NOVA PROIZVODNJA V TOZD TOVARNA ELEKTRONAPRAV Priznanje uglednega tujega proizvajalca BSBEboBBII $ 55 lčy > v di» 1)0' n> ;A 0' loč *! / ii i Minilo je leto dni, odkar smo iz TEN odpremili prva <*Va televizijska oddajnika za zahodnonem škega naročnika — Siemens AG iz Muenchna. V obdobju enega eta pa smo odpremili vsega skupaj že 21 oddajnikov, kar Ppnieni skoraj dve aparaturi mesečno. Z delno poostreno ^arniko izdobav — 2 do 3 oddajnike mesečno, pa smo z ^ročnikom Siemens AG vezani zasedaj do sredine leta (Nadaljevanje na 2. strani) ---------------------------------- x Vsem članom delovnega kolektiva IMP čestitamo ob mednarodnem prazniku dela — l.mnju in jim želimo prijetno praznovanje IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 4150 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni in odgovorni urednik), mg. Miran Mihelčič in Jože Weiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Tudi na mednarodni* sejemskih priredit''3** se IMP uveljavlja j, svojimi novimi izdel*0 Priznanje uglednega tujega proizvajalca (Nadaljevanje s 1. strani) še vedno problem lakirnice, ki pa bo upamo, še letos S firmo Siemens smo skle- rešen (dograditev nove la-nili dolgoročno pogodbo o kimice). sodelovanju. Pri sami izdelavi smo na- Gre za inačico licenčne leteli tudi na vrsto tehno-pogodbe, precizneje defi- loških težav. Predvsem je nirano, gre za oplemeni- bilo za nas težavno trdo tenje. I o pomeni izdelavo spajkanje vseh resonatorskih aparatur po načrtih delov (tenkostenske mede-Siemensa z materialom, kije ninaste cevi). V tesnem so-delno last Siemensa, delno delovanju s kooperanti smo pa last IMP-ja. te težave uspešno prebrodili. Vsakoletna izložba naših Ob začetku so imeli pred-TV-pretvorniških aparatur stavniki Siemensa pripombe na sejmih Elektronika in se glede naše galvanske ob-veda viden napredek v teh delave (predvsem glede sre-nično vsebinskem in tehno-1 brenja). Poseben problem loškem pogledu nista ostala predstavlja zelo siromašno nezapažena. Predstavniki jugoslovansko tržišče na Siemensa so budno sprem- področju medeninastih in ljali naš razvoj in napredek, specialnih železnih profilov. Na z naše strani izraženo Ena osnovnih težav je tudi v željo po sodelovanju so nam tem, ker smo pri strojni ponudili v izdelavo TV od- obdelavi v preveliki meri dajnike III. frekvenčnega odvisni od kooperantskih pasu. Vodstvo tovarne je po uslug. S tem v zvezi na-skrbnem premisleku in pre- stopajo velike težave pri pla-tehtavanju naših zmog- niranju in koordinaciji pro-ljivosti (seveda ob nekaterih izvodnje. neznankah) posel sprejelo. Kaj pa pomeni sklenitev „ ^len,lt,e7 dol8°rtočne P°' pogodbe za našo tovarno? godbe lahko srna ramo za Bolj kot veliko priznanje veliko priznanje naši tovarni, sposobnosti je seveda za nas Aparature, izdelane pn nas, pomemben ekonomski uči-so prodane na različne nek. S podpisom pogodbe konce sveta. Naj naštejem smo izp^lnilf že dL0 za- a ! ,?°rabTn °-V: dano nal°g°; zagotovitev Danska, Avstralija, Turčija lastnih deviznih sredstev. V m Kuvajt. Glede na odda- tovarni potrebujemo za ne-ljenost postavitvemh točk moteno odvij^nje ostale Pia/ehPTnUjettUf11rmk.° šibko točne proizvodnje razglede brezhibnosti delovanja meroma ^jiko deviznih (stroski servisa, garancija). sredstev. Ob dosegu pla-Iz tega je razvidno, dapn nirane realizacije izvoza TV Siemensu popolnoma za- oddajnikov za Jleto 1974 pa upajo v nase sposobnosti. bi bJUa ta sredstva zago-Seveda pa smo kljub vsem tovliena izkušnjam ob začetku pro- PJol ' tega neposrednega izvodnje naleteli na kup te- učinka6pa ^a sodelovanje s zav Predvsem nam je pn- Siemensom še drugotne poni anjkovalo prostora tako za zitivne strani. V mislih imam montažo, kot za skladišča m predvsem pridobitev in iz-prav tako tudi za končno popolnjevanje tehnoloških preizkušnjo m umerjanje. postopkov. Opazen je kva-Problem smo rešdi šele s se- litetni napredek galvane, litvijo obrata Elektromon- predvsem na področju sre-taza v nove prostore. Zahte- brenja. 0b dodatnem po-vam kvaliteti izdelave pa stopku in z veliko vloženega nista ustrezali tudi naša gal- truda je dosežena res visoka vana m lakirnica Galvam kvaiiteta, tako da danes ni smo ze adaptirali m „za ved nobenih pripomb s stra-časno usposobili, ostaja pa „ Siemensa. Pri proizvodnji TV pretvornikov smo s pridom uporabili izkušnje Siemensa in odpravili zla-tenje (sedaj srebrenje) ter poliranje resonatorskih delov, kar predstavlja pocenitev proizvodnje. Razvojna in konstrukcijska služba imata na razpolago vrsto rešitev, katere lahko uporabita pri snovanju novih izdelkov. Siemens nam nudi inštruktažo naših delavcev, kar bo vsekakor prispevalo k dvigu kvalitete. V TEN pa seveda stremimo za tem, da bi se sodelovanje s firmo Siemens še razširilo. Radi bi predvsem povečali naše delež pri že obstoječih pogodbenih od' OBJAVA TOZD ELEKTROMONTAŽA ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA razpisuje piosto delovno mesto — referent za norme I. Pogoj za zasedbo delovnega mesta je SS izobrazba elektro-stroke z najmanj 3 leti delovne dobe v stroki. Prijave sprejema odbor za delovna razmerja TOZD do 10. maja 1974. dajnikih. V mislih imafii *L katere sestavne dele, ld r dobavlja Siemens, ven daj), take narave, da bi jih la** izdelovali sami oziroma v8 delovanju z domačim P3^ neijem. Tu mislim predvs^ na celo vrsto transfer**! toijev, nadalje tiskana veT kot tudi na nekatere el men te napajalnih in lt. ščitnih vezi. S tem bi do» večji devizni priliv. Pri zadnjih razgovor#, predstavniki Siemensa ^ bili ibveščeni, da sled* y kratkem novo naročilo * oddajnikov, kajti Sie***j osvaja nova tržišča (Afrik^ Obenem pa smo izvedeli, imajo v bodočem progr3*1^ tudi podobne aparature IV. frekvenčni pas. Ten3 logija je skoraj identid , tako da bi TEN lahko * delovala tudi te aparat3 , vendar bi v tem primeru ^ rali povečati proizvo zmogljivosti, tako P« storsko kot tudi v p°8|e delovne sile. JANEZOV^ STRAN 2 !Mj> GLASNIK_____________________________________MAJ 1974------------------------------------------ VALENTIN MENDIŽEVEC IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA ODBORA ZDRUŽENJA JUGOSLOVANSKIH LIVARN Pomembno priznanje livarni Z DOSEDANJIM DELOM IN KVALITETO Sl JE TOZD LIVARNA PRIDOBILA UGLED NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU »silil "" . SB Dne 27. marca 1974 je v Beogradu zasedal novo-izbrani izvršni odbor Združenja jugoslovanskih livarn, ki si je za predsednika sočasno izvolil direktorja TOZD Livarne v Ivančni gorici tov. Valentina Mendi-ževca za mandatno dobo štirih let. Smatramo, da je to izredno priznanje ne samo njegovemu dosedanjemu delu, kot poglavitnemu po-bomiku in koordinatorju med članicami — slovenskimi livarnami, temveč je temu vzrok tudi vse večja afirmiranost naše livarne na jugoslovanskem tržišču. To priznanje je tembolj pomembno, ker imamo slovenske livarne prvič v zgodovini Združenja jugoslovanskih livarn svojega predstavnika na tako visokem vodilnem mestu. 7 V združenje je včlanjenih — odbor za cene 2 jugoslovanskih livarn, te — odbor za blagovne Pa predstavljajo 90 % kapa- kontingente c'tet livarske dejavnosti v Ju- — odbor za ekonomska 6°slaviji. Združenje pred- in sistemska vprašanja kavlja šest grupacij po Ne smemo prezreti dej-Nah izdelave odlitkov in stva, da bo morda prav leto tirje sveti oz. odbori: 1974 najtežje glede nabave ~~ odbor za tehnična osnovnega livarskega repro-'lprašanja materiala in uvoza kontin- jgentov sivega surovega že-■leza ter koksa. Vse jugoslovanske livarne so se znašle v letu 1974 v zelo kritičnem položaju glede na nepre-jstano zviševanje cen osnov-jnih repromaterialov, saj je i znano, da so se cene vseh surovin v prvem kvartalu letošnjega leta zvišale v povprečju za 55 %. Samo primer sivega surovega železa iz uvoza SSSR, ki se je od avgusta 1973 do danes podražilo s 86 na 152 dolarjev za tono. Če nanizamo vso problematiko, ki jo bomo morali prebroditi v letošnjem letu, vemo, da ima izvršni odbor pred seboj mnogo dela, seveda pa tudi njegov predsednik. Veseli in počaščeni smo, da je to zahtevno delo prevzel tovariš, v katerega imamo polno zaupanje, kajti delo na tako obsežnem pod- ročju delovanja zahteva sposobnega človeka. Tembolj smo zadovoljni, daje to delo prevzel kljub mnogim obveznostim, katere mu že nalaga dosedanja dejavnost in izgradnja nove livarne za nodulami liv, s katero bomo že v prihodnjem letu povečali svoje kapacitete za 100 %. Prepričani smo, da bomo z njegovim delovanjem na mestu predsednika pridobili določene ugodnosti, tako mi kot vse ostale slovenske livarne. Izhajajoč od sedanjih zelo nestabilnih odnosov na tržišču nabave, ko je večji del dobaviteljev livarskih surovin vložil zahtevo za zvišanje cen repromaterialov, smatramo, da je za normalno delovanje livarn nujno paralelno povečati cene izdelkov-odlitkov, kar pa je možno le potom strokovnih služb ZJL, ki izdelajo po- trebne analize, katere izvršni odbor posreduje ustreznim organom, to je Zvezni gospodarski zbornici in Zveznemu zavodu za cene. Zavedamo se, da brez povečanja cen izdelkom nikakor ne moremo sprejeti povečanja cen livarskim surovinam, kar pa je lahko usodno za naš nadaljnji obstoj, glede na to, da imamo opravka pretežno z monopolisti pri nabavi surovin, ki lahko vsak čas ustavijo dobave. Sedanjemu izvršnemu odboru in njegovemu predsedniku želimo veliko plodnega dela v njegovi mandatni dobi in uresničenje vseh naših želja po še boljših delovnih pogojih, beneficiranem stažu, zaščiti delavcev in okolja ter boljših tržnih razmerah, tako v nabavi kot v prodaji. Našim čestitkam se pridružuje celoten kolektiv TOZD Livarne kot tudi delovni ljudje vseh slovenskih livarn, katere v aedanji vlogi zastopa tov. Mendiževee MARJAN SEŠEK Razpis prostih učnih mest Zaključek šolskega leta je pred durmi. Mnogi učenci osmih razredov osnovnih šol iščejo podjetja in poklic, ki jih veseli. Želijo se izučiti tistih poklicev, za katere vedo, da bodo v njih zadovoljni in da si bodo z delom v takih poklicih lahko služili vsakdanji kruh. Da bi tem učencem pomagali pri svojih odločitvah po drugi strani pa bi izpopolnili prosta učna mesta, objavljamo naslednji razpis: Za vse TOZD na področju Ljubljane — monter centralne kurjave 30 — vodovodni inštalater 20 — monter klim-naprav 25 — elektroinstalater 66 — ključavničar 30 — strojni ključavničar 1 — kovinostrugar 8 — kovinobrusilec 2 — rezkalec 1 — izolater 5 — trgovec tehničnih strok 8 — RTV mehanik 7 — kovinoličar 8 Za TOZD »Projekt-montaža-inženiring“, Ma- ribor — monter centralne kurjave 15 — vodovodni inštalater 10 — monter klima-naprav 10 Za TOZD „Projekt-montaža“, Koper — monter centralne kurjave 20 — vodovodni inštalater 5 — monter klima-naprav 2 Za TOZD „Tovama instalacijske opreme11, Idrija — ključavničar 6 Za TOZD ,.Livarna“, Ivančna gorica — Hvar 4 — kovinostrugar 4 Kandidati, ki žeHjo postati naši učenci, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let, — da so dokončali osemletko, — da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za izučitev pokHca, ki so si ga izbrali. jSŠžš&SSi Kandidati bodo zdravniško pregledani P našem zdravniku. , Kandidat mora za sprejem v uk predložiti i> slednje dokumente: - prošnjo, - spričevalo o dokončani osemletki (p° * ključku šole), - rojstni list. V času učne dobe prejemajo učenci nagrad ki znaša za: I. letnik ' 500 | II. letnik 550* III. letnik 600* Razen redne mesečne nagrade dobijo učej’ po šestih mesecih še gibljivi del nagrade, dc> * terega so upravičeni, če so v šoli ali pri d dosegU: odličen uspeh — še 40 % od osnovne nagf3 prav dober uspeh — še 30 % od osnovne nagt3^ dober uspeh — še 20 % od osnovne nagi3 Učenci so soudeleženi tudi pri skupi115 normi. Kadar dela učenec na terenu, dobi poleg^ grade še znižano dnevnico po istih merilih * nekvalificirani delavci. ali ^ Učencem, ki niso doma iz Ljubljane j bližnje okolice in nimajo možnosti stanovati K svojcih ali znancih v Ljubljani, preskrbi podje^ po možnosti oskrbo v enem izmed internate Ljubljani. Stroške za oskrbo v internatu krijjej* delno iz učenčeve nagrade, preostali del U‘1 podjetje. Gibljivi del nagrade dobi učene,c torej ne gre za kritje vzdrževalnine. Vsem prizadevnim učencem podjetje gar.tl) tira po uspešno opravljenem zaključnem izP ustrezno zaposlitev pri podjetju. ^ Prijave sprejemamo do 10. maja 1974, sicer: . < — za učna mesta v Ljubljani in Livarn Ivančni gorici: kadrovski oddelek podj6J Ljubljana, Titova 37 T 0$ za učna mesta v Mariboru: IMF - Maribor, Projekt-montaža-inženiring ljanska 9: $ — za učna mesta v Kopru: IMP — A7+ 4, „Projekt-montaža“, Koper, Ulica 15. maja st- — za učna mesta v Idriji: IMP TOZD „Tovarna instalacijske opre111 Idrija, Vojkova 4. V interesu vsakega člana naše delovne sk^ nosti je, da pridobimo zadostno število doD $6 in poštenih fantov, ki bodo sposobni izučiti , enega izmed naših poklicev in ki bodo poznč) tem poklicu pri našem podjetju tudi delali Izkušnje preteklih let namreč povedo, stopi v uk mnogo fantov, ki za to nimajo^ teresa ali pa ga med učenjem izgubijo. S tak -e navadno razderemo učno pogodbo. Veliko P,}! tudi takih, ki sicer pridejo do pokHca, ve11 čez nekaj let zapustijo podjetje. o Zato pri izbiri novega naraščaja sodeluj vsi! . ...oV * Prosimo, da vsak preko svojih soro f-i-h p znancev vpliva na dobre in delovne far- ’ (j končujejo osemletko, naj se prijavijo za uk našem podjetju. ^tj Tako bomo imeli priložnost zag9t^rati ustrezno število učencev v podjetju in 12 najboljše. FRANC LOPA Tl c t KAREL PALME O PRAZNOVANJIH 1. MAJA Čuvajte pridobljene p: avice in svobodo delavskega lazreda! jJ^ko se spominja praznovanj stavki leta 1936, je tov. Palme praznovanje organizirali Umnika dela 1. maja v rosnih izgubil delo in je bil do leta Palme se ga takole spo linja: šibjih, smo vprašali najstarej- 1939 brezposeln. Spominja se, '?E delavca kolektiva TOZD da je na več mestih in pri raz-p01 Karla Palmeta, ki je za- ličnih podjetjih iskal delo, ven-%6n v TEN od leta 1951 kot dar je vsepovsod dobil le ne-ptruktcr. gativen odgovor, itfrič se je srečal z naprednimi Prav v tistih letih se je začel je jaRii delavskega razreda, ko se delavski razred močneje uveljav-L^Poslil leta 1934 v Iteksu v ljati, zato so bili kriteriji za Tu se je spoznal z enako zaposlitev delavcev-revolucionar-L ecimi delavci in prvimi revo- jev zelo ostri, kar je občutil tudi taJ^arnimi idejami delavskega tov. Palme. yda. Zaposlil se je večkrat, vendar sv0j v letu 1935 je doživel le priložnostno. Takoj, ko so de-Prvo praznovanje praznika 1 lodajalci izvedeli, da je sodeloval *akoiItled delavci Iteksa in se ga v stavki tekstilnih delavcev, je bil °le spominja: odpuščen in prepuščen samemu ,JCot običajno, je bil osnovnih sredstev za di tokrat lep pomladan- ^Svojo revolucionarno pot pa ki dan. Veliko se je gOVO- je tov. Palme kljub vsem repre-med delavci o prazno- salijam, ki jih je izvajal takratni >■ • -»«5* o pravicah, ki SO jih ze I ter tako dočakal okupacijo naše °segli delavci v drugih domovine. ?fžavah. Praznovanje je Že takoj ob ustanovitvi OF je bUo orranmrnnn izven začel aktivno in organizirano de-deln,™, ° - ,, lovati proti okupatorju in do- . vnega časa, popoldne,; ma5im izdajalcem. Ze v letu 1 ^ to tajno, kajti takrat- i 1942 so ga Italijani zaradi iz-,e oblasti niso dovoljevale dajstva internirali v" zloglasno ]avnih praznovanj, še po- taborišče Gonars in pozneje v Seh„„ 1 -i ti- Remci, kjer je ostal do kapi- , ne ne praznikov, kot je tulacije italijanskega fašizma. ■/ ' hlaj.