa tudi slovenske rokometašice. Sok in Lah sta na olimpijskem turnirju pred tremi leti v deželi vzhajajočega sonca sodila žensko finalno tekmo med Francijo in Rusijo, slednja je nastopila pod olimpijsko zastavo. Štajerca uživata velik ugled v rokometnih krogih. Po glasovanju rokometnih strokovnjakov, novinarjev in rokometnih navdušencev, ki ga je pripravil priznani rokometni portal Handball Planet, sta bila izbrana za najboljši sodniški par v letu 2023. Lani sta sodila v finalu lige prvakov v Kolnu in v finalu svetovnega prvenstva za ženske na Danskem, Norveškem in Švedskem. Na letošnjem januarskem moškem evropskem prvenstvu v Nemčiji sta delila pravico na polfinalni tekmi med Nemčijo in Dansko. Od Slovencev sta Štefan Jug in Herbert Jeglič sodila na olimpijskih igrah v Seulu 1988 in v Barceloni 1992. Leon Kalin in Enes Korič sta delila pravico v Sydneyju 2000, Janko Požežnik in Darko Repenšek v Atenah 2004, Nenad Krstič in Peter Ljubič pa v Londonu 2012. sta Foto: AZS petek • 2. avgusta 2024 Šport Štajerski 15 Nogomet • NK Aluminij V šumo prihaja mladinski reprezentant Ime Emir Saitovski v slovenskem klubskem nogometu ni neznano, še najbolj se ga povezuje z Domžalami. Pri »rumeni družini« je namreč ta igralec debitiral v članski zasedbi, pri čemer je imel takrat, v sezoni 2019/20, šele 17 let. V poletnem prestopnem roku je zdaj okrepil vrsto Aluminija. 21-letni krilni napadalec, po potrebi tudi »polšpica«, ima za sabo zanimivo zgodbo, saj je še pred dopolnjenim 15. letom iz Makedonije prišel v Slovenijo. »V Slovenijo smo z družino prišli zaradi nogometa, zaradi mene. Doma me popolnoma podpirajo pri mojem igranju. Prej je igral tudi moj starejši brat, a sedaj ne več,« je povedal Emir in dodal: »V Makedoniji sem najraje igral 'ulični' nogomet s prijatelji, to je bilo nekaj najlep- Emir Saitovski Rojen: 8. maj 2003 Dosedanji klubi: Olimpija, Domžale, Mura 38 nastopov v 1. slovenski ligi 19 nastopov za mlade makedonske reprezentance 5 nastopov za slovensko reprezentanco U-21 šega, res smo uživali. Iz tega se je vse skupaj razvilo.« V Sloveniji je zgodbo začel pri Olimpiji. »Ko smo prišli iz Makedonije, mi je stric predlagal, da bi se poskusil vključiti v NK Olimpija. Šel sem na 'probo' in so me takoj sprejeli, začel sem pri selekciji U-14,« je povedal Saitovski, ki je blestel predvsem v selekciji U-15, kjer je za Olimpijo na 25 tekmah zabil kar 23 golov. Sledil je prestop v Domžale. »Da, prišla je ponudba in sem jo skupaj z managerjem tudi sprejel. V Domžalah dobro delajo z mladimi, imajo eno najboljših nogometnih šol v državi, konec koncev sem z njimi igral tudi v mladinski ligi prvakov. Ko sem bil v Domžalah, smo se po- govarjali tudi o tem, da bi pridobil slovensko državljanstvo. Prej sem bil član mlajših makedonskih izbranih vrst, po prejemu slovenskega državljanstva pa sem se odločil za Slovenijo. Selektor mlade izbrane vrste Milenko Ačimovič je bil tisti, ki me je povabil v reprezentanco U-21. Tovrstne izkušnje so vedno dobre, na tem nivoju se igrajo močne tekme z vrstniki iz drugih držav,« je zanimiv del reprezentančne zgodbe opisal igralec, ki ima sedaj dve državljanstvi: makedonsko in slovensko. V petih sezonah v Domžalah je pridobil tudi prve igralne minute pri članih, prve v že omenjeni sezoni 2019/20, Emir Saitovski bi lahko bil pomembna okrepitev v napadu Aluminija. največ pa v sezoni 2022/23 (20 tekem). V lanski sezoni je igral za Muro. »Z Muro se ni izšlo tako, kot sem pričakoval, saj nisem veliko igral. Kljub temu je to dobra sredina, z veliko kakovostnimi igralci, in se je dobro delalo. S tega vidika sem bil na Fazane-riji zadovoljen,« je popotovanje po dosedanjih ekipah zaključil Saitovski. Zdaj je pred novo epizodo v Aluminiju, s katerim je podpisal triletno pogodbo, do konca sezone 2026/27. S tem so v Kidričevem jasno pokazali, da nanj računajo dolgoročno, osnovna zadolžitev pa bo doseganje zadetkov. »Ko sem preko managerja izvedel, da se zame zanima Aluminij, sem takoj pristal na ta prestop. Sem mlad igralec, ki si želi in potrebuje igralne minute, Aluminij pa je znan prav po tem, da tukaj mladi dobivajo priložnost. Moja želja je, da pomagam ekipi do kar najvišjih ciljev, tukaj imam v mislih vrnitev v 1. ligo. Prepričan sem, da se bomo vsi skupaj borili za ta cilj in ga tudi dosegli,« je dejal 21-letnik, ki sicer navija za angleški Manchester City, kot igralec pa se navdušuje nad Alžircem Ryadom Mahrezom. JožeMo horič 1 Nogomet • Drava Ptuj Pri Dravi igralec z zvenečim priimkom Po številnih domačih igralcih iz ptujsko-mariborskega bazena so se pri Dravi v naslednjem koraku ozrli preko južne meje, k sosedom iz Varaždina. Od tam prihaja mladi napadalec Noa Vugrinec. Iz hrvaške nogometne preteklosti poznamo igralca z istim priimkom, Davorja Vugrinca, ki je svojo kariero začel v domačem Varaždinu, nato pa je v bogati karieri igral še za Trab-zonspor (Turčija), Lecce, Catanio, Atalanto (Italija), Rijeko, Dinamo, Zagreb in Slaven Belupo. Sorodstvena vezje bližnja, gre za očeta in sina... Noa bo avgusta dopolnil 22 let, doslej pa je igral za vse mlajše selekcije Varaždina, za kratek čas je zaigral tudi pri zagrebški Dubravi. Drava bo njegova prva tuja izkušnja. »Od prvega kontakta naprej sem imel dober občutek, nato sem tu- kaj opravil tudi trening in potem še tekmo. Ekipa mi je bila