PoStnfna plačana t gotovini. Leto XV., štev. 24 Ljubljana, sreda 31. januarja 19)4 Cena 2.— Din cpravuistvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova al. 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica B. Telefon 8122, 812S, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Sprememba vlade v Franciji V kratkih štirih mesecih je Francija včeraj dobila že peto vlado. Po komaj nekajmesečnem odmoru, ko je nosil kabinet najprej Sarautovo in nato Chau-tempsovo ime, se je na položaj ministrskega predsednika zopet vrnil Daladier. Dediščina, ki jo je prevzel, ni prav nič hvaležna in prav za prav še bolj obremenjena od one, ki jo je sam zapustil, ko mu je na parlamentarnih tleh spodrsnilo in je moral demisionirati. Chautempsova vlada je padla na način, ki v Franciji ni običajen. Njene prednice so padale po daljših ali krajših parlamentarnih bitkah, Chautemps pa je v razburkanih časih dobil celo dve zaporedni zaupnici. Imel je za sebe še vedno solidno parlamentarno večino, toda imel je proti sebi velik del pariške ulice in javnega mnenja francoskih mas. Težko bi bilo reči, ali Chautemps tudi ulici priznava značaj političnega činite-Ija, pred katerega nezadovoljstvom je treba kapitulirati. Bolj verjetno se zdi. da je izvajal konsekvence le iz kalkulacije, da bo prej ali slej tudi poslanska zbornica podlegla psihozi ulice, ki je zahtevala njegovo glavo, in bi potem itak moral iti, a manj častno nego sedaj. Chautemps velja v francoski javnosti za politika, ki se ga drži smola. Ko je bil prvič predsednik vlade, je padel že v nekaj dneh, kar je njegov »smolasti« sloves le še utrdilo. Zato so mu prerokovali le kratko življenje tudi, ko je proti koncu novembra sestavil svojo drugo vlado. Kar začudeni so bili razni praz-noverci, ko je potekal teden za tednom, a je bil Chautemps še vedno predsednik vlade in se mu je celo posrečilo razvoz-Ijati velik del finančnih vozlov, ki jih je bil prevzel z vladno dediščino. Toda pesimisti in praznoverci so naposled le Imeli prav. Res se je Chautempsu vsaj za silo posrečilo rešiti kočljivo vprašanje finančne sanacije, toda prišel je škandal velesleparja Staviskega, se bohotno razvil v ogromno politično afero in spodnesel tla tudi vladi. Afere a la Stavisky niso francoska »pecialiteta. Videli smo jih v povojnem času tudi v mnogih drugih državah, tudi v Severni Ameriki in zlasti v Nemčiji, čeprav je bila ta nekdaj tako rada ponosna na svojo birokracijo in svoje javne reprezentante. Povsod so bili v take afere zapleteni tudi politični funkcionarji, \isoki uradniki in na žalost marsikje tudi časopisje. Toda francoske množice varčevalcev so postale že nervozne, ker ie bilo sličnih. čeprav po obsegu manjših afer v zadnjih letih že nekaj, na drugi strani pa je naraščajoča gospodarska kriz.a začela med nje zanašati občutek negotovosti. Tako se je opoziciji lahko posrečilo izrabiti milijonske goljufiie Staviskega in narediti iz njih veliko politično afero. Chautemps je videl, kako se zbirajo nad njim in njegovo vlado temni oblaki. Da bi jih razpršil, je začel brez ozira na levo in desno razčiščevati afero in je brez pomisleka žrtvoval tudi svoje politične pristaše, ki so bili kakorkoli kompromitirani, tudi če njihova krivda ni bila še prav nič dokazana. Vrgel je s svoje barke celo dva ministra, da bi zadostil zahtevam množice. Toda vsi njegovi napori so bili brez uspeha. Množica je zahtevala tudi njegovo glavo. Zaradi naraščajočih davkov mrmrajočim pridobitnim krogom so se pridružili državni nameščenci, nezadovoljni s Chautemp-som, ker jim je na zahtevo njegove vlade parlament znižal plače. Aktivno, bo-jujoco se armado pa je v Parizu in po drugih mestih postavilo delavstvo, med katerim se je tudi v Franciji že razširila kuga brezposelnosti. Med nje vse so se pomešali politični desperadi vseh baž in nezadovoljstvo razpihovali v ogorčenje. Ako je opozicija prvotno računala, da bo afero izrabila proti sedanjemu režimu, je morala kmalu spoznati, da pri-klicanih duhov ne more več obvladati, ariški demonstranti niso delali nikake azlike med vlado in opozicijo, marveč so zmerjali za lunr>e kar vse poslance vprek in vsem grozili, da jih bodo pometali v Seino. Ako vlada ni hotela ogorčenja množic zadušiti s kroglami in bajoneti, res menda ni bilo drugega izhoda kakor njena demisija. Uiica je dobila s tem svojo žrtev in svoje zadoščenje: zrušila je vlado. Pomagala so ji malo tudi nasprot-stva v vladnem taboru samem, v prvi vrsti stari antagonizem med Chautempsom in Daladierom, ki je že večkrat izzval kako notranjo krizo v vladajoči radikalni stranki. Javnosti bi bilo najbolj ustreženo, ako bi novo vlado sestavil Kerriot, danes v Franciji brez dvoma najbolj popularen in priljubljen politik. Toda očividno Herriot ne mara trositi svojih energij v nehvaležnih bojih, kakršni čakajo sedanjo vlado. Ker za razširjenje vladne koalicije sedanji čas ni ->rav nič ugoden in so torej morah novo ■dado sestaviti zopet radikali, je prišel ia vrsto Daladier. Da se mu je njegova lisi ja posrečila v tako kratkem času, je ač dokaz, da parlament še ni zapadel psihozi ulice, marveč si je ohranil trez- PRVA OBLETNICA ,TRETJEGA REICHA' Ukrepi za obletnico: razpust monarhističnih organizacij, unifika-cija Nemčije — Hitlerjev afront proti nemškim dinastijam Berlin, 30. januarja, šg. Za današnjo prvo obletnico narodno-socialističnega režima v Nemčiji je zavladalo po vsem Berlinu slavnostno razpoloženje. Vse mesto je v zastavah in že od ranega jutra so se vrstili manifestacijski obhodi, ki so »e vsi zaključili na Wilhelmovi cesti pred vladno palačo, v kateri stanuje državni kancelar. Zlasti mladina je prirejala Hitlerju burne manifestacije. 2e v prvih popoldanskih urah so se pričele okrog Krollove opere, v kateri se začasno sestaja nemški državni zbor, zbirati ogromne množice ljudstva, ki so med neprestanimi manifestacijami čakale na pri-četek seie parlamenta, na prihod članov vlade, zlasti pa na Hitler ia. Vse zanimanje tisočglave množice je veljalo govoru, ki ga je imel Hitler na seji državnega zbora. Kot uvod k popoldanski seji parlamenta se je po Berlinu razširila vest. da je pruski ministrski predsednik Goring, ki je obenem predsednik državnega zbora, poslal notranjemu ministru dr. Fricku pismo, po katerem se imaio razpustiti vse monar-histične organizacije in zveze ter prepovedati sleherni monarhistični pokret. V pismu govori Goring o smotrih monarhističnih elementov, ki' so organizirali svoje ljudi in skušali pridobiti zlasti mladino, deloma v škodo nemškemu narodnemu socializmu. Nemčija ne rabi. pravi pismo nadalje, nove državne oblike. Nemško ljudstvo je sedaj proti temu, da bi se po komaj zaključeni borbi desnice proti levici ponovno pojavila trenja, ki bi bila ljudstvu le v kvar in škodo. Nova nemška država ne pozna več borbe za državno obliko. Nemški državi niso dala ničesar ne monarhija ne reriublika. Pri vsem tem je treba pustiti nedotaknjene zasluge pruske krone. Med tem so se tudi v parlamentu že pričeli zbirati hitlerjevski poslanci. Zgradba Krollove opere je bila zelo strogo zastražena in pri vhodih so vršili policijski organi najstrožjo kontrolo. Lože in galerije so bile že dolgo pred pričetkom seje vse do kraja zasedene. Izmed narodno-sociali-stičnih poslancev so manjkali le redki, med njimi tudi Thvssen. Otvoritev se je zavlekla za cele pol ure. V dvorani je nastala že nervoznost, ker si nihče ni mogel razlagati te zakasnitve. V diplomatski loži so bili poleg drugih tudi avstrijski zastopnik ter poslaniki velesil. Goring poveličuje Hitlerja Sejo je otvoril ob 15.30 predsednik Goring, ki je v daljšem govoru opozarjal na velike izpremembe, do katerih je prišlo zadnja leta v Nemčiji, ter izjavil, da je bil 30. januarja 1933 preokretna točka, zadnja odločitev, ki je bila mogoča le zaradi tega, ker je živel v Nemčiji voditelj, ki je veroval v nemški narod. Nato je razpravljal o zaslugah Hitlerja ter polemiziral proti prejšnjim parlamentarcem. Zlasti je poudarjal, da je aspelo vzpostaviti enotnost države. Borba ni bila lahka. Vedno in vedno so skušali povzročiti razpoke, da bi omajali enotnost nemškega naroda, kar pa ni uspelo. Z brutalno pestjo smo odbili sovražnike države. Brez obzira smo nastopili proti vsem, ki so postavljali lastne koristi nad interese države. Tudi v bodočnosti bomo nastopali proti vsakomur, ki hoče napasti našo enotnost. Proti vsakomur, bodisi od leve ali od desne, bomo nastopili z isto odločnostjo. Nemogoče je. da bi katerakoli skupina zlorabila napredek našega naroda za svoje lastne interese. NTaravno je bilo, ako se je v zadnjem letu toliko izpremenilo. Tudi ne bo več mogoče, da bo Nemčija zvezna država, v kateri bi ena dežela delala to. druga pa zopet nekaj drugega. Kakor imamo samo en pokret, tako bomo imeli samo eno državo in eno suverenost. Sedanji državni zbor ima torej nalogo, da gre po tej poti. Izprememba ustave Poslanec dr. Frick je nato pred'ož;J predlog zakona o obnovi države. Zakon ima naslednje besedilo: Ljudsko glasovanje in volitve v državni zbor od 12. januarja so dokazale, da se je nemški narod preko vseh političnih mej in nasprotstev zlil v nerazdružljivo notranjo enoto. Državni zbor je zaradi tega soglasno skleni! naslednji zakon, ki se s soglasnim odobrenjem državnega sveta objavlja ko se je ugotovilo da so pogoji zakono-dajstva za izpremembe ustave izpolnjeni Čl. 1. Ljudska zastopstva dežel se ukinjajo. Čl. 2 Suverene pravice dežel preidejo na državo. Deželne vlade so podrejene državni vladi. Čl. 3. Državni namestniki so direktno podrejeni nadzorstvu državnega notranjega ministra. Čl. 4 Državna vlada more dati nove ustavne pravice. Čl 5. Državni notranji minister bo izdal za izvedbo zakona potrebne naredbe in upravne predpise. Čl. 6. Zakon stopi v veljavo, ko bo objavi jen. Hitler govori Državni kancelar Hitler je pričel svoj govor s pregledom dogodkov v 1. 1933.. ki je bilo leto narodno socialistične revolucije. Pri tem je zlasti poudarjal zmerno ob- no razsodnost. Vendar pa je Daladier kljub temu smatral za potrebno, takoj v svoji prvi izjavi narediti kompliment ulici, ki ji je obljubil izpolnitev njenih zahtev. Ali bo svojo obljubo lahko držal in ali bo njegova vlada trajnejša od svojih prednic, pa se bo moralo še pokazati. liko, v kateri se je na zunaj izvršil ta Dre-okret kljub vsem velikim izpremembam, ki jih je to leto prineslo nemškemu narodu na vseh poljih in v vseh smereh nie-govega življenja. V 12 mesecih je bil odstranjen cel svet mnenj in ustanov in so se na njihova mesta postavile druge. To. kar se ie izvršilo v tem le:u, so še na predvečer 30. januarja skoraj velikanska večina naroda ter reprezenlinti in voditelji prejšnjega stanja označevali kot fantastično utopijo. Državni kancelar je nato zavračal znano tezo o edini krivdi Nemčiio za svetovno vojno. Nemški narod je leta 1918. sprejel nase težko breme mirovnega diktata v upanju, da bo s tem vsemu človeštvu in svetovnemu miru napravil veliko delo. Kar se tiče plemenskega vprašanja, služi narodno-socialistično stališče samo ohranitvi čistosti iastneea naroda ter vodi na ta način do naravnega spoštovanja življenja in bistva drugih narodov. Hitler je nato obrazložil graditev narodno-socialistične države od 30. januarja prejšnjega leta naprej. Podčrtal je borbo za rešitev poginu izročenega kmetskega stanu, borbo proti korupciji v upravi in odpravo brezposelnosti. Sedaj je treba še na gospodarskem polju odstraniti obstoieče ostanke preživelega liberalno-demokratič-nega časa ter na njihovo mesto postaviti čisto narodno-socialistični gospodarski red. Nato je Hitler naslovil na odgovorne vaditelje raznih veroizpovedi svarilo, češ. da je narodno-socialistična država pokazala svoje spoštovanje pred raznimi izpovedmi krščanske cerkve, zaradi česar pričakuje isto spoštovanje do ustanov narodno-so-c:-Iistične države. Proti bivšim nemikim dinastijam Zelo obširno je govoril tudi o vprašanju državne oblike. Posamezne nemške dežela in nemška plemena so od Boga dane ustanove, ki pa ne preprečujejo strnjene enotnosti vsega nemškega naroda. Narodno-socialistična stranka ne služi samo posameznim plemenom naroda, temveč vsemu nemškemu narodu, čeprav vsebujejo nekatere zgodovinske knjige gotove zasluge preteklih dinastij za nemškt narod, so vendar te zasluge tako malenkostne, da zastopniki teh dinastij nimajo nobene pravne podlage za sklicevanje na katerekoli napisane pravice. Politika dinastij v preteklem stoletju ni služila blaginji naroda, temveč izpolnitvi lastnih egoističnih ciljev Zato mora odločno protestirati proti ie nedavno ponovno zastopani tezi, da more biti Nemčija srečna le pod solncem zveznih knezov. Avstrija in Nemčija Hitlerjeva izvajanja o odnošajih z strijo so bila taka, da bodo brezdvomno povzročila nadaljnjo poostritev medseboi-nih odnošajev. Ob začetku je dejal, da slabih odnošajev med Nemčijo in Avstrijo ni zakrivila Nemčija. Naravno je, da se ideja, ki obsega ves narod, ne more ustaviti pred obmejnimi kanrut druge države, zlr sti ne, če gre za Avstrijo, ki je bistveni del nemške države in je pripadala po narodu in po zgodovini nemški Ostmarki. Nemčija je bila prisiljena onemogočiti potovanje Nemcev v Avstrijo, ker ne more pustiti svojih državljanov v državo, kjer se trgajo in blatijo sveti emblemi današnjega nemškega naroda. Kako politiko vodi avstrijska vlada, je njena stvar, toda odgovorna bo sama zanjo. Če se deset-tisoči in desettisoči političnih beguncev tz Avstrije danes ▼ Nemčiji intS pomočjo sile se trajno ne more držati noben režim. V ostalem se s ponosom priznavam k avstrijskemu bratskemu narodu ter odklanjam mnenja, da 13 n-emški narod dgovoren sa nastalo odtujitev. Naj bi nam naklonila usoda, da bi m iz tega neiprijatell-skega stanja končno našla pot k praven* i sporazumu. Nemška država je pri vsem spoštovanju svobodni volja avstrijskega nemškega prebivalstva vedno pripravljena ponuditi roko za pravi sporazum. Po Hitlerjevem govoru je državni zbor •oglasno sprejel v vseh treh čitanjih zakon o izgraditvi nemške države. Tauschitz zapustil Berlin T Na hodnikih državnega zbora se je med tem razširila govorica, da bo avstrijski poslanik v Berlinu inž. Tauschitz v znak protesta proti ostrim napadom Hitler "a na Avstrijo takoj zapustil Berlin. Tudi se je opazilo, da je Hitler, ki je govoril sicer v mirnem tonu, svoje izjave o Avstriji poudarjal zelo živahno in energično. Uporabljal je skoro zaničljir ton. ko je govoril o avstrijski vladi. Hitler pri Hindentmrgu Berlin, 30. januarja, a. Na danatajo obletnico narodno-eocialistične revolucije je pr.*J-eednik Hindenburg sprejel kancelar ja Hitlerje t posebni avdijenci. Slab vtis ▼ Italiji Rim, 30. januarja, g. Hitlerjev govor so prenašale italijanske brezžične postaje. Nekaj italijanskih večernikov ga že komentira ter ga odklanja. Zlasti izvajanja o odnošajih med Nemčijo in Avstrijo so v jjolitičnih krogih italijanske prestolnioe napravile najslabfti vtis. Odgovorni krogi ne skrivajo svojega presenečenja. Večer-nik »Lavoro Fascista« pravi, da izjava Hitlerja o tako važnem in kočljivem vprašanju m zadovoljiva. Pravi državnik in voditelj velike stranke ne sme eneretavno postavljati trditve, kakor n. pr., da je na-rodno-socialistični pokret v Avstriji nastal spontano, čeprav jasne okoliščine dokazujejo ravno nasprotno. Nova ureditev nemško-avstrijskih odnošajev se more i»-vesti le na podlagi neodvisne katoliške Avstrije in z vpoštevamjem njene zgodovinske misije v Podunavju. To bo morala upoštevati tudi Nemčija. Upamo, končuj« list svoj članek, da bo končno tudi Hitler prispeval k rešitvi tega vprašanja v smislu, "kakor želi to velika večina avstrijskega naroda, zlasti, da ostane svoboden narod z lastno misijo. Druga Daladierjeva vlada Daladier je sestavil vlado s pomočjo republikanske levice in neodvisnih socialistov ter napoveduje ener- Pariz, 30. januarja, g. Ministrski predsednik Daladier je danes d>p)i4ne sestavil svojo vlado ter jo ob 11. predstavil predsedniku republike. Viada je sestavljena tako-le: predsedništvo vlade im zunanje ministrstvo: Daladier, (rad.), podpredisediništvo vlade in pravosodno ministrstvo: Penancier, vrači. senator), notranje ministrstvo: Frot. vjneodiv. so c.). finančno ministrstvo i>n proračun: Pietri, (rep. levica), vojno ministrstvo: polkovaiik. Fabry, kmetijsko ministr-: Oueuiile, (rad.), letalsko ministrstvo: Coi, UacU, prosvetno ministrstvo: Uertiod (radikal), trgovinsko ministrstvo: Mi-nter (radikal). vojna in mornarica: De Ciiappedelai-ne. (rad.), trgovska mornarica: Guv Lacham-bre, (rad.), pokojninsko ministrstvo: Ducos. (radikal). poštno ministrstvo: Deraler. (rad.), ministrstvo za zdravstva: Lisbonne (rad.), ministrstvo za delo: Valedier, (rad.), ministrstvo za javna dela: Paganon, (rad.), % , , ministrstvo za kolonije: De Jouvenel (rad.). Državni podtajniki so ti--*: v ored-sedništvu vlade: Martinaud, ra narodno gospodarstvo in tujski promei Pateno-tre, v zunanjem ministrstvu Marie, v notranjem ministrstvu Herald, za pre-komorsko Francijo Bibie. ia tehnično šolstvo Doussain, za narodno »zgojo. umetnostni oddelek Bardon. ta v lesno-vzgojni oddelek pa Lorgere. Nova vlada sestoji iz 17 miaUtrov in 8 državnih podtajnikov- 15 5ar.ov vlade je pristašev radikalno-so^ aiisfčne stranke. Neosocialisti so na svoji dopoldanski seji s 13 proti 19 glasovom odklonili vso vlado, ker se jim ni hotelo dati notranjega ministrstva, ki so ga zahtevali za svojega poslanca Ma^ue-ta. Nova v'ada je tore.i konce,unenska vlada i..i ne potrebuje podpore socialistov in neosociafistov. Izjava Daladierja Ko ie novi ministrski pred>edn K Daladier zapuščal elizeisko P3'ičo ie izjavil novinanem- Pri sestavi nove vlade se nisem peča) z razdelit vijo novih oolUičnih skupin, niti z osebnimi vprašanje. Edini moj cilj je bila sestava vlade republikanske avtoritete. Danes mo- gicno čiščenje ram energično odstraniti vse pogreške, kj vznemirjajo državo in po potrebi nastopiti z najstrožjimi sankcijami, kakor jih zahteva javno mnenje. Hitro in energično nastopati, to je moja devlza. Francija ne more ostati delj časa brez proračuna. Absolutno je potrebno, da se sprejme proračun še pred 31. marcem, ako hočemo preprečiti nevarne pustolovščine. Hočemo vzpostaviti red in zaupanje ter oiačhi finance. To so neobhodni pogoji tudi za uspešno zunanjo politiko. Nova vlada se bo nocoj sestala k svoji prvi seji. V Berlinu zadovoljni Berlin. 30. januarja AA. Poluradno poročilo navaja, da je imenovanje Daladierja za predsednika francoske vlade naletjlo v nemškem tisku na prijazen sprejem. Listi navajajo. da je Daladier bivši bojevnik in da je vedno zagovarjal zbližanji med Francijo in Nemčiio. Njegov prihod na oblast bo olajšal rešitev razoroži tvenega vprašanja in s tem omogočil zbližani? med Francijo in Nemčijo. Podpis balkanskega pakta v Beogradu Bukarešta, 30. januarja, p. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da bodo zunanji ministri Jugoslavije, Rumunije, Turčije in Grčije o priliki svojega sestanka dne 2. iebruarja v Beograd« podpisali balkanski pakt. Bolgarija zaenkrat ne bo pristopila k temu paktu. Zunanji minister g. Titulescu pa Je izjavil, da je trdno prepričan, da se bo to zgodilo v najkrajšem času. Kakor }e izjavil tudi predsednik bolgarske vlade g. Mušanov, je treba poprej razčistiti še nekatera politična vprašanja med Bolgarijo in Rumunijo, kar Je sedaj že v teku. Madžarska valutna pofftffca Budimpešta, 30. Januarja č. Dopoldne je vlada pod vodstvom državnega upravnika Horthyja nadaljevala posvetovanja o nadaljnji madžarski valutni politiki. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se je vlada ▼ nasprotju z Bethlenovimi izjavami o odredbah, ki naj bi bile potrebne za obnovo madžarskega poljedelstva, odločila, da ostane zvesta svojim dosedanjim političnim smernicam. Sedanja vrednost pSnga je po mnenju teh krogov najsolidnejša podlaga madžarske finančne politike in najjačja zaščita madžarskega kmetijstva. DollSuss o sporu z Nemčijo Pohod avstrijskih kmetov na Svečnico na Dunaj — Posredovanje Društva narodov v sporu z Nemčijo Dunaj, 30. januarja, d. Včeraj je bila v nižjeavstrijski kmetijski zbornici plenarna seja deželnega kmetijskega sveta, na kateri so bili zastopani po svojih glavnih delegat:h vsi nižjeavstrijski okraji. Deželni kmetijski svet se je izrekel za politiko dr. Doll-fussa ter za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Ob otvoritvi zborovanja je napovedal deželni glavar Reither, da bodo 2. februarja priredili avstrijski kmetje v'el'k pohod na Dunaj, kjer hočejo manifestirati svojo volio, da se tudi v bodoče ne bodo pustili izločiti od sodelovanja pri upravi in vodstvu države ter gospodarstva. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je^ podal nato zanimive izjave o sporu z Nemčijo. Izjavil je med drugim, da ni opustil nobene resne priložnosti, da bi razčistil spor z Nemčiio. Vedno je upal. da bi mogel doseči boli prijateljsko razmerie. če bi bih dani poboji za neodvisnost Avstrije Prav v trenutku, ko bi se bil' morali začeti pametni razgovori o bodočem razmerju med Nemčijo in Avstrijo, pa se ie začel narodno-socialistični teror. KDub temu še m grabil vseh mednarodnih možnosti za ureditev tega spora ker se je vedno zavedal da gre za spor med dvema nemškima drža vama V zadni'h tednih pa se ie gonj* nrot; Avstriji v ogromn5 meri povečala za 30 januarja so hitlerievci nanovedo vali celo generalni naskok na Avstrijo Zato je bil prisiljen, da ie izročil nemsk' vladi zelo jasno noto z obrazložitvjo svojega stališča. Če ne bo dobil zadovoljive- ga odgovora, se bo moral odločiti za zadnje korake. Ob koncu svojega govora je Dollfuss poudaril, da boj proti narodnim socialistom ni b^j proti stranki, ki hoče priti do oblasti, temveč boj proti napačnemu svetovnem naziranju, boj med krščanstvom in ]>oganstvom. Pariz, 30. januarja, d. Kakor poroča »Petit Parisien«, so prišli tako ▼ Londonu kakor v Parizu in Rimu do prepričanja, da trojna demarša v Berlinu ne bi bila umestna, ker bi z njo ne nudili nobenega novega jamstva za avstri isko samostojnost Zato je tudi v angleškem zunaniem ministrstvu prodrlo mnenie Francije, da bi se prosilo za posredovanje Društvo narodov, če ne bi hotela nemška vlada dati zagotovil. ki jih zahteva avstrijski kancelar dr. Dollfuss. Angleška vlada je dr. Doll-fussa o tem že obvestila, zaradi česaT ni več nobene ovire za avstrijsko pritožbo pred Društvom narodov Kakor domnevajo. bo avstrijska vlada utemeljila svojo prošnjo na podlagi drugega odstavka čl 11 pakta Društva narodov, oo katerem ima »rsaka članica Društv narodov pravico na prijateljski način onozoriti skupščino a! svet Društva narodov na vse okoliščine, k; so sposobne motiti mednarodne odnosa je in v zvezi s tem ogražati dobro razmer je med narodi, kakor tudi mir Ta člen omogoča, da se ne spravijo take zadeve samo pred svet. temveč, da se sprejmejo tudi sklepi, ki so sposobni zščititi neodvisnost Avstrije. Nor. posL Ivan Vreht Kmečkim dolžnikom Pod tem naslovom so izdale zveze raznih denarnih zavodov in bank v vsem slovenskem časopisju svoie poziv« zadolženim kmetoni kaj vse bi morali ti zadolženi kmetje predložiti denarnim zavodom do konca januarja itd. Objava tega poziva, ki ntana nikake osnove v zakonu, je napravila toliko iiiicue. da dobivam kot član zadevnega >dD^ra toliko pismenih ;n osebnih vprašanj iz vseh krajev Slovenije, da mi ie nemogoče vsem odgovoriti. Cud;m se. da se ni naše. nihče ki bi bi! vsaj pr..pom"-.rl. da je vse to le že^a denarnih zavodov in bank, da pa je vse to naravnost v prof.sk>vju z določili zakona. Še vsakemu sem svetoval m priporočili, nai gre na roke zahtevam denarnic zavodov. da ured., d svoje račune. t° pa t: zahtevajo neke ?'»ari. ki so protizakonite, pa m nihče dolžan pokor.ti se i:,m Namen zakola je pred vsem obvarovat: zadoižence pred nepotrebnimi š kandin;, poti in stroški. Zahteve denarnih zavodo1 r« zadevo komplicirajo do nemožnostl. Prvi zakon o zaščiti kmetovalce-, z dne 20 aprila 1932 se je naslanja! pri definicij* zaščitenih kmetovalcev na davno osnovo To načelo pa je bilo pogrešno it. za one male kmetovalce, ki imajo tudi na,manjši> postransko obrt (vsa naš3 Kočevska in drugod) ter so plačevali od najmanjše obrti z pripadlo zgradari.no etc. več davka kakor od svoie zemlje. tud: krivično, Zato se je ta osnova definicije kmetovalca namenoma predrugačila tako. da služi za podlago presoje, kdo je kmet. kosmati dohodek dolžnika. Ce je ta kosmati dohodek večji iz zemljišča kakor iz postranskih obdavčenih obrti ali koncesij, tedaj ie ta dolžnik zaščiten, v nasprotnem slučaju pa ne. Kosmat dohodek se je vzel zoret namenoma, saj b'. sicer izpadli vsi kmetje. ver naše kmetije danes ne delajo nikakega čistega dohodka. Jasno te torei, da v svrho gornje določitve kosmatega dohodka ne more služiti kak izkaz davčmega urada o katastrsikem donosu itsd Nelogično bi bilo, če bi bil zako-noda vec tako določbo stavil v zakon ali samo pomišHa! ma nio. Zakon ie odredil kratek enostaven po* stop&k: Občinski urad: v prenešenem delokrogu (torej ne odbori, uprave) rzdajaio potrdila, da ie dolžnik kmetovalec v smislu zakona. Torej, ki nima več od 'b ha obdelovalne zemlje in da njegov dohodek 'z vira pretežno iz kmetijstva. Ce pa je obč. urad v rrmefiiu. da ima dolžnik več kosmatih dohodkov (ne prometa!) n obrti td.. pa mu more izdati potrdilo, v katerem to pove Stranka, ki misli, da potrdilo občinskega urida ni pravilno, pa more brez nadurnega. nai s: bo to dolžnik ali upnik, zahtevati od sreskega načelstva točno preiskavo dohodkov dotičnega. Ce sresko načelstvo ugotovi, da občinsko potrdilo ne odgovarja dejanskemu položaj«, ga razveljavi in izda svoje rešenje Nezadovoljna stranka ima potem še vedno oravico pritožbe na bana. če občina izda tako potrdilo, katero mora seveda točno uradno opremiti s tekočo števil&o. uradno glavo Stampilj-ko jn podpisom župana in tajnika na zahtevo stranke. mora tako potrdilo kolkovati z 20 Din. Ce se izda na zahtevo urada aii sodišča, ni treba kolkovati. Ni pa potrebno taka občinska potrdrla dati overoviti na sreskem naedstvu In kor se to ponekod zahteva. Kakor že omenjeno. izvrš' sresko načelstvo preiskavo še le na zahtevo (pritožbo) nezadovoljne stranke, drugače na ga ta potrdila ne zanimajo. Ker se z dolžnostjo predložitve takih občinskih potrdil od strani dolžnika delajo že neverjetne zlorabe im se stavijo nemogoče zahteve, moram pripomniti in treba je. da ve to vsak. da končno noben dolžnik ni dolžan predlagat: taka potrdila denarnim zavodovom. niti ne sodišču! Tako potrdilo ie potrebno prav za prav samo sodišč« v slučaju tožbe, da ve aH je do'žnik zaščiten aH ni. Pa čudi tu uravnala zakevn točno in jasno slučaj, ako dolžnih, ne rre>d'ožl takega občinskega potrdila. Dolžnik, ki je tožen za do!g. zaniore na sodišču staviti predlog o ustavitvi odnosno j odložitvi procesa oziroma izvršbe z moti- j vacllo, da Je kmetovalec in spada pod za- | Kito. Ce tudi i« m predlo« obdta«e*a potrdila, mora »odiič* upoievat. njegov 1 predlo« in >amo uradnim potom zahtevati : od pristojne občine potrdilo. ! Ni torej nobene zakonske določbe, ! kateri bi moral dolžnik spJon občin-; ska potrdila Kjerkoli predlaga«. Vsakemu pa še tudi tu svetujem, da gre ' denarnim zavodom in drugim urnikom na roko v tem, da mu v dvomjjivem slučaju predloži tako /OčHi.sko potrdilo Da pa bi ; morai tako potrdilo predlagati prav vsak dolžnik kmetovalec, če tudi nima nlkafce obrti, pa je to nepotrebno delo in strošek, ! ki ga zakon ne zauikazuge. Tudi županstvu samemu »o vsaki jtvlečki iz davkarije popolnoma nepotrebni m od-višm. Iz njih ne more dobiti za presojo po zakonu mu naložene stvari nnte uiimanjših podatkov. Ako Imenuje zakon »obdavčene 1 dohodke«, pomeni to, da je pri rresoji dohodkov vračuniu samo one dobod&e izven kmetijstva, ki so trajni, stalni n davau podvrženi. Ni pa tu všteti neobdavčenih slučajnostnih, nestalnih dohodkov: piače ali premije županov, obč. odborni&ov, klancev itd. Na mneega vprašanja pojasnjujem te. da so zaščiteni seveda tudi kunetj-e-poroki. Ce tud' so žerirali nekmetu, pa je ta do.t (prevzem poroštva, podpis zadolžnice etc.) nastal pred 20. aprilom 1932. Pod zaščito so nadalje tudi vse dedščime, če so biie določene pred 20. aprilom pa če tudi je rok izplačila bil določen za po »noj«. Datum postanka dolga, obveze, proda e etc. je tu ■mero daje n, ne pa ugovor jeni datum izobčila. Zopet prosim in apeliram na fcuoane. J>- teligenco na deželi, da se potrudijo in dajo kmetom dolžnikom pravilno to.maj enje za-! >kona, da se jih obvaruje šikan »n stro-! škov. ! Nai omenitn §e nekatere načelne »tvan te£a zakona. Na vseh koncih, zlasti med mnogimi jurlsti se sliši zabavljanje čez določila tega zakona, njih nelogičnost, nejasnost itd. Sliši se nešteto nasvetov, kako bi •bil lahko boljSi... Nihče ne trdi, da Je ta zakon popoln hi idealen. Takih zakonov sploh ni! Toda ah drugi zakoni obravnavajo vse slučaje, ki jih v življenjski praksi uravna voo ki m« t'ho daje biagodat. če tudi skromen, n med starimi krokarji, ki vpijejo nanj iz visokih tr^un, pa če tudi zaviti v mlado tmvovo rerie! Roosevelt o položaju na Daljnem vzhodu Neposredne vojne nevarnosti sicer ni, vendar so Rusi na vsako presenečenje dobro pripravljeni Washlngton, 30. januarja č. Včeraj je sprejel predsednik Roosevelt deputacijo pacifističnih organizacij v Ameriki, ki se mu je poklonila v Beli bigi Na pozdrav pacifistov je Roosevelt odgovoril v kratkem govoru, v katerem je naglasil, da so brez vsake osnove alarmantne vesti, po katerih naj bi izbruhnila že letos spomladi na Daljnem vzhodu nova vojna. Kljub temu pa Ze-dinjene države ne morejo opustiti svojega načrta o gradnji novih vojnih ladij, ker bodo le tako lahko podprle mednarodno akcijo proti Japonskemu imperializmu Pakt o nenapadanju. ki se Ima zaključiti med Rusijo in Ameriko, bo prav tako nedvomno velikega pomena za mir. Sovjetska Rusija, je dejal Roosevelt, je zbrala na mandžurski meii 800 000 vojakov Njene tvornice dobavljal voipki na Daljnem vzhodu vsak dan 25 novih vojnih letal. V enak' meri se pripravlja za vojno tudi Japonska Protest Japonske proti Stalinovemu govoru Tokio Vi ianuarja Govor ^»olinn na ne lelitfkem kr>ngro»m kom mistične stranke ie IzavaA y japonaM javnosti silno ogorčenje- Japonska vlada je im?la danes sejo. na ka teri Ji? sklenila zahtevati zadoščenje od sovjetske vlade za žalitve, ki jih je izrekel Stalin na račun Japonske. Največje ogorčenje je izzval oni del Stalinovega govora, v katerem poudarja, da ie Japonska že od nekdaj neprijatelj Rusije ter da že pod carskim režimom rovarila proti njej. Svoie neipriiateljstvo je dokumentirala tudi s tem. da ie proti nenapadahii pogodbi z Rusijo. Japonska vlada ie ie zahtevala od evoieea moskovskega poslanika točno besedilo eo vora Stalina in bo takoj po njjeovem prejemu izvršila demaršo v Moskvi. Nacionalistični študenti so dan« priredili v Tokitu velike demonstracije proti Rjsiji in zahtevali takojšnjo napoved vojn« Sestanek libanonskega parlamenta Reyrouth. 30. Januarja AA. Včeraj so bile končane volitve v libanonski parlament. Prva seja novo izvoljenega parlamenta je bila danes dopoldne. Za predsednika parlamenta je bit izvoljen b«vši predsednik li-banonske republike Charles Debbas, novo izvoljeni predsednik republike pa je prevzel svoje posle popoldne. Zlorabe pri agrarni reformi v Bosni Beograd, 30. Jan. M. Prt Izvajanja zakona o begluiki zemlji t dna 3. decembra 1928 ln dopolnilnega zakona o agrarni reformi v Bosni ln Hercegovini x dne 12 avgusta 1933, to se na ozemlju drtnske banovine ugotovile velike nepravilnosti In zlorabe. Vlada Je odredila najstrožjo preiskavo. Več izvrinih organov, ki so osumljeni, da so omogočili zlorabe. Je bilo aretiranih. Ob enem so bili storjeni vsi potrebni koraki za kritje škode, ki Je bila t tem postopanjem povzročena drlavi ter se je država vknjižila na posestva osumljenih. , Vojaška imenovanja Beograd, 30. jan. p. Službeni »Vojni list« objavlja ukaz, s katerim je imenovan za upravnika stalne vojne bolnice v Ljubljani sanitetni podpolkovnik dr. Leo Debeljak ki ostane obenem vršilec dolžnosti šefa oddelka za venerične bolezni. Za sanitetnega referenta dravske divizije je imenovan sanitetni podpolkovnik dr. 2ivko Sta-jinovič, za vršilca dolžnosti šefa notranje ga oddelka stalne vojne bolnice v Ljubljani sanitetni kapetan l. klase dr. Aleksander 2igon. za upravnika začasne vojne bol niče v Mariboru pa sanitetni major dr. Ili-ja Iličkovii. Odhod poslanika Vukčevica iz Sofije Seflja, 90. Januarja. AA. Dosedanji higo-slovenski poslanik v Sofiji, dr. Aleksander Vukčevič, ie danes ob 13 40 odpotoval v Beograd, odkoder odide na svoie novo mesto kot poslanik v Budimpešti. Na železniški postaji so se poslovili od njeca predsednik bolearek« vlade in zunanji minister MuŠn nov, pomočnik zunaniega ministra Radov. vojni minister general Kišov, prosvetni minister Bojadžijev. finančni minister Štefanov, kraljev adiutant polkovnik Panov. dvorna dama edč. Čomakova, šef generalnega štaba general Bakardžijev. člani diplomatskega zbora, predsednik bolgarsko - Jugoslovenskega društva v Sofiji in bivSi minister Dfmo Kazašov s tainikom drjštva dr. Aleksandrom Božinovim. mnogo bolgarskih iavnih delavcev, bolgarskih ln tujih novinar-iev. fugoslm'en«iki vojfški ataše generalštab-ni polkovnik Vasiliie Petkovid ter vse osobie ingoslovenske-ga poslaništva v Sofiji Pred odhodom vlaka i® predsednik bolgarske vlade Mnšanov prisrčno pozdravil g. Aleksandra Vukčevida in ga poliubil. žeteč mu obilno usn^ha na njegovem noveli mestu. Kraljev dar novinarjem v Zaorebu Zagreb. 30. jan č. NJ. Vel. kralj Je tudi letos določil 10.000 Din kot svoj prispevek za namene za katere so določeni tudi dohodki zagrebških novinarskih plesov, namreč za fond za podpiranje siromašnih novinarjev. Zagrebški nadškof nevarno obolel Zagreb. 30 Jan. n. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je težko obolel. Nj Vel. kralj je takoj odredil, da mu poročajo o bolnikovem stanju Zdravniki so popoldne objavili bulletin. katerem ugotavljajo, da se je nadškofu vnel žolčni mehur ki draži sedaj tudi sosedne organe. Vendar kaže današnji potek bolezni tendenco izboljšanja. Temperatura se je dvignila na 38 stopenj, bilo 88. Zameti na splitski progi Zagreb, 30. Jan. n. Splitsko progo so znova zasuli snežni zameti. Zagrebška železniška direkcija je davi odposlala ved sto delavcev na teren, da bi odkopali tri Io komotive, ki jih je sneg zasul 4 metre viso ko Na sušaški progi divja silna burja, vendar pa se je promet doslej razvija! nemoteno. Rtrmunska kraljica ▼ Beogradu Beograd, 30. januarja AA. Ob 10. dopoldne Je prispela v Beograd Nj. Vel. romunska kraljica Marija mati. Na postaji so Jo sprejeli Nj. Vel. kralj ln kraljica ter kraljeviča Tomislav in Andrej. Iz prometne službe Beograd, 30. januarja p. Z odlokom prometnega ministra so .azporejeni v 10. uradniško skupino z veljavnostjo od 1. Julija 1931 naslednji zvanlčniki: Karo! Brber, Janez Urbančič Avgust Belin, Kari Gaber-šek, Fran Kajzer, Matevž Kastelic, Maks Osreakar, Fran RoS, Josip Slak, Rudolf Vojc, Ciril Zalokar, Maks ZaJar ln Fran Žerjav, pomožni strojevodja na področju ljubljanske železniške direkcije. Gradnja mostu med Bolgarijo ln Rum unijo Sofija, 30. Januarja AA. »Zora« poroča: Glavno ravnateljstvo železnic in pristanišč je prejelo včeraj prvo poročilo o pogajanjih v Bukarešti zaradi zgraditve mostu čez Dunav, ki je povzročilo splošno razočaranje. Vodilni vladni krogi v Rumuniji se sicer niso odkrito izjavili proti gradnji stalnega mosta, ki naj bi vezal Bolgarsko in Rumunijo, smatrajo pa. da sedaj ni primerno pogajati se o tej zadevi. Zato so se pogajanjem o mostu čez Dunav zelo deli-katno izognili. Glede nameravanega pon-tonskega mostu med Ruščukom in Giurgi-lem pa bodo zainteresirane ustanove nadaljevale razgovore v nadl, da bo to vprašanje ugodno rešeno. Tli SAMO SE DANES Marta Eggerth V avdijenci pri carju j| ran Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer nri Da Cene 2.—, 4.—, «.— in 8.— Din S3 S S ,Stratostatf 20.600 m visoko DrugI polet ruskega stratosferskega balona — Nov svetovni rekord ▼ višinskem poletu Moskva. 