“ Tudi v internaciji delavci niso i’a J^di svojega revolucionarne- pozabili na svoj praznik. Čeprav elovanja in sodelovanja v v zares nemogočih pogojih, so „Skrivoma sr :> se sestajali in pripr djali na praznovanje, čeprav skromno, vendar za nas jetnike zelo pomembno. To nas je bodrilo in doživljali smo veličastne trenutke ob prazniku dela, ker smo vedeli, da delavski razred mora zmagati in da je razvoj delavskega razreda na vsem svetu tista organizirana sila, ki bo spreminjala družbene odnose in rušila okove kapitalističnih in fašističnih zavojevalcev". Tov. Palme se je po razpadu fašistične Italije ponovno vključil v delo OF in dočakal svobodo v Ljubljani. Prvega praznovanja 1. maja v svobodni domovini pa se tov. Palme spominja takole: „Nepozabni so veličastni občutki, ki jih je doživljal delavski razred ob DELAVSKI PRAZNIK V TRBOVLJAH Letos mineva 50 let od pomembnega dogodka v slovenski in jugoslovanski zgodovini delavskega gibanja. 1. junija 1924 je delavstvo - pod vodstvom Komunistične partije - v Trbovljah zaustavilo rastočo moč ene izmed pojavnih oblik jugoslovanskega fašizma - Orjune. Dejstvo, da so bile prav Trbovlje Priča in akter tega - za nadaljnji razvoj delavskega Sibanja in demokracije nasploh - usodnega spo-Pada, je bilo pogojeno z revolucionarno tradicijo zasavskih rdečih revirjev in s tem povezanim delavskim gibanjem. Rokavica, ki jo je Orjuna kot udarna pest cen-tralističnih in hegemonističnih krogov srbske buržuazije hotela vreči v obraz delavstvu Trbovelj, }e naletela na pripravljenega nasprotnika. Fašistični izziv se je končal s popolnim porazom pristašev Orjune, s tem pa tudi z zlomom fašistično-nacio-nalističnega pohoda v takratni Jugoslaviji, po mnenju Izvršnega biroja Predsedstva ZK Jugoslavije. Pomenu tega dogodka je zato treba dati vsejugoslovansko obeležje. Sedanje priprave na praznovanje te pomembne obletnice, ki jih vsklajuje poseben 30-članski republiški odbor pod vodstvom predsednika CK ZKS Franca Popita, bodo dale praznovanju 50. obletnico zloma Orjune v Trbovljah značaj vseslovenske in vsejugoslovanske delavske proslave. Na proslavi, ki bo 1. junija 1974 v Trbovljah, bo govoril sekretar Izvršnega biroja Predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Proslave, v okviru katere bodo odkrili nov spomenik kiparja Stojana Batiča na kraju samega spopada, t. j. pred Muzejem ljudske revolucije v Trbovljah, izvedli kulturni program, v katerem bo nastopilo 780 članov kulturnih skupin iz vsega Zasavja, sklenjena pa bo z vseljudskim praznovanjem po končani proslavi, se bo skušalo delavstvo naše republike udeležiti v čimvečjem številu. Sama udeležba na proslavi bo najlepša od-dolžitev spominu tistih, ki so se pred 50 leti borili za uresničitev zgodovinskih teženj delavskega raz- Veda' MIRAN MIHELČIČ prvem praznovanju v svobodni domovini. Ne da se opisati navdušenja in veselja, ki smo ga doživljali, svobodni in srečni, da smo se otresli stoletne zatiranosti in ponižanja." Vprašali smo tov. Palmeta, kakšno sporočilo ima kot naj starejši član delovnega kolektiva in revolucionar za nas oz. za naše mlade delavce. ,,Mladim delavcem in vsem tistim, ki niste občutili nasilja, pomanjkanja in ponižanja, polagam na srce: čuvajte pridobljene pravice in svobodo delavskega razreda! Čuvajte pridobitve, ki jih je delavski razred izbojeval za ceno velikih žrtev. Želim, da bi 1. maj ne bil samo praznik dela, ampak tudi dan, ki bi zbliževal delavce vseh narodov sveta in jim omogočil svobodno praznovanje, tako kot ga praznujemo mi, delavci svobodne in neodvisne Jugoslavije." JANEZKRŽMANC ■silil ■* Letni plan proizvodnje je treba izvršiti na najboljši Osnove za planiranje se- iz leta 1971 napram letu boljšim planiranjem, z več; način. K temu cilju lahko bistveno prispeva primemo rijske proizvodnje so letni in 1973 skrajšati: jimi strojnimi kapacitetami organizirana planska služba, ki jo poznamo pod nazivom kvartalni plani (črpalke, re- - pri grelnikih za 27 dni in delno tudi s povečanjem operativna priprava dela. Funkcija organiziranja pro- gulacijske pipe in podobno), oz. za 72%, zalog na polizdelkih. Za- izvodnje ne more biti prepuščena neposrednim in po- Tabela: 1 srednim vodilnim delavcem iz čiste proizvodnje, )denia in kontro- imajo le-ti obilico dela s področja vodenja tiranja poteka dela. Razen tega so ti delavci prepuščeni sami sebi, ne poznajo vrstnega reda nujnosti, nimajo jasne predstave o skladnosti proizvodnje vseh operacij, polizdelkov, sklopov za dosego čimkraj: ajšega proizvodnega ciklusa in za dosego predvidenega plana proizvodnje pri čim manjših stroških na enoto proizvoda. Negativne posledice ne- ključnih računih, kakor tudi pravilno organizirane pri- s statistično obdelavo raznih prave proizvodnje je mogoče dokumentov oz. dogodkov, strniti v naslednje zaključke: Podatki za posamezna ob-dobavni roki so nesi- dobja sicer predstavljajo Grupa proizvodnje /vzorec/ 1971 1972 19 73 Indeks 1971-73 dobav. rok zakasn. dni dobav. rok zakasn. dni dobav. rok zakasn. dni grelniki 64 8 42 8 37 4 72 mol.pogom 114 22 78 9 53 12 115 temp.regul. 89 10 55 15 47 5 89 povprečje 89 13 58 11 46 7 93 ^ Kombinirana proizvodnja — pri motornih pogonih kasnitev dobavnih rokov je gumi, "ker posamezne Absolutne "vrednosti? Pravo Je v kontni fazi določena z za 61 dni oz. za 115 % kljub znatnemu zboljšanju v niso med seboj usklajene; i vrednost dobijo, če jih opa- naročen mm dobav- pn temperaturnih re- letu h 7„ občutno P tem postanemo pri kupcil zmerno in primerjano di- nun rokom naročnika (mo- gulatoijili za 42 dni oz. za velika. Povprečna zakasnitev neresni zaradi večkratnega namiko po posameznih ča- torn! P°Soni> temperaturni 89 %. dobavnih rokov, ki je , podaljševanja dobavnega sovnih obdobjih. V nada- regulatorji, merilne zaslonke Na osnovi teh vzorcev je opravičljiva, znaša od 3 do roka; v skrajni meri se kupec ljevanju so ti podatki zbrani lt;d.). Končno kombinacijo mogoče izračunati m trditi dnu takega poslovanja naveliča za časovno obdobje 1971 do P08°JuJe naročilo, vendar je (90 % - na verjetnost!) da Za serijsko proizvodnjo m in si poišče novega dobavi- 1973 s sistemom vzorčenja Potrebno predčasno izdelati smo dobavne roke po kon- mogoče direktno vide i dol telja; in delno po podatkih iz po- P^den izbor delov, sidopov kretmh naročilih skrajsdi od zine dobavnih rokov, ker je zaloge v vseh oblikah ročil pri letnih zaključnih tudl g°tov* izdelkov na 89 dni v letu 1971 na 46 dni izdelki izdelujejo na zalogo ekomemo visoke zaradi računih. zalogo, tako da je možno v letu 1973. To predstavlja oz. deli, sklopi m monta^ se lansirajo po princip0 so prekomerno visoke zaradi računih, neskladnosti ciklusov proizvodnje; - nepredvideni zastoji v montažah kot rezultat neorganiziranega kampanjskega dela; — povečanje stroškov na enoto proizvoda kot rezultat že navedenih zaključkov. V TRAA lahko trdimo, da imamo organizirano plansko službo na solidni višini. Ne upam si trditi, da je do-: Tabela: 3 Ciklus proizvodnje za Naziv grupni razpored kombinirani razpored Indeks Podsestav gredi OČ GH 8 50 ,26 18 , 144 Ohišje OČ GH 850 23 14 164 -. . - Na tem mestu mislim pri- doseči optimalne dobavne praktično še enkrat krajše proizvodnje vseh serij v ob- segla izjemne rezultate, ker kazati rezultate le na pod- loke. Osnove za to vrsto pla- dobavne roke. dobju 1970 do 1973 so vid' za to so potrebni ustrezni ročju dobavnih rokov oz. niranja so naročila in sta- Pri tem pa je mogoče še ni v tabeli 2. pogoji dela (realno m pravo- ciklusov proizvodnje, na za- tističnl podatki iz preteklih dodatno ugotoviti zelo raz- \z gornjega pregleda je časno lzdeian plan proiz- logah polizdelkov in na ne- obdobij s primerno plansko veseljivo dejstvo, da smo možno ugotoviti da je na- I?™1-6’ P 5l-.FI0<^5.’ ?r??°" dokončani proizvodnji. korekturo. uspeli zmanjšati zakasnitev stopilo bistveno’ skrajšanj® materiala* V tabeli 1 je prikazan pre- dobavnih rokov od 13 v letu ciklusa proizvodnje v letu DOBAVNI ROKI gled doseganja dobavnih 1971 na 7 dni v letu 1973. 1971, ko smo uvedli časna dobava usklajenost kapacitet, dobra S5S L-sar* da, jsss BOLJE IZVRŠITI! - individualna proiz- Na tem mestu bi bilo ne- vodnja umestno naštevati težave, ki - serijska proizvodnja so vsak dan prisotne. Bolj - kombinirana proiz-važni so rezultati dela in vodnja smatram, da to tudi bolj V individualni proizvodnji zanima širši krog bralcev, izdelujemo izdelke po zahte-zlasti pa delavce iz nepo- vah naročnika. Osnovi za sredne proizvodnje v TRAA. planiranje sta naročilo (grel-Rezultate dela je mogoče niki, protistrujni aparati in videti v mesečnih in kvar- podobno) in željeni dobavni talnih poročilih ter za- rok kupca. Tabela: 2 19 70 1971 1972 1973 Naziv vzorca dni ver. ind. dni ver. ind. dni ver. ind. dni ver. ind. podsestav gredi GH 8 50 96 100 57 59 60 62 41 42 ohišje črpalke GH 8 50 34 100 23 67 23 67 23 67 optimalnih serij z upoštevanjem kvartalnega plana oz-plana proizvodnje. Za t0 vrsto proizvodnje je bistvenega pomena, da so dolžine proizvodnih ciklusov čim krajše oz. da je višin3 nedovršene proizvodnje v optimalnih mejah. Rezultati opazovanja dolžine ciklusa proizvodni6 dveh tipičnih delov serijskj tSnnsnor8tja’noSihn vodtiva Sistem"nlanirtoia* ie nri- 'okov po omenjenih grupah Dobavne roke je mogoče še GEORGA sistem, in leta transport, posluh vodstva »istem planiranja je _pn nmizvodnto skrajšati, kar velja zlasti za 1973 z uvedbo linearnega transport, pusiun vuusiva oisicm pmnuanja js pn- proizvodnje proizvodnje itd.) Pri tem rejen načinu . Proizvodnje. Podatki zgovorno kažejo, motorne pogone. To bo programiranja serijske Pr0' »izvodnje TRAA ::::X:X:X;::X;:;X;X;X;X;X:X;:;X;X;:;X::x;XX-x-x-X'Xv:-:vx-:-x-x-:vXvX-x-x-x-x-:vX'X-xX':x:X'X-X'X-x-:-xvx-x-x-x-:-:- :::;:;X;:;:;X;::X;:;X-:::X::v:-:-::-:-:-xX:X:X:X:X:X:X:::::::::::::X:X;X:X:::X;::X:X;::::X;:;:::::;::::::X:X:::X;X:X:X::;::Xx:;:;:;:;:::;:;:;:;X;:::x:::x: Rezultati skrajševanja ZALOGE POLIZDELKOV bolje obračati in da smo jih sicer koristili za nove na- GEORGA pripomočkov do- IN NEDOKONČANE imeli realtivno za 58 % manj ložbe v stroje in orodja. bro naložena, čeprav še ved- T - , PROIZVODNJE vezanih sredstev v nedo- Navedeni rezultati so le no dajem prednost nriza- Štg"1' ‘e68 otrebnoU8o" Pred kratkim so organi vršem Prolzvodn-j1 leta 1973 del uspeha operativne pri- devanju celotnega kolektiva večjo?° pozornost upravljanja razpravljali o po- Tabela:/ Količniki uspeš.poslovanja indeksi Zaloge 1971 ‘ 1972 ' 1973 2: 1 3:2 3: 1 1 2 3 i 5 6 polizdelkov 16,5 19,1 20,7 116 108 125 nedovršene proizvodnje 11,6 K 7 18,3 127 12/, 158 ^»vodnega ciklusa so po-7 različni pri omenjenih JJev, da je potrebno pojim VproLodPrJeZOzmveč roč!lif u^n%ti P^lova^ f racijami, kot je v danem “ leto. 1973 • Rezultati dojeni podsestav gredi OČ h™f lx\ uspešnega dela so 0 5o plod trdega dela celotnega kolektiva. Tudi operativna iji rezultati niso do- priprava dela ima velik de-0t>čni. lež, med drugim pri renta- . bilnosti poslovanja. Opera- tj,, olžina proizvodnega tivna priprava dela lahko bi-D^Usa je še vedno predolga, stveno vpliva na višino ne-L:no bi bilo mogoče skraj- dokončane proizvodnje in , k1 ciklus proizvodnje s pre- na zaloge polizdelkov. Re- v primerjavi z letom 1971. prave dela. Ti dovolj zgo- operativne priprave dela. (Linjem operacij, kar je zultati so vidni iz tabele 4. Kolikor bi ostalo isto ob ra- vorno povedo, kaj je mo- Vseh nalog pa operativna Jtes praktično težko iz- Količniki uspešnosti po- Čanje kot je bilo v letu goče doseči s primemo plan- priprava dela tudi ne bi pjivo, ker so stroji raz- slo vanj a pokažejo hitrost 1971, bi bilo potrebno za sko disciplino, s pravočasno mogla realizirati, če ne bi s; jeni po grupnem si- obračanja zalog. Primerjava neihoteno poslovanje od- in pravilno organizirano pro- bilo uspešnega sodelovanja s >u. Ta sistem razporeda časovnih obdobij 1971 do vojiti iz ostanka dohodka za izvodnjo. Na tem mestu je strani Prodaje in Nabave in bpičen za invidvidualno 1973 kaže, da smo uspeli za- obratna sredstva cca. 180 umestno pripomniti, da je neposrednega vodstva pro- izvodnjo. Proizvodnja lo8e polizdelkov za 25 % milijonov S-dinarjev, ki smo bila investicija za nabavo izvodnje. L. ŠKANDER $elQv v naši tovarni je sicer 5a.Vedno maloserijskega zna-r'Qv vendar se ponavlja pojiti tehnologija na istih »Ti z različnimi dimen-irotili' S skupinsko tehno-7° bi bilo mogoče serije ječati in organizirati pro-H jtinjo po sistemu toka v$e eriala. Razumljivo je, da kdn"? f^ejane pro-unje ne bi bilo mogoče w 0rganizirati, zato je po-in realen kombiniran ^Pored strojev. Indi- del bi izdelovali po '■Ma m sistemu, tipska p0 Pa po linijskem raz-re(Iu strojev. k0wi ie mogoče pričala ti od takega sistema raz- 0vnh Ve stroiev oz- de-^7. mest,, najbolj zgovor-ved» ej° podatki za že na-na vzorca v tabeli 3. T' tiča* ti°datki so sicer teore-^ka’ v?ndar dokaj zgovorno %-in Uiej°’ da je potrebno kud5.reje izdelati podrobno kro7°. Poteka dela, študij trani a materiala in no-Jepa transporta. Zavedati ft)a* 0ram°, daje proivodnja kg*. v kroženju z že-ciljem in da ta cilj do-^7° z najmanjšimi stro-^rij a Problematika je zelo N za organizatorja štio'lca°dnie’ vendar je preti bj, ln prezahtevna ter naj a tema drugega članka. Kljub pesimizmu, izraženem v prejšnji številki IMP Glasnika, so se srečanja v zadnjem kolu II. šahovske Lige sindikalnega prvenstva Ljubljane končala tako, da je ekipa našega podjetja ostala v ligi. Ekipa, za katero so igrali Miran Mihelčič 1 1/2 točke (iz 6 partij), Venčeslav Mišček 2 1/2 (6), Matjaž Maček 4 (5), Alojz Zalar 2 (5), Martin Škof 3 1/2 (6), Franc Dolničar 2 (5), Miro La-tinčič D (2) in Časlov Stankovič 0 (1), je osvojila vsega 15 1/2 točk in zasedla 6. mesto med 7 ekipami. Rezultat torej, ki je tako po osvojenih točkah kot po mestu povsem enak lanskemu. Podrobnejša lestvica II. lige je naslednja: 1. Komet I 241/2 (IMP: Komet 1/2:5 1/2), 2. Železničar II 191/2 (2:4), 3. PTT 18(4:2), 4. Karel Jeraj I 17 1/2 (5:1), 5. Veletekstil 16 (3:3), 6. IMP 151/2 7. Svoboda-Stožice 15 (1:5). Kratek sprehod po tabeli nam pove, da je IMP skoraj pokopal prav poraz proti mladi ekipi Svoboda iz Stožic, ki je proti ostali pa so im eh nedovoljeno število slabih trenutkov. Obstanek v II. ligi lahko v tekmovalnem pogledu ocenimo kot uspeh, ki nam bo omogočil, da se drugo leto Ob rob takemu odnosu borimo v družbi ekip, naj samokritično zapi- Kot so Železničar I, Pio-šemo, da je s prikazano I, PTT, Karel Jeraji, igro in svojim odnosom Veletekstil, Iskra m Kli- do igranja letos zadovoljil ■ nične bolnice. edino Matjaž Maček, vsi MIRAN MIHELČIČ nam pokazala najboljšo igro. Začetni uspehi v prvih treh kolih (12 točk od 18 možnih) so v toliki meri uspavali ekipo, da se je v preostalih treh kolih borila vse preveč mlačno. Volitve delegacij -polovica opravljenega izpita V predzadnji številki Glasnika smo se seznanili z nekaterimi značilnostmi delegatskega sistema ter celotnim postopkom predvolilnih priprav. Če sedaj že lahko ocenimo do sedaj opravljeno delo, kakor tudi samo udeležbo na volitvah, smatramo, da so družbenopolitične organizacije v TOZD svojo dokaj obsežno in zahtevno nalogo v redu opravile. Če udeležba na temeljnih kandidacijskih konferencah v nekaterih TOZD ni bila ravno najboljša, pa lahko ugotovimo,daje bila udeležba na volitvah zadovoljiva, kljub temu da tokrat ni bilo mogoče voliti po pošti. Saj je bila udeležba na večini volišč med 85 in 90 %, v Ivančni gorici in Mariboru 92 %, v Slovenskih konjicah pa celo 100 %. Najslabša udeležba je bila v Elektromontaži — 79,23 %, kar pa gre predvsem na račun oddaljenih gradbišč. Izvoljene delegacije so se tudi že konstituirale in izvolile svoje predstavnike. Glede na število zaposlenih po posameznih TOZD oz. enotah štejejo delegacije od 5 do 15 delegatov. Nekatere izmed njih (OVK, EM in Livarna) imajo svoje samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela občinskih skupščin, ostale delegacije pa se vsaka na svojem območju združujejo z delegacijami drugih podjetij v konferenco delegacij za skupno delegiranje svojega delegata v zbor združenega dela občinske skupščine, na področju katere imajo svoj sedež. UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA SISTEMA Opravljene volitve _so začetek uresničevanja in uveljavljanja delegatskega sistema. Če tega ne bi tako razumeli, se nam prav lahko zgodi, da bomo ostali na pol poti. Delegatskega sistema in delegatskih razmerij pa še zlasti ne bo mogoče uresničevati brez stalne aktivne vloge vseh organiziranih socialističnih sil, zlasti družbenopolitičnih organizacij v podjetju. Predvsem bo potrebno v novem samoupravnem - delegatskem sistemu pravočasno informiranje in dobro komuniciranje ter stalna povezava med delavci v TOZD, samoupravnimi organi in delegacijami. Glede na predstoječe naloge v uresničevanju delegatskega sistema je bilo ob volitvah opravljenega le pol izpita, druga polovica nas torej še čaka! ANTON KRIŽAN II N I I, lj| id' tel Iti Iti i»i lo i k it ! 6 i l 1 i ji ' ' , -i,- r: 1 ' V - '-4* 4 Ob razvitju prapora in prevzemu gasilskih prostorov j Po desetih letih uspešnega go čil nemoten potek predelovanja gasilske enote, ki slave, se je pozneje formirala v in- Od 36 industrijskih ga-dustrijsko gasilsko društvo silskih društev občine Šiška tovarne, je bila dne 7. aprila se jih je udeležilo proslave organizirana proslava ob raz- 24, in sicer z opremo; na-vitju gasilskega prapora. dalje gasilsko društvo občine Na prošnjo upravnega od- Bežigrad, Savlje, Stožice in bora gasilskega društva je gasilska zveza občine Vič, pokroviteljstvo nad to pro- gasilsko društvo Kozaije ter slavo prevzel glavni direktor poklicna gasilska brigada, podjetja Stanko Krumpak. Prav tako so se proslave ude-Vzdušje pred pričetkom ležili predstavniki gasilske proslave in med njo je bilo zveze občine Šiška, mesta več kot zadovoljivo. Mno- Ljubljane in Republiške ga-žični udeležbi je bilo tudi silske zveze ter predstavniki vreme naklonjeno, saj je lep družbeno političnih orga-sončni dan prav tako orno- nizacij občine Šiška in Kra- jevne skupnosti Šentvid, veda pa tudi predstavnik vseh TOZD podjetja, ki s° pripeli na prapor svoje tr3' kove z oznako TOZD. To* varno elektronaprav pa je za' stopala tudi gasilska enota* ki ima vse možnosti, da sa formira v industrijsko ga silsko društvo. Za uvod v proslavo r godba na pihala iz Litostroj zaigrala koračnici „Kornaj]' dant Stane“ in „Na juri’ Pevci zveze borcev Zg. Šišk j med katerimi pojejo tu člani kolektiva iz TRAA, P so zapeli Rada SimonM INDUSTRIJSKO gasilsko društvo tozd traa Uatje le k soncu, svo- /o igranju godb je pokro-e*j proslave Stanko Krumih Prevzel raport, po nje-'Veni dovoljenju se je pri-l mimohod udeležencev v?8lave mimo slavnostne Se. 0 mimohodu nastopala " je sledilo razvitje pra-Godba iz Litostroja je J*a državno himno, prednik sindikalne orga- i^eije pa je razvil gasilski k,P°r ter ga izročil gasilcu 3elu Kranjcu. ";o društ1 'v poveljnik Slavko % v % r°niko društva je podal (jov poveljnik Slavko ienjak. Iz njegovega po-lanja povzemamo: V da smo se z gasilstvom Vvarni Trata pričeli ukvar-l'Pred 15 leti, ko je nastal \{C Požar v takratni livarni, ju je bil vzrok samovžig na lirični instalaciji; ta poje bil uspešno pogašen; i," leta 1964 je bila ustaljena gasilska enota,kije J*vala v okviru gasilskega stva Šentvid, leta 1967 se Preimenovala in orga-v industrijsko ja š regulacijskih armatur karatov; liJ\v maju leta 1966 je bil n° pogašen požar na laneni letalu, ki se je zru-'k ob tovarni; " oktobra leta 1968 je Is,_______________________ bil uspešno pogašen požar v takratnem centralnem skladišču podjetja, ki je bilo na Trati; požar je zajel emba lažo bojlerjev, s hitrim po sredovanjem je bila prepre čena večmilijonska škoda — v letu 1973 so gasilci skupaj z člani kolektiva pre prečili 3 manjše začete po žare; — danes je gasilsko dru štvo dokaj dobro oprem ljeno in usposobljeno za ga šenje ter tudi za izvajanje najzahtevnejših nalog. Člani društva so se v svojem delovanju dokaj hitro vključili v sodelovanje z industrijskimi gasilskimi društvi občine Šiška, predvsem pri organizaciji skupnih vaj in nastopov. Prav to je bilo razvidno tudi iz udeležbe na proslavi. Zato ni čudno, da je komentator RTV ob poročanju poudaril, da to ni bil samo praznik industrijskega gasilskega društva IMP, temveč vseh industrijskih^ gasilskih društev občine Šiška. Udeležence je pozdravil tudi pokrovitelj proslave, glavni direktor IMP Stanko Krumpak. Njegov pozdravni govor objavljamo posebej. O razvoju Tovarne regu- Gradnja moderne nove objektov, ki danes tvorijo lovalo pri izdelavi idejnih i (Td o r o č a^t eh nični direk tor bolnice v Ljubljani se je sno- Klinični center. Glede na projektov in kasneje glavnih J „ ° -,.11™ vala že nad deset let. Leta velik delež instalacij, nad projektov. Anton Pančur. Sledili so po- 1960 so se začele prve štu- 25% celotne vrednosti, je (Nadaljevanje na 10. strani) dije in projekti za gradnjo IMP že od prvega dne sode- (Nadaljevanje na 10. strani) IMP SODELOVALO OD PRVIH ZAČETKOV Gradnja kliničnega centra v Ljubljani Iz pozdravnega nagovora glavnega direktorja ■i Spoštovani gostje, dragi tovariši gasilci! Osebno se počutim počaščenega, da ste 171 e povabili, naj prisostvujem razvitju vašega Prapora, zato mi dovolite, da vam najprej ,eVitam k temu svečanemu dogodku in krati spregovorim nekaj misli ob tej pridnosti. TOZD Tovarna regulacijskih armatur in abaratov, ki je ena izmed desetih TOZD v g D IMP - Ljubljana, je že leta 1967 za-d}a potrebo po organiziranju lastne indu-J-rijske gasilske enote. Pri tem je potrebno p°ndariti, da je pobuda za ustanovitev gasilke enote prišla iz vrst neposrednih proiz-a)alcev. Zavedajoč se pomembnosti po-,arnega varstva, zlasti še požarne preventive, f v°dstveni kader tovarne to pobudo podprl n °dločilno pripomogel k takojšnji usta-°vitvi prostovoljne industrijske gasilske etl°te. p delovanje te gasilske enote je lahko za Sled vsem podobnim enotam. Ob usta-°Ufvi je gasilska enota praktično raz-°‘agala samo s kopico dobre volje. Po- kazalo pa se je, da je bila prav ta dobra volja tista sila, ki je pripomogla k uspehom in napredku društva. Člani enote so žrtvovali mnogo svojega prostega časa za izpopolnjevanje svojega znanja s področja požarne preventive. Z večanjem obsega proizvodnje tovarne so se povečale nevarnosti požarov in s tem tudi naloge gasilskega društva. Večje naloge pa so zahtevale boljšo opremljenost društva. Tudi vodstvo tovarne se je zavedalo, da se samo z dobro voljo, prizadevnostjo in strokovnim znanjem društva ne da reševati požarne problematike. Kljub temu, da je tovarna za razvoj svojega proizvodnega programa potrebovala precejšnja finančna sredstva, so člani društva in vodstvo. tovarne skupno našli potrebna sredstva tudi za nabavo nujne opreme gasilskega društva. Pravilnost ustanovitve prostovoljnega industrijskega gasilskega društva je danes potrjena tudi s konceptom splošnega ljudskega odpora, zlasti še v sedanjem času, ko so se ponovno pojavili apetiti po našem ozemlju ter grožnje in rožljanje z orožjem neposredno ob naši meji. To nam je ponovno opozorilo, da moramo vsi biti stalno pripravljeni na obrambo naših meja in reševanje ljudi ter družbenega premoženja. Ob koncu bi želel poudariti, da verjetno ni slučaj, da je bilo ravno v TOZD TRAA ustanovljeno prvo prostovoljno industrijsko gasilsko društvo v sklopu OZD IMP - Ljubljana, saj je TOZD TRAA eden izmed najstarejših obratov pri IMP. Želel bi,da bi temu zgledu čimprej sledile tudi ostale TOZD, saj se s požarno nevarnostjo stalno srečujemo pri našem delu. Tovariši gasilci - člani prostovoljnega industrijskega gasilskega društva IMP TRAA, vam pa čestitam ob razvitju prapora in obenem želim, da v svoje vrste pritegnete še več vaših sodelavcev, da boste lažje kos svojim nalogam. Naj geslo. „V SLUŽBI LJUDSTVA - NA POMOČ “ ne bo samo napisano na praporu, ampak naj bo stalno vodilo pri vašem delu. Naj vas tudi jaz pozdravim z vašim stoletnim pozdravom - na pomoč! »♦♦»»»•M$•**-»»A«>t (Nadaljevanje z 9. strani) Najprej se je začel leta 1966 zidati hospitalni del s 1070 posteljami, leta 1969 pa pripadajoči funkcionalni del, imenovan diagnostično-terapevtsko-servisni objekt ali skrajšano DTS-objekt. Novi Klinični center služi vsem klinikam, v naj večji meri za zdravljenje tistih bolnikov, katerim je potrebna zahtevna diagnostika in terapija. Program dela v novih objektih bi moral biti „klinični vrh“ v okviru koordiniranega poslovanja vseh bolnic v Sloveniji. Hospitalni del v sklopu novih del je danes v glavnem že izdelan in tudi vseljen. Te dni gre v obratovanje, kot zadnji, oddelek za otroško kirurgijo, tako da bo naseljenih vseh 1070 bolniških postelj. Vseljevanje se je začelo etapno. Prvi bolniki so šli v objekt 22. decembra 1970. leta. Objekt bo zaključen do konca 1974. V hospitalnem delu so od 2 do 8 tipične etaže s po 128 posteljami. Bolniške sobe imajo eno, dve, tri in šest postelj. Razmeščene so na južni in severni strani obeh kril. V srednjem delu so razporejeni medicinsko servisni in pomožni prostori. Vse bolniške sobe imajo lastne sanitarne in toaletne prostore, ki so skupne za eno šestposteljno, za dve troposteljni in za dve dvoposteljni sobi, enoposteljne pa imajo svoj sanitarno-toaletni element. V vsaki bolniški sobi je centralni dovod kisika, vakuuma in komprimiranega zraka. Enako je to izvedeno tudi v ordinacijah in vseh prostorih, kjer na kakršenkoli način zdravijo bolnike. V bolniških sobah za težje kar-diorespiratorne in druge bolnike in v prostorih za intenzivno nego, terapijo in slično, ter v vseh ordinacijah je v načrtu instalacija za prenašanje elektrokardiogram-skih posnetkov v diagnostični center, to je v kardiološki del centra za kar-diorespiratorno diagnostiko. Zaradi take tehnične opremljenosti bolniških sob se v vsaki sobi lahko zdravijo težki bolniki in to prispeva k terem mestu je v oddelku, osebja, ampak predvsem po-univerzalnosti bolniških sob. Klic se prekine šele takrat, magajo pri večji ekspedi-Drugače pa ima „hotelski“ kadar se sestra odzove bol- tivnosti internega poslovanja del hospitalizacije približno niku oz. sama v bolniški v bolnici, standard hotela „B“ kate- sobi, iz katere je bila po- V prvem nadstropju gorije oz. novih modernih klicana, prekine delovanje hospitala sta oddelka za in-stanovanjskih stavb.. klicne naprave. Na isti klicni tenzivno nego in opekline. Vse zgoraj navedene teh- sistem so vezani tudi sanitar- To sta v instalacijskem po-nične naprave, to je medi- no-toaletni prostori, od gledu najbolj zahtevna občinski plini ter priključki za koder bolnik v sili lahko po- jekta, kar so se doslej pri nas jaki in šibki tok, so skupno z kliče sestro, a ona samo v gradili, razsvetljavo povezane v in- tem prostoru lahko prekine Oddelek za opekline ima stalacijskem elementu, ki gre klicni mehanizem. Razen 26 postelj, od teh polovico po vsej dolžini bolniške sobe tega po tem istem sistemu za otroke. V dvoposteljnih nad vzglavjem bolniških lahko po potrebi sestra po- sobah je 18 postelj za nor-postelj. kliče višjo sestro oz. zdrav- malno zdravljenje, za zdrav- Za zvezo med bolniki in nika, če je potrebna še do- ljenje najtežjih opeklin pa je bolniškimi sestrami je pred- datna zdravniška pomoč. osem postelj v enoposteljnih videna svetlobno-kUcna-go- Zgoraj navedene šibko- sobah — izolacijskih kom-vorna naprava. Bolnik, ki točne instalacije danes niso pletih z dvema nadzornima kliče sestro, lahko z njo go-nobena razsipnost pri mestoma za sestre. Taka vori in ji pove svoje želje, opremljanju modernih funkcionalna ureditev in Sestra se lahko na podlagi bolnic, ampak jih najdemo v medicinski pogoji seveda pogovora odloči, ali se bo Vseh večjih pa tudi manjših zahtevajo absolutno klima-pozivu takoj odzvala, ali pa bolnicah, ki jih gradijo po tizacijo sterilnega zraka z bo opravila še kakšno drugo svetu. V hospitalnem delu avtomatsko regulacijo tem-nujnejšo nalogo. Bolnik je imamo še telefonske in in- perature od +18 stopinj C na vsak način siguren, da je terfonske naprave, sistem za do + 32 stopinj C in rela-sestra slišala njegovo proš- brezžični klic oseb, pneu- tivne vlage. Zrak se preko njo, ima občutek večje si- matsko cevno pošto za hiter mehanskih filtrov filtrira še gumosti in je pomirjen. transport dokumentacije z elektrostatičnim filtrom in Ta interkomunikacijski zdravil, rentgenskih po na koncu z absolutnimi sistem sestram prihrani mno- snetkov in laboratorijski! filtri. go časa, istočasno pa orno- vzorcev krvi. Vlaženje zraka je s par- goči, da poziv v vsakem slu-. Vse te mehanizirane in nimi vlažilci, tako da se one-čaju pride do medicinskega1 automatizirane naprave ne mogoči vsaka možnost osebja ne glede nato, na ka- razbremenjujejo samo okužbe in se doseže naj višja možna sterilnost. V oddelku za intenzivfi0 nego, ki ima 42 postelj. Je izvedena dvokanalska klin13' Zahteve po regulaciji so pr3V tako stroge kot pri opek' linah, glede sterilnosti zrak3 pa ni potrebno imeti elek' trostatičnih in absolutni11 filtrov. Oddelek ima svoj oscil°' skop in kalkulator (On-line' predviden pa je sistem za avtomatsko obdelavo P0-datkov. Vse zelo zahtevi1 komandne pulte smo izdela*1 po načrtih našega projek' tivnega biroja v TEN. V hospitalnem delu s niso zaključena gradbena m stalacijska dela v 1. kle*1’ kjer bo računski center, cen ter za dokumentacijo, fot? laboratorij, fizioterapija r restavracija. Vendar pa J predvideno, da bo tudi j del objekta dokončan let 1974. Južni del DTS-objekt3= kjer so tri amfiteatralne k* nične predavalnice s trem seminarskimi prostori, gl£Vlr vhod z garderobami in sam tarijami, administracij0’ rentgenski oddelek, oddek Nadaljevanje na 11. strani OB RAZVITJU PRAPORA (Nadaljevanje z 9. strani) nični direktor Anton Pančur. zdravni nagovori pred- Poveljnik društva Slavko sednika Mestne gasilske Hrženjak je po sklepu UG zveze tov. Črtanca in pred- društva podelil priznanja, stavnika Republiške gasilske Plaketo in priznanje je dobil zveze tov. Kušarja. Oba go- glavni direktor Stanko vornika sta se pohvalno iz- Krumpak, priznanja za razila o dosedanjem uspeš- uspešno delo v društvu pa so nem delu društva, ki ga je prejeli naslednji člani: čutiti na celotnem območju Slavko Hrženjak — povelj- tovarne Po programu so si vsi ude- na svoj račun okoli 4.00° it i- v piU5tauiu sv JJL vsi uuv- uu ovvj rumu ^ leženci ogledali delavniške din. Velikokrat Slavko Hj. prostore, kjer so jim dežurni njak, pa tudi ostali 01 delavci pojasnjevali pomen društva, prispevajo svoj P!