/ (
t—.
?tt*ti ■


Ca &



*

i , V T/L *'• ' Al**
m v'? #
l v ^

JMI
C N
\ .jr--
v cr
s «*
Skrili'!, „.	V?v ■
<< M rt, >
-'/• * o'"	£ > # r'' -„, VL
" ...... rj&fevM^

POZSn ZA GORENJSKO.
PIONIRSKO MOL O
Tine, Tone, Jurij, Kata,
pionirske. tc bo beta,
in tovariši ostali,
kolo borno zaigrali!
/
Tovariš Tine, ti bos Tone
in upravljal ocš kanone.
Tovariš Tone, ti bos Tine,
na cesti bos polagal mine.
In Peterček j^nak bo cel,
sam nosil bo topovsko cev.
Kurir bo Janez, jaz bombaš,
a Jurij bo poveljnik nas.
In Jelka nam bo komis&rka,
perica naša naj bo Darka.
In kuhar bo sosedov sin,
zdravnik tovariš bo IvUrtin.
- 2 -
To, mislili je ze cela četa.
Še bolničarka n?j do Meta.
In kot dobri partizani
orožje naredimo ssmi.
Zdaj pa v ložo brž hitimo,
da sicrivače polovino;
in postavimo zajede,
da sdvražnik nas ne zmede.
Zdaj, tovariši, vsi v ctroj,
dj. odpre vino se v boji
Položaje zavzornico,
-red prer.ee 1o ne zb©žir:.o!
irost c j o-.nk e /p ;.-g imo
in dor.cve ci rešimo i
Juri::, j uriš n.,d s o vrag?.,
jutri bc že n?;\a zmaga.
Marij« Drnovšek.
Pionirje, pri visoki o/it i ki
»itč.TiIcc rr'možkui 'Vili ve,&? kdo je Chur«
ohiH?1* prim^zek: ,rYem, angleški . ministrski
predsedniki" Stanko: ;,2.e res - to vsak ve, am«
pak to ce ni vse. On je najboljši politik an®
gleške države, ki je največja u- sveuu."
Frimožek: "No, pa kaj je potem? maršal
Tito je pa najboljši vojd^ in največji borec
profci nemškemu fašizmu na Balkanu,n
Stanko: "Vidiš, to je ravno tisto I le poa
slušaj: Churchill je prišel v Rim in se je tam
sestal z našim maršalom Titom in se dve. dni z
njim razgovar jal. Boš videl - zdaj se bo pa ne«
kaj velikega zgodilo. In to bo najbrže tu pri
nas v Jugoslaviji. Meni se kar zdi, da bo zdaj
prav kmalu konec vojne
PSCNm Hf)T£PštE$<
Matevžek je bil sirota. Mama mu je umrla,
ko je bil še čisto majhen. Njegov oče je bil
delavec v tovarni. Ker čez dan očeta ni bilo
doma, je za malega Matevžka skrbela soseda.
Matevžek je dopolnil osem let. Vsak večer,
ko se je oče vrnil z
dela, se je pogovarjal
z LIatevžkom o grdih in
surovih Ner.icih ter o še
bolj grdih domačih iz-
dajalcih. Oče je Katev
2ku pripovedoval,koli«*
ko so ti Nemci že po®
strelili-njegovih to=
ve.rišev delavcev; veli- •'
ko jih je pa raje oc^3
šlo v gozdove in imajo
sedaj puške, da lahko
branijo sebe in domače
pred pritepenci.
Matevžek je ob takem pripovedovanju zaso-
vražil ve« te lj.udi. Vsakemu Nemcu se je iz=»
ognil, če ga je srečal na cesti.
Matevžek je vsak dan zahajal k svojim to«
vsriaem pionirjem. Menili in posvetovali so se
o tem, kako bi škodovali Nemcem in pomagali par-
tizanom.
Nekoč je bil z« Matevžka grozen dan. Očeta
ni bilo doma* V njegovo stanovanje so vdrli
Nemci..'Vse so pretaknili in razmetali.Grdo so
kričali nad Matevžkom - nič ,}th ni razumel~ali
vesel je bil, da niso našli očeta.
Oče je odšel k partizanom. Matevžek je od=*
slej stalno bival pri sosedih.
!Te dolgo za tem so zopet pridrveli v vas
nemški avtomobili. Polni so bili vojakov,kate^
re je Matevžek tako sovražil.
Vojaki so brezbrižno postajali okrog avto=
- 4 -
mobilov.
Kaj hitro so se ined nje pomešali pionirji.
Spočetka so le od zunaj ogledovali in otipava«
li avoomobile. Ker pa se vojaki niso menili za
nje,so hitro postali bolj predrzni. Plezali so
v avtomobile, poskušali sedeti za krmilom, sem
in tja je kdo pritisnil na hupo, da je zatro«
bilo.
Matevžek je sam šaril po nekem avtomobilu.
Stikal je po predalčkih in se oziral okrog.Ne=
meo pri avtomobilu se je pravkar odstranil-ci®
gareto je šel prižigat k sosedu. LIatevžek je
izkoristil priliko. - Stouk - in v hlačnem žepu
je Imel lepo pištolo. Se enkrat se je previdno
ozrl okrog - nihče se ni zmenil zanj. Brž. jo
je uovrl proti domu.
Doma je dobro skril pištolo. Samo teti ~
sosedi jo je pokazal. Ta se je grozno prestra®
šila in rekla, da mora pištolo takoj nesti na=
zaj.
Matevžek se je uprl. "Pištolo bom nesel o«
- 5 -
četu-', je rekel.
Drugi dan je skupinica pionirjev z Matevž«
kom nesla pištolo partizanom.
"Očetova bo"., je vso pet v duhu ponavljal
llatevžek.
In res! Kad" partizani je Matevžek zagledal
očeta. Vrgel se mu je v naročje -pripovedovan
=nju ni bilo konca.
Vsi partizani so pohvalili HatevsIca.Se naj-
bolj pa je bil Mafevžek ponosen in vesc-l ocie13
tove pohvale.
TE
PIONIHJn 30.avgusta se jo začelo novo te«
kmovanje. To tekmovanje so imenuje '
raaiOViUOTi; 2fflLGS.
Tekmovanje bo trajalo do 20.oktobra.
Tekmujte, kdo bo napravil več sabotažnih
akcij, kdo jo bo Nemcem še bolj zagodelI
Zberite vse sile in tekmujte, da bomo vtem
tekmovanju res dosegli našo zttago!
0 vseh uspelih akcijah nam sproti poročajte!
Vašo uspehe bomo vodno pr i ob Sevali vTicnirjuT
- o -
TRuSN/ NAJ BODO PiONIRJf!
Tovariš i ca Marica nam piše:
"Pred enim letom so prišli v našo vas ge«
stapovoi in ustrelili 30 vašč«nov, mod njimi
tudi očeta h letne .irice in lo letnega Jožeka.
Jo J, kako so takrat pri njih jokali! Čez kik:
dva dni pa je jok čisto potihnil. Kfe&o to?
Tako je bilo:- mati si je obrisala oči ^bra-
la je .otroke in jim povedala, da se ne smejo
več jokati, earak, da mbrajc vsi delati, da ne
bo domačija propadla. In je še rekla, da mora*
jo vri zsto delati, bodo L/eli partizani kaj
jesti. Saj partLz..: i -»rezanje jc švabe, ki so
ubili očeta.
In kake cd »akr-t delata Jožek in .knioz,
ki ste postala pionirja in se jima zdaj reče
Janko pa Metka!