30. Jan. AA. Balon aOaovtaklne Je odletel v stratosfero. Ob 1150 fe posadka sporočila po radiu, da Je dosegla višino 20.600 m. Moskva, 30. Januarja, t. Z malega letališča Mazilov v bližini Moskve je davi v popolni tišini startal ruski stratosferni balon »Stratostat«. V balonu »o bili trije strokovnjaki. Balon se je dvignil v zelo naglem vzponu in že ob 9.20 so letalci sporočili, da so dosegli po registracijah svojih instrumentov višino 30.000 m. Ob 10.59 so beležili aparati višino 20.600 m. »Stratostat« je s tem dosegel nov svetovni rekord v višinskem poletu. Kmalu nato »e je pričel balon »puščati V viSini 30.600 m so zabeležili temperaturo zunaj balona minus 77 stopinj Celzija. V višini 19.000 m je kazal toplomer izven balona mmus 54. v gondoli pa nič stopinj Celzija V halonu so bili strokovnjak za letalstvo Fedosjen-ko, metereolog Usiškin in konstruktor balona Vazenko. Polet je potekel kljub slabemu vremenu in megli brez vseh ovir lz gondole so oddajali redno radijska poročila o vseh svojih važnejših izsledkih Izvršili »o mnogo novih znanstvenih opazovanj glede kozmičnih žarkov. Aparati, ki so «•»-gistrirali višino, so bili zapečateni. V 46 urah iz Rima v Brazilijo H srečnem poletu preko Atlantika se je italijansko letalo razbilo ob brazilski obali - Piloti so se rešili New York, SO. Jan. d. Letalo »Savota MarchettN, ki sta ga vodila italijanska letalca Lombardl ln Mazzottl na poletu i? Rima preko Atlantskega oceana v 3uen<,s Aires, »o našli včeraj razbito ob obali 12 milj Južno od Fortalece v Braziliji. Letalen ■ta ostala nepoškodovana. Rlo de Janelro, 30 Jan d. Letalo paname-rtSke letalske družbe Je poletelo iz Ceare preko pokrajine, kjer se Je ponesrečilo ua lijansko prekoatlantsko letalo, ter Je ugotovilo, da so vsi potniki živi. Pristanek Je bil na težavnem terenu nemogoč, vendar pa Je letalo sporočilo ponesrečencem, U Jim bo preskrbelo pomoč. Italijansko letalo »Savola TI« Je atarta-lo v soboto zjutraj v Rimu sa polet v Bu-enos Aires s tremi vmesnim! prlsta/id. da bi vspostavllo redno m-adno službo. V leta lu so bili štirje pilot1., udeleženci sroječas-nega poleta Balbove letalske eskadre v Ameriko. Kakor se zdi, so letalci zašli pri poizkusu, da bi dosegli Natal, 400 km »e verno-zahodno vstran. Rio de Janeiro, 30. kmol«. k. Po posted- ■ njih vesteh ta Fortak®e, sta bila pri prisil- ! nem pristanku italijanskega letala »Savoia Marchetti 71« raniena letalca Bataglia in Giulini, ki so ju morali nemudoma prepeljati v bolnišnico. Kakor eta sporr>čila letalca Lombardi in Mazzotti, jj moralo Vetn-k> praviti, ker zmanjkalo bencina Rim, 30 Jan. d. Letalec Lombardi je poslal mlniBtru ra irakoplovstvo v Rimu brzojavko, v kateri sporoča, da Je prlstai op brazilski obali, da &e je letalo poškodovalo, da pa je posadka ostala živa Letalo »Savola Marchetti« J« preletelo Ocean v nedeljo v »meri preko otoka Fernando Noroeiha, nad katerega Je prispelo ob 22.40 Zaradi slabih atmosferskih razmer tn ae-za'1ostrjega funkcioniranja radio-goniomot-ričnih poročil Je letalo zašlo od svoje 8£ne rl. Zato »o morali letalci v zgodnjih jutranjih orah pristati, prt čemer se je letalo poškodovalo. Kljub nezgodi ata letalca Lombardi in Mazzotti prekosila s svojim poletom iz Evrope r Južno Ameriko vee dosedanje rekorde, ker sta preletela go iz Rima t Brazilijo v ie nrah. Vstaja domačinov v Tripolisu Boji italijanskih čet z vstaši zbudilo proteste Rim, JO. Jan. k. Čeprav so bile vestt o napetosti odnošajev med Italijo ln Anglijo zaradi prodiranja italijanskih čet li južne Tripolitanije v angleški Sudan uradno Je mantirane, vendar odgovorni politični krogi kljub temu ne prikrivajo sknbi zaradi velikega odmeva, ki Bo ga našle te vesti v angleški javnosti. Italijanske kolonijam« čete »o zasedle oazo E1 Auenat, do katere ■i lasti Anglija pravico. Danes Je »Giornale d* Italia« ponovno demantiral vesti, ki Jih je rszStrlla agencija Reuter o nemirih na obmejnem o®atn lju med italijansko in anglešfko kolonialno posestjo. Obenem Je objavil daljši komentar, v katerem pobija svoj lastni demantl Italijanska kolonljalme čete so ▼ zadnjem času »nova ostro nastopile proti domačemn prebivalstvu, ki Je sicer obupno branilo svojo last, a se je moralo kljub temu vedno znova umikati Odkar Je pred poldrugim letom prišla oaza Kufra v Italijansko posest, so se uporni domačini umaknili v obmejno ozemlje ter se utaborill predvsem - Italijansko prodiranj« je z angleške strani okrog oaze E! Anenat Ko J« pied t»faš bivši italijanski letalski minister Balbo prevzel oblast r Tripolitanlji, so se priče-le Italijanske vojaške akcije proti dama-činom z novo silo in so Italijani začeli prodirati preko Kufre, ki leži tik ob meji Angleško-italijanska kolonialna meja pa na terenu Se ni bila določena, ker Italijani doslej Se niso prodTli v obmejne kraje svoje kolonialne posesti. .Angleži so v bojas-nl, da se ne bi domačini, kakor pravi »Gior« nale d* tftalia« preselili v angleški Sudai, močno zastražlll svoje obmejne kraje lijani so medtem skoraj obkolili oaiso E! Auenat ter deloma prisilil upornike, da so se vdali. Zasedli so tudi del oaze sarne. To pa Je izzvalo pri Angležih odpor, čel aa so Italijani vdTli na njihovo ozemlje. Italijanske oblasti se sedaj branijo proti angleškim protestom i izgovorom, da meje Se niso določene tn da se ne bodo upirali, fe bodo tudi angleške čete zasedle (ie) oaze, zaraiti kontrole in po svoji »kultur, n! misiji« pa so bili prlmoraai zasesti ee.wv j§ ZVOČNI KINO DVOR §§ Tel 28-30 Efi Kj nn g 1. februarja veliko iznenadenje! g EaaasaassaESBaaaš Stabilizacija dolarja Washington, 30. Jan. AA. Danes bo bržkone uveljavljen novi valutni zakon. Novi dolar bo vreden 60 odst starega, vendar pa si bo predsednik pridrža! pravico, da ga po potrebi zniža na 50 odst. prejšnje vrednosti Vesti o razgovorih za stabilizacijo funta in dolarja ▼ poučenih krogih demantirajo. Valutni strokovnjaki se boje. da ne pride do inflacije. Prav tako jih skrbe posledice na mednarodnem trgu. ki bi jih utegnilo imeti prostovoljno razvrednotenje ameriške valute. Francosko-angleski trgovinski spor London, 30 Jan. AA. VCeraJ Je trgovinski minister Runciman v spodnji zbornici poročal o trgovinskem sporu med Veliko Britanijo in Francijo. Francoska vlada je s 1. januarjem ukinila dotedanje uvozne kontingente iz Velike Britanije Na podla gi tega je angleška vlada v Parizu izjavila. da bo prisiljena k protiukrepom V svojem poročilu je trgovinski minister izjavil. da angleška vlada odločno odklanja diskriminacijo v korist ameriškega in belgijskega blaga, kakor tudi vsako omejitev dosedanjih uvoznih kontingentov Franciji ie zaradi tega angleška vlada postavila nekakšen desetdnevni ultimat, sicer bi morala sama izdati primerne omejitvene ukrepe proti uvozu iz Francije. Francoska vlada pa je medtem že pristala na neka tere nekdanje kontingente. Tjjndon. 30. jan. AA Odločni protesti angleške vlade v Parizu proti reduciranim uvoznim kontingentom iz Velike Britanije so delno uspeli. Francoska vlada je vzpostavila stare kontingente za angleške bombažne izdelke Tukajšnji krogi upajo, da bo francoska vlada v kratkem popustila tudi za drugo blago, ker bo sicer angleška vlada izdala primerne protiukrepe proti uvozu francoskega blafia ▼ Veliko Brita-niio Komunistična zarot? v Rumuniii BukareSta. 30 lan. č. Polici iske oblasti so izsledile komunistično zaroto, ki je imela svoi temeli v romunskem Banatu Vodia zarotnikov Je bil neki Combrant ki ie bil zaradi komunistične propagande že pred leti aretiran in obsoien na 10 let ieče pa ie zbežal iz jetnišnice in «a do slej niso mogli izslediti Razen Cnmhranta so aretirali še 80 droeih zarotnikov Policija intenzivno nadaliuie preiskavo Polici iski organi so zaplenili zelo mnogo letakov in brošur, tiskanih v rumunščini, ki so služili za propagandne svrhe. _____ Za goljufe je dovolj denarja Maribor, 30. januarja Pred malim senatom se je zagovarjal pustolovec Jaromir Risy, češkoslovaški državljan Po poklicu je knjigovodja zato se je tem lažje seznanil z raznimi trgovci in njihovimi skrivnimi željami. Poltenega dela sc je kmalu naveličal, odjadial je v Ameriko, pustolovstvo ga je nato prignalo preko Afrike nazaj v Jugoslavijo. Po-potniško izkušen si je pridobil zaupanje raznih trgovcev, tembolj, ker se je izkazoval s potvorjenimi listinami in se izdajal za dobrega prijatelja ministrov dr. Beneša. ir. Spalajkoviča, dr. Kramerja in drugih ln tako so mu nekateri mariborski trgovci in obrtniki res nasedii, pričakujoč, da bo za dobro nagrado pri ministrstvih dosege! to in ono. Goljuf je izvabil 60.000 Din za razne »koncesije« za »znižanje davkov«, za sijajen »izvoz« ▼ inozemstvo in slično Takole torej razni zaupljivi ljudje trosijo težke tisočake po-stopaškim goljufom, med tem ko kulturnim in humanitarnim ustanovam ne naklonijo niti parr. Jaromir Risy je obsojen na 18 mesecev robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. RurmrnskJ kronski svet Bukarešta, 30. Januarja C. Kralj Karol je sklical za danes kronski svet, ki »o se ga udeležili vsi člani vlade. Kronski svet je sprejel v končni stilizaciji besedilo pre-stolnega govora kralja Karola, s katerim bo vladar 1. februarja otvoril novo parlamentarno legislaturo. Iz sodne službe Beograd, 30. januarja p. Po službeni po trebi sta premeščena od okrožnega k sre-skemu sodišču sodnik Anton Dolinar ▼ Ljubljani in pisarniški oficial Josip Dre-venšek v Mariboru. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno ponekod neznatne padavine. v Prinioriu in na e^verozapad j nekoliko boli v-viro — Situacija včeraišniiea dne: Z Atlantskega oceana ii prodrl vieok pritisk v centralni del kontinenta in ponekod celo v južno Evrr>r>o Nižji pritisk *<> j« ohranil nad južntv»viww>kimi morji Nad Jadranom a? je o-»lo formiral mofan minimum. ki Je v Prinioriu izzval silno burio Pritisk ie zli*ti v ?ornt«»rri Primoriu narasel za 2 do 7 mm Tp-mp^rn^ure ec podle ta 1 >io S istooin^. nijboli v r«r,tra!nih in zapad-nih krajih drfcnve v vhodnih kraiih m v Primnrfu «o nehale n^»pr^m »ni»*r;e_ Dnnafckit *r»»mpn«ks iiar-^tfHi za sredo: VJeninio^ ne. po večini mani oblačno vreme. teaxQ*raiir* a« m ka — -----— >JUTRO< št. 2i 3 Sreda, 311 183? Maši kraji in ljudje Priprave za zdraviliški kongres na Bledu Sklepi zveznega sveta Jugosl. zdravniškega društva Zagreb, 29. januarja Na^ seji zveznega sveta Jugoslovenskega zdravniškega društva, ki se je vršila v Zagrebu pod predsedstvom g. dr. Svetosla-va Stefanoviča in na kateri je 20 delegatov zastopalo 14 zdravniških društev, je bilo sklenjeno med drugim, da bo zdravniški kongres, ki se bo vršil letos od 8. do 10. septembra na Bledu, v posebni meri upošteval zdravstvene razmere na deželi. V poglavje zdravstva na deželi spada: epidemiologija, pobijanje nalezljivih bolezni, pouk o zdravstvu, o ntgi bolnikov in otrok, nabava zdravil, higiena stanovanj naselbin ir. oblek, problemi naših bolnišnic, vprašanje eksistence zdravnika na vasi, biološka opazovanja, pokopavanje mr-Iičev, statistika umrljivosti, razni narodni običaji, narodna zdravila in tudi ukrepi proti vražarstvu in mazaštvu. Na programu kongresa bodo tudi svobodne medicinske teme, stanovske zadeve pa bodo obravnavala naslednja predavanja: splošno Ijud zavarovanje za primere bolezni, sindikalne organizacije zdravnikov ter vzajemno delovanje gospodarskih zdravniških organizacij. Pripravlja se tudi organizacija razstave higiene na deželi, v kolikor bo ta- ka prireditev sploh mogoča. Po sklepu zdravniškega kongresa v Cri-kvenici bo organizirana tudi anketa o vprašanjih reforme medicinskih študij. Ta anketa bo zaradi tehničnega olajšanja razdeljena na tri sekcije: v beograjsko, zagrebško in ljubljansko in bodo na njej sodelovali tudi predstavniki medicinskih fakultet. Podobna anketa bo izvedena tudi o izpremembah zakona o bolnišnicah. Glede vseslovanske zdravniške zveze ^a je bilo sklenjeno, da se bodo na Bledu vršile volitve našega nacionalnega komiteja in da bo izdelan pravilnik njegove organizacije. Po iniciativi predsednika je bilo tudi sklenjeno, izvesti živahnejšo izmenjavo znanstvenih del med Zagrebom. Beogradom in Ljubljano in skrbeti za to, da bo prišlo do take izmenjave tudi z Bolgari. V zvezo zdravniških društev je sprejet Jugoslovenski zdravniški sindikat, definitivno pa je sprejeta tudi Zveza zdravnikov socialnega zavarovanja. Med drugimi so bile naposled sklenjene tudi intervencije glede premestitev zdravnikov iz samoupravne v državno službo, glede voznih kart za občinske in banovinske zdravnike ter zaradi telefonskih taks. Izgon židovskih študentov Zanimivo poročilo v zagrebškem glasilu „2idovu" Ljubljana, 30. januarja Zagrebški tednik »Židov« prinaša izpod peresa dr. Lavosle.va Šika zanimivo poročilo o usodi poljskih Židov na ljubljanski medicinski fakulteti. Židovska mladež je razkropljena po univerzah vsega sveta in tako so mladi Židje iz Poljske prišli tudi v Jugoslavijo. V Beogradu in Zagrebu jih niso sprejeli, pač pa se jih je v Ljubljani lahko 62 vpisalo na medicinsko fakulteto, med njimi 5 dijakinj. Zaradi prevelikega števila slušateljev so sedanji prostori medicinske fakultete premajhni in zato se je zahteval numerus clausus. V pričetku januarja pa je bila izvršena stroga preiskava proti komunistom. Prijetih je bilo 37 študentov, med njimi tudi 8 Židov iz Poljske. Najprej je policija zaprla vse židovske študente iz Poljske, pa jih je 54 takoj spet izpustila — ali vsi so bili religirani z univerze z naročilom, da morajo v najkrajšem času zapustiti Jugoslavijo. Splošno je bilo vprašanje: kaj iščejo židovski študenti v Ljubljani? Govorilo se je: ako Poljska potrebuje naraščaj medi-cincev, tedaj naj sama ustvari zadostno število fakultet. Ako pa teh kandidatov iz kateregakoli razloga ne smatra sposobnih za študij, tedaj jih tudi ni treba pošiljati v drugo državo. Takšen je bil položaj. ko je pisec članka z večjo deputa-cijo židovskih verskih občin prišel 18. januarja v Ljubljano intervenirat v prilog Zidov. Zelo pohvalno se izraža o banu dr. Marušiču in podbanu dr. Pirkmajerju. Deputacija je prosila za objektivno preiska- vo. Naj se ne izganjajo nedolžni. Dr. Sik zadovoljno ugotavlja, da v Sloveniji ni niti govora o kakem sovražnem razpoloženju nasproti Židom. Vendar se tudi v Sloveniji vsiljuje vprašanje, zakaj ti mladeniči ne odidejo rajši v Palestino. O upravniku policije g. Keršovanu pravi član-kar, da iz njega govori upravni uradnik, ki vidi v tujcih nezaželjen element in ne more razumeti, kaj iščejo židovski študenti na ljubljanski univerzi. On želi samo eno: da ti ljudje čimprej zapustijo Ljubljano. Rektor dr. Slavič pa je depu-taciji posebno poudaril, da mu je draga vsa mladina, bila katerekoli vere. In tudi dijaška združenja so nastopila proti izgonu židovskih tovarišev. Slednjič popisuje dr. Sik, kako se je tisti večer deputacija sestala s poljskimi židovskimi študenti v Unionu. To je bila v Ljubljani prva prava židovska manifestacija. Vrstili so se govori v slovenščini, srbohrvaščini, poljščini in hebrejščini. Trije akademiki so spontano izjavili, da se takoj odselijo v Palestino kot poljedelci, obrtniki ali navadni težaki. Denar, ki ga prejmejo od staršev, jim bo omogočil pot. Eden izmed teh študentov pa ne bo mogel v Palestino: David Selcer. Dva dni prej so ga zapustili živci in se je vrgel pod vlak... Ko bodo nekoč židovski študenti iz Poljske, ki zdaj še bivajo v Ljubljani, že v Palestini, se bodo hvaležno spominjali onih, ki so jim v stiski pomagali in bodo srečni, če bodo kdai lahko vrnili kakemu Slovencu gostoljubnost Beda sili gorjance k tihotapstvu žalostna socialna slika iz Polhograjskih Dolomitov Ljubljana, 30. januarja Ni jih kmalu lepših krajev, kakor so vrhovi, pobočja, gozdovi in planote v Polhograjskih Dolomitih, vasice in naselja od Črnega vrha in tja do Poljanske doline na eno, do Žirov in Logatca na drugo stran. Za večino je prelest tistih krajev še neodkrita. Kdor pa je zašel tja gori, ne bo zlepa pozabil teh ljudi, dobrih, mirnih, trudečih se v potu svojega obraza za obstanek na grudi, ki jo gnetejo kakor fanatičen umetnik gmoto, iz katere naj nastane umetnina, da jim da vsaj skromen obstanek. Po hribih in planjavah se beliio vasi, najčešče pa naletiš na velika samska kmečka poslopja, na velike grunte, v bližini pa se prav gotovo skriva tudi skromna bajta. Bili so časi, ko je tudi v teh gorjanskih krajih vladalo veselje, ko je živahno ropotalo v mlinu ob raznih grabnih in so se ljudje ob nedeljah pokazali zali in zadovoljni pred farno cerkvijo. Dandanes pa je v teh hribih zavladala stiska, kakor je dolinci še ne poznajo. V zadnjih letih so postali ti kraji najbolj zapuščeni in najbolj revni. Javnost o tem malo ve, pač pa imajo priliko vpogleda vsaj do neke mere oblastva, ki morajo ostati v stiku tudi z narodom v hribovski samoti. Danes Sen &Cefie%M Gustav Frohlich I $ene To je filmsko delo prelepe godbe ln razkošne režije, lepih melodij ln zabave. E5 NORA GREGOR NOV ZVOČNI 2URNAL ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Predstave ob 4., 1\i ln 9*4. Predprodaja od 11—%13. Izterljivega od teh ljudi ni domala ničesar. Odkar je nastal zastoj v lesni kupčiji, tja gor ne prihaja več denar. Žita pridelajo ti kraji prav malo in tako živi ljudstvo največ od krompirja in mleka. Denarja ne premorejo mnogi res tudi ne za sol. Obleka, ki so si jo nabavili še v boljših časih, gre h koncu in skoro ni izgledov, da si bodo mogli nabaviti novo. Zato ni čudno, če srečava človek, ki pride v te hribe in doline, raztrgane prikazni. Seveda hodijo gorjanci tudi v dolino po opravkih zakrpani in razdrapani. Na sresko načelstvo v Ljubljani je bil nedavno povabljen neki tamošnji posestnik. ki se pa povabilu več dni ni odzval. Šele na ponovni poziv je prikrevsal v Ljubljano in odločno povedal: »Da sem mogel v mesto, sem moral čakati in povpraševati, kdo od sosedov bi mi posodil obleko. Doma sem si o polnoči skuhal krompirja, nato pa se v mraku napotil v dolino in v Ljubljano. Nu. zdaj sem pa tu!« Ali je čudno, da se je v gorjanskih krajih razpaslo tihotapstvo. Temu zlu se je pridružila še druga strast. Divjačine je v teh hribih precej in tako postajajo zlasti mlajši ljudje divji lovci. Zakupniki lovišč bi vedeli o tem mnogo povedati. Morala ljudstva je padla največ po krivdi revščine. Prenaša se največ saharin, ki ga dobavljajo tihotapci večjega kalibra. Največ prihaja tega blaga iz Avstrije, nakar ga vroče posameznikom iz teh hribov, nato pa se začne raznašanje po deželi. Čeprav so za tihotapstvo naravnost drakonične kazni, vse skupaj ne zaleže dosti in se tihotapi naprej... Tihotapce love orožniki zunaj in jih tu pa tam izsledi tudi policija v Ljubljani. Potem se izkaže: skoro vsi so doma iz hribov nad Polhovim gradcem. Pri ponovni delitvi denarja za pasivne kraje odnosno izrabe podpor za javna deli bo treba misliti tudi na te kraje, da se bo ljudem nudilo vsaj nekaj zaslužka. Le tako se bo spet uravnala pot v pošteno, zadovoljno življenje, ki so ga ti ljudje vredni. Pri ljndeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« gTenčice, če ga popijejo vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Negotova usoda delavstva Strojnih tovarn in livarn Ljubljana, 30. januarja V Strojnih tovarnah in livarnah so že nedavno napovedali, da bodo zaradi pomanjkanja naročil odpustili večje število delavstva, kar se bo sedaj tudi zgodilo. Že v teku zadnjega poiletja preteklega leta so bile velike redukcije in je bilo odpuščenih 2S4 delavcev, od teh 144 družinskih očetov, 140 pa samcev, ki so že po 25 do 30 let v podjetju. Z dnem 3. februarja je vodstvo tovarne odpovedalo delo še vsem ostalim, 150 po številu. Zveza kovinskih delavcev Jugoslavije je zaradi tega intervenirala pri ministrih gg. dr. Kramc-r-ju in Puclju, k; sta obljubila svojo pomoč pri rešitvi tega vprašanja. Zveza je naslovila na ministrsko predsedstvo kakor tudi na pristojna ministrstva in na ban-sko upravo resolucijo, v kateri navaja težnje delavcev in ^)rosi za takojšnjo pomoč. V ponedeljek je vodstvo tovarne obvestilo zvezo, da naročila za Hardyeve-za-vore in motorne brizgalne, ki bi jih tovarna v večjem številu imela dobaviti, za državne železnice, še niso prispela. Na podlagi tega sporjčila je zavladalo med delavci v tovarni, kakor tudi med onimi, ki so bili že lani reducirani, veliko nezadovoljstvo. Sklenili so, da pošljejo k banu dr. Marušiču deputacijo, ki naj jo spremlja vse delavstvo. Res je včeraj dopoldne ob pol 10. odšlo 260 delavcev z deputacijo na bansko upravo. Ban je deputacijo zelo prijazno sprejel in obljubil, da bo z vso svojo avtoriteto skušal pospešiti rešitev te zadeve, ob enem pa je o tem brzojavno obvestil centralno vlado v Beogradu. Medtem so ostali delavci čakali na cesti pred bansko upravo in se slednjič mirno vrnili v tovarno; ob 11. se je delo zopet pričelo. Deputacija je odšla e na oddelek za socialno politiko banske uprave, kjer se je zglasila pri načelniku dr. Karlinu. Intervenirala je v namenu, da se zagotovi podpora iz bednostnega fonda in to za delavce, ki so že na cesti in pa tudi za primer, da bo tovarna obrat soloh ustavila. KULTURNI PREGLED Ivo šorli, Izbrani spisi Ivo Šorli j? stopil v našo književnost z Moderno in je bil pred vojno eden najbolj plodovitih pripovednikov. Njegov literarni razvoj ne kaže. kakor n. pr- Cankarjev, rtil-nih in miselnih prevratov. Njegova poza, ki ji ie bil izhodišče naturalizem, se ves čas giblie v ozrači j osebno pobarvanesra realizma. Stilno so vplivali na Šorli ja francoski pisatelji, miselno ga ie nekoliko oplodil Nietzsche. bodisi neposredno, bodisi preko tujih pisateljev, ki so podlegali Nietzscheje-vemu individualiznrj in kultu energije. Ivo Šorli je pri nas nadaljeval Kersnika: opazoval je slovensko meščarstvo na njegovi prvi razvojni stopnji, ko se ie pričelo pod vodstvom narodno zavednega izobraženstva organizirati ne samo kulturno, marveč ludi socialno in gospodarsko. Medtem ko ie Kersnik videl v svoji »jari gospodi« večid>l kmete z gosposkimi naslovi in v meščanskih oblekah, je šorli dobro desetletje pozneje lahko že prešel k epiono čistejšemu obravnavanju tega novega sloja v našem narodj. Šorli ie pri nos razvil genre druž?bnega romana in novele do neke višina, ki sicer ne vzdrži primere g sodobnim francos^m družabnim romanom, vendar pa ie ta proza imela ne le literarno, marveč tudi sociološko upravičenost v naših razmerah. Da ee Šorli pri tem ni povzel Se višje, ni samo zadeva njegove osebne nadarjeno- sti,^ marveč je v nekem smislu tudi zadeva našega splošnega kulturnega razvoja in položaja. Medtem ko smo v liriki dospeli do tiste tankočutni, fine i z razi i: v,isti ki označuje Moderno, smo v prozi zaostajali. Naša proza ni imela tako velikih in močnih domačih vzorov kakor jih ie imela poezija. Samo Cankar ie razvil slog in jezik naše prozi* daleč preko J lrčiča in Kersnika, zato pa se ie tem bolj boril s snovjo. Sele zadnja leta nred svetovno voino s? opažajo poiavi take proze, ki se glede svojih stilnih vrednot lahko primerja z novo poezijo (prim. zlasti novele Vlad. Le stika). Če bi Rusi ne imeli nekaterih dobrih prozaistov in jezikoslovnih umetnikov že v osemnajstem stoletju, ne bi Puškin in Gogoli vzlic vsem vplivom francoske literature tolikanj razvila ruskega literarnega fezika. Tn kaj bi bila ruska *ea-lističrvi kniiževnost brez Puškina in Gog^v lia? Snovno bi lahko Še vedno pres^n^ala. toda umetniško bi zaosfoiala v primitivnei-5ih formah, ki iih prav Slovenci tako dobro ooznamo pri naših starejših tel jih. Te misli so se vzbudile ob čitanju nrve knjige Izbranih spisov Ivo Šorlija. Knjiga M izšla ob konci lanskega leta v samozaložbi (sisrnum temoorisH. Pisatelj ie no prevratu obiavil nekatere nove spise, med njimi »Zadnji val« in »Golobove«. v splošnem pa ee je gibal mefoako na periferiji našega literarnega življenja- Sedaj se je odločil, da stopi pred či ta joče občinstvo s seri jo svojih Izbranih spisov. Za izbrane spise, ki nai bi obsegali šest knjig, pa je "bil določil samo »tiste svoje povesti, novele in črtice, ki so v teku zadnjih desetletij izšli po raznih naših revijah itd.c (iz prospekta). Dvomim, da je to načelo pravilno. Izbrani spisi naj pokažejo kvalitetno izbrano delo nekega pisatelja in orišejo njegov celotni umetniški profil. To, da 90 nekateri spisi izšli v knjigi, drugi pa ne. \s čisto vnanji moment Vsekakor Ivo Šorli ni dovolj karakteriziran z večjim izborom spisov, ki so slučajno razkropljeni po reviiah, ker v naših razmerah niso mogli iziti v posebnih kniigah. Z literarno - kritičnega vidika potemtakem ti Izbrani spisi niso izbrani v tistem smislu, kakor n. pr. Preglievi. Vzlic temu pa bo teh šest ali morda celo sedem knjig, ki jih namerava pisatelj izda ti, nudilo vsai nekoliko zaokroženo sliko šorlija - novelista. Literarna kritika bo dobila priliko, da podrobneje razčleni njegovo delo in pokaže. aH in koliko novega ie Šorli prinesel v naše slovstvo bodisi snovno, bodisi oblikovno. Ko bodo niegovi Izbrani spisi dovršeni, bo lažji pregled in zato laž-ia pravičnejša ocenitev niegovega dela. Šele tedaj se bo lahko določila postavka, ki io n>®!?ovo delo vnaša v splošno bilanco naš® Književnosti, kainak. ako pisatelj ne misli — kakor neko? Tavčar — presenečati s svo-iim »cvetjem v ieseni«. Prva kniiga Šorliievih Izbranih spisov vsebuje dališo novelo »Plameni«, dalie >Tri Tolmince«, »Mačeho«, »Gospoda Tadejac, kt " a. M** n«1 V ljubezni združena v smrt Tragedija dveh nesrečnih zaljubljencev v Savinjski dolini — Zvezana in ustreljena v reki Žalec, 30. jan/utrja. Prebivalstvo Savinjske doline je pod vtisom velike ljubavne tragedije. 241etni čevljarski pomočnik Jože Š k e t a iz žalca je imel že dalje časa razmerje z 221etno hčerko posestnika Berto Risma-lovo iz Braslovč, ki je služIla v Celju. Oba sta se imela zelo rada in ljubezen menda ni ostala brez posledic. Njuno razmerje pa je grenilo stališče nekaterih sorodnikov, ki so bili tej zvezi nasprotni. Zaljubljenca sta uvidela, da se ne bosta mogla zlahka poročiti Lotil se ju je obup, v katerem sta sklenila končati svoji mladi življenji. V nedeljo zvečer sta se sestala in sta Se skupno večerjala v neki žalski gostilni. Nato sta se odpeljala iz Žalca z avtom v Št. Peter, kjer sta se zadržala do 2. ure po polnoči. Potem sta z avtom nadaljevala pot do graščine pri Braslov-čah. Tu je hotel Josip šketa izročiti šoferju suknjo, klobuk in denarnico, češ, da vsega tega ne potrebuje več. Šofer je bil presenečen in je Šketo bodril, naj bo vendar pameten, ni pa prav vedel, kaj zaljubljenca nameravata. Da jih ne bi motil, se je šofer poslovil in odhitel z avtom proti Braslovčam. Prevzela ga jo vendarle slutnja, da tu nekaj ne bo v redu. Zato je alarmiral orožniško stani-co, naj morda gre pogledat, če se nista Šketa in njegova zaljubljenka odločila za kako obupno dejanje. Orožništvo je takoj storilo svojo dolžnost. Toda na grižkem mostu je za mladima zaljubljencema izginila vsaka sled. Iskanje je bilo do jutra zaman. Šele dopoldne ob 10. je bilo orožništvo obveščeno, da leži nedaleč od grižkega mostu mlad utopljenec v Savinji. Komisija je v mrtvecu takoj spoznala Josipa Šketo, ob njem pa je ležalo tudi truplo nesrečne izvoljenke. Komisija je dognala, da sta Šketa in Rismalova po šoferjevem odhodu stopila v plitvo ledeno mrzlo Savinjo in se medsebojno povezala z vrvjo, šketa je vzel samokres, ga naperil svoji izvoljenki na sence in sprožal, nato pa je še sebi pognal kroglo v glavo. Njuni trupli so prepeljali v Žalec in ju položili na mrtvaški oder pri njegovih starših. — Pokojni Šketa je bil priden, dober fant, Rismalova pa čedno in marljivo dekle. Njuna tragična smrt je zatorej upravičeno izzvala globoko sočutje med prebivalstvom. Jubilejni banketi in lačni študentje Z enim banketom se hrani 20 dijakov dva in pol meseca Beograd, 29. januarja V kuhinji Ženskega društva v Beogradu se že nekaj dni zbira 20 dijakov, ki so s kosilom oskrbljeni za dva meseca in pol, ker je neko beograjsko podjetje prepustilo denar, ki je bil določen za prireditev jubilejnega banketa, siromašnim dijakom. Organizacija siromašnih dijakov se je pogodila z upravo kuhinje v domu Ženskega društva in tam bodo sedaj revni dijaki dva meseca in pol dobivali skromno, a zadostno kosilo, plačano z denarjem, ki bi se bil porabil v nekaj urah na jubilejnem banketu. Za kratko dobo je tako oskrbljenih 20 mladih ljudi, združenje siromašnih dijakov pa ima še najmanj desetkrat toliko lačnih članov. V podpritličnih prostorih, kjer se sedaj srečnih 20 dijakov shaja pri kosilu, je imelo združenje siromašnih dijakov že v letu 1932-33 svojo menzo. Dijaki »o plačevali mesečno po 60 do 100 Din in na gotovo število ptačujočih se je sprejelo v menzo tudi nekaj siromašnih, ki niso mogli ničesar prispevati. To dijaško menzo pa so lani zaprli, ker združenje ni zmoglo stroškov za takse raznih prijav, ki so bile potrebne pri priglaševanju odbora, in ker sploh ni moglo najti pravega pokroviteljstva. Združenje siromašnih dijakov ima velike skrbi tudi s stanovanji. Stanovanja njegovih članov so po veliki večini razne barake, kleti, podstrešja, poleti pa terase in tudi kalemegdanski gozd. Ko je bila lani končana velika higienska razstava, »o prišli dijaki na srečno misel. Obrnili so se na razstavni odbor, da bi jim odstopil dve baraki svojega reklamnega oddelka. V obeh barakah so nameravali obnoviti svojo menzo in urediti tudi stanovanja. Razstavni odbor pa jih je zavrnil, češ da odloča o prostoru in o barakah samih tehnična fakulteta. Zadeva še vedno ni rešena ... Med dvajsetorico, ki živi sedaj od Jubilejnega banketa, jih je mnogo takih, ki so že obiskavali razne ambulatorije in iskali zdravila proti j etiki tudi v raznih zdraviliščih. Vse te pomoči, ki so jih bili deležni, na »Ivančkov dan« in pesem v prozi >Ko cvete morje«. Hrbtenico in glavo knjige predstavljajo »Plameni«. Ta novela ima vso značil-no obeležje Šorlijevega pisateljevanja v žanru drjžabne povesti. Kaže. kako in koliko ume pisatelj opazovati našo družbo in njeno okolje ter v nji posameznega človeka, ki 9© skuša povzpeli preko nje. »Plameni« se dogajajo v provincdalnem slovenskem trgu, tam. kjer so advokat, zdravnik, sodnik, davkar in bogat trgovec stebri vse družbe. V tako-le okolje, ki je imelo v liričnem Cankarju svojega ogorčenega satirika, v družbo, ki 60 jo opisovali VL Levstik, A- Kraigher in še neikateri, je Šorli postavil mladega sodnika dr. Radana. Njegov junak je značilna inteligenčna figura iz naše predvojne družbe: neodločen, koleba-ioč človek, ki bi hotel ven iz naših malih razmer, e nima za to ne pogima in ne — duše. Radan se v zakotnem trgu, dve uri od železnice, opoteka med dvema krogoma naše družbe: med narodno zavednim, v domači kulturi zakorinjenim krogom, ki ga predstavlja v trgu advodat dr. Slemen in med tujim, priseljenim krogom z nemško civilizacijsko polituro, ki ga zastopa bogati trgovec Schlegel. Težišče tega kolebanja je pisatelj pomaknil v erotično življenje: Radan se lovi med dvema ženskama, katerih nsa-ka je iz drugega družabnega kroga: ra->d sentimentalno Schlegljevo Adelo, ki politično »nič ne misli« (in ki ji ie vendar tije Ra-danovo slovensko čuvstvovaniie) in med ognjevito slovensko učiteljico Milko, ki raz-giblje vso čitalniško - slovensko plast trške družbe, da si pridobi Radana. Med dvema so bile ravno tako od danes do jutri, kakor so sedaj kosila od banketa. Ko se dijaki razhajajo po kosilu, se skušajo tudi pošaliti, a iz vseh njihovih šal zveni bridkost: — Ko bi mogli vsaj večkrat pojesti take jubilejne bankete! Ko bi le ljudje vedeli kako prijetno je — biti sit... Za site ljudi en banket več ali manj ne pomeni dosti. Za revne dijake pa je to podaljša« nje življenja za nekaj mesecev. Revni beograjski dijaki imajo tudi svo jo zadrugo »Samopomoč«, ki je imela »e* daj svoj 4. redni občni zbor. Člani zadruge se preživljajo s prodajanjem mleka. Pred štirimi leti je nekaj revnih dijakov prišlo na idejo, da bi se preživljali z žaganjem in cepljenjem drv. Ko je o tem v časopisju čital neki duhovnik iz Vojke, jo dijakom predložil, naj stopijo v zvezo x mlekarsko zadrugo v njegovi vasi. Na ta način so v začetku marca 1930 dijaki začeli prodajati mleko za mlekarsko zadrugo v Vojki. Pozneje so postali dijaki raz-našalci in prodajalci mleka še za nekatere druge mlekarne. Pokrovitelj in častni predsednik dijaške zadruge »Samopomoč« je vseučiliški profesor dr. Božo Markovič. ■ll!!l!l(!lilI!ll!l!i!Iin!!i!ii!IiIIU!iliiiii:g H DANES = —; senzacionalni film 1 V DEŽELI | | DIVJIH ZVERI | —E To je film, kakršnega še nista ~ == videli. j== | Zvočni kino IDEAL | EE Predstave ob 4., 7. in 0.% orL EE — Cene 4.—, 6.— ln 8.— Din. == ■'HlllIllllilllHlHHlHillllllHHlHliHIllfS družabnima krogoma in dvema ženskama omahujoči Radan se naposled preda svoji slovenski zavesti in prekine zaroko z Adelo, da doživi happy end svojega romana v zakonu z Milko in kot naslednik trškega narodnega prvaka Slemena. — Vsa zgodba is pisana gladko in zanimivo. Ne kaže pa globlje psihološke obeervacije in podrobnejšega razčlenjanja okolja, kakor bi zahteval od pisatelja današnji literarni okus. V »Treh Tolmineih na tem in na onem svtetu« 6e je pisatelj poizkusil v humoristič-nem, nekoliko folklorno pobarvanem pisanju. »Mačeha« obravnava psihološki problem materinskega egoizma; tjdi tu koleba dvoie ljudi med »volio in močjo«, tem osrednjim problemom predvojnega slovenskega človeka. »Gospod Tadej« je krepka podoba kraškega fajmoštra. »Ivančkov dan« pripovedna študija mladega dečka, ki mu umrje oče in ki po 6voje doživi to težko izguba Črtica »Ko cvete-morje« kaže Šorlijev lirizem. S prvo knjigo Šorliievih Izbranih spisov ie naše ^itaioče občinstvo zopet dobilo domače izvirno štivo. V času, ko vse 6ega po prevodih, ki so med njimi tudi spisi dvomljive vrednosti, bleščavi le na znotraj, vsebinsko pa našemu človeku tuji ali ravnodušni. je treba s poudarkom opozoriti na domače stvarienje. V Šorliievih Izbranih spisih 9rečuje fitateli slovenske liudi. katerih usoda 6e odigrava v domači krajinski in družabni sceneriji. V interesu domače književnosti je želeti, da bi usrledni pisatelj in nogumni samozaložnik kmalu dovrši] nameravano izdajo Izbranih spisov v šestih knjigah. JUTRI PREMIERA VELEFiLMA IZ EGIPTA WILLY FRITSCH RENATE MiiLLER ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 omače vesti * Današnji številki so priložene položnice za obnovitev naročnine. Prosimo vse, ki jim je potekla, da jo plačajo zaradi reda takoj prve dni februarja. Kdor ima še kak zaostanek, naj blagovoli poravnati tudi tega, da ne izgubi pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, katerega prvi pogoj je redno plačevanje naročnine. — Cenjene naročnike prosimo, da ne vračajo zavarovalnih polic, ki so jih ravnokar prejeli, marveč da jih sami obdrže in shranijo. — Uprava »J u t r a«. Avtomobilistl so izpostavljeni prehladu in vsem njegovim komplikacijam. Najboljšo zaščito jim nudijo okusne ANA-COT-PASTILE. ♦ vsestranski uspehi našega civilnega letalstva. Na glavni skupščini aeroklubov »Naša krila«, ki se je vršila v Zagrebu, Bo delegati vseh oblastnih odborov podali poročila, ki beležijo velike uspehe našega civilnega letalstva, dosežene tekom lanskega leta. Vseh odborov je 123, članov, ki imajo delegacijske pravice, pa Je 11.062 in znaša prirastek lanskega ieta okrog 151 odstotkov. Klubi imajo 30 letal, dočim jih je bilo leta 1932. komaj 9. število propagandnih ln šolskih letov je od leta 1932. naraslo za 200 do 575 odstotkov. Lani se Je vršilo 38, prejšnje leto pa 19 letalskih prireditev. Po približni cenitvi je tem prireditvam prisostvovalo okrog 180.000 gledalcev, dočim &o imela raznovrstna predavanja o letalstvu skupaj okrog 70.000 poslušalcev. ♦ Na grobu prveg3 urednika »Srbskih riovln«. Dimitrije Davldovitf, prvi urednik »Srbskih novin« in prvi spiski poklicni novinar Je bil po rodu Iz Zemuaa, pokopan pa je v Smederevu. Kakor so nedavno počastili njegov spomin v Zemunu, njegovem rojstnem kraju, tako so se sedaj člani od bora za proslavitev 100 letnice »Srbskih 'io-vin«, novinarji, mnogi prijatelji in Javni delavci zbrali tudi ob njegovem grobu v Smederevu ter z govori in venci izrazili čast ln priznanje njegovim velikim za&lu gam Lepe spominske slavnostl se je udeležil tudi zemunski župan dr. Gjorič. ♦ Opozorilo novinarjem. V smislu brzojavnega obvestila centralne uprave JNU morajo vsi člani JNU vrniti stare železniške legitimacije v svrho izdaje novih Zato se naprošajo vsi člani ljubljanske sekcije JNU, ki legitimacij še niso vrnili, da to store nemudoma ln najkasneje do 3. februarja opoldne dostavijo sekcijskemu odboru svoje legitimacije, da jih skupno od-premi centralni upravi — Tajnik ♦ Vozna ugodnost za naše župane. Z odlokom prometnega ministra št. 7251 Je d^v-oltena polovična vožnja županom lz Pri zgagi in prebavnih težkočah samo Schaumannova prebavna sol. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 12025 PRI VSEH POŠKODBAH, okvarah, opeklinah ter za iečenje vseh vrst ran, hrast, 11-gajev, turov in ostalih kožnih bolezni zamo-rete s polno sigurnostjo uporabiti preizkušeno zdravilo „F I T O N I N" Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 14 pošlje brezplačno »Fiton«, dr. z o. j., Zagreb, 1-78 Brivci pozor! V večjem letovišču, na zelo prometnem kraju se odda takoj za daljšo dobo kompletna, moderno opremljena brivni-ca. Gotovine je treba 4000 Din. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brivec«. 1517 dravske banovine, ki se udeleže sestanka dne 5. februarja v Ljubljani. Na odhod ni postaji kupljeni celi vozni listek velja za brezplačno vožnjo nazaj. Vozna ugodnost velja za odhod dne 4. in 5. februarja, za povratek pa 5. In 6. febrarja. Pri odhodu je treba občinsko potrdilo žigosati z žigom odhodne postaje, pri povratku pa ra opremiti s potrdilom predsedništva sestanka o udeležbi na sestanku in z žigom odhodne postaje. • Znižanje železniške tarife na kratkih progah. Po novi tarifi, ki stopi Jutri v veljavo bo znašala voznina za proge od 1 do 5 km za II. razred 2 Din, za III. razred 1.50 Din, od 6 do 7 km 2.50 odnosno 2 Din, od 8 do 9 km, 3 odn. 2.50, od 10 do 11 km 4 odn. 3, od 12 do 14 km 5 odn. 4, od 15 do 17 km 6 odn. 5, od 18 do 20 km 7.50 odn. 6, od 21 do 23 km 8.50 odn. 7, od 24 do 26 km 10 odn. 8, od 27 do 30 km 12 odn. 9, od 31 do 35 km 15 odn. 10.50 od 36 do 40 km 18 odn. 12, od 41 do 45 km 21 odn 13.50 od 46 do 50 km 24 odn. 15, od 51 do 55 !tm 27 odn 16.50 in od 56 do 60 km 30 od.nos.Jo 18 Din. Na področju ljubljanske železniške direkcije veljajo te cene za proge Ljublja-na-Zalog, Ljubljana-Tržič, Ljubljana-Kam-nik, Ljubljana-Grosuplje, Ljubljana-Vel. Lašče, dalje Celje-šmartno ob Paki, Slo-venJgradec-Dravograd-Meža, Maribor-št. Ilj, Maribor-Ruše, Maribor-Rače, Maribor-Slovenska Bistrica, Mariibor-Konjice, Mari-bor-Ptuj, Celje-Grobelno ln Celje-Konjice. ♦ šolski časopis. Seja uredniškega odbora za šolski časopis, iki se snuje pri sekciji JUU v Ljubljani, ibo v nedeljo 4. februarja dopoldne v kavarni »Evropa« v Celju. Poizku&na številka bo izšla konec februarja z vsebino za čas od 1. do 15. marca. Vsi, ki žele sodelovati v tej Številki, naj dostavijo rokopise čim prej sekciji JUU v Ljubljano ali pa predsedniku uredniškega odbora učitelju g. Župančiču Jožetu v Litiji. ♦ Elektrifikacija savske banovine. Na se Ji banovinskega sveta savske banovine so razpravljali tudi o elektrifikaciji banovine. Po statistiki hrvatskih električnih central od 1. 