^ in funkcije artiklov, ki jih sti čas za usposabljanje proizvajamo v tovarni. Nato vzdrževanje gasilske °prefb je bila za vse udeležence S pridobitvijo gaS1! organizirana zakuska v pro- prostorov in boljše gasil** štorih nove pločevinarne. opreme pa se je čut za odg11 vornost do dela in za občine Šiška. nik društva Jože Pungerčar — pod-Po razvitju prapora je na- poveljnik ~~ Martin Petrovič — Član društva Miha Kranjc - član društva Rudi Bukovec — dosedanji predsednik društva Prav tako je bilo priznanje vui.iuai uu um ii. Ko govorimo o razvoju daljnje usposabljanje vsaK-j, y , • • • 1 • Xlnnn * r flriiP+Tm no tS/TVC ^ povedovalec programa TOMAŽ Terček prebral sklep upravnega odbora gasilskega društva, ki ga je le-ta sprejel na svoji seji dne 28. 3.1974. Po tem sklepu so postali častni člani društva glavni društva in njegovi proslavi, člana v društvu še pov ne moremo mimo tega, da Ob naših razgovorih V ne bi posebej omenili tudi sameznimi člani gasil* m njegovega poveljnika Slavka društva so bili vsi eno U.x^n:n1rn 1,5 5—.„ f„ mnonin Ho tiiHi V** Hrženjaka, ki ima precejšnje mnenja, da se tudi P1^ zasluge za razvoj društva in Glasnika ^ zahvalijo za usposobljenost posa- TOZD podjetja in sindikat meznih članov ter njihovo organizaciji za njihovo V-izurjenost za gašenje po- moč. Izrazili so tudi direktor podjetja Stanko podeljeno osvnovni sin-Krumpak, direktor TOZD dikalni organizaciji tovarne TRAA Lado Mazovec in teh- za njeno vsestransko pomoč, žarov. Organiziral je celo pravljenost sodelovati v zbiranje odpadnega papirja, organizaciji gasilskih ato s prodajo papirja pa je dru- v drugih TOZD podjetja- „ štvo v preteklem letu dobilo RUDI BUKOx' » w ^ b STRAN 11 SPLOŠNO • Zakonodajo s področja gradnje in uporabe parnih ^tiov regulira Uradni Ust SFRJ, in sicer št.: 7/57, /58 in 56/72. Glavne značilnosti pozitivnih prediv so naslednje: i Kot parni kotel se smatra vsaka zaprta posoda, v ^teri se razvija vodna para s tlakom, večjim od ?trr>osferskega. Predpisi se ne nanašajo na male parne '°tie. nri katerih ie nrodukt P V 20 ^ čemer je: y . nadtlak kotla v atu • •. vsebina vode v kotlu v litrih Taki kotli pa morajo biti kljub temu opremljeni z Rešljivim varnostnim ventilom, vodokazom in manometrom. Predpisi prav tako ne veljajo za parne kotle z kovnim tlakom 0,5 atu *°Pet pri predpostavki, da je z zanesljivim varnostnim j^anom preprečeno prekoračevanje maksimalno dojenega tlaka. Kot zanesljiv varovalni organ se v tem ^Meru smatra enokraka stojnocevna naprava ali varani ventil na utež, če ga predhodno odobri inspek-0rat parnih kotlov. ji i{je° velikosti se parni kotli SREDNJI parni kotel je ;e na: male, srednje in ve- tisti, pri katerem vsebina vode ni večja od 15001, de-parni kotel je tisti, lovni tlak ni večji od 12 atu Nni ^e.rem vsebina vode pri in notranji premer ne večji cjju ne presega 10001, od 1300 mm. j1 tlak ni večji od 6 atu <1 j^tanji premer ni večji 1 mm. VELIKI so vsi ostali parni kotli. Vsak parni kotel mora imeti najmanj dve napravi za napajanje z vodo, ki morata imeti neodvisne pogone. V slučaju namestitve dveh električnih črpalk je dopusten samo en električni, in to samo v slučaju, če izpad tega vira energije avtomatsko izključi tudi ogrevanje kotla in da pri tem akumulirana toplota v kurišču in vlek kotla ne dopuščata nobenega nedopustnega izparevanja. Parni kotel mora imeti naprave za zapiranje in izpuščanje, vodokaze, vso grobo in fino armaturo v skladu z ustreznimi predpisi. Posebno skrb je treba posvetiti napajalni vodi. Skupaj s projektom je treba inšpektoratu parnih kotlov predložiti detajlno analizo napajalne vode. Dolžnost inšpektorata parnih kotlov pa je, da oceni analizo vode in da oceno pogojev, pod katerimi je možno to vodo uporabljati za napajanje. NAMESTITEV PARNIH KOTLOV MALI parni kotli se lahko postavljajo posamezno ali v skupinah povsod, pri čemer je treba paziti na to, da so izpolnjeni gradbeni in protipožarni predpisi. V delav- nicah in stanovanjskih ob- med dnom rezervarja in jektih morajo biti prostori, v vrhom kotla najmanj 2 m, katerih se postavljajo mali pod pogojem, da je tlorisno kotli, ločeni in ograjeni od prekrivanje kotla največ vseh strani z negorljivim 20 % in da napajalni re-zidom, visokim najmanj zervoar ne zakriva svetlar-2 m, morajo imeti izhodna nika. vrata in neoviran dostop do V primeru kurjenja s kotlov. tekočim gorivom se dovo- SREDNJI narni kotli se ^ vSradnia dnevnega re-, ,. ,P. . , zervoarja z zalogo goriva ahko postavljajo poleg de- največJ za 4.umB0 *aksi. lavnrc ah stanovanjskih ob- m^no trošnjo. Montaža jektov, kakor tudi v objektih h reze^0arjev nad kotli ni delavnic, vendar ne v de- d tna vJnobenem pri-lovnem prostoru, temveč v v r posebnem oddeljenem pro- mDeiovna temperatura St™ P""---«- f ne % srn,« postovlj.u v stano- treba dobro prezračevati, vanjskih zgradbah. Zidovi m 1 tlaki prostora morajo biti iz negorljivega materiala. Vgrajevanje masivnih stropov je prepovedano. Tla kotlarne morajo biti dvignjena iznad površine okolice najmanj za vodnocevne parne NASTANEK IN ZNAČILNOSTI VODNOCEVNIH PARNIH KOTLOV Za vodnocevne r Gradnja kliničnega centra ^tavanje z 10. strani fiziologijo ter .J^nično kuhinja s kapa-“000 obrokov in pri-' 374 stopinj C), kjer je up2*' jalna toplota enaka nič, tak0 da preide voda v paro brez spremembe volumna. V tei° kotlu torej niso bile P°' trebne nobene naprave 23 ločevanje pare od vode. Paf° so potem reducirali do obr2' tovalnega tlaka ter jo še pie' greli. Zaradi potrebnega y6' likega tlaka je pri teh kotla1 zelo narasla moč napajala6 črpalke. Zato so pričeli kasnej6 graditi Bensonove kotle tud za nižje tlake, t. j. brez up2f' janja v kritični točki. Up21' janje se v tem primeru 0 začne in konča v en®10 samem prerezu cevi, temv® poteka vzdolž ustrezno d°1-ge uparjalne proge. Tovrstne kotle je mogo^6 urediti tako, da proizvaja]0 pri nižji obremenitvi P2L pri nižjem tlaku, pri J15! obremenitvi pa pri višje,P tlaku. To je pomembno Pn napravah za kritje obr® menilnih konic. I te ki 8' k k P n P g' P si k P k ii P P ii g ž v 1) Ker nimajo ti kotli skoraj nikake akumulacije p2ie’ i. moramo prirediti pri obr2' tovanju vsaki zahtevani k°' ličini pare tudi ustrezno k°' v ličino napajalne vode 16 v toplotno moč kurjave. \ , e nalogo opravlja regulacij kotla na sledeč način. c Ko naraste odvzem P2fe’ ^ povzroči to v prvem m° men tu padec tlaka, ki pr®* ? prvega regulatorja P°ve£j j1 količino napajalne vode. * tem pa upade temperatur pare, kar povzroči Pr g > drugega regulatorja, da s j 1 poveča toplotna moč k° jave. Zaradi delovanja dru^ t gega regulatorja pa se f1 J poveča takoj temperatu I pare. Delček vode namr® ’ * ki pride v kotel ob zvečanj ^ / toplotne moči kurjave, P c trebuje določen čas, da ^ c segreje do uparjalne temP . t rature. To traja pri P0^ t obremenitvi kotla v j j minut, pri delni obremeni pa še več. inJ ? Posledica tega je, da ° več pare odvzamemo, 1 bolj pade temperatura p2* ' HITRI , RAZVIJALCI PARE . Vse navedene zakonit0 veljajo tudi za naše hitre j vijake pare. Razlika je. p j veda predvsem v velikosti-je pri hitrih razvijalcih P , neznatna v primerjavi z 0 L škimi kotli termoelekti. in industrijskih postroj £ato je tudi opremljenost teh kotlov temu primerna, ker igrajo pri tem važno vlogo tudi ekonomski in konkurenčni razlogi. Idealna regulacija takega kotla bi bila seveda brezsto-Penjska regulacija količine Napajalne vode in brezsto-Penjska regulacija dovoda goriva. V praksi se to zreducira Pri večjih enotah na dvostopenjsko napajalno črpalko in dvostopenjski gorilnik, Pri manjših enotah pa izključno na vključevanje in Vključevanje celotne naprave. Prednosti teh kotlov so Predvsem: , - takojšnja možnost pro-Vvodnje pare, — majhne zagrevalne izgube, — kratka doba mirovanja, ~ majhna izguba skozi krilno komponento. Slabosti se kažejo pred-^6rri v: — neprilagodljivosti spreminjajočemu odvzemu pare, ~ minimalni akumulaciji, občutljivem obratova- j. " potrebni skrbi za kva-teto napajalne vode Evropsko tržišče pozna proizvajalcev hitrih raz-jljalcev pare (v oklepaju u®n od proizvajalcev): 1 • malovsebinski vodno-''EKa ^ote^ (proizvajalec 2- malovsebinski vodno-.evni kotel z dodatno tlačno ^P^rilno posodo (proizvaja- n E srednje vsebinski vodami kotel (proizvajalec j^uri 1. Firma GEKA pro- ^ aja klasičen vodnocevni, , alovsebinski razvijalec pare L' 1). Program obsega vse ^Pačite te kotlov . od Eg/h do 3500 kg/h in Tatovalne tlake od 10 atii ^ 120 atii. Značilnost je ^a*a vsebina vode in s tem JJipst postavitve kotla u^ktično v vsak prostor, s* Pajalna črpalka je dvo-lQPenjska. Količina ob-Cc nu vode v 2. stopnji je ja-a Pare. V prvi stopnji \ft napajalna črpalka cca količine. >thflradi male vsebine vode pc kotel večje število fen; )n s tem manjšo stoi mjsko dobo. Zaradi pa pujske napajalne črp van.le primeren za obi... nje med 33 in 100 %-no Nadaljevanje na 14. strani) BAY Odvod part Ooriltc HITRI RAZVIJALCI PARE (Nadaljevanje s 13. strani) nazivno močjo. V zadnjem delu kurišča ima vgrajen t. im. ekonomizer, ki je namenjen sušenju pare pred izstopom iz kotla. ad 2. Sistem firme BAY (sl. 2) dodaja osnovnemu kotlu, ki je v principu enak GEKI, dodatni tlačni re-zervar, v katerem se vrši izparevanje vode. Posebna cir-kulacijska črpalka skrbi za konstantno cirkulacijo vode skozi kotel in tlačno posodo ne glede na odjem pare. Vodna vsebina tega sklopa je seveda bistveno večja, vendar je v okviru proizvodnega programa, ki se suče med 1000 in 3000 kg/h, še vedno v grupi malih kotlov z vsebino vode pod 10001. Napajalna črpalka je enostopenjska. Število vklopov kotla je zaradi večje vsebine vode manjše, kotel ima zato večjo akumulacijo, vendar napajalna črpalka dela le v položaju , .vključena" ali „iz-ključena". Tu je poleg tega prisoten še tehnični problem tesnje-nja cirkulacijske črpalke, ki dela pri nazivnem tlaku in temperaturi naprave. ad. 3. Srednievsebinski kotel Henschel (sl. 3) delno združuje predhodna sistema. Po vsebini vode spada do 1800 kg/h med srednje, nad 1800 kg/h pa med velike parne kotle. Značilna je vertikalna izvedba, robustna konstrukcija, vertikalne vodne cevi, ki se na vrhu združijo v izparilno obročno komoro. Kotli zahtevajo razmeroma visoko kotlarno, vendar zavzemajo majhno tlorisno površino. Zaradi velike vodne vsebine so primerni za spremenljivo obtežbo, imajo dolgo življenjsko dobo, vendar so bistveno dražji od ostalih podobnih kotlov. ZAKLJUČEK Preden se odločimo za vgradnjo hitrega razvijalca pare, moramo skrbno proučiti vse možne režime obratovanja. Zavedati se moramo, da je j hitri razvijalec pare delovni stroj, ki ga pogojuje enakomerna poraba pare. Zaradi enostavne montaže in lahkega posluževanja je zlasti priporočljiv za razne pralnice, kemične čistilnice v kemični in papirni industriji. Po dosedanjih izkušnjah se obnesejo predvsem manjše enote do 1000 oz. 1500 kg/h. Večje enote imajo namreč že veliko notranjih mas, ki akumulirajo toliko toplote, da se izparevanje lahko vrši tudi potem, ko je go rilec izključen. V tem primeru je nujna posledica prekorrierno po- j večanje tlaka v sistemu in uhajanje pare preko varnostnega ventila. i Posebno skrb je treba po- j svetiti napajalni vodi, ki I mora imeti primerno trdoto in določeno pH-vrednost, da zmanjšamo notranjo agresivnost vode. Običajno uporabljamo jonske izmenjevalce in avtomatske doza-toije kemičnih dodatkov. Poseben problem je tudi kaluženje kotlov. Po vsakodnevni uporabi je potrebno izprazniti celotno vsebino kotla v kalužno jamo, da preprečimo usedanje raznih soli na stenah kotlovskih cevi. Napajalno vodo je potrebno seveda ustrezno pred-grevati, oz. celo hladiti, če je bojazen, da bo pritekal nazaj prevroč kondenzat. Za vsakim kotlom je potrebno vgraditi sušilec pare, ki na mehanični način izloča kapljice vode iz pare, kar je precej pogost pojav pri sunkovitih odvzemih pare. V zadnjih desetih letih pa prihaja v Evropo iz Amerike sistem kotla na vroče olje, ki j uspešno konkurira hitrim1 razvijalcem pare, obenem pa pri atmosferskem tlaku omogoča temperature do 400 stopinj C in čez. Kljub nekaterim tehničnim pomanjkljivostim, ki jih ta sistem trenutno že ima, pa lahko smatramo, da se bo v prihodnosti vse bolj in bolj uveljavljal. MARJAN ANŽUR V smislu 121. člena Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so bili izdelani programi za prekategorizacijo iz nižje v višjo kategorijo za proizvodne delavce. Na podlagi družbenega sporazuma pa smo dolžni vsako napredovanje oz. prekatego Samoupravni sporazum pa točno opti' deljuje, kdo lahko obiskuje oz. opravi]3 izpit za PU, KV in VKV delavca po pi°* gramih KIG. Ta opredelitev je naslednja: rizacijo v višjo skupino izvesti le na pod- j ga py lagi preizkusa