:r„ Ptuj, torek, 8. junija 2010
letnik LXIII • št. 44 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Slovenija Po referendumu
• Sporazum potrjen s tesno večino
O stran 2
Po naših občinah Kidričevo • Talum - koncem s hčerinskimi družbami
O stran 9
Po mestni občini Ptuj • Dobrodelni koncert Perpetum jazzile
O stran 24
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Zmaga v Ljudskem vrtu dobra popotnica za SP
O Stran 11
Slovenija • Arbitražni sporazum potrjen
Zmaga razuma ...
V ponedeljek je Slovenija stopila z olajšanjem, arbitražni sporazum je potrjen, četudi s tesno večino.
Tenis • Rola se vzpenja više in više
O Stran 12
Za sporazum je glasovalo 51,5 odstotka udeležencev referenduma, proti pa 48,5 odstotka. Predsednik vlade Borut Pahor je z izidom nadvse zadovoljen. Povedal je, da smo dosegli dober rezultat, tudi udeležba je bila dobra. Prepričan pa je tudi, da bo arbitraža prinesla za Slovenijo še ugodnejši rezultat. Janez Janša, predsednik SDS, je izid referenduma ocenil kot veliko nezaupnico celotni politiki. Ob tem je tudi napovedal, da v njegovi stranki ne bodo glasovali za ratifikacijo pristopa Hrvaške k EU, dokler se ne bo vedelo, kakšna bo sodba arbitražnega sodišča.
Lepa in sončna referendumska nedelja je vabila na krajše in daljše izlete, tudi mesto je bilo bolj polno kot ponavadi. Le z volilno udeležbo se Ptujča-ni niso izkazali, v volilni enoti Ptuj je bila najnižja med vsemi, 37,5 odstotka. Za referendum je glasovalo 47,10 odstotka udeležencev referenduma, proti pa 52,90 odstotka.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Majšperk • 30. seja občinskega sveta
Ne mešajte avtobusa s šoferjem
Tudi majšperški občinski svet je na zadnji seji precejšen del razprave namenil izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo, saj prinaša precej novosti in negotovosti; posvetili so se tudi izvajanju in novelaciji občinskega programa varnosti, sprejeli rebalans letošnjega občinskega proračuna ter tudi nekaj sklepov, ki se nanašajo na jesenske volitve.
Nekaj najpomembnejših novosti in podrobnosti iz vsebine poslovnega načrta izvajanja dejavnosti obvezne gospodarske javne službe, oskrbe s pitno vodo, ki jo sedaj opravlja Komunalno podjetje Ptuj, je maj-šperškim svetnikom predstavil Žan Jan Oplotnik iz Inštituta za lokalno samoupravo, ki je omenjeni načrt izdelalo. Izvedeli smo, da imajo na območju občine Majšperk 1230 vodovodnih priključkov oziroma vodomerov, katerih uporabniki so lani porabili 160.963 kubičnih metrov vode. Do sedaj je bila lastna cena vode od 61 do 63 centov, po novem pa naj bi bila enotna cena dobrih 63 centov za kubični meter vode. K tej ceni pa se bo uporabnikom prištel še pripadajoč del omrežnine, ki znaša v letošnjem letu 1,77 evrov me-
sečno za vodomer DN 13, za vodomer DN 20 bo cena 2,95 evra, najvišja omrežnina pa bo za vodomer DN 150, in sicer 176,83 evra mesečno.
Ob tem je svetnica Tatjana Vele opozorila, da je Komunala Ptuj delniška družba s skoraj tretjinskim deležem zasebnega kapitala, zato ji zakonodaja v bodoče ne bo dopuščala, da
bi pridobila koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Žan Jan Oplotnik je pojasnil, da je v Komunalnem podjetju res del zasebne lastnine kapitala, zato jim to onemogoča, da bi dobili neposredno koncesijo za opravljanje te dejavnosti.
O Stran 7
Ptuj • Električni avtomobili
Kmalu prva javna polnilna mesta
V hotelu Primus na Ptuju je 2. junija potekala prireditev Cesla - Mobil kot del čezmejnega projekta Cesla - Čez-mejna implementacija okolju prijaznih ultra lahkih vozil v Sloveniji in Avstriji, ki so jo pripravili, da bi javnosti predstavili lahka električna vozila in spodbudili lokalne skupnosti k uvajanju trajnostnih oblik mobilnosti
Foto: M. Ozmec
Skupna vrednost projekta Cesla, ki je sofinanciran iz
sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v obdobju 2007/2013, znaša dobrih 871 tisoč evrov. Izvajati se je začel 1. maja leta 2009 in bo trajal do 30. aprila 2012. V ta projekt so vključeni štirje slovenski partnerji (TECES, UM FERI, UM FS, MRA) ter FGM in CUAS kot avstrijska partnerja.
Kot je na tiskovni konferenci povedal Matej Gajzer, direktor Tehnološkega centra za električne stroje (Teces) iz Maribora, so lani pričeli izvajati triletni projekt čezmejne implementacije okolju prijaznih ultra lahkih vozil v Sloveniji in Av-
striji. Podjetje Teces je vodilni partner v tem mednarodnem projektu. Po enem letu izvajanja projekta in analizi stanja v Sloveniji so začeli tudi druge aktivnosti, med katerimi sta tudi osveščanje in promocija o e-mobilnosti ter iskanje tržnih priložnosti za najrazličnejše akterje na tem področju.
»S projektom Cesla želimo partnerji projekta spodbuditi razvoj trga in uporabo ultra lahkih vozil na čezmejnem slo-vensko-avstrijskem območju. Projektne aktivnosti so usmerjene v predstavitev uspešne uporabe električnih ultra lahkih vozil.
O Stran 3
Slovenija • Po nedeljskem referendumu
Arbitražni sporazum ob dobri udeležbi potrjen s tesno večino
Slovenski volivci so na nedeljskem referendumu s tesno večino potrdili arbitražni sporazum o meji s Hrvaško. Zanj je glasovalo 51,5 odstotka udeležencev referenduma, proti pa 48,5 odstotka. Vladna koalicija na čelu s premierom Borutom Pahorjem je ob tem izrazila zadovoljstvo, nasprotniki sporazuma pa so razočarani. Udeležba je bila 42,3-odstotna.
Janša: Izid referenduma velika nezaupnica celotni politiki
„Izid referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško je velika nezaupnica celotni slovenski politiki. To nezaupnico so dali vsi, ki danes niso prišli na volišča, je po objavi začasnih delnih neuradnih izidov dejal prvak SDS Janez Janša. Napovedal je še, da njegova stranka ne bo glasovala za ratifikacijo pristopa Hrvaške k Evropski uniji, »dokler ne bomo vedeli, kakšna bo sodba arbitražnega sodišča«.
Pahor: Dosegli smo dober rezultat
Predsednik vlade Borut Pahor je ob prvih izidih referenduma o arbitražnem sporazumu dejal, da »smo dosegli dober rezultat«. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo arbitraža prinesla še ugodnejši rezultat, kot si ga je upal zagovarjati med kampanjo. Pahor je izrazil tudi zadovoljstvo nad precej visoko volilno udeležbo, sicer pa dejal, da je referendum legitimen v vsakem primeru.
Premier Pahor je po potrditvi sporazuma ocenil, da je to velika zmaga za Slovenijo. »Slovenija se je odločila za pošteno mejo s Hrvaško. Odločila se je, da odpre novo poglavje odnosov,« je dejal. To je, kot je dodal Pahor, danes že ugotovil tudi s hrvaško kolegico Jadranko Ko-sor in hrvaškim predsednikom Ivom Josipovicem.
Tudi predsednik republike Danilo Türk je pozdravil potrditev sporazuma. V nagovoru narodu je dejal, da je Slovenija s tem sprejela pomemben korak naprej v reševanju spora o meji s Hrvaško ter potrdila privrženost arbitraži »kot dobremu, v naših razmerah najboljšemu načinu za mirno rešitev
spora«. »Ta odločitev je legitimna in dokončna,« je dejal.
Nasprotniki sporazuma so nad izidom referenduma razočarani. Predsednik opozicijske SDS Janez Janša je ocenil, da
je izgubila Slovenija in dodal, da je vlada »zapravila idealno zgodovinsko priložnost, ko so naši aduti v pogajanjih s sosednjo Hrvaško za dokončno določitev meje najmočnejši«. Napovedal je, da SDS ne bo glasovala za ratifikacijo pristopa Hrvaške k EU, »dokler ne bomo vedeli, kakšna bo sodba arbitražnega sodišča«.
Po neuradnih začasnih delnih izidih Državne volilne komisije, ki zajemajo podatke o glasovanju s 3385 volišč je arbitražni sporazum podprlo 368.085 volivk in volivcev oziroma 51,48 odstotka, proti pa je glasovalo 346.928 volilnih upravičencev oziroma 48,52 odstotka.
Najnižja udeležba v volilni enoti Ptuj
Med osmimi volilnimi enotami so sporazum podprli v petih. Največjo podporo je dobil v volilni enoti Postojna (za 56,51 odstotka, proti 43,49 odstotka). Zanj so se izrekli tudi v volilnih enotah Ljubljana - Center (56,19 odstotka, proti 43,81 odstotka), Ljubljana - Bežigrad (53,68, proti 46,32 odstotka), Maribor (52,03 odstotka, proti 47,97) in Novo mesto (50,27 odstotka, proti 49,73 odstotka). Proti sporazumu pa so se večinsko izrekli v volilni enoti Kranj (za 46,23 odstotka, proti 53,77 odstotka), Ptuj (za 47,10 odstotka, proti 52,90 odstotka) in Celje (za 48,42 odstotka, proti 51,58 odstotka).
V ponedeljek bodo k izidom glasovanja prišteli še glasove, ki bodo prispeli po pošti iz Slovenije. Takšno glasovanje je zahtevalo 1278 volivcev. Na končni izid pa bo treba počakati do 14. junija, ko bodo prešteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine - takšno glasovanje je zahtevalo 3257 volivcev -, ter glasovnice z diplomatsko-konzularnih
predstavništev.
Volilna udeležba je bila z 42,28 odstotka glede na dosedanje referendume relativno visoka. Glasovalo je 721.266 volilnih upravičencev. Največja udeležba je bila v volilni enoti Ljubljana - Center (47,8-od-stotna), najmanjša pa v volilni enoti Ptuj (37,5-odstotna).
S potrditvijo na referendumu je sporazum, ki ga je DZ že ratificiral, zdaj v Sloveniji potrjen. Do začetka njegove veljave in dela arbitražnega sodišča pa bo preteklo še kar nekaj časa. Vladi v Ljubljani in Zagrebu bosta morali med drugim izbrati arbitre in pripraviti vsaka svoj memorandum. V Sloveniji bo zakon o ratifikaciji sporazuma stopil v veljavo 15. dan po objavi v uradnem listu. Glede na vse potrebne postopke bi se to lahko zgodilo v drugi polovici julija.
Z uveljavitvijo sporazuma v obeh državah bosta Slovenija in Hrvaška lahko izmenjali diplomatski noti, s katerima bosta izrazili soglasje, da ju sporazum zavezuje. Prvi dan v tednu, ki bo sledil izmenjavi diplomatskih not, pa bo arbitražni sporazum stopil v veljavo. Ob diplomatskih notah naj bi državi izmenjali tudi svoji enostranski izjavi.
Začetek dela arbitražnega sodišča je sicer odvisen od tega, kdaj bo Hrvaška sklenila pogajanja z EU in nato posledično podpisala pristopno pogodbo, saj bodo s tem podpisom začeli teči postopkovni roki v sporazumu. Do podpisa pristopne pogodbe bi po pričakovanjih Zagreba lahko prišlo v začetku prihodnjega leta.
Kot določa sporazum, morata državi po podpisu hrvaške pristopne pogodbe v 15 dneh sporazumno imenovali predsednika arbitražnega sodišča in dva arbitra z liste kandidatov, ki jo pripravita predsednik Evropske komisije in evropski komisar za širitev. Če državama to ne bo uspelo, jih bo z omenjene liste imenoval
predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Po tem bo vsaka država v 15 dneh še sama imenovala po enega člana sodišča. Če jima to ne bo uspelo, pa ju bo imenoval predsednik arbitražnega sodišča.
Obe strani pomembno delo čaka tudi pri pripravi argumentacije in dokazov, tako glede podrobnejše določitve predmeta spora, kot tudi glede poteka meje. V mesecu dni morata namreč državi podrobneje opredeliti predmet spora, v 12 mesecih pa predložiti memorandum z utemeljitvijo svojih stališč. Šele nato bo sodišče lahko dejansko začelo z delom.
Arbitri naj bi po nekaterih pričakovanjih za razsodbo potrebovali od dve do tri leta. Sodišče bo razsodbo sprejelo z večino glasov, za pogodbenici pa bo zavezujoča in bo pomenila »dokončno rešitev spora«, piše v sporazumu. V šestih mesecih po sprejetju razsodbe bosta morali državi sprejeti vse potrebne korake za njeno uveljavitev, vključno z morebitnimi spremembami zakonodaje.
Hrvaški tisk o nedeljskem referendumu: Slovenska zmaga razuma
V času vse številnejših posameznih in kolektivnih neumnosti po svetu je lep občutek biti priča zmagi razuma v sosednji Sloveniji, je v ponedeljkovi izdaji poročal reški Novi list. Zagrebški Večernji list je opozarjal, da muke s Slovenijo še niso končane, medtem ko je Jutarnji list izpostavljal, da so slovenski volivci obrnili hrbet radikalni politiki Janeza Janše.
Z izidi referenduma ne bodo takoj izginili vsi dvostranski problemi, tudi tisti z mejo med Hrvaško in Slovenijo, dodaja Novi list. Časnik napoveduje
dolge pravne, diplomatske in lobistične boje. »Nacionalisti iz sence bodo še naprej poskušali zastrupiti ljudi, ker si želijo vnovičnega prihoda na oblast, da bi vrnili čas nazaj,« opozarja. Kot izpostavlja, smo po 20 letih nesposobnosti političnih elit obeh držav, da bi uredili spor o meji in ostale probleme, prišli do prelomnice končne uveljavitve civiliziranega reševanja težav med državam. »Lahko odpremo novo stran v hrvaško-slovenskih odnosih,« sklene komentator Novega lista.
Čeprav so arbitražni sporazum potrdili na referendumu, s tem niso končane vse muke, ki jih ima Hrvaška s Slovenijo na poti v EU, opozarja Večernji list. Kot pojasnjuje, sta Zmago Jelinčič in Janez Janša napovedala, da bosta njuni stranki nasprotovali ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU. »Če bosta to grožnjo tudi uresničila, bi ob dejstvu, da je za potrditev omenjene pogodbe v slovenskem parlamentu potrebna dvotretjinska večina, to pomenilo, da lahko Slovenija vrata v EU Hrvaški zaloputne pred nosom,« poudarja komentator.
Slovenski volivci so obrnili hrbet radikalni retoriki in izrazili željo po dogovoru, sodelovanju in kompromisu, kar so dobri standardi evropske politike, pa ocenjuje komentator Jutarnjega lista. Kot dodaja, so slovenski volivci pokazali, da na prihodnjih volitvah ne želijo razprave o Hrvaški in o meji, temveč o vprašanjih, ki resnično določajo kakovost življenja v njihovi državi. »Premier Borut Pahor je igral na tvegano karto, sicer pa je verjel v lastna prepričanja in so ga slovenski volivci podprli. Janezu Janši so pač obrnili hrbet in pokazali, da srdita nacionalistična retorika danes ni več uspešna,« sklene komentator, po mnenju katerega je Janša največji poraženec nedeljskega referenduma. »Zmaga razuma in prizadevanja za dobre sosedske odnose v Sloveniji je obenem tudi največja politična klofuta vsem tistim na Hrvaškem, ki še vedno zastopajo nepopustljiva stališča do Slovenije,« poudarja drugi komentator Jutarnjega lista. Kot opozarja, še vedno ne bi bilo dogovora, če bi upoštevali nacionaliste z obeh strani meje.
STA (pripravlja: SM)
Uvodnik
Ljudstvo je odločilo
V nedeljo smo lahko kar dvakrat uveljavljali svojo demokratično pravico odločanja: za nami je arbitražni referendum, na katerem smo lahko oddali svoj glas, in izzvenel je tudi šov Slovenija ima talent, pri katerem smo prav tako lahko doživeli pomembnost svoje odločitve v skupni masi glasov.
Če ste glasovali za arbitražni sporazum in za Lino, ste pravzaprav dvakratni zmagovalec in se verjetno še danes izvrstno počutite v svoji koži, ko ste tako pomembno pomagali krojiti zgodovino Slovenije. Če ste glasovali proti arbitraži in ni zmagal vaš favorit v talentih, pa imate najbrž precej neumen občutek, kajti zabava je mimo, niso zmagali vaši in seveda na koncu pride tudi račun. Referendum naj bi nas stal okoli 4,3 milijona evrov, a v končni fazi je to vseeno, kajti država si bo na ta ali oni način vzela iz naših žepov, kolikor se ji bo zahotelo. Če ste dobili visok račun za dohodnino, ste najbrž ponovno prišli do sklepa, da se delati v naši državi prav zares ne splača. Tudi mala Lina bo od svojih 50.000 najprej morala odšteti skoraj četrtino vsote za funkcioniranje države in potem se bo pri dohodninskem izračunu država spet spomnila pristaviti svoj piskrček in davek pobrati še v drugo. Od lepe okrogle vsote bo ostal le delček.
Če ste za malo Lino glasovali po telefonu, morda celo večkrat, boste na koncu meseca to tudi opazili na vašem računu. Le špekuliramo lahko, koliko denarja seje ob glasovanju steklo v blagajno organizatorjev, saj števila klicev niti za zmagovalko niso objavili. Marsikdo odglasujočihpa verjetno niti ni videl tistega drobnega tiska na televiziji, v katerem so nas obveščali o ceni klica, kaj šele da bi ga hotel ali zmogel prebrati. Na srečo naši otroci niso tako zaplankani. O pasteh sodobnega življenja in o obstoju drobnega tiska jih natanko pouči najnovejši, četrti del filma o grdobcu Shreku - Shrek za vedno, kjer izvemo, da je hude pogodbe z drobnim tiskom sklepal že dobri stari Špicparkeljc.
Upam, da so naši politiki dobro preštudirali Špicpar-kljčev droben tisk arbitražnega sporazuma in da jim je bolj kot njihovim volivcem jasno, ali nas v tej zgodbi čaka »happy end«.
Viki Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • O uvajanju električnih avtomobilov v mobilnost in turizem
Na Ptuju - kmalu prva javna polnilna mesta za električna vozila
V hotelu Primus na Ptuju je 2. junija potekala prireditev Cesla - Mobil kot del čezmejnega projekta Cesla - Čezmejna implementacija okolju prijaznih ultra lahkih vozil v Sloveniji in Avstriji, ki so jo pripravili, da bi javnosti predstavili lahka električna vozila in spodbudili lokalne skupnosti k uvajanju trajnostnih oblik mobilnosti.
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference prireditve Cesla - Mobil, na kateri so sodelovali (od leve) dr. Bojan Štum-berger, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor, Matej Gajzer, direktor Tecesa iz Maribora, in direktor Term Ptuj Andrej Klasinc.
Skupna vrednost projekta Cesla, ki je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v obdobju 2007/2013, znaša dobrih 871 tisoč evrov. Izvajati se je začel 1. maja leta 2009 in bo trajal do 30. aprila 2012. V ta projekt so vključeni štirje slovenski partnerji (TECES, UM FERI, UM FS, MRA) ter FGM in CUAS kot avstrijska partnerja.
Kot je na tiskovni konferenci povedal Matej Gajzer, direktor Tehnološkega centra za električne stroje (Teces) iz Maribora, so lani pričeli izvajati triletni projekt čezmejne implementacije okolju prijaznih ultra lahkih vozil v Sloveniji in Avstriji. Podjetje Teces je vodilni partner v tem mednarodnem projektu. Po enem letu izvajanja projekta in analizi stanja v Sloveniji so začeli tudi druge aktivnosti, med katerimi sta tudi osveščanje in promocija o e-mobilnosti ter iskanje tržnih priložnosti za najrazličnejše akterje na tem področju.
»S projektom Cesla želimo partnerji projekta spodbuditi razvoj trga in uporabo ultra lahkih vozil na čezmejnem slovensko-avstrijskem območju. Projektne aktivnosti so usmerjene v predstavitev uspešne uporabe električnih ultra lahkih vozil na praktičnih primerih in ustvarjanje kritične mase v regiji, s čimer želimo podpreti lokalne proizvajalce takšnih vozil kot tudi raziskati in optimirati pogoje za uporabo teh vozil na omenjenem čezmejnem območju. Neposredni rezultati projekta Cesla se bodo kazali v funkcionalnih vzorčnih modelih okolju prijaznih ultra lahkih vozil, z javnimi predstavitvami in prikazi uporabe le-teh ter postavljenimi vzorčnimi polnilnimi postajami, kot tudi s spletnim portalom ultra lahkih vozil in izvedenim usposabljanjem malih, srednjih in tudi velikih podjetij,« je povedal Matej Gajzer, direktor Tecesa. S tem projektom in s prireditvijo, ki je bila v hotelu Primus, okroglo mizo na temo Ptuj -mesto priložnosti za uvajanje električnih vozil v trajnostno mobilnost in turizem, želijo tudi lokalne skupnosti spodbuditi k uvajanju trajnostnih oblik mobilnosti. Najstarejšega slovenskega mesta niso izbrali naključno, Ptuj je mesto, ki je po njihovem idealno za uporabo električnih vozil tudi za potrebe turizma.
Ptuj kot vzorčen primer e-mobilnosti
Projekt e-mobilnosti oziroma podobne projekte, vezane na alternativne oziroma okolju prijazne vire energije, Terme Ptuj podpirajo že od vsega začetka. Predstavljajo namreč velik potencial pri privabljanju gostov tudi po zaslugi poudarjanja okoljske osveščenosti. Tudi slogan STO gre vse bolj v tej smeri, v eko, v alternativne, zelene zadeve. Terme Ptuj so električna manjša vozila pričele uporabljati že pred dvema letoma, prilagodili so jih za potrebe vožnje po cestah. Njihovi gostje jih z veseljem uporabljajo. »Še bolj pa vidim priložnost v povezovanju Ptuja in okolice z uporabo omenjenih vozil v naslednjih letih, ko bo projekt prišel v fazo izvedbe, z našo pomočjo ga bomo z veseljem implementirali. Naša želja je, da Ptuj postane resnično vzorčen model e-mobilnosti, ne samo na cestnem, temveč tudi na rečnem prometu,« je še posebej poudaril Andrej Klasinc.
Na konferenci so predstavili tudi tridnevno mednarodno strokovno konferenco o aplikativni elektromagnetiki in biomedicini v organizaciji Univerze v Mariboru, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki je prav tako vključena v projekt Cesla - Mobil. Na njej je sodelovalo 65 predstavnikov iz devetih držav, Slovenije, Poljske, Makedonije, Portugalske, Češke, Japonske, Hrvaške, Finske in Avstrije, ki so predstavili 77 znanstvenih prispevkov. Gre za tretjo tovrstno konferenco po vrsti, z njenim potekom na Ptuju so bili udeleženci izredno zadovoljni
Podjetje Teces na področju ultra lahkih vozil vidi svojo priložnost, kot tudi za slovensko industrijo, je še povedal Matej Gajzer.
Ptuj je imel na prireditvi Cesla - mobil vidno mesto, zato smo k pogovoru povabili tudi ptujskega župana Štefana Čelana, ki je povedal, da bodo na Ptuju kmalu postavili prva javna polnilna mesta za električna vozila
Kakšne načrte ima lokalna skupnost v zvezi z uvajanjem e-avtomobilov, oziroma kakšne so sploh možnosti za to?
»Na konferenci Cesla - Mo-
bil, ki je potekala v Hotelu Primus, smo imeli možnost pridobiti določene mednarodne izkušnje pri uvajanju električnih ultra lahkih vozil v vsakdanjo rabo. Predstavniki pomembnejših akterjev na ptujskem območju in vrhunska zasedba kompetentnih sogovornikov iz tujine so skozi strokovna predavanja in razpravo nakazali določene možnosti, priložnosti in pasti pri uvajanja električnih vozil v trajnostno mobilnost in turizem mesta Ptuj. V MO Ptuj obstajajo posamezni subjekti, ki že uporabljajo električna vozila. Največ jih lahko vidimo na golf igrišču in celotnem kompleksu naših Term.
Znano je, da si v MO Ptuj prizadevamo, da bi dobili t. i.
certifikat 'zelene občine'. V ta namen smo pripravili številne strokovne podlage, ki se dotikajo tudi področja uvajanja okolju prijaznega prometa. Med pomembne tovrstne tehnične rešitve sodijo tudi e-avtomobili, ki bi bili primerni predvsem v starem mestnem jedru. Tega projekta pa se je treba lotiti celovito, od načrtovanja pridobivanja zelene energije do urejanja ustrezne prometne infrastrukture. Če pogledamo na to področje celovito, potem lahko hitro ugotovimo, da je uvedba električnih vozil v vsakodnevno rabo zahteven poseg, ki ga ni moč izvesti v zelo kratkem času.«
Kako so ta načela upoštevana v najnovejši ptuj-
ski prometni študiji?
»V prometni študiji smo prvenstveno želeli državi dokazati, da je naše mesto praktično prometno ohro-mljeno. Dobrih pet let nazaj smo za tri kilometre poti skozi Ptuj potrebovali skoraj štirideset minut časa. Upam, da si znate predstavljati kakšna ekonomska in okoljska škoda je nastajala ob takem prometnem režimu. Zato smo si na podlagi prometne študije izdelali načrt potrebnih investicij in tehničnih rešitev, ki bi prvenstveno omilile prometne zastoje. Po petih letih investicij lahko s ponosom zapišemo, da se je čakalna doba na isti relaciji s štirideset minut skrajšala na dobrih pet minut. Za po-
trebe mestnega prometa pa so v tej študiji nakazane tudi možnosti za uporabo okolju prijaznejših prometnih režimov in e-vozil. Te načrte bo možno izvesti, ko bo staro mestno jedro preurejeno po načrtih, ki jih predvidevajo izbrane natečajne rešitve v okviru projekta Evropska prestolnica kulture.«
Kaj pa ste vi kot župan MO Ptuj o tem povedali na okrogli mizi v hotelu Primus, ki je potekala pod naslovom Ptuj - mesto priložnosti za uvajanje električnih vozil v trajno-stno mobilnost in turizem in na kateri so bile predstavljene nekatere dobre prakse?
»Ker se je veliko govorilo o trajnostnem razvoju in turizmu, sem se najprej dotaknil napačnega prevoda besede 'sustainable', ki ga v slovenščino prevajamo kot trajnostno. Ta prevod pomeni, da bomo nadaljevali s sedanjo razvojno paradigmo (neoliberalna tržna ekonomija), vendar nekoliko počasneje. Osebno se zavzemam za prevod te tujke v uravnoteženo, ki pa predstavlja novo razvojno paradigmo. Ta temelji na prebujanju zavesti posameznika kot veznem elementu med štirimi imperativi uravnoteženega razvoja: ekološki imperativ (sonaravna in ekološka učinkovitost), socialni imperativ (kakovost življenja), etični imperativ (humane vrednote) in ekonomski imperativ (blaginja). Šele ljudje s takšnim nivojem zavesti bodo znali izbrati novo razvojno paradigmo, ki bo ohranjala naravne vire po pravilu 'vsak dobiček, ki uničuje naravo, je izguba', hkrati pa omogočala socialno pravičnost po pravilu 'kakovost življenja ni v tem, kar imamo, ampak v tem, kar delimo'. Pred vsako izbiro razvojnih rešitev pa bo na prvo mesto postavljala etičnost posameznega početja.
V nadaljevanju pa sem predstavil posamezne rešitve iz prometne študije, ki se nagibajo v smeri načel uravnoteženosti pri načrtovanju in izvajanju posameznih prometnih rešitev. Po zaključeni javni razpravi pa smo se z mag. Juretom Lebnom iz Službe vlade za podnebne spremembe dogovorili za skupen pilotni projekt postavitve polnilnih mest za električna vozila v naši občini.«
Foto: Črtomir Goznik
V okviru prireditve Cesla - Mobil so na Ptuju 2. junija predstavili najrazličnejše oblike električnih vozil, kolesa, električne skuterje, štirikolesnike, dvokolesnike, trikolesnike ... Vsi zainteresirani so jih lahko tudi testirali.
Cirkuiane • S proslave ob tretjem občinskem prazniku
"Naredili smo več, kot smo upali na začetku!"
»Ob ustanovitvi občine pred štirimi leti sam osebno nisem verjel, čeprav sem upal, da bomo uspeli narediti toliko, kot smo dejansko naredili. Seveda se pa v nekaj letih ne da narediti vsega in danes verjamem, da se uspehi še niso končali; gotovo še bodo,« je v svojem slavnostnem nagovoru ob občinskem prazniku poudaril cirkulanski župan Janez Jurgec.
Namesto naštevanja številnih naložb je župan Jurgec med drugim povedal še, da je bilo za doseganje zadanih ciljev potrebno veliko dela, usklajevanja in tudi sprejemanja kompromisov, saj želje vseh pač ne morejo biti vedno enake: »Vsak od nas, tudi sam, si želi, da bi bilo narejenega še več, vendar se v nekaj letih samostojne poti ne da narediti vsega. Naredili smo ogromno, več od pričakovanega, vendar je tudi razvojni zaostanek občine velik. Zamujeno lahko nadoknadimo s strpnostjo in pametnimi potezami v prihodnje. Prepričan sem, da bomo z uspehi še nadaljevali, že doslej pa smo uspeli dokazati, da je bila odločitev za samostojno občino prava!« Govor je župan zaključil z zahvalo vsem sodelujočim pri vodenju občine; od občinskega sveta, preko občinske uprave, odborov in komisij, do občanov, ki so podpirali delo vodstva in razumeli potrebe občine.
Osrednja slovesnost v popolnoma zasedenem priložnostnem šotoru, kjer letos ni manjkal skoraj nihče od vabljenih, zlasti političnih gostov, so sicer začeli s himno Mladi veseljaki, osrednji kulturni program pa so letos oblikovali
Ptujska Gora • V. Rožmarin fest 2010
Bližje folklorni in kulturni dediščini
Turistično društvo Ptujska Gora je skupaj s Folklornim društvom Rožmarin Dolena in Folklorno skupino Kulturnega društva Cirkuiane združilo moči, da bi skupaj lažje približali del kulturnega ustvarjanja posameznikov in okoliških društev, festival Rožmarin Fest pa so prestavili na začetek poletja.
vasi Cerje Jesensko v hrvaškem Zagorju. V okviru spremljevalnega programa bodo v petek po okoliških osnovnih šolah izvajali delavnice za otroke na temo kultura in folklora, zvečer ob 20. uri pa bo v dvorani v Trnovski vasi koncert folklornih skupin, na katerem bo nastopil Folklorni ansambel Branko Radičevič iz Sremske Mitrovice v Srbiji.
Zadnji dan Rožmarin festa 2010 bodo v soboto, 12. junija. Ob 10. uri bodo pripravili povorko nastopajočih skupin po ptujskem mestnem jedru, zvečer ob 20. uri pa se bo na trgu Ptujske Gore uradno pričel V. Rožmarin fest, mednarodni festival folklornih skupin iz Srbije, Hrvaške in Slovenije. Poleg domačih folklornih skupin Rožmarin Dolena, folklorne skupine KD Cirkulane in folklorne skupine KPD Stoper-ce, bodo nastopili še Folklorni ansambel Branko Radičevič iz Sremske Mitrovice v Srbiji ter člani Kulturno-umetniškega društva dr. Vinko Žganec Vra-tišinec iz Hrvaške.