takoj izjemno všeč, dobro se počutim med temi fanti, temu pa je sledil podpis po- Foto: Sara Lampret Nogometaši Drave so se v Gornji Radgoni v prijateljskem srečanju pomerili s tekmeci iz Savdske Arabije. godbe,« je najprej dejal mladi napadalec. V mlajših selekcijah je igral za Va-raždin. »Od malega sem v Varaždinu, tako je bilo vse do 21. leta, ko sem kot igralec Varaždina odšel na posojo v Dubravo. Vedno sem igral v konici napada ali na krilnem položaju, odvisno od tega, kakšna je bila potreba ekipe. Po koncu poso-je sem se vrnil v Varaždin, sedaj pa sem pripravljen na dokazovanje v Dravi. To se mi zdi super priložnost in odlična odskočna deska za nadaljnjo kariero. Res mi je všeč tukaj, tudi položaj v ekipi mi je super,« je dejal Vugrinec. V sredo je igral tudi proti tekmecu iz Savdske Arabije. O tekmi je povedal: »Tekmo smo minimalno izgubili (0:1, op. a.), a lahko mirno rečem, da glede na prikazano nezasluženo. Bili smo boljši tekmec, pripravili smo si več priložnosti, edini gol pa smo prejeli iz lastne napake.« Jože Mohorič Tenis • Turnir v Italiji Vseslovenski dvoboj dobila, Nizozemka nato premočna V Benečiji v tem tednu poteka ženski ITF-turnir z oznako W75, na njem pa se dekleta borijo za nagradni sklad 60.000 dolarjev. Prva nosilka turnirja je bila Tamara Zidanšek, ki trenutno na WTA-lestvici zaseda 136. mesto. Tami je v prvem krogu igrala z Niko Radišič (362.). 24-letna članica Ljubljanske teniške akademije (LTA) je nekdanji članici ptujskega kluba nudila dober odpor (dvoboj je tra- jal skoraj uro in pol), vendar je prva nosilka znala sebi v prid obrniti vse ključne točke. V drugem krogu ji je žreb na pot postavil mlado Nizozemko Anouk Koevermans (282.). 20-letnica je letos med drugim osvojila ITF-turnir na Otočcu in zaseda najvišje mesto v dosedanji poklicni teniški karieri. Svojo moč je pokazala tudi v dvoboju s Tami, ko je v končnicah obeh nizov ohranila mirnost ter po dobri uri in pol zaključila dvoboj v svojo korist. Slovenski tenis trenutno ne premore igralke, ki bi bila uvrščena med Turnir W75 v Cordenonsu (60.000 dolarjev nagradnega sklada): 1. krog: Zidanšek (1.) - Radišič 6:1, 6:1; 2. krog: Zidanšek (1.) - Koe-vermans (Nizozemska) 4:6, 2:6. WTf TOP 100 igralk sveta. Tamara Zidan-šek je bila do tega meseca dokaj blizu, ob zadnji spremembi pa je doživela kar občuten zdrs za 25 mest. Uvrstitve Slovenk na WTA-lestvici: 136. (111) Tamara Zidanšek545 169. (171) Polona Hercog 430 182. (170) Veronika Erjavec411 225. (200) Dalila Jakupovič329 229. (222) Kaja Juvan 315 362. (357) Nika Radišič 174 JM Noa Vugrinec je novi član ptujske Drave. Športni napovednik Foto: Sara Lampret Tamara Zidanšek je še naprej najvišje uvrščena Slovenka na WTA-lestvici, a je že precej oddaljena od TOP 100 igralk sveta. Nogomet • 1. SNL RAZPORED 3. KROGA, V PETEK, 2. 8., OB 20.15: Kalcer Radomlje -Domžale; V SOBOTO OB 17.30: Primorje - Koper; OB 20.15: Mura - Celje; V NEDELJO OB 20.15: Maribor - Bravo; V PONEDELJEK OB 20.15: Olimpija - Nafta 1903. 31. Rancarija Brodarsko društvo Ranca Ptuj bo v soboto, 3. avgusta, izvedlo 31. Rancarijo. To tradicionalno veslaško tekmovanje z dravskim rečnim čolnom ranco se bo začelo ob 14. uri. Kolesarjenje in kopališke igre v Ljutomeru Ob 68. prazniku občine Ljutomer se bodo v Prlekiji zvrstile številne športno-rekreativne dejavnosti. To nedeljo bo pestro na področju kolesarstva in kopalnih aktivnosti. ŠZ Ljutomer, ŠD MTB Prlekija in ŠD Stari hrast bodo pripravili rekreativno kolesarjenje »Tour de Lotmerk«, s štartnim in ciljnim mestom ob vhodu na ljutomersko letno kopališče. Kolesarilo se bo lahko na treh različnih progah: cestni (80 kilometrov), MTB (40 kilometrov) in družinski (15 kilometrov). V popoldanskih urah bodo sledile še kopališke igre »Lotmerk na vodi« z zabavnimi atrakcijami v bazenu in ob njem. Za tekmovalne ekipe bo nastopanje brezplačno, najboljšim trem pa bodo pripadle nagrade. JM, DB, NŠ 1G Štajerski Šport petek • 2. avgusta 2Q24 Karting • Dirka za DP na Vranskem Dva ptujska voznika do zmage V AMZS centru varne vožnje na Vranskem je konec tedna ob visokih temperaturah potekala tretja letošnja dirka državnega prvenstva v kartingu. Do konca sezone bo na sporedu le še ena dirka, in sicer v nedeljo, 15. septembra, ko jo bo AMD Ptuj izvedlo v AMZS karting in motošportnem centru v Slovenji vasi. Na Vranskem so se pod organizacijo podpisali člani AKK Sportstil, ki so se potrudili, da so imeli tekmovalci na progi čim boljše pogoje za dirkanje. Tekma je poleg državnega prvenstva Slovenije štela tudi za točke FIA CEZ (Centralno evropske cone), pokalnega prvenstva Sportstil in RMC Avstrije. Na razgibani in dober kilometer dolgi asfaltni progi, na kateri se je vozil desni krog, so bili ob progi prisotni številni gledalci, ki so bili priča ostrim obračunom na stezi. Slovenske voznice in vozniki so dosegli odlične rezultate, močna mednarodna konkurenca pa je dirko naredila še bolj zanimivo in napeto. Tekmovalci so odpeljali po tri vožnje v vsakem razredu, skupni se- števek pa je odločal o zmagovalcih. Potegovali so se za točke v razredih Rotax Micro, Rotax Mini, Rotax Junior, Rotax Max in DD2/DD2 Master. Na Vranskem je bilo sicer hrupno in živahno že v soboto, saj so čez dan potekali treningi, v poznih popoldanskih urah pa kvalifikacije za startna mesta na nedeljskih