teoretičnih in praktičnih aj tisti deiaVci, ki poleg izobraževanj3 znanj po programih KIG (Stalna konfe- opravljajo dela priučenega delavca naj; renca interesne skupnosti za izobra- manj 1 leto (praksa), ne smejo biti ževanje gradbenih delavcev). mlajši od 18 let in morajo imeti oprav Izobraževanje po programih KIG ima ljenih vsaj 6 razredov osnovne šole, družbeno priznano veljavo na vsem pod- b) tisti delavci, ki delajo na delovne!11 ročju gradbeništva Slovenije. mestu PK delavca in uspešno oprav Predmet število ur zaPU zaKV zaVKV strokovno računstvo 32 60 36 tehnologija gradiv 24 24 24 poklicna tehnologija - 72 72 tehniško risanje 24 48 — org. in ekonom, podj. - 3 6 60 varstvo pri delu 8 12 26 družbena znanja 20 30 36 tehnologija obdelave 24 — 24 strojeslovje - 24 poslovno spis je - 1 2 psihologija dela - - 36 praktično delo 148 138 70 Skupaj 280 420 420 Tu moramo pripomniti, da je naše podjetje pristopilo novembra preteklega leta tudi v članstvo Interesne skupnosti. Takoj smo začeli z izdelavo programov. Ti so v pretežni večini že narejeni ali pa so v zaključni fazi. Na podlagi naših programov in naših pripomb so programe KIG izdelali: KIG, Poklicna kovinarska šola Domžale in Kovinski šolski center Koper. Tako pripravljeni programi so bili obravnavani na 20. redni seji koordinacijskega odbora KIG dne 5. aprila 1974. Izobraževanje po teh programih bo steklo redno za vsa podjetja v jesenskem roku. Obseg programov je razviden iz tabele. ljajo vsaj 5 let dela priučenega delayca ter so starejši kot 40 let. 2. Za KV . a) tisti delavci, ki so poleg izobraževati, opravljali dela priučenega delavca ati manj 5 let, b) tisti delavci, ki so uspešno opravil najmanj 10 let dela priučenega lavca in so starejši kot 45 let. 3 . Za VKV .1alj tisti delavci, ki so uspešno opravil najmanj 7 let dela KV delavca Dogo voljeno je tudi, da bodo izobraževanje za nas izvedle omenjene tri izobraževalne institucije (Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev, Poklicna kovinarska šola Domžale in Kovinski šolski center Koper). Na podlagi 121. člena Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov bodo šli po tem sistemu izobraževanja tisti proizvodni delavci, ki bodo za njih dala soglasja vodstva posameznih TOZD. Predavanja bodo v popoldansk. času na sedežih omenjenih izobraževal ustanov. Kolikokrat tedensko in ko»^ ur dnevno bodo predavanja, zavisi skupine, ki bo določeni tečaj obiskov in predavateljev, ki bodo na tečaju P .c davali. Od tega je seveda odvisno trti2 celotnega tečaja. Predvidevamo tuCl1’f3-bodo predavatelji pripravili pismeno & divo za svoja predavanja (skripta). FRANC LOPA1 >-K Z N< Hi 5d K >Zd>SdO>Z STRAN 15 Za prvomajsko nagradno križanko razpisujemo tri nagrade: Rešitve pošljite na splošne službe svojih TOZD do 15. maja 1974. I. nagrada 100 dinarjev, ^ bo uredniški odbor Glasnika IMF imenoval posebno komi- sijo. Obilo zabave pri reševanju! _______________________________________ Klimatizacija v luči energetske krize Industrializacija je v zadnjem stoletju stopnjevala po- (ne) naravne posledice tako trošnjo energije do te mere, da nas takoimenovani velike potrošnje ne samo na ',izbruh energetske krize11 koncem 1973 ne preseneča. Pri teritoriju razvitih držav, tako hitrem stopnjevanju potrošnje v zadnjih desetletjih temveč tudi na vsem svetu, po drugi svetovni vojni so se pričele javljati velike anoma- Izkoristek današnje polije v potrošnji primarne energije, kot npr. neracionalno ,trošnje primarne energije pa trošenje energije, nerentabilnost velikih investicij z je dokaj skromen: le 20 % v ozirom na porabo energije itd. Približno 10 % celotnega prometu, 30% v procesni zemeljskega prebivalstva troši danes več kot 50 % celotne tehniki in 50% pri ogre-proizvedene energije na vsem svetu! vanju in klimatizaciji. Med Pri današnjem tempu naraščanja investicijske aktiv- množico odločilnih fak-nosti bi že v bodočih 250 letih do kraja porabili celotne toijev, ki jih bo tehniška svetovne zaloge primarne energije (premog, nafta, plin), znanost v bodoče revidirala, K temu moramo dodati še gospodarsko-politična trenja je tudi ogrevanje in klima-na svetu kot posledico življenjske odvisnosti visoko raz- tizacija človekovega bival-vitih držav od primarne energije, saj že danes krijejo nad nega prostora. Nekateri cilji 70 % vseh svojih potreb z uvozom iz večinoma neraz- tega novega razvoja so že vitega sveta. vidni na obzorju: - vplivi ogrevalnih in kli- Energija bo torej dražja te mere, da jim le-ta pred- matskih procesov na okolje: ne samo zato, ker je je ved- stavlja 18 % sončne energije vodni stolpi z njihovimi slano manj, temveč tudi zato, na njihovo površino! bimi posledicami, dvig oko- ker zahtevajo sekundarne in- Če pa bi današnjo sve- lišne temperature, nenaravni vesticije, kot npr. zaščita na- tovno potrošnjo primerne ropoti in šumnosti itd; rave in človekovega okolja energije teoretično enako- — iskanje novih sistem-(upravičeno) čedalje večji merno porazdelili na suho skih rešitev ter ogrevalnih in delež. Lahko je pričakovati zemeljsko površino, bi le-ta klimatskih procesov; da se bo cena primarne ener- predstavljala samo 0,007% — potrošnja najpri- gije večala ne linearno, tem- sončne energije na to po- mernejše primarne in po več eksponencialpo v pri- vršino. S takšnim inten- možnosti sekundarne ener-meijavi z drugimi do- zivnim razvojem potrošnje gije za ogrevanje in klima-brinami. Dosedanji razvoj bi razvite države že v pri- tizacijo; industrializacije je bil glede bližno 30 letih dosegle takš- — pridobivanje odpadne na zelo močno končen- ne termične obremenitve toplote itd. tracijo deljen. Tehniško ute- svojega prostora, ki bi bile V nekaterih državah so že meljeni podatki nam kažejo, enake sončni energiji na v pripravi novi zakonski in-da npr. zapadnoevropski in- njihovo površino. Nihče ne strumenti, ki naj bi privile-dustrijski centri trošijo pri- more danes z gotovostjo girali razvoj in proizvodnjo marno energijo že danes do prognozirati, kakšne bodo toplotnih črpalk in drugih podobnih aparatov, potrebnih za prihranek primarne energije in za pridobivanje odpadne toplote. V pripravi so tudi novi zakonski predpisi v gradbeništvu, ki naj pospešijo nove in močnejše izolacije ter bolj smiselne gradbene in arhitektonske rešitve zaradi zmanjšanja porabe primarne energije. • $0 marne energije. Izvajale* ; kar tekmovali med 56 inf: kdo bo cenejši, ker je 11 La stitoiju bila važna čim m j6 nabavna cena, medtem bistveni problem, t.J- ‘(j| energije, "",n rabo energije, prePu ^ „ubogemu“ potrošniku. , se s problemom prim m energije sam znajde kotv zna. Tudi nas klimatizeije čaka mnogo trdega dela in razvoja. Energetska kriza ne bo in ne more degradirati ogrevanja in klimatizacije, lahko pa pripomore k bolj selek-jtivni izbiri med vsemi tistimi, ki se danes skrivajo v „skupnem loncu11, imenovanem ogrevanje in klimatizacija. Pri tem mislimo na množico neracionalnih investicij, gradenj in proizvajalnih procesov, ki jim spričo energetske krize ni več mesta v narodnem gospodarstvu. V nedavni preteklosti smo izvajali investicije z največkrat čim nižjimi stroški, z najcenejšimi 'proizvajalci in najcenejšimi izvajalci, ne glede na kasnejše visoke obratovalne stroške in predvsem ne glede na visoko potrošnjo pri- Skrajni čas je, da bodo nova ovrednotenja P mame energije pripom°tf: zdravi selekciji na podf • ■tuidvi beieK.cijr na F'-' . „ ‘ ogrevanja in klimatizacij ’ 1 - 1 liškik; poudarkom na tehni j(i liteti in predvsem ni m cionalni potrošnji eneif,M Že danes"velja bolj kot koli staro geslo: n3j boljša tista rešitev, ki j6 cenejša11! Naša klimatizacija U6^ več težila samo k P « nitvam nabavnih in Pfi vajalnih stroškov, temV' predvsem iskala rešitve sisteme z bolj racionaln0' trošnjo primarne energij^ Tudi v novi tovarni Kranju je klimatizacij0 lo IMP Oglasnik LpELOVHE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽMECA PODJETJA ■ LJUBLJANA Skupina poklicev oziroma delovnih mest ___________ št« Naziv Tipični poklici oziroma delovna mesta Indeksna razmerja 1974 LETO VIII IZREDNA ŠTEVILKA Ob priloženem predlogu samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev Za osebne dohodke v gradbeništvu smo dolžni opozoriti na 3 /sebinska vprašanja, ki bodo prav gotovo tudi v žarišču usklajevalnega postopka med skupno komisijo podpisnic sporazuma v gradbeništvu in komisijo za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije. To so: 1. pojmovanje dohodka in njegova delitev, 2. vrednotenje tipičnih delovnih mest v gradbeništvu, in 3. uveljavitev postavk iz sindikalne liste. Medtem, ko tretja točka praviloma ne bo sporna, saj so se oblikovalci predloga držali določil sindikalne liste (le-ta je bila v celoti obravnavana in sprejeta tudi na zborih delavcev naših TOZD) in bo tekla razprava verjetno le o „montažni posebnosti" znižani dnevnici, pa lahko ob prvih dveh točkah pričakujemo vročo izmenjavo mnenj in s tem tudi določene spremembe. Če ocenjujemo vsebino členov 4, 5 in 6, se mi kot prvo Poraja vprašanje opredelitve pojma dohodka. Doslej smo ga namreč pojmovali brez zakonskih in pogodbenih obveznosti, izhodišča nove Ustave pa narekujejo delavcem udeležbo pri vseh njegovih sestavnih delih, saj bo le tako moč ostvariti ustavno načelo, da delavec odloča o delitvi celotnega ustvarjenega dohodka. Nadalje se mi zdi, da utegne biti predložena enačba iz člena 4 sporna tudi vsled tega, ker premalo pospešuje izločanje sredstev iz dohodka za razširjeno reprodukcijo. Ustrezen predlog, ki je jasneje začrtal meje področja normalne uspešnosti, je bil podan v samem osnutku predloga, Pa je zato objavljen predlog sporazuma zato v tem pogledu po mojem mnenju korak nazaj. Nedvomno pa lahko omenjenim trem členom damo oceno dokajšnje razumljivosti, kar za nekatere izvedenke dosedanjega sporazuma ni bilo vedno moč trditi. V sklop te točke bi lahko uvrstili še vsebino 17. člena, v katerem se določajo merila za določitev naj višjega osebnega dohodka (NOD). Tudi tu se srečujemo z neustrezno korekcijo osnutka, v katerem se je za določitev NOD poleg naj nižjega osebnega dohodka v TOZD ali OZD (podjetju) in števila pogojnih enot enostavnega dela upoštevalo tudi dvoje meril poslovne uspešnosti proizvodnost, vrednostno izraženo, in donosnost. Delavce naših TOZD še posebej opozarjamo na člen 14., katerega vsebina je bila izoblikovana brez resničnega dokončnega sporazuma Tak razplet je narekoval časovni dejavnik: Pomanjkanje časa Kljub temu pesimistično obarvanem tonu $em prepričan, da bo v teku usklajevanja količnikov (indeksov) delovnih mest v primerjavi z enostavnim delom (1,00) s komisijo za osnovno vrednotenje dela pri izvršnem odboru komisije za presojo skladnosti prišlo do dveh značilnih premikov: a) relativnem dvigu količnikov skupin delovnih mest 5, 6, 2, 8 in 9, ter b) povečanju razponov med vsemi skupinami delovnih niest v primerjavi s 1. skupino. Naj ob koncu izrazim upanje, da se bodo delavci naših TOZD in SSSS tvorno vključili v razpravo, saj bo sprejeti samoupravni sporazum obvezna osnova samoupravnim Atom, ki bodo urejali politiko nagrajevanja v našem podjetju. MIRAN MIHELČIČ kjer je Dpan povprečna ponderirana donosnost udeleženčev sporazuma iz preteklega poslovnega leta. Vrednost Dpan sporoča skupna komisija udeležencem sporazuma vsako leto 31. marca. 6. člen Skupna dogovorjena višina sredstev za osebne dohodke se izračuna po obrazcu: OD = OD/ph x ph 7. člen Višino sredstev iz delitve dohodka za poslovna in rezervna sredstva ter za sredstva skupne porabe izračunamo tako, da od povečanega čistega dohodka odštejemo dogovorjeno višino sredstev za osebne dohodke iz 6. člena. 8. člen Udeleženci so dolžni nameniti za razširjeno reprodukcijo najmanj polovico zneska iz 7. člena. V tako izračunana sredstva minimalne akumulacije se vštevajo tudi sredstva amortizacije nad predpisanimi stopnjami (pospešena amortizacija). 9. člen Preostala sredstva tj. razliko med sredstvi po 7. členu in sredstvi po 8. členu razporedijo udeleženci tako, da si med drugim zagotovijo zadostna: 1. rezervna sredstva, 2. sredstva skupne porabe po določbah VIL poglavja tega sporazuma, 3. sredstva za izvajanje družbenega dogovora o minimalnih standardih življenjskih in delovnih pogojev gradbenih delavcev (Ur. 1. SFRJ, št. 28/71). V primeru, da preostala sredstva ne zadoščajo za kritje rezervnih sredstev (1. točka v 1. odstavku tega člena) sredstev omejene skupne porabe po določbah 55. člena tega sporazuma in za sredstva za izvajanje družbenega dogovora o minimalnih standardih (3. točka v 1. odstavku tega člena), smejo udeleženci manjkajočo razliko nadomestiti iz sredstev za razširjeno reprodukcijo iz 8. člena. 10. člen Sredstva za osebne dohodke izračunana po 6. členu tega 1. NK delovna mesta 2. PK delovna mesta 3. PU delovna mesta 4. PU zahtevnejša delovna mesta 5. KV delovna mesta in nižje strokovna delovna mesta 6. KV zahtevnejša delovna mesta Osnove in merila morajo žago- ^razuma - razporejajo udele-tavljati: zenci po osnovah m merilih, ki Na podlagi določb zakona o mi akti, ki.morajo biti usklajeni Nioupravnem sporazumevanju- s tem sporazumom, družbenem dogovarjanju o ~ SteHSSVSaS '-•Sum.Miv,,* delitveno Jft t*** • — SBEEsE rSSSHfe SŠS ^izacijah združenega dela, sa- skupnih potreb delavcev od do- tav11Jat,1 vsakeJnJ1 de*av,a’ da mu j.