Za prijeten in zanimiv kulturni program so letos v celoti poskrbeli domači osnovnošolci, saj je bil praznik združen z dnevom šole.
učenci OŠ Cirkulane-Zavrč, saj so občinsko proslavo združili z dnevom šole. Mladi, tako učenci kot otroci iz vrtca, so zbrani publiki skozi potovanje po občini ponazorili značilnosti in posebnosti vseh 13 naselij, ki sestavljajo občino. Med nekoliko humorno oblikovanim programom, ki so ga popestrili še s petjem pevskega zbora, oblikovala pa sta ga učitelja Silva Me-znarič in Sandi Šijanec, je bilo tako tudi slišati, kako so pravzaprav nastali Haložani in kako Polanci (nižinci, op. a.); učenci so namreč zelo jasno povedali, da je stvarnik ljudi gnetel in pekel iz haloškega blata, bojda
tistega z Gradišč, vsak model, ki se mu je ponesrečil in dobil grbo, pa je vrgel čez Dravo na polja ... Smeha in tudi aplavzov med publiko ob takšnih predstavitvah seveda ni manjkalo.
Sicer so pa, kot se za tovrstne občinske praznike spodobi, razglasili in podelili priznanja letošnjim občinskim nagrajencem. Veliko plaketo občine je letos prejel Zvonko Arnečič v imenu kmetije AS -Arnečič, ki se ponaša z 20-letno tradicijo vinogradništva in vinarstva, h kateri je v zadnjem obdobju dodala še peko domačega kruha iz krušne peči, s čimer se lahko pokaže kot vzor uspešne
Letošnji občinski nagrajenci (od leve): predsednik Društva upokojencev Jože Petrovič (županovo priznanje), ob njem župan Janez Jurgec, predsednica društva gospodinj Marija Hrastar (priznanje Občine Cirkulane), Zvonko Arnečič (velika plaketa občine Cirkulane), predsednik komisije Anton Podhostnik in direktorica občinske uprave Krista Kelenc
haloške kmetije.
Priznanje občine Cirkulane je za 30 let aktivnega dela in izobraževanja gospodinj prejelo Društvo gospodinj; zanj sedanja predsednica Marija Hrastar. Županovo priznanje pa je dobilo domače društvo upokojencev, ki je prav tako izjemno aktivno na vseh podro-
čjih družabnega življenja občine, prevzel pa ga je predsednik Jože Petrovič.
Kot zadnja govornika pred zaključkom osrednje proslave v Cirkulanah sta na oder stopila poslanec Branko Marinič, ki je čestital občini in občanom za vse doseženo ter zaželel še veliko uspehov vnaprej ter - v
imenu županov - markovski župan Franc Kekec, sicer tudi bivši ravnatelj cirkulansko-za-vrške osnovne šole, ki je čestital tako šoli, učiteljem in učencem kot seveda občini.
Zbrane pa je v imenu šole pozdravila še ravnateljica Kristina Artenjak.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Kot je pojasnila ena od pobudnic tega festivala in njegova glavna organizatorica Vilma Angel, sicer predsednica Turističnega društva Ptujska Gora, je prireditev Rožmarin fest nastala pred petimi leti, da bi oživili kulturno dejavnost širše okolice s prireditvami, ki bi ljudem preko vsebinsko zaokrožene zgodbe približala kulturno, predvsem pa folklorno dediščino kraja in vabljenih gostov iz tujine. Ker je prireditev nekoliko drugačna, je že prvo leto dobro uspela in bila zelo dobro obiskana, saj poteka na prostem, na trgu pod znamenito Marijino cerkvijo, kjer je dostopnost ogleda prireditve omogočena širši javnosti.
Osrednji namen prireditve je doseči večjo povezanost folklornih skupin, ne samo domačih, temveč tudi tujih, zaradi česar te skupine na prireditvi tudi sodelujejo. Dolgoročno to pomeni boljšo dostopnost kulturnih dogodkov na podeželju ter izkoriščenost kulturne infrastrukture, ki je na razpolago. Cilj prireditve je tudi pre-
mostiti razkorak med generacijami, nasprotje med mestom in podeželjem ter nestrpnost med etničnimi skupnostmi.
Sicer pa je Rožmarin fest na Ptujski Gori že dokaj dobro poznana prireditev, doslej so jo pripravljali v sredini avgusta, letos pa so se organizatorji prvič odločili, da jo prestavijo na začetek poletja. Tokrat pri izvedbi večdnevne prireditve sodeluje več občin - Majšperk, Videm in Cirkulane, ki prireditev tudi podpirajo. Organizatorji pa si želijo, da bi v naslednjih letih k sodelovanju povabili še več občin z njihovimi društvi. Letos so se tej želji že bolj približali. Festival pa so z delavnicami na osnovnih šolah približali tudi otrokom, jim predstavili slovensko ljudsko slovstvo in ljudske kostume.
Ljubiteljska kulturna dejavnost v društvih, ki sodelujejo pri pripravi prireditve, zajema vse generacije in vse družbene sloje in je prisotna v različnih sekcijah. Vse kulturne sekcije oz. folklorne skupine, ki se s kulturno dejavnostjo ukvarja-
Foto: M. Ozmec
Osrednje prireditve V. Rožmarin festa 2010 se tudi letos dogajajo na trgu pod Baziliko na Ptujski Gori.
jo, za svoje delo ne prejemajo honorarja ali plačila, saj se vsa dejavnost izvaja izključno zaradi ljubiteljstva do kulture in folklorne dejavnosti.
Prva od prireditev v okviru letošnjega Rožmarin festa je bila že v nedeljo, 6. junija, ob 11. uri, ko so na trgom pod baziliko na Ptujski Gori pripravili Srečanje ljudskih pevcev, na katerem so se predstavile domače Ljudske pevke iz Ptujske Gore, Ljudski pevci Folklornega društva Rožmarin Dolena ter ljudske pevke Taščice iz Rač.
Popoldne ob 17. uri pa so v dvorani TVI Albin Promotion v Majšperku pripravili gledališko predstavo Anica, ki je prirejena po delu Toneta Partljiča, v njej pa je pod režijo Alojza Domnika nastopila Anica Čer-nivec, članica dramske sekcije Kulturnega društva Cirkulane.
Osrednji in sklepni del prireditev V. Rožmarin festa pa bo ta konec tedna. V petek, 11. junija, ob 20. uri bo na trgu pod baziliko koncert etno glasbene skupine Strmosi, ki prihaja iz
Ptuj • Sedmo grajsko ocenjevanje vin
V pričakovanju grajskega vinskega praznika in grajskih iger
Na ptujskem gradu je 3. junija potekalo že 7. grajsko ocenjevanje vin iz srednjih Slovenskih goric in Haloz, ki ga je organiziralo Društvo VTC srednje Slovenske gorice. Letos so ocenili 79 vzorcev vin, ki so bila med najboljšimi že na društvenih ocenjevanjih oziroma so imela pri zvrsti oceno od 18 naprej, sortna vina 18,10 in več, posebne kakovosti pa 18,30 in več.
Foto: Črtomir Goznik
Na 7. grajskem ocenjevanju vin so 3. junija ocenili 79 vzorcev vin, ki so bila že ocenjena kot najboljša na društvenih ocenjevanjih.
Preden so pričeli letošnje ocenjevanje, si je za grajske ocenjevalce vzel čas tudi knez Bojan Miško z dvorno spremljevalko in mestnim glasnikom. Zaželel jim je dobrodošlico na ptujskem gradu in uspešno ocenjevanje. V imenu Društva VTC srednje Slovenske gorice je zbrane pozdravil Andrej Rebernišek Povedal je, da je 7. grajsko ocenjevanje uvod v grajski vinski praznik, ki bo letos 4. septembra, združili ga bodo z grajskimi igrami, ker želijo, da obe prireditvi dobita dodatno vsebino in privlačnost.
Komisijo, ki je ocenjevala vina, je vodil mag. Anton Vodovnik. Zahvalil se je za zaupanje z obljubo, da bo vsak vzorec prejel pravično oceno. Letošnje ocenjevanje so spremljale same sedmice, tudi to je bila uspešna popotnica tokratnega grajskega ocenjevanja in obenem grajskega vinskega praznika. Vina so bila razpoložena, to je Vodovnik zaželel tudi ocenjevalcem ne glede na kislo vreme. Grajsko ocenjevanje vin je izredno pomembno ocenjevanje, reprezentativno ocenjevanje za območje Slovenskih goric, za potrditev in odkrivanje kakovosti vin s
tega območja. Tudi letos so ocenjevalci, ob predsedniku so to bili še doc. dr. Tatjana Košmerl, BF Ljubljana, dos. dr. Mojmir Wondra, BF Ljubljana, Simona Hauptman, univ. dipl. inž. kmet., KGZS, Zavod Maribor, Miran Reberc, ing. kmet., KGZS, Zavod Ptuj, Tadeja Vodovnik Plevnik, univ. dipl. kmet., KGZS, Zavod Maribor in Andrej Rebernišek, univ. dipl.
ing. kmet., KGZS, Zavod Ptuj, delali po pravilniku o grajskem ocenjevanju vin.
Povprečna ocena vseh ocenjenih vin je bila 18,21, povprečna ocena vin normalne trgatve 18,18, povprečna ocena vin posebnih kakovosti pa je bila 18,49. Prvaki grajskega ocenjevanja vin oziroma prejemniki amfor za leto 2010 so kmetija Petovar - Škrget, Ilja-
ševci 1, Križevci pri Ljutomeru, v kategoriji suhih vin z laškim rizlingom 2009, v kategoriji vin z ostankom nepovretega sladkorja Simon Druzovič, Dr-betinci 13, za traminec letnik 2009, v kategoriji vin posebnih kakovosti pa Radovan Šuman iz Zavrha 90 a, za laški rizling SJI 2206.
MG
Ptuj • Z večera lepe besede
Brez naslova
Ptujska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Ptuj sta 3. junija v Stari steklarski delavnici na Ptuju pripravili Območno srečanje literatov Brez naslova, na katerem so se predstavili člani literarnega kluba pod mentorskim vodstvom profesorja slovenščine Davida Bedrača.
Na večeru lepe besede se je že šesto leto zapored predstavil Ptujski literarni klub, ki ga vodi David Bedrač. »Nastopilo bo torej 12 ustvarjalcev različnih starosti, najmlajša sta šele srednješolca, najstarejši so že kar krepko v pokoju. Predstavili se bodo s svojimi žanrsko zelo različnimi deli, od poezi-
je do proze, tudi nekaj skečev oziroma neke vrste dramatike je med njimi. Slišali bomo pesem v prekmurščini, tako da bo zadeva res pestra,« je pred pričetkom napovedal mentor.
In res je bilo pestro, saj smo, na primer, slišali od zgodb iz časov, ko so otroci še pasli krave, pa do takih, v katerih
so nastopale prostitutke in »trše« besede. Svoja dela so prebrali Nives Sitar, Matilda Si-monič, Matic Hriberšek, Nejc Klemene, Branko Emeršič, Andreja Žebela, Melita Vido-vič, Jožica Štumberger, Mirko Jaušovec, Erika Kotnik, Mirko Kotik in Cecilija Bernjak.
»Člani našega kluba so zelo
različni tudi glede njihovega dela, mislim, da imamo večino poklicnih profilov pokritih. Med njimi je kar nekaj takih, ki so že kaj objavljali, nekateri so se pokazali v zelo resnih literarnih revijah, imamo pa tudi take, ki so že objavili samostojno knjižno zbirko. Tu bi predvsem omenil Eriko in Mirka Kotnika, ki sta zdaj izdala svojo drugo pesniško zbirko Druga polovička. To je res svojevrsten in kakovosten primer ustvarjanja v tretjem življenjskem obdobju,« je povedal Bedrač, ki je s svojimi literati tokratno prireditev poimenoval Brez naslova. Le-tega so jim tako pomagali iskati tudi obiskovalci, ki so lahko na lističe zapisali svoje predloge.
Ptujskemu literarnemu klubu, ki bo ponovno začel delovati jeseni (v medijih bodo objavili kje in kdaj), se lahko še vedno tudi pridruži vsak, ki se v najde v literarnem ustvarjanju. »Delujemo tako, da na naših sestankih udeleženci ponavadi kaj novega preberejo (kar so pač od zadnjega srečanja ustvarili), jaz običajno povem nekaj o pripravljeni temi, včasih tudi malo eksperimentiramo, kaj napišemo ... Občasno nastane kaj zelo zanimivega, včasih se tudi ponesreči, ampak to je del normalnega ustvarjalnega procesa,« je pojasnil mentor.
Polona Ambrožič
Foto: PA
Literati so bili skrbno poslušani in tudi fotografirani.
Od tod in tam
Destrnik • Zlata poroka zakoncev Sever
V destrniškem hramu kulture je bilo v soboto popoldne nadvse slovesno; župan Franc Pukšič je namreč sprejel številne svate, ki so prisostvovali civilnemu obredu zlate poroke zakoncev Katarine in Antona Severja. Katica in Tonček, oba iz Destrnika, sta si prvi usodni da obljubila že februarja 1960, na domačem matičnem uradu in nato še v cerkvi sv. Urbana. V zakonu so se jima rodili trije sinovi, Franc, Tone in Pepe, danes, na jesen življenja, pa ju razveseljujejo trije vnuki: Andreja, Mateja in Boštjan, ki sta bila tudi poročni prični. Katica je vse svoje življenje skrbela za družino in nemajhno domačijo, kjer je bilo vedno dovolj in preveč dela, Tone pa je dobrih 15 let kruh služil še v tujini, nato pa je^ seje vrnil domov in skrbel za 15 hektarjev veliko kmetijo. Župan Franc Pukšič je zlato-poročencema čestital ob tako visokem jubileju skupne prehojene poti in jima zaželel še veliko lepega ter jima poleg listine o zlati poroku izročil še simbolično darilo - glineno sliko občine in šopek vrtnic, zlatoporočencema pa je čestitalo tudi vodstvo domačega društva upokojencev. Cerkveni obredje bil nato še v bližnji cerkvi sv. Urbana, popoldne in večer pa sta bila namenjena veselemu druženju vseh najbližjih.
SM
Ptuj • Teden zdravja o prebavnih motnjah
Foto: Črtomir Goznik
Od danes do konca tedna poteka nov teden zdravja v lekarnah, tokrat je namenjen prebavnim motnjam in drugim težavam, ki nas pestijo na počitnicah. Kot
je povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., bodo v tem tednu svetovali o tem, kateri pripravki oziroma zdravila so najbolj primerni za težave, s katerimi se po navadi srečujemo na počitnicah. Gre za zdravstvene težave, ki nam lahko marsikdaj pokvarijo počitnice. Vsako potovanje, naj bo daljše ali krajše, je povezano s stresom. Med vsemi težavami, ki nas pestijo na dopustu, so najpogostejše prebavne motnje, driska, bruhanje, slabost, zaprtje, zbadanje v želodcu in podobno. »Sprememba okolja, klime, druga kultura, drugačna hrana in različni napori lahko porušijo ravnovesje med dobrimi in škodljivimi bakterijami v naši črevesni mikroflori. Zato naj bo sestavni del prtljage, ko se odpravljamo na počitnice, tudi potovala lekarna, v katero poleg osnovnih sredstev prvepomoči sodijo tudi zdravila in drugi izdelki, ki lahko olajšajo morebitne prebavne težave na poti,« je o novem tednu zdravja še povedala Darja Potočnik Benčič.
MG
Ptuj • Izšel koledar Poletje na Ptuju 2010
Že peto leto zapored je MO Ptuj izdala koledar prireditev in dogodkov Poletje na Ptuju za čas od 1. junija do 30. septembra Gre za različne sklope dogodkov in prireditev za otroke in mladino, kulturne prireditve, proslave, programe izobraževanj, turistične in etno prireditve ter nekatere druge športne in zaba vn e prireditve. Izšel je v nakladi 12 tisoč izvodov, prejela so ga vsa gospodinjstva v MO Ptuj, na voljo pa je tudi v galerijah, muzejih, javnih zavodih, institucijah, turističnih objektih, gostinskih lokalih in drugih, za turiste in druge obiskovale zanimivih objektih na Ptuju in v drugih slovenskih turističnoinformaticnih centrih. V koledarju prireditev in dogodkov Poletje na Ptuju 2010 so dodani tudi nekateri tradicionalni dogodki in prireditve, ki se bodo v mestu zgodili do konca leta, z napovedjo Kurentovanja 2011. Turist in obiskovalec pa bosta v koledarju prireditev na Ptuju našla tudi druge splošne informacije o Ptuju.
° I
-
POL KTJ t HA PTUJU
f V	r'
Foto: Črtomir Goznik
Podlehmk • S prireditve ob 7. občinskem prazniku
Praznik občine in gasilcev
Letošnjo proslavo ob sedmem občinskem prazniku so Podlehničani združili s predajo dveh novih gasilskih avtomobilov in temu primerno je bila tudi slabi dve uri trajajoča prireditev tematsko razdeljena v dva povezana sklopa.

Letošnji prejemniki zahvalnih listin Občine Podlehnik: Milan Vaupotič (za Turistično društvo), Ivan Hren in Stanko Vaupotič. (Skrajno levo stoji podžupan Ivo Ban in skrajno desno župan Marko Maučič).
Foto: SM
Foto: SM
Kulturni program so oblikovali domači osnovnošolci.
Foto: SM
Gasilci so ob prazniku občine tudi uradno prevzeli dve novi vozili.
je, seveda že tradicionalno in po utrjenem dnevnem redu vseh občinskih proslav, zbrane v večnamenski dvorani pozdravil zupan Marko Maučič, ki je med drugim povedal, da je občina samostojna že enajst let in da je v tem času bilo narejenega kar nekaj, vseh priložnosti pa zaradi finančnih omejitev tudi niso mogli izkoristiti: »Podlehnik je po površini relativno velika, a zelo redko poseljena občina. Žal državni kriteriji sofinanciranja nikakor ne pomagajo pri zmanjševanju razvojnega zaostanka, pravzaprav tega že ob startu sploh niso upoštevali. Finančna bremena, ki se nalagajo občinam, so vedno večja, naložbenega denarja pa je tako vedno manj. Kljub temu smo uspeli narediti kar precej za kakovostnejše življenje ljudi.« Maučič je ob tem še poudaril, da so vsi doseženi uspehi rezultat kolektivnega dela in ne posameznika, ter se za pomoč zahvalil vsem zaslužnim, od občinskega sveta, občinske uprave do društev in občanov: »Boljši kot so ljudje, boljša je občina! In le s skupnimi močmi bomo dosegli zadane cilje.«
Kulturni program letošnjega občinskega praznika, ob uvodnem in zaključnem pozdravu Podlehniške godbe na pihala, so oblikovali osnovnošolci; najprej se je s plesom predstavila mlada folklorna skupina Žvegla, nato pa so z igranjem in recitali na temo človekove duše navdušili osnovnošolci po scenariju, ki sta ga pripravi-
la Majda Erlač in Jaka Feguš.
Sledila je podelitev občinskih priznanj; letošnji prejemniki zahvalnih listin Občine Podlehnik so Stanko Vaupotič (za življenjski prispevek k razvoju kraja in občine ter za aktivno delovanje v več društvih), Ivan Hren (za udejstvo-vanje v humanitarnih in prostovoljnih dejavnostih ter za
ureditev športnega centra) in Turistično društvo Podlehnik, ki je nosilec skorajda vseh večjih prireditev in akcij v občini (zahvalno listino je prevzel predsednik Milan Vaupotič).
Drugi del osrednje občinske proslave je izzvenel v gasilskem duhu; na oder je najprej stopil predsednik domačega gasilskega društva Andrej Bel-
šak in predstavil aktivnosti gasilcev ter društvo, ki je nastalo leta 1971. Zbrane je pozdravil in posebej čestital gasilcem častni predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, sledila pa je podelitev zahval vsem botrom in donatorjem sredstev za dva nova gasilska avtomobila: Ford ranger GVG-1 za gašenje travniških in gozdnih požarov ter kombi GVM-1 Peugeot Boxer za prevoz moštva.
Pred zaključkom sta zbrane
na proslavi pozdravila še vi-demski župan Friderik Bračič in poslanec Branko Marinič ter oba čestitala tako občini kot tudi PGD Podlehnik ob prazniku, svoje čestitke in pozdrave je dodal še pater Janez Gašparič, nato pa se je dogajanje preselilo pred večnamensko dvorano, kjer je vodstvo PGD uradno prejelo ključe obeh novih vozil, sledil pa je še blagoslov.
SM
Ptuj • Deveta grajska košnja
Vsega je bilo dovolj, le trave je bilo premalo
Kljub temu da je v petek dopoldne še močno vlivalo, se je popoldne vreme le usmililo ptujskega graščaka, da je lahko do konca pokosil grajski hrib, ker turistov in drugih obiskovalcev grajskega hriba ne zanima, kakšne igrice se gresta v tem primeru država in lokalna skupnost.
Najprej je globoko segel v malho in plačal košnjo dobršnega dela grajskega hriba, za udeležence tradicionalne etno prireditve, grajske košnje, je pustil le manjši del v nezahtevnem delu grajskega hriba, zatem pa povabil na prireditev. Za tiste od zunaj je bilo vabilo malce »grozeče«, v stilu recesi-
je, da si je treba malico in kačjo slino prinesti s seboj, ampak udeleženci se niso dali, vedeli so, da gre za novo šalo grašča-ka. Bolj ali manj je bilo vabilo namenjeno prvemu možu MO Ptuj županu Štefanu Čelanu, ki so ga celo ovekovečili na vabilu, da bi prinesel kakšen evro na košnjo, direktor Po-
krajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih je pričakoval kakšnega jurčka evrov, a ni dočakal nič. Za grajski hrib, ali bo pokošen ali ne, ni mar ne lokalni skupnosti, ne državi, pri čemer bi ne glede na lastnino to moralo biti v interesu lokalne skupnosti. Še dobro, da je graščak priljubljen človek in ima veliko
prijateljev, ki ne glede na sušo v denarnici občine in države radi pridejo in se poveselijo v prijetni družbi, ob domači hrani in dobri kapljici ter domači glasbi, za katero je na 9. grajski košnji skrbela skupina Porini pa počini. Zbralo se je več kot 40 koscev, grabljic in drugih pomagačev iz Ptuja in okolice, tlačani iz Spuhlje, orači iz Podvincev, prijatelji ptujskega graščaka iz Podgorcev, Polen-šaka, Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice. Vodja košnje je bil Mar-
ko Klinc, ki pa je vodstvo raje prepustil namestniku Francu Bolcarju, ki mu je vodenje v krvi, pa tudi zelo rad govori. Vsi so prišli primerno oblečeni, združno so ugotovili, da nobenega ni bilo v tangicah in japonkah, zatem pa so se spopadli z grajskim travnim bogastvom. Še prej pa jim je grajska gospodinja Štefka s pomočnicami postregla z domačo južno in dobro kapljico, ta je teknila tudi manjši skupini turistov, ki verjetno takšne košnje še ni videla. Njihovi fotoaparati so bili
neumorni, še en dokaz več, da bi etno košnja lahko bila tudi ena od dodatnih turističnih privlačnosti mesta.
Med kosci je bila tudi tokrat neutrudna Nežka Medved, ki pri svojih 82 letih še vedno močno in spretno zareže s koso. Najstarejši udeleženec letošnje 9. grajske košnje pa je bil s 85 leti Stanko Petrovič iz Podvincev, ki kosi že od svojega trinajstega leta. Pravi, da ni skorajda dneva, da ne bi nekaj malega pokosil. Tako bo, dokler bo lahko, druženje s kosci je vedno nadvse prijetno, pravi. Grajska trava je hitro padla, nekateri so imeli še toliko energije, da bi pokosili tudi sosednjo Panoramo. A so se na poti do tja raje ustavili pri Čebela baru, kjer je prijetno dišalo po golažu Nika Krajnca. Tudi on je kot sponzor priskočil na pomoč grajskim koscem, ki jim ni vseeno, kakšen je videz ptujskega grajskega hriba. Prijetno druženje bodo kmalu ponovili, na 10. grajski košnji, ki bo po besedah ptujskega graščaka nekaj posebnega.
MG
Tudi na deveti grajski košnji se je zbralo veliko koscev in grabljic iz Ptuja in okolice.	za vse poskrbljeno.
Majšperk • Ekspeditivna 30. seja občinskega sveta
Ne mešajte avtobusa s šoferjem
Tudi majšperški občinski svet je na zadnji seji precejšen del razprave namenil izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo, saj prinaša precej novosti in negotovosti; posvetili so se tudi izvajanju in novelaciji občinskega programa varnosti, sprejeli rebalans letošnjega občinskega proračuna ter tudi nekaj sklepov, ki se nanašajo na jesenske volitve.
Foto. M. Ozmec
Žan Jan Oplotnik (desno) o vodooskrbi: »Ne mešajte avtobusa s šoferjem, vi imate vodovodno infrastrukturo, to je vaš avtobus, za katerega lahko najamete katerega koli šoferja!«
Že v uvodnem delu 30. redne seje, ki je bila v četrtek, 3. junija, je Branko Novak opozoril na dejstvo, da je pokopališče na Ptujski Gori polno, saj je na voljo le še osem grobnih mest, zato je županjo in občinsko upravo pozval, da je treba za širitev pokopališča zagotoviti dodatna zemljišča.
Sicer pa so z zanimanjem prisluhnili Robertu Brki-ču, vodji medobčinskega redarstva, ki je svetnicam in svetnikom predstavil oceno izvajanja občinskega programa varnosti v minulem letu 2009. To oceno so pripravili na podlagi poročila policije in drugih organov, ki vplivajo na zagotavljanje varnosti v majšperški občini. Sicer pa je medobčinsko redarstvo pričelo izvajati redarske obhode junija lani, takoj po zaključku usposabljanja redarjev. Po tem ko so navezali stike z vsemi, ki so odgovorni za varnost, so pričeli redne obhode po občini, v katerih je občasno sodelovala tudi medobčinska inšpektorica. Precej pozornosti so namenili prometni varnosti, zato so še pred pričetkom šolskega leta pripravili načrt prisotnosti v akciji za zagotavljanje varne šolske poti, pri čemer so otroke opozarjali na najpogostejše napake v prometu. Občasno so opravljali tudi kontrolo parkiranja, pri čemer so lastnike napačno parkiranih osebnih in tovornih vozil najprej opozarjali. V svojih obhodih v rednem in popoldanskem času pa so se posvečali tudi splošni varnosti občanov, pri čemer so opozorili, da se mladi pogosto zbirajo ob športnem igrišču v Majšperku, pred osnovno šolo, ob trgovini Mercator na Bregu ter za Zdravstvenim domom. Med cilji v letošnjem leto pa so izpostavili predvsem skrb za dvig kakovosti življenja in dela občanov ter dvig stopnje varnosti javnega prostora na celotnem območju občine Majšperk.
V razpravi je Tatjana Vele menila, da se v občini premalo posvečajo varstvu okolja, pri čemer je ponovno opozorila na dva najbolj razvpita primera, ki po njeni oceni ogrožata okolje, to sta podjetji Albin Promotion in Žolger, na problematiko katerih opozarja že skoraj štiri leta, pa se nič ne premakne na bolje.
Županja dr. Darinka Fakin
ji je pojasnila, da v dejavnosti podjetja Albin Promotion ne pozna okoljskih problemov, podjetju Žolger pa je občina že zagotovila nove prostore za deponijo gradbenega materiala in strojev. Sicer pa so izvajanje občinskega program varnosti svetniki ugodno ocenili in potrdili tudi njegovo novelacijo za leto 2009.
Dvomi v nov sistem vodooskrbe
Nekaj najpomembnejših novosti in podrobnosti iz vsebine poslovnega načrta izvajanja dejavnosti obvezne gospodarske javne službe, oskrbe s pitno vodo, ki jo sedaj opravlja Komunalno podjetje Ptuj, je majšperškim svetnikom predstavil Žan Jan Oplotnik iz Inštituta za lokalno samoupravo, ki je omenjeni načrt izdelalo. Izvedeli smo, da imajo na območju občine Majšperk 1230 vodovodnih priključkov oziroma vodomerov, katerih uporabniki so lani porabili 160.963 kubičnih metrov vode. Do sedaj je bila lastna cena vode od 61 do 63 centov, po novem pa naj bi bila enotna cena dobrih 63 centov za kubični meter vode. K tej ceni pa se bo uporabnikom prištel še pripadajoč del omrežnine, ki znaša v letošnjem letu 1,77 evrov mesečno za vodomer DN 13, za vodomer DN 20 bo cena 2,95 evra, najvišja omrežnina pa bo za vodomer DN 150, in sicer 176,83 evra mesečno.
Iz naslova omrežnine, ki jo bo po novem pobirala občina kot nadomestilo za izrabo vodovodne infrastrukture - ta je po novem prešla v last in upravljanje občine -, pa naj bi v letošnjem letu od porabnikov vode prejeli 43.344 evrov. Nov pravilnik ukinja razliko v ceni vode za gospodarstvo in gospodinjstva, saj bo odslej cena za vse porabnike vode enotna. Občina lahko porabnikom sicer omogoči do 50-odstotno subvencioniranje omrežnine, vendar mora razliko za polno ceno nadomestiti iz občinskega proračuna. Sredstva, ki jih bodo zbrali z omrežnino, so finančni vir občine, ki bo lahko namenjen le za vzdrževanje vodooskrbnega sistema.
Ob tem je svetnica Tatjana
Vele opozorila, da je Komunala Ptuj delniška družba s skoraj tretjinskim deležem zasebnega kapitala, zato ji zakonodaja v bodoče ne bo dopuščala, da bi pridobila koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Žan Jan Oplotnik je pojasnil, da je v Komunalnem podjetju res del zasebne lastnine kapitala, zato jim to onemogoča, da bi dobili neposredno koncesijo za opravljanje te dejavnosti, zato bo morala občina za to dejavnost razpisati koncesijo. Sicer pa se lahko v občini odločijo za eno od treh možnosti, saj jim nova zakonodaja dopušča, da lahko za opravljanje te dejavnosti ustanovijo svoj režijski obrat ali svoje javno podjetje, lahko pa za to razpišejo koncesijo, kar je v primeru občine Majšperk najbolj ugodno.
Branko Novak je opozoril, da je bilo prehodno obdobje za uvedbo novega sistema
tri leta, žal pa v tem času niso storili še ničesar, zanimalo pa ga je tudi, ali je bila pred prenosom lastništva vodovodne infrastrukture na občino ocenjena njena dejanska vrednost, kar bi bilo nujno. Oplotnik je menil, da je to velik problem za vso Slovenijo, saj bi bilo nemogoče oceniti, kolikšna je dejanska vrednost vodovodne infrastrukture v posamezni občini, zato so se raje poslužili knjigovodske vrednosti te infrastrukture, ki je tudi sicer za vse bolj sprejemljiva. Zlatka Žnidarja je zanimalo, ali bodo s koncesijsko pogodbo na koncesionarja lahko prenesli tudi vzdrževanje vodovodnega sistema, saj občina za to nima pogojev. Oplotnik pa mu je pojasnil, da bo za vzdrževanje občina pobirala omrežnino, ki mora biti porabljena izključno za vzdrževanje ali gradnjo vodovodnega sistema, Žnidarja pa to ni zadovoljilo, saj je dodal
svojo bojazen, da gre pri vsem skupaj le za miniranje obstoječega sistema vodooskrbe, ki ni bil napačen. Franc Bezjak je menil, da je smiselno, da se občine Spodnjega Podrav-ja dogovorijo o enotni ceni vode, zato se mu zdi nesmiselno, da želijo v MO Ptuj svojo, nižjo ceno vode ter izrazil bojazen, kaj bi bilo, če bi denimo občina Hajdina enostavno rekla, da vode ne dajo. Zato se je zavzel za takšno dogovarjanje, ki bo pripeljalo do enotne cene za vse občine. Ko je razprava ušla na področje podeljevanja koncesije za vodooskrbo in druge gospodarske javne službe in so nekateri svetniki izražali dvome, češ da je slutiti, kot da se vse skupaj piše na kožo ptujski Komunali, pa jih je Žan Jan Oplotnik opozoril: »Ne mešajte avtobusa s šoferjem. Vi imate vodovodno infrastrukturo, to je vaš avtobus, za katerega lahko najamete kateregakoli šoferja. Takega, ki bo za vas ugodnejši!«
Sicer pa je županja Darinka Fakin pojasnila, da bodo poslovni načrt za izvajanje omenjene dejavnosti sprejemali v dveh fazah, zato je razpravo o njegovi vsebini zaključila.