1930. je v savski banovini 48 javnih električnih central s skupnim konzumom od 50 milijonov kw ur. Sam konzum zagrebške centrale Je iznašal 23, karlovške električne centrale pa 17 milijonov kw ur, skupaj torej 80 odstotkov od konzuma vseh javnih električnih central v banovini. Iz tega je razvidno, da je konzum javnih central koncentriran v Zagrebu in Karlovcu, ali z drugimi besedami, da so velika področja brez elektrifikacije. Za elektrifikacijo banovine bi bilo potrebno Po mnenju strokovnjakov okrog 400 mili Jonov, če bi se omrežje uredilo v etapah v dobi 10 let. Ker ima elektrifikacija isti pomen kakor železniški promet ali pa po šta, je potrebno, da bi bila v rokah javnih ustanov • Narodna knjižnica In Čitalnica v Zagrebu iGunduličeva ul 29), priredi drevi ob pol 21 društveni sestanek s predavanjem g. vseuč. profesorja Frana Bubanovi ča »Prirodoslovni način mišljenja«. Gosti dobrodošli. ♦ Rojake v Beogradu opozarjamo, da nastopita v soboto 3. februarja t dvorani Kolarčeve Narodne univerze na samostojnem koncertu dva mlada, Izredno nadarjena slovenska umetnika violinist Karlo Rupel in pianistka Zora Zarnikova. Vagino vse naše rojake, da posetijo koncert. • V Celju bo v soboto, 3. februarja reprezentančni ples akademikov tehnikov. Reklamacije vabil je pošiljati na naslov: Modic, Ljubljana, tehnika, Aškerčeva 11. ♦ Himen. Danes se poročita v Kokri pri Kranju tamošnji šolski upravitelj g. Anton Sosič in gospodična Julka Povšnarjeva. Naprednemu nacionalnemu paru obilo sreče! • Zanimiva obveznost lovcev v Gosplfiu. Ker razne roparske ptice uničujejo fazane ln razno divjačino v vedno večji meri, Je lovsko društvo v Gospiču sklenilo, da mora vsak njegov član ubiti najmanj 10 roparskih ptic do konca maja, ali pa plačati v društveno blagajno zuesek 100 Din. Zaradi kontrole morajo lovci kljune ustreljenih roparic izročati društvenemu tajniku. • Krvav« volltv« vaifeega starešine. T vasi Grobaje blizu Valjeva ao volili vaškega starešino, ki Je nekakten posrednik med vaščani ln občinsko upravo. Za atarešlno sta >bila dva kandidata, ki sta Imela seveda svoje agitatorje. Ti so se sprli ker so bili precej vinjeni, baš pred občinsko hlfto, kjer bi se bile morale vršiti volitve, in naenkrat sta si stala nasproti dva bojna tabora. Po ogorčenem spopadu so odnesli v bolnišnioo 7 ranjencev, od katerih so trije v veliki življenjski nevarnosti. Kandidata sta izšla ske zdrava iz boja, izgubila pa sta zaradi krvavega dogodka zaupanje med vaščani. ♦ Tihotapstv0 tobaka preko 8kadrskega Jezera. Finančni organi lz Podgorice so zajeli tihotapsko družbo, ki je i motornim čolnom preko Skadrskega jezera prevažala h Albanije velike količine tobaka. Tihotapstvo s tobakom se je v zadnjem času tudi v Albaniji močno razvilo in so si tihotapci izbrali za svojo pot Skadrsko Jezero. Albanski tihotapci imajo, kakor vse kaže, dobro razvito organizacijo, ki razpolaga tudi z izdatnimi gmotnimi sredstvi. Tihotapci imajo na razpolago celo nekaj motornih čolnov. V čolnu, ki so ga sedaj zajeli naši finančni organi, Je bilo preko 670 kilogramo najfinejšega tobaka. V»o tihotapsko družbo so odvedli v Podgorico. ♦ V dobi epidemij ne pomaga, če človek ostane doma, ker prodro bacili tudi tja. Pred nalezljivim obolenjem se zavarujemo samo s pastilami Panflavin. • Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane It— Zanimiv koncert bod0 Imeli v Mostah na svečnico zvečer v Ljudskem domu Priredi ga občinski odbor Rdečega križa, nastopijo pa vsi trije močanski pevski zbori: »Hugolin Sattner«, »Zvezda« in »Moste«. Tekmovali bodo z najboljšimi pesmimi, kar jih premorejo. Koncert bo prenašal tudi radio. Ker gre dohodek v dober namen, vstopnina pa Je malenkostna, sezlte Mo-ščani ln tudi Ljubljančani po vstopnicah v Resnikovi trafiki na Zaloški cesti. u— Okrajna organizacija JNS za kolezlj-skl okraj bo imela v soboto ob 20. v gostilni pri »Breskvarju«, Cesta na Loko, svojo redno letno skupščino. Občnemu zboru bosta prisostvovala tudi sreski poslanec minister g. dr. Albert Kramer ln poslanec g. dr. Stane Rane, ki bosta poročala o aktualnih političnih ln gospodarskih vprašanjih. Vsi člani organizacije so vabljeni, ua občni zbor. | Planinsko veselje, I u— Mestni muzej dobi svoje prostore. V hiši na Kongresnem trgu, v ikateri je bila doslej nastanjena drž. dvorazredna trgovska šola in ki je last škofijskega ©r-dinarijata, se bodo s preselitvijo šole v novo palačo ob Bleivveisovi cesti izpraznili udobni prostori. Mestna občina, ki že dalj časa stoji pred nujnostjo, da poišče nekje primerno, dovolj prostorno bivališče za za svoj mestni muzej, je stopila s škofijskim ordinarijatom v pogajanja, da najame prostore v ta namen. Mestni muzej, ki že danes predstavlja dragoceno, bogato zbirko spominkov na razvoj Ljubljane in kulture, ki ji je naše mesto središ-če. se neprestano prav živahno razrašča in Izpopolnjuje. Eden najtežjih zadržkov za njegov razmah Je doslej pretesno domovanje Pod novo streho in novi ureditvi bi mestni muzej lahko v najkrajšem času postal eden naših najvzoraejših kulturnih Institutov. u— Pokroviteljstvo prireditve Društva Jugoslovanskih obrtnikov Je izvolila prevzeti ga. Urška Rozmanova, soproga uglednega ljubljanskega čevljarskega mojstra Prepričani smo, da je ta poteza odbora D JO pravilna ln da se bodo obrtniki lo prijatelji v soboto dne 3. februarja v Kazini prireditve udeležili ▼ polnem številu. u— xil. redni letni ob&nl zbor angleške-ga društva v Ljubljani bo danes ob pol 21 v damski sobi kavarne »Emone« i običajnim dnevnim redom. URADNIŠTVO POSTNE HRANILNICE (Cek. urada) priredi I. PLESNI VEČER v dvorani Trgovskega doma 3. februarja ob pol 9. url zvečer. Vstopnice v predprodaji v blagajni Postne hranilnice. Cvirn-jazz, prvovrsten buffet 1444 Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Velika izdržljivost in čvrsto zdravje so za smučanje ravnotako potrebni kot deske, vezi, vosek in ostali pribor Jemljite redno vsak dan, a posebno pred izletom in za časa treninga dragoceno, okusno in lahko prebavljivo, koncentrirano hrano Ovomaltine. S tem boste dovedli v telo dovolj moči za največje napore, da potem lahko popolnoma uživate v bleščečem se sn 'ju in v čistem od solnca obseva-Dem mrzlem zimskem zraku. Dobiva se povsod. u— O Jagodlčju, torej o raznovrstnih debelih vrtnih jagodah, malinah, kosmuljah ali agrasu, o Ivanovem grozdiču ali ribizu itd. ibo drevi ob 19. predaval v okrilju podružnice SVD v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi nadzornik g. Josip Strekelj. Opisal bo najrazličnejše vrste raznega Jadodičja in njih vzgojo, razen tega bo pa marsikaj povedal tudi o porabi pridelka. Ker jagodičja še mnogo premalo gojimo po naših vrtovih predvsem zato, ker ne poznamo žlahtnih vrst, zato naj k predavanju pridejo vsi prijatelji vrtov ln gospodinje, zlasti pa tudi prijatelji otrok, ki imajo razne Jagode nalrajši. Vstopnine ni. u— Opozarjamo va« slušatelje elektrotehniškega oddelka tehniške fakultete, da se bo vršil občni zbor »Ekskurzijskega fonda akademskega kluba elektrotehnikov« danes, v sredo 31. t. m. v sejni dvorani mestnega magistrata. Dnevni red: poročila upravnega odbora, predsednika, odbora ln nadzornega sveta, razprava o spremembi pravil, volitev nadzornega sveta In ln upravnega odbora ter slučajnosti. Pozivamo vse tovariše, da se občnega zbora čim polnoštevilnejše udeleže! — Odbor. Li kje si doma? n u— Občni Zbor »OPEST« bo v predavalnici Delavske zbornice, vhod Čopova ul. in ne kakor je bilo prej objavljeno, vogelni vhod. Občni zbor bo nepreklicno v nedeljo 4. februarja ob 8. zjutraj. u— Mornarska sekcija krajevnega odbora Jadranske straže priredi dne 1. februarja ob 20. pri šestici običajni mesečni sestanek članstva. Tovariš Plesničar bo predaval o zanimivi temi »Morje in pomorstvo«. Vsi bivši mornarji vljudno vabi leni. u— Posetnlkl koncerta »Rožančev večer«, ki ga bo priredil Sokol pri D. M. v Polju dne 3. t. m. v dvorani osnovne Sole, si morajo nabaviti vstopnice v predp ••> dajl v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Za povratek bo cenj. ljubljanskim posetnikom na razpolago ob normalnih cenah avtobus podjetja Grad. u— Iz naših bloskopov. Gallpoll je tae polotoka v Sredozemskem morju. Tu Je največje grobišče, kar jih poznamo. Na njem leži 90.000 mrtvih Angležev, ki ao padli v bojih za Dardanele. Ti boji in žrtve so delno vplivali tudi na našo usodo. Borba Je 'bila huda. Turki so korak za Korakom branili važno oporišče. Junaštvo, ki so ga pokazali tu Angleži, Je zares špar-tansko. Film »Galipoli« bo predvajala ZKD jutri ob 14.15 v Elitnem kinu Matici. Oglejte si ga, da spoznate grozote napada na nož. — V Elitnem kinu Matici, bo v nekaj dneh zapel Louis G r a v e u r, slavni ameriški tenor, ki se je za stalno preselil v Berlin. Spoznali ga bomo v veseli opereti »Pevčeva ljubezen«. — Vsa LJubljana bo govorila o njej. — Jutri pa nastopita Willy Fritsch Ln Renata Miiller. Njun razkošni film se imenuje »Sezona v Kairu«. u— »Sen sleherne žene« Je film, ki naši publiki močno ugaja, saj Je mešanica kriminala, komike, razkošja in lepega petja in godbe. Gustav Frohlich, Nora Gregor ln Peter Lorre zabavajo našo publiko tako kakor !e redko katera opereta. u— Mladinski oder društva »Tabor« bo na svečnico ob 3. popoldne na Bplošno željo ponovil mladinsko predstavo« Malo za res in malo za šalo«. Starši, privedlte svoje drage otroke. Radio kotiček Ljubljana, 31. januarja Današnji radioprogram je v glasbenem pogledu posebno bogat. Ob 18. nastopi ra-diokvintet s komorno glasbo in sicer bo na sporedu Paderevskega »Chant du Vo-vageur«. »Nocturne« in »Chant d' amour«. Ža njim nastopi ob 18. radioorkester. ki nam zaigra iz Smetanove »Vltave« Ob 19. bo predava! dr. Stanko Gogala o narodni vzgoji, ob 19.30 bo pa literarna ura ki n zadevo prijavil. Stroga preiskava bo sp.a-vila na dan najbrže še prav zanimiv© drobnosti. Na Taboru 1.1.1934 ob 20. uri u— Ples in vesela družba bola družila v petek 2. februarja od 20, ure dalje v Unionu prijatelje železniškega ln po&tne?a uradništva. Ker bo razen plesa in zabave na izbiro tudi izvrstno aranžirani bufet, je garancije dovolj, da bo ta večer res zadovoljil vsakega obiskovalca. Vstop Je s vabilom; vstopnice so v predprodaji ln pri večerni blagajni. Namen Je dobrodelen in zato pridite, podprite človekoljubno akcijo, pa še nekaj prijetnih ur boste preživeli med zastopniki krilatega kolesa ln poštnega roga u— Sneg ga je podsul. Iz Dovjega so včeraj pripeljali v Ljubljansko bolnico 37 letnega dninarja Matevža Niklja. V gozdn Je nabiral drva, pa se mu je na pobočju udrla plast snega, ki ga je pruisnlla ob deblo. Pri tem se je Niklju zlomila de* ia noga. V bolnico je prišel včeraj tuui 45 letni krovec Jože Gulek, stanujoč v Orlo-vi ulici. Povedal jeE da ga je doma nek So napadel, ga sumil in mu natrl nekaj reber. Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" u— Beračenja nI konec. Na ulicah, cestah, v privatnih stanovanjih, vsepovsod se pojavljajo dan za dnem stari in mladi ljudje, ki nadlegujejo pasante in stranke ln jih včasih že kar ogražajo. Policija rt-cer nastopa precej energično, ali beračev Je mnogo in so prebrisani, da Jih res slio-ro ni mogoče spraviti s poti. Po ulicah be» gajo tudi otroci, ki se vtihotapljajo v hiše in lokale in modelujejo. Da se odpravi be-raška nadl-oga. izkoriščanje in Izsiljevanje, bo treba posebne, obsežne organizacije za perlustracijo tistih, ki podpore niso potrebni. u— Črno kožuhovlnasto rokavico, lzjnib-ljeno blizu stadiona, oddaj najditelj v go* stilni Kovačič. Smrt pisatelja Br animira Cosiča Smrt pisatelja Branimlra CoMča. V ponedeljek popoldne ie umrl v Bpogradu 31-letni pisatelj in novinar Branimir čosič Ze pred nekaj dnevi so poročali beograjski listi, da se ie zaradi napornega dela. ko je pripravili za tisk svoi zadnji roman »Poko Seno polje« zelo poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, da pa m j 7d ravniki posvečajo vso pozornost ter upaio, da se bo nadarjeni književnik spel vrnil k svotemu delu. Toda »mrl ga r? n-Mzorosno požela. Branimir čosič se je rodil v fttitaru btiza 6abca in ie že v rani mladosti vzgub'1 očeta, ostala pa mu le mati - učiteljica. V svojem romanu »Pokojno polje« (pravkar izšel pri Gezi Kohnu v Rpogradu) ?? pisatjli v Nena-dj Bnikifu orisal svoio žalostno mladost, evnie bridke izknSnie in mnoga razočaranla. Nenad ie bil ba-5 dovršil ljudsko šolo. kn so treSfMp nrve avstriiskp granate v erad vrgl- dečka v vrtinec nerazumljivih godndkov: skrivanie v kMfh. beg od doma. vrnite v n1irani Rpivrad. b*da ln strah pr^d nasiljem tuip > znal tudi med tujimi oblastnik? dobre Hudi. med onimi, kt so mu Vli po krvi na»W5f' In ki iib je nrpi gledal r velikim spoštovanj-mi. na fe našel t.idi take. ki »o s? tujcom vdinjali kot ovaduhi in biriči. Na okupator- ski gimnaziji je med uniformiranimi profe eorji spoznal Slovenca, ki mu je prvi najx»-vedal konec tlačanetva in prihod svobode S svobodo pa so prišla nova razočaranja. Pri navdušenih manifestacijah go s? v prvih vrstah spet znašli oni, ki so tujcem poma gali tlačiti in sramotiti rojake. Nmad ie s.po znal vso žalostno globino srbeke narodna prislovice, da }e vojna nekaterim največ)j zlo, drugim pa najblažja seetra in prijate lfica. Ostro ao v romanu orisani peevdooa trioti. ki so iz izmučenih srbskih vojak>v na Krfu izvabljali zadnje dinarja in drahme. Eden med nfimi. ki potoval nekajkrat s Krfa v Solun, ie vsakokrat napravi] lepe dobičke z valjtnimi špekulacijami, ko oa ie dospel celo v Pariz in Švico, eo se njegovi posli obnesli tako d>bro. da si ie ž?lej, na i bi vojna trajala čim dalje. Taki ljudje so potem pobirali najleipš? plodove svobode. Ninad jih je srečaval vsepovsod, in ko i* postal novina-r. is s strahom spoznal, da predstavljajo ogromno silo in da so strašna mora nad narodom, ki krvavi iz stoterih ran- Vojni dobičkarji in politični demagogi so se združili v organizaciji, ki ima na razpolago vsa sredstva proti onim, ki 6e skLI-cujejo na pravico in resnico. Nenad dobi v roko zapiska o 9vojem očetu, ki je moral umrati kot mlad ljudski učitelj zaradi tega. ker ee |e iz čistega idealizma vpletel v strankarske borbe. — Ko pošlje uredništvo svojega mladega sotrudnika N?nada na dj-lelo, da bi med tem pod njegovim imenom izvedlo neko umazano mistifikacijo, najde Napad v področju nekega podeželskega strankarskega prvaka toliko primerov pod lega izkoriščanja, laži in nasilja, da se ga polasti ob j p. Za narod, ki je trpel neznosne muke, je svoboda gol? Ln lačna. Svobodo m vse njene plodove ima v zakupu vaški mo-gotje in strankarski zaupnik, kj stoji sam na dveh tretjinah plodnih njiv, dočim so vsi bedni vaščani stlačeni samo na eni. Za delavno ljudstvo je bilo nekdaj: boliša "etev — vedri dohodki, sedaj pa fe: večja l +tev — manjša cena. Tudi nezrelo žito na oolot ie zadolženo in vsi se mučijo samo za oderuške obresti Nenad sj vrne v Beograd in ko se znajdi* med najhujšimi izkoriščevalci. ga taiko presune njihov cinični zasmah. da zgrabi za orožje in strella. Svoje boje, svo- ia stremlienja in vse. kar je pretrpel in doživel. zakljjči pred preiskovalnim sodnikom, kateremu pa ni mar za 6totere vzroke ooupnega protesta, marveč samo za mrtve črke zakonika, ki določajo toliko in toliko let ječe za izvršeno kaznjivo dejanje. Ta romam, ki tako drastično opisuje rak rane narodnega življenja, pa ie tudi poin žarkov neumrljivega idealizma, upajočega v zmago pravice, resnice in poštenosti. V svojem kratkem in plodonosnem življenju je izdal pokojni Cosič naslednje spise: »Priče o BoŠkovidu« (1924). roman »Vrzimo kolo< (1925), »Egipčanka« (1927). >Dva car-srva<, roman, ki ga ie izdala Srbska kili-ževna zadruga l. 1929.. »Deset pisaca — le-set razgovora«, književna reportaža l. 1931 . »Kao protekle vode«, pripovedke, ki » ir,-šle v zbirki »Savremenik« SKZ i leta 1933 Zadnje' njegovo dovršeno Jelo roman »Pek> šeno polje« ie izšel pri Kohnu v debeli knjigi: j j eden najobsežnejših eorbskohrvaških romanov. Mladi pisatelj |e iskal leka proti zavratni bolezni v raznih zdraviliščih, zdravil se ie tudi v Švici in Sbveniji. ves čas pa le uo jmorno delal Hitel je, kakor da bi ved ;1. da mu ie tieba hiteti Ko ie izšlo »PokošrJ no polje«, nj«*gova avtobiografija. pa ie legel in ni več vstal- V rokopisu ie ostalo oe-dovršen-i njegovo delo »Tuberkuloza a. d.«, ker mu tuberkuloza ui dopustila, da bi bil do kraja napisal monografijo o njej G— Spominu Vuka Karadžiča Uredništvo tedenskega obzornika »Ziv-1 j e n i e in e v et< je pravkar izišlo peto številko posvetilo spominj velikega kultu-nega delavca Vuka Stefanoviča Karadžiča. S tem zvezkom >2ivljenia in sveta« smo Slovenci najlepše počastili »sedemdesetletnico 9inrti (8. februarja) moža. ki ga je duševno izoblikoval Slovenec Jernej Kopitar. Prav zaradi tesnih, neločljivih vezi med Vukoai in Kopitarjem imamo tudi mi dovoli povoda, da 6lavimo 6rbskega jezikovnega reforma-toria m preporoditelia, proslavljajoč obenem jugoslovanskega, t. j. v korist vsv« slovanskega juga delujočega kulturnega oblikovalca. O življenju in deb Vuka Stefanoviča Karadžiča je prispeval obrežno, več ko polovico številke zavzeinaioČo. pregledno urejeno in poljudno spisano razpravo prof. Slavko R a i č. Avtor seznanja čitateiia predvsem z Vukovo osebo, z njegovim zanimivim duševnim razvojem, pa z obsežnim delom. Mimogrede prikazuje tudi tedanjo dobo. Pozoren Čitateli bo iz b.iga resnično zanimivega spisa posnel vse. kar ie pomembnega ta to razdobje srbske kulturne zgodovine, saj ie Vuk dolgo stal v ospredju kot centralna osebnost svojega kulturnega kroga. Posebno ooglavie posvečeno odnošaiu Vuk - Kopitar. Dr. Anton D e b e 1 i a k le zbral in strnil v pregledan članek najvažnejše o Vukov.m vplivu na Slovence ir niegovih stikih z Goethejem. Grimmom in Rankejem. dalpe o *em, kakšne sledove po Vuku nahajamo pri An- Iz Celja Koncert oaritonista Borisa Popova Sloviti ruski baritoniat Boris Popov, bivši član Narodnega gledališča t Ljubljani, »e-daj član komiCne opere t Parizu ter stalen gost milanske Scale in madridske, berlinske tn budimpeštanske opere, bo priredil v torek 6. februarja ob 20.30 koncert v Mestnem gledališču v Celju Pel bo operne arije in ruske pesmi. Na sporedu Je tudi arija iz »Seviiskega brivca«, ki Jo je pel Popov s posebno velikim uspehom na festivalu v Sevilli. Na klavirju ga bo sprem ljal dr. Danilo Svara. dirigent ljubljanske opere Vstopnice za koncert, ki bo uudil z-reden umetniški užitek, se dobijo v pred-prodaji v knjigarni K Goričarja vdove Gledališki abonenti imajo prednoBt, če do sobote 3 februarja rezervirajo vstopnice. e— Okoliški občinski svet bo Imel danes ob 18 proračunsko sejo v občinski oo-svetovalnici na Bregu e— Naslov predavanja, ki ga bo imel g dr. F Mikuletič v četrtek 1. februarja ob 20 v prostorih celjske »Soče« v Narodnem domu je, »Zakon serije in ne »Zakon se-zije«, kakor je bilo včeraj objavljeno. e— v soboto, 3. februarja bo v Narodnem domu reprezentančni ples tehnikov Reklamacije vabil sprejema lz prljaznoBtl tvrdka Ooričar e— Ne pozabite, da si morate takoj nabaviti nove srečke drž. razredne loterijo, ki Jih dobite v podružnici »Jutra« v Celja e— Kino Union. Danes ob 16.30 ln 20 SO rvočni velefilm »Radio patrola« in tri zvoč n« predigre, med njimi »Poplava r Celju« Iz Maribora a— Oddala službenih mest pri MP. Na preds;nočne.icx ki sicer ni kompetiral pri razip,»u. vendar ra prihaja v poštev kot najboljši s*K5 Osi 81.15 Kob-nhavn 72.15 Praga 15.2850. Va' šava 5805 Bukarešta 3.05. Pttiint ' l^čar i on\ kprintrii ) Beovjra 1108. London 28 31 Milan 47 40. N^Vor1 562.10, Pariz 35.51. Praga 25.52. Curih 175.«r: 100 S v zlatu 128 S Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 275 — 276. za febriar 270 — 274, za marc 265 — 269, za april 260 - 267. za decembeT 255 — 265. 7•/• investicijsko 60 den., 4"/» agrarne 29 — 31.50. 7% Blair 38.75. 39.50, 8°/« Blair 41.75 — 42.50. 7°/o Drž. h i poteka r-na banka 55.50 — 00, &U begluške 44—45; bančne vrednote: Narodna banka 3875 do 4075, Priv. agrarna banka 240 — 242; industrijska vrednote: Šečerana Osijek 140 den-, šičerana Vel. Bečkerek 670 den.. Trbovlje 105 - 110. Beograd. Vojna Skoda 275.50, 274 xakli„ 7investicijsko 62 zaklj.. 4°/» agrarne 31.50. 31 zaklj., 6°/. begluške 45.50. 44.25 zaklj., za marc 44 zaklj., 8%> Blair 42 zakli., 7% Blair 39.50 — 40. 7°/» Drž. hipotekama banka 56 dm., Narodna banka 39*20 den., Priv- agrarna banka 240.50 zaklj. Dunaj. Trboveljska 12.70. Alnin« - Moa-tan. 9.85. Blagovna tržišča 21 TO + Chicago. 30. januarja. Začetni tečajd: Pšenica: za mai 93 z.a junij 91.50, za julij 92.875; koruza: za mai 53.375. za Jalij 55 + Winnipeg. 30- januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 70. za mai 71. + Novosadska blasovna borza (30. t. m.)) Tendenca čvrsta. Promet ie bil srednii. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednje-baška, gornjjhaška in sremska, 78 kg 98 _ 100; baška okolica Sombor. 78 kg 97 — 99; baška potiska. 78 kg 99 — 101; gorniebanatska, 77 ks 94 — 96; iužnobanat-ska. 77 kg 93—95. Oves: baški. sremski. slavonski 51 — 53. Ječmen: baški, sremski (64/65 kg) 66 — 68. Koruza: baška in sremska stara 76—78; nova 54 — 56; nova sušena 69 — 71: banatska nova 51 — 53; sušena 66 — 68. Moka: baška. banatska »Og« m »02< 147.50 — 16750; >5, 132.50 - 152.50; ,6* 102.50 - 112.50; »7« 75 - 85; >8« 67.50 — 72.50; sremska. slavonska »Os« in »Oufg« 167.50 _ 182.50; ,2« 145 - 165. >5< 127.50 - 147.50. »6c 102.50 — 112 50; ,7« 75 _ 85; »8< 67.50 do 72.50. Otrobi: baški in srennski 59 — 61: banatski 56 — 58. Fižol: baški. srmiski beli 124 — 128. + Somborska blagovna borza (30. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 50 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor in banatska potiska S8 — 100; gornjebaška in slavonska 99 — 101; baška potiska 100 do 102; erednjebaška 97 — 99; banatska 97 do 99. Oves: baški in sremski 51 — 53. Rž: baška in sremska 67.50 - 72.50. Jermen: baški in sremski, 63/64 k« 68 — 70; ba*ki pomladni 67/68 kg 72.50 — 77.50. Koruza: baška stara 76 — 78; baška in sremska nova 53 — 55; za april - junij 71 — 73; sušena 70 — 72. Moka: baška »0g< m »Ogg< 180 — 200; >2« 155 — 175; »5< 140 - 160; »6« 110 — 120; »7« 85 — 95; >8< 72.50 do 77.50. Otrobi; baški 59 _ 61. Fižol; baški uzančni 125 — 130 -i- Budimpeštanska terminska borea (?0. t. m.) Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: za marc 8.22 — 8-23, za maj 8.*0 do 8.41; koruza: za maj 8.42 _ 8.43. Tabor veselih planincev Kljub veliki krizi, ki je še prav pošteno zavrla našo stavbarsko podjetnost, je zadnje čase zraslo v Ljubljani nekaj novih p š, med njimi tudi par udobnih hotelov. Y?e stavbe so bile izgotovljene s orivo amerikansko naglico pod vodstvom stavbenika Angela Batelina Nove stavbe so v varstvu Slov. planinskega dru«tva, ki bo podjetnost domačega stavbarstva razka-zalo v četrtek od 20. dalje na Taboru Sedmero novih stavb ni zidanih po principih ekstremno modernega stavbarstva, pač pa so verne kopije Aljaževega doma. Zlato-roga koče pri Sedmerih jezerih, Vodnikove koče, koče v Bistrici in na Sedlu itd. Poleg tega bo na ogled tudi severna stena Triglavska, seveda nekoliko manjša, kakor v naturi, zato pa bo nazorno videti, koliko novih, še ne izhojenih poti vodi po tej strmi čeri na vrh očar.ca Triglava ... Danes prispe v Ljubljano Joža Čop z Jesenic, ki bo s svojimi tovariši na tei steni demonstriral, kako je po najkrajši poti in najhitrejše moči povzpeti se na vrh. Drzni plezalci bodo tudi plezali po divjih čereh Gamsovega W C. v Kamniških planinah kar tudi ne bo brez napora Med ostalimi zanimivostmi bo na ogled muzej planinskih znamenitosti, v katerem bo razstavljena planinska megla z M^tter-horna. najčistejši planinski zrak in najnovejše., še ne patentirana planinska oprema. V živalskem oddelku bo videti ogromnega planinskega orla, od sesalcev pa znamenito triglavsko uš in bernardinca ki je rešil prvega slovenskega turista ki pa je '■e nagačen — bernardinec seveda Za sladokusce se že pripravljajo posebnosti: solata, vzgojena v višini 25odrobnosti pa seveda ni moč izdati Zato •»ridite vsi jutri zvečer na Tabor ki bo okrat zavetišče zbranih plezalcev plesal-•ev, visokih in nizkih turistov pa tudi -istih ki so se šele zadnje dni naučili vi soko nrivzdigovati noge na razritih ljub ljanskih ulicah. V morski >stratosfcri< Ledeni mraz v tropskem morju Oceanografi so vedeli že prej, da vplivajo znani morski toki kakor Zalivski tok, kvečjemu v globino 200 m in obračajo vodo ▼ določeno smer. Da-li pa gibljejo globlje vodne mase drugi toki, ta problem je rešila znanost šele v zadnjih letih. Zanimivo je, da kažejo najgloblje morske plasti po vsem svetu skoraj enako nizko temperaturo. Celo v tropskih morjih. kjer meri vodna površinska temperatura kakšnih 28 stop. C., nahajamo v globini 5000 m komaj temperaturo 1 stop. C nad ničlo. Od kod ta ledena voda? Sloviti franco- ski oceanolog Thoulet je trdil, da je negibna ledena voda v oceanskih globinah ostanek ledne dobe. To trditev pa je končno zavrnila znana nemška atlantska ekspedicija z ladjo »Meteor« v letih 1924. do 1927. Z ladje so med njenimi 14 pre-plutvami Atlantskega oceana izvršili nešteto meritev temperature v morski »stratosferi«, kakor imenujejo najgloblje morske plasti z modnim izrazom in so pri tem poleg omenjenih nizkih temperatur ugotovili tudi to, da morska stratosfera nikakor ni negibna, temveč da vladajo v njej čisto določeni toki. Z obeh tečajev se pretaka namreč ob morskem dnu ledena polarna voda proti ravniku. Pri tem utegnejo njeno smer in nadaljevanje poti ovirati že razmeroma nizke podmorske gorske verige. Srednje plasti med najhladnejšimi spodnjimi in toplimi površinskimi imajo tendenco, da bi se pretočile proti tečajem. Vse gradivo nemške ekspedicije še ni obdelano in zato še ni mogoče reči, kakšen pomen bo imelo za razjasnitev raznih skrivnosti. Gospodarski krogi si vsekako obetajo, da bo to gradivo pomagalo rešiti skrivnost ribjih selitev, vremenoslovci pa menijo, da bodo prišli bižje k problemu vremenskih napovedi za daljše roke. Dollfuss v borbi s Hitlerjem Hetf»we3»rovske patrulje krožijo noč in dan po dunajskih ulicah in preiskujejo sumljive osebe Dve sto let Pitavala V Parizu je izšla pred 200 leti prva stalnih zgodb zbirka krimi- I* 1734. Je izšla v Parizu knjiga z naslovom »Causes celebres et interessantes«. Pariški advokat Gayot de Pita val je v tej knjigi objavil niz interesantnih procesov in kriminalnih slučajev, n. pr. zgodbo lažnega Martina Guerreja, primer ženske, ki je s svojo zgovornostjo preprečila smrt svojega ljubimca, na katero je bil obsojen, zgodbo berača Vernona, slovito pravdo S. Geran, proces znane struparke, in slučaj »po nedolžnem prekletega moža in prav tako po nedolžnem preklete žene«. Knjiga je imela ogromen uspeh, katerega je umel pisatelj prav po odvetniško izkoristiti: objavil je nadaljnjih 19 knjig senzacionalnih kriminalnih procesov. S tem je napravil šolo. Njegove knjige so v naslednjih letih prevedli v vse kulturne jezike. Povzročile so, da so kriminalisti in pisatelji vsega sveta sledili njegovemu zgledu. še danes izhajajo zbirke slovitih kriminalnih slučajev v vseh deželah z geslom >Pitaval«, ki je s svojim delom ustvaril pojem za juriste. O možu, ki je utemeljil »Pitavala«, pa vedo ljudje često prav malo ali nič. Gavot de Pitaval je bil sin visokega uradnika. Njegov oče ga je hotel vzgojiti *a svečenika, toda fant je bil prekipevajočega temperamenta in je povedal očetu v brk, da mu prav nič ni do svečeniškega poklica. Odločil se je rajši za nasprotni ekst.rem. za vojaško kariero. Toda niti vojaščina ni mogla zadostiti njegovim željam in čeprav je dosegel častniški čin, je dal temu stanu slovo ter se vpisal med advokate. A tudi v odvetništvu ni dosegel tega, kar si je utvarjal. Zato je segel po peresu ln začel pisati. Imel pa je premalo stva-riteljske sile, da bi mogel v tej smeri do- Za dobro in slabo voljo »Konj, ki ste mi ga prodali, je slep, pa mi tega niste povedali!« »Tudi mož, ki ga je prodal meni, ni povedal tega, pa sem si mislil: morda pa noče, da bi se to razvedelo.« »Zakaj ste se vendar ločili od svoje žene?« »Ker se, žal, nisem mogel ločiti od svoje tašče.« • Sredi noči se je zbudila: »Janko — miš je tu?« — »Miš — in...?« — »Toda Janko, slišim, kako cvili!« — »Ali naj jo morda namažen z oljem?« je zagodrnjal nevljudni mož. seči kakšen uspeh. Njegova dela so bila bolj kompilacije dvornih zgodb, kuriozitet in spominov. Imel pa je prijeten kramljaški slog in to ga je ohrabrilo, da je začel publi-cirati »Causes celebres et interessantes«. Značilno je, da je Pitavala visoko cenil nemški pesnik Schiller, ki je napisal o njem posebno razpravo in ga pohvalil z besedami, da razkrivajo včasi kriminalni procesi najbolj skrito notranjost človeške d.uše ter prikažejo motive v luči, ki si jo želimo, da prodremo stvari do dna. Schiller sam je dobil od Pitavala pobudo, da je spisal razpravo o »zločincih zaradi izgubljene časti«. Pitaval je našel v vseh deželah dovolj po-snemalcev, a kakor povsod, tudi tu ni dosegel mojstra noben epigon. Rjavi Srak V monakovskem Nemškem gledališču so imeli minulo soboto običajni vsakoletni novinarski ples. Na tej prireditvi so mogli udeleženci prvič občudovati najnovejšo nemško modno novost: rjavi frak. Tako oblečeni so prišli na ples mnogi činitelji sedanjega režima, med drugimi tudi državni minister Hermann Esser. Motorizacija ameriške vojske Ameriška vlada je začasno določila vsoto 10 milijonov dolarjev za prvo etapo mo-torizacije svoje vojske. Vojni list za amado, mornarico ln letalstvo prlobčuje zaenkrat vest, da je trenutno na razpolago 776 motornih vozil, ki jih bodo uvrstili med vojaške oddelke. To ao traktorji, tovorni ln osebni vozovi in avtomobili. Z navedenim materialom bodo zaenkrat oborožili tri divizije, motorizacija ostalih delov vojske pa se bo izvršila postopoma pozneje. Posebno pozornost posveča Amerika mo- torizaciji konjiče in topništva. Sedaj ima polovico ameriškega poljskega topništva še konjsko vprego. Pri težki in srednje-težki artiljeriji so konja že popolnoma izrinili. Zamenjali ga bodo lahki stroji, ki bodo vlekli topove. V pričakovanju poletja Novo desettonsko vodno letalo T rimo to rn o vodno letalo »Loire 70«, določeno za potniški promet med Francijo in severno Afriko Kaj je treba vedeti o pljučnici ki ni posebno nevarna, vendar pa lahko postane Sedaj je pravi čas prehladov in katarjev. Kdor čuti mrzlico, stori najbolje, da ostane doma, kajti neredko utegne ta mrzlica voditi do majhne pljučnice. Ta pljučnica je tako zvana kataralna ali »bronhopnevmonija«, kakršna nastopa rada med hripo ali hujšimi bronhialnimi katarji: v pljučih ima eno ali več manjših ognjišč in je ne smemo zamenjati s tako zvano krupozno pnevmonijo, ki pričenja pri polnem zdravju s treslico, napade celo stran pljuč, kaže stalne hude vročine zjutraj in zvečer in se po osmih, desetih dneh hipoma konča s »krizo«. Kataralna pljučnica nastane na razne načine, običajno zaradi nakupičenja sluze. ki ne more pravilno iz bronhij, ali zato, ker poseže močno vnetje bronhialne sluznice tudi v pljučno tkivo. Mrzlica je pri kata-ralni pnevmoniji spremenljiva, vsekako ne tako tipična kakor pri krupozni. Jutranja temperatura je običajno nižja (okrog 38.5 stop. C), popoldanska in večerna pa višja Model kopalne obleke za letošnje poletje Nemški zdravniki in strupeni plini V bamburški Bei^rsdorfovi založbi je kakor vsako leto izšel poseben koledar za zdravnike, ki vsebuje vsakovrstne nasvete, recepte ln podobno za vsakdanjo prakso. Letos le Izšel že pod vlado »treljega car-stva« ln je zanimivo prebirati spremembe ln dodatke, ki so jih vnesle vanj nove razmere. Posebno pozornost mora vzbujati poglavje z napisom »Strupeni plini«. V najbolj skopi in stvarni tabelarični obliki opisuje tu avtor lastnosti 22 strupenih plinov, njih tipično delovanje, njih izvor in protiv-aa sre4«tv&, Id Človeka baje rešujejo njih učinkov. Tu najdemo a. pr. pitne »modrega krila«, ki človeka duš i jo hi mu povzročajo krvne udore. Po želji pa se dado uporabiti pital »rumenega križa«, ki povzročajo dolgotrajna gnitja ln otrpoenje pljuč. Plini »zelenega križa« imajo prednost, da jih ne opaziš, oziroma da Jih začutiš šele tedaj, ko so ti že razjedli pljuča, na kar sledi po dolgih, trpljenja polnih urah smrt. Iste lastnosti Imajo »gorčični plini« in nekateri drugi. Najzanimivejša pa Je navedba »virov«. V zadevni rubriki beremo pri vsakem plinu opombo »kemični laboratorij«. Iz tega je razvidno, kakšna vrsta ustvarjalnega dela se vrši v kemičnih laboratorijih »tretjega. carstva«. auef ttci pohodu TlajnestecttejM (Letniki - č&upen poCo$af v romunskem taSorticu Pred nekaj meseci so prišli trije bolniki iz taborišča za gobavce v Tikilaštu v romunsko prestolnico, kjer so se pritožili v ministrstvu za delo zaradi slabega ravnanja z njimi Dejali so, da je njih nega pod kritiko in da tudi nimajo dovolj zdravil. Kabinetnemu načelniku, ki je videl pred seboj tri živa mrtvece, gotovo ni bilo posebno toplo pri duši. Potolažil jih je, da bo bolje in jih s tem odpravil domov. V Romuniji imajo posebno taborišče za gobavce, še pred leti je bila naselbina teh nesrečnikov v Largeanei, v južni Besarabi-ji. Largeanca je vas, ki leži 8 km od sedeža okrožja Ismaila, v donavski delti. Od Bukarešte do tja je celih štiri in dvajset ur vožnje. Dolga pot v tako brezupen kraj! Cesta, ki drži tja, je polna usadov in vdo- Političen dvoboj V Parizu se je vršil zaradi nekega članka v časniku dvoboj med novinarjem Jos. Beineixom in poslancem Andr. Hessejem. Po dvakratnem strelu sta ostala oba nepoškodovana rov, tako da se kolo do pesta pogreza v zemljo, ko pa skoči iz jame, se zavije pokrajina v oblak prahu, ki se še dolgo vleče po zraku. Ta kos zemlje je pust in enoličen, le tu pa tam sreča potnik drevo ali grm, ki spominja na življenje. Nebo je svinčenosivo. V takšni pokrajini leži dom za gobavce in reži kakor odprta rana. Pritlična hiša poleg bolnišnice je upravno poslopje. Bolniki so zaprti v barakah. Imajo prostorno dvorišče, ki je seveda tudi sivo in pusto, brez drevesa in bilja. Nikjer nobenega znaka življenja, povsod podoba obupa in žalosti, ki se dan na dan obnavlja po starem vzorcu od bog ve kdaj. In najznačilnejše je to, da ta pekel ni ločen od ostalega sveta z visokim zidom ali nasipom, ki naj bi ščitil zdrave ljudi pred to kugo. Samo ozek jarek je, ki loči svetova življenja in smrti. To pa je morda tudi edino, kar daje bolnikom nekoliko utehe, kadar jih prime neutešno hrepenenje po človeški družbi. Z vidika zdravih ljudi je to naravnost nepojmljiva predrznost. Toda taborišče gobavih v Largeanei je treba presojati z orientalskega vidika. Orienta-lec se namreč ne boji bolezni, on se ji podreja, ker je fatalist. Lareeance tedaj ne smemo gledati z očmi 20. stoletja, kajti potem je ne bi razumeli. Barake so strašno umazane. Ležišča so bolj podobna kupom gnoja kakor posteljam. ženski oddelek je vsekakor malo boljši od moškega, nekatere bolnice celo oči-tujejo še toliko smisla za lepoto, da imajo v vazah papirnate rože. Oddelki za moške in ženske so sicer ločeni, toda kljub temu je lahko priti iz enega oddelka v drugega. V taborišču so med drugim zakonci, ki so se poročili v veri, da so zdravi. Ko jih je pozneje napadla bolezen, so morali družno oditi v taborišče, kjer si tudi v strašni bolezni drugujejo. Mnogo težje je samskim moškim in ženskam. Najhujše pa je to, da niso redki primeri, ko se v taborišču gobavcev rodi dete. Takšen otrok pa učaka jedva nekaj dni, če pride sploh živ na svet. Večinoma imajo gobavke mrtve porode. Bolniki v Largeanei so dolgo golili samo eno željo: priti v Tikilešt! V Tikileštu so namreč drevesa, zeleni travniki, tudi dobra pitna voda. Tako se je zgodilo, da je vlada razpustila taborišče v Largeanei in premestila bolnike v Tikilešt, ki leži južno od Donave v Dobrudži. Tikilešt je bil že pred vojno taborišče za gobavce. Ker so ga med vojno Bolgari obstreljevali, je neka ruska zdravnica prenesla bolnišnico za gobavce v Largeanco. Ko je v Tikileštu pritisnila bolnike gospodarska kriza, so začeli gobavci uhajati iz taborišča in beračiti najprej po okoliških občinah. Kjer so se pojavili, so zbudili strah. Preprosti ljudje si niso znali drugače pomagati, kakor da so jih začeli obmetavati s kamenjem. Zdelo se je, da se je obnovil najtemnejši srednji vek. (Opozarjamo, da izhaja v ilustrirani tedenski reviji »življenje in svet« kot posebna priloga dr. VI. Travnerja »Kuga na Slovenskem«). Nevarnejši pa je postal položaj takrat, ko so prišli gobavci v oddaljenejše vasi, Ljudje niso poznali ne bolnikov ne njih bolezni in niso niti slutili, kaj pomeni biti v njihovi družbi. Oblasti so bile brez moči nasproti gobavcem, o katerih se je že zdelo, da so vzeli svojo usodo v lastne roke. Toda oblasti niso podvzele niti najmanjšega koraka, da bi omejile nevarnost, ki je grozila prebivalstvu. Država ni imela denarja. Minevali so meseci, izboljšalo se ni nič. Slednjič so se bolniki naveličali. Sklenili so, da udarijo z združenimi močmi na prestolnico. Organizirali so pohod na Bukarešto, da bi spravili prebivalstvo metropole v paničen strah. Toda oblasti so pravočasno izvedele za to nakano in tako so gobavce ustavili, preden so prišli do prestolnice*. Pet in dvajset pa jih je le prišlo v Isakčejo. Novica o gobavcih se je razširila po mestecu z bliskovito naglico. Sprevod je bil žalosten: stopali so bolniki v capah, pod katerimi so se skrivali razledeni udi. Vse postave so bile mršave, izstradane. Z veliko težavo so se gobavci privlekli do policije. Povedali so, da niso že nad mesec dni dobili prave hrane. Zdravnik njihove bolnišnice se je že pred desetimi dnevi odpeljal v Bukarešto, da bi prinesel od tam kaj denarja za prehrano bolnikov, toda se še ni vrnil. Upravniku bolnišnice pa ni v taborišču že nad mesec dni. Policijsko ravnatellstvo je nalorei ukrenilo vse potrebno, da se bolniki izolirajo. Zbrali so iih v gručo ter jih skrbno za-stražilf Potem je policijski ravnatell pozval na oderovor prefekta iz Tulčeie. Po pogajanjih med obema so spravili gobavce na tri voze in jih odneliall nazai v taborišče. Za nekai časa se bo morda njih oskrba izboljšala, potem pa pride vse skupaj zopet v stari tir... (39 do 40 stop. C). V ostalem pa ta lica ni tolikšnega pomena. Veliko bolj odločilno je v tem oziru zadržanje srca. Da-li srce vzdrži bolezen aH ne. to je življenjsko vprašanje pri pljučnicah in zato jih otroci z zdravim srcem lažje prebijejo nego starci z oslabelim srcem. Zdravljenje se usmerja zato predvsem v vzdrževanje srčne sile, za kar poznamo premnogo sredstev, in manj v odpravo mrzlice, za katero človek ne umre tako hitro. V primeru, da ovira pljučnica d:hanje, si pomagamo z vdihavanjem kisika. V splošnem Je omeniti, da pljučnica kakršnekoli vrste ni posebno nevarna bolezen za osebo krepke konstitucije. Odločilen je menda tudi značaj bakterij, ki jo povzročajo. Kakor pri raznih drugih infekcijskih boleznih imamo namreč tudi pri njej milejše in bolj zločeste ali »virulentnejše« bakterije. V splošnem prevladujejo pri tej bolezni bakterije prvega tipa. Gordijski vozel Višje deželno sodišče v Hamburgu ima ogromne težave z ločitvijo nekega zakona. Neka Hamburžanka se je na hamburškem magistratu omožila z nekim Grkom. Mo3 in žena sta najprej živela v Hamburgu, potem pa sta se preselila na Grško. Iz Grške se Je žena pozneje vrnila v Hamburg, kjer je vložila tožbo za ločitev zakona. Po grških zakonih Je ta zveza neveljavna, in sicer iz enostavnega vzroka, ker ni obreda izvršil pravoslavni pop. Po nemškem zakonu pa Je veljavna, ker Je bila sklenjena na magistratu po običajnih predpisih. Vendar je položaj za tožiteljico danes takšen, da Je brez državljanstva. Ločitve pa ne more izreči sodišče v Hamburgu, ker pravi, da se mora tožiteljica v ta namen obrniti na grško sodišče, ki pa tožbo zavrača z motivacijo, da zakon po grških predpisih sploh ni bil sklenjen. In ker zakon ni sklenjen, se ne more ločiti. Čitafte tedensteo revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Prosim, zelo prijazno! Kužek kot fotograf ANEKDOTA Veliki pustolovec Casanova si je nekoč, ko je bil pri denarju, zopet kupil zveneč plemenitaški naslov. Izdajal se je za Gia-coma Chevalierja de Saintgalta. Kot tak je bil sprejet tudi na dunajskem dvoru, kjer ga je sprejel cesar zelo nemilostno z besedami: »Gospod vitez, jaz preziram tiste, ki so si z denarjem kupili naslov.« Casanova se je po teh besedah priklonil in tiho pristavil: »In tiste, ki ga prodajajo?« Cesarja je dodatno vprašanje spravilo v takšno zadrego, da ni zinil nobene več. VSAK DAN ENA »Gotovo niste opazili deske s svarilnim napisom?« »Pač, ker pa sem kratkoviden, sem hotel čitati od blizu!« .(»Le Rire«) ŠPORT Norvežan Jahr skočil v Planici 68 m Pri včerajšnjem treningu, ki se je pričed po izvršeni korekturi sKakainice v Planici, je dosegel norveški trener Jahr 68 m, rekordni skok, ki je bil kdaj dosežen na naših Ueh. V teku današnjega dne so odšli val naši najboljši skakači na trening ter bodo tudi naši fantje pokazali, da smo v skokih dosegli že zadivljivo višino! Pri tej priliki opozarjamo prijavljene skakače, da n* bo nihče pnpuščen k tekmovanju, kdor ne bo vsaj v petek absolviral kratek trening na skakalnici. Zunanji gostje našega prvenstva Nemci so nam prijavili pod vodstvom na-8ega trenerja Ericha Marxa tole vrsto: najboljšega nemškega tekača ln kombiniranega tekmeca, starega znanca Herberta Leupolda, nemškega prvaka v skokih VVal-ter Glassa in Rudolfa Kungerja. Vsi ti se nahajajo že dalje časa v nemškem olimpijskem taborišču pri Garmisch - Partenkir-chen ,pod norveškim vodstvom v treningu. Prvega februarja bodo v Planici. Jutri, v četrtek odpotujejo iz Sofije Bolgari Nikola Dimitrov, Hristo Kočov, Asen Cankov. Nikola Tepavičarov, Račo žekov in Ivan An-gelakov za tek na 18 km, Borislav Jorda-nov, Nikola Dimitrov, Hristo Kočov, Asen Cankov in Ivan Angelakov za slalom ter Borislav Jordanov. Nikola Dimitrov in Nikola Tepavičarov za skoke. Ministrstvo za telesno vzgojo pošlje svojega uradnika na obmejno postajo, da sprejme bolgarsko vrsto in jo odpravi v Planico. Ostale prijave še pričakujemo, predvsem iz Avstrije in Češkoslovaške, dočim so Poijaki s svojimi pripravami za slovansko prvenstvo zadržani. Podrobnosti programa Žrebanje je določeno na 1. februarja v Ratečah v savezni pisarni v Mlekarski zadrugi ob 19.30. Slalom se prične v petek ob 11. dopoldne, tek v soboto ob 8.30 zjutraj, a skoki v kombinaciji točno ob 9. dopoldne, svečana otvoritev in blagoslovitev skakalnice pa ob 13.30, nakar sledi takoj skakalna tekma. Skakalnico bo otvoril g. minister dr Hanžek osebno. Objava rezultatov, proglasitev drž. prvaka in razdelitev nagrad bo v nedeljo ob 16. pred smuškim domom SK Ilirije v Planici. Vstopnina k tekmam Je določen s 15 Din za osebo, v predpro- daji v Ljubljani 10 Din, da se na ta način olajša naval na blagajne v Planici. V nedeljo zjutraj bo vozii posebni pospešeni vlak v Planico za tretjinsKo ceno, tako da bo stal vozni listek 28 Din, vezan pa je z vstopnico za tekmo, ki stane 10 Din, tako da stane vlak ln vstopnina skupno 38 Din. Vlak se bo vračal okrog 19. iz Planice in bo okrog 21. v Ljubljani. Vlak bo obstal samo v škofji Loki. Kranju, Radovljici. Lescah in na Jesenicah, pa tudi v Kranjski gori. Prijave se sprejemajo samo do četrtka zvečer v trgovinah A. Goreč, Predalič & Kolb tn Alpina ter v obeh biljetarnlcah Putnika. Obenem s prijavo »e kupi vozni listek in vstopnica. Število oseb za vlak je omejeno ter Je umestno, da se pravočasno preskrbi vozni listek, ker hočemo preprečiti naval ali neudobno vožnjo v vlaku. — Kdor misžl iti v Planico, naj se odloči do četrtka. Wintersportklub: Ilirija Danes ob 15. na drsališču Ilirije ob Celovški cesti Hockey moštvo VVintersportkluba z Dunaja Ilirija nam je priedila včeraj prvovrstno hokey tekmo, v kateri sta nastopili ru- munska drž. reprezentanca proti kombiniranemu moštvu Ilirija in dunajskih igralcev. Namen te tekme je bil pokazati našemu športnemu občinstvu hockej igro na ledu. ki sta jo predvedli dve izbrani mo-itvi. V današnji tekmi bo igrala naša Ilirija proti prvorazrednemu dunajskemu NVinter-gportklubu. Naša športna publika letos še ni imela prilike videti moštva Ilirije na domačem terenu, zato vlada zlasti za današnjo tekmo veliko zanimanje. Na blejskem mednarodnem turnirju si je pridobilo moštvo Ilirije mnogo izkušenj, katere bo pridno uporabljalo pri tekmah, ki jih bo še tekom letošnje sezone igralo. Wintersportklub nastopi danes v postavi: kot na Bledu v nedejski tekmi, katere rezultat je bil 1 : 0. Moštvo Ilirije pa takole: Gorše, Lejka, Kačič, Gregorič. Pavle-tič, Zitnik-Mlakar, Griinntal. Svetic. Pričetek ob 15., vstopnina običajna. Rumunija : Ilirija-VVSV 1 : 0 (0 : 0,1: 0, 0 : 0) Hockey na ledu ima v Ljubljani Izredno veliko pristašev, kar je dokazala včerajšnja tekma med reprezentanco Rumunije in Ilirijo, ki je nastopila ojačena z nekaterimi igralci dunajskega VVintersportkluba. Tekmi je prisostvovalo okoIi 1000 gledalcev, :o prav tako pričela ob 15- Državno prvenstvo v umetnem drsanju V soboto 3. in v nedeljo 4. februarja bo na drsališču SK Celja v Celju državno prvenstvo v umetnem drsanju, ki bo letos prvič mednarodno. Poleg vseh naših drsalcev bodo startali tudi nekateri promi-nentni inozemci, tako graški prvak Zettel-mann. Z njim pride tudi ena izmed najboljših avstrijskih drsalk, ga. Schritttvieser, pričakujejo pa tudi nastop nekaterih Du-najcanov. Gotova je udeležba Čehjpv, vsem na čelu Pražnovskv, ki ob priliki skupnega nastopa s Schiiferjem v Parizu v prostem drsanju prav nič ni zaostajal za svetovnim prvakom. Naslov državnega prvaka si bo priboril najboljše plasirani Ju-gosloven. Moško prvenstvo brani Sch\vab Ilirija), žensko pa ga. Kadrnka (Hašk). dočim se bo juniorsko prvenstvo vršilo letos prvič. V soboto bo obvezno drsanje, ▼ nedeljo pa prosto. Pričetek obakrat ob 15. Smučarska tekma na Blokah Smučarski klub Bloke, član LZSP. priredi na Svečnico svojo prvo medklubsko krožno tekmo za naslov prvaka »Domovine smučarjev« na progi 15 km. Pričetek tekme ob 14 Prvak prejme zlato, ostala dva pa srebrno in bronasto kolajno. Prijavnina za tekmovalca 10 Din. Prijave sprejema pisarna SK Bloke pri g. M Modicu do 2. februarja do 12. Tam se tudi plača prijavnina Prevoz smučarjev. Vsi ljubljanski klubi naj prijavijo točno število svoiih zastopnikov pravočasno na pisarno SK Bloke, da more klub dostaviti potrebno število sani na postajo Rakek ali Vel. Lašče. Postajo in čas prihoda točno navesti. Cena prevoza z Rakeka ali Vel. Lašč do Blok za osebo 10 Din. Za povra-tek cena ista. Za dobro prehrano m kurjena prenočišča za osebo 30 do 35 Din. Po tekmi prosta zabava v vseh prostorih gostilne g. M. Modica. Igra klubska godba iz Loža in Turšič jazz iz Cerknice. Table teniški dvomateh * Ilirija : Hermes Na praznik 2. februarja v areni Narodnega doma. Vodilna table teniška kluba v Jugoslaviji pripravljata ljubljanski snortni publiki izreden športni užitek. Borba med obema kluboma za naslov državnega prvaka v moštvih je bila ena najzan;miveiših točk letošnjega državnega prvenstva To borbo bosta oba kluba sedaj ponovila v Ljub Ijani. samo s še pestrejšim programom kajti odigrali se bodo tudi številni doubli Predvidoma bosta novi moštvi nastopili v naslednjih postavah: Ilirija : Djinovski Geržinič. Nagy, Scagnetti Weisshacher Ziža: Hermes : Drovenik. Horvath. Nemec, Serverkar. Zornada I. in II. Pričetek tega prijateljskega dvomateha bo ob 14. Službeno iz LNP. Dane« ob 19. m)« I pu o., ob 20. tej« u o. v tajniltvu. Službeno lz Medklubskega odbora ca Z. P. Določijo se za nedeljo 4. februarja te-k tekme: v Domžalah ob 14.30 Domžale : Primorje, v Ljubljani igrišče Hermesa ob 13.45 Svoboda Vič • Sloga, ob 15.25 Slovan : Reka Službujoči odbornik v Domžalah g. Kovač, v Ljubljani g. Jugovec. Ljubljanski table tenis podsavez. Seja upravnega odbora danes ob 18.30 v dam-skem salonu Emone. SK Ilirija (Smučarska sekcija). Dreri ob 20. ▼ klubski sobi kavarne Evropa sestanek članstva sekcije, zlasti seniorjev zaradi drž. prvenstva. Sigurno in točno! ŽSK Hermes. Redni letni občni zbor kluba bo v nedeljo 4. februarja ob 9. v dvorani žel. glasb, društva Sloge v Ljubljanskem dvoru, vhod iz Pražakove ulice. Poziva se celokupno članstvo kluba, da se občnega zbora zanesljivo polnoštevilno udeleži, posebno še z ozirom na važnost proslave 15 letnice kluba, ki bo v tekočem letu. Dnevni red občnega zbora je običajen. — (Zimsko-sportna sekcija). Obveščajo se vsi člani smučarji, da bo predvidoma v nedeljo 12. februarja interna klubska smuška tekma za prvaka kluba za leto 1934. V to svrho bo sklican tekom prihodnjega tedna splošen sestanek vseh članov posebno se opozarjajo na tekmo: Moko. Burja, Čebohin. Semec. Marinko, Kačič. da se bodo sestanka sigurno udeležili. — (Nogometna sekcija). Občni zbor sekcije bo v petek 2. februarja ob 9. dopoldne pri Končarju. SK Jadran. Danes ob 19. trening ▼ telovadnici za naslednje: Pele. Brcar. Modrijan, Kisel. Oven I., III.. Trepše. Marolt, Lipovšek, Kalčič I., II., Prezelj, Verivč, Krajnc, Plantan, Rokavec, Markič. Ga-brovšek. Jeršek. Terboča. Marjetič. VaM-goni. Bezlaj, Kocjan. Tomšič, Lovišček, Lukežič. Klir, Goli. Kosmač. SK Slavija. Danes točno ob 17. nogometni trening, kakor je bilo določeno na sestanku. „ „ . . „„ Vremensko poročilo t Kofe od 30. tega meseca. —8. podlago 130 cm, pršiča 30 cm, smuka iedalna. Vulkan Smrekovec žari... ŠGŠldn], 30. januarja Smrekovec? Vulkan? Da žari? Ni mogoče. Pa vendar. Poznate Šaleško dolino in njeno metropolo Šoštanj? V Celju se vsedete ali presedete v savinjski vlak, ki vas preko slavne Savinjske doline, mimo neštetih piramid hmeljevk, v eni uri. ali preko Dravograda skozi prijazno Mishnj-sko dolino v dveh urah potegne v Šoštanj. Ko vdihnete sveži šaleški zrak, vam že na kolodvoru, če lc malce radi koketirate z gorskimi vršaci, vzdrkne oko tja proti severu, kjer se boči mogočni masiv Plešiv-ca (Urške gore), od tod pa preko dimnikov industrije usnja proti zapadu na ponosni, v čiste višave kipeči gorski stožec Smrekovec 1570 m. Po svoji geološki formaciji je Smrekovec eruptivnega izvora — znan geologom daleč preko naših meja kot ugasli ognjenik. Kakor slovi v znanstvenem svetu, je planincem in smučarjem le še malo znan, čeprav je Šaleška podružnica: SPD tik pod njegovim vrhom v višini 1380 tn postavila udobni planinski dom, ki je vse -leto i zborno oskrbovan. Iz Šoštanja vodijo na Smrekovec kar tri risane poti. katerih izhodišče je gostilna Mostnar v Lepi njivi, eno uro hoda oddaljena od Šoštanja. Pozimi s smučmi ube-remo seveda najlagodnejšo mimo gostilne Grebenšek po vozni cesti v Bele vode, od tod preko sedla Honjeca do Lukata, tu levo navkreber mimo kmetij Spodnjega in Zgornjega Berložnika do planote Rome, kjer vas po štirih urah hoje sprejme Ko-ritzkega koča pod svoj gostoljubni krov. Presenečeni boste obstali: — to ni več koča — pravcati udobni planinski dom ie to. Veranda (v zimi služi za shrambo smuči), jedilnica s smučarjem tako ljubo kmečko pečjo, kuhinja, štiri kurjene spa'nice s skupno 14 posteljami, odborova soba z dvema posteljama, prostor za najmanj 12 skupnih ležišč. Vodni rezervoar je pod Belo pečjo in ga polnijo neusahljivi gorski studenci, zatorej napaja kočo po vodovodu z izbomo pitno vodo. V higienskem pogledu je vse odlično (angleška stranišča!), povsod vlada vzorna snaga in red. Prijazna in ustrežljiva zakonca Sevčnikar-ja oskrbujeta to postojanko. Cene oskrbi so izredno nizke (pension 32 Din). Dočim zna gospodinja ugoditi tudi razvajenemu želodcu, vam oskrbnik Ivan ljubeznivo postreže. (Zaupno bodi na uho povedano: on ima tudi ključ do dobro založene kleti.) Če si pa želite smučarskega druga, si naveže tudi plohe in smukne z vami v bajni zimski smrekovški svet. Nepopisne so lepote tega svojevrstnega gorskega predela, s katerim se točneje bavi tudi g. Badjura v svojem »zimskem vodiču«. Simučarska pot preko Krnesa na Kamen. po valovitem gorskem grebenu, preko odprtih jas in mimo zledenelih smrek, pa je globoko doživetje, ki vam ga še vroče julijsko solnce ne bo otajalo v duši. Da odkrije smučarjem vso to lepoto priredi šaleška podružnica SPD v Šoštanju poleg drugih že minulih tudi še svoj smučarski tečaj, pod najboljšim vodstvom, od 3. do 11. februarja 1934. Udeležite se ga in videli boste, da Smrekovec res žari: žarijo milijoni snežnih kristalov v čistem j solnčnem jutru. Tam, kjer se je nekoč j razlivala vse uničujoča ognjena masa, je ! narava pripravila smučarjem raj na zemlji I-t. Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Nočna vožnja je ustavljena samo ob delavnikih začasno. Ob nedeljah in praznikih vozi tako kot dosedaj. Avtopodjetje I. Goričan. r— Na gasilski prireditvi na Svečnico bo postavljen v gornjem delu sokolske dvorane velik oder, na katerem bodo male mize. Prostor bo z ozirom na splošen pregled animiranega vrvenja najudobnejši ter bo cenj. posetnikom na razpolago proti malenkostnemu doplačilu 3 Din za osebo. Udeležencem, ki želijo najboljše prostore, priporočamo, da pridejo pravočasno; pričetek bo namreč že ob 18. uri. r— Društvo * Glasbena šola« vzdržuje že od 1. 1909. v Kranju glasbeni zavod z dvema strokovnima učiteljema in vrši s tem tiho in skoraj neopaženo važno kulturno delo. Posebno v sedanjem času splošne podivjanosti in obče samogoltnosti je glasbena šola v kulturnem in gospodarskem središču kakršno je Kranj, neobhodno potrebna. Navzlic temu pa najde društvo v tukajšnji javnosti le malo razumevanja za svojo nalogo in svoj položaj, a še redkeje je deležno kakšne skromne pomoči. Zatorej se mora boriti, odkar je državna uprava ustavila državno podporo, z velikimi gmotnimi težkočami. Bilo bi to- i rej pač umestno, da bi se spoštovano me- j ščanstvo starodavnega in ponosnega Kranja začelo za glasbeno šolo zanimati in da bi v večjem številu pristopilo k društvu ter ga vsaj z malenkostno članarino — 2 Din mesečno — nekoliko podprlo. Iz Zaeorja Z— Šolske vesti. Iz banovinskega fonda je bila nastavljena na zagorsko šolo gdč. Zora Marovškova. abs. učiteljiščnica. V Moste pri Ljubljani je bila prestavljena učiteljica zagorske šole gdč. Mara Vidrova. z_ Obrtniški naraščaj. V ne— Nočna vožnja je ustavljena samo ob delavnikih začasno! Ob nedeliah in praznikih vozi tako kot dosedaj. Avtopodjetjo L Goričan. 4r RADOVLJICA. Na Svečnico pridejo tudi k nam koroški pevci, ki so že po raznih krajih naše domovine želi velike uspehe, in sicer slovenski pevski zbor iz Kotmare vasi pod vodstvom g. J Lampichlerja iz Vetrinja pri Celovcu. Izvajali bodo 18 najlepših koroških pesmi. Gostje se pripeljejo ob četrt na 12. in jih bomo sprejeli na kolodvoru. Koncert bo v Sokolskem domu ob pol 16. in zvečer se pevci odpeljejo v Ljubljano, drugi dan pa v Kamnik, kjer nastopijo kot gostje pevskega društva »Lira«. Upamo, da bo sprejem tako prisrčen, kekor "ga naši koroški rojaki zaslužijo in koncert tako obiskan, da bo dvorana zasedena do zadnjega kotička. Radovljica ne sme zaostajati za drugimi, ki so v enakih prilikah storili, brez predsodkov in ne glede na eventualne domače razmere, vse i* čim večji uspeh koroške pevske turneje. V odgovor Na Izjavo Zveze strokovnih klubov tehniške fakultete v Ljubljani, katero je objavil Vaš. cenj. list z dne 30. januarja t. 1., podpisana akademska društva ponovno ugotavljajo sledeče: 1. Zastopnik: podpisanih akad. društev so pristali na resolucijo, katere druga točka se je glasila: » ..če se ne ugotovi njihova krivda, da se jim dovoli bivanj; v Ljubljani ...«, dočim je Zveza strok, klubov tehn. fakultete razmnožila resolucijo, v kateri je lz točke druge enostavno izpustila besedico »ne«, tako, da je ta točka dobila povsem drug smisel. Jasno je, da podpisana akad, društva, nikdar ne bodo zahtevala nekaj, kar bi se protivllo obstoječim državnim zakonom. 2. Ker dokončni koncept resolucije nI bfl predložen niti enemu od podpisanih akad-društev v podpis, in ker to ne odgovarja; obstoječim običajem za meddruštveno občevanje, podpisana akad. društva protestirajo, da kdorkoli razmnožuje kakršnekoli resolucije, na katerih samovoljno podpisuje spodnje organizacije. 3. Podpisana akademska društva so prejela sličen protest tudi od JKAD Danice. 4. Za podpisane organizacije je zadeva v časopisju s tem končana, vsekakor p i bodo znale braniti svoj ugled in svoje interese na pristojnem mestu. V LJubljani, de 30. januarja 1934. Društvo sluS. jur. fakulteta. JNAD Jadran. — JNAK Edinstv«. Akad. podr. CMD. Dokazano dobro vpeljanega ZASTOPNIKA ld osebno obišče redno vso Slovenijo, sprejme vodeča tovarna z velikim številom stalnih odjemalcev. Obširne ponudbe s fotografijo in navedbo delovanja v poslednjih treh letih pod »Mala kolekcija« poslati na ogl. zavod »Publicitas* d. d., Zagreb, Ilica št. 9. 1520 Sokolsko društvo Rateče—Planica je imelo v soboto 27. t. m. svoj redni letni občni zbor. Iz poročil funkcionarjev društva je bilo razvidno, da je naša ed:nica od ustanovitve marljivo delovala in beleži več lepih uspehov na telovadnem in prosvetnem' poprišču. Višek vsega je pač bil dobro uspeli okrožni zlet s telovadnim nastopom. ki se je vršil 30 avgusta v Ratečah. člani telovadci so se udeležili več javnih nastopov, med nj;ml tudi pokrajinskega zleta v Ljubljani Kljub veliki borb' za sokolsko ideio v naši obmejni posto-ianki je naše članstvo nepremagljivo vztrajalo pri svojem nacionalnem delovanju Upamo, da nas bodo vsi merodajni faktorji v našem stremljenju podpirali V novo upravo so bili izvoljeni s starosto br Ze r-lavom na čelu naslednfr Oman Josip Kaj-žar Franc Preželi Anton B;tenc Ivan Re bec Niko. Košar Franc Žerjav Emil. Mež*k Slavko, Mertelj Josip, Rožič Janez in Hočevar Alojzij. ZAHVALA. Za številne dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob težki izgubi naše drage mame, gospe kakor tuai za poklonjeno krasno cvetje in nadvse častno spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo vsem naj-iskrenejšo zahvalo. LJubljana, 30. januarja 1934. Globoko žalujoči ostali. p JL Chrtstl: 41 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Veseli me, da se z varni seznanim, gospodična Greyeva,« ]e rekel preprosto. »Rad bi zvedel od vas kar moči mnogo o vašem srečanj-u z mojo hčerjo.« Katarina je čutila globoko tn resnično bol tega moža, čeprav je ni kazal navzven. Prinesel ji je stol. »Sedite! In zdaj, ljubo dete — pripovedujte!« Poirot in Knighton sta se tenkočutno umaknila v sosednjo sobo. Katarini se njena naloga ni zdela pretežka. Preprosto in naravno je ponovila svoj razgovor z Rutho Ketteringovo besedo za besedo, kolikor se je le mogla spomniti. Van Aldin je slonel zleknjen v svojem klubnjaku in jo molče poslušal; z eno roko si je senčil oči. Ko je končala, je obrzdano dejal: »Hvala vam, Uubo dete.« Nato sta oba molčaia. Katarina je čutila, da bi bila vsaka sočutna beseda odveč. Nazadnje je milijonar tiho izpregovoril: »Zelo, zelo sem vam hvaležen, gospodična Greyeva. Mislim, da ste dali mojemu ubogemu otroku v poslednjih urah njegovega življenja nekakšno pomirjenje. Nekaj bi vas pa še vprašal. Gospod Poirot vam je najbrže kaj povedal o lopovu, s katerim se je hotela sniti moja uboga hči. Ali vam ni povedala, kje ga misli najti — v Parizu ali v Hyeresu?« Katarina je zmajala z glavo. »O tem mi ni nič omenila.« »A vendar,« je zamišUeno rekel ran Aklm, »vendar Je to tisto, za kar gre. Nu, sčasoma bo že prišlo na dan.« Vstal je in odprl vrata v sosednjo sobo. Poirot Jn Knighton s»ta se vrnila. Katarina je odklonila milijonarjev© vabdk>, naj ostane pri kosilu, in Knighton jo je spremil k vozu, ki je čakal spodaj. Ko se je vrnil, je našel Poirota in van Aldina zatopljena v razgovor. »Če bi le vedeli,« je z muko rekel milijonar, »kak namen jo imela Ruth. Možnosti je kakih pet ali šest. Morda je hotela v Parizu zapustiti vlak in mi brzojaviti. Ali se je pa mislila peljati na rivijero, da bi se tam pomenila z grofom. Tako, kakor je, tipamo v temi — v popolni temi. Od hišne vemo. da jo je grofovo nenadno pojav" Ijenje presenetilo in ji je bilo cel6 neprijetno. To snidenje v Pari; po tem takem ni moglo biti v njenem programu. AH niste tudi tega. mnenja, Knighton?« Tajnik se je zdrznil. »Ne zamerite, gospod van Aldin! Nisem', poslušal.« »Sanjarili ste, jelite?« je rekel van Aldin. »Drugače to nI vaša navada Zdi se mi, da vas je spravila gospodična Greyeva nekoliko iz ravnotežja.« Knighton je zardel. ^Nenavadno simpatična ženska je,« je zamišljeno rekel van Aldin. »Ali ste opazili njene oči?« »Njene oči mora vsak moški opaziti,« je odvrnil Knighton. 21. POGLAVJE Pri tenisu Nekaj dni je bilo minilo. Katarina je bila šla nekega jutra sama na izpreliod, in ko se je vrnila, ji je prišla Lenox z malone razburjenim smehom naproti. »Tvoj častilec te Je klical, Katarina.« »Koga misliš s tem?« ^Novinca — van Aldinovega tajniTca. Videti je, da si napravila nanj vtis. Bogme, Katarina, sčasoma boš postala še pravi ženski Casanova. Najprej Derek Kettering in zdaj ta mladi Knighton. Zabavno v vsej reči je to, da se ga še dobro spominjam. Bil je v vojni bolnici, ki jo je mama vodila tu doli.« »Ali je bil težko ranjen?« »Strel v nogo, ki ga zdravniki niso prav zdravili. Se danes ta dan je nekoliko šepast.« Lady Tamplinova se /ima je pridružila. »Ali si pripovedovala Katarini o majorju Knightonn?« je vprašala. »Tak ljubezniv fant! Izprva se ga nisem spomnila — ko sem jih imela toliko— a zdaj mi je spet vse živo pred očmi.« »Takrat je bil tudi preneznatna osebnost,« je dejala Lenox. »Zdaj, ko je postal tajnik ameriškega milijonarja, je že vredno, da se ga človek spomni.« »Ali, dragica!« je s krotko očitajočim glasom vzkliknila lady Tamplinova. »Zakaj me je major Knighton klical?« je vprašala Katarina. »Vprašal je, ali bi te veselilo priti popoldne na tenis. Ce hočeš, bi prišel z avtomobilom pote. Midve z mamo sva seveda v tvojem imenu navdušeno privolili.« »Zelo rada bi se seznanila z gospodom van Aldinom,« je resno dejala lady Tamplinova. »Ti močni, silni ljudje z zahoda —« Pre-molknila je. »Nekaj očarljivega je v njih.« »Major Knighton >e tolikrat poudaril, da je gospod van Aldin tisti, ki vabi, da se mi je zdelo že kar sumljivo,« je rekla Lenox. »Ti pa Knighton bi bila vsekako zala dvojica. Moj blagoslov imata že naprej.« Cene malim oglašam Zenttve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega ln reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dm 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam<, »Auto-moto*, »Kapital«, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »StrojJ«, »Vrednote*, »Informacije«, »Živali*, »Obrt* ln »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za mamm 3 Din Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbine Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega znač&ja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din tO.—^ pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. V m pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Potnim Kdo? išče mesto pot ni«, pl.i Ja za vsako besedo 50 paj; sa dajanj« naricva ali za šifro 8 Dia. — Kdor »prejem« potnike, p!« 6» bes»do po 1 Din; dajanj« naslova ali ta iifro pa 5 D.n. (5) Avto-sovozača M Gorenjsko, Doien.jsiko te (Notranjsko, sprejme pot-»r/k. Kilometer 1 Dte. Po-m-mftv Tva oglasni oddelek ur«« po te prikupijivo, sprejmem. Na-telcv pove oglasni oddelek b Jutra«. 25174-1 Brivskega pomočnika Kdor išče zaslužka, plač* m vsako besedo 50 par; ta na-slov ali Iifro 8 Din. — Kdor n n d i m »hišnic, p« sa *«ak« besed« 1 Din, u dajanje naslova ali ia iifro pa 5 Din. (?) Za Zagreb in okolico p-erajzke® d i>bi o idoče predmete. — P^azpolagam ii potrebno garancijo. Ponudbe 34 naslov: »Pre;«-ganda« d. d., Zagreb, Je-iačlčev trg 5, pod >117«. 2091-3 IVseia beseda 50 pa.r; aa dajanje naslova ali ia Šifro S Din. (1) Pisarniško moč w popoldne išče odvetniška pisarna. Ponudbe na »gi. oddelek »Jutra t pod Šifro ►Popoldan«. 2545-1 Raznašalca- inkasanta ■Botef^. t 10.000 Dim kav-je, sprejmem p-o:i o?kr-tf. in m prečni plač«. Po-re^«i delarc«, perfekt- Ti-e^a oindiuien;« te bubi "štucerj*, ejjrej-mem tak.oj po dogovoru v etateo ^in^fio. StanoTanje, brana •i-n pe-:te prW'to. Ponwdbe b ptač-iteinit pfifoji im &li-ti •meij-ečni pSačl 1500 •Dn. Kas'»>v pni podirnfeiica ■»Ju-tTfl« v Celju." 2630-1 Vajenko iprdfK> in me.rlj-iT^>, opr«}- imem t frraereii &a'ou. — ►Xft?'iov pove o^ian. o. »prejmem t trtrovino me?ainefra bla^a. Po:zve se v tug-oviui v Flori'ianaki urioi St, 1. 2620-44 Beieda 1 Din; za dajanje naslova ali ia iifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo iastrukc.ije, plačajo vsako besedo 50 par; ta šifro ali n dajanje naslova 3 Din. (4) Strojepisni pouk večerni tečaj za začetnike in izveSbanc-e. Soteina znižana. Diijafci (nje) drugih if^ci posebej popust. Vpiso-ivanje dnevna. Chri^io-fov nični zavod, Ljubljana, Do-imiobraiifrka cesta žtev. 15. 256-S-4 O. Th. ttotman: Bili, Bobijev sin Med tem je naš slikar Mazon še vedno dirjal iz ul!"e v ulico, nadejaje se, da ujame Bilija. Tedajci je pa začul za seboj ropot avtomobila, polnega redarjev, ki so divje kričali. Od strahu ves bled se je mož še bolj podvizal, češ: kdo pa ve, ali «ie lovijo mene Prihodnji prikrojevalnl tečaj za dam^ka in mošika oblačila, se vrši od 5. februar ja do 20. februarja 19:}4. — Priporoča ee najnovejše knjiga »Toaleta« t« prikrojevenje dam^kih oblek. Cena 100 Din. Zete priporočljiva za samouke. T. Kune, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4/II. 1761-4 Oglasi trg. značaja po 1 Din be«eda; ta da 'anje naslov* ali u šifro 5 Din. — Og-lasi sooialnepra »načaja p* vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslova ali ** iifro pa 3 Din. (8) Lovski zakon Kra.rijBk'0, kmipi d/r. T. 'Ber.ikorič, Beethovnoma 14 2SS1-S Pradam trg. inačaja po 1 Din beseda; sa da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Ogiaai socialnega inačaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslona' aH ta iifro p* S Din. (6) 100 % učinek vode doeeiete i novodobnim ko leeHvm; Izrabit« racij oneioo vaAo vodno eitel Majhne investicij«. Piftite na oa •dOTi M. Joit, Oeije. 1468-0 Pozor, brivci! Prodam 10 domskih Jote-Ijer, aparat za umivanje glav« i,n apsrat ia trajno kiod"amje. Salon Navinšek, Ljui>l'jan« Nov divan modem, red* geffitrve rajnd-tio proda Frame Doteičar, Šiška, Cemetov* alif* 13. 26S8-6 Otroški voziček pra^rlno, Simlirf »troj te elektrik aparat za striženje las kupim. Pon-udbe na og'at"ni oddelek Juitra pod »Oiiniprej«. 26^8-6 Službe išče Vsaka beseda 80 par; ia dajbnj« nasJova aH za Šifro pa 3 Din. (2) Frizerka dobro ieurjeaa ▼ vseh delih , stalno službo. — Ponudbe na o^rla«. oddelek »Jutra« pod »Mlajša moč«. 2530-2 ^Mlia ie priporoča cenj. damam, ako bi ji naklonile delio in zaste^ek. Izvršnj« obleke, koetume, plašče, novo n<<4ko, ieneko te otroško t«fri'lo ter knpa tudi staro perilo. Ker mora s šivanjem preživljati sebe in 80 let staro mater, za to vljudno prosi dela i® zaslužka. Naslov ▼ oglas, .oddelku »Juitra« t L ub-djani. 2526-2 Kuharica zmioSna samostojne?* P«- spod''njstiva. iiče etežho pri majhni družtei. Ponud'be na oglflfm >dde^ek »Jutra« pod »Mlada«. 2502-2 Služkinja r daljšimi spričevali, te. U premenitl službo, najraje h kakemu sta rejšemu gospodu. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod ena&ko: »Štajersko«. 2465-2 Mehamik- kijučavničar rsrafean t ^ektromehanični at.nvki, t dobrimd spričevali iišče e(u4bo. Ponudbe na og11««. oddelek »Jutra« pod šifro »Mehamik 1934«. 2032-2 Uradnica »»aransitio.nia — vse^tra.ne^o •verz.ira.na, tmoina ft'oven-fičiine, nemščine in itaildja-n-©čioe, išče za^iofilenje pn.r deeviiko, event. po''dtiev-mo. Ponudbe na 0^'asmi »idde>!iek »Jutra« pod Str o n Dolgoletna marljiva«. Dekle di^bra kuharica — voj-ona vise ga dela, iiče službo. — Ponudbe ur. o?'«*, odde^ »JuSra« p d zn>a6ko »Rada deloma 25SS-2 Kmečki fant pridem te pošten, iJče stet-bo. — Nae-liov v o^lastiem oddali o »Jutra«. 2394-2 Brivski pomočnik mila d, d0'br0 izurjen, išče službo za takoj. Rioianc, Domžal«, Kotedvoreta 8. 2S16-S Služkinja I daiWmii spričeraM, leJi premewti slniibo — najT«'je h kakemu starejšemu g">-spodu. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce'jm pod zmačiio »Stojereikn«. 2465-2 Brivski pomočnik 'rvmite*) delavec, verzi ran es«la 1 Din i* dajanj« naslova al* c.eni na^prodaj. Naslov p^ve oglasni oddelek »Juitira«. 2624-13 Skupno 8 mask leph, ženek;,h, poceni po-sodrm. NasVov v oglasnem kvdldellku »Jtptra«. a027-lS IT najem Vsak* beaeda 1 Din; z* dajanj« naslov* »li U iifro pa 5 Din. (17) Pekarno pei »camke »Debag«, « inventarjem oddam v na-j«m t centru ted nstri je podjetnemu samcu. Bodočnost tamgurana. Nizka najemnina. Dopisi na: Al. Peče, Cma pri Prevaljah. 2266-u7 Manjšo gostHno dobro ido&o, vzamem ▼ najem. Ponudbe z navedbo ipngojerv na offla«. o>idelt-k ^Jutra« p«d »Gostilina 15« 2517-17 Vsaka 0t*swl.» 1 Dtn sa dajanj« naslov* ali za Šifro pa 5 Din .'341 Jabolka najokusnejša po 5 Dni postaja kupca, od 50 kg povze-tmo nudi Pottržin, Maribor. 2176-34 Informacije Vsaka b»«eda 1 Din. za dajanj« naslova ali u Šifro pa 5 Din. (31) Preklic •Podpsa-na obžalujem te ■pr&kiiciijein vse ža4iwe in klevete, ki sem jiii inrekla dne 25. januarja 1934 ja.v-•no o gej. Doroteji Režek •in se ja tahva.iju.jem za •odpustitev. Jesenice. S-v-sko nabrežj« 15. 29. jan. '19^4. Marija Gašperin. 3391-31 ŠPosest Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslov* aH za iifro pa 5 Din. (2ti) Vsled smrti prodam •hišo s trgovino, gostilno •in 8 orali lepega posestva, •z vsem inventarjem ter majhno zalogo. Oddaljeno •1 Vi ure od železniške po staje, ob banovinski cesti. •Ponudbe na og'as. oddelek •»Jutra« pod šifro »500«. 2559 20 Lesna industrija naprodaj z vsem Inventarjem, blagom. Pla-čUa, lega najugodnejša. Interesenti pošljite naslove na ogl. odd. »Jutra«. 2375 20 Vogalno hišo z gostilno in kavarno v I. nadstr. 15 sob. v pri-•tlič-ju 2 kuhteji in 4 lokali, prodam. — Naslov v •oglasnem oddelka »Jntra« 8140-20 2 novozldairi hiši zraven vrt, po zelo ugodni ceni (eca 00.000 Din) prodani. Primerni budi za vsako obrt, na lepem prostoru traven dekanije in tovarne v R>gašJki Satani. Naslov t oglasnem oddelkn »Jutra«. 2564-20 Stanovanje Gospoda sprejmem k<»t sostanonralta v prijetno sobo in na zeio dobro domačo brano. Ne slov pove ogesnd «ddelek »Jutra«. 2337-23 Vsaka beseda 1 Din; ia dajanj« rasiova *1i x* iifro pa 5 Dia. (21) Dvosob. stanovanje z elektriko, vodorodiom te zemljiščem oddam takoj v najem v Rožmd do4ini, oe-sta X lit 28. 2090-31 Opremljeno dvosob. stanovanje oddam. Naste^v r og^sn-em oddelitra »Jatira«. 2585-21 Fnosob. stanovanie oddaim odrasli druiln!. N*-rftorv pove oglasni oddelek »J-atea«. 2614-31 Trisob. stanovanie lepo, ▼ Tavčarjevi niici, prvo nadstropje, t vsemi pritiktonami oddam za prvi maj. Mesečna naj.ein,ntera z vsemi diokladam-i 1250 Din — Informacije: Novi trg 3 SS56-21 2 enosobni stanovanji oddam teko*. Vpraša/S na Celovftkl c*«tJi 56, r četr-ft.ein Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« (>od značko »Dve oeebi 556«. 1995-01/a Stanovanje dvo- ali trisobno, poceni iščeta 2 stari žensfci. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobrotnik«. 2525-21/a Mirno stanovanje v mestu, ohstoječe iz drreh sob te kabineta, iščem ia maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna oena 555«. 1994-21 fa Stanovanje dveh sob, kabinet* te pri-tikKn, iščem « 1. ma.iein. Pon-udb« na og'««. oddelek »Juitra« pod SifnO »Stalna in m-ima stranka«. 1993J21/a Sobo odda Va&ka beseda 50 par: ia dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23) Sobo lepo te zračno, s posebnim vbodom, v vili blizu banske palače oddatn 1 ali 2 ose bama. Cesta na Rožnik 5. 2417-23 Opremljene sobe e posebnim vhodom in 1 ali 2 p*tedjama. eve-ntuel «0 s hrano, pri mitnici blizu tramvaj« poceni >d dam. Sp. Šiška. Cernetova št. 31. 2567 23 Opremljeno sobo * posebnim vbodom, oddam bolijšemu gospodu. — Naslov v ogesmem oddelku «»Jutra«. 2578-23 Separirano sobo lepo opreimilij«no, »o'ra6no, v eeiotrfl mesta oddam 1 ali 2 boljšima gos;»odoma. ■Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2593-23 Mirno sobo separirano. oddam eni aH dvema bol;8:ma osebama n« Zrinijekega oesti št- 6.1 J59S-23 Lepo in zračno sobo oddam eni aii dvema osebama. s hrano ali brez. — Nunska ulic« 3. 2605-23 Opremljeno sobo 8fcrtO, i 1 ali 2 posteljama oddam v iibertoii »1. 93 — pri gor. kolodvoru. 2623-33 Lepo prazno sobo svetite, vls-a-vls »Evrope« •oddem takoj. Naslov t>ov« •oglasni oddelek »Jutra«. 261S-2S Majhno sobico svetlo in tiopte, t diobro brano oddam v centru za 48(1 Dim. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 263S-2S Sobe išče Opremljeno sobico j električno teSjo te posebnim vhodom oddam: Reber Stev. 3/H — desno. 2600-23 Krasno sobo • wuporel>o kiopaluioe, v ee&tm mest® oddam takoj po zmerni ceni bolijši osebi. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 3596-28 Sostanovalca eprsjm em v lepo oprem?Jemo, zračoo sobo * posebnim vfiodom. Nasiov pove oglasni od«ielek »Jutra«. 2602-88 Lepo sobo separiraao, t uporabo kopalnice, e centralno kurjavo, v centru mest* takoj oddsm. Poizve e« v og'as. oddelku »Jutra«. 2604-23 Sobo liepo oprem? jeoo, t aov^m pohištvom, z eno «',S Ave-ma poerte.ljam« te okaom na Mestni trg, oddam sa Caift« rjavem nabrežju 23 IH. nadstr. 2613-26 Opremljeno sobo s souporabo kiopatete«, v visokem pritličju r i i« v Groharjevi uliicd 7 oddam takoj snago lljulbeči osebi. 2607-23 1—2 opremljeni sobi solnAoi, venami, • posebnim vbod'om e stopnic, skupno ali posamez.no oddam na Napoleonovem trgu št. 6/TI 2625-23 Gospodično sprejmem kot »ostanova/Sco t vso oskrbo ali brez. — Frani«, Rimska cesta 28. 2619-23 Oddam »oho, predsobo, kuhte.te te pritikHn« eni osebi. Ogledati m*d 3. te 6. u-ro v Križevniškd ulica Stev. 6. 2694-23 Vsaka beseda 50 par; » dajanj« naslova ali xa šifro 3 Din. (ž3-a) Sobo ■ posebnim vh-odom, Bčem io. 1. februar. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »126«. 260fi-23/e Separirano sobo išče gospod za ta.k>oj Ponudbe z navedbo cen« na og'c». oddelek »Jutra« pod »Miren«. 2586-2S/a Dopisi Vsaka beseda 2 Din; t* da ian j« naslova ali iifr« pa 5 Din. (24) šs niste nakazali naročnine za zadnji kvartal? Dokler ne plačate, niste zavarovani za slučaj nezgode pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI«, splošni »vjikv valni družbi v LjnbljanL Nakažite še danes! Naša Številka čekovnega računa je 11.842. zadnje rasti ugodno odda tvrdka Franc Mathefsovi Ras L BRE2ICE 1519 Zahvala gospodu Karmahu! SHeniJ« sem. da Vam javno izrazim svoje priacanj« za Vaš odličen ekspert. Skoro neverjetno je, kako st« mogli ta majhai košček pisave tako izvorno anaV.zira.ti. Vač« analiza me j« v mnogih otiriih obvarovala razočaranj, za kaT Vam izrekam tisočero za-hvn.te. EveMna Koch, Ma- ribor. 2550-24 HSS Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« ras!ova ali ta Šifro pa 5 Din. (26) Piani no preigraa., Je!-e®ne kionstrck-cij«, kupim. — Ponudbe i točnim opisom te skrajno ceno ra podruferco Jutra v Celju pod z-načto »Ta •ko%n ie p'agte«. 2629-26 Izgubljeno domačih veletovarn katerekoli stroke za zagrebški trg, eventualno za savsko banovino želi prevzeti dobro uvedena zagrebška trgovska hiša s prvovrstno organizacijo in absolutno garancijo, eventualno kavcijo za skladišče. Ponudbe na: Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod >Komi-siono-158/A-15. 1510 Vsak narečnih „JUTRA" — fe zavarovan — — sa lOMOO Din! — m Vsaka beseda 50 par: ra dajanj« naslova ali aa Šifro pa 8 Dn. (28) Pošten najditelj napTOša, da odda pa-•ket, ki j« bi! pozabljen v soboto t ju tra j v gorenjskem