°Upravnih interesnih skupno- seženih rezultatov dela in spod- v skladu z načelom delitve po re-stlh in drugih družbeno pravnih bujanje interesa delovnih ljudi za zultatih dela, s porastom pro- ga družbenega dela, kakor tudi v - v«. ni i d, a min ul_ skladu z načelom solidarnosti v AtrijeV'^radbenegV^materiaia, Osnove in merila tega spora- združenem delu, pripada iz sred- ^ljučnih del v gradbeništvu in zuma 50 °Predclienaz naslednji- stev prvega odstavka tega člena Sgih sorodnih dejavnosti (v na- F1 specifičnimi ekonomskimi osebni dohodek, odvisen od nje- 7, VK delovna mesta in srednj estrokovna delovna mesta ti. VK zantevnejsa delovna mesta in srednj estrokovna delovna mesta 9. Vodenje del in zahtevnejša srednj e-strokovna delovna mesta 10„ Vodenje enote in najzahtevnejša srednj estrokovna delovna 11. Vodenje zahtevnejše enote in viš j estrokovna delovna mesta 12. Projektant, varilni inženir 13e' Vodenje obrata zahtevnejših del, samostojni projektant 14. Posebno strokovnA delovna mesta 15. Vodstvena delovna mesta NK delavci, čistilka figurant - 100 PK delavci, NK gradbeni delavci, NK hidrotehnični delavec, NK montažni delavec, PK pomožni delavec, transportni delavec, kurir, ekspediter 110 PU delavec, PU gradbeni delavec, PU Bidrotehnič-ni delavec, risar B, PK monter-varilec 121 PU zidar, daktilograf, kopirec, PU tapetnik, PU parketar, PU pleskar, PU antikorozist, PU stavbni klepar, PU stavbni ključavničar, PU monter - varilec 133 PU strojnik, KV mehanik, KV monter-varilec, KV skladiščnik, risar A, stenodaktilograf 146 KV zidar, KV šofer, KV monter-varilec, KV tapetnik, KV pleskar, KV peshar, KV parketar, KV keramičar, KV kamnosek, KV stavbni klepar, KV stavbni ključavničar, KV antikorozist, KV polagalec podov 161 VK zidar, VK mehanik, VK monter-varilec, blagajnik, tajnica, knjigovodja, projektant* sodelavec C, VK šofer, geodet sodelavec C, VK skladiščnik 177 VK žerjavist, VK monter-varilec, kalkulant projektant sodelavec B, finančni knjigovodja 195 delovodja, skupino vodja, kalkulant vodja objekta 2, vodja montaže, projektant* sodelavec A, geodet sodelavec A, komercialist delovodja, vodja oddelka v skupnih službah vodja oddelka 1, strokovni sodelavec, vodja priprave dela, planer, bilancist, vodja nabave, vodja operativne izvedbe in montaže II. . projektant, geodet, varilni inženir vodja gradbenega sektorja obratovodja, samostojni projektant, samostojni geodet, vodja operativne izvedbe in montaže I. svetovalec, računovodja, • sekretar, vodja strokovnih služb OSEBNE DOHODKE GRADBENIŠTVU I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen 17. Vodenje buZD 18. Vodilna znanstvena delovna mesta direktor TOZD, vodilni projektant, vodilni geodet, vodja poslovnih enot, vodja, montaže kompleksnih objektov samostojni svetovalec, komercialni direktor, vodilni projektant svetovalec, vodilni geodet svetovalec, vodje strokovnih služb, vodje sektorjev glavni direktor, direktor vodilni znanstveni dela- 380 418 450 j^bah gradbene operative, vod- dobro gospodarjenje. Ptof, S°sPoda(stXa’ m°n.taže’ 3. člen jj* njektive, merjenja zemljišč, m- Osnove in meri pljučnih^el^Hgradbeništvu in zu.ma so 0Prcdc,jena z naslednji- stev prvega odstavka tega člena 16. Specializirana visoko-d^Ugih sorodnih dejavnosti (v na- mi specifičnimi ekonomskimi osebni dohodek, odvisen od nje- strokovna delovna lojnem besedilu udeleženci) na- kategorijami. govega delovnega prispevka, ki slednji ~ clsti dohodek (CD) je do- ga Je vložil s svojim tekočim m hodek TOZD zmanjšan za po- minulim delom v doseženi doho-.AMOupraVNI SPORAZUM godbene in zakonske obveznosti; dek svoje temeljne organizacije 9 OSNOVAH IN MERILIH ZA r Pove.čani, čisti dohodek združenega dela RAZPOREJANJE DOHODKA (PCD) je cisti dohodek, povečan Osnove in merila, ki si jih ‘N ZA DELITEV SREDSTEV za razliko med obračunano predpišejo udeleženci tega spora- amortizacijo in amortizacijo po ZUma, morajo biti skladna z na-predpisanih stopnjah; čeli ter z osnovami in merili tega - ure (h) predstavljajo število sporazuma ur v breme sredstev TOZD in se jj. dlen nanašajo na obračunani celotni dohodek; mom^srdoloča-131^111"1 Sp°laZU' ~ P°gojne ure (ph) so ure ca naslednjih osnovah in me- mest po vrednosti izvršene anali- „e šole. ™ukrene ztzagotovitev takš- enostavnfga dela, kijih izracu- rj|ll‘,: tične ocene delovnih mest V to skupino se razvrščajo ne unombe osnov in meril zl F™0 tako’ da obračunane ure _ na podlagi vrednosti delov- Pri razvrščanju delavcev v po- lahko tudi PK delavci, ki so raznoreianie dohodka da bodo ® posameznih skupin poklicev nega mesta in samqzne skupine delovnih mest uspešno opravljali delo najmanj doseže na stil ošn a razmerja vdel e okorna delovnih mest pomnoži- _ delovnega uspeha delavca se priznavajo interne kvalifikaci- 5 let in so starejši od 40 let. tvi družbenega proizvoda, ki so F° z lndeksl 12 oziroma 20. ajj delovne organizacije. je pridobljene do uveljavitve tega Delovna organizacija jih po iz- predvidena v družbenem planu 'rečno indeksno raz- h Xr-ednOSt ^vnega mesta se sporazuma. polnitvi teh pogojev prevede v to CD . povprečno mucKsno raz določa s pomočjo sistemizacije 15. člen skupino tako, da zanje orgam- Zaradi določitve indeksna raz- zira_ prevero znanja (izpit). Ta merja se pri vseh dejavnostih iz možnost se omejuje do 1980. Delovni uspeh delavca ali de- tega sporazuma razvrščajo delav- leta. /np nTOQni7Qpiip rta cp Hnlnpo • _____i t_• ---: A Skupina obsega zahtevne poklice, ki po 5-letni praksi kvalificiranega delavca opravijo izpit za VK delavca po programu KIG-a ah druge izobraževalne institucije, ki izpolnjuje pogoje za izobraževanje po programu KIG-a ali njej sorodne izobraževalne institucije, oziroma srednjestro-kovno izobrazbo. 8. Visokokvalificirana zahtevnejša delovna mesta in srednje-strokovna delovna mesta: Skupina obsega najbolj zahtevne poklice in inštruktorje praktičnega dela, ki so pridobili dopolnilno pedagoško-andrago-ško izobrazbo po zakonu (Ur. L SRS, št. 30/71). Delavci te skupine morajo imeti 5-letno prakso, izpit za VK delavca ali popolno srednjestro-kovno izobrazbo. 9. Vodenje del in zahtevnejša srednjestrokovna delovna mesta: Skupina obsega^poklic širšega profila obvezne prakse v poklicu in delovodska šola, ali popolna srednjestrokovna šola. 10. Vodenje enote in zahtevnejša srednjestrokovna delovna mesta: Skupina obsega poklice profila tehnikov s specializacijo. 11. Vodenje zahtevnejše enote in višje strokovna delovna mesta: Skupina obsega poklice profila inženirja ali delavcev z višjo strokovno ali njej ustrezno izobrazbo. 12. Projektant, varilni inženir: Skupina obsega poklice profila diplomiranega inženirja ali profila inženirja s specializacijo. 13. Vodenje obrata in zahtevnejših del; samostojni projektant: Skupina obsega poklice profila druge stopnje fakultete povezane z vodenjem obratov ali zahtevnejših deL Samostojni projektant pa mora imeti izpit za projektiranje vseh objektov in del. 14. Posebno strokovna delovna mesta: Skupina obsega poklice profila druge stopnje fakultete s posebnimi zahtevami. 15. Vodstvena delovna mesta: Skupina obsega poklice profila druge stopnje fakultete povezane s vodenjem TOZD, z vodenjem projektov, oziroma kompleksnih objektov. 16. Specializirana visokostro-kovna delovna mesta: Skupina obsega poklice profila ustreznega diplomanta druge stopnje, povezane s svetovalno funkcijo na nivoju SOZD, vodenje projektov z vključitvijo svetovalne funkcije, vodenje zahtevnejših sektorjev. 17. Vodenje SOZD: Skupina obsega poklice profila ustreznega diplomanta druge stopnje, povezane z vodenjem SOZD in poklice profila magistra, povezane z vodilno svetovalno funkcijo na nivoju SOZD. 18. Vodilna znanstvena delovna mesta: Skupina obsega poklice doktorja znanosti na vodilnem delovnem mestu (v inštitutih). 16. člen Najnižji neto osebni dohodek -delavca, ki dela poln delovni čas in dosega normalen delovni uspeli, mora znašati najmanj 60 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, ki ga ugotovi in objavi Zavod SRS za statistiko. Vsak udeleženec tega sporazuma je v svojem letnem planu dolžan določiti najnižji osebni dohodek svojih delavcev, upoštevajoč pri tem predvideni gospodarski uspeh, kar pa ne more biti manj, kot je določeno v prvem odstavku tega člena. 17. člen Naj višji neto osebni dohodek za redni delovni čas sc določi z razmerjem do povprečnega mesečnega izplačanega neto osebnega dohodka na zaposlenega v TOZD in sicer v odvisnosti od števila pogojno nekvalificiranih delavcev po naslednji razvrstitvi: Razmerje do povprečnega izplačanega mesečnega neto osebnega Število pNK dohodka na v TOZD zaposlenega do 50 2,2 50 do 100 2,4 100 do 200 2,6 200 do 500 2,9 500 do 1000 3,2 1000 do 2000 4,0 Organizacije združenega dela, ki nimajo TOZD, uporabijo število pNK za delovno organizacijo. Nagrajevanje ustvarjalnega in visoko produktivnega dela v proizvodnji in v skupnih službah določijo udeleženci v svojih samoupravnih aktih. 18. člen Razmerja med tipičnimi poklici oziroma delovnimi mesti so določena za obračunske osnove le-teh na podlagi analitične ocene delovnih mest. Najnižje ovrednoten poklic oziroma delovno mesto je označen z indeksom 100 in predstavlja hkrati enoto enostavnega dela. Na podlagi števila delavcev in na podlagi indeksnih razmerij v vsaki temeljni organizaciji združenega dela se izračuna število pogojno nekvalificiranih delavcev in število pogojnih ur. 19. člen Pri izračunavanju števila pogojno nekvalificiranih delavcev oziroma pogojnih ur enostavnega dela se do sprejema samoupravnega akta o sistemizaciji delovnih mest skladnega z družbenim dogovorom o kadrovski politiki razvrščajo delavci v kvalifikacijske skupine iz 10. člena. Po sprejemu akta navedenega v prejšnjem odstavku so udeleženci dolžni razvrščati delavce v skupine iz 14. člena. Pokltct oziroma delovna mesta, ki niso posebej' našteta v stolpcu 3 tabele v 2. odstavku Udeleženci tega sporazuma tega člena, se razvrščajo v skupi-določajo osebni dohodek delav- ne poklicev oziroma delovnih imeti: — najmanj eno leto prakse kot PK delavci, - najmanj 18 let starosti, najmanj 6 razredov osnov- Zap. št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 20. člen Kvalifikacijska oziroma izobrazbena skupina NK delavec PK delavec PU delavec K delavec VK delavec NS delavec SS delavec in delovodja VS delavec — I. stopnja VS delavec - II. stopnja VS delavec - mag. VS delavec - dr. Indeksna razmetja 100 113 113 181 213 113 213 260 313 338 ■ 375 21. člen preaviocna v aruzoenem pianu _ povprečno indeksno raz- določa s pomočjo sistemizacije SR Slovenije in določena v vsa- m jm,. nredstavlia razmerje s pomočjo sistemizacije koletni resoluciji o družbeno- ™ed skupnim šSm£go.fn/h “st ^ del°Vnih ekonomski politiki m o razvoju ur ;n med številom obračunanih n=i. SR Slovenije; - osnove in merila za delitev > . lovne organizacije pa se določa sredstev za osebne dohodke no j A do8°Y°fienl br“to osebm po osnovah in merilih delovne sredstev za osebne dohodke po dohodki (OD) so sredstva name- organizacije v okviru delitvenega »Co ebni dohoPd0ki deUvcev°soa Feniza osebno Porabo s PriPa" razmerja med osebnimi dohodki razmem^z uspehi'njdiovega te- ^Sa; ^ ^ m ostankom PCD, kar določa ta kočega in minulega dela in z nji- _ yj0že zahtevnejša delovna - vložena sredstva (VS) so sporazum. hovimi delovnimi prispevki k pOVprečno vložena osnovna in 12. člen ci v naslednje skupine poklicev, 4. PU oziroma delovnih mest z osnov- mesta: nimi pogoji: Skupina obsega specializirane 1. NK delovna mesta: zahtevnejše poklice, ki se izobra- V to skupino spadajo delovna žujejo po zakonu o poklicnem mesta, za katera se ne zahteva izobraževanju in urejanju učnih organiziranega usposabljanja. V razmerij in traja izobraževanje uspehu in razvoju organizacije; obratna sredstva"™ Zaradi enotnejšega določanja tej skupini ostanejo taki delavci do 2 let - osnove in merila za delitev _ donosnost ’ vloženih sred- vrednosti delovnih mest se s tem od 6 mesecev do 1 leta. Doba 5. Kvalificirana delovna me- in uporabo sredstev skupne po- stPV m) ie razmerie med noveča- sporazumom določajo: navzgor ni omejena. sta in nižje strokovna delovna rabe v skladu z načeli vzaiemno- ^ tistim dohodkom P(PČD) - skupine delovnih mest, 2. PK delovna mesta: mesta: sti in solidarnosti, namene, za zvečanim za amortizacijo no -osnovni pogoji delovnih Sem spadajo delovna mesta, Skupina obsega poklice, k) se katere se lahko ta sredstva upo- predSih stoSniah (AP) in mest, za katera se ne zahteva organizi- izobražujejo po zakonu o poklic- rabljajo in višino zneskov za po- rr.Pd nnvnrprnn vloženimi qrpd- - tipična delovna mesta za ranega usposabljanja, imajo pa nem izobraževanju in urejanju samezne namene; stvi (VS) v TOZD posamezno skupino delovnih zahtevnejše pogoje dela. učnih razmerij, katerih izobraze- - vrste in višino osebnih in ' mest, Sem spadajo tudi manj za- vanje traja do 3 leta. To so pred- drugih izdatkov, ki pomenijo na- . 4. člen _ jndek:sna razmerja med ti- htevna delovna mesta, pri kate- vsem: domestitev poslovnih stroškov in Udeleženci tega sporazuma pičnimi poklici oziroma delovni- rih je bistveni povdarek na org a- — delavci z opravljenim izpise poravnavajo iz celotnega do- razporejajo dohodek na sredstva mj mesti. niziranem usposabljanju, manj tom po prej omenjenem zakonu, hodka; za osebne dohodke s pomočjo pa na teoretičnem izobraževa- 7 delavci, ki so se iz obraze- - osnove in merila za raz po- obrazca: ' e nju. vab P° programu KIG-a ali njej rejanje dohodka na sredstva za OD'/ph = , ,tem sporazumom se udele- Samoupravno telo delovne or- sorodnim izobraževalni institu- razširitev materialne osnove PČD/ph x 0,44 zenci sporazumejo, da bodo pn ganjzacye jaj^o prevede NK de- ciji, oziroma v delovni orgamza- združenega dela, za rezerve, za + 6,60 x pk delitvi sredstev za osebne dohod- javce v PK po 6 mesecih. Preved- C'U> . ... dvig delovne storilnosti ter za Sredstva za osebne dohodke ke uporabljali enotna merila za. mora biti natančno določena — delavci, ki so delali uspes-osebno in skupno porabo; izračunane po obrazcu iz prvega _ ?°J;0aAev naJmzJe8a oseb- y samoUpravnem aktu delovne no na delovnem mestu PU delav- odstavka tega člena se valorizira- nega dohodka, _ organizacije. ca najmanj 15 let in so starejši . . , ° ». _ * . __ HnlAfitnv notuKiPoa n«ph- ‘-L ___/ . __i a r\ i_A ukrepe, s katerimi bo zago- 3. PU delovna mesta: Sem spadajo delavci bivši od 40 let. Za te delavce mora delovna tovljeno načelo javnosti zlasti jo tako, da se upošteva poveča- - ?°1}cFVeV najvisjega oseb- pri izvajanju tega samoupravnega nje cen življenjskih potrebščin s nega dohodka, UUII ,Fauaju — u„„ — - _--- ----- sporazuma; količnikom (pk), ki ga skupna določitev razmerij med ti- učencf ki so se vsaj 2 leti izobra- organizacija izvesti prevero zna- — kaj se šteje za kršitev spo- komisija sporoči udeležencem v picmmi poklici oziroma delovni- Sevali v poklicni šoli po zakonu nja (izpit). Ta možnost je dana razuma, postopek, po katerem skladu z objavo komisije za pre- nu mesti. o srednjem šolstvu ter izobraže- do konca 1980. leta. se kršitve ugotavljajo, ukrepi za sojo skladnosti samoupravnih 14. člen vanja niso dokončali, ker je bila 6. Kvalificirana zahtevnejša uveljavljanje materialne in druž- sporazumov SR Slovenije. Za posamezne tipične pokli- učna pogodba prekinjena. delovna mesta: bene odgovornosti za kršitve ter ce, oziroma delovna mesta so Sem spadajo tudi delavci, ki Skupina obsega zahtevnejše organe, ki postopek vodijo. ..... dogovorjena naslednja indeksna so se izobraževali v zveznem cen- poklice, ki se izobražujejo po zali osnove JN MERITA 7 a 'a ' “a razmerja v primerjavi z enoto tru za izobraževanje gradbenih konu o srednjem šolstvu in po RAZPOREJANJ MnOHOnKA E™™ P° « enostavnega dela, kije 100. inštruktorjev v Ljubljani, v de- klicnem izobraževanju in za ka- RAZPOREJANJE DOHODKA kdtrgira se s količnikom uemka v smislu prvega odstavka tega lovni organizaciji ali pri drugi tere je potrebno izobraževanje 2- člen iz minulega dela po obrazcu: člena so za vse dejavnosti iz tega izobraževalni instituciji, ki izpol- najmanj 3 leta. Osnove in merila za delitev - d sporazuma dogovoijeni naslednji jnjujejo pogoje za izobraževanje 7. Visokokvalificirana delov- dohodka določajo udeleženci OD/ph=OD’/phx0,95+0,05 ---------------tipični poklici, oziroma delovna po programu KIG-a. na mesta in srednjestrokovna de- tega sporazuma s svojimi splošni- Dpan mesta in indeksna razmerja: Delavci te skupine morajo lovna mesta: Udeleženci sporazuma bodo v svojih splošnih aktih vrednotili tipične poklice oziroma delovna mesta v razmerjih določenih v 14. členu. Odstopanje od indeksnih razmerij iz 14. člena sme znašati največ — ali + 10 %. Delavcem, ki so končali poklicno, srednjo šolo, prvo, drugo in tretjo stopnjo fakultete oziroma visoke šole, pa še nimajo dveletnih delovnih izkušenj, lahko udeleženci znižajo obračunske osnove, določene z medsebojnimi razmerji, največ za 25 %. 22. člen Osnove, določene na podlagi določb 16. in 18. člena tega sporazuma se uporabljajo kot: — merilo za delitev osebnih dohodkov, — osnova pri planiranju, in kalkuliranju osebnih dohodkov, — merilo za določanje naj nižjih obračunskih osnov s pomočjo analitične ocene delovnih mest po enotno sprejeti metodologiji za posamezno panogo. 23. člen Odstopanje od meril in osnov za delitev dohodka in osebnih dohodkov po tem sporazumu je izjemno dovoljeno samo v naslednjih primerih: — kadar zaradi sprememb predpisov ali ekonomskih instrumentov delitve dohodka udeleženke ne morejo deliti dohodka v skladu z določili sporazuma. V takšnih primerih se morajo podpisnice znova sporazumeti o spremenjenih osnovah in merilih za delitev dohodka s pristankom sindikata in komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov; — če pride do povečanja ali zmanjšanja čistega dohodka oziroma vloženih poslovnih sredstev zaradi vpliva poslovanja udeleženke v tujini, se lahko pred uporabo meril iz 4. člena ta vpliv izloči pri delitvi čistega dohodka; — zamrznitev cen; — kadar iz objektivnih vzrokov posluje organizacija združenega dela z izgubo. IV. DODATKI, NADOMESTILA IN DRUGA IZPLAČILA IZ SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE Povečanje osebnega dohodka zaradi dela v posebnih delovnih pogojih, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa 24. člen Za delo prek polnega delovnega časa, za nočno delo, za delo na dan nedelje in na dan zveznih in republiških praznikov ter za delo v deljenem delovnem času pripada delavcu poseben dodatek. Ti dodatki se med seboj ne izključujejo. Nadurno delo 25. člen Za delo, ki traja dalj kot poln delovni čas (nadurno delo) pripada delavcu dodatek v višini 50 % obračunske osnove za redni delovni čas, ko je delal prek polnega delovnega časa. Za primer dežurstva ali stalne pripravljenosti določajo podrobnejša določila prizadeti udeleženci v svojih splošnih aktih. Nočno delo 26. člen Za delo v nočnem delovnem času pripada delavcu dodatek v višini 25 % obračunske osnove za redni delovni čas, ko je delal v nočnem delovnem času. V primerih, ko udeleženec samoupravnega sporazuma določa dodatek v enakem denarnem znesku za vse delavce v nočni izmeni, uporabi v tem členu določen odstotek za izračun skupnega zneska dodatkov za nočno delo. Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5. ure, oziroma do 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno. Delo na dan nedelje 27. člen Za redno delo na dan nedelje pripada delavcu dodatek v višini 30 % obračunske osnove za delovni čas, ko je delal v nedeljo. Delo na dan praznika 28. člen Za delo na dan zveznega in republiškega praznika pripada delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije osebnega dohodka zaradi dela na ta dan še dodatek v višini 50 % obračunske osnove za reden delovni čas. Deljen delovni čas 29. člen Udeleženci sporazuma, ki imajo zaradi narave dela deljen delovni čas, lahko določijo poseben dodatek delavcu, ki dela v deljenem delovnem času, vendar ne več kot 350 dinarjev mesečno. Za deljen delovni čas se šteje, če prekinitev delovnega časa traja več kot dve uri. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni 30. člen Znesek nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni ne sme biti nižji od 90 % in ne večji kot 100 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka delavca. Osnova je izplačani osebni dohodek v preteklem letu. Udeleženci sporazuma določijo konkretne višine tega nadomestila v splošnem aktu. Nadomestilo osebnega dohodka za čas prekinitve dela 31. člen Za čas prekinitve dela, ki nastopi zaradi vremenskih in drugih neprilik brez krivde delavca, pripada delavcu nadomestilo najmanj v višini 70 % obračunske osnove. Ovrednotenje delovnih izkušenj 32. člen Če udeleženec sporazuma vrednoti v splošnem aktu delovne izkušnje, znaša naj višji možni odstotek tako upoštevanih delovnih izkušenj: najvisji odstotek obračunske osnove delovne izkušnje delavca nad 1 do 5 let 1 nad 5 do 10 let 2 nad 10 do 15 let 4 nad 15 do 20 let 6 nad 20 do 25 let 8 nad 25 do 30 let 10 nad 30 let 12 tenu, se izplačujejo delavcem dela ter konkretno višino teh po-znižare dnevnice, ki ne smejo vračil se določi v splošnih aktih presegati dejanskih večjih stro- delovnih organizacij, škov delavcev pri takih delih. Povrač]lo se|jtvenih stroškov 39. člen 47. člen V montažni dejavnosti in po- Selitvem stroški se povrnejo dobmh panogah kjer delajo na ^ ali njegovim družinskim terenih manjše skupine delavcev -,a Č£ belijo iz kraja do_ Č5?2ZK sedanjega stalnega «***., skupne porabe največ v višini sredstev, ki ne presegajo višine povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s povprečnim številom zaposlenih delavcev v delovni organizaciji po stanju konec preteklega leta. in najkasneje v 30 dneh od dneva, ko so predlog sprejeli, sporočiti predlagatelju, sindikatu in republiškemu sekretariatu za delo svojo odločitev, da se vključijo v postopek. Pismenemu sporočilu o svoji odločitvi priložijo svoje mnenje ali svoje predloge k načrtu sporazuma. naTelju, umjenem skla^noTdo- dmi ^za^i3Ha, čej^se- maimh standardih, se izplačujejo Jmzac,je zar=di upokojitve ali tem delavcem zmzane dnevnice Selitveni stroški se povr- ne glede na cas trajanja teren- nejo upokojencem tudi za selitev skega dela, ki ne smejo presegati -L * - izDraznijo dru_ dejanskih večjih stroškov nasta- ^stanTvkn/e, kfso ga dobTli ** z”?!?1 terenskega dela vna najem prj delovni organizaciji, gradbiščih_ m drugih deloviščih kjerJso zaposie„i m je za iz-zunaj sedeža podjetja ali stalnega praznjtev tega stanovanja zainte- bivališča delavca ter stalnega bi- resjrana delovna organizacija. va.il j c a. njegove ožje uruzine* v f 1 - * -z——------------- valisc a njegove ožje oruzrne. v Selitveni stroški se povrnejo v pnmenh morajo biti grad- višini dejanskih stroškov po bisča rn druga delovišča oddalje- predloženih računih in komisij-na najmanj 12 km od prej nave- sko ugotovljenih upravičenih deni h krajev. stroškov. Če je preselitev v inte- ren) delavcem pripada tudi resu deiovne organizacije, se lah-povračilo Stroškov za prenoceva- ko delavcu in družinskim čla-nje v skladu z določbami 35. nom> kj živijo z njim v skupnem člena tega sporazuma. gospodinjstvu, povrnejo prevoz- 40. člen ni stroški in izplačajo največ dve Pod večjimi materialnimi stro- dnevnici za službeno potovanje v ški za čas terenskega dela se državi smatrajo povečani stroški pre- Regres za prehrano med delom hrane, nastanitve, higiene, izo- ._ _. braževanja, kulture, prevoza in . clen oddvojenosti — vse v višini stro- Udeleženci sporazuma naj za-škov, ki presegajo višino tovrst- gotovijo organizirano prehrano nih stroškov, kijih ima delavec v med delom. Regres za prehrano kraju svojega stalnega bivališča, med delom znaša 100 dinarjev Višina znižane dnevnice se do- na delavca mesečno, loči izključno v odvisnosti od Regres za prehrano pripada nujnih večjih stroškov. tudi učencem v gospodarstvu, Najvišji znesek znižane dnev- dijakom in študentom na praksi, niče znaša 60 % polne dnevnice, skratka vsem, ki delajo v organi-‘ ‘ " "' "" zacijah združenega dela in dru- gih organizacijah. Odškodnine racionalizatorjem, določene v 35. členu. Terenski dodatek 41 člen Terenski dodatek je nadome- "»vatorjem in avtorjem izboljšav stilo za večje materialne stroške delavcev, ki nastanejo ali zaradi 49. člen Udeleženci sporazuma morajo 56. člen V sredstva skupne porabe, oblikovana za namene iz prejšnjega člena, niso všteta namenska sredstva, razporejena v sredstva skupne porabe za: - stanovanjsko iz gradnjo,_ - za izgradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje, za kar se izloči v višini najmanj 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu, - preventivno zdravstveno varstvo, - odpravnine, - otroško varstvo, - humanitarne, kulturno-prosvetne in športne rekreativne namene, - pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi nezgode pri delu. Regres za letni dopust 57. člen Sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta se oblikujejo v višini najmanj 600 in največ 900 dinarjev na zaposlenega, pomnoženo s številom zaposlenih. Regres za letni dopust pripada tudi učencem v gospodarstvu. V regresu za letni dopust delavca je všteti tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih. Udeleženci sporazuma naj pri določanju konkretnih višin za izplačilo regresa posameznim delavcem upoštevajo predvsem socialni in zdravstveni položaj delavca. 64. člen Odločitev o vključitvi v po- stopek za sklenitev samoupravnega sporazuma zavezuje udeleženca, da sodeluje v postopku kot udeleženec postopka samoupravnega sporazumevanja do sklepanja o sprejemu sporazuma. dela na terenu, ali zaradi težjih organizirano pospeševati inven-življenjskih pogojev dela. tivno dejavnost svojih delavcev Upoštevajo se tisti življenjski kot osnovo stalnega družbenega pogoji ki jih ni mogoče zajeti z jn lastnega tehnološkega in po-vrednotenjem dela v delovnih slovnega napredka ter varnosti pogojih z analitično oceno de- prj delu. Poleg tega se morajo te-lovnih mest ali s kakšno drugo meljne in druge organizacije ne-metodo vrednotenja živega dela. nehno zavzemati za pospeševa-Teren predstavlja terensko delo, nje iznajditelj ske in racionaliza-ki se pretežno opravlja na grad- torske dejavnosti na področju bišču. Terenski dodatek sme občine, republike in zveze ter v znašati največ 54 dinarjev na ta namen zagotoviti sredstva, dan. Temeljne in druge organizaci- Pri določanju višine terenske- je združenega dela morajo zato v ga dodatka se upošteva stopnja samoupravnih in svojih splošnih organiziranosti nastanitve in pre- aktih določiti kriterije za izra- Solidarnostne pomoči 58. člen hrane delavcev. Udeleženci sporazuma lahko iz nalsova terenskega dodatka regresirajo organizirano prehrano in nastanitev na terenu. čun višine odškodnin avtorjem. Razvojno-raziskovalno delo 50. člen Udeleženci sporazuma izlo- 42. člen Vsak delavec, ki dela na terenu, ima povečane stroške pre- Dodatek na stalnost 33. člen Udeleženci sporazuma, ki zaradi prekomerne fluktu atije delavcev uvajajo posebno stimulacijo stalnosti v svojih temeljnih in drugih organizacijah, lahko to določijo v svojem splošnem aktu, vendar naj ta dodatek ne presega 5 % obračunske osnove delavca. čijo za razvojno in raziskovalno delo najmanj 0,2 % od celotnega dohodka. Medsebojne odnose pri razvi- lirane (malica, kosilo), ki nasta- janju razvojno-raziskovalnega nejo zaradi: dela urejajo udeleženci s poseb- - selitve z gradbišča na grad- bišče, - povečane cene prehrane vsled vedno novega postavljanja ustrezne jedilnice na gradbišču nim sporazumom. VI. OSEBNI IN DRUGI IZDATKI, KI SE KRIJEJO IZ DOHODKA Iz sredstev skupne porabe se lahko izplačujejo naslednje solidarnostne pomoči: a) pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu v višini pogrebnih stroškov po računu pristojne organizacije; b) ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca lahko denarna pomoč znaša en povprečni neto osebni dohodek zaposlenih v delovni organizaciji v preteklem letu, c) enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki sc prizadeli delavca in njegovo družino, č) enkratne letne obdaritve upokojencev, d) enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti, e) druge solidarnostne pomoči. Predlog za te solidarnostne pomoči razen pod tč. a), poda osnovna organizacija sindikata. skladno z določbami sporazuma Namenska sredstva za stanovanj- Osebni prejemki iz civilno pravnega razmerja 34. člen Ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega iaču-na je organ samoupravne delavske kontrole udeležencev dolžan poimensko obravnavati izplačila iz naslova civilnopravnih razmerij in presojati upravičenost sklenjenih pogodb. V. OSEBNI IN DRUGI IZDATKI, KI POMENIJO NADOMESTITEV POSLOVNIH STROŠKOV IN SE PORAVNAVAJO IZ CELOTNEGA DOHODKA o minimalnih standardih, - stalnega prevažanja hrane. Stroški se delavcu močno povečajo predvsem v primerih, ko mora zaradi prerazporeditve delovnega časa ah v primerih dela v podaljšanem delovnem času zaužiti na terenu tudi kosilo -tudi v primeru, kadar dela v kraju svojega stalnega bivališča. Najnižji terenski dodatek znaša 5 dinarjev na dan. Dnevnice za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja 35. člen Dnevnica znaša: - za čas odsotnosti nad 8 do 12 ur največ — 80 dinarjev, - za čas odsotnosti nad 12 ur največ - 120 dinarjev. Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 130 dinarjev. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu za prenočevanje pripada največ 60 dinarjev. Dnevnice so za vse delavce enake. Dnevnice za službena potovanja v tujino 36. člen Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki velja za republiške organe. Znižane dnevnice 37. člen Delo in prebivanje na težko dostopnih terenih, oddaljenih od naseljenih krajev, kakor tudi na terenih, zelo oddaljenih od krajev stalnega prebivališča delavcev, povzroča težje življenjske pogoje in v večji meri povečuje oški " .......... Nadomestilo za ločeno življenje 43. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno največ 1000 dinarjev. Nadomestilo za ločeno življenje in terenski dodatek se med seboj izključujeta. Delavec ni upravičen do nadomestila za ločeno življenje, če odkloni ponujeno primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve, ali če se je delavec vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ne preseli. Nadomestilo za delo ob neugodnih pogojih 44. člen Za izjemno nevarna in zdravju škodljiva dela, za dela na velikih višinah ali za dolgotrajnejša dela v vodi ali v zemlji to je za pogoje dela, ki jih ni mogoče vrednotiti z analitično oceno delovnih mest ali z drugo ustrezno metodo, se delavcem lahko izplačuje posebno nadomestilo, vendar največ v višini do 3 dinarje neto na uro. Do naj višjega nadomestila so upravičeni delavci, ki delajo na delovnih mestih z beneficiranim delovnim stažem (potapljači, delavci v kesonih, vrtalci žgalci klinkerja in drugi). Kilometrina 45. člen Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene znaša največ 1,30 dinarjev za prevoženi kilometer. sko izgradnjo 51. člen Namenski znesek za stanovanjsko izgradnjo znaša toliko, kot je sklenjeno v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, vendar ne manj kot znaša 6 % bruto osebnih dohodkov. Izobraževanje 52. člen Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 1,5 % bruto osebnih dohodkov. Ta sredstva so namenjena za družbeno-ekonomsko, politično in strokovno usposabljanje ob delu za pridobitev poklicne izobrazbe in prekvalifikacije, za štipendije, za namenske investicije in za druge namene v skladu z družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi o kadrovski politiki in štipendiranju. V namenski znesek za izobra že vanje se vštevajo tudi stroški za strokovno usposabljanje ob delu, ki bremenijo poslovne stroške in se poravnavajo iz celotnega dohodka. Udeleženci sporazuma soglašajo, da bodo za enotno vodenje evidence stroškov izobraževanja-in za vsa druga usmerjenja uporabljali navodila in predloge KIG-a. Nagrade študentom in dijakom za prakso ter nagrade učencem v gospodarstvu 53. člen Nagrade študentom in dijakom za prakso ter nagrade učencem v gospodarstvu ne smejo biti nižje od 500 dinarjev in ne višje kot 60 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Te nagrade ne izključujejo izplačila štipendij za šolanje. VIL OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV IN UPORABO Nagrade ob delovnih jubilejih 59. člen Udeleženci sporazuma, ki nagrajujejo delavce ob delovnih jubilejih v isti delovni organizaciji, določijo v svojem splošnem aktu, kaj se šteje za delovno dobo v isti delovni organizaciji in konkretno višino ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje. Zgornji zneski nagrad za delovne jubijeje so: - za 10 do 20 let delovne dobe v isti delovni organizaciji en povprečni mesečni neto dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, - za 20 do 30 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 1,5 povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, - za 30 do 40 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 2 povprečna mesečna neto osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, - za 40 let (za 35 let za ženske) oziroma ob upokojitvi odpravnino (glej poglavje o odpravnini). Odpravnina 60. člen Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj znaša ob doseženih pogojih, določenih v splošnih aktih udeležencev sporazuma, najmanj dva in največ tri povprečne mesečne neto osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Enak znesek pripada ob primeru smrti delavca najožjim članom družine. 65. člen Po izteku 30-dnevnega roka skliče predlagatelj ali sindikat delegate udeležencev na zbor udeležencev. 66. člen Zbor je sklepčen in se konstituira kot zbor udeležencev samoupravnega sporazumevanja, če so na njem prisotni delegati večine organizacij, ki so se vključile v postopek. Zbora udeležencev se udeležujejo in sodelujejo v razpravi tudi delegati sindikata. 67. člen Na zboru delegati udeležencev izvolijo 11-člansko skupno komisijo za samoupravni sporazum (v nadaljnem besedilu: skupna komisija). Pri izbiri kandidatov za člane skupne komisije se upošteva, da so v skupni komisiji zastopani delavci, vseh dejavnosti v tem sporazumu. Skupno komisijo sestavljajo: predsednik, tajnik in 9 članov. Skupna komisija se voli za dobo dveh let. 68. člen Sedež skupne komisije je v Ljubljani pri Biroju gradbeništva Slovenije. Stroške za delo skupne komisije si razdelijo udeleženci z dogovorom. 69. člen Skupna komisija skrbi za organiziran in usklajen potek sporazumevanja in opravlja druge naloge za udeležence, ki se določijo s sklepi zbora udeležencev. Po sklenitvi sporazuma skrbi skupna komisija za njegovo izvrševanje. Skupna komisija nadalje odloča o posameznih sporih, ki nastanejo med sprejemanjem samoupravnega sporazuma in pri njegovem izvajanju. Po pooblastilu zbora udeležencev z dne 8. maja 1974 so njene odločitve dokončne in obvezne za udeležence. Skupna komisija je za svoje delo odgovorna zboru udeležencev. 70. člen Člani skupne komisije izvolijo izmed sebe po enega člana in njegovega namestnika v komisijo za presojo. 71. člen Na podlagi stališč zbora udeležencev ter na podlagi pripomb in predlogov posameznih udeležencev in sindikata pripravi skupna komisija predlog samoupravnega sporazuma in ga pošlje v razpravo in odločanje vsem udeležencem samoupravnega sporazumevanja ter v mnenje sindikatu. 72. člen Morebitne pripombe in predloge k predlogu sporazuma pošljejo udeleženci in sindikat skupni komisiji najpozneje v 45 dneh od dneva, ko so prejeli predlog. Šteje se, da udeleženci samoupravnega sporazuma in sindikat nimajo pripomb, če v omenjenem roku komisiji ne odgovorijo. 73. člen Skupna komisija pošlje 130 izvodov predloga samoupravnega sporazuma tudi komisiji za presojo. Komisija za presojo obravnava svoje pripombe in predloge s člani skupne komisije. Če se ne doseže soglasje, pošlje komisija za presojo sporna vprašanja vsem udeležencem, da jih obravnavajo in o njih odločajo neposredno delavci, oziroma njihovi pristojni organi. Zaradi rešitve spornega vprašanja lahko prizadeti udeleženci ustanovijo arbitražo s pooblastilom, daje njena odločitev dokončna in obvezna. VIII. POSTOPEK SKLEPANJA IN SPREJEMANJA TER SPREMINJANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA stroške, nastale na takih terenih. Izjemni večji stroški nastanejo tudi na terenih, kjer so življenjski stroški nadpovprečno visoki, kar velja za letovišča. V takih primerih izplačujejo delovne organizacije delavcem znižane dnevnice. Povračilo stroškov za prevoz na SREDSTEV SKUPNE PORABE delo in z dela 61. člen Postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma se začne na pismeni predlog, ki ga lahko da katerikoli udeleženec ali sindikat. 38. člen Kadar se izvajajo pripravljalna in zaključna dela, ko m organizirane nastanitve in prehrane s strani podjetij, t. j. tudi v primerih, ko delavci postavljajo ali demontirajo delavsko naselje na te- 46. člen Delavcu se lahko povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov javnih prevoznih sredstev na določenih relacijah s tem, da delavec sam stva skupne porabe najmanj v krije najmanj 20 dinarjev. Kjer taki višini da lahko krijejo izdat- Oblikovanje sredstev skupne porabe 54. člen Udeleženci tega sporazuma morajo razporediti ob zaključnem računu iz dohodka v sred- S^L^IaK kezaregreszaletnidojit računavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 0,40 dinarjev za kilometer. 55. člen Za izplačilo regresov za letni dopust, za solidarnostne pomoči Opravičenost do povračila iz- in za nagrade ob delovnih jubile-datkov za prevoz na delo in z jih se lahko razporedi v sredstva 62. člen Predlagatelj za sklenitev tega samoupravnega sporazuma je nadzorni odbor za izvajanje samoupravnega sporazuma v gradbeništvu, ki je poslal predlog z načrtom samoupravnega sporazuma vsem podpisnicam samoupravnega sporazuma v gradbeništvu, sindikatu ter republiškemu sekretariatu za delo, zaradi vpisa v razvid. 63. člen Udeleženci morajo predlog za sklenitev sporazuma obravnavati stopku v 30 dneh od dneva, ko so udeleženci prejeli predlog samoupravnega sporazuma ne pride, velja sporazum za udeležence, ki so ga podpisali v enakem besedilu, kar ugotovi skupna komisija s sklepom. Ta sklep pošlje vsem udeležencem samoupravnega sporazumevanja, pristojnemu sindikatu in republiškemu sekretariatu za delo. — izplačevanje naj ni: osebnega dohodka izpod dfi no dogovorjenega limita. 77. člen Sprejeti in podpisani samoupravni sporazum pošlje skupna komisija republiškemu sekretariatu za delo, da ga vpiše v razvid samoupravnih sporazumov. O vpisu izda sekretariat komisiji pismeno potrdilo. Sprejeti in podpisani samoupravni sporazumi se objavijo na način, ki ga določijo udeleženci v samoupravnih sporazumih. 86. člen Vsakdo lahko da pobud začetek postopka ugotavf kršitve samoupravnega s[ zuma. Postopek ugotavljanja kr se začne na predlog: — člana skupne komisije, — organa upravljanja ul ženca sporazuma, - sindikalne organiz' udeleženca sporazuma ali usj nega republiškega sindikat organa, - SDK. 74. člen Če sindikat sodi, da v predlaganem samoupravnem sporazumu niso upoštevana njegova stališča o ureditvi posameznih vprašanj v samoupravnem sporazumu, ki se neposredno tičejo položaja delavcev in njihovih pravic, sproži usklajevalni postopek za sporazumno ureditev spornih vprašanj in v njem sodeluje. 75. člen Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina vseh delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in ga podpiše za podpis pooblaščeni delavec. Podpisani sporazum s skle-fjom o sporazumu se pošlje skupni komisiji, ki ugotovi, ali je sprejet v enakem besedilu, o čemer obvesti ostale udeležence. 78. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni in dopolni samo po postopku, kot je predpisan za njegov sprejem. Izjema-so določbe, kijih ureja sindikalna lista in se spreminjajo in dopolnjujejo po posebnem skrajšanem postopku tako, da skupna komisija sestavi predlog sprememb in dopolnitev sporazuma in ga pošlje v razpravo in odločanje udeležencem sporazuma v skrajšanem roku 10 dni. 79. člen Udeleženci sporazuma so dolžni uskladiti svoje samoupravne splošne akte o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke z določbami tega sporazuma v 6 mesecih od dneva veljavnosti sporazuma. Če so določbe samoupravnih splošnih aktov iz prejšnjega odstavka v nasprotju s samoupravnim sporazumom, se uporabljajo določbe samoupravnega spora- 87. člen Ko pripravi predsednik sl ne komisije potrebno g ra-(neposredno Mi preko delo' skupine), skliče sejo, ki je l pozneje v 30 dneh po sprejo predloga. 88. člen Skupna komisija ugotovi,' je podana kršitev in kakšni; njeno težo in odloči o ukrel Če meni, da so razlogi za ifl ukrepa o črtanju iz kroga v ležecev, tak ukrep predla# sprejem zboru udeležencev. , Ob ugotovljenih kršiv manjšega pomena in kadal tudi brez uporabe ukrepa A tovi pravilna uporaba dol' sporazuma, lahko skupna ko sija postopek ustavi. 89. člen Ukrepi za kršitev samoupl nega sporazuma so: - opomin, ki se pošlje vs udeležencem sporazuma, 80. člen Udeleženec samoupravnega sporazuma lahko odstopi od samoupravnega sporazuma s pismenim in obrazloženim sklepom, ki ga sprejme večina vseh delavcev temeljne organizacije združenega dela. Sklep mora poslati skupni komisiji in republiškemu sekretariatu za delo. Odstop začne veljati s prvim januarjem leta, ki sledi letu, v katerem je bil priglašen odstop; s tem dnem nastopijo za temeljno organizacijo združenega dela, ki odstopa, posledice po 27. členu zakona, če ne pristopi k drugemu sporazumu. 81. člen Temeljna organizacija združenega dela lahko pristopi k samoupravnemu sporazumu po njegovi sklenitvi s tem, da sporoči svojo pristopno izjavo, ki jo je sprejela večina vseh njenih delavcev, skupni korTiisiji in republiškemu sekretariatu za delo zaradi vpisa v razvid. Z dnem, ko sprejme skupna komisija pristopno izjavo, prevzame temeljna organizacija združenega dela vse pravice in obveznosti kot udeleženec samo- volja načelo javnosti. Delavci udeležencev sporazuma soglašajo, da bodo izvajanje samoupravnega sporazuma javno obravnavali v svojih organizacijah in na zborih udeležencev sporazumevanja. 85. člen — javni opomin, ki se obja. glasilu Zveze sindikatov Sl°l — črtanje iz kroga udeleZj, cev samoupravnega sporazuj, za eno leto in objava sklep1, glasilu Zveze sindikatov SM nije. Ukrep se izreče organiza* združenega dela, navede pa tudi odgovorna oseba. Stroški postopka zaradi ( ravnavanja kršitve in objava & ..............(K mene organizacijo združen6 dela, kije kršila sporazum. 90. člen Predlog ukrepa za črtanj6 kroga udeležencev sprejme sk( na komisija. Predlog je skup' komisija dolžna posredovati, ganizatiji združenega dela, 1° kršila sporazum, njenemu od nu upravljanja, organu sOT upravne delavske kontrole in * dikalni organizaciji Organizacija združenega j*6 ki je kršila sporazum, je dolžn’ 30 dneh od sprejema predi® obvestiti skupno komisijo o f vzetih ukrepih za saniranje nja in o uvedbi postopka p® odgovornim osebam. j .... m Skupna komisija posrei predlog skupaj s poročilom otf’ nizacije združenega dela, k* J kršila sporazum, zboru udeleZ6'; cev v sklepanje. J Črtanje iz kroga udeležen6! velja lahko za leto, v katere n1 ukrep izrečen. upravnega sporazuma. IX. UKREPI ZA IZVAJANJE SPORAZUMA 82. člen Pri izvajanju tega sporazuma 91. člen Skupna komisija vabi na se! na kateri odloča o kršitvi san* upravnega sporazuma, pris*: nega predstavnika organiza® združenega dela, ki je kršila s? razum. Predstavnik ima piaV dati dodatna pojasnila. ,, Delegat prizadetega udeleZ6 83. člen Skupna komisija je dolžna obveščati najmanj enkrat na leto in sicer 60 dni po dostavi rezultatov primeijanja na podlagi 35. člena zakona udeležence sporazuma s poročili in z ocenami gibanja osebnih dohodkov po značilnih poklicih o vzrokih za razlike med njimi, o izplačilih iz sredstev skupne porabe, o kršitvah sporazuma in o drugih značilnostih uporabe tega spora- 84. člen Skupna komisija je dolžna obravnavati obvestila komisija za presojo o pojavih neusklajenosti pri uporabi sporazuma, o vzrokih zanje in o predlogih za odpravo vzrokov in svoja stališča sporočati udeležencem sporazuma, sindikatu in komisiji za presojo. X. KRŠITEV SPORAZUMA 76. člen Če med udeleženci samoupravnega sporazuma ne pride do soglasja o besedilu samoupravnega sporazuma, skuša skupna komisija neposredno s prizadetimi udeleženci uskladiti besedilo. Če do soglasja o besedilu kljub usklajevalnemu po- Kot kršitev samoupravnega sporazuma se šteje vsako ravnanje udeleženca sporazuma, ki je v nasprotju z določbami samoupravnega sporazuma, zlasti pa: - neustrezna razporeditev dohodka, s katero se ne doseže minimalna dogovorjena stopnja akumulacije, - neopravičena razporeditev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev po zaključnem računu preko ravni, določene s sporazumom, - nepravilno izkazovanje dogovorjenega omejenega obsega sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, - neupoštevanje določb sporazuma glede uporabe sredstev za osebno in skupno porabo delavcev, - neupravičeno izplačevanje osebnih prejemkov, ki se štejejo med poslovne stroške, - nepravilnosti pri izplačilih, ki bremenijo osebne dohodke, ca ne odloča o postopku '