Zraven pa imata se toliko časa, da Metka
organizira Pionirke, J*anko pa je kurir in ?re=
naša pošto za partizane.
.Taka sta naša dva pionirja, mati se je kar
opomogla, ker sta tako pridna. Toliko zdaj pil=
delajo, da dobi pri njih vsak partizan jesti in
piti, kadar pride mimo*
r?aki:i pionirjev je človek -veseli ,6e Tito
jih bo, kaj bi ne!
Tonček je prišel,
borbioo nosi
za pc./ti zane
živež-. 3'rori-
Cosedo je dalj
ja.iceca tri,
mala Tr,vrjc.nca
za štet oc soli.
Mamica moja
pa žlico zabele,
da se zp porev
ne bedo prijele.
I
«r B -
71mhx fofa - vtem® v^effic f
Minka in Lovro sta bila soseda.Hoditi sta
morala v nemško šolo- Nerada sta hodila v šolo
in bala sta se učiteljice, ki je govorila samo
tuje, nerazumljive besede.
Vsak dan sta Uinka in Lovrc komaj čakala,
da Je bil končan pouk. Vse. vesela sta hitela do
mov. jTasladnJl dan pa je zopet oba merila sk,rb
- zopet bosta morala iti v nemško šolo.
Zgodilo se je, da so prišli v vas partiza=
ni. Zagrozili so tuji učiteljici, da ne sme
več potujčevati slovenskih otrok. Tujka - uči«3
teljica se je prestrašila in je za vedno odšJa.
Nekega dne prihiti Minka vsa vesela k Lo*
vru in mu pove, da J bila v naši novi šoli.
Učili so se slovensko brati in pisati.
Drugi dan se j3 pridružil Minki Lovro.
ETako rada hodita zde j mal* pionirja v sloven«
sko šolo. Vedno komaj čakata učne ure. Tovari=»
šica učiteljica govori tako lepo v materinem
jeziku. Naučila sta se že toliko lepih stvari.
Vsi pionirji radi hodijo v šolo. V nevišo«
li se učijo o naši hrabri vojs'xie ki povsod
preganja nemške suroveže in o na^em ljubljenem
maršalu TITU.
Vsi pionirji so se ze v novi šoli naučili
pisati £ velikimi črkami. Napisali so pismo mar
ealu Titu«
poglejmo, kaj pišejo pionirji!
DRAGI NAŠ MARŠAL TITO?
TVOJI HRABRI VOJAKI PARTIZANI
SO NAM PRIBORILI NAZAJ SLOVENSKO
ŠOLO.
ZELO SMO JIM HVALEŽNI.
VSE BOMO STORILI ZANJE IN
JIM POVSOD POMAGALI, KJER 80MO
MOGLI.
KMALU BO TVOJA HRABRA VOJ-
SKA IZGNALA NEMCE IZ NAŠ£ DRŽAVE.
POTEM BOMO ZOPET VSI SVO-
BODNI.
SMRT FASIZMU-3VOBODO NARODU!
PIONIRJI
V5B ZA PARTIZANE! ŽT/SLa. I^JSA. VOJSKA!
—ilVEL, MA3ŠAL TITOl -
X
\
- le -
irAPAD TLAK.
Tlak ustaviti - to pa že ni majhna reč zfe
naše pionirje!
Pionirja Lukac in Ifecek sta naredila načrt,
kako bosta ustavile, vlak.
Železniška proga ra o~
vinku. Pi ona. r j a va 1 i te tež
ke skale na progo.
IV i 'v f -	.	, 1
A tr4 KV
j
^ / v-Kt	v li.. ^
i	v ^J^^pK/f!^^.
; V t ^vM	{ * i, ir -iI
i_______s^sSSSSsfc	^^ ' ,iftilt 1
Po tenkem delu pcisčeta
c t: i rja zaklon zaveli^
ko skalo in opazujeta.
Iz daljave prihaja viol:.
Treski Vlak zavozi V
skale in se ustavi.
Preplašeni ITemci aka=
Sejo iz vagonov.
V-.'
M . !
:J
Pol ure je r.i;.;u.lc, preaen so tfemci odstre
nili skale in popravili škodo n: stroju. Jeza in
nervozncct zaradi polurne zsmude jim ni nič pc=
magal<*. še prav hiteli so v skrbeh, da jih na
tem nl.zgrnem kraju ne napadejo partizani.
Vlak odp elj t. Pi c n ir j a
vstaneta jzza skale vsa
vesela nad uspelo akcj^o.
Pfl Sf £Nf)
Skupinica pionirjev se je zbrala na vasi.
T'Je Kaj novega?"
••Ha, hmlw Saši je. jo malo. v zadregi; nihče
ne upa z besedo na dan, da ne bi čula nepokli53
cana^.oseba njihovih tajnosti.
Crnolesi Jihec so jo nazadnje previdno o»
zrl naokrog ter začel:
"Tovariši, vse je pripravljeno. Da bi le
šlo po sreči. Danes jo bo.r.c pošteno zagcd2lšva=
borni /
Nismo flo? ro čakali. V daljavi se zaČuje
nonja avtomobila. Hitro so p*.41a povelja. Vsak
je skočil ns svoje rrerfco.
Postavili sno s V is zas^e na obeh stra-
neh ceste, prav t al: o -i-kcr to dela jo pari&z-ni.
o t ovc. r i ti Jakcera sva otekla za ovinek,
kjer sva ime~.a pripravljeni dve dolgi lati z
ni gosto nabitimi, dolgimi, ostrimi in močnimi
žeblji. Zagrebla s^ta late v pesek toliko,da so
le konjiče iebljev gledale na dan.
?0SrLtWTii: DOPISE ZX "Pia^IKJ-A"!
Pravkar sva dogotovila delo, ko naju je
straža obvestila, da se avto približuje.Skoči«
la sva v bljižne grmovje cb cesti, da bi mogla
opazovati ves potek. V napetem pričakovan ju za=
gledava nabito poln avtomobil švabske golicije.
Še malo I IZaj bo? Bo imelo tispeh naše delo-
ali smo se zastonj trudili? Tako sva premišLje«
vala.
3edajl Vozilo vozi čez past.
Rrsssk, je zaškripala lata, nato oglušujoč
pok in sikanje zraka. Pnevmatike so raztrgane.
Irfco se je ustavil, policija je izstopila ter
z beenini obrazi in jeznimi kletvami tipala u«
ničena kolesa.
Naše delo se je odlično posrečilo.Švabinb
so mogli naprej.
Pritajeno sva čepela v grmovju in čakala,
kaj bo.
Dva policista sta odšla nazaj v vas,osta=»
li pa so stražili okrog avtomobila in se niso
nikamor oddaljili.
Kmalu sta se policista vrnila iz vasi in
prignala s seboj par volov.
Oba-vola so vprc0!i n avtomobilu in riton®
si:i so odvlekli z voli avtomobil nazaj, od ko--*
der je prižel.
Potepeno so švabi koračili peš za avtodo«
bi lom.
Od vseh strani smo prilezli iz grmov. To
Je bilo smeha.
PrCKtRJT NADALJUJTE S SABOTAŽAMI!
t vi) s telefon ne
li€ si uhi... /
Pionir J"ožek poroča;
Napravili smo načrt, kako bomo porezali te-
lefonska žice, da švabska patrola ne bo mogla
najti na telefonskem vodii poškodbe.
Dolgo časa sae Čakali ugodne prilike. I-Ion-
ono se nam .ie ta :;rilika ponudile in vse se je
Tovariš Tarzan je šel
na straže, Gregor in
jaz pa splezava na
telefonski drog.Skrt,
škrt..., žice so bile
pore zan e. Gr c- g or i h
je sproti lovil v ro=*
ko. Nato sva hitro pre-
strižene žice zvezala
skupaj z vrvico, o
vrhu p A vse skupaj pa«
vila z izolirnim tri«
kom. enkrat pro-
gledava najino delo.
Izvrstno! Poškodba se
niti oc blizu ni dala
ugotoviti ~ tako ime«
nitno s3 r-^ma je po«
sraoilo dele.
Hitro *mo se vsi trije umaknili.
"Zdaj pa naj le telefonirajo svabi, če no«
rejo1', je dejal Gregor.
-----0-----
TO SO NiŠI PIONIRJI!
ZRNO DO ZRIIA, POGAČA —
sabotaža za sabotažo, z&lGa*
imenitno posrečilo.

< \ I U. A
-".-i
V^/M i
r-vi V^HIA
i- -
- lo -
PIOITTRJI, ixi ŽE VBSTI: ?
Da jg Rdeča armada začela novo, veliko o=
fenzivo v Romuniji in prodira sedaj nezadržano
naprej v središče Romunije in preti Jugoslavi«
ji z namenom, da se združi z vojsko našega mar-
sala Tita;
da se je 15.avgusta začela nove invazija v
južni Franciji. Zavezniki so na tem odsekupro=
drli že 160 km v notranjost ter ujeli n<±d 17
fcisoč sovražnikov in tri nemške generale;
da so druge zavezniške armade v Franciji od«
dal j ene od nem nI m meje še dobrih 200 km. Zeve«
zniška vojska je obkolile mesto Pariz,katerega »
pa- so Ž6 osvobodili francoski rodoljubi;
da hrabri polju* partizani kljub str;ho«
viti:- neiaškia nasad-:: držijo velike predele
mesta Varšave y svojih rokah;
de naša i7^rodno Osvobodilna Vojska po v~ej
Jugoslaviji vedno huje udarja po okupatorju. V
/edno večjem številu se vsak dan priključuje«
jo naši vojski Četniki in domobranci, ki so bi-
li ^apeljsni in so sed^j spoznali zmoto;
le lahko kmalu pričakujemo končni udarec
n:še NOVJ po okupatorju.
0
Zk 3ISTRS GLAVICE.
Začetne črke predmetov, ki jih vidiš na
sliki, so obenem začetke orke i^ien velikih mož
naše dobe. Kdo so ti^možje?