Z rebalansom potrdili tudi razvojne programe
Ko so se lotili predloga rebalansa proračuna za leto 2010, je županja Darinka Fakin pojasnila, da so spremembe posledica novih dejstev in prilagajanj ter dodala, da sočasno potrjujejo tudi načrte razvojnih programov občine v obdobju 2010 do 2013, v katerih načrtujejo ureditev
Parka v Majšperku, sprehajalno pot na Ptujski Gori in Vinoteko na Ptujski Gori, ki jo načrtuje tamkajšnje Turistično društvo. Z rebalansom pa bodo zagotovili še sredstva za ureditev parkirišča v Sto-percah in za nakup poštnih prostorov na Ptujski Gori. Na predlog Adolfa Kopšeta pa bodo z rebalansom proračun, ki so ga vsi razne Franca Bezjaka enotno podprli, zagotovili še sredstva za ureditev vaškega središča v Stoper-cah. In tako je v proračunu za leto 2010 sedaj zagotovljenih 5.821.938 evrov skupnih prihodkov ter 6.217.731 evrov skupnih odhodkov.
Na predlog Osnovne šole Majšperk so brez posebnih pripomb sprejeli sklep o potrditvi sistematizacije delovnih mest Vrtca Majšperk za šolsko leto 2010/2011. Povpraševanje po varstvu otrok je izredno veliko, v občini imajo za to okoli 60 vlog, zato načrtujejo v prihodnjem šolskem letu, da bo imel vrtec pet oddelkov, in sicer na treh različnih lokacijah. Za zagotovitev ustrezne oskrbe otrok pa je treba zagotoviti tudi potrebo po dodatnih strokovnih delavcih vrtca, povečujejo pa se tudi deleži delovnih mest tehničnega osebja.
Soglašali so z delovno uspešnostjo direktorice Lekarn Ptuj v višini 70 % dovoljene mase uspešnosti.
Po tem ko so potrdili posamični program razpolaganja s stvarnim premoženjem občine, gre za prodajo dveh parcel v k. o. Skrblje, so skoraj brez razprave potrdili predlagan sklep o določitvi plakatnih mest za redne volitve v občinski svet, volitve župana ter volitve članov svetov krajevnih skupnosti na območju občine Majšperk za leto 2010. V zvezi s tem so potrdili še sklep o delnem povračilu volilnih stroškov za organiziranje in financiranje volilne kampanje za jesenske lokalne volitve ter sklep o predstavitvi kandidatov v občinskem glasilu Majšperčan. Seznanili pa so se tudi s trendi varnostnih pojavov na območju občine v minulem letu 2009. Vsekakor pa je bila tokratna seja sveta občine Majšperk nekaj posebnega, ne toliko zaradi krščanskega praznika telovo, ki je sovpadal s sejo, kot zaradi kon-struktivnosti razpravljavcev in ekspeditivnega vodenja, saj so s trinajstimi in vsebinsko dokaj zahtevnimi točkami dnevnega reda tokrat opravili v dobri uri in pol.
M. Ozmec
Rezervirajte si srede za pametne nakupe!

QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Qkmdta + sreda =
Poiščite ugodne izdelke z oznako ¡Q cena.

Foto: M. Ozmec
Svetnik Franc Bezjak je menil, da je smiselno, če se občine Spodnjega Podravja dogovorijo o enotni ceni vode, nesmiselno pa, da želijo v MO Ptuj svojo, nižjo ceno vode.
Stockholm
inštituta
Študija mirovnega
Lani v svetu kljub recesiji povečanje stroškov za vojsko
Kljub svetovni finančni in gospodarski krizi se je v zadnjem desetletju skoraj podvojil obseg sredstev, ki jih t^w-k_države namenjajo za oborožila iT ^HH m - ' tev' 'n Je 'an' Presege' ^200
milijard evrov, v svojem poročilu ugotavlja stockholmski mirovni inštitut (Sipri). Lani Foto: techmagnews.com se je v primerjavi z letom 2008 obseg sredstev za oborožitev povečal za 5,9 odstotka.
ZDA ostajajo država, ki za orožje porabijo največ. Lani so v oborožitveni sektor investirale 661 milijard dolarjev oziroma 47 milijard več kot leto prej, ugotavlja poročilo, ki je bilo objavljeno v sredo. Na drugo mesto se uvršča Kitajska, za katero sicer ne obstajajo uradni podatki o porabi sredstev za oborožitev, Sipri pa jih ocenjuje na okoli sto milijard dolarjev. Na tretjem mestu je Francija, med državami, ki porabijo največ, pa so še Japonska, Nemčija, Savdska Arabija, Indija in Italija. Najhitreje sredstva za vojsko povečujejo države v Aziji in Oceaniji.
Inštitut je lani po svetu naštel 54 mirovnih operacij, od tega 17 v Evropi in 16 v Afriki. V njih je bilo zaposlenih skoraj 220.000 oseb, od tega 90 odstotkov vojakov. Osem svetovnih jedrskih sil (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija, Indija, Pakistan in Izrael) je imelo lani po oceni stockholmskega instituta 8100 jedrskih konic, od teh jih je bilo okoli 2000 v pripravljenosti in bi jih države lahko uporabile v nekaj minutah.
Med podjetji vojaške industrije, ki so lani prodala največ, je na prvem mestu britanski BAE Systems, sicer pa je bilo med prvimi stotimi 44 podjetij s sedežem v ZDA, 34 pa jih je imelo sedež v Zahodni Evropi. V obdobju med letoma 2005 in 2009 so bile največje uvoznice orožja ZDA in Rusija, sledijo Kitajska, Indija, Združeni arabski emirati, Grčija in Južna Koreja. (sta)
Gospodarstvo po svetu
London - Britanski finančni regulatorji so danes ameriški banki JP Morgan izrekli kazen v višini 49 milijonov dolarjev, ker v obdobju od novembra 2002 do julija 2009 ni ločila sredstev strank za opcije in terminske pogodbe s sredstvi banke. Britanska zakonodaja določa, da mora biti denar ločen v primeru, da bi podjetje zašlo v težave in stečaj, ker bi bil potem denar vlagateljev zaščiten. Uprava za finančne dejavnosti (FSA) je po poročanju tiskovne agencije AP sporočila, da gre za najvišjo tovrstno kazen doslej v opozorilo drugim, ki jih podobne kazni še čakajo, saj FSA obravnava tudi druga finančna podjetja.
Washington - Ameriške tovarne so aprila prejele za 1,2 odstotka več naročil kot marca, predvsem po zaslugi kar 228,1-od-stotne rasti naročil za civilna letala. Zasebni podjetji sta prav tako poročali o rasti v storitvenem sektorju in povečanju prodaje v trgovinah. Tovarniška naročila so v ZDA po podatkih ministrstva za trgovino že marca porasla za 1,7 odstotka, aprila pa so dodala 1,2-odstotno rast. Brez transportnega sektorja bi se sicer naročila aprila zmanjšala za 0,5 odstotka. Vendar pa so brez tega sektorja marca porasla za 3,8 odstotka. Naročila za trajne dobrine so aprila porasla za 2,8 odstotka, znotraj njih pa naročila v transportnem sektorju za 15,8 odstotka. Nepredvidljiva naročila za civilna letala so krepko poskočila, po marčnem nazadovanju za 71,1 odstotka. Aprila so za 2,7 odstotka porasla tudi naročila za motorna vozila. Naročila za netrajne dobrine so aprila padla za 0,1 odstotka, potem ko so marca porasla za 3,1 odstotka.
Berlin - Letalska industrija bi si lahko od posledic svetovne gospodarske krize kljub nedavnim motnjam v letalskem prometu, ki jih je povzročil islandski vulkan, opomogla v dveh letih, je pred letnim srečanjem Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) danes v Berlinu ocenil generalni direktor združenja Giovanni Bisignani. Kot je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnil Bisignani, letošnja rast letalskega prometa jasno nakazuje, da bo letalska industrija čez dve leti okrevala. Letalska industrija je lani zabeležila največji padec prihodkov v zgodovini IATA - upadli so za 80 milijard dolarjev (65 milijard evrov) oz. za 15 odstotkov. Bisignani kljub temu ocenjuje, da si bo letalska industrija opomogla v enakem času, kot si je po terorističnih napadih na ZDA septembra 2001, zaradi katerih je beležila izgubo v višini 20 milijard dolarjev. »Dobra novica je, da gospodarstvo močno okreva, predvsem na območjih zunaj Evrope, in da ta industrija okreva hitreje od pričakovanj,« je dejal Bisignani.
Beograd - Srbske železnice so z Rusijo v sredo dosegle načelni dogovor o financiranju gradnje beograjskega železniškega križa in proge Valjevo-Loznica. Finančna pomoč Rusije za omenjena projekta naj bi skupaj dosegla 470 milijonov evrov, od tega za železniški križ 210 milijonov evrov, je v sredo poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Kot je dejal generalni direktor Srbskih železnic Milovan Markovic, bodo v prihodnjih dveh mesecih znani okvirni elementi finančnega aranžmaja, dela na glavnih projektih pa naj bi se končala aprila prihodnje leto. Skupna vrednost ruskega kredita, ki je na voljo Srbskim železnicam, sicer znaša 650 milijonov evrov. »Če se bomo o vsem dogovorili, bomo prešli na pogajanja. Glavni izvajalci bodo ruske družbe iz Ruskih železnic, ki izvajajo takšna dela. Ko bomo pripravili vse te projekte, pa bomo definirali sodelovanje srbskih podjetij pri izvajanju del,« je še pojasnil Markovic.
New York - Iranska centralna banka je začela s prvo fazo prodaje oz. menjave 45 milijard evrov deviznih rezerv, ki jih ima v evrih v dolarje. Prav tako bo Iran zmanjšal prodajo nafte za evre, poročajo tuje tiskovne agencije, ki se sklicujejo na iranski provladni časnik Jaam-e-Jam. Iran ima sicer nekaj manj kot 100 milijard evrov deviznih rezerv. Prva faza prodaje evropske valute je vredna 15 milijard evrov, skupaj pa naj bi bile tri in bi se končale do 22. septembra. Iran je svoje stranke, med njimi Japonsko in druge države obvestil, da bo bistveno zmanjšal delež prodaje nafte v evrih in prehaja nazaj na plačevanje z dolarji. Razlog za to je padanje vrednosti evra v primerjavi z dolarjem.
New York - Britanska naftna družba BP se zaradi izlivanja nafte v Mehiški zaliv sooča s številnimi težavami, ki največjemu proizvajalcu nafte in plina v ZDA grozijo z morebitnim prevzemom, čeprav strank za zdaj še ni. Predvsem zato, ker ni znano kako veliki bodo stroški nesreče naftne ploščadi. Delnice BP so se od 20. aprila, ko se je po eksploziji potopila ploščad Deepwa-ter Horizon pocenile za okrog 36 odstotkov, s čimer je šlo v nič najmanj 75 milijard dolarjev tržne vrednosti podjetja. Nevarnost morebitnega prevzema, kar bi lahko po mnenju analitikov storila le družba Royal Dutch Shell, je še oddaljena, vendar pa se stroški odpravljanja posledic nesreče iz dneva v dan povečujejo. Dokončna rešitev za zaustavitev izlivanja nafte je rezervna oziroma rešilna vrtina, preko katere bi se nafta stekala tja, kamor bi se morala, vendar pa ta ne bo dokončana še najmanj do avgusta, verjetno pa kasneje, saj bodo morali pod morjem in zemljo zadeti že izvrtano luknjo obstoječe vrtine. (sta)
Jeruzalem, Ankara • Aktivisti se vračajo
Izrael zavrača
mednarodno
preiskavo
V Turčijo je v četrtek zjutraj prispelo 500 aktivistov, ki so jih zajele izraelske sile ob ponedeljkovem napadu na konvoj ladij s pomočjo za Gazo. Turški predsednik Abdullah Gul je medtem poudaril, da odnosi med Turčijo in Izraelom ne bodo nikoli več isti. Izrael pa je zavrnil mednarodno preiskavo incidenta.
Skoraj 500 aktivistov, ki jih je Izrael začel deportirati po hudem pritisku mednarodne skupnosti, je na letališču v Carigradu pričakala množica okoli tisoč ljudi, ki so vzklikali protiizraelska gesla. Letala so v Carigrad pripeljala tudi trupla devetih aktivistov, ki so jih izraelski komandosi v ponedeljkovem napadu ubili. Iz urada turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana so sporočili, da je bilo med devetimi smrtnimi žrtvami - vsi bili na turški ladji v konvoju Mavi Marmara - osem turških državljanov in Turek z ameriškim državljanstvom.
Tudi v Atenah je zgodaj zjutraj pristalo grško vojaško transportno letalo s 35 aktivisti, ki so jih Izraelci izpustili iz pripora. Večina od njih je Grkov, trije so Francozi, eden pa Američan. Izraelske sile so šest grških aktivistov izpustile že v sredo. Na letališču je aktiviste pričakal grški
zunanji minister Dimitris Dru-cas, zbralo pa se je tudi nekaj protiizraelskih demonstrantov.
Aktivisti, ki niso želeli povedati svojih imen, so ob prihodu iz Izraela dejali, da jih je osupnila brutalnost izraelskih komandosov, ki so zavzeli ladje v konvoju. Izraelska stran pa trdi, da so se potniki na ladjah nasilno upirali, zato so bile izraelske sile primorane odgovoriti z orožjem. Izrael je tudi zavrnil pozive po mednarodni preiskavi ponedeljkove krvave operacije. Nekateri izraelski ministri imajo o tem drugačno mnenje, sicer pa mora o tem odločati izraelski varnostni kabinet.
»Naša standardna praksa je, da po vojaških operacijah, posebno po operacijah s smrtnimi žrtvami, izvedemo hitro, profesionalno, transparentno in objektivno preiskavo v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi,« je dejal tiskovni predstavnik izraelske vlade Mark Regev. Tudi izraelski zunanji minister Avigdor Liberman se je izrekel proti mednarodni preiskavi. »Dovolj odrasli smo, da stvari sami razčistimo. Pri tem ne rabimo skrbnika,« je dejal.
Turški predsednik Abdullah Gul je medtem danes v televizijskem nagovoru sporočil, da so odnosi med Turčijo in Izraelom utrpeli »nepopravljivo« škodo in da ne bodo nikoli več isti. Dejal je, da ponedeljkov napad »ni stvar, ki bi jo bilo mogoče pozabiti ... ali zakriti«. Medtem je generalni sekretar ZN Ban Ki Moon v sredo Izrael vnovič pozval, naj takoj odpravi blokado območja Gaze. Kot je dejal, je problem, ki je sprožil ponedeljkov incident, dolgotrajno izraelsko obleganje Gaze, ki je »kon-traproduktivno, nevzdržno in napačno«. (sta)
Kijev • Ukrajinski parlament sprejel nov zakon:
Ukrajina je
neuvrščena država
Foto: wordpress.com
Ukrajinski parlament je danes v prvem branju sprejel zakon, ki določa, da je Ukrajina nevtralna država in ji preprečuje vstop v zvezo Nato. Zakon prepoveduje državi vstop v katerokoli vojaško zavezništvo, ji pa dovoljuje sodelovanje z zavezništvi, kakršno je Nato.
»Glavni element predvidljivosti in doslednosti ukrajinske zunanje politike je njen status neuvrščenosti,« je ob predstavitvi zakona v parlamentu povedal premier Mikola Azarov. Sprejetje zakona je zmaga za predsednika Viktorja Januko-viča, ki se je v kampanji pred predsedniškimi volitvami zavzel proti vstopu Ukrajine v Nato in za izboljšanje odnosov z Rusijo. Zakon sicer omogoča vstop politične in gospodarske povezave, vključno z Evropsko unijo, kar je po besedah premiera Azarova »nespremenljiva« usmeritev, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Nasprotniki nevtralnosti so kritizirali zakon. »Edino jamstvo ukrajinske nacionalne varnosti je članstvo v sistemu kolektivne varnosti v okviru Nata,« je dejal Boris Tarasjuk, ki je bil pod prejšnjim predsednikom Viktorjem Juščenkom zunanji minister. Pod Juščenkom so se odnosi med Rusijo in Ukrajino močno poslabšali, ko je predsedniški položaj prevzel Januko-vič, pa se je trend takoj obrnil v nasprotno smer. Janukovič je kmalu po prevzemu položaja z Moskvo podpisal sporazum, s katerim je za 25 let podaljšal najem ukrajinskega pristanišča Sevastopol za rusko črnomor-sko floto. (sta)
Rim • Ljudstvo svobode z rekordno nizko podporo
Berlusconijeva
priljubljenost
pada
Priljubljenost desnosre-dinske italijanske vlade in njenega predsednika Silvia Berlusconija je v javno-mnenjski raziskavi dosegla rekordno nizko podporo. Samo 33,2 odstotka italijanskih volivcev bi na morebitnih volitvah volili Berlus-conijevo Ljudstvo svobode. Na parlamentarnih volitvah aprila 2008 je stranka dosegla 37,4 odstotka glasov podpore.
Kot še poroča avstrijska tiskovna agencija APA, ki povzema rezultate javnomnenjske ankete v današnjem italijanskem dnevniku La Repubblica, se je podpora povečala desni Severni Ligi. Stranka Umberta Bossija je tokrat dobila podporo 12,1 odstotka, na zadnjih volitvah pa je zanjo glasovalo 8,1 odstotka volivcev. Sedanja vladajoča koalicija je v javnomnenjski raziskavi skupno dobila podporo 46,7 odstotka vprašanih. Na zadnjih parlamentarnih volitvah v Italiji
je koalicija prejela 49,2 odstotka glasov. Največja italijanska opozicijska Demokratska stranka pod vodstvom Pierluigija Bersanija je v javnomnenjski raziskavi dobila 27 odstotkov glasov, kar je bistveno manj kot na volitvah pred dvema letoma, ko je zanjo glasovalo 33,2 odstotka volivcev.
Podpora pa se je povečala do vlade kritični opozicijski Italiji vrednot nekdanjega italijanskega tožilca Antonia Di Pietra, ki je na zadnjih volitvah dobila 4,4 odstotka glasov, na morebitnih volitvah pa bi glede na javno-mnenjsko raziskavo prejela 8,8 odstotka glasov. (sta)
Sarajevo •
Konferenca EU in Zahodnega Balkana
Zagotovilo, da se širitev EU nadaljuje

Težko pričakovana ministrska konferenca EU in Zahodnega Balkana se je minuli teden v Sarajevu končala po slabih treh urah in po poročanju nemške tiskovne agencije dpa brez oprijemljivega rezultata. Agencije sicer povzemajo zagotovilo španskega zunanjega ministra Angela Miguela Morat-inosa po koncu srečanja, da se bo širitev EU kljub krizi nadaljevala.
Obenem je špansko predsedstvo v izjavi ponovilo, da je hitrost pristopanja vsake posamezne države odvisna od nje same oziroma od izpolnjevanja zahtevanih pogojev. Pri tem je Moratinos kot glavne izzive izpostavil reformo pravosodja in javne uprave, boj proti korupciji in organiziranem kriminalu, pa tudi vračanje beguncev in krepitev svobode medijev.
Srbska tiskovna agencija Beta medtem izpostavlja Moratinoso-ve besede, da je Zahodni Balkan v minulih mesecih dosegel velik napredek in da je prišel čas, da se regija premakne naprej. Kot je opozoril, bo za doseganje polne sprave, razvoja in višjih ciljev v regiji tudi v prihodnosti potreben dodaten angažma in odgovornost vseh partnerjev, obljubil pa je tudi pomoč EU.
Agencija dpa sicer očitno razočarana nad organizacijo konference poroča, da je ta potekala in se končala v kaosu. Varnostniki so preprečili napovedano srečanje visoke zunanje predstavnice EU Catherine Ashton z novinarji, organizatorji niso izdali niti seznama udeležencev niti dnevnega reda konference, pa tudi sklepne izjave ni bilo, piše dpa. Poleg tega je po poročanju dpa, ki za zmešnjavo krivi očitno slabo komunikacijo med predsedujočo EU Španijo in BiH, zaradi zapor prometa in prestrogih varnostnih ukrepov v Sarajevu danes zavladal popolni prometni kaos. Novinarji so bili medtem zaprti v novinarskem središču daleč od prizorišča konference, kjer pa ni bilo pogojev za delo.
Na konferenci so poleg visokih predstavnikov EU sodelova-
li zunanji ministri držav članic EU, med njimi vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar, in držav Zahodnega Balkana ter visoki predstavniki ZDA, Rusije in Turčije. Zaradi zahtev Srbije glede udeležbe Kosova je konferenca potekala v neformalnem formatu. Organizatorjem je uspelo doseči udeležbo tako
srbske kot kosovske strani. Kot ob sklicevanju na zasebno tiskovno agencijo Fonet še poroča APA, naj bi Srbija na koncu dosegla, da je zunanji minister Kosova Skender Hyseni na konferenci sodeloval v okviru delegacije Unmika, kar pa ni potrjeno. (sta)
I
LiSTiN'E. <
Foto: brandeus.eu
Kidričevo • Talum pred temeljito reorganizacijo
Koncern s hčerinskimi družbami
V kidričevskem Talumu se pripravljajo na temeljito reorganizacijo, na nedavni skupni seji sveta delavcev in konference sindikata SFEI Kidričevo pa so povedali, da naj bi bili kmalu organizirani kot koncern.
Predsednik Uprave Danilo Toplek je pojasnil, zakaj so se odločili za temeljito reorganizacijo podjetja in kaj je pri tem njihov glavni cilj. Sedanja organizacija dela v Talumu je namreč stara že več kot dve desetletji, zato je skrajni čas, da naredijo korak naprej. Po Toplekovih besedah je osnovni cilj reorganizacije, da vertikalno organizacijsko strukturo spremenijo v bolj horizontalno, kar pomeni, da iz enega delovnega okolja Ta-luma naredijo več neodvisnih posameznih delovnih okolij, ki bodo sama vplivala na svoj poslovni rezultat.
Vodja projekta reorganizacije podjetja Marko Drobnič je intervjuju, ki je bil objavljen v zadnjem tovarniškem glasilu Aluminij, sodelavcem razkril, da jih reorganizacija podjetja ne bo obšla ter da bo Talum v bodoče organiziran kot koncern. To pomeni, da se bodo iz družbe matere (Talum, d. d.) izločile določene sedanje delovne enote, ki bodo v sistemu predstavljale hčerinske družbe, katerih delež bo v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe Talum, d. d. Znotraj koncerna bodo ostale strateško pomembne in podporne dejavnosti, ki bodo skrbele tako za pomoč novim odvisnim družbam hčeram kot tudi koncernu.
Predvidene so naslednje nove odvisne družbe oziroma d. o. o.: Talum Aluminij, v katero se bosta združili sedanji delovni enoti Anode in Elektrolize; Talum Livarna, v katero se bosta združili sedanji DE Gnetne zlitine in DE Livarske zlitine, vključno z obratoma za skladiščenje in mehansko predelavo; Talum Rondelice, kamor se bo prenesel proces iz sedanje DE Rondelice; Talum Izparilni-ki, kamor se bo prenesel proces iz sedanje DE Izparilniki; Talum Ulitki, kamor se bo prenesel proizvodni proces iz sedanje DE Ulitki; Talum
Servis oziroma Talum storitveni inženiring, kamor se bodo prenesli procesi sedanje DE Vzdrževanje, k njim pa se bodo pripojili še del procesov, vezanih za sedanjo DE Promet ter del procesov vezanih na DE Energetika, in Talum Laboratorij oziroma Talum - inštitut za preiskave materialov in okolja, kamor se bo prenesel proces iz sedanje DE Kontrola kakovosti, OE laboratorij, ki se mu bosta deloma pripojili še procesi, vezani na OE laboratorij meril iz DE Energetika.
Gledano z vidika koncerna, oziroma Taluma predstavlja vsaka odvisna družba zaključen proces s svojim poslovnim izidom. Za vsak proces bodo oblikovali tim, ki bo obvladoval ključna poslovna področja, nabavo, prodajo, finance, proizvodnjo, razvoj in bo zanje tudi odgovarjal. Vodja (direktor) pa bo odgovoren tudi za odločitve v timu in posledično za poslovne učinke. Nekateri člani tima (strokovne funkcije) bodo formalno pripadali strokovnim službam v okviru koncer-na, ker se bodo tako ohranile
sinergije, predvsem iz strokovnega vidika. Odločanje, oziroma soodločanje direktorja pri vseh parametrih, ki vplivajo na poslovni izid posamezne odvisne družbe, pa bo nujen in obvezen pogoj za opredelitev njegove odgovornosti za poslovni rezultat.
Z ustanavljanjem odvisnih družb ter povezovanjem določenih procesov iz različnih delovnih enot želijo najdi dodatne sinergije za doseganje dodatne racionalizacije teh procesov in predvsem postopkov, ki so danes optimalno zastavljeni, morda celo predimenzionirani. Pomembno prednost pri ustanavljanju teh d. o. o. vidijo predvsem v jasni opredelitvi odgovornosti za poslovni in ne le proizvodni rezultat. S tem bodo namreč določene vloge lastnikov procesov, oziroma direktorjev družb in tistih, ki jim bodo pomagali pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Vloge servisnih oziroma podpornih funkcij bodo zagotovljene iz koncerna izključno na osnovi storitev, s čimer bodo postavljeni jasni ekonomski odnosi med posa-
meznimi družbami in vsemi podpornimi funkcijami.
Na vprašanje, kaj bo s preostankom Taluma, kakšno vlogo bo imel Talum, ali bo lahko vplival na poslovanje družb in koliko bodo družbe lahko vplivale na Talum kot koncern, pa je Marko Drob-nič pojasnil, da bodo sedanje službe opravljale predvsem storitve za nove odvisne družbe. Kar pomeni bistveno drugačen način delovanja njih samih in Taluma kot celote. Vlogo sedanjih služb Taluma, jutri pa podpornih storitev za družbe in koncern Marko Drobnič vidi predvsem v smislu zagotavljanja strokovnih, hitrih, učinkovitih in tržno naravnanih storitev za nove d. o. o., povsod tam, kjer jih bodo potrebovali. Talum kot koncern pa mora postati močan in prepoznaven, saj bo le tako lahko podpora vse svoje družbe. Pa ne le pri zagotavljanju strateško pomembnih surovin in energentov, temveč tudi vseh storitev, ki si jih družbe zaradi svoje »majhnosti« ne bi mogle zagotoviti same.
-OM
Ormož • Obisk Dejana Zavca v P&F
Penina velikanka za Zavca
Vodstvo podjetja P&F Jeruzalem Ormož in F&F Ljutomerčan je v goste povabilo svetovnega boksarskega prvaka v velterski kategoriji Dejana Zavca. Dejan Zavec namreč svojim zmagam nazdravi tudi z vini iz omenjenih kleti.
Direktor podjetij Boštjan Klemenčič je povedal, da mu k njegovim boksarskim uspehom redno čestitajo s penino, saj se k vrhunskim rezultatom podajo prav takšna vina. Tokrat so Dejana Zavca povabili v vinsko klet v Ormož, da mu pokažejo, v kakšnem ambientu nastaja to odlično
vino. Priložnost so izkoristili za sproščen klepet s priljubljenim športnikom, ki je bil tudi razpoložen za dajanje av-togramov. Morda ga je k temu spodbudila tudi želja direktorja Klemenčiča, ki mu je zaželel toliko zmag v nizu, kot bo zbranim podelil avtogramov. Da pa bi vsi, ki se veselijo z De-
janom Zavcem, na eni od njegovih prihodnjih zmag lahko tudi nazdravili, so mu v kleti P&F pripravili prav posebno veliko polnitev penine.
Dejan Zavec je povedal, da se bo priložnost za zdravljice in da se odpre penina velikanka gotovo našla. Trenutno je sicer nekoliko hendikepiran
zaradi poškodbe, načrtuje pa, da bo prihodnja tekma, na kateri bo branil svoj naslov, že konec poletja.
Dejan Zavec se je udeležil še degustacije vin in si ogledal proizvodnjo ter se v sproščenem klepetu družil z zbranimi.
Viki Ivanuša
Pa brez zamere
Neznosna lahkost anonimnosti
Referendum je mimo, komentarji ostajajo
Papir prenese vse, pravijo. To je bolj ali manj res. Seveda - na papir lahko prav vsak, zmožen pisnega izražanja, napiše karkoli, pa se papir ne bo pritoževal; a vprašanje je, ali bo to potem kdo bral. Še večje vprašanje pa je, ali bo kdo to natisnil ali objavil ali kakorkoli posredoval širši javnosti. Glede tega je svetovni splet precej bolj priročno pomagalo in orodje tistih, ki menijo, da imajo svetu povedati kaj pametnega. Na žalost sicer to v večini primerov ni niti pametno niti vredno tistega časa, ki je potreben, da se vsebina (ali praznina) glave preko tipk na tipkovnici prenese v univerzum svetovnega spleta, a to tistim, ki imajo povedati toliko ničesar o vsem, niti za trenutek ne predstavlja ovire pri tem, da bi ta ničesar tudi spravili v spletni obtok. Pravzaprav objava enega takšnega »ničesar misli o vsem« stane le majhen delček mesečne naročnine, ki jo avtor tega »ničesar misli«plačuje za vzdrževanje svo-je kabelske aorte, ki ga drži priključenega na svetovni splet.
A ne prenaglimo se - masovni izlivi »ničesar« na svetovnem spletu imajo tudi drugo, pozitivno plat - so namreč izjemno koristni za (bodisi ljubiteljskega, bodisi za »profesionalnega«) analitika, saj tisti, ki imajo kaj (kar največkrat, kot rečeno, pomeni nič) povedati, to najraje in predvsem najbolj odkrito počnejo v varnem zavetju spletne anonimnosti, po raznih forumih in predvsem v komentarjih k posamezni novici ali prispevku. Tam lahko vidimo to, kar ljudje v resnici so - kajti če se ljudje v družbi, ko za svojimi dejanji stojijo vsaj s svojopersono, še nekako zadržujejo, v anonimnosti spleta spregovori tista prava, nenarejena plat človeka. Tam se pokaže njegova kultura in intelektualni nivo.