dirkah. Tekmovanja se je udeležilo 109 tekmovalcev. Tušek Haladea do zmage, na stopničkah še Levar in Ferk Žerak Maj Tušek Haladea (AMD Ptuj) Ribištvo • Svetovno veteransko prvenstvo Slovenski ribiči veterani drugi na svetu Plodiv je gostil svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem za masterje (tekmovalce od 55 do 65 let), veterane (65 let in več) in invalide. Na tem tekmovanju je v veteranski kategoriji odlično nastopila slovenska reprezentanca, ki je osvojila drugo mesto. Pod ta uspeh so se v Bolgariji podpisali Dušan Horvat, Marjan Vrečar (oba RD Ptuj), Egidij Knez (RD Radeče), Srečko Lamut (RD Brestanica) ter strokovno vodstvo Božidar Irgolič, David Lorber (oba RD Majšperk) in Janko Rožman iz Radencev. Tekmovanje je organizirala mednarodna konfederacija za športni ribolov (CIPS) v sodelovanju z bolgarsko ribiško zvezo. Letošnje pr- Nik Trobec (AMD Ptuj) Prvi so se na stezo podali najmlajši tekmovalci v razredu Rotax Micro. Po treh vožnjah se je zmage v slovenskem državnem prvenstvu veselila Neli Štrajhar (AKK Sportstil), na drugi stopnički za zmagovalce je stal Timon Grgič (AMD Šlander Celje), na tretjem mestu pa je pristal Jaka Levar (AMD Ptuj). V kategoriji Rotax Mini se je po treh odpeljanih vožnjah zmage razveselil Maj Tušek Haladea (AMD Ptuj), ki se je izkazal že v soboto v kvalifikacijah. Drugo mesto si je privozil Miha Pirjevec (AKK Sportstil), tretje mesto pa je zasedel Filip Ferk Žerak (AMD Hajdina), ki prvih dveh voženj ni končal in je odstopil zaradi tehničnih težav. Mladi vozniki v teh dveh kategorijah so pokazali veliko mero poguma in borbenosti. Vozili so brez strahu in vseh enaintrideset, kolikor jih je tekmova- lo skupaj v obeh razredih, si zasluži pohvale. Pri mladincih v kategoriji Rotax Junior je bilo zelo napeto. Med osmimi slovenskimi tekmovalci so najvišja tri mesta na koncu zasedli Nik Brecelj, Jure Levar (oba AMD Šlander Celje) in Matej Sinčič (ŠK Mega). Trobec na vrhu, na stopničkah še Mlakar in Kovačič Tudi v razredu Rotax Max so na progi potekali napeti obračuni med tekmovalci, ki so pokazali veliko željo, da se prebijejo čim višje in zasedejo na koncu prestižna mesta na zmagovalnem odru. V tej kategoriji je bilo na stezi največ dirkačev - kar 32, od tega je bilo devet Slovencev. V skupnem seštevku treh voženj je dominantnost na stezi demonstriral Nik Trobec (AMD Ptuj) in potrdil, da je najboljši. Drugo mesto si je privozil Maj Sadar (AMD Šlander Celje), tretje mesto pa je pripadlo še drugemu ptujskemu vozniku Taju Kovačič (AMD Ptuj). V razredu DD2 je bil najboljši Xen De Ruwe (AKK Sportstil), ki je upravičil sloves serijskega zmagovalca. V vseh vožnjah je prevladoval in je suvereno opravil s konkurenco. V točkovanju za slovensko državno prvenstvo sta mu sledila na drugem mestu Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina), tretjega pa se je veselil Tai Ši-ler (AMD Šlander Celje). Skupno je v tem razredu vozilo sedem Slovencev, ki so se ogorčeno borili za točke državnega prvenstva in so pokazali dobro pripravljenost. UR . ■ M Ég if;.:' ^J venstvo je potekalo na veslaškem poligonu v mestu Plovdiv. To je umetno ustvarjen »kanal«, dolg 2300 metrov in širok 130 metrov. Globina vode je bila približno dva metra, zato so bili pogoji na celotni trasi praktično identični. Tekmovanje je potekalo v zelo težkih razmerah, saj je ribiče ves teden spremljala neznosna vročina, vse do 38 stopinj Celzija. Sence praktično ni bilo, obenem pa je prvi tekmovalni dan udeležence spremljalo še nevihtno vreme z močnim vetrom. Ves teden so bili slovenski ribiči veterani konkurenčni najboljšim ekipam, lovili so na »match« tehniko, nekaj malega tudi na »štek«. Po prvem tekmovalnem dnevu so bili Foto: David Lorber Slovenska ekipa na SP v Bolgariji na 2. mestu z enakim številom točk kot Madžari pred njimi, vendar so Foto: David Lorber Dušan Horvat in Marjan Vrečar - tekmovalca Ribiške družine Ptuj ujeli manjšo skupno težo rib. Za Slovenci so bile ekipe San Marino, Italija, Hrvaška, Anglija... Naslednji dan so šli še bolj odločni na tekmovanje, kar jim je na koncu prineslo skupno 2. mesto. Premagala jih je le ekipa Italije, ki je drugi dan lovila odlično in se je zasluženo veselila vnovičnega naslova svetovnih prvakov. Na koncu je Slovence premagala le za eno točko. Tretje mesto je na koncu zasedla ekipa Madžarske. David Lorber, trener ekipe: »Od vrnitve iz Bolgarije je minilo že nekaj časa, zato so se glave že ohladile. Najprej moram pohvaliti vse fante, s katerimi smo preživeli nepozaben teden, ki nam bo ostal v trajnem spominu. Osvojili smo odličje, ki je za vse fante, ki smo bili v Plovdivu, prvo na tovrstnem tek- movanju, zato smo na doseženo upravičeno ponosni. Teden je minil v prijateljskem vzdušju, držali smo se vseh dogovorov, vse je potekalo brez težav. Še največ težav nam je predstavljala neznosna vročina, saj sence ob tekmovalni trasi praktično ni bilo. S skupnimi močmi nam je na koncu uspelo, da smo se prebili med dobitnike medalj. Škoda sicer za tisto eno točko, za katero smo zaostali za Italijani, ampak ne smemo pozabiti, da so oni velesila v ribolovu in da jih je bilo na tem prvenstvu skupno približno 25. Še enkrat bi se rad zahvalil vsem fantom, da sem lahko bil del te ekipe. Zahvala gre tudi RZS ter našemu Janku Rožmanu, ki nam je bil v veliko logistično pomoč.« David Breznik Na voljo mobijni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iGfSJnAndroid naprave Foto: David Lorber Slovenska ekipa se je v Slovenijo vrnila s srebrnimi medaljami. i.-vij¡le. . I S AppSior? 1ST Foto: AMZS Foto: AMZS petek • 2. avgusta 2024 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK testeninska solata, goveja juha z rezanci, pica, solata zeljne krpice, solata cvetačna juha, rizi-bizi, tortilja s piščancem, grahova enolončnica z ocvrte bučke rebrca na žaru, pečen krompir, kumarična solata, tiramisu zelena solata paradižnikova solata žličniki, bučkin zavitek Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Bučkin zavitek i • 600 g naribanih bučk (približno dve večji bučki) • 400 g skute • 6 zvrhanih žlic rjavega sladkorja • 2 zavitka vaniljevega sladkorja • 2 žlički lupinice bio limone • 150 g masla • 6 žlic mleka • 2 večji jajci • 5-6 žlic pšeničnega zdroba • vlečeno testo (12 listov) • sladkor v prahu Maslo in mleko dajte v kozico in na manjšem ognju kuhajte toliko časa, da se maslo popolnoma stali. Naribajte bučke in dodajte skuto, sladkor, vaniljev sladkor, limonovo lupinico, pšenični zdrob ter razžvrkljani jajci. Vse skupaj dobro premešajte. Pripravite testo za nadev. Za 1 zavitek potrebujete 3 liste vlečenega testa. Vzemite prvega, ga premažite z raztopljenim maslom z mlekom, nanj položite drugega in ga spet narahlo premažite ter ponovite še s tretjim listom. Testo nadevajte s četrt nadeva, ob robu, in zavijte v štrudelj. Zavitke polagajte v rahlo pomaščen ali s peki papirjem obložen pekač. Tako ponovite s preostalimi sestavinami. Dobite 4 zavitke. Premažite jih z raztopljenim maslom z mlekom, ki je še ostalo. Pecite v pečici, segreti na 180-200 stopinj Celzija 25-30 minut. Vroč zavitek pokrijte za 10 minut. Potresite ga s sladkorjem v prahu in postrezite. Testeninska solata 250 g testenin (polžki, metuljčki, peresniki) 2 žlici majoneze 2 žlici jogurta 2 žlički gorčice 4 paradižniki 1 kumarica 2 rumeni papriki 1 manjša konzerva koruze 1 žlica jabolčnega kisa sol po okusu poper po okusu Testenine skuhajte po navodilih z vrečke, jih odcedite in ohladite. Paradižnik in papriko operite, kumarico olupite ter narežite na poljubne manjše koščke (lahko trakce ali kocke, kakor vam je ljubše), koruzo odcedite. Zelenjavo dodajte k ohlajenim testeninam. Dodajte majonezo, jogurt, kis, sol poper in gorčico ter vse sestavine dobro premešamo. Najmanj za 1 uro postavite v hladilnik, da se ohladi. Pripravite si sami Z medom, limono in kisom pobelite temne madeže na koži Starostne pege se pojavijo na področjih kože, ki so bila redno in dolgotrajno izpostavljena soncu, saj je tam proizvodnja melanina še posebej visoka. Najpogosteje pa se pojavijo na obrazu, rokah in ramenih. Ko so starostne pege že prisotne, se jih lahko znebimo na različne načine. Napredek je lahko počasen, a vztrajnost se obrestuje. Belilne kreme vsebujejo dvoodstotno raztopino belilnega sredstva hidrokinona. Za natančno uporabo preberite navodila. Starostne pege lahko pobelite tudi sami, z limono. Limonin sok namreč pomaga odluščiti zunanji kožni sloj in odstraniti pege. Pri beljenju pomaga še eno domače belilo, mešanica medu in jogurta, ki ju v enakomernem razmerju (žličko vsakega) zmešamo in nanesemo na kožo za 30 minut, nato pa izperemo z vodo. Pomaga tudi sirotka, zaradi vsebnosti mlečne kisline, ki nežno lušči od sonca poškodovano kožo. Starostne pege lahko vedno prekrijemo, če tako želimo. V pomoč nam bo korektor, predvsem tak, ki je obogaten z olji, ki dodatno vlažijo kožo. Najboljše pa bo, če se skrijete pred močnimi sončnimi žarki in se mažete s kremo za sončenje. Najučinkovitejše so tiste, ki vsebujejo cinkov oksid in titanov dioksid. Pokrivajte se s klobukom ali kapo ter kožo ob izpostavljenosti soncu namažite z oljem, ki vsebuje vitamin E. Na nego ne pozabite niti v zimskih mesecih, predvsem v visokogorju in na smučiščih, saj je na večji nadmorski višini učinek sončnih žarkov večji, poleg tega snežna odeja deluje kot zrcalo in se od nje odbija velik del žarkov, zato je možnost opeklin toliko večja. Čebulain kis Lahko si pripravite posebno raztopino za odstranjevanje starostnih peg. Zmešajte domač jabolčni kis in sok čebule. Čebula vsebuje številne antioksidante, ki nevtralizirajo proste radikale v telesu. Druga sestavina v tem domačem zvarku, jabolčni kis, pa vsebuje alfahidroksi kislino, ki pomaga odstraniti odmrlo kožo in s tem odkriti zdravo kožo pod njo. Mnogi ta pripravek uporabljajo tudi za ohranjanje naravnega sijaja kože. Vzemite svežo čebulo in jo narežite ter nato strite v terilniku, da se izloči sok. Čebulni sok nato dajte v mešalnik in dodajte polovico skodelice jabolčnega kisa. Dobro zmešajte. V mešanico pomočite bombažno palčko za čiščenje ušes in jo nanesite na področja, kjer ima- te starostne pege. Po uporabi mešanico zaprite v neprodušno posodo, da ne bi oksidirala, in jo hranite v hladilniku. Če je mešanica dobro zaprta, bo čebula ohranila svoje zdravilne snovi, ki pomagajo odstranjevati starostne pege. Naslednji dan vajo ponovite in znova nanesite mešanico na pege. Domač pripravek bo ohranil zdravilne lastnosti približno tri dni, nato pripravite novega. Vztrajajte približno mesec dni in takrat se bodo pojavili prvi rezultati. T. D. 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 26. julija 2024 JESENSKA POSLASTICA - PEUESAC, OREBIC imSn Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! CENA 570C CENAVKUUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v dvoposteljnih sobah v hotelu **** Aminess Grand Azur - 4 x polpenzion (pri večerji vključena pijača-pivo, vino, brezalkoholna pijača iz šankomata) - zunanje oglede po programu (Imotski, Ston) - degustacija vina - vodenje in organizacijo potovanj Štajerski radioPTUI DOŽIVELI BOMO: • mesto v Dalmatinski zagori skriva dva naravna fenomena - Rdeče in Modro jezero • obisk Orebica, mesta pomorcev in kapitanov • Pelješac, vinogradniško čudo z legendarnim vinom Dingač petek • 2. avgusta 2024 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 19 Cirkulane • Veselo druženje domačinov ob teku in pečenkah Teklo je 90 tekačev, kuhalo pa 18 ekip Zdrav duh v zdravem telesu, smeh, prijetno druženje, zabava, dobra muzika in slastne pečenke. Vse to je bilo mogoče doživeti pretekli petek v športnem parku Cirkulane. Ob godu sv. Ane je namreč športno društvo organiziralo že 16. Aninski tek in 4. Pečenkija-do. Letos sta oba dogodka privabila veliko število sodelujočih, pa tudi obiskovalcev od blizu in daleč, organizatorjem pa je šlo na roko tudi vreme. Že ob prihodu v Cirkulane je bilo mogoče srečati tekačice in tekače vseh generacij. Trasa, dolga 2,5 kilometra, je speljana krožno okoli Cirkulan, najbolj zahtevna pa je od zdravstvenega doma proti osnovni šoli, ko se začne rahlo vzpenjati. Na tem delu so tekače spodbujali številni domačini, jim ponujali vodo in prigrizke. Vzdušje je bilo prijetno, predvsem pa v znamenju sodelovanja, spodbujanja in zdrave športne tekmovalnosti. Letos na startu 90 tekačev Letos je sodelovalo kar 90 tekmovalcev, od najmlajših do najstarejših. »Zelo smo zadovoljni z izvedbo teka, pa tudi udeležbo. Veseli smo, da so domačini vzeli ta dogodek za svojega, nekateri sodelujejo kot tekači, drugi samo navijajo ali pomagajo pri organizaciji. Za naše društvo je to precejšen organizacijski zalogaj, v prvi vrsti je treba poskrbeti za varnost vseh sodelujočih. Ker smo utečena ekipa, je tudi letos celotno dogajanje potekalo tako, kot smo načrtovali,« je povedal Vidovič. Tekači so tekli na 2,5, 5 ali 10 kilometrov, v vsaki kategoriji pa so izbrali tri najboljše med moškimi in ženskami. V kategoriji na pet kilometrov so izbrali zmagovalce še glede na starost in občinskega prvaka oz. prvakinjo. Županja Antonija Žumbar je najboljšim te- Najmlajši so z velikim veseljem tekli en krog po atletski stezi v dolžini 400 metrov. Foto: EK Trasa Aninskega teka je speljana okrog Cirkulan. Na Pečenkijadi vsako leto sodeluje tudi ekipa domačih gasilcev. kačem izročila pokale, vsi pa so prejeli spominske majice ter kupon za prehrano in napitek. Tudi letos so k teku spodbudili najmlajše, ki so sami ali skupaj s starši tekli po atletski stezi krog, dolg 400 metrov. Tek malih nogic je bil za večino najbolj prisrčen in vesel. Najboljše pečenke je pripravila ekipa Banovih Sočasno s tekom je v neposredni bližini igrišča za nogomet potekala 4. Pečenkijada, na kateri je sodelovalo 18 ekip. Ob našem obisku je v kotlih že omamno dišalo po pečenkah, ki so bile že skoraj pripravljene na ocenjevanje. Večina ekip svojega recepta za pečenke ni želela izdati, kuharji so povedali le, da je treba imeti kakovostno meso in veliko zelenjave, začimbe pa dodajajo po okusu. Poudarili so, da v njihovih krajih ob aninem obvezno jedo ravno pečenke, zato so pozdravili idejo športnega društva, ki je letos četrto leto zapored organiziralo tekmovanje v peki pečenk. Pri vsakem izmed kotlov so bili vsi prijazni, zelo družabni in gostoljubni. Prav vsi so zatrjevali, da dogodek ni namenjen tekmovanju, Najbolj »odštekana« ekipa na Pečenkijadi je bila letos Pri Žigi. Njihovi kuharski mojstri so se med peko hladili v bazenčkih. ampak predvsem prijetnemu druženju in zabavi. To jim je vsekakor uspelo, še posebej, ko se je mimo kotla sprehodil član ene izmed ekip v plavutkah in majhnim de-žničkom na glavi. Nekateri so namreč poskušali osvojiti prvo mesto v kategoriji izvirnosti. To je uspelo ekipi Pri Žigi, ki je s seboj poleg kotla in drugih sestavin prinesla še bazenčke, ležalnike in senčnike. Pri vsem tem so se seveda neizmer- no zabavali in imeli lepo, hkrati pa poskrbeli za veliko smeha. Izmed vaških odborov so bili v ekipah Meje, Gruškovec in Dolane, sodelovali so tudi gasilci in Društvo gospodinj Cirkulane. Po skoraj štirih urah druženja so razglasili zmagovalce, letos je zmagala ekipa Bano-vih. Prijetno in veselo druženje se je ob ansamblu Pomlad nadaljevalo pozno v noč. Estera Korošec Foto: EK Foto: EK Foto: EK Slovenija, Podravje • Štorklje naseljuje nove kraje v državi Največ parov in mladičev belih štorkelj doslej Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je že 26. leto zapored opravilo popis belih štorkelj v Sloveniji, pri tem pa jih je letošnje leto presenetilo z novimi rekordi. Zabeležili so namreč največ gnezdečih parov in največ mladičev bele štorklje doslej. Vseslovenski popis bele štorklje društvo izvaja že od leta 1999. „Med popisom obiščemo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji ter preverimo gnezditveno uspešnost. Izvajamo ga med koncem junija in začetkom julija, ko so mladiči že tako veliki, da jih zlahka preštejemo. Zelo pomemben del popisa je pogovor z domačini, ki nam vsako leto sporočajo dragocene podatke, ki jih na popisu ni možno pridobiti. Gre za podatke o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodih štorkelj in drugih zanimivostih," je navedla Urška Gajšek in dodala, da si vedno podrobno ogledajo tudi gnezdo in ocenijo, če je stabilno in varno. Gnezdilo 311 parov, vzletelo 673 mladičev Že lani, ko so obeležili 25-letni-co vseslovenskega popisa bele štorklje, so jih »krilate sosede« zelo prijetno presenetile z rekordno zasedenostjo gnezd, saj je v Sloveniji gnezdilo kar 300 parov. Letos so padli novi rekordi, ne le pri zasedenosti gnezd, temveč tudi v številu vzletelih mladičev. V Sloveniji je namreč gnezdilo 311 parov, iz gnezd pa je poletelo rekordnih 673 mladičev. Nazadnje so največji gnezditveni uspeh beležili leta 2020, ko je prvič poletelo 596 mladičev, letos pa torej kar 77 več. Pri tem je letos še posebej zanimivo, da so se številne štorklje vrnile iz prezimovališč prej, kot je običajno, saj so bila prva gnezda zasedena že v prvi polovici februarja, običajno pa se štorklje vrnejo marca, večinoma celo v drugi polovici tega meseca. Številni pari so tako zelo hitro začeli z gnezditvijo, njihovi mladiči pa so poleteli tudi dva do štiri tedne prej kot običajno. Kot je pojasnil direktor DOPPS in začetnik nacionalnega popisa Damijan Denac, je bela štorklja vrsta, ki dobro izkorišča podnebne spremembe. Ustreza ji namreč vroče in suho podnebje, zaradi milih zim pa spreminja selitvene vzorce. „Naseljuje nova območja in tudi virov hrane ima očitno dovolj, zato je tako uspešna," je dejal Denac. Lani veliko mladičev pomrlo Kljub temu, da je bila lanska zasedenost gnezd primerljiva z letošnjo, je lani poletelo bistveno manj mladičev, in sicer 473. Eden glavnih razlogov je bilo hladno in deževno vreme v maju, v tem obdobju pa mladiči še nimajo razvite lastne termoregulacije, zato jih v letih, ko je v maju hladno in deževno vreme, veliko pogine. V takem vremenu imajo bele štorklje tudi nekaj težav pri zagotavljanju Gnezdo belih štorkelj z mladiči v Cvetkovcih. Foto: Urška Gajšek zadostne količine hrane za mladiče, zato lahko kakšnega izvržejo iz gnezda, da povečajo verjetnost preživetja preostalih mladičev v gnezdu. Ko so mladiči že večji, ima na njihovo preživetje vreme manjši vpliv. Sta 20 Štajerski Za kratek čas petek • 19. julija 2Q24 PLOŠČATA „„„.„ SLADKO- O™*" VODNA LJAVEC RIBICA HIŠNIH DEL Z ZELO _ IZBOČENIM SPODNJIM SPREDNJIM DELOM TELESA SPODNJI DEL NOGE MALO-MARNE2 VOJNI ROMAN TONETA SVETINE AVTOR: TOMAŽ KRALJ OBČUTEK DUŠEVNEGA TRPLJENJA NRAVO-SLOVEC LITERARNI ZGODOVINAR KER-MAUNER USLUŽBENEC, KI URADNO POTRDI DOKUMENT NAKAP-LJANJE SMOLE ANTILOPA MED|_ Z GOVEDU ifïlScilT P°MBNO ZDRAVILO GRADBENI NAŠ POET MATERIAL (MIRAN) IZ PESKA, TRAVA CEMENTA DRUGE IN VODE KOŠNJE DELAVEC VPROIZ- PEVKA VODNJI POVŠE POSODE LEDENIŠKA DOLINA V JULIJCIH ZARE-BRNICA KOŠARKAR DONČIČ LESK CELIČNA SNOV VAS NAD VIPAVSKO DOLINO NATAŠA URBANČIČ MORSKA RIBA, BRANCIN AMERIŠKI IGRALEC AFFLECK TELUR OKRASEK SOSED VIETNAMA IN TAJSKE ANGLEŠKI GLASBENIK (CHRIS) VPAD OTOK V KVARNERJU ZDRAVILNA GOZDNA RASTLINA GLAVNO MESTO VELIKE BRITANIJE METANJE SREBRNO prva MSTA '"{¡¡uf* MORSKA ABECEDE RIBA GL. MESTO MALDIVOV AMERIŠKI IGRALEC PENN KRVNI SORODNIK LETOPIS, KRONIKA ZDRAVILNA RASTLINA VRH NADPOLJ-ČANAMI ROMULOV BRAT DVOJČEK SLIKAR GROHAR SUKANEC 2ELATINA IZ MORSKIH ALG NATRIJ POTUJOČE SKUPINE PASTIRJEV JAPONSKA NABIRALKA BISEROV ENAKI ČRKI KONTINENT NAŠA ROKO-METAŠICA (INES) SOL OCETNE KISLINE ALI NJEN ESTER SKLADATELJICA INSOPRA-NISTKA FORTE Otok omejujejo Filipinsko morje na vzhodu, Mindanajsko morje na severu, Celebeško morje na jugu in Sulujsko morje na zahodu. S površino 97.530 km2 predstavlja skoraj natanko tretjino kopne površine države. Jugozahodno od njega je otok Borneo, ki si ga delijo države Indonezija, Malezija in Brunej. Leži na pomembni tektonski prelomnici na vulkansko aktivnem območju, zato je površje izrazito razbrazdano, obala pa razčlenjena z zalivi, polotoki in naravnimi pristanišči. Na otoku se nahaja najvišji vrh Filipinov vulkan Apo (2954 m). Na otoku živi 25,7 milijona prebivalcev, največje mesto pa je Davao, ki je znano predvsem kot največje mesto po površini na svetu (2443 km2). Tedenski horoskop J OVEN (21. S. - 20. 4.) Izpolnila se vam bo srčna želja. Teden čustvenih izlivov in turbulenc. Toda ljubezen vas bo na drugi strani naredila močnejše in tako boste na življenje pogledali drugače. Imeli boste polne roke dela in obveznosti in pri tem obstaja nevarnost, da se boste prehitevali. _^ BIK (21. 4. - 20. 5.) Duh prijateljstva vam bo podaril krila. Vsekakor se boste na pravilen način znali postaviti zase. Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Okrepila se bo tudi samozavest in tako boste obveznostim v pogledu službe kos. Nakazano je nihanje v pogledu denarja. Ç3 ¿ mh Pred vami je nekoliko bolj umirjen teden - zadeve boste morali delati postopoma. Časa ne boste mogli prehitevati in vendarle se boste izkazali kot dober sogovornik. Notranji pogum se bo okrepil na delovnem mestu. Nekaj več previdnosti bo v ljubezni, prisluhnite partnerju. TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Veliko boste tehtali in se na koncu odločili, kaj vam je blizu. Spremembe, ki bodo prišle na dinamičen način, boste sprejeli z odprtimi rokami. Pravzaprav se boste morali postaviti zase in pravilno bo ločevati zrno od plev. Blesteli boste na delovnem mestu. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Notranja moč se bo okrepila in po potrebi jo boste uporabili. Čas bo namenjen piljenju intuicije in pravilno bo, da se v tem poslušate. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. Na delovnem mestu se boste morali odločiti in k sodelovanju pritegniti sodelavce. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Čeprav boste precej nemirni, bo čas ugoden za odkrivanje novosti. Pravzaprav se boste šli tudi pustolovce in se svobodno odločili, kaj vas veseli. Odkrili boste svoje veselje in harmonijo. V ljubezni bo zapihal svež vetrič in vezani se bodo morali bolj potruditi. AGNAT - krvni sorodnik po očetovi strani, ERARD - francoska znamka klavirjev, MANN, Thomas - nemški pisatelj in akademik, nobelovec 1929 Markovci • Tekmovanje za ribiškega carja Car je Maks Ribiški aktivi vsako leto organizirajo za svoje članstvo ribolovno tekmo za naslov ribiškega carja društva. « i *m¡mm HM v I Foto Peter Mesarič Na fotografiji od leve Viktor Slameršak, Maks Sakelšek in Taj Dokl Ribiški car postane ribič, ki v določenem času ujame najtežjo ribo. Člani ŠRD Markovci, ki imajo svoj ribnik v Prvencih, so sredi julija izvedli ribiško tekmo, ki se je je udeležilo 30 tekmovalcev. Po triurnem namakanju trnkov v pravem poletnem dnevu in učenju plavanja črvov je tehtnica pokazala, da si je naslov prvaka in s tem naziv ribiškega carja letos »prilovil« Maks Sakelšek. Drugo mesto je zasedel Viktor Slameršak, tretje pa Taj Dokl, ki ima šele 11 let, a je očitno že pravi ribiški mojster. Ob koncu tekmovanja je povedal: »Med temi starimi - starejšimi ribiškimi mački se kar uspešno znajdem in kljub mladosti sem jim skoraj enakovreden, saj sem že tudi na ligi društva v svojem sektorju premagal vse sotekmovalce.« Ignac Habjanič Ormož • Režijski obrat z novim vozilom Za prevoz ekipe in opreme Nekaj manj kot 35.000 evrov je občinski proračun stal nakup lahkega tovornega vozila. Gre za Fiatov model ducato cabinato s kesonom, ki so ga namenili režijskemu obratu za prevoz opreme in delavcev, da bodo z njim lažje opravljali vsakodnevno skrb za urejen Ormož. V režijskem obratu, ki deluje kot notranja organizacijska enota Občine Ormož in za katerega veljajo predpisi s področja gospodarskih javnih služb, je redno zaposlenih osem oseb. Še pet jim jih preko javnih del pomaga pri urejanju in čiščenju javnih površin, negovanju zelenic, opravljanju vzdrževalnih del, pripravi prireditvenih prostorov, okraševanju mesta in številnih drugih nalogah. Za vzdrževanje zelenic in mesta Ormož od leta 2017, spomnimo, ne skrbi več Komunalno podjetje Ormož, saj mu občinski svet ni podaljšal koncesije, ampak storitev prenesel na režijski obrat. SD Foto: arhiv občine 13 ormoških režijskih delavcev bo z novim lahkim tovornim vozilom lažje urejalo in čistilo javne površine, negovalo zelenice in opravljalo razna vzdrževalna dela. <áo RAK (21. 6. - 22. 7.) Energija vam bo nekoliko bolj nihala - tako je bo enkrat več in drugič manj. Vzemite si kakšen dan dopusta in bodite kreativni. V ljubezni boste zelo intuitivni in sledili boste svojim sanjam. Odprle se vam bodo tudi možnosti tako za duhovno rast kot osebni razvoj. W LEV (23. 7. - 22. B.) Največ možnosti v tednu, ki prihaja, boste imeli v komunikaciji in pri intelektualnih dejavnostih. Na vsak način boste želeli stopiti v ospredje in omenjeno vam bo uspelo. Ljudje bodo začutili pozitivno energijo in sledi plaz pohval. V ljubezni boste kovali načrte. DEVICA (23. B. - 22. S.) Imeli boste paleto obveznosti in modro bo narediti urnik interesnih dejavnosti. Pravzaprav se boste na svoj način odločili, kaj vas veseli in kaj bi radi spremenili. Narava in sveži zrak vas bosta poživila in napolnila z dodatno energijo. V partnerju boste spoznali zaupnika. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Globoko v sebi se boste vprašali, kaj vam je blizu. Partnerjeva ljubezen vam bo v samopomoč in skozi njegovo pomoč boste duhovno rasli. Za samske bo veljalo, da je pred vami teden romanc, in omenjeno bo veljalo izkoristiti. Zdravje: več se sproščajte. VODNAR (21. 1. - 1B. 2.) Zdelo se bo, da hitite po prašni cesti. Tako boste v sebi našli priložnosti za dokazovanje. To bo tudi čas, ko boste več na poti in imeli pomembne kontakte s tujino. Sledi obdobje notranje rasti in priložnosti za harmonično izražanje v ljubezni. RIBI (1S. 2. - 20. S.) Umetniške duše bodo našle navdih in lahko ustvarjale svojo umetnino. Čas bo namenjen službenim obveznostim in projektom. Čeprav bo prizvok počitnic močan, bo pravilno, da si izoblikujete svoje stališče in se potrudite. Označevala vas bo intuitivna energija. petek • 26. julija 2024 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 ri *>>; ^ « 10. SEZONA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo slovenske pesmi peli finalisti in zmagovalci preteklih sezon. Vidimo se v četrtek, 29. avgusta, ob 19. uri na odru na Slovenskem trgu (pred gledališčem). Naročite na Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki izSpodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek:, Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj % a rod no ^abavne lasbe radioPTUJ Štajerski Ptuj 2024 ' -i« PRODAJA VSTOPNIC: tajništvo Radia-Tednika Ptuj, Gostilna pri Žihri Moškanjci in na 02 749 34 10. Število vstopnic je omejeno. Rimski kamp Poe t o vi o, 6. septembra 2024, ob 19.30 .Jik o 'I MESTNA OBČINA PTUJ kmetijsko zadrugo oW^o Original Harmonika javne službe ptuj RADIO VESELJAK KOMUNALA PTUJ Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 2. avgusta 2Q24 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete; brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-naslov: info@lesgrad.si, Lesgrad d. o. o., Mlače 3, Loče. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 1 12. Turk Srečko, s. p., Mure-tinci 44a, Gorišnica. UGODNO: vse iz inoksa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMA-INOKS d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www. ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, leghorn in štajerke, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadram-ska vas 19, Poljčane, tel. 031 751 675. PRODAM pujske, težke 40 kg. Tel. 031 498 098. KUPIM traktorski mulčer do 2 m širine. Tel. 040 429 192. PRODAM luščeno koruzo. Tel. 070 896 108. NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tiabot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01. NEPREMIČNINE PRODAM gradbeno parcelo za vikend v občini Videm, v naselju Veliki Okič. Tel. 031 838 035. PRODAMO - STANOVANJSKO HISO V SAKUŠAKU, letnik 1964, 2008, skupne površine 224,20 m2, zemljišče 1200 m2. Cena: 189.000,00 EUR. Kontakt: 041 684 075 ^ RE/MAX ali 02/6208 816 www.r e-max. si/Poetovio www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM debele krave za izvoz -plačilo takoj! Odkupujemo bikce in teličke za pitanje, težke od 150 do 250 kg. Tadej Drofenik, s. p., Nezbiše13. Tel. 040 179 780. www. roleta rstvo-arn us .si 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com www.tednik.si □s ■Stajerskitednik L Stajerskitednik MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majdo.segulo@radiiHednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marfana.pihler@radi<>^^ Nagradno turistično vprašanje Rancarija, Ozbaltov s cv Puklavec (Miklavž pri Ormožu), Kidričevo in Videm pri Ptuju. V ponedeljek pa bo obiskala Središče ob Dravi in Ptujsko Goro. Na ocenjevalnem listu pa letos ni Ptuja. Komisija ocenjuje kraje na podlagi turistične ponudbe, s katero bodo poleti seznanjali domače obiskovalce in jim predstavljali namige za enodnevne izlete, vključene v aplikacijo Moj izlet. Tudi Ptuj se želi vpisati med olimpijska mesta, predvsem med 5. in 7. avgustom se bodo lahko Ptujčani zbirali pred velikim ekranom na mestni tržnici, kjer bodo potekale tudi nagradne igre. Zagotovo pa bo navijaško vzdušje doseglo vrelišče 7. avgusta, ob nastopu našega Kristjana Čeha. Novi teden pa bo Ptuj dočakal v sejemskem vzdušju, na ulicah in trgih Cy Ptujske ulice in trgi bodo danes in jutri en velik zabavni oder Ptujske poletne noči, ki je bila še do lani spremljevalka zdaj tudi že nekdanjega praznika MO Ptuj. Tematsko obarvana prizorišča, terasa festi in večerno dogajanje bodo zagotovo pritegnili številne zabave željne domačine in obiskovalce od drugod. Tako kot že vse poletje pa v mestno jedro vabijo že tradicionalni sobotni in nedeljski dogodki. Na vožnje po Dravi in Ptujskem jezeru vabi ladjica Čigra. Jutrišnje popoldne pa bo v pristanišču Ranca zanimivo tudi zaradi tradicionalne Rancarije, vožnje s starimi dravskimi čolni v organizaciji BD Ranca. Tudi Rancarija je izgubila praznični prizvok, saj ni več del občinskega praznovanja. To pa še ne pomeni, da izgublja svoj pomen, ohranjanje tradicije in druženja. Tisti, ki se ne bodo zabavali na ptujskih ulicah in trgih, pa bodo lahko uživali na koncertu skupine Tabu s ptujsko pevko Katarino Samobor, ki bo jutri potekal na južnem dvorišču dominikanskega samostana. V sklopu prenovljenega projekta o urejenosti in gostoljubnosti slovenskih krajev (Moja dežela 2024) je strokovna komisija Turistične zveze Slovenije že obiskala in ocenila prve udeležence v posamičnih kategorijah tekmovanja, najbolje urejene in gostoljubne slovenske turistične kraje 2024. Med prvimi tudi turistično kmetijo Letošnja Rancarija, tekma s tradicionalnimi dravskimi čolni, bo že 31. po vrsti. bo 5. avgusta sejmaril tradicionalni Ožbaltov sejem. Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s Skupnostjo vrtcev Slovenije že od leta 2005 izvaja projekt Turizem in vrtec - z igro do prvih turističnih korakov, zavedajoč se pomembnosti turistične vzgoje že pri najmlajših. Namenjen je otrokom od treh let dalje. V prihodnjem šolskem letu bo praznoval že 20. obletnico delovanja. V šolskem letu 2023/2024 so otroci spoznavali okusne zaklade, spoznavali so kulinarični turizem. V novem šolskem letu pa bodo otroci spoznavali kulturno dediščino v sodobni preobleki. V lanskem letu je v tem projektu sodelovalo kar 14.514 vrtčevskih otrok, skupaj z vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev. Za pravilen odgovor na vprašanje o tem, katera posvetila vojakov prevladujejo v III. ptujskem mitreju (posvetila vojakov legij XIII. Gemine in V. Makedonske pod poveljnikom Flavija Apra), bo nagrado prejela Natalija Unuk iz Kamnika. Danes sprašujemo, po kom se imenuje Volkmerjeva ulica na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 9. avgusta.