Temu smo lahko bili priča tudi ob nedeljskem referendumu - pričakovano, a zato nič manj pomenljivo. V komentarjih uporabnikov, ki so jih (s)pisali pod posamezno novico o izidu referenduma, se je pokazala prava narava nekoga, ki ga sicer ne gre imenovati povprečnega Slovenca, a se bojim, da predstavlja prav to (da ne bo pomote, ne govorim o enem komentarju, ampak o tipu komentarjev, ki predstavljajo nek vzorec). Seveda, bili so tudi konstruktivni ter intelektualni komentarji zagovornikov obeh strani, a žal, kot je to v večini primerov, v veliki manjšini. Zgolj nekaj »cvetk«: »To je končna in dokončna izguba slovenskega ozemlja. Sedaj lahko upamo, da se bo proces začel čim pozneje. Slovenci smo se prodali kot kakšne k****. Namesto da bi se borili izdamo lastnega brata!! Hrvati imajo zelo vplivne ljudi v Evropi.« »Zgleda da bo Janša krepko dobil po gobcu.« »Hlapci. «»Zaj smo pa naje *ali.«»Sramota, očitno je v tej državi samo 39%pravih Slovencev, ki imajo radi svojo domovino, ostalih 61% pa se lahko kar odseli na Hrvaško in se gre kopat v hrvaško morje.« »Tisti, ki ste glasovali za, ste glasovali politično, to je Ljubljana in Koper, torej se vidi kje je še leglo komunajzarjev, ki še kar naprej škodujejo Sloveniji.«
In tako dalje. »Cvetke« se nadaljujejo skoraj v neskončnost. Karje pa zanimivo, je dejstvo, da je nivo »razprave« pri vprašanju nedeljskega referenduma kljub vsemu kar znosen v primerjavi s tistimi, ki se na temo slovensko-hr-vaških odnosov odvijajo ponavadi. A preden se začnemo poigravati z mislijo, da je to znamenje, da se v Sloveniji stvari postavljajo na bolje,postanimo. Obstaja še veliko kosti, ki so ali nam bodo vržene in ob katerih si bomo kremeniti Slovenci tudi v prihodnje lomili zobe in pisali nesmiselne komentarje.
Gregor Alič
Foto: Viki Ivanuša
Dejan Zavec je moral penino, ki jo je dobil od Boštjana Klemenči-ča, prijeti z obema rokama.
Ptuj • Pogovor z avtorjem Vetrnice zdravja in drugih knjig
»Za rešitev globalne krize moramo spremeniti sebe!«
Ptujčan Srečko Šorli, ki se ukvarja s tematiko krepitve zdravja v vsakdanjem življenju, je pred kratkim na zgoščenki izdal svojo peto knjigo Vetrnica zdravja. Istoimenski program, katerega vizija ne temelji na preprečevanju bolezni, ampak na krepitvi zdravja, pa že dve leti izvaja tudi v grand hotelu Primus.
Šorli ob prikazu Vetrnice zdravja ob hotelu Primus
Šorli, ki je sicer diplomiral iz geodezije, zase pravi, da se ukvarja z marsičim, med drugim tudi z vprašanjem, kako v vsakdanjem življenju krepiti zdravje. »Zdravje človeka je neločljivo povezano z zdravjem narave. V eni od prejšnjih knjig, ki sem jo napisal s kolegi, smo ugotovili nekaj zanimivega: zgolj razumski pristop človeka k življenju ga ni sposoben pravilno usmerjati in voditi v harmoniji z naravo. Danes je gonilno vodilo družbenega razvoja ustvarjanje zaslužka, ki pa ga ni nikjer v naravi. Ta profitna miselnost je postavila denar pred življenje in zaradi tega je ta globalna kriza, v kateri smo, zmeraj večja,« je prepričan avtor knjige.
Meni tudi, da se danes človeštvo nahaja na zelo intenzivni točki. Kot primer navaja, da so
Na Ptuju gostujoča fotografska dela, ki jih je postavila Slovenska filantropija, na domiselne načine opozarjajo na vprašanja, povezana z revščino, bojem proti revščini in milenijskimi razvojnimi cilji. Omenjeni fotografski natečaj je del projekta
v zgodnjem srednjem veku se-žigali čarovnice, ljudje so bili obremenjeni z nekim nerazumnim z nekimi strahovi, potem pa se je z renesanso začela znanost in postavila življenje na razumske temelje: »V 20. stoletju pa je nato vse, kar razum ne uspe dojeti, znanstveni um odmislil kot nekaj, kar ne obstaja. Moderni človek je tako zelo ločen od svojega zavedanja, biti, duše. In to je tudi glavni vzrok krize, v kateri smo. Od politikov do gospodarstvenikov se vsi dogovarjajo, kako jo rešiti, noben pa ni pozoren na to, da moramo spremeniti odnos do sebe in sveta.«
Sogovornik pravi še, da smo si ustvarili vizijo sveta, ki očitno ne funkcionira, drugače ne bi bila ta kriza tako globoka. »In Vetrnica zdravja daje impulz v smislu, da je treba vzporedno
Udejstvovanje in spodbujanje medijev pri obravnavi razvojnih vprašanj, ki ga izvaja Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovolj-stva skupaj s petimi evropskimi nevladnimi organizacijami.
Polona Ambrožič
z razumom razvijati tudi človekovo zavedanje in srce ter da je treba razširiti način doživljanja. To potem ustvari transformacijo pri človeku, da začne tudi drugače delovati,« je dodal Šorli, ki program Vetrnica zdravja razvija že dve leti.
»Samo razumsko doživljanje sveta človeku ne omogoča polnega življenja!«
O vsem omenjenim piše Šorli tudi v knjigi, ki poleg osrednje Vetrnice zdravja zajema še dela: Celostna ekologija, Svarogove sanje in Prišleki iz vesolja pripovedujejo. Glavna pa je seveda Vetrnica zdravja, ki ima šest krakov: »Ti so polno dihanje in vsakodnevno gibanje, zdrava prehrana (to ne pomeni samo, kaj jemo, ampak tudi, kdaj in kako), obvladovanje stresa (danes se ljudem dogaja, da se strah akumulira, kar po daljšem času pripelje do somatskih poškodb), stik z naravo (torej biti vsaj eno ali dve uri na dan v naravi), stik s sočlovekom in ustvarjalnost (ljudje opuščajo konjičke, kar ni prav, saj je za človeka zelo pomembno, da izživi svojo naravno kreativnost). Središče vetrnice pa je zavedanje, srce, nekaj, kar je, recimo, človekova duša - temu se moramo posvetiti, kajti drugače smo tudi preveč odvisni od drugih.«
Ptujčan, ki je knjigo izdal iz lastnega veselja in namerno na zgoščenki (v današnji dobi računalnikov se mu zdi namreč škoda, da bi za papir sekali drevesa), verjame, da ima Vetrnica zdravja bodočnost, saj zajema celostni pristop, ki povezuje ekologijo in zdravje.
Razočaran pa je nad tem, kako danes nove ideje težko pronicajo v trdno znanost: »Znanost se je tako zakoreni-nila v razumu, da odklanja vse, kar malo diši po temu, da bi se lahko razumska slika sveta zamajala. To razumsko doživljanje človeku ne omogoča polnega ži-
vljenja in polnejšega doživljanja sebe in sveta. Recimo, nekdo, ki konča univerzo, hodi veliko let v šolo, kjer razvija samo razum in ne zavedanja in posledice so katastrofalne. Imamo zelo ozko usmerjene ljudi, ki vidijo mogoče deset odstotkov spektra življenja, zaveden človek pa jih vidi 100.«
»Farmacevtskemu lobiju ni všeč, da smo zdravi!«
Kot primer tega stereotipnega odklanjanja novih stvari, ki se po njegovem trenutno dogaja v Sloveniji, je Šorli navedel projekt industrijske konoplje: »Pred dvema letoma sem imel ta projekt na Ptujskem polju, ki ga nismo uspeli izpeljati do konca, ker je konoplja tako zrasla, da je kmetje niso mogli požeti. Sicer smo pričakovali od določenih finančnih veljakov v ptujski občini, da nam bodo malo pomagali, pa ni bilo interesa. Zdaj, na primer, se bo celo začela debata predloga zakona o prepovedi uporabe industrijske konoplje kot prehranjevalnega artikla (z njo lahko namreč delaš skorajda vse od zdravil, kruha, špagetov, olja ...). In določene strukture, ki imajo tako ozko gledanje, bi zdaj celo rade, da se v Sloveniji v parlamentu prepove uporaba hranil, ki so narejena iz konoplje.«
To nas po njegovem mnenju vrača v zgodnji vek in šokiran je, da se ljudje, ki se s tem ukvarjajo, spomnijo nekaj tako neumnega. »To kaže, kako je ta zadeva 'zlobirana'. Ker farmacevtskemu lobiju, ki je eden najmočnejših na planetu, ni všeč, da so ljudje zdravi. Danes je postala bolezen poleg orožja in nafte največji posel. Glede te zadeve z industrijsko konopljo jih po moje v Evropi, ko gledajo, o čem se mi pogovarjamo, boli glava. To je res porazno,« je zaključil in poudaril, da se Vetrnica zdravja ne osredotoča na bolezen, temveč na zdravje, za katerega krepitev je vsak človek odgovoren sam.
Polona Ambrožič
i__i_-- ^__:___i_,_L__l__ : , i
Foto: PA
Središče Vetrnice zdravja, ki se nahaja v kompleksu Term Ptuj
Ptuj • Slovenska filantropija vabi
Vstani in ukrepaj
V juniju je v Centru interesnih dejavnosti Ptuj na ogled razstava Vstani in ukrepaj, ki jo sestavlja najboljših 23 fotografij istoimenskega fotografskega natečaja.
Na knjižni polici
Michal
ViEwegH.
UčNa URA ^vAgalNEga . piSANja. i
Michal Viewegh
Učna ura ustvarjalnega pisanja
Ljubljana. Študentska založba, 2010 (Knjižna zbirka Žepna Beletrina)
Češki pisatelj Michal Viewegh (Praga,1962) se je letos maja mudil v Ljubljani, kjer je nastopil v okviru festivala Fabula. Viewegh je pop ikona češke literature, njegovi romani se prodajajo v astronomskih nakladah. Študiral je češki jezik in pedagogiko in je veliko odkritje z obdobja češke tranzicije. Rad poudari, da z vsakim svojim romanom zasluži toliko kot povprečen Čeh v osmih letih. Praviloma vsako knjigo piše štiri mesece in jo izda na pomlad. V času pisanja piše delo brez prekinitve in ne bere za seboj. Kot študent je opravljal različna dela, delal je med drugim kot nočni čuvaj in učitelj, kasneje kot urednik pri založbi. Vseskozi je imel težave s cenzuro, kritiki so mu očitali poveličevanje zahodnega načina življenja. Viewegh je tudi med slovenskimi bralci zelo priljubljen, močnejši je v prvih romanih, ko opisuje milje češke totalitarne in tranzicijske družbe na svojstven kritičen način s parodijo in preta-njenim humorjem. V dvajsetih letih pisateljske kariere je izdal enaindvajset knjig, dvaindvajseta je v delu. Za najboljše njegovo delo še danes velja humorna družinska kronika v času češkega totalitarizma Čudoviti pasji časi. Občuduje ameriškega pisatelja Philipa Rotha in angleškega Juliana Barnesa. Coelho se mu zdi literarni goljuf, ker manipulira z bralcem. Sam ne vsiljuje svoje ideologije, njegova dela so namenjena bralcem in ne kritiki, zato so navidez lahkotna, da bi jih razumela tudi njegova babica, ki je bila preprosta krznarka. V središču njegovih del so po navadi ženske, je dvakrat poročen in ima tri hčerke. Včasih je postavljal pisateljevanje pred življenje. Piše resnico o življenju, ki ga pozna, njegova dela so deloma avtobiografske narave. V okviru projekta Knjiga za vsakogar je izšel kratek roman Učna ura ustvarjalnega pisanja. V Učni uri so odločilne že prve strani romana. Je učbenik pisateljevanja. Viewegh vpleta v zgodbo odlomke iz znanih romanov, se spogleduje s prvinami sodobnega romana, z več hkratnimi dogodki in osebami, ki imajo med seboj vendar nekaj skupnega.
Založnik, avtor in kritik se v lokalu pogovarjajo o avtorjevi naslednji knjigi. Zgodba bo nastala v enem samem dnevu na seminarju ustvarjalnega pisanja. Naslov bo: Učna ura ustvarjalnega pisanja. Osebe seminarja so od knjig nekoliko utrujeni pisatelj, petinštiridesetletna dama, šest mladih ljudi v Pragi. Jasmina oceni avtorja, Oskarja, da ni ravno čeden z velikim nosom in nikakršno frizuro. Simoni je deloval domišljavo. Oskar vodi tečaj že šesto leto, pa se še ni otresel treme. Eva bi bila rada novinarka, Kamil uspešen pisatelj, ki upa, da bo dobil za dosego cilja kak nasvet. Lucija je prismuknjena petinštiridesetletnica, ki ve, da se moški za njo več ne zanimajo. Predvsem bi se morali vanjo zaljubiti, ženskam njene starosti se to ne dogaja pogosto. Pisanje je boj za bralčevo pozornost in najtežje je pisatelju napisati zgodbo o enostavnem, trivialnem dogodku. Pri svojem delu uporablja resnične anekdote. Jezik je orodje spoznanja, meni Oskar, a tudi manipulacije, pravi študent Jakob. Seminarju prisostvuje kritikova žena Lucija. Morda je pri branju bolje ne poznati pisatelja. Z resničnim pisanjem nimajo nič opraviti uradni življenjepisi. Oskar se boji, da prehitro izgublja svojo avtoriteto, življenje je včasih pretežko. Tako kot živimo, tudi pišemo. Kritik je človek, ki ne zna speči palačink, vendar kljub temu ve, kakšnega okusa morajo biti. Simona išče v Oskarju podzavestno očeta. Ko piše knjige, piše predvsem o sebi. Hrabal je svoje spise rezal in nato lepil nazaj, Balzac je pisal na ledenem podstrešju, Proust se je prostovoljno zaprl v sobico. Najboljši pisateljski tečaj je pozorno branje, dialog je najprivlačnejša prvina romana. Lucija mu je simpatična, ampak kultivirana pohota ni dovolj. Tečaj ustvarjalnega pisanja v torinski šoli sloni na treh predmetih: videti, slišati, urediti; tri prvine, ki so bistvo vsakršnega pripovedovanja. Oskar piše o fiktivnih, izmišljenih osebah, Jasmina pri tablo-idu o stvarnih, le da si dogodke izmišljuje, tako tudi predstavi Oskarja in Lucijo. In na koncu sladki finale s kančkom parodije. In poleti počitnice na Hrvaškem.
Vladimir Kajzovar
Tenis
Blaž Rola se vzpenja višje in višje
Stran 12
Nogomet
Ogu John pred izhodnimi vrati Drave
Stran 12
Kegljanje
»Keglji so kar padali ...«
Stran 13
Kajak kanu
Tilen Vidovič opravil s konkurenci
Strani 13
Nogomet
Šmartno v 2. ligo, Stojnci kar tretji!
Stran 14 Sandijev memorial
Avtoservis Strašek ponovil lanski uspeh
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Zmaga v Ljudskem vrtu dobra popotnica za SP
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Milivoje Novakovič je z dvema doseženima zadetkoma precej pripomogel k dobremu vzdušju pred Naši reprezentantje so se navijačem zahvalili za vso podporo, ki so jim jo namenjali med celotnim
odhodom v JAR.
kvalifikacijskim ciklusom.
Foto: Črtomir Goznik
Strokovni štab slovenske nogometne reprezentance
Rene Krhin je vstopil v sprejeli z navdušenjem
Foto: Črtomir Goznik
igro proti koncu tekme, navijači pa so ga
Slovenska nogometna reprezentanca je v petek v mariborskem Ljudskem vrtu pred približno 11 tisoč gledalci odigrala še zadnjo in pravzaprav tudi edino 'resnejšo' tekmo pred začetkom svetovnega prvenstva. Nasprotnik varovancev selektorja Matjaža Keka je bila Nova Zelandija, tudi udeleženka munidala v JAR. Končni izid je bil 3:1 za Slovenijo.
Selektor naše izbrane vrste ni veliko eksperimentiral; na igrišče je poslal najboljše, kar
Fotozapis
Pozornost Kidričanov do reprezentance
Na zadnjem treningu slovenske nogometne reprezentance na stadionu Aluminija v Kidričevem, kjer so se v celotnem kvalifikacijskem ciklusu za nastop na SP v Južni Afriki pripravljali slovenski nogometni reprezentantje, je v četrtek župan občine Kidričevo Jožef Murko predal selektorju Matjažu Keku skromno darilo. Obenem se mu je zahvalil za domovanje reprezentance v Kidričevem ter njemu, strokovnemu vodstvu in vsem igralcem zaželel vse najboljše na SP v Južni Afriki, kamor je naša reprezentanca v nedeljo odpotovala z brniškega letališča.
Danilo Klajnšek
Slovenija v tem trenutku premore. V boljšem prvem polčasu je individualno kakovost potrdil Milivoje Novakovič, ki je dvakrat zadel iz prostih strelov. Končni izid je že v prvem delu postavil Kirm. V drugem delu igre je tempo še dodatno popustil, toda naši so še naprej držali vse niti igre v svojih nogah. Njihova zmaga 3:1 v igri, ki ni navdušila, je bila povsem zaslužena. Je pa več kot opazno, da nekateri igralci še niso niti približno v taki formi, kot
so bili na primer na tekmi z Rusijo. Če bo Kek unovčil še te rezerve, potem se lahko na-dejajmo dobrih predstav tudi na jugu Črne celine. Zdi se, da so bili »kiviji«, kot tudi pravijo Novozelandcem, kar pravšnji tekmec našim, saj igrajo trd, nepopustljiv nogomet, še posebej pa je v oči bodla njihova višina in moč. V petek so še enkrat dokazali, da so zasluženo na svetovnem prvenstvu.
Naši prvi nasprotniki v JAR, Alžirci, igrajo sicer bistveno
drugačen nogomet kot kiviji, saj so igralci iz te severnoafriške dežele dobro tehnično podkovani. Naša reprezentanca je med tem že v Južni Afriki, kjer je že opravila prvi trening. Vsi skupaj upamo, da aklimati-zacija našim fantom ne bo povzročala prevelikih težav. Pesti za naše fante bomo stiskali že to nedeljo, ko se bodo fantje s Triglavom na prsih že ob 1330 pomerili z Alžirijo. Srečno Slovenija!
tp
Jožef Murko predaja selektorju Matjažu Keku skromno darilo.
FOTO: Drago Wernig
Tenis • Futures v Rogaški Slatini, DP U-16 v Ljubljani
Blaž Rola se vzpenja višje in višje ...
Tudi drugi futures turnir (nagradni sklad 10 tisoč dolarjev) v Sloveniji, tokrat v Rogaški Slatini, je minil v zanimivih in kvalitetnih predstavah. Predhodni turnir v Kamniku je po svoje zaznamoval tudi Ptujčan Blaž Rola, ki se je prebil vse do finala. Tam se je meril z Nemcem Marcelom Zimmermannom in izgubil v treh nizih. Poudariti pa je treba, da je Blaž suvereno dobil prvi niz, nato pa je finale prekinil dež. Ker ni bilo obetov, da bo dež prenehal, so finale nadaljevali v dvorani, kjer pa se je Nemec bolje znašel in na koncu zmagal.
Prav zaradi zadnjih odličnih predstav je bil Rola tudi v Rogaški Slatini med tihimi favoriti, čeprav so bili vsi nosilci na lestvici ATP precej mest pred njim. Ampak lestvica je eno, trenutna forma in domači teren pa nekaj drugega ... Blaž se je za začetek pomeril z nemškim kvalifikantom Uhligom in ga preskočil brez večjih težav, že v drugem pa ga je čakal "znanec" iz Kamnika, 3. nosilec Avstralec Lemke (373. mesto na ATP). Slednjega je Blaž
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola
v Kamniku izločil v 1. krogu, tokrat pa sta loparja prekrižala v drugem: Lemke je dobil prvi niz, nato pa je Blažu stekla igra in tekmec ni mogel več slediti njegovemu tempu.
Tokrat so se za razliko od turnirja v Kamniku nosilci bistveno bolje odrezali in v četrtfina-le se jih je uvrstilo kar sedem - družbo jim je delal le Rola. Četrtfinalni obračun mu je prinesel 5. nosilca, Španca Martija (527.). Čeprav je Španec skoraj
Blaž Rola: »Z dosedanjima dvema odigranima turnirjema sem več kot zadovoljen. Na prvem sem imel nekoliko sreče v žrebu, kar sem uspel z dobrimi igrami izkoristiti. Bil pa sem na dobri poti celo do zmage, a mi je dež pri vodstvu 6:2, 2:1 prekrižal načrte. V Rogaški Slatini sem imel za uvod lažjega tekmeca, nato pa sem po vrsti premagal dva nosilca. Proti Lemkeju sem si po začetnem vodstvu sam otežil delo in izgubil prvi niz, nato pa le zmagal. Pravo dramo sva s Špancem Martijem odigrala v četrtfinalu, saj sva na igrišču ostala skoraj tri ure! Proti koncu dvoboja je bilo skoraj vsaka točka priborjena po številnih izenačenjih, zato je bila zmaga še toliko bolj sladka, čeprav sem bil zelo izčrpan. Nato sem imel le uro in pol časa za počitek pred polfinalnim dvobojem in 'stari znanec' Mektič je to izkoristil. Tudi v tem dvoboju pa je bilo nekaj točk precej izenačenih in bi se lahko dvoboj prevesil tudi na mojo stran. Sedaj sproščen pričakujem turnir ZM open.«
200. mest pred Blažem, mu to ni pomagalo, da bi ga ugnal; v treh nizih je bil boljši Ptujčan! Njegov pohod je šele v polfina-lu ustavil Hrvat Nikola Mektič, ki je tudi s končno zmago na turnirju potrdil svoje mesto na ATP-lestvici.
Blaž je na dveh slovenskih turnirjih (tretji, ZM open v Mariboru, se je pričel včeraj) znova odigral nekaj odličnih dvobojev in ugnal precej igralcev, ki na lestvici ATP kotirajo precej višje. S tem si je nabral precejšnje število bonus točk,
Futures turnir v Rogaški Slatini, rezultati:
1.	krog: Blaž Rola - Daniel Uhlig 6:2, 6:2
2.	krog: Rola - James Lemke (Avstralija, 3) 5:7, 6:1, 6:2
Četrtfinale: Rola - Javier Marti (Španija, 5) 3:6, 6:2, 6:3
Polfinale: Rola - Nikola Mektič (Hrvaška, 1) 2:6, 3:6
s katerimi bo zagotovo močno izboljšal svoj položaj. To je pomembno predvsem zaradi tega, ker ne bo več igral kvalifikacij za turnirje futures, ampak bo uvrščen neposredno v glavni žreb. Kmalu bodo zanj postali zanimivi tudi turnirji chalenger, na katerih nagradni skladi znašajo več kot 30 tisoč dolarjev. Na turnirjih tega ranga se sedaj v ospredje prebijajo najboljši slovenski igralci (Kavčič, Žemlja, Bede-ne in Gregorc), ki že dosegajo posamezne uspehe tudi na ATP-turnirjih ... Če k uspehom fantom dodamo še dekleta (ta so še boljša), potem je to že zadosten razlog za optimizem in trditev, da je slovenski tenis zares v razcvetu!
DP U-16
Na igriščih Max cluba v Ljubljani je potekalo državno prvenstvo v kategoriji U-16. Na njem so nastopili tudi štirje Ptujčani: Mitja Čuš, Blaž Kocjan in Samo Vršič pri fantih in Marina Baklan pri dekletih. Slednja je bila poražena v 1. krogu, prav tako Blaž. Zato pa sta bila v uvodnem obračunu uspešna Mitja in Samo. Slednji je v drugem izgubil proti 1. nosilcu in kasnejšemu državnemu prvaku Blažu Bizjaku. Najtežjo pot pa je prehodil najmlajši, Mitja (letnik 96), ki je v glavni turnir prišel preko kvalifikacij, nato pa ta uspeh začinil še z zmago v 1. krogu in s tem popolnoma upravičil nastop v konkurenci skoraj dve leti starejših tekmecev.
JM
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Ptujčani v Avstriji ponovno med najboljšimi
Vrečer prvi na Diexu
Kolesarji Perutnine Ptuj
so ta vikend ponovno blesteli na avstrijskih tleh. Za razliko od prejšnje dirke so tokrat v Velikovcu nastopali vsi najboljši slovenski klubi in kolesarji, ki so prišli testirati formo za bližajočo se dirko Po Sloveniji, kjer je cilj kraljevske etape ponovno na Krvavcu. Omeniti velja, da je Perutnina Ptuj edina slovenska ekipa, ki ne bo nastopila na slovenski pentlji.
V soboto je bila 53km dol-
ga dirka Diexer Bergrennen, ki se je končala z 10 kilometrskim vzponom na Diex. Ponovno je bil najboljši Robert Vrečer iz Perutnine Ptuj, ki je de-klasiral tekmece in drugo-uvrščenega Švaba iz Save in Noseta iz Adria Mobila ugnal za 23 sekund.
Robert Vrečer: »Že v začetku smo bili v ekipi dogovorjeni, da do zaključnega vzpona pripeljemo glavnino skupaj, kar nam je ob interesu drugih ekip
tudi uspelo. Ostalo je šlo samo po sebi. Vesel sem dobre pripravljenosti, ki je žal ne bom mogel vnovčiti na dirki Po Sloveniji, bom pa jo zato poskušal na dirki Po Srbiji, kamor se z ekipo odpravljamo naslednji ponedeljek.«
Marin drugi, Mugerli tretji
V nedeljo je bila v Veli-kovcu klasična cesta dirka
Matej Marin, Matija Kvasina in Matej Mugerli na stopničkah za zmagovalce
Foto: Marjan Keiner
v dolžini 145km. K že tako zahtevnemu krogu, katerega so kolesarji prevozili 12 krat, so delo kolesarjem dodatno oteževale še visoke temperature, saj so termometri kazali preko 30 stopinj. Tudi tukaj so nastopile vse najboljše slovenske ekipe.
V drugem od 12 krogov je pobegnilo sedem kolesarjev, med katerimi so bili vsi slovenski klubi, razen Save. Sedmerica si je pred glavnino privozila že več kot štiri minute prednosti. V ozadju je šlo po polovici dirke pravzaprav na izpadanje, saj so se najboljši iz ozadja poskušali preseliti med prve. Od začetne sedmerice sta vse do zadnjega kroga v ospredju ostala le Marin iz Perutnine in Fajt, pridružila pa sta se jima Gazvoda in Hrvat Kvasina. Slednji je imel v zaključku največ moči in je slavil pred Mari-nom, iz zasledovalne skupine pa je do tretjega mesta uspel prikolesariti »perutni-nar« Matej Mugerli.
Matej Marin: »Vse od drugega kroga, ko sem bil v ubežni skupine, sem vedel, da se na tako razgibani trasi lahko zgodi karkoli. Kvasina je bil tokrat najmočnejši za kar mu lahko samo iskreno
čestitam.«
Marjan Keiner
Nogomet • Labod Drava
Ogu John pred izhodnimi vrati
Čeprav se je že večkrat govorilo o odhodu nigerijskega nogometa Ogu Johna iz Laboda Drave, je tokrat to veliko bolj verjetno. Nekdanji kapetan je namreč podpisal pogodbo s špansko agencijo, ki skrbi za prestope nogometašev iz kluba v klub. Večinoma delajo na
Iberijskem polotoku, zato je največja možnost, da bo Ogu John prav tam nadaljeval svojo kariero. V dresu Drave je odigral nekaj dobrih sezon, največji pečat pa je pustil z doseženim zadetkom v zadnjih trenutkih tekme v Domžalah lani.
JM
' m m' fflTil— fftlKlT
Foto: Črtomir Goznik
Ogu John je podpisal pogodbo s špansko agencijo, s katero bo poskušal najti angažma na Iberskem polotoku.
Tajski boks • EP v Italiji
Toplak peti v Evropi
Tadej Toplak, član ptujskega kluba Muay thai gym, je v Italiji nastopil na evropskem prvenstvu v tajskem boksu. Tja je odšel z velikimi pričakovanji, saj je na nekaterih zadnjih borbah pokazal velik napredek.
Na tekmovanju so bili prisotni borci iz 29 držav, Slovenijo so zastopali štirje tekmovalci: Mirko Vorkapič (do 71 kg) iz Novega mesta, Sebastjan Maister (do 81 kg) iz Ljubljane, Tadej Toplak (do 86 kg) iz Ptuja in Franci Grajš (do 91 kg) prav tako iz Novega mesta. Slednji je postal evropski podprvak - v finalu ga je po točkovanju porazil tekmovalec iz Belorusije. Tudi ostali trije naši borci so odlično opravili svoje delo in zasedli peta mesta.
Tadejev trener Matjaž To-mačin je o tekmovanju povedal: „V zadnjem obdobju smo zares trdo trenirali in se pripravljali za nastop na EP. Izkazalo se je, da so bila naša pričakovanja upravičena, saj se je Tadej odlično odrezal: osvojil je namreč 5. mesto! Bil je celo blizu medalje, a ga je v četrtfinalu izločil petkratni evropski prvak, Ukrajinec Oliyniku. Tadej se je odlično kosal s tekmeci v najmočnejšem razredu skupine
A in v najtrši borilni disciplini tajskega boksa, kjer imajo borci za sabo več kot 100 dvobojev. S petim mestom je potrdil, da že sedaj sodi med najboljše evropske borce. Tadej je že v 1. krogu nastopil odlično in izločil tekmovalca iz Belgije; premagal ga je s knockoutom že v prvi rundi. Na koncu se je prebil vse do četrtfinala, kjer se je zataknilo proti prvemu favoritu, ki je tudi postal evropski prvak. Tadej je po bolšjem točkovnem izkupičku do 2. runde moral po sodniški odločitvi dvoboj predati zaradi krvavitve iz nosu, ki se ni takoj zaustavila. Sodniki so tako dvoboj prekinili v korist Ukrajinca in upanja za Tadeja o medalji je bilo konec. Kljub temu je 5. mesto lep uspeh in dokaz, da gre za talentiranega mladega ptujskega borca, ki se vzpenja v sam vrh najboljših."
Na naslednji poskus osvojitve evropskega vrha bo Tadej moral počakati do naslednjega leta, sedaj pa se že pripravlja na naslednji profesionalni dvoboj, ki bo 10. julija v Umagu na Hrvaškem. Tadej se bo tam pomeril proti Majkiču, odličnemu borcu iz Hrvaške.
UR
\ k jm
Slovenska delegacija na EP v tajskem boksu v Italiji: Tadej Toplak je tretji z leve, ob njem Franci Grajš, evropski podprvak
15. jubilej ŠKL
Olgica vztrajno zabija koše
Osnovna šola Olge Meglič je ena redkih v slovenskem prostoru, ki v tekmovanju ŠKL nastopa že od samih začetkov. Na nedavnem finalu osnovnih in srednjih šol v Ljubljani, ki ga je zavod ŠKL izkoristil še za proslavo ob 15-letnici košarkaškega tekmovanja, so bili za vztrajnost nagrajeni. Ravnateljica ptujske šole Diana Bohak Sabath ter mentor mladih košarkarjev in košarkaric Dušan Lubaj sta prejela Rogovi kolesi. »Je le šest ali sedem šol, ki v tekmovanju ŠKL nastopajo od začetkov in skozi vsa leta. Od Celja proti SV države smo mi edini, v zadnjem času se nam pridružuje še OŠ Majšperk. Težko je, če v kakšni generaciji primanjkuje otrok, a mi smo zaenkrat še dobro prišli skozi. Uspeva nam, da se zraven udeležbe tudi visoko uvrščamo. To ni lahko, če vemo, da se za končni rezultat seštevajo koši fantov in deklet. Bili smo v sami špici šolske košarke vse do leta 2004, potem smo malce padli, zdaj se na srečo spet vzpenjamo,« je povedal Dušan Lubaj.
Na ptujski šoli se s košarko ukvarja okrog petdeset otrok,
v ŠKL pa igrajo šolarji od sedmega razreda naprej. »Olgica« je največji uspeh dosegla pred dvanajstimi leti, ko so bili drugi v državi. Dvakrat so bili še peti in dvakrat v polfinalu tekmovanja. V zadnjem času imajo zelo perspektivno generacijo med dekleti, ki so letos »prilezla« do polfinala pionirskega festivala. V prihodnosti želijo delo s puncami še okrepiti, zato za jesen obljubljajo vadbo z Anjo Prša, članico ekipe v najuspešnejših časih ter kasneje za kratek časa tudi profesionalno košarkarico, ki si je kruh služila v Franciji. »Dušan Lubaj je najbolj zaslužen za vse te uspehe, ki jih dosegamo v košarki. Vlaga veliko energije in truda. Zato sem vesela, da mu je lani ptujski Zavod za šport podelil priznanje za to, kar s srcem počne,« je dejala ravnateljica šole.
Prejemnika nagrade sta kolesi podarila šoli, uporabljata pa jih mentorja ali učenci pri opravljanju kolesarskih izpitov. Tečaj vsako leto izvedejo v petem razredu, letos ga je uspešno zaključilo vseh 34 otrok te generacije.
UG
Namizni tenis • Boris Šegula novi predsednik NTK Ptuj
Minula sezona je bila za NTK Ptuj zelo uspešna. Osvojili so pričakovana mesta v ligaškem delu tekmovanja ter bili prisotni na številnih drugih, tako ekipnih kakor posamičnih tekmah; z vsem doseženim so lahko zadovoljni. Konec minulega tedna so se zbrali na sestanku, na katerem je prišlo do spremembe na mestu predsednika NTK Ptuj. Na mesto dosedanjega predsednika Bojana Terbuca, ki je klub vodil devet let, je bil izvoljen Boris Šegula. Ob njem bodo v upravnem odboru delovali še Roman Tomanič, Ivo Novak, Boris Pelcl, Stanko Šerona, Bojan Napast, Marjan Bezjak in Bojan Terbuc.
DK
Kasaštvo • V Križevcih odprli kasaško trening stezo
V Športnem centru Križevci so si člani Konjeniškega društva Križevci, v katerega so vključeni nekateri člani Kasaškega kluba Ljutomer iz občin Križevci in Veržej, uredili 800 metrov dolgo trening stezo, kjer pripravljajo svoje konje za nastope na slovenskih in tujih hipodromih.
Na odlično utrjeni stezi so ob odprtju, ki sta ga opravila predsednik Konjeniškega društva Križevci Feliks Mavrič in križevski župan Branko Belec, organizirali prve kasaške dirke, kjer so doseženi rezultati neuradni in bodo zapisani le v društvenih analih. Zbrali so 16 kasačev, ki so se merili na 1609 metrov dolgi stezi, v ospredju pa je bila spominska dirka preminulih predsednikov tega društva Franca Zorka in Jožeta Stolnika. Zmago je slavila osemletna kobila Fire Girl z Damjanom Wajsom, rekord steze pa je dosegel Prince November z Jožetom Ostercem - 1:20,3. Okoli 500 gledalcev je lahko videlo tudi nastop nekdanjega slovenskega rekorderja, danes 20-letnega Dena MS z Mitjem Slavičem, ki pa že vrsto let več ne nastopa na uradnih dirkah.
Rezultati - prva dirka z zaslužkom do 200 evrov: 1. Fedex (Rene Hanžekovič) 1:26,2, 2. Lady Way (Daniel Heric) 1:27,5, 3. Francisko (Milan Slavič) 1:35,0; druga dirka z zaslužkom do 2200 evrov: 1. Fi-orela (Saša Seršen) 1:24,7, 2. Ira (Vlado Žnidarič) 1:25,1, 3. Labina I (Brane Seršen) 1:27,4; tretja dirka z zaslužkom do 4000 evrov: 1. Fire Girl (Damjan Wajs) 1:22,6, 2. Diablo MS (Alojz Kosi) 1:22,8, 3. Larissa (Mario Moleh) 1:23,6; četrta dirka z zaslužkom nad 5000 evrov: 1. Prince November (Jože Osterc) 1:20,3, 2. Den MS (Mitja Slavič) 1:20,7, 3. Fezzano (Tomaž Osterc) 1:20,8.
Niko Šoštarič
Kegljanje • Selena Bombek in Melita Krušič, KK Drava Ptuj
»
Keglji so kar padali ...
«
Za največji uspeh v zgodovini KK Drava Ptuj sta letos poskrbeli Selena Bombek in Me-lita Krušič, ki sta na državnem prvenstvu ženskih dvojic v Črnomlju osvojili drugo mesto. Marsikdo si ne zna niti predstavljati, kakšen uspeh je to v športu, v katerem je Slovenija blizu evropskega vrha, Selena in Melita pa ob tem nastopata v 2. ligi. Za članicama ptujskega kegljaškega kluba je ostalo kar precej znanih in izkušenih pr-voligaških tekmovalk, ki so na velikih evropskih tekmovanjih že dosegale vidne uvrstitve. Selena in Melita pa se s tem nista obremenjevali in sta igrali svojo igro ... "Ker nisva bili visoko uvrščeni, sva si morali nastop na zaključku državnega prvenstva priboriti skozi kvalifikacije. Slednje so potekale v Cer-šaku, kjer sva z Melito osvojili drugo mesto, s samo kegljem zaostanka za zmagovalkama. To pa je bilo dovolj, saj sta se na finalni del uvrstila prva dva para," je povedala Selena.
Na tem prvenstvu sta bili zelo blizu prvega mesta. Kako sta se pripravljali za svoje nastope?
"Seveda se pred tako pomembnim tekmovanjem v glavi prepletajo številne misli. Najine glavne so bile usmerjene v to, da če sva že prišli tako daleč, enostavno ne bi smeli razočarati. Bili sva zelo skoncen-trirani na najin nastop in keglji so kar padali. Nastopili sva istočasno, kar je bilo ob dobrem
nastopanju zelo pomembno. Dober nastop soigralke ti daje dodatno spodbudo, občutek je res dober.«
Za vama so ostala mnoga zveneča imena. Kaj je bil ključ do uspeha?
"Predvsem sta to bila neobremenjenost in želja po uspehu. Na koncu izgleda, kot da je bilo vse skupaj lahko doseči, vendar še zdaleč ni bilo tako. Veliko je odvisno od tega, s kakšnimi cilji so nekatere prišle v finale. Midve sva šli precej neobremenjeni, brez večjih pričakovanj. Kar se tiče prvoli-gaških igralk in reprezentantk, je bilo veliko odvisno od njihovih prejšnjih obremenitev in s kakšno motivacijo in cilji so prišle na to prvenstvo.«
Selena je imela boljši posamični rezultat od Melite, ki ji v minuli sezoni ni šlo najbolje.
"Delala sem tako kot prej, vendar mi je padla koncentracija. Na to je mogoče vplivalo tudi visoko lansko povprečje
-	mislila sem, da bom podobno uspešna tudi tokrat. Očitno pa je, da moraš vedno znova začeti iz nič in potem se da z dobrim delom veliko storiti."
Za uspeh pa lahko štejemo tudi to, da se šele kratek čas ukvarjata s kegljanjem
-	uspeh je prišel relativno hitro.
"V najinih kegljaških začetkih je bila to rekreacija, ki se je počasi spremenila v žensko ekipo Drave. S tem je vse sku-
Melita Krušič in Selena Bombek s predsednikom kluba Borisom Premzlom
paj postajalo bolj resno: tu so seveda treningi, ligaški nastopi . , kar je ob tem, da smo žene in matere in da hodimo v službo, precej težko. Ta rezultat pa je pokazatelj, da sva kljub
temu sposobni narediti še kaj več. Ker imava tudi dobre rezultate znotraj naše ekipe se bova še udeleževali podobnih tekmovanj."
Danilo Klajnšek
Kajak-kanu • 11. slovenski pokal na mirnih vodah
Tilen Vidovič opravil s konkurenco
V soboto je bila ptujska Ranca ob lepem vremenu prizorišče 2. tekme za XI. slovenski pokal v veslanju. Veslači v mlajših kategorijah so se merili v kajaku in kanuju na mirnih vodah. Skupno je nastopilo 61 tekmovalcev in tekmovalk, ki so poskrbeli za zanimivo tekmovanje. Da pa domači
klub, BD Ranca, ni bil samo uspešen organizator, je v prvi vrsti poskrbel Tilen Vidovič, ki je prepričljivo osvojil dve prvi mesti. Najprej je slavil v kajakih na 1000 metrov dolgi progi z veliko prednostjo skoraj osemnajstih sekund. Dobro vožnjo je ponovil na polovico krajši progi, kjer
je njegova prednost znašala osem sekund. Mladi ptujski up je po tekmovanju dejal: „Po dveh zmagah sem seveda zelo zadovoljen z izkupičkom tega tekmovanja. Vse skupaj sodi v okvir priprav na EP, ki bo 29. julija v Moskvi; tam je moj cilj uvrstitev v A-finale.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj)
REZULTATI:
CICIBANKE (K-420): 1. Taja Smukavec (KKK Bohinj); CICIBANI (K-420): 1. Nejc Holzbauer (KKK Bohinj);
MLAJŠI DEČKI (K-420): 1. Rok Štefič (KKK Orka); MLAJŠE DEKLICE (K-420): 1. Katarina Pirih (Žusterna);
STAREJŠI DEČKI (K-1, 2000 m): 1. Jani Jarc (KK SE); STAREJŠE DEKLICE (K-1 2000 m): 1. Ines Matuc (KKK Bohinj);
MLAJŠI MLADINCI (K-1, 1000 m): 1. Alan Apollonio (KKK Ankaran); MLAJŠE MLADINKE (K-1, 1000 m): 1. Anja Kancler (KK SE);
MLADINCI (K-1, 1000 m): 1. Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj); MLADINKE (K-1, 1000 m): 1. Anja Osterman (KK Adria Ankaran);
MLAJŠI MLADINCI (K-1, 500 m): 1. Simon Blaževič (KKK Ankaran); MLAJŠE MLADINKE (K-1, 500 m): 1. Anja Kancler (KK SE);
MLADINCI (K-1, 500 m): 1. Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj); MLADINKE (K-1, 500 m): 1. Anja Osterman (KK Adria Ankaran).
Rokomet •
Zmaga Ptujčank na turnirju v Račah
Rokometašice so že sredi maja zaključile svoja ligaška tekmovanja, vendar še naprej vadijo, da ne bi bil odmor med prvenstvi predolg. V tem
času je dobrodošlo odigravanje prijateljskih tekem, oziroma igranje na kakšnem turnirju. Prav na takšnem so rokometašice ptujskega Merca-torja Tenzorja nastopile v Račah, na katerem se je igralo po skrajšanem igralnem času dvakrat 20 minut. Ptujčanke so nastopile v pomlajeni sestavi, predvsem pa so priložnost dobile igralke, ki so v prvenstvu igrale manj. Po pričakovanjih so prvo mesto osvojile rokometašice iz Ptu-
ja, ki so najprej premagale Rače 17:14 in nato v drugem srečanju še Millenium 22:18. Najboljša strelka je bila še ne 16-letna Tina Tumpej, ki je dosegla 15 zadetkov.
MERCATOR TENZOR PTUJ: M. Križanec, S. Križanec, Korotaj, Bolcar, Erhatič, Sivka, Tumpej, Jaušovec, Kovačič, Majcen, Žunec, Čeh, Petrovič. Trener: Nikola Bistrovič.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Šmartno v 2. ligo, Stojnci kar tretji!
3. SNL-vzhod
Zadnji krog v 3. slovenski nogometni vzhodni ligi je skoraj do zadnjega sodniškega žvižga ponujal negotovost. Najbolj zanimivo je bilo v Šmartnem, kjer je bilo vse nared za slavje domačinov ob uvrstitvi v 2. SNL. Varovanci trenerja Draga Žureja so pred številnim občinstvom morali zmagati proti Pesnici, kar so si zagotovili že v prvem polčasu, ko so že po dobrih tridesetih minutah povedli s tremi zadetki prednosti. To je bilo na koncu dovolj za slavje, ki se je na tribunah lahko začelo že pred koncem tekme. Ob vsem tem sploh ni bil več pomemben izid iz Veržeja, kjer so gostovali Celjani (Simer šam-pion). Slednji so dolgo časa vodili, a se s tem očitno prehitro zadovoljili in na koncu ostali brez napredovanja ...
Nogometaši Stojncev so še enkrat več dokazali svojo kvaliteto in brez težav premagali ekipo iz Zreč. Ti so sicer povedli, a s tem podžgali domačine, ki so v nadaljevanju tekme zaigrali odlično, dosegli pet zadetkov in pokazali, da so zasluženo tik pod vrhom. Končno tretje mesto je zagotovo več od pričakovanj, a po številnih dobro odigranih srečanjih zaslužena uvrstitev.
Zadnji krog pa ni odločal le o prvem mestu, ampak tudi o obstanku. Razpored za Tehnotim Pesnico in Palomo ni bil nič kaj ugoden, bitko pa so izgubili Pesničani, ki so gostovali v Šmartnem. Paloma iz Sladkega Vrha je v Štorah osvojila točko z dvema zadetkoma veterana Gregorja Žabote. Ob tem si je oddahnil tudi kapetan Palome Jure Arsič (bivši igralec Drave), saj je bil obstanek pred pričet-kom spomladanskega dela zaradi velikega zaostanke za tekmeci le malo verjeten.
REZULTATI 26. KROGA: Stojnci
-	Zreče 5:1 (2:1), Tehnostroj Veržej
-	Simer šampion 1:1 (1:1), Šmartno
-	Tehnotim Pesnica 4:1 (3:0), Od-ranci - Čarda 1:0 (1:0), Mons Claudius - Malečnik 1:2 (0:1), Tromejnik G-Kalamar - Koroška Dravograd 2:2 (2:0), Kovinar Štore - Paloma 2:2 (0:1).
1.	ŠMARTNO 26 17 4 5 76:39 55
2.	ŠIMER ŠAMP. 26 15 7 4 50:18 52
3.	STOJNCI 26 14 4 8 53:37 46
4.	ČARDA 26 14 3 9 53:22 45
5.	DRAVOGRAD 26 12 8 6 53:32 44
6.	MALEČNIK 26 13 3 10 55:53 42
7.	ODRANCI 26 12 5 9 61:47 41
8.	TEHNO. VERŽEJ 26 11 3 12 47:51 36
9.	ZREČE 26 9 7 10 41:53 34
10.	KOV. ŠTORE 26 8 7 11 35:41 31
11.	TROMEJNIK 26 8 6 12 38:44 30
12.	PALOMA 26 7 4 15 38:61 25
13.	TEH. PESNICA 26 6 3 15 34:555 23
14.	MONS CLAUD. 26 2 2 22 28:121 8
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Podvincev (na fotografiji Branko Lah, rumeni dres) so z osvojenim 3. mestom presegli načrte pred sezono. Bistričani (rdeči dres) so v zadnjem krogu potrdili napredovanje v 3. SNL - vzhod.
STOJNCI - ZREČE 5:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Klobasa (18), 1:1 Klobasa (27. avtogol), 2:1 Pernek (34), 3:1 Milošič (48), 4:1 S. Mezna-rič (60), 5:1 S. Meznarič (66)
STOJNCI: Starčič, Železnik, Janže-kovič, S. Meznarič, Zagoršek, Kokot (od 46. Nežmah), Milošič, Pernek, Topolovec (od 69. P. Meznarič), Čeh (od 46. Klinger), Golob. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: Bistričani potrdili 1. mesto, lan Emeršič štirikratni strelec
Tako kot v 3. SNL - vzhod je tudi zadnji krog v Štajerski nogometni ligi poskrbel za negotovost. Vprašanje je bilo, kako se bo vodilna Bistrica obnesla v Rušah in drugi Ormož v Črni na Koroškem. Bistričani so bili v majhni prednosti, saj so imeli točko več, le zmaga pa bi jim zanesljivo odprla vrata v 3. SNL. Po prvem polčasu jim ni dobro kazalo in so izgubljali 0:1, Ormožani pa so v tem trenutku z eno nogo že bili tretjeligaši, saj so vodili 1:2. Toda v drugem polčasu se je vse spremenilo v korist Bistrice. Veliki delež k tej visoki zmagi je dal Ptujčan lan Emeršič, ki je dosegel kar štiri zadetke (tri je prispeval Iršič, ki je vstopil šele v 66. minuti).
Foto: Črtomir Goznik
Ivo Milošič (Stojnci)
Ormožani so na koncu odnesli samo točko izpod Pece ... Ponovno so se izkazali nogometaši Podvincev, ki so se s čisto petico (trikratni strelec je bil Mihael Mori ) poslovili od svojih navijačev, saj so premagali vedno neugodno ekipo iz Rogaške Slatine. To pa je bilo dovolj za najboljšo uvrstitev doslej v Štajerski ligi - za visoko tretje mesto. Bukovci so ponovno dobro nastopili, vodili 0:2, vendar na koncu znova izgubili in izpadli iz lige. Nogometaši iz Gerečje vasi so si prav v zadnjem krogu privoščili nepotreben spodrsljaj proti zadnjemu KIV Vransku in zdrsnili nekaj mest.
REZULTATI 26. KROGA: Podvinci - GIC Gradnje Rogaška 5:0 (2:0), Trgovine Jager - Bukovci 3:2 (0:1), KIV Vransko - LKW Jack Gerečja vas 3:2 (2:1), Peca - Carrera Optyl Ormož 3:3 (1:2), Partizan Fram - Koroške gradnje 0:2 (0:1), Pohorje - AHA EMMI Bistrica 2:7 (1:0), Šoštanj -Boč Poljčane 2:0 (1:0).
1.	A. E. BISTRICA	26 17	4	5	73:35	55
2.	OPTYL ORMOŽ	26 15	7	4	54:31	52
3.	PODVINCI	26 14	4	8	56:42	46
4.	PECA	26 11	8	7	61:45	41
5.	ŠOŠTANJ	26 12	5	9	45:36	41
6.	TRGOV. JAGER	26 11	7	8	41:28	40
7.	POHORJE	26 11	6	9	50:50	39
8.	GEREČJA VAS	26 11	5	10	51:48	38
9.	GIC ROGAŠKA	26 11	3	12	39:36	36
10.	BOČ POLJČANE26 10	5	11	26:29	35
11.	KOROŠKE G. 26 9	8	9	33:37	35
12.	PARTIZ. FRAM 26 6	3	17	36:71	21
13.	BUKOVCI 26 3	9	14	41:56	18
14.	KIV VRANSKO 26 3	2	21	37:99	11
PODVINCI - GIC GRADNJE ROGAŠKA 5:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Mori (2. z 11 m), 2:0 Mori (15), 3:0 Šebela (57), 4:0 Ben-ko (59), 5:0 Mori (75)
PODVINCI: Vesenjak, Šebela (od 73. Bezjak), Kuserbanj (od 70. Še-ruga), Ivančič, Marinič, Lah, R. Petrovič, Juršek, Benko (od 63. Brumen), Mori, Toplak (od 63. Slodnjak). Trener: Damjan Bezjak.
TRGOVINE JAGER -BUKOVCI 3:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 T. Meznarič (45), 0:2 Antolič (52), 1:2 Džaferovič (69), 2:2 Asllanaj (72), 3:2 Turnšek (78)
BUKOVCI: Golc, Kokot, Antolič, Vajda, T. Meznarič (od 66. R. Meznarič), Habrun, Herga, Kozel, Bratec (od 77. Zebec), Rajh (od 50. A. Belšak), Bezjak (od 55. Cebek). Trener: Rudi Habjanič.
KIV VRANSKO - LKW JACK GEREČJA VAS 3:2 (3:1)
STRELCI: 0:1 Gerečnik (6), 1:1
Ribič (8), 2:1 Sagadin (35. avtogol), 3:1 Pikl (40), 3:2 D. Hertiš (68)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kai-sesberger, Miha Lešnik, Lončarič, Sagadin, Petek, Šešo, Emeršič, Miha Lešnik, Gerečnik (od 54. Intihar), D. Hertiš, Kokot. Trener: Franc Žitnik.
PECA - CARRERRA OPTYL ORMOŽ 3:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Mihalič (13), 1:1 Terbovšek (25), 1:2 Zadravec (44), 2:2 Piko (63), 3:2 Gluhovič (69), 3:3 Štiberc (79)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnaj-der, Praprotnik, Druzovič, Piberčnik, Habjanič, Zorman, Mlinarič, Strm-šek, Mihalič (od 75. Košnik), Zadra-vec, Štiberc. Trener: Aleš Jurčec.
1. liga MNZ Ptuj: 10 točk prednosti Zavrča
REZULTATI 22. KROGA: Rogoz-nica - Pragersko 1:1, Markovci -Hajdina 4:1, Apače - Središče 2:2, Skorba - Zavrč 1:5, Oplotnica - Gori-šnica 2:1, Videm - Dornava 0:0.
1.	ZAVRČ	22 20	1 1	114:18	61
2.	APAČE	22 16	3	3	53:32	51
3.	OPLOTNICA	22 11	5	6	35:28	38
4.	VIDEM	22 9	4	9	48:53	31
5.	DORNAVA	22 8	6 8	39:39	30
6.	ROGOZNICA 22 8	6 8	47:49	30
7.	HAJDINA	22 7	5	10	40:64	26
8.	GORIŠNICA	22 7	4	11	44:44	25
9.	SKORBA	22 6	5	11	523:68	23
10.	SREDIŠČE 22 5 5 12 39:64 20
11.	PRAGERSKO 22 3 8 11 38:72 17
12.	MARKOVCI 22 4 4 14 39:69 16
2. liga MNZ Ptuj: Lovrenc zasluženo v 1. ligo MNZ Ptuj
REZULTATI 22. KROGA: Makole -Spodnja Polskava 2:1, Slovenja vas - Grajena 2:5, Podlehnik - Leskovec 1:1, Zgornja Polskava - Hajdoše 2:4, Cirkulane - Tržec 5:2. V tem krogu je bila prosta ekipa Lovrenca.
1.	LOVRENC	20 13	3	4	47:18 42
2.	GRAJENA	20 12	6	2	69: 37	38
3.	ZG. POLSK. -1	20 12	3	5	47:34	38
4.	TRŽEC	20 12	1	7	55:40 37
5.	PODLEHNIK	20 10	4	6	36:19	34
6.	HAJDOŠE	20 9	4	7	40:42	31
7.	SLOVENJA VAS	20 10	1	9	33:53	31
8.	MAKOLE	20 8	4	8	45:38 28
9.	SP. POLSKAVA	20 5	3	12	33:50 18
10.	CIRKULANE 20 3 2 15 23:55 11
11.	LESKOVEC 20 1 3 16 23:83 5
Danilo Klajnšek
Nogomet
Naslov ptujski Dravi
V nedeljo so se zmagovalci vseh treh veteranskih lig MNZ Ptuj v športnem centru v Stojncih pomerili na zaključnem turnirju, na katerem so ob domači ekipi (zmagovalci skupine Vzhod) nastopili še ekipi Pragerskega (skupina Zahod) in Drave Ptuj (skupina Center). Ob svojem premiernem nastopu v veteranski ligi MNZ Ptuj so naslov prvaka osvojili ptujski nogometaši.
Vzdušje v Stojncih je bilo
pravo nogometno in je pomenilo druženje veteranov ter obujanje spominov na njihove aktivne igralske dni. Najboljše ekipe so prejele pokale in priznanja, prejeli pa so jih tudi najboljši strelci v posameznih skupinah: v vzhodni skupini Miran Klajderič (Stojnci, 14 zadetkov), v skupini Center Maksim Mohorko (Videm, 16) ter v skupini Zahod Dominik Lončarič (Boč, 14).
Danilo Klajnšek
REZULTATI: Pragersko - Drava 2:3, Stojnci - Pragersko 4:1, Drava Ptuj - Stojnci 4:0.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Drava Ptuj 6, Stojnci 3, Pragersko 0 točk.
NK DRAVA: Dušan Simonič, Ivo Vesenjak, Boris Klinger, Emil Šter-bal, Dejan Žolek, Robert Merc, Damjan Zmazek, Borut Šalamun, Milan Emeršič, Robert Hojnik, Danilo Ivančič, Danilo Pukšič, Miha Krajnc, Robert Vesenjak, Fredi Kmetec, Igor Šoštarič, Silvester Kornik, Zvonko Rozman, Fredi Kolarič. Trener: Miran Zorčič
Foto: Črtomir Goznik
Veterani Drave (modri dres) so na zaključnem turnirju ugnali oba tekmeca in se že v prvi sezoni nastopanja veselili osvojitva naslova prvakov.
Nogomet • Finale U-12
NŠ Poli Drava -Ormož 3:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Nahberger (4), 1:1 Gašparič (22), 2:1 Nahberger (58), 3:1 Šalamun (60)
NŠ POLI DRAVA: Toplak, Šalamun, Kukovec, Gale, Majerič, Ko-vačič, Lončarič, Nahberger, Petek, Vajda, Furjan, Ekart, Potočnik, Ze-mljarič.
ORMOŽ: Kuster, Šulek, Grmič-Knuplež, Vizjak, Rajh, Vrbnjak, Zlatnik, Vočanec, Školiber, Gašparič,
Goršič, Klemenčič, Pukšič, Raušl.
Prejšnji torek je bila na ptujskem Mestnem stadionu odigrana povratna tekma dečkov do U-12. Po neodločenem izidu v Ormožu so mladi naraščajniki NŠ Poli Drava v zadnjih minutah tega srečanja zlomili odpor sovrstnikov iz Ormoža. Na tekmi se je zbralo veliko ljubiteljev nogometa, ki so znali nagraditi obe ekipi za nekaj čudovitih potez. V imenu MNZ Ptuj je medalje podelil neumorni vodja tekmovanja Janko Turk.
DK
NS Poli Drava U-12
Ormož U-12
Mali nogomet • 10. Sandijev memorial
Avtoservis Strašek ponovil lanski uspeh
V	petek, 4. 6., in soboto, 5. 6., je na igrišču v Vitomarcih potekal že 10. tradicionalni Sandijev memorial, ki ga vsako leto organizira Klub malega nogometa Vitomarci. V dveh dneh smo bili priča vrhunskim predstavam malonogometnih virtuozov, organizator pa je, tako kot vsako leto, poskrbel za odličen in zabaven spremljevalni program.
Sandijev memorial
V	petek je bil na sporedu Sandijev
memorialni turnir za prehodni pokal v članski konkurenci, ki je bil, glede na ekipe in igralce, ki so sodelovali, pravi malonogometni spektakel. Na koncu so slavili lanskoletni zmagovalci - ekipa Avtoservis Strašek. Nastopilo je 17 ekip (ŠD Polenšak, Turizem pri Marti Druzovič, Torpedo 05, Avtoservis Strašek, KMN Vitomarci, ŠD Juršinci, ŠD Rim, Kava bar Sima-Goya, d. o. o., FC Kebelj, Ultra okna-Avtošola Antlej Velenje, KMN Gostišče pri Antonu, Bubi bar, Bosna AS Telekom, KMN Slovenske gorice, Drvarji, Golgeter Tim in Stročja vas).
Rezultati:
polfinale: Golgeter Tim - Avtoservis Strašek 0:3, ŠD Rim - Ultra okna Avto-šola Antlej Velenje 1:3. Tekma za 3. mesto: ŠD Rim - Golgeter Tim 2:1 Finale: Ultra okna Avtošola Antlej Velenje - Avtoservis Strašek 2:3 ŠD Rim: Peter Ortar, Robert Železnik, Drobne, Aleš Frlež, Matej Gajser, Vrabl, Tomaž Gajser.
Ultra okna - Avtošola Antlej Velenje: Mile Simeunovič, Rade Rusmir, Uroš Rošer, Igor Osredkar, Željko Mitrakovič, Goran Jolič, Jovica Mihajlovič, Aleš Delčnjak.
Golgeter Tim: Uroš Boh, Vili Lovrenčič, Hebar Gregor, Pernat Roki, Robi Haložan, Ilešič Roman, Matej Brumen, Igor Haler.
Avtoservis Strašek: Mordej Alen, Mordej Rok, Vojsk Matjaž, Repinc Damir, Kroflič Uroš, Marolt Aleš, Šnofl Davorin, Stres Peter. Končna razvrstitev:
1.:	Avtoservis Strašek (1000 € + prehodni pokal + pokal)
2.:	Ultra okna - Avtošola Antlej Velenje (500 € + pokal)
3.:	ŠD Rim (250 € + pokal)
4.:	Golgeter Tim (praktična nagrada v vrednosti 150 €) Najboljša peterica turnirja:
Peter Ortar (najboljši vratar turnirja) Rok Mordej (najboljši igralec turnirja) Matjaž Vojsk (prvi strelec turnirja) Mile Simeunovič Gregor Hebar
Mladinci do 17 let
V soboto je bil najprej na sporedu turnir mladinskih ekip do 17 let. Zmagala je ekipa KMN Gostišče pri Antonu. Sodelovalo je 7 ekip: ŠD Selce, KMNVitomarci, FC Boca Juniors, NK Cerkvenjak, ŠRD Urban, KMN Gostišče pri Antonu in Pomaranča.
Polfinale: KMN Vitomarci - ŠD Selce 2:4, KMN Gostišče pri Antonu - FC Boca Juniors 1:0
Finale: ŠD Selce - KMN Gostišče pri Antonu 1:3.
KMN Gostišče pri Antonu: Dani Kuri, Damjan Markovič, Rok Loren-čič, Aljaž Kolobasa, Žan Klanjošek, Denis Vogrin, Dejan Kocmut
Fantje so prikazali zanimivo in všečno igro. S tem so potrdili, da se
Najboljši igralci turnirja
Predstavniki najboljši ekip na Sandijevem memorialu s predsednikom KMN Vitomarci Darkom Rojsom
v klubih dobro dela na vzgoji mladih nogometašev in da je mali nogomet oz. futsal zelo priljubljen šport v Sloveniji.
Veterani: Vinska trta pred Poetovio
Sledil je turnir veteranskih ekip. Med seboj so se pomerili dolgoletni tekmeci na igrišču, hkrati pa tudi veliki prijatelji izven igrišča. To je bil čas za obujanje starih spominov, velikih tekem in ostalih nogometnih dogodivščin. Čeprav noge z leti postanejo težje, jih ni to prav nič oviralo in marsikdo je dokazal, da se še lahko enakovredno kosa z mlajšimi tekmeci. V finalu je drugo leto zapo-
red slavila ekipa KMN Vinska trta. Za najboljšega igralca pa je bil izbran Mladen Nemec (KMN Vinska trta). Prijavilo se je 8 ekip: Prijatelji Gostilna 29, Drbetinci, ŠD Selce Mizarstvo Širovnik, Smolinci, NK Cerkvenjak, KMN Poetovio, Trnovska vas in KMN Vinska trta.
Rezultati: Prijatelji Gostilna 29 - KMN Vinska trta 1:2, Prijatelji Gostilna 29 - KMN Poetovio 0:1, KMN Poetovio - KMN Vinska trta 0:2.
Prijatelji Gostilna 29: Korez Aleš, Kraut Dejan, Šprah Boris, Pukšič Danilo, Ilešič Dejan, Žmauc Željko, Ploj Franc, Neuvirt Miran, Novak Tomi
KMN Poetovio: Vesenjak Ivan, Danilo Levačič, Fridl Franc, Emer-šič Milan, Hojnik Robert, Vuk Aljaž, Merc Robert, Kolarič Fredi, Šalamun Borut.
KMN Vinska trta: Janko Lovrec, Slavko Slavič, Žnidarič Danilo, Mla-den Nemec, Vrbnjak Matej, Lah Franc, Kamenšek Franc, Školiber Branko.
Turnir ženskih ekip
Na koncu pa je sledil še turnir
ženskih ekip. Predstavnice nežnejšega spola so pokazale, da nogomet ni samo moški šport, saj so igrale prav po »moško«. V konkurenci treh ekip je slavila ekipa Anton, za katero so igrale: Anita Fekonja, Anita Čuček, Anita Breznik, Patricija Kocbek in Saša Lorenčič.
Rezultati: Ka te češ - Anton 0:2, Ka te češ - Dornava 2:0, Anton -Dornava 3:4.
Ob zaključku tekmovalnega dela turnirja je sledila svečana podelitev priznanj ob 30-letnici organiziranega igranja malega nogometa v Vitomarcih. Po podelitvi priznanj zaslužnim članom Kluba malega nogometa Vitomarci pa se je pričela prava štajerska veselica, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur.
Na koncu se člani Kluba malega nogometa Vitomarci zahvaljujemo vsem ekipam, igralcem in obiskovalcem, da smo skupaj preživeli lep športni vikend, poln smeha in zabave. Se vidimo prihodnje leto. Posebna zahvala pa gre našim dolgoletnim sponzorjem, brez katerih tako velike prireditve ne bi bilo mogoče izpeljati.
Peter Gomzi
Strelstvo • 4. krog MK Interlige
Boštjan Simonič s prvo zmago dohiteva Ciglariča
Foto: Simeon Gonc
Boštjan Simonič v ozadju nadaljuje s konstantno dobrimi predstavami v MK Interligi in za vodilnim Ciglaričem zaostaja le še za dve točki, v ospredju izolski strelec Emerik Hodžic, ki v skupnem seštevku zaseda 6. mesto.
V Postojni je konec preteklega tedna potekal 4. krog MK Interlige v streljanju s pištolo proste izbire. Po obeh, posamičnem in ekipnem, odličnem dosežku strelcev Jožeta Keren-čiča na predhodnem turnirju so bila pričakovanja zelo visoka tudi v Postojni, rezultati pa so tokrat nekoliko zaostali za željami.
Med posamezniki je prvič v sezoni slavil Boštjan Simonič, SD Jožeta Kerenčiča, ki je dosegel 546 krogov ter se z vedno boljšimi predstavami na zadnjih turnirjih po ponesrečenem začetku v skupnem seštevku povsem približal vo-dečemu Aleksandru Cigla-riču, ki je tokrat s 530 krogi osvojil šele sedmo mesto. Z dobrimi nastopi v letošnji sezoni nadaljuje tudi trenutni državni prvak, škofjeloški strelec Simon Bučan, ki je s 545 krogi osvojil drugo mesto in v skupnem seštevku na četrto mesto izrinil juršinskega strelca Simona Simoniča mi., v Postojni tretji s 542 krogi. Zanimivost prve četverice, ki se je v skupnem seštevku nekoliko odlepila od ostalih zasledovalcev, pa je ta, da ima vsak po tri dobre in en slab dosežek, dva turnirja pred koncem pa so tako karte za skupno zmago še
povsem odprte za vsakega od njih. Med ostalimi zasledovalci je 5. mesto s 534 krogi osvojil tretji miklavški strelec Simon Simonič, 12. Ludvik Pšajd 520, 17. Mirko Moleh, oba SD Juršinci, 24. Matija Potočnik 500, 29. Milan Stražišar 491 in 36. Simeon Gonc 467 krogov, vsi trije SK Ptuj.
V ekipni razvrstitvi je znova slavila ekipa Jožeta Kerenčiča
s 1610 krogi pred Kopačevino s 1590 krogi na drugem in Jur-šinci s 1571 krogi na tretjem mestu, 4. Dušan Poženel 1568, 9. SK Ptuj 1458. Pred koncem lige sledita še dva turnirja, naslednji predvidoma v Avstriji in zaključek v Čakovcu, kjer se bo večina strelcev prvič srečala s streljanjem na elektronske tarče Sius Ascor, za piko na i pa bodo organizatorji poskrbeli
še za premierno finalno streljanje najboljše šestnajsterice v skupnem seštevku.
Rezultati:
6. Hodžic Emerik, IZO	78
7. Ivanc Franci, GRO	66
8. Brunšek Andrej, DPO	63
9. Tomaševič Klemen, KOP	62
10. Pšajd Ludvik, JUR	60
12. Simonič Simon, JKM	58
21. Mirko Moleh, JUR	25
23. Potočnik Matija, PTUJ	21
32. Gonc Simeon, PTUJ	0
34. Stražišar Milan, PTUJ	0
37. Šimenko Robert, PTUJ	0
52. Druzovič Ivan, JUR	0
Skupni seštevek ekipno:	
1. SD JOŽETA KERENČIČA	58 točk
2. SD KOPAČEVINA	47
3. SD DUŠANA POŽENELA	47
4. SD JURŠINCI	43
5. SD GROSUPLJE	37
6. REGION SUD - AUT	32
7. ALZAS ČAKOVEC - HRV	25
8. SD VREMŠČICA	23
9. SK PTUJ	23
10. DSBV IZOLA	17
11. SK MORIS KOČ. REKA	12
12. SD ŠKOFJA LOKA	4
13. ŠSK COAL PETIŠOVCI	2
3. krog lige	s pištolo
in revolverjem VK:	
Ptujčani veliko bolje z	
revolverjem kot pištolo	
Minuli vikend so v Trbovljah nastopali tudi strelci z velikim kalibrom v 3. krogu lige s pištolo in revolverjem. Ptujski strelci so tokrat nastopili nekoliko zadržano in s skromnimi dosežki v pištolski disciplini, 42. Franc Simonič 163, 47. Borut Sagadin 161, 49. Alojz Rauši 157 krogov. Trojno zmago so slavili strelci Policista,
med katerimi je bil najboljši Bojan Miklavc s 193 krogi, pred Georgom Simičem s 192 in Andrejem Fingostom
s 189 krogi na tretjem mestu. V ekipni razvrstitvi je zmagala druga ekipa Policista s 561 krogi, pred ekipama SK Maribor 557 in prvo ekipo Policista s 556 krogi na drugem in tretjem mestu. Ptujčani so s 481 krogi pristali na 13. mestu, v skupnem seštevku pa na račun boljšega streljanja v prvih dveh krogih zasedajo 11. mesto.
Veliko boljše so se Ptujčani odrezali v disciplini revolverja, kjer so sicer z veliko boljšim dosežkom 526 krogov v ekipnem seštevku prav tako osvojili 13. mesto, v skupni razvrstitvi ekip 10., med posamezniki pa sta zelo dobro streljala Alojz Raušl s 183 krogi na 20. in Borut Sagadin s 178 krogi na 29. mestu, 44. Franc Simo-nič 165 krogov. Še drugič je med posamezniki zmagal Bojan Miklavc s 195 krogi pred Emilom Fekonjem, SK Elite Team Dravograd, in Andrejem Brunškom, SD Dušana Poženela Rečica, s 194 in 192 krogi na drugem in tretjem mestu. Prav omenjena trojica strelcev pa zaseda tudi vrh skupnega seštevka posameznikov z revolverjem, kjer pa vodi Brunšek pred Miklavcem in Fekonjem, med Ptujčani pa je Alojz Raušl, s tremi zaporednimi dobrimi nastopi, visoko na 20. mestu, 40. Sagadin in 42. Simonič.
Simeon Gonc
Skupni seštevek posamezno:
1.	Ciglarič Aleksander, JKM	100 točk
2.	Simonič Boštjan, JKM	98
3.	Bučan Simon, KOP	94
4.	Simonič Simon ml., JUR	93
5.	Tkalec Peter, DPO	84
Rokoborba • Luka Štampar drugi na Hrvaškem
Ljutomerski rokoborci so se udeležili mednarodnega tekmovanja pokal Sljeme v Bistri na Hrvaškem, kjer je nastopilo 79 tekmovalcev iz 10 klubov. Največji uspeh z osvojenim 2. mestom je dosegel Luka Štampar (do 59 kg), Denis Horvat (do 30 kg) pa je bil tretji.
NŠ
Ptuj • Projekti mobilnosti na Elektro in računalniški šoli
Dijaki iz Slovaške spoznavali Ptuj
Projekti mobilnosti v okviru programa Vseživljenjskega učenja in podprograma Leonardo da Vinci so postali stalnica spremljevalnih aktivnosti, ki jih Šolski center Ptuj nudi. Večletno sodelovanje Elektro in računalniške šole Ptuj s Srednjo elektrotehniško šolo Košice iz Slovaške omogoča dijakom pridobivanje novih delovnih izkušenj na področju stroke, za katero se izobražujejo, v realnem delovnem okolju v tuji državi.
Slovaški projekt Izboljšanje kvalifikacije za dijake elektrotehnike (IQES) je odobrila njihova Nacionalna agencija za vseživljenjsko učenje iz Bratislavi. Dijaki Pavol Barci, Daniel Bibko, Pavol Kababik, Vaclav Mano, Jakub Urbanskf, Patrik Vyrostko in učiteljici inž. Iveta Dolinska ter prof. Amalia Havrilova so tako na Ptuju preživeli tri tedne.
V sodelovanju s podjetjema Neonart, d. o. o., and Geoin, d. o. o., so dijaki pridobili dodatno znanje, ki jim ga učni sistem ne ponuja.
Dijaki obiskujejo drugi in tretji letnik. V času svojega bivanja so se dijaki seznanili s slovenskimi in slovaškimi termini in besedami iz vsakodnevnih situacij. Komunikacija z ostalimi dijaki in delodajalci je pripomogla tudi k izboljšanju znanja angleškega jezika in spodbujanju učenja slovenskih besed in fraz, kar pa pomeni tudi izjemno izkušnjo za naše dijake, saj se s tovrstnimi aktivnostmi in druženjem poveča
njihova motiviranost za učenje tujih jezikov in pridobivanja tovrstnih izkušenj v tujini.
Cilj projekta je tudi prenos dobre prakse iz tujega delovnega okolja v proces učenja na Srednji elektrotehniški šoli v Košicah. Po preteku usposabljanja v okviru mobilnosti morajo dijaki pripraviti predstavitev o svojih delovnih nalogah in njihovem bivanju v Sloveniji pri praktičnem pouku, industrijski informatiki in
računalništvu.
Našim prijateljem iz Slovaške smo tudi razkrili nekaj lepih kotičkov Slovenije, nad katero so bili zelo navdušeni in skupno mnenje je bilo, da si želijo Slovenijo v prihodnosti še bolje spoznati in jo obiskati. Pravijo tudi, da so tukaj doma zelo prijazni ljudje in da ni čudno, da nas v svetu tolikokrat zamenjajo, saj so podobnosti očitne, tako v načinu življenja kot tudi v jeziku, kjer
se je nemalokrat slišal smeh zaradi zamenjanega ali pa drugačnega pomena istih besed, ki jih uporabljamo v slovaškem in slovenskem jeziku.
Projekti mobilnosti so hkrati pomemben pripomoček pri vzpostavljanju tistih pristnih vezi prijateljstva, učenja in komunikacije, ki smo jih včasih poznali in se jih nostalgično spominjamo. Zato prijatelji iz Slovaške: „Dobrodošli."
Nadja Jager Popovič, koordinatorica projekta
Ptuj • Projekt mednarodnega sodelovanja Na šoli Olge Meglič
Učenci spoznavali Porabje
Novembra 2009 smo se na OŠ Olge Meglič Ptuj prijavili na razpis Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu -projekt spoznavanja naravnih in kulturno-zgodovinskih značilnosti slovenskega Porabja, s poudarkom na sodelovanju z učenci in učitelji dvojezičnih osnovnih šol in na spoznavanju življenja slovenske narodne skupnosti.
Na razpisu nam je uspelo pridobiti sredstva. V marcu 2010 smo dobili v podpis tudi pogodbo in tako se je 36 učencev naše šole, s tremi učiteljicami in ravnateljico, lahko udeležilo tridnevnega srečanja z zamejskimi Slovenci v Slovenskem Porabju na Madžarskem. Srečanje je bilo od 12. do 14. maja 2010.
Pri pripravi programa srečanja nam je pomagala gospa Andrea Kovacs, vodja RA Slovenska krajina Monošter in sodelavka na Generalnem konzulatu RS v Monoštru. Organizirala je vse obiske, oglede, predstavitve in ustvarjalne delavnice ter nas vodila po krajih slovenskega Porabja. Program
je bil odlično zastavljen, za kar se ji iskreno zahvaljujemo.
Za oglede v Prekmurju na poti tja in domov pa sta nam pomagala vodička iz Murske Sobote (voden ogled mesta, ogled evangeličanske cerkve, ogled cerkve v Bogojini) in vodič iz Lendave (ogled kulturnega centra in gledališča, židovske sinagoge, gradu). Vo-dička iz Murske Sobote, gospa Darja Meolic, je z nami preživela dva dni in prvi večer za otroke izvajala tudi animacijski program - kviz o tem, kar so spoznali prvi dan in učenje prekmurskega ljudskega plesa šamarjanke. Tudi ta del programa je bil odlično izveden.
V slovenskem Porabju nas
je očarala lepota narave, mir, spoznali smo bogastvo kul-turno-zgodovinske dediščine in utrip življenja Slovencev v tej pokrajini danes. Za vsa ta spoznanja in izkušnje smo zelo hvaležni.
Že na poti pred prehodom meje nas je prevzel Krajinski park Goričko (obiskali smo tudi grad Grad), nato pa smo se prvi dan srečali na športnih igrah z učenci Dvojezične OŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku, si po tekmovanju ogledali šolo in kraj.
Drugi dan je sledil ogled Mo-noštra, kjer smo bivali v hotelu Lipa, kjer je tudi Slovenski kulturni in informacijski center. Za nas je bilo nekaj posebnega,
da smo bili sprejeti tudi pri generalnem konzulu Generalnega konzulata Republike Slovenije v Monoštru in se seznanili z vlogo konzulata. Popoldan je bil namenjen obisku Dvojezične OŠ Števanovci - delu v ustvarjalnih delavnicah na temo lončarstvo in izdelovanje rož iz papirja. Obiskali smo tudi muzej železne zavese, kjer smo spoznali vso težo tistega obdobja, bili ob marsičem pretreseni in se zamislili. Na poti v Monošter smo v Andovcih spoznali tipično porabsko kmečko hišo. Zvečer je sledil ogled filma Porabje nekoč in danes. Ob koncu filma so učenci spontano zaploskali.
Tretji dan nas je predsednik Zveze porabskih Slovencev seznanil z delom te narodnostne organizacije, urednica časopisa Porabje z ustvarjanjem in pomenom časopisa slovenske narodne skupnosti, ogledali pa smo si tudi studio slovenskega radia in bili gostje v oddaji. V Monoštru smo obiskali tudi edini slovenski muzej na Madžarskem, obiskali tržnico in si prosto ogledovali mesto.
Že opis programa pove, da smo v treh dneh veliko doživeli. Učenci so bili vsega veseli in navdušeni.
Diana Bohak Sabath
Foto: arhiv šole
Zanimivosti
Ptuj • Uspešni raziskovalci in mladi tehniki na OŠ Mladika
Foto: Ludvik Medic
Učenki 9. razreda Ivana Djakovič in Larisa Horvat sta že drugo leto zapovrstjo na državnem Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, ki je bilo v petek, 21. 5., v Murski Soboti osvojili zlato priznanje za raziskovalno nalogo. Obe leti sta raziskovali odpadno kartonsko embalažo za tekoča živila. Obe nalogi sta izdelali pod mentorstvom Majde Kramberger Belšak in somentor-stvom Nataše Belšak. Šola že pet let uspešno sodeluje v projektu Aktivno usmerjanje otrok v svet tehnike, ki ga organizira Društvo strojnih inženirjev Maribor. Ista ekipa tekmuje tri leta, in sicer od sedmega do devetega razreda. Letošnji devetošolci, Aljaž Vaupotič, David Pin-tarič in Blaž Donaj, so premagali vso konkurenco in v skupni razvrstitvi dosegli prvo mesto in osvojili zlato vrtnico. Svečana razglasitev in podelitev priznanj je potekala v četrtek, 20.5.2010, na Tehniškem šolskem centru Maribor v okviru zaposlitvenega sejma, ki je potekal ta dan na šoli.
Žan Malek Petrovič, 7. b, OŠ Mladika
Lenart • Dan odprtih vrat pri kotlovnici na biomaso
29. maja je podjetje Eko Toplota Energetika pripravilo dan odprtih vrat pri kotlovnici na biomaso v Lenartu, na katerem so predstavili projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. V začetku oktobra smo poročali, da so v Lenartu položili temeljni kamen za izgradnjo daljinskega sistema ogrevanja njihovega mesta na lesno biomaso. Gre za prvi tovrstni projekt v Sloveniji, ki poteka na podlagi podelitve koncesije. To so na lenarški občini podelili podjetju Eko Toplota Energetika iz Ljubljane, ki bo tudi sofinanciralo 70 odstotkov projekta, vrednega pet milijonov evrov, ostalo pa je iz evropskih sredstev namenilo Ministrstvo za okolje in prostor. Ker je trenutno končana izvedba kotlovnice z vsemi montažami kotlov in skladiščnega prostora za lesno biomaso, so sedaj z dnevom odprtih vrat, ki se ga je udeležilo približno 70 obiskovalcev, želeli projekt predstaviti javnosti.»V nadaljevanju bomo prav tako dokončno postavili vse toplovode po mestu in v začetku letošnje kurilne sezone priključili 500 gospodinjstev na daljinsko ogrevanje na to biomaso,« je sporočil lenarški župan mag. Janez Kramberger (na fotografiji).
Polona Ambrožič
Ptuj • Gradnja prizidka gasilskega doma
Foto: M. Ozmec
Gradnja prizidka gasilskega doma Ptuj kljub slabemu vremenu vidno napreduje, ste gotovo opazili tudi vi, če ste se kaj peljali po Osojnikovi cesti. Predstavniki izvajalcev del, podjetja Gradis Gradnje Ptuj, Tames Ptuj in Dom stan iz Velenja, so zagotovili, da bodo vsa gradbena ter elektroinstalacijska dela zaključena do pogodbenega roka, torej do sredine avgusta. Svečano od-prtjeprenovljenega in dozidanega gasilskega doma načrtujejo predvidoma 17. septembra.
-OM
Foto: PA
Okoli sveta (43) • Piše: Filip Kovačič
Moldavija - dežela vina in nočnih lokalov
Čeprav je v veliki meri Moldavija še turistično neodkrita država, je poznavalcem vin zagotovo znana. Kultura pitja vin seže globoko v preteklost. Zaradi političnih razlogov so bila vina dolgo prisotna samo na tržišču bivše Sovjetske zveze. Moldavija je bila znana tudi kot vinograd bivše velesile. Na mizah ruskih carjev in v Kre-mlju je bilo vedno moč zaslediti vrhunsko moldavsko vino. Velikokrat so sovjetski politični mogotci prihajali v Moldavi-jo in v njihovih vinskih kleteh praznovali dolgov noč. Teh zgodb je veliko in zaposleni v Cricovi, jih z veseljem delijo z obiskovalci. Med drugimi, bi naj ruski predsednik Putin v tej kleti praznoval prihod abrahama. Druga, nič manj zanimiva zgodba, govori tem, da naj bi Jurij Gagarin, prvi sovjetski astronavt, prišel na obisk v vinsko klet Cricova v sredo zjutraj. Iz kleti ga ni bilo do petka zvečer, ko so ga komaj privlekli na svetlo ...
Vinski kleti Milesti Mici in Cricova sta najbolj znani, prva, znana po penečih vinih, je celo v knjigi rekordov zaradi največje kolekcije buteljčnih vin na svetu - dva milijona! Druga pa je znana kot pravo podzemno mesto, po nepreglednih podzemnih hodnikih dolgih kar 200 kilometrov, kjer hranijo vina. V tem bivšem rudniku se najlažje prevažaš z avtomobilom. Včasih se v podzemnem labirintu vinskega kraljestva izgubijo tudi vodiči. Da pa jim je nekoliko lažje, so podzemne ulice označen dokaj pomenljivo: sivi pinot, traminec, rizling ... Temperatura je konstantna med 12 in 14 stopinjah Celzija, vlažnost je med 96 odstotkov in 98 odstotkov, kar pomeni najboljše pogoje za ohranitev
Vstop v Moldavijo
Foto: Filip Kovačič
vina. Obhod kleti traja eno uro in se konča v restavracij, ki se prav tako nahaja pod zemljo.
Moldavci vedno poudarjajo vino kot del svoje identitete in tako je bilo tudi tokrat. Na svoje vinske kleti so izjemno ponosni. Cricova je bila nekoč, še v časih železne zavese, megalomanski kombinat, ki je pridelal toliko vina, da bi lahko vsem prebivalcem takratne Sovjetske zveze natočili vsaj po en kozarec. Več ko 25 milijonov ali petkrat več kot ga pridelajo v današnjem času.
Zvečer smo se utrujeni počasi, ampak sigurno, odpeljali proti glavnemu mestu Kišinje-vu. Še sreča, da je oddaljeno le kakih 10 kilometrov. Moldavija je najrevnejša država Evrope. Celo pregovorno revna Albanija in povojno osiromašena Bosna sta po bruto dohodku več kot dvakrat bogatejši. Ob cesti videvamo na pol zgrajene hiše, zgradbe brez streh in neurejeno okolje. Že med potjo po ravninskem podeželju smo srečevali veliko več konjskih vpreg kot avtomobilov. Podobno sem
Cricova - največja vinska klet v Evropi
Foto: Filip Kovačič
v Evropi videl le še v Romuniji, zlasti na območju, ki meji na Moldavijo. Le kam smo prišli, se sprašujemo? Kakšen bo šele Kišinjev oziroma Chi^inau, kot se napiše v romunščini? Glavno mesto Moldavije, ki je po prebivalstvu dvakrat večje od Ljubljane?
Na naše veliko presenečenje je bil center mesta moderno razsvetljen in urejen. Na širokih mestni vpadnicah so nas prehitevale luksuzne limuzine. Ko smo se peljali mimo moderne železniške postaje, kar nismo mogli verjeti svojim očem! Kišinjev je izgledal kot bogata oaza v siromašni državi, v kateri več kot polovica ljudi od skupaj približno štirih milijonov Moldavcev živi v revščini.
Med iskanjem hotela preizkušamo znanje polomljene ruščine, kar pa je vseeno bolje kot angleščina, s katero je zelo težko kaj doseči. Domačini so prijazni in nam želijo na vsak način pomagati, vendar z eno napako. Namreč vsi so prepričani v svoj prav in nihče ne prizna, da ulice in hotela ne pozna, vsak od njih pa nam pokaže drugo smer! Nekaj časa se še zabavamo ob misli, da se vrtimo kot v labirintu, čez čas pa nam ta njihova navada začne pošteno presedati. Podobno sva jaz in Drago že doživela v Bukarešti. Namreč vsi so nama ob vprašanju, kje se nahaja kakšna ulica, znali pokazati smer, žal pa je vsak trdil svoje. Napačno. Na koncu sva zaupala le še zemljevidu. Tudi v Kišinjevu nam na koncu ni preostalo drugega, kot da se zapeljemo na policijsko postajo. Po nekaj minutah kriljenja smo se le sporazumeli in dobili natančna navodila kako do hotela.
Nadaljevanje prihodnjič
Poslovno svetovanje • Odkrijte svoje sposobnosti
Komunikacija na delovnem mestu in pri vas doma
Kakšna se vam zdi vaša komunikacija z nadrejenim? Kako na vas gledajo vaši sodelavci? Kako vas sprejemajo vaši podrejeni? Kakšna je vaša komunikacija doma?
Če ste eden izmed srečnežev, ki na tem področju nima težav., potem ta nasvet ni za vas. Lahko si le zaželite, da to stanje traja večno.
Vsem ostalim pa posredujem tri zlata pravila komuniciranja, ki jih je dobro upoštevati ne samo v poslovnem okolju, ampak tudi v zasebnem življenju - pri vas doma:
1.	Upoštevajte različnost
Vaš šef / sodelavec / družinski član dojema svet, situacijo drugače kot vi, in kar je najbolj zanimivo, da v večini primerov ima vsak prav - seveda vsak s svojega vidika.
2.	Naučite se poslušati in slišati povedano
Verjetno ste že večkrat doživeli situacijo, da vas je sogovornik sicer poslušal, a na koncu ste zlahka ugotovili, da ni slišal, kar ste želeli povedali. Pri komunikaciji je pomemben odnos dati-preje-ti; na tak način imamo priložnost prejeti koristne informacije, ki nam kasneje dajo prednost pri komuniciranju.
3. razvijte sposobnost zaznavanja sogovornika
Zaznavanje sogovornika v njegovih željah, potrebah in pričakovanjih je temelj za izboljšanje komunikacije.
Neučinkovita in neuspešna komunikacija prinaša velike obremenitve in nezadovoljstvo na delovnem mestu; dalj časa kot smo v takšnih situacijah, večje neugodje nam povzročajo; prevzema nas občutek neuspeha, nemoči, neobvladovanja. Nezavedno vstopimo v začaran krog; nezadovoljstvo se začne širiti, počasi ga začnemo prenašati v svoje zasebno življenje. Neuspešna komunikacija počasi, a vztrajno vodi v zmanjšanje potrpežljivosti, v negativni stres; za stres pa vemo, da je glavni sprožilec konflikta.
O konfliktu pa več prihodnjič.
Dejstvo je: komunicirate lahko bolje! Tako v službi kot doma! Odločite se za tematski seminar ali individualni coaching!
SEMINARJI, SVETOVANJA, COACHING - več na www.po-slovno-svetovanje.org
Uspešno komuniciranje vam želim,
Maria Cvrtila, mag. posl. in ekon. ved.
Na valovih časa
Torek, 8. junij
Danes goduje Medard. Danes je svetovni dan gasilcev.
1290 je umrla florentinska plemkinja Beatrice Portinari, ženska, ki ji je menda italijanski pesnik Dante kot svoji muzi posvetil večino pesmi. 1867 se je avstrijski cesar Franc Jožef I. dal skupaj z ženo Elizabeto v Matijevi cerkvi v Budimu okronati za madžarskega cesarja. 809 se je rodil v Spodnji Voličini slovenski leksikograf in slovničar Anton Murko. Sreda, 9. junij Danes godujeta Primož in Felicijan.
1781 se je rodil »oče« lokomotive, angleški izumitelj George Stephen-son.
1809 se je rodil nemški skladatelj Otto Nicolai, znan predvsem po komični operi Vesele žene windsorske, ki je nastala po Shakespearovi komediji.
1865 se je rodil danski violinist, dirigent in skladatelj Carl Nielsen, ki so ga občudovali predvsem zaradi njegovih simfonij. 1891 se je rodil ameriški skladatelj Cole Porter. Med sodobnimi skladatelji je napisal največ skladb, ki so postali evergreeni. 1508 se je rodil v Raščici utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in pisec prve slovenske knjige Primož Trubar. Četrtek, 10. junij Danes goduje Marjeta.
399 so v Rimu objavili zakon, ki je odredil uničevanje templjev na podeželju.
1915 so Britanci osvojili nemški Kamerun. 1935 so ustanovili v New Yorku prvo društvo anonimnih alkoholikov. 1943 je madžarski novinar Laszlo Biro dobil patent za prvi uporabni kemični svinčnik.
1946 se je začelo sojenje Draži Mihajlovicu in njegovim sodelavcem. Mihajlovic je bil obsojen na smrt in ustreljen 17. junija 1946. 1967 so Izraelci med šestdnevno vojno s Sirijo zasedli sirsko mesto El Kuneitro. Mesto je po tem ostalo kot mesto strahov v ruševinah. 1976 je prišlo v severnoitalijanskem mestu Meda pri Sevesu do ene najhujših ekoloških nesreč. Iz kemične tovarne je zaradi pokvarjenega ventila ušel oblak zelo strupenega plina. Petek, 11. junij Danes goduje Srečko.
1572 se je rodil angleški pesnik in dramatik Ben Jonson, ki je bil poleg Shakespearja eden najpomembnejših komediografov svoje eliza-betinske dobe.
1736 se je rodil francoski inženir in fizik Charles Augustin de Coulomb.V elektrostatiki je izumil vrtljivo tehtnico, s katero je leta 1785 določil Coulombov zakon, eno temeljnih pravil elektrostatike. 1859 je umrl avstrijski konservativni državnik Klemens von Metternich, ki je vodil avstrijsko in evropsko politiko v letih obnove starega sistema po napoleonskih vojnah. 1864 se je rodil nemški skladatelj Richard Strauss. 1867 se je rodil francoski fizik Charles Fabry, ki je odkril ozon v atmosferi.
1903 so vojaški zarotniki umorili srbskega kralja Aleksandra Obreno-viča, njegovo ženo Drago Mašin. Na prestol se je povzpela dinastija Karadordevičev. Sobota, 12. junij Danes goduje Janez. Danes je dan boja proti otroškemu delu. 1683 je turška vojska začela oblegati Dunaj. 1812 je Napoleon z veliko armado prestopil Njemen in začel napad na Rusijo , ki se je na koncu končal kot katastrofa za napadalca. 1829 se je rodila švicarska pisateljica Johanna Spyri, ki je z zgodbami za otroke, v katerih nastopa deklica Heidi, zaslovela po vsem svetu. 1867 je bila sklenjena avstro-ogrska nagodba, s katero je Avstrija priznala Madžarski pravico do lastnega parlamenta in ustave. Tako je nastala Avstro-Ogrska država. Nedelja, 13. junij Danes goduje Anton.
Med drugim je tudi zavetnik zaljubljence, zakoncev, žensk, otrok, revežev in popotnikov.
1897 se je rodil finski atlet Paavo Nurmi. Na treh olimpijskih igrah je zbral 9 zlatih in 3 srebrne kolajne, ko je bil na višku pa je postavil 19 svetovnih rekordov.
2000 so po devetnajstih letih prstane zaporne kazni v Italiji pomilostili Turka Alija Agco, ki je leta 1981 izvedel atentat na papeža Janeza Pavla II in ga huje ranil. Turki so ga znova zaprli, ker so ga bremenili še za druga teroristična dejanja.
1827 je slovenski kmet Andrej Dovgan iz Šembij pri Knežaku v imenu kmetov 25 vasi premskega kantona oddal cesarju pritožbe o slabih razmerah.
Ponedeljek, 14. junij
Danes goduje Vasilij.
Danes je svetovni dan krvodajalstva.
1793 je Velika Britanija s pogodbama s Prusijo in 30. junija še z Avstrijo dopolnila evropsko koalicijo proti revolucionarni Franciji. 1811 se je rodila ameriška pisateljica Harriet Beecher Stowe, znana predvsem po delu Koča strica Toma v katerem je predstavila problematiko ameriških črncev.
1832 se je rodil nemški inženir Nikolaus Otto, oče Ottovega motorja -batnega motorja z notranjim izgorevanjem. 1864 se je rodil nemški nevrolog Alois Alzheimer. Leta 1906 je prvi opisal degenerativno bolezen možganov, danes znano kot Alzheimer-jeva bolezen, za katero je značilna slabitev spomina in nekaterih spoznavnih funkcij.
1886 je umrl ruski dramatik Aleksander Nikolajevič Ostrovski. Bil je eden najpomembnejših ruskih dramatikov in do Čehova vodilna osebnost ruskega odra.
1903 je srbska narodna skupščina po uboju kralja Aleksandra Obre-noviča in njegove žene Drage Maškin za novega kralja izvolila Petra Karadodevica.
AvtoD£OM
Prihaja zadnji član družine megane coupe-cabriolet
Renault bo v četrtek začel prodajati tretjo generacijo megana v izvedbi coupe-cabriolet z električno pomično stekleno streho, ki ponuja pol kvadratnega metra razgleda nad glavami potnikov, s čemer se bodo Francozi približali „kabrio užitkom" tudi pri zaprti strehi. Ta se zloži v prtljažnik v 21 sekundah, ker je vetrobransko steklo pomaknjeno 15 centimetrov naprej je poenostavljeno vstopanje, odslej pa bo na voljo tudi povsem novi samodejni menjalnik z dvojno sklopko. Tekmeci zadnjega člana družine megane so peugeot 308 CC, opel astra twintop, ford focus coupe cabriolet in volkswagen eos.
Meganov je veliko, a je med njimi verjetno najbolj avanturističen prav coupecabriolet, saj je vožnja z vetrom v laseh že vrsto let dostopen šport, ki ga je treba doživeti. Tak avto lahko namreč brez strehe, z dvignjenimi stekli in nameščeno vetrno mrežo ustvari posebne užitke tudi pri nižjih temperaturah. Streha je v celoti steklena, a mora po novem za njeno odpiranje ali zapiranje, ki traja 21 sekund, vozilo popolnoma mirovati. S spuščeno streho se da udobno voziti tudi pri višjih hitrostih, k čemu pripomore ugodna aerodinamika sprednje šipe, ki je sicer 6 centimetrov krajša kot pri predhodniku, a se ne razteza več tako daleč nazaj, svoje pa prispeva tudi edinstveni stekleni deflek-tor za zadnjima sedežema, ki zmanjšuje vrtinčenje zraka. Seveda je takrat, ko se v avtomobilu peljeta le voznik in sopotnik, mogoče dvigniti tudi vsa štiri stranska stekla ter nad zadnja sedeža namestiti vetrno pregrado.
Bistvo takšnih avtomobilov je v tem, da se ko to vremenske razmere dopuščajo, vozimo s pospravljeno stekleno-kovinsko konstrukcijo v prtljažnem prostoru. Tega je takrat bolj za vzorec, a kdor išče avto z
velikim prtljažnikom, pač nekaj tako uživaškega ne bo kupil. Prtljažnik v osnovi nudi 417 litrov prostora, mnogo pomembnejši je podatek, da so Renaultovi inženirji na račun vrat, ki se zajedajo daleč v zadnji odbijač, opazno povečali dostop do prtljažnega prostora, ko je streha zložena. Avanturisti bodo za obiske našega morja največkrat uživali ravno v dvoje; ne samo zaradi omejenega prtljažnega prostora, temveč tudi zaradi pomanjkanja prostora na zadnji klopi, kjer se lahko peljeta dva, pod pogojem, da sta otroka oziroma bolj majhne rasti ali vsaj potrpežljive narave (ostali vam bodo takšno početje zamerili), seveda pa mora tudi v tem primeru biti voznik dovolj uvideven.
Zunanjost coupe-cabrioleta je neza-
menljivo Renaultova oziroma meganova ter zlasti s sprednjim delom jasno izraža družinsko pripadnost. Najmlajšega člana meganove družine boste prepoznali po značilnem sprednjem delu z navzgor zavihanima žarometoma, nizki bočni liniji brez odvečnih elementov, stekleni strehi s črnimi okvirji in zadku, ki že na daleč razkriva niz svetlobnih LED diod v na novo oblikovanih lučeh.
Pri novi generaciji bo kot že omenjeno serijska tudi majhna šipica, nameščena za glavama potnikov v drugi sedežni vrsti, ki naj bi omogočala, da se potniki peljejo brez pretiranega vdora vetra v kabino. Dodatno zaščito nudi že poznana proti-vetrna zaščita, ki jo je po novem lažje sestaviti, namestiti in z enim potegom tudi zložiti.
Ker je renault megane coupe-cabriolet uživaške narave je temu primerna izbira pogonskih strojev. Bencinska motorja sta dva oziroma trije: že poznani in do dobra preizkušeni 1,6-litrski s 110 KM, 1,4-litrski prisilno polnjen TCE s 130 KM in 2,0-litr-ski motor s 140 KM, ki po besedah uvoznika zaenkrat ne bo na voljo slovenskim kupcem. 1,5-litrski dizel dCi (110 KM) in močnejši 1,9-litrski (130 KM) sta opremljena z ročnim menjalnikom, prvič pa si bo v kombinaciji s šibkejšim dizlom mogoče omisliti šeststopenjski samodejni menjalnik EDC z dvojno sklopko. Prestavljanje poteka podobno kot pri drugih samodejnih menjalnikih, prednost dvojne sklopke pa je ta, da takrat ko deluje ena prestava, je predizbrana tudi že naslednja. Prva od obeh sklopk namreč nadzoruje lihe prestave, druga sode. Tak menjalnik se razlikuje v takojšnjem odzivanju, naglem in samodejnem prestavljanju ter nekaj nižji porabi goriva in izpustih ogljikovega dioksida, zato bo veljal za dobro izbiro slovenskih kupcev, saj uvedba spremenjenega davka na motorna vozila take različice nagrajuje z nižjimi davščinami.
Renaultov coupe-cabriolet kot četrti član dopolnjuje ter zaokrožuje aktualno družino megane, ker enoprostorska scenic in grand scenic vanjo več ne spadata, ampak tvorita svoj razred. Tako kot omenjena enoprostorca bodo tudi coupecabriolet izdelovali v francoski tovarni v Douai. Prodaja bo stekla ta četrtek.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Uporaba fluoridov v otroškem zobozdravstvu
Karies je ne-klasična infekcijska bolezen, ki izvira iz vzajemnega delovanja ustnih bakterij in prehran-skih ogljikovih hidratov na zobni površini. Da se bakterije lahko nanjo pritrdijo, uporabijo sladkorje za izdelavo lepljivega biofilma, ki ga imenujemo zobne obloge ali plak. Med več kot tisoč različnimi vrstami mikroorganizmov v ustni votlini jih je s kariesom povezanih samo nekaj, najtesneje t. i. mutans streptokoki. Pomembna lastnost strep-tokoka mutans je namreč acidogenost ali sposobnost tvoriti kisline in acidurič-nost ali sposobnost vzdržati v kislem okolju. Kisline, ki nastajajo pri bakterijski presnovi ogljikovih hidratov, znižajo pH v zobnih oblogah do točke, pri kateri se začne demineralizacija ali raztapljanje zobne sklenine oziroma njenih mineralnih snovi.
Dejavniki, ki so pomemb-
ni za preprečevanje in nadzor kariesa, so nedvomno fluoridi, ustna higiena, prehrana in zalivanje fisur. Zato sta zlasti pri otrocih nujno potrebna dva osnovna preventivna ukrepa, in sicer ščetkanje z zobno pasto s fluoridi in omejevanje pretiranega uživanja sladkorjev.
V prispevku se bomo tokrat osredotočili predvsem na fluoride in njihovo uporabo v otroškem zobozdravstvu.
Fluoridi so sestavni del naravnega okolja, njihova razporejenost po različnih območjih po svetu pa ni enaka, zato tudi ljudje niso enako izpostavljeni fluo-ridom iz naravnih virov. Različne metode, ki so privedle do večje izpostavljenosti fluoridom in s tem do zmanjšanega tveganja za karies ter posledično do manjše pojavnosti te bolezni, se štejejo za enega največjih javnoznanstvenih
med., specialist pedontolog
dosežkov tega stoletja. Izsledki raziskav pa so pokazali, da je najpomembnejši lokalni (topikalni) učinek fluoridov na okolje v ustni votlini, kjer fluoridi učinkovito zavirajo demineraliza-cijo ali raztapljanje sklenine in spodbujajo remineraliza-cijo ali obnovo zobnih tkiv.
Tako imajo preprečevalni učinek na karies fluoridni premazi, fluoridni geli in izpiralne tekočine ter seveda zobne kreme. Obstajajo namreč trdni znanstveni dokazi, da je uporaba zobne kreme s fluoridi učinkovita v preprečevanju zobne gnilobe. Raziskave so tudi
pokazale, da je ostalo približno 25 % več zobnih ploskev v mladem stalnem zobovju zdravih na račun redne dnevne uporabe zobne kreme s fluoridi. Tako je zobna krema s fluoridi temeljni element od izrasti prvega zoba naprej, zato jo priporočajo tako Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Svetovna zdravstvena federacija (FDI) kot tudi Evropsko združenje za otroško zobozdravstvo (EAPD). Seveda pa je treba poudariti, da je pomemben pogoj za uporabo zobne kreme, da le-ta vsebuje fluoride v ustrezni koncentraciji. Za čiščenje zob se tako pri otrocih od šestega meseca dalje priporoča zobno kremo, ki vsebuje fluoride v koncentraciji 500 ppm, in sicer dvakrat na dan. Za otroke od šestega leta starosti dalje naj zobne kreme za otroke vsebujejo fluoride v koncentraciji 1000 do 1500 ppm, prav tako za dvakrat dnevno ščetkanje.
Nadaljevanje prihodnjič Tanja Tantegel, dr. dent. med., specialist pedontolog Zdravstveni dom Ptuj
Moje cvetje
Kljub dežju so vrtovi zdaj najlepši
Pred nami je lep teden, ki ga boste prav gotovo izkoristili za delo na vrtu. Po tem deževnem obdobju bo kar veliko dela. Treba bo prerahljati vse gredice, na katerih se je zemlja zaradi dežja sesedla in zbila, obnoviti zastirke, da bo vlaga v tleh tudi ostala. Mnoge rastline bodo sedaj imele tudi težave z boleznimi. Med prvimi so tudi vrtnice. Zato še vedno priporočam uporabo pripravkov iz alg ali aminokislin. To so algoplasmin, agrofito, bioplantella vita, protitfert ali drin. Te pripravke uporabljamo tako za balkonske rastline kakor tudi pri enoletnicah na vrtu, dobro pa bodo deli tudi vsem vrtninam, posebej še tistim, ki imajo raje vroče in sončne poletne dneve in jih sedaj zebe. Tako bodo rastline lažje počakale na prave poletne dneve. Še en dober učinek teh pripravkov je, rastline so tudi bolj odporne na bolezni, ki imajo v tem času idealne pogoje za razvoj.
Balkonske in okrasne rastline
V tem deževnem vremenu jih nismo mogli dognojeva-ti, zato tega ne pozabite narediti sedaj. Sama priporočam vsakodnevno gnojenje ob zalivanju. Vendar v vodi raztopimo samo majhen delček priporočenega odmerka. Sama uporabljam gnojila v prahu in v 5 l vode raztopim polovico majhne čajne žličke gnojila. Če uporabljate tekoča gnojila, pa velja enako, v vsako vodo za zalivanje polovico majhne čajne žličke na 5 l vode za zalivanje.
Okrasne koprive in mlečki imajo nekaj težav, saj jih je pošteno zeblo, zato jim pomagajte s pripravki, ki sem jih omenila že zgoraj, pripravki iz izvlečkov morskih alg. Tiste najbolj pridne pa lahko same naredijo pripravke za krepča-nje in dvig odpornosti rastlin. Potrebujemo cvetove ognji-ča, ki zdaj po večini že cveti, ali regrata, če jih je kdo nabral. Če pa, naj ostane recept za naslednje leto. Vzamemo 200 g posušenih regratovih cvetov in jih prelijemo z 10 l vrele vode. Ohladimo in poškropimo rastline. Za odpornost rastlin in čvrste plodove plodovk na zelenjavnem vrtu pa pripravimo prevrelko iz cvetov regrata. 2 kg svežih ali 1 kg suhih cvetov prelijemo z 10 l vode. Uporabimo samo plastične posode, v nobenem primeru naj ne bodo kovinske. Postavimo jo na toplo in pokrijemo z desko ali pokrovom. Vsak dan premešamo, da dodamo zrak v mešanico. Ko se tekočina preneha peniti, jo precedimo. Tekočino razredčimo 1:10 z vodo, ostanke cvetov pa damo na kompost. S tem pripravkom zalivamo rastline na zelenjavnem vrtu in balkonske lepotice. Nerazredčen pripravek lahko hranite v dobro zaprtih, temnih steklenicah, ki jih imamo shranjene v temi in na hladnem. Ognjičev pripravek naredimo enako, le da vzamemo samo 1 kg svežih ali pol kilograma posušenih cvetov.
Okrasne gredice
Vrtnice so sedaj v najlepšem cvetu. Ker je veliko vlage, odstranjujte odcvetele cvetove sproti, drugače vam lahko nove popke napade siva plesen. Ta povzroči drobne, rdeče pege na svetlih vrtnicah, na temnih pa temno rdeče do rjave pege. Pogosto se zaradi nje popki ne odprejo več. Samo če vaša sorta vsako leto naredi šipke, tega ne naredimo, saj bodo šipki v jeseni prekrasen okras rastlin pa tudi jesensko zimska hrana pticam pevkam.
Foto: Miša Pušenjak
Ne bojte se rezi, saj ni nič posebnega. Poiščite najbližji spodnji list, ki ima pet lističev in je obrnjen iz grma. Kakšen centimeter nad tem lističem odrežemo. Kmalu bo v njegovi pazduhi zrasel nov poganjek s popkom.
Ko mine prvi val cvetenja, rastline tudi okopljite in drugič pognojite. Če je cvetenje skoraj pri koncu, izkoristite to vlago za gnojenje že sedaj, saj ne vemo, kako dolgo bodo tla še vlažna. Za uspešno delovanje gnojil je nujno potrebna vlaga.
Občutljive sorte vrtnic je treba varovati tudi pred boleznimi, črnoba vrtnic se že kaže na listih, uši pa že kar nekaj časa napadajo naše rastline. Med naravnimi pripravki v trgovini izbiramo tiste iz sojinega lecitina ali preslice, doma narejeni pa so tisti iz rmana, njivske preslice, kamilic ali takoj po tem dežju verjetno najprimernejši žajbljev čaj. Vendar je naravne pripravke treba nanašati vsaj enkrat tedensko in po vsakem močnejšem nalivu vse do takrat, ko bodo dnevne temperature redno višje od 30 oC, da bodo varovale naše rastline. Takrat pa bo seveda nevarna pepelasta plesen.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Ameriška rock pevka She-ryl Crow bo 20. julija izdala novi studijski album, ki bo nosil ime 100 Miles From Memphis. Na njem se bodo prepletale različne glasbene zvrsti (country, blues, rock in soul). Za produkcijo novega albuma je skrbel Doyle Bramhall. Prva skladba, ki bo znanilka novega albuma, je skladba z naslovom Our Love Is Fading. Na albumu bo tudi balada z naslovom For the Sake of Love kot tudi nekaj priredb znanih skladb, kot so Come and Get Your Love od Redbona, Desperate Situations od Marvi-
na Gaya in Sign Your Name od Terence Trent D'Arbya. Sheryl Crow je svoj zadnji album Detours objavila leta 2008.
®®®
Na svetovno glasbeno sceno se po skoraj četrt stoletja odsotnosti z novim studijskim izdelkom vrača britanska elektro pop zasedba Orchestral Manoeuvres in the Dark. Skupina, ki je vsem bolj znana pod krajšim imenom O.M.D., je bila na vrhuncu svoje kariere v zlatih osemdesetihprejšnjega stoletja. Bend se je razšel v začetku devetdesetih, ustanovi-
O.M.D.
Slikaj sebe ali svojega prijatelja in ga nato opremi v nogometne navijaške simbole, kot je klobuk, narisane zastave, in tako dalje. Slika bo izgledala fantastično. Vključene so vse ekipe, ki bodo igrale na SP v nogometu, tako da te aplikacije enostavno ne smeš izpustiti.
Pošlji: TD FACE na 3030
i Mi A
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Sherly Crow
tveni člani (Andy McClusky, Martin Cooper in Malcolm Holmes) so se znova združili leta 2006 in oddelali povra-tniško turnejo. Novi album nosi ime The History of Modern. Skupine se spomnimo po velikih uspešnicah, kot so Enola Gay, (Forever) Live &
Die in If You Leave. ®@®
Britanski pop zvezdnik iz osemdesetih in nekdanji član uspešne zasedbe Erasure Andy Bell je izdal novi, že drugi samostojni album, ki nosi ime Non-Stop. Album je napisal in produciral kar sam, pri tem pa mu je pomagal njegov dolgoletni sodelavec Pascal Gabriel, s katerim sodelujeta že od začetka ustvarjanja zasedbe Erasure. Andy Bell je že predstavil prva dva singla z omenjenega albuma, to sta skladbi Running Out in Will You Be There? Skladba, ki bo uradno predstavljala novi album, nosi naslov Call On Me.
Britansko-ameriški glasbenik in producent Mark Ronson že dolgo časa obljublja svoj novi studijski album, na katerem bo še enkrat uporabil preverjeno in uspešno formulo in k sodelovanju povabil nekatere znane uspešne pevce. Albumu bo nosil ime Record Collection in bo po napovedih izšel septembra. Je pa že predstavljen prvi singel z novega albuma, to je skladba, ki nosi naslov Bang Bang Bang. Novi album bo nasledil njegov zadnji zelo uspešen album Version iz leta 2007.
®@®
Po vzoru nekaterih svojih prejšnjih izdelkov je legendarni mehiški rock kitarist Carlos Santana tudi na snemanje svojega najnovejšega albuma povabil nekaj znanih svetovnih glasbenih imen. Na novem albumu ne bo novih avtorskih skladb, ampak seje odločil za predelave nekaterih zelo znanih klasikov rocka. Med njimi omenimo skladbe Black In Black (AC/DC), Little Wing (Jimi Hendrix) in Whole Lotta Love (Led Zeppelina). Prav tako bo na albumu priredba skladbe skupine The Doorst Riders On The Storm. Med pevci, kijih je povabil k sodelovanju, so tudi Joe Cocker, Chris Cornell in raper Nas. Ime novega albuma še ni znano, po napovedih pa naj bi izšel ob koncu leta.
Rocker Nick Cave skupaj z zasedbo Grinderman končuje snemanje novega drugega studijskega albuma. Ob tem legendarnem avstralskem glasbeniku so v skupini še Warren Ellis, Mar-tyn Casey in Jim Sclavunos, vsi tudi znani kot člani njegove spremljevalne zasedbe The Bad Seeds. Album so enostavno poimenovali kar Grinderman 2. Za letošnjo jesen pa zasedba napoveduje tudi veliko predstavitveno
svetovno turnejo.
®®®
Ameriški r&b glasbenik, producent in avtor Ne-Yo je pred dnevi končal snemanje novega studijskega albuma, ki ga je poimenoval Libra Scale. To bo njegov prvi album po zelo uspešnem albumu Year Of The Gentlemen
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	OMG - USHER FT. WILL I AM
2.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY FT. SNOOP DOGG
3.	AIRPLANES - B.o.B feat. HAYLEY WILLIAMS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	DIRTEE DISCO - DIZZEE RASCAL
2.	NOTHIN' ON YOU - B.O.B. FT. BRUNO MARS
3.	SOLO - IYAZ
NEMČIJA
1.	WAVIN ' FLAG - K'NAAN
2.	DER HIMEL SOLL WARTEN - SIDO FEAT. ADEL TAWIL
3.	GEBOREN UM ZU LEBEN- UNHEILIG
Nazaj k naravi
In odkrili smo toplo vodo. Ljudje se počasi vračajo k naravnim stvarem in kvazi BIO izdelkom. Ne me razumeti narobe, tudi sam imam rad, da so stvari čim bolj naravne in takšne, kakršne bi naj bile v osnovi, ne razumem pa evforije, ki jo veliko ljudi zganja okoli vsega, na čemer piše BIO.
Nekateri mislijo, da pa bodo zdaj zaradi tega živeli kar po osemindevetdeset let in še zmerom izgledali mladostno. Kar pa je najbolj neumno od vsega skupaj, pa je to, da nekateri to dojemajo kot izum stoletja (kar s poslovnega vidika tudi je), čeprav je daleč od tega. V bistvu le na novo odkrivamo, kar je še pred tridesetimi leti bilo normalno in vsakdanje. A ker ljudje o tem ne razmišljajo na tak način, so povsem navdušeni, ko na policah trgovin zagledajo razna "starodavna" žita in zdrave ter bio in eko izdelke.
Saj bio je dejansko naravno, takšno, kakršno bi brez pomislekov moralo biti. Vendar seveda ni, ker ljudje pač radi vse zakompliciramo. Meni osebno bi se zdelo kar najbolj normalno, da ima vsak človek majhen vrtiček, na katerem na primer goji nekaj korenja, peteršilja in podobnih reči. Ampak to seveda ni tako enostavno kot iti v trgovino in nekaj preprosto kupiti.
Podobno je tudi z raznimi kozmetičnimi preparati. Saj res, da nekatere kemikalije pač v določenih stvareh morajo biti, če želimo, da funkcionirajo tako, kot se to od njih pričakuje, zdi pa se mi povsem nepotrebno v razne kreme mešati na desetine kemikalij, katerih imen se še prebrati ne da. In spet ... ljudje so povsem fascinirani, ko na neki kremi zasledijo napis, da vsebuje kaj vem kakšna vse čarobna olja in razne ekstrakte eksotičnih in šele pred nedavnim odkritih sadežev, ob katerih se gube kar topijo.
Množice naivno verjamejo vsem napisom, ki se znajdejo na embalažah. Vsi ti napisi so v resnici ena sama velika laž. Ravno pred kratkim sem v trgovini zasledil zobno kremo, na kateri je na veliko pisalo NARAVNO. In seveda, naivnež jo bo v dobri veri hitro kupil, ne da bi prebral droben tisk, v katerem piše, da so naravni le izvlečki tistih nekaj zelišč v kremi (a so izvlečki sploh lahko drugačni?). Neumno je verjeti, da je komurkoli na tem svetu mar, kaj ljudje pocajo po sebi in kaj jedo ... VSAKEMU podjetju gre izključno za dobiček in niti eno, pa naj še ima tako lepo in humano ime ali izdelke, ne dela za to, da bi bilo človeštvo kaj srečnejše. Tega preprosto ni!
Matic Hriberšek
iz leta 2008. Prvi singel z novega albuma bo skladba z naslovom Beautiful Monster, ki je producentsko delo Stargata. Album Libra Scale
bo izšel septembra. ®®®
Zasedba U2 je pred dnevi predstavila videospot za skladbo I'll Go Crazy If I Don't Go Crazy Tonight. Na videospotu so tudi posnetki s koncerta na kalifornijskem stadionu Rose Bowl, kjer se je zbralo skoraj 100.000 obiskovalcev. Celotni posnetek koncerta U2 360° At The
Rose Bowl je na DVD-ju izšel 7. julija.
Eni od največjih svetovnih zvezdnic pevki Britney Spears je uspel še en podvig. Pevka je pometla s konkurenco tudi na popularnem internetnem servisu Twitter, kjer je postala prva oseba, ki je presegla številko 5 milijonov stikov. Britney je s tem premagala dosedanjega vodilnega igralca Ashtona Kut-chera, ki je bil prvi član Twe-eterj, ki mu je uspelo zbrati več kot milijon privržencev.
Janko Bezjak
Le s t v i
NAJ

i
1.	WAVIN' FLAG - K'NAAN
2.	GIPSY - SHAKIRA
3.	THIS AIN'T A LOVE SONG - SCOUTING FOR GIRLS
4.	HEY, SOUL SISTER - TRAIN
5.	IF WE EVER MET AGAIN - TIMBALAND & KATY PERY
6.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLUM
7.	TELEPHONE - LADY GAGA FT. BEYONCE
8.	FIREFLIES - OWL CITY
9.	SONG FOR SOPHIE - AURA DIONE
10.	MORNING SUN - ROBBIE WILLIAR
11.	UNDISCLOSED DESIRE - MUSE
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
navadna klobasa v solati (s paradižnikom in papriko) SREDA
pečen krompirček, zelena solata ČETRTEK
enolončnica z mletim mesom PETEK
ocvrti zelenjavni kaneloni* SOBOTA
goveji golaž, polenta NEDELJA
gobova juha, piščanec na ajdovi
kaši**, solata
PONEDELJEK
krompirjeva omaka, hrenovka
*Ocvrti zelenjavni kaneloni
Sestavine: (slane) palačinke, poljubna zelenjava, narezana na trakove (pečena paprika, bučke, jajčevci, koruza ali grah, korenček ...), sir, narezan na palčke, moka, drobtine in jajca za paniranje.
Na trakove narezano zelenjavo malo popečemo in v nekoliko ohlajeno vmešamo palčke sira. Mešanico zavijemo v narejene palačinke (kot sarme: zavihek z leve, zavihek z desne in zvijemo). Zvitke po dunajsko paniramo (med drobtinice lahko zamešamo parmezan) in ocvremo.. Zraven postrežemo tatarsko ali kakšno smetanovo omako omako.
**Piščanec na ajdovi kaši
Sestavine: dušena ajdova kaša (du-šimo po želji: na čebuli, zaseki, poru, z gobicami ...), kosi piščanca, kisla smetana, vegeta, olje.
Piščanca posolimo z vegeto in popečemo na olju. Vzamemo iz maščobe in na isti maščobi dušimo ajdovo kašo po kateremkoli receptu (na prepraženi čebuli, na poru, narezanem na koleščke, z gobicami ...). Nekoliko ohlajeno kašo damo v jenski pekač in po njej podevamo pečene koščke mesa ter nekaj žličk kisle smetane. Pečemo pri 220 stopinjah 20-25 minut. (Če se preveč zapeče, pokrijte s folijo.) Zraven postrežemo zeleno solato.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Finci: "Ljubezen je cvet, ki v zakonu prinaša plodove."
-k-k-k
Francozi: "Ljubezen je edina bolezen, ki je nočemo pozdraviti." •k-k-k
Mongoli: "Česar ni v mislih, tudi ni v očeh." -k-k-k
Arabci: "Kaj pomagajo oči, če je pamet slepa!" -k-k-k
Italijani: "Vemo, kaj zapuščamo, ne vemo, kaj bomo našli."
-k-k-k
Židje: "Bolje, da se štirje smejejo, kot da dva jokata."
-k-k-k
Nemci: "Lov je ples za moške, ples pa je lov za ženske."
-k-k-k
Danci: "Za lovce in ženine pot in čas nista dolga." -k-k-k
Rusi: "Če si majhni velik klobuk natakne, ne postane velikan." -k-k-k
Tatari: "Mali ljudje imajo velike sanje." -k-k-k
Kitajci: "Ne skači v vodo, preden se čoln ne prevrne."
Smeh ni greh
"Slišal sem, da si bil na safari-ju v Afriki in da si domov prinesel veliko dragocenih živalskih kož! Katera ti je najljubša?"
"Moja."
Ljubljančan se je peljal po cesti na Gorenjskem. Naenkrat je zapeljal v veliko luknjo na cesti in popolnoma razbil avto. Mi-moidočemu Gorenjcu je rekel: "Tako velika luknja na cesti pa nobene table z opozorilom!"
"Saj je bil postavljen prometni znak, toda ker lani celo leto ni noben voznik zapeljal v luknjo in razbil avta, samo smatrali, da je postavitev znaka potratna in smo ga umaknili s ceste."
SESTAVIL
EDI KLASINC
PLEME, RASA
NAS SLIKAR
STRAN NEBA, ZAHOD
HITRO DRSAJOČ VODNIHROSČ
GLEDALIŠKI IGRALEC
(TINE)
MUSLIMANSKO ŽENSKO OBLAČILO
ALFI NIPIČ
TELOVADNA PRVINA
STIRIZLOŽNA STOPICA
SKUPINA GORSKIH STEN
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
SMUČARKA DORNIG
RIBJA KOŠČICA
FR. SLIKAR (AUGUSTE)
MESTECE PRI UMAGU
DRAGO VRABEC
ZGODOVINAR (JOŽE)
PEVEC KEATING
MOJCA JURATOVEC
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
SODOBNA UMETNOSTNA SMER
PLESNA OBLIKA
PRIMORSKA BABICA
VAS POD DONAČKO GORO
KORALNI OTOK PRED SUMATRO
ZAPOVED PSU, NAJ KAJ PRINESE
FERMENT V SLINI
ČLAN HIMALAJSKE ODPRAVE
OSTER MISLEC
BELOROKI GIBON
KINEMATOGRAF
MODEL SUZUKIJA
DENAR V NIGERJI
KAJENJE
STAROŽIDO-VSKI KRALJ
DIVJA MAČKA
SMUČARKA SITAR
V *
ugasl
VULKAN NA HONŠUJU
MANJSA LOPUTNA VRATA, BAVTARA
tel ¡PSÄ
DOL&iM: LmRll^'m
VH^rOY'ROV bTGVBRllH
¿¡¡Jjii&au&J^
RUSKI SLIKAR (MIHAIL)
OPONENT BOLJŠEVIKOV
ZDRAVILNA RASTLINA
PEVKA DEŽMAN
NAS KOLESAR (BOŠTJAN)
TONE VOGRINEC
POMOL IZ HIŠNEGA ZIDU
EGIPČANSKA BOGINJA
PREBIVALKA OTOKA ITAKE
NAS SLIKAR (ANTON)
puščavo. Na kamelah jahajo možje, poleg kamel pa hodijo njihove soproge.
"Mar moški tu ne upoštevajo, da so ženske krhkejše?"
"Nasprotno!" se oglasi ena od žensk. "Pri nas zvečer ne maramo utrujenih moških."
Rekrut je rekel: "Tako slabo se počutim!"
"Kaj res? Kje pa?" je vprašal zdravnik. "V vojašnici!"
Kapitan bojne korvete vpiše v ladijski dnevnik: "Veter jugovzhodni, morje nemirno, prvi častnik pijan."
Prvi častnik to vidi in prosi kapitana, naj izbriše pripombo na njegov račun. Kapitan ga zavrne: "Tu zapisujemo samo resnico."
Dan pozneje vodi dnevnik prvi častnik in vpiše naslednje ugotovitve: "Veter še vedno jugovzhodni, morje nemirno, kapitan danes trezen."
Dva prijateljska zakonska para sta odšla skupaj na dopust na nudistično plažo. Nekega dne je prijateljica na plaži opazila prijateljičinega moža, kako je ležal z močno erekcijo, preko glave pa je imel časopis. Pristopila je k njemu, mu s časopisom pokrila moškost in odšla naprej po plaži. Nekaj trenutkov kasneje je srečala njegovo ženo in ji rekla:
"Pohiti! Tvoj mož ima v časopisu nekaj zate!"
Znanega pisca kriminalnih romanov so vprašali, katero njegovo delo je po njegovem mnenju najboljše.
"Moja dohodninska napoved!" je povedal brez omahovanja.
"Upam, da te ne bom spet zalotila pri prepisovanju od sošolca!" je Emilu strogo rekla učiteljica zemljepisa.
"Jaz tudi!"
Karavana kamel gre skozi
Milan je prišel iz šole in povedal, da so imeli prvo uro spolne vzgoje.
"In kako je bilo?" se je pozanimal oče.
"Najprej je prišel župnik in nam razložil, zakaj tega ne smemo delati. Nato je prišel zdravnik in povedal, kako tega ne smemo delati, nato pa je v razred prišel še ravnatelj in povedal, kje tega ne smemo delati!"
Ugankarski slovarček: IRJE = vas pod Donačko goro; MAAT = egipčanska boginja resnice in pravica; MARAUDER = model suzukija; NAIRA = denar v Nigeriji; NIAS = koralni otok pred Sumatro; OPAAS = norveški smučarski skakalec (Vegrad, 1962); ONTAKE = ugasli vulkan na japonskem otoku Honšuju; SAHIB = član pri himalajskih odpravah, tudi sab.
■je}Ae/\ 'sensi 'eiuajso 'a^ejuo 'ap| 'qiueijo^ '§u\/ 'euwenez 'unspo 'ueiuj 'ou^ 'euei -og 'mv '10 'ej!eu 'Jomay 'jez 'jeus -ajg 'Jejuoz 'ueiuo 'eps eusa|d '}jA0|0>j '^aiejp luepp^o '§jnq -}jeA 'eu\/ 'ejLjod 'seedo 'eiused :ouAeiopoA :e)|uezjj)| 9) Aeijssu
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
REŽISER LEE
Govori se...
... da se je na nedeljskem referendumu (hvala bogu) vendarle pokazalo, kako pomembno je, da ima Slovenija talent - če ji že talentiranih politikov primanjkuje.
... da so se mnogi oddahnili, ker je ta cirkus že za nami, ta pravi Cirkus pa v naše mesto šele prihaja - šotor bodo imeli na zadružnem trgu na Bregu.
... da je v našem mestu zadnje čase resnično vse več kvalitetnih kulturnih prireditev, tako da se neke sanje o tem, da bi postalo kulturna prestolnica države, vendarle počasi ■uresničujejo.
... da so k temu pripomogli tudi mladi pevci iz Mladike, ki so si v češkem Olomoucu pripeli zlato pevsko plaketo.
... da je košnja na Poetovi-onskem grajskem hribu premo sorazmerna s kvantiteto letine: bolj kot je trava visoka, manj je koscev (da o južini ne govorimo).
... da se v poetovionski bolnišnici baje po krivem mulijo
na poštarje, saj ti niso nič krivi zato, da še vedno niso prejeli povabila za odprtje lepo urejenega krožišča, kijeprak-tično na njihovem dvorišču.
... da so v neki dokaj novi vasi v markovski fari, kjer so v nedeljo odkrili kipec svetega Izidorja, baje vzpodbudili tudi neke poetovionske zanesenjake, da bi v najstarejšem mestu odkrili kipec sv. Štefana,
... da se naš svetovni boksarski šampion po operaciji kolena počasi spet vrača v ring.
Za nas je to vsekakor dobra novica, za njegove tekmece pa bržčas precej slaba.
Vidi se...
... da se na nekem poetovi-onskem radiu GROMozansko jezijo nad nepridiprave, ki so njihovo stojnico pred mestno banko izkoristili v politične namene in jo prelepili s plakati proti arbitražnemu sporazumu. Saj je jasno, da so mediji vedno nepristran(kar)ski.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Niko Leben
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratno fotografijo svoje »pume« nam je poslal Niko Leben. Če bo muca še naprej tako rada jedla, bo mogoče res postala puma. Barvo že ima podobno ... In iz malega raste veliko, pravijo.
Nagrado podarja	
sreča za majhne in	wJi fH www.DikaDolonica.com
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		3	2		6	4		
			4		1			
6	5			3			9	1
2			8		5			9
		6				3		
8			1		3			2
4	1			8			3	5
			5		4			
		5	3		2	1		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©	€€€	O
Bik	vvv	©	€€	OOO
Dvojčka	v	©©©	€	OO
Rai	¥»¥	©©	€€€	O
Lev	v	©©©	€€	OOO
Devica	vvv	©	€	OO
Tehtnica	vv	©©©	€€	O
Škorpijon	vvv	©©	€	OOO
Strelec	v	©©©	€€	O
Kozorog	vv	©	€€€	OO
Vodnar	v	©©©	€€	OO
Ribi	vvv	©©	€	OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 8. junija do 14. junija: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 14. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki je prejel nagrado Pikapolonice po pošti. Nagrajenka je: Janja Zagoršek, Zgornji Velo-vlek 18 a, 2253 DESTRNIK.
Anekdote slavnih
***
Ameriški predsednik Theodore Roosevelt je bil velik zagovornik velikih družin. Ko mu je nekoč ponosni očka sporočil, da je dobil trojčke, mu je predsednik poslal pokal ljubezni. Oče trojčkov se mu je zahvalil s pismom, v katerem ga je vprašal, ali mora podvig ponoviti trikrat, da osvoji pokal v trajno last.
***
Francoski časnikar in politik Charles Camille Pelletan je bil znan sovražnik čistoče. Nekoč ga je neki kolega opozoril na njegovo rumeno umazano brado ter mu dejal: »Gospod minister, lahko vam povem, da ste danes zajtrkovali jajca.«
Pelletan mu je odgovoril: »Niste uganili. Jajca sem jedel prejšnji teden.«
***
V majhnem ameriškem mestu je imel sloviti operni pevec Enriko Caruso na gostovanju v programu tudi Brahmsovo pesem Kovač. Tik pred nastopom je slišal, da želi neki moški v osebni zadevi nujno priti k njemu. Caruso ga je sprejel.
»Vprogramu sem bral,« je začel vsiljivi obiskovalec, »da boste nocoj peli tudi pesem o kovaču. Jaz sem edini kovač v tem kraju in vas lepo prosim, da bi vstavili v pesem še, da
popravljam tudi otroške vozičke.«
***
Na nekem sprejemu so vprašali francoskega ministrskega predsednika Georgesa Clemenceauja, kateri kipar se mu zdi vreden, da bi izklesal njegov spomenik.
»Zakaj pa bi mi postavljali spomenik? Če bi že hoteli po častiti moj spomin, rajši posadite hrast. Ta bo koristnejši od
kipa: dajal bo senco zaljubljencem.«
***
Koje irski književnik Bernard Shaw prisostvoval premieri svojega dela, je vsa dvorano navdušeno ploskala, odobravanje pa je presekal rezek žvižg. Shaw se je obrnil v smeri žvižga in glasno vzkliknil: »Gospod, popolnoma se strinjam z vašo oceno mojega dela. Toda kaj lahko napraviva midva sama proti vsej tej publiki?«
Slovenija • Za ljubitelje filatelizma
Izdali enajst poštnih znamk in dopisnico
Pošta Slovenije je 28. maja izdala deset novih priložnostnih in eno redno znamko ter eno razglednično dopisnico, 24. junija pa bodo izdali poštni znamki, s katerima bodo počastili dobitnici dveh olimpijskih medalj v Vancouvru.
Silvi Kolarič v slovo
Foto: M. Ozmec
Pri Pošti Slovenije so konec maja izdali 10 novih priložnostnih in eno redno poštno znamko ter razglednično dopisnico.
Ptuj • Uspešen zaključek projekta Zlata nit
Ptujska upravna enota med tremi finalisti
Upravna enota Ptuj se je v skupini velikih upravnih enot uvrstila med tri finaliste, na koncu je zmagala Upravna enota Murska Sobota.
Foto: Črtomir Goznik
Ob trenutno najbolj aktualnih svetovnih športnih dogodkih, svetovnem prvenstvu v nogometu in svetovnem prvenstvu v košarki, so tokrat izdali dve novi znamki, saj bodo na prvenstvih v Južnoafriški republiki in v Turčiji sodelovali tudi slovenski repre-zentanti. Znamki na katerih sta prikazani nogometna in košarkarska žoga sta posebej v ta namen natisnjeni v obliki kroga. V mali poli je osem znamk, od tega štiri nogometne in štiri košarkarske.
Letošnja izbrana tematika za serijo znam Evropa so otroške knjige. Te so praviloma bogato ilustrirane, kar še posebej velja za tiste, ki so namenjene otrokom, ki že znajo brati. Med najbolj znanimi so zagotovo otroške pravljice znanega avtorja Hansa Christiana Andersena, čigar rojstni dan, 2. april, je bil izbran za mednarodni dan mladinske knjige. Znamki sta izdani v malih polah z osmimi znamkami.
V seriji Slovenska mitologija
»Izteka se zadnja majska nedelja, izteka se mesec maj in izteka se letošnja nenavadna pomlad ...« sva si rekli po telefonu v nedeljo zvečer s sestro Ivanko, ko sem še ulovila zadnjo priložnost, da ji voščim za god. Kmalu nato je novemu telefonskemu klicu sledilo sporočilo, da se je izteklo življenje, vam, spoštovana Silva Kolarič. Pravkar pa smo že zbrani okrog tega vašega zadnjega domovanja. Z vami, draga Silva, z vašo osebnostjo, delom v naši OŠ in kraju, sem se v mislih srečevala v vsem tem vmesnem času, ko sem se obenem tudi boleče spomnila, da vas nismo nič več videvali. Ne na kateri od naših poti, ne na domačem dvorišču, niti na katerem od srečanj ob letošnjem jubileju šolstva v Markovcih, a ste bili v naših mislih, tudi pogovorili s tistimi starejšimi učiteljicami, učitelji, ki so bili nekoč vaši sodelavci, prijatelji v nekdanji in sedanji osnovni šoli. Sem, v Markovce, ste prišli leta 1954 kot mlada učiteljica Silva Toplak in se kmalu popolnoma vključili v življenje šole in naših vasi. Tu sta si z možem Francem Kolaričem, znanim ljubiteljem naše folklorne in pustne dediščine, ustvarila družino s sinom Zdenkom in prijeten dom v Markov-cih. Med letom 1954 in letom upokojitve, bilo je leta 1989, ste kot učiteljica razrednega pouka mnogim generacijam razdajali tista prva osnovna znanja in spretnosti, obenem
je tokrat prikazan lik Kurenta, prinašalca vinske trte. Čeprav še ni povsem pojasnjena povezava med kurentom, zaščitnikom vinske trte in kurentom kot pustnim likom, je večina lastnosti Kurenta vendarle povezana z veseljačenjem, še-gavostjo in rodovitnostjo.
Z novo serijo s skupnim naslovom Lutke se Slovenija pridružuje deželam, ki so svoji lutkovni tradiciji posvetile tudi poštne znamke. Serija obsega pet znamk, na katerih so prikazane različne lutkovne tehnike in prepoznavni junaki iz slovenske likovne ustvarjalnosti: ročna lutka Pavliha, lutka bunraku Martin Krpan, marioneta Gašperček, senčna lutka Desetnica ter lutka na palici Tinček petelinček.
Izdali so tudi redno znamko na samolepilnem papirju, drugo iz serije I feel Slovenia, na kateri je ob sloganu, ki v Evropi in svetu promo-vira našo državo , prikazan lesen rezljan golob, ki pomeni prispodobo Svetega duha. Nazivna vrednost je označena
pa jih neutrudno vzgajali k dobremu, za pošteno in človeka vredno življenje. Kmalu pa vas le učiteljsko delo ni več zadovoljevalo, želeli ste več in želja se vam je popolnoma uresničila, ko ste ob podpori moža dosegli lepe plesne uspehe pri svoji prvi otroški šolski folklorni skupini in vseh naslednjih.
Ko sem se tudi sama zaposlila na tej naši dragi šoli, sem se najprej srečevala z vami, spoštovana Silva Kolarič, kot se srečujemo pravi, drug drugemu prijazni sodelavci pri delu z ljudmi - in to so bili prav posebni ljudje, otroci med 7. in 15. letom življenja. Med njimi tudi naši lastni otroci, ki jim gotovo vedno ni bilo najbolj prijetno in lahko biti sošolec, učenec, razigran otrok, sproščen in vedoželjen mladostnik. Tako se je tudi zgodilo, da smo se mnogi še bolj zbližali tistih nekaj let, ko smo drug drugemu poučevali otroka in ta bližina je ostajala tudi v času po teh obdobjih.
V svojo folklorno skupino
s črko D kar pomeni oznako za vrednost poštnine za navadno pismo prvega masnega razreda v mednarodnem prometu.
Visok jubilej, 200-letnico delovanja Botaničnega vrta v Ljubljani, ki velja za najstarejši botanični vrt v jugovzhodnem delu Evrope, so zaznamovali z izdajo razglednične dopisnice na kateri je prikazana rastlina iz tega vrta; gre za rebrinčevolistno hla-dnikijo z latinskim imenom Hladnika pastionacifolia.
Prav kmalu, 24. junija bodo v Pošti Slovenija izdali priložnostni znamki s katerima bodo počastili dobitnici slovenskih olimpijskih medalj na zadnjih olimpijskih igrah v Vancouvru, Tino Maze in Petro Majdič. Jesenski izid pa bodo 24. septembra nadaljevali z izidi v ustaljenih serijah Živalstvo, Cestna vozila in Umetnost, poleg tega pa bodo izdali tudi novo redno poštno znamko na temo Unicef.
-OM
ste tako sprejeli tudi našo Janjo in še vedno čutim tisto navdušenje in ponos, ko ste svoje folkloriste popeljali tudi marsikam iz naših Markov-cev, tako na Smotro folklore v Zagrebu, ne le enkrat, pa na srečanje otroških folklornih skupin v Železno Kaplo - avstrijsko Koroško, kjer ste s tamkajšnjimi Slovenci spletli prave prijateljske vezi . Kako aktivni in uspešni, povsod dobrodošli so bili mali plesalci pod vašim vodstvom.
Življenje paje teklo in po 35 letih dela v OŠ Markovci ste se upokojili. Z možem sta še naprej aktivno sodelovala pri FD Markovci, doma je zaživel tudi sin Zdenko z družino. Po tem so prišle bolezni k možu Francu, ki se mu je življenje izteklo pred petimi leti, in kmalu tudi pri vas, da smo vas videvali vse manj in manj in potem nič več. Le upamo lahko, da je tudi vaše zadnje obdobje, ko ste zaživeli v Domu starejših, bilo dovolj sončno in toplo prijazno. Rada bi vas vprašala, ali ste morda vsaj v mislih kdaj zaslišali zvok harmonike in otroške plesne korake, ki so tako radi šli kam polepšat in razvedrit življenja soljudi. Ko se poslavljamo, vam, draga Silva, lahko izrečem iskrena zahvala za vse lepe trenutke, za vaš trud in skrbno delo pa tudi za osebno prijateljstvo in gostoljubje. Hvala, spoštovana Silva, spominjali se vas bomo, naši spomini so lepi .
V imenu vseh nas -Karolina Pičerko
V okviru projekta Zlata nit je časopisna družba Dnevnik v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in Inštitutom za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani na Dnevih javnega prava in javnega me-nedžmenta v Portorožu podelila priznanja najboljšim trem zaposlovalcem med upravnimi enotami. V izboru je sodelovalo 55 od 58 upravnih enot v Sloveniji.
Kot je po izboru povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah, je uvrstitev med finaliste, torej najboljše velike upravne enote, rezultat stališča vodstva UE, da so vsi zaposleni, uslužbenci in vodstvo enako odgovorni za doseganje ciljev upravne enote. Rezultati, do njih so prišli na podlagi an-
ŠOPEK POSKOČNIH
Glasujem za: _
Ime In priimek: _
Tel. Številka: _
ket, ki so jih izpolnjevali zaposleni, kažejo, da so zaposleni zadovoljni s kadrovsko politiko, ki jo vodijo. Še posebej pa so ti rezultati dragoceni v času recesije, ko plače stagnirajo. Zlata nit omogoča primerjavo
POP 7 TOP
Glasujem za: _
Naslov: _
med upravnimi enotami na kadrovskem področju. Po anketi, ki so jo opravili oktobra 2009 med uporabniki njihovih storitev, je znašala povprečna ocena kakovosti storitev 4,53.
MG
! Orfejčkove
SMS glasbene želje:
! 041/818-666
VSAK CSTRTEK OB 20,00 URI
K POSKOČNIH
1.	Ans. DON AČKA - Vem da nisem sama
2.	PETRA GRABROVEC - Babičine citre
3.	ZLATI MUZIKANTI & IRENA VRČKOVNIK-Jadraj z menoj
4.	Ans. KOŠTRUNI - Nazdravimo Sloveniji
5.	Ans. ROSA - Punca mojih sanj
6.	VESELE ŠTAJERKE - Čudežna noč
7.	TRIO POGLADIČ - Dobra vaga v nebesa pomaga
1.	TANJA ŽAGAR & ROK FERENGJA - Vsaj malo sonca
2.	ATOMIK HARMONIK & GOZDNI JOŽA - Lep sončen dan
3.	SPEV-Mirno sanjaj
4.	ŠPELA GROŠELJ- Moč srca
5.	STANE VIDMAR - Na koncu vse se splača
6.	ANJA HAMERŠAK - Ko te zagrabi
7.	IRIS - Kriva
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.O.O.jp.p. 13, 2288 Hajdina
Prireditvenik
Torek, 8. junij
10.00 do 14.00 Slovenska Bistrica, Trg svobode, Pravice in obveznosti v delovnem razmerju
17.00 Ptuj, dom upokojencev, redno mesečno srečanje Društva onkoloških
bolnikov Slovenije, Skupina za samopomoč žensk z rakom dojke 19.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, literarni večer - Štefan Kardoš, Robi
Simonišek in Damijan Šinigoj 19.00 do 20.00 Kog, vadba pilatesa
20.00 Ptuj, Mestno gledališče, Prihajanja, produkcija starejše skupine
gledališkega studia mgP za izven 20.00 Vurberk, na gradu, na prostem, predstava Pod svobodnim soncem,
v izvedbi Dramske sekcije KD Grajena 20.00 Žetale, Ex-tempore Žetale 2010
Sreda, 9. junij
8.00 do 12.00 Slovenska Bistrica, Trg svobode, Kaj prinaša pokojninska reforma?
18.00 Ptuj, Mestno gledališče, Letna produkcija Plesne šole Power Dancers Ptuj, za izven
Četrtek, 10. junij
16.00 Zasavci, turistična kmetija Puklavec, šesturni kuharski tečaj 20.00 Ptuj, dvorišče Minoritskega samostana, Ptujski dan dobrodelnosti, koncert Perpetuum jazzile
Petek, 11. junij
16.00 Ptuj, CID, delavnica Retorika in javno nastopanje 19.00 do 20.00 Kog, vadba pilatesa
20.00 Ptujska Gora, trg pod baziliko, koncert zagorske skupine Strmosi
Cerje Jesensko -	Ptuj, Termalni park, Afriška vas
revija za
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
s prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v junijski številki med ostalim preberete o vlogi folij in senčilnih mrež pri gojenju jagod, o plodovi moniliji pri koščičarjih. o sortah češenj, nadalje o delih v vinogradu junij, v prilogi Vrtnine pa o pridelavi fižola in o ekološki pridelavi plodovk.
Revija Sad - 21 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
iPoifulajtz nai na ivitovn&m, ijiLtu!
RADIOPTUJ
tu t a/Seietec www.radio-ptuj.si
PERPETUUM JAZZILE
liFsnwoBintAmu
Ptuj,
dvorišče Minoritskega samostana 10. junij 2010. 20.00
Prodaja vstopnic: TTC Ptuj. Slovenski trg 5. Cene: 12 EUR (predoradajat, 15 EUR (na dan koncerta) Z nakupom vstopnice podarite denar Rdečemu križu in Karitas. 1 vstopnica = 1 družinski prehrambeni paket.
Karitas*
Mali oglasi
STORITVE
Baiet
RAČUNOVODSKI SERVIS AGI-NONET, d. o. o., Trstenjakova 5 a, Domino 2, Ptuj, nudi mikro podjetjem in samostojnim podjetnikom brezplačno pripravo zaključnega računa za poslovno leto 2010 ob sklenitvi poslovne pogodbe v juniju. Tel. 02 778 52 21 in 041 576 790, e-mail: aginonet@siol.net.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, lahko tudi hlodovino, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
PRODAM suhe smrekove deske, 130 €/m3, ladijski pod, 3,20 €/ m2, bruna, late, fosne, žagan les za ostrešje in drva, možna dostava. Tel. 041 833 781.
PRODAM kravo, brejo v osmem mesecu. Tel. 041 459 068.
PRODAM trda mešana drva, možen tudi razrez. Cena 38 €/m3. Tel. 031 848 466.
PRODAM teličko simentalko A-kon-trole, staro 12 tednov. Tel. 041 257 911.
PRODAM predsetvenik širine 2 m. Telefon 051 335 017.
NEPREMIČNINE
KUPIM gradbeno parcelo na Haj-dini, 1000 m2. Telefon 041 559 205.
PRODAM gradbeno parcelo, 10 arov v Zamušanih, cena 22 evrov m2. Telefon 031 580 996.
PRODAM dvodružinsko hišo v okolici Ptuja (4 km, Kicar), asfalt do hiše, lepi razgled nad Ptujem. Vse-ljiva takoj. Tel. 041 906 617.
PO UGODNI CENI oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
PRODAM trisobno stanovanje v drugem nadstropju na Ptuju. Tel. 041 280 419.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StP_______
NAUOCILNICAZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d...o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Kako srčno smo želeli, da bi še skupaj živeli, pa vendar usoda drugače je hotela, iz naše sredine te je vzela. Tiha pot nas vodi tja, kjer duša tvoja mir ima. Tam ti mirno spiš, a vendar v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, prababice in sestre
Terezije Krajnc
IZ KICARJA 141
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeno zadnjo pot, darovali cvetje, sveče in izrekli iskreno sožalje. Zahvala podjetju Prevent - Halog Lenart in sodelavkam, zahvala govornici Veri Kokol, patru za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter Komunalnemu podjetju Ptuj.
Žalujoči: vsi njeni
Vedno, ko prišel si med nas, si znal nasmeh pričarati na obraz. Kot sonce na nebu si žarel, zato prav vsak rad te je imel. Ne vemo, zakaj usoda je tako hotela, da prezgodaj te je vzela, a v naših srcih vedno najlepša misel nate bo naprej živela.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi dragega sina, brata in strica
Adolfa Arnuša
IZ HLAPONCEV 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, gospodu govorniku za poslovilne besede, gospodu Branku za molitev, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, podjetju Mir ter posebej hvala osebju v bolnišnici na Golniku.
Žalujoči: ata, brat Ignac ter vsi, ki te bomo imeli radi
DOM-STANOVANJE
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 osebi min. 45 €/dan,tel. 041 764 693.
PRODAMO obnovljeno dvosobno stanovanje (60 m2) v starem delu Ptuja. Tel. 682 80 03.
OPREMLJENO garsonjero na Ptuju oddam v najem. Lahko za daljši čas. Telefon 051 356 346.
iPoslulajts. nai. na iuztounzm. iptzlu!
RADIOPTUJ
tut, ¿¿letu
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Štajerski TEDNIK
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 8.6.
8.00 Koncert večernih pesmi 2.del 9.20 Polka in majolka 10.20 Oddaja Lepa 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Revija folklornih skupin 21.10 Dogodki Destrnik 23.00 Video strani
SREDA 9.6.
8.00 Kronika Občine Hajdina 9.00 ORMOŽ - Utrip Iz Ormoža 18.00 Polka In majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Košnja v GerečJI vasi 21.10 Dogodki Hajdina 23.00 Video strani
ČETRTEK 10.6.
8.00 Zaključni koncert OŠ Dornava
18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Praznik Občine Dornava 21.10 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 11.6.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Utrip iz Ormoža 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip iz Ormoža 18.00 Lenart - Binkošti na vasi 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Video strani
Ptuj • Ptujski dan dobrodelnosti za nakup prehrambnih paketov
Deseti junij povezal vse, ki želijo pomagati ljudem v stiski
Na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju bo 10. junija ob 20. uri dobrodelni koncert odlične glasbene skupine Perpetum jazzile v okviru ptujskega dneva dobrodelnosti, ki je postal že tradicionalna prireditev zbiranja pomoči potrebnim. Lani so na njej nastopili Slovenski oktet in kvartet Feguš. Za koncert pa je organizatorjem uspelo prodati 730 vstopnic. Letos računajo na še boljši obisk, da bodo lahko pomagali čim večjemu številu ljudi v stiski.
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference v Mestni hiši na Ptuju pred ptujskim dnevom dobrodelnosti: »Ljudi v stiski je vedno več, zato se število tistih, ki potrebujejo pomoč v prehrani, povečuje iz meseca v mesec. Samo v majski delitvi je po hrano na Ptuju prišlo že 900 ljudi.«
Ptujski dan dobrodelnosti je v dobrih dejanjih znova povezal vse ptujske dobrodelne organizacije, da bi z nakupom vstopnic pomagali ljudem v stiski. V letošnjem projektu sodelujejo MO Ptuj, Lions klub Ptuj, Rotary klub Ptuj, Soroptimist klub Ptuj, Območno združenje RK Ptuj in Dekanijska karitas Ptuj-Zavrč. S prodajo vstopnic, ena vstopnica en prehranski paket, želijo zbrati čim več sredstev, da bi lahko vsaj za en mesec omilili stisko čim večjega števila ljudi. V pred-prodaji so vstopnice po 12 evrov, na dan koncerta jih bodo prodajali po 15 evrov. Večino vstopnic bodo kupila dobrodelna društva, ki sodelujejo v akciji, naprodaj pa so tudi v TIC-u. Organizatorji dobrodelnega koncerta si želijo, da bi lahko zbrali toliko denarja, da bi lahko kupili najmanj 500 prehran-skih paketov, ki jih bodo družinam in posameznikom, potrebnim pomoči, razdelili Območno združenje RK Ptuj in Dekanijska karitas Ptuj-Za-vrč. Podatki namreč kažejo,
Po mnenju strokovne komisije je zmagovalna predstavitev video posnetek Vrtca Ptuj pod naslovom Pridite k nam na Ptuj, v katerem se je predstavila skupina Lunice iz enote Tulipan. Nastal je pod strokovnim vodstvom vzgojiteljice Vesne Sodec
da se stiska ljudi poglablja iz meseca v mesec, število družin in posameznikov, ki potrebujejo pomoč v hrani, med njimi so zlasti starejši in mlade družine z več otroki, se od delitve do delitve povečuje. Decembra lani so na Območnem združenju RK Ptuj razdelili 500 pre-hranskih paketov, januarja letos 773, maja pa že 900, je povedala sekretarka RK Marjana Cafuta. Vedno več ljudi pa išče tudi oblačila, zlasti še za otroke. Na celem območju UE Ptuj so lani razdelili 12 tisoč paketov pomoči, samo v MO Ptuj pa 3500. Ljudje darujejo denar, prehrambne artikle in druge izdelke, kot dobrodošla oblika zbiranja prehrambnih artiklov se je izkazala tudi akcija zbiranja v zbirnih košaricah v Mercator-jevih trgovskih centri, v okolici pa ljudje pomagajo pomoči potrebnim tudi s pridelki, najpogosteje s krompirjem in jabolki. Območno združenje RK Ptuj je v zadnjem času uspelo v sistem financiranja socialnih pomoči pridobiti tudi večino občin na Ptuj-
Grula. Video ima dinamično strukturo, z dobro pripravljenim scenarijem in idejo, ki predstavlja raznolike dejavnosti otrok v vrtcu, ki pa so umeščene tudi v kontekst mesta Ptuj oziroma lokalne skupnosti in tamkajšnjih običajev. Za nagra-
skem, ki se vse bolj zavedajo, da je denar, ki ga dajejo za ta program Rdečemu križu, v bistvu pomoč, ki ga dajejo svojim ljudem. Trenutno se pogajajo za vključitev v ta sistem financiranja le še s tremi občinami. Dogovorili so se, da bi letno občine za to po-
do so prejeli obisk Ribiča Pepe-ta, slona Bansija in psička Izija. Tretjega junija so jih obiskali v vrtcu Marjetica. Otroci so svoje goste navdušeno pozdravili in tudi sami veliko prispevali k uspešnemu druženju.
MG
moč prispevale 10 evrov po prebivalcu. Kot je povedala Marjana Cafuta, pričakujejo, da bodo tudi letos deležni Mercatorjeve pomoči za ljudi v stiski, lani so tako dobili 10 tisoč evrov. Ob delitvi prehrambnih artiklov želijo ljudem pomagati tudi s higienskimi izdelki, pralnim praškom in podobno. V enem prehrambnem paketu so liter olja, liter kisa, kilogram sladkorja, kilogram riža, nekaj konzerv, keksi in kava.
Kot je na tiskovni konferenci povedal ptujski župan Štefan Čelan, se je ob podatkih, ki jih vsako leto dobivajo iz RK, koliko ljudi prihaja po prehranske pakete, porodila ideja o tem, da bi poskušali združiti moči vse dobrodelne organizacije in s skupnimi močmi ob sodelovanju MO Ptuj omiliti to stisko. Ideja je padla na plodna tla, ptujski dan dobrodelnosti je postal tradicionalna prireditev, ki vsako leto po-
veže vsa ptujska humanitarna društva za dober namen. Koordinator partnerjev v dobrodelnem projektu Branko Brumen je povedal, da gre za dan oziroma prireditev, ki jo Ptuj potrebuje. Če bo dež, bo koncert svetovno znanih glasbenikov v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Humanitarna društva na Ptuju so pokazala, da ko gre za vprašanje reševanja stiske ljudi, ni pomembno, kateremu društvu pripadaš, pomembno je pomagati.
Oto Težak, predstavnik Rotary kluba Ptuj, je povedal, da so se pobudi za prireditev ob ptujskem dnevu dobrodelnosti z veseljem odzvali, vključili so se že ob samem začetku, ker so prepričani, da bodo skupaj močnejši in tako lažje pomagajo pri reševanju vsakodnevnih stisk ljudi na Ptujskem. Upa, da se bodo ob podobnih projektih srečevali tudi v bodoče. Osebno pa bi bil najbolj za-

Osebna kronika
Rojstva: Daniela Štum-berger, Biš 25 a, Trnovska vas - deklica Ela; Mateja Munda, Slovenska c. 23, Središče ob Dravi - deček Aleks in deček Žiga; Zdenka Šafa-rič, Boračeva 3 c, Radenci -deklica Larisa; Nina Hanžel, Terbegovci 29, Sveti Jurij ob Ščavnici - deček Jan; Metka Rubin, Cerovec 23, Ivanjkovci
-	deček Teo; Mojca Moravec, Podgorci 49 - deklica Aida; Irena Farič, Rabelčja vas 23 b, Ptuj - deklica Tjaša; Maja Kelc, Turški Vrh 70 b, Zavrč -deklica Maša; Simona Kanjir, Tržec 24 a, Videm pri Ptuju -deček Gašper; Mojca Turner, Cvetlična ul. 6, Ruše - deklica Maja.
Umrli so: Ana Marija Ar-nuš, Kraigherjeva ul. 17, Ptuj, rojena 1931 - umrla 20. maja 2010; Silvestra Kolarič, rojena Toplak, Markovci 33 b, rojena 1929 - umrla 30. maja 2010; Franc Kmetec, Selska c. 12, Ptuj, rojen 1924
-	umrl 26. maja 2010; Marija Majcen, rojena Plohl, Kukava 37, rojena 1921 - umrla 29. maja 2010; Tereza Bračič, rojena Cafuta, Lancova vas 66, rojena 1932 - umrla 30. maja 2010; Ciril Majcen, Mu-retinci 15, rojen 1926 - umrl 28. maja 2010; Marija Pisa-nec, rojena Žula, Gruškovec 106, rojena 1929 - umrla 31. maja 2010.
Poroke - Ptuj: Boris Čuš, Sakušak 51, in Darja Kram-berger, Gibina 24 a. Aleš Potočnik, Podgorje 30, in Andreja Horvat, Barislovci 19 b. Gregor Vtič in Nuša Čuček, Slomškova ul. 6, Ptuj. Stanko Kozel, Mestni Vrh 22, Ptuj, in Mojca Murko, Muršičeva ulica 10, Ptuj.
Poroke - Ormož: Dejan Rižnar, Ptujska cesta 10, Ormož, in Teja Večerjevič, Osluševci 10, Podgorci. Andrej Gorjak in Marjeta Polak, Stanovno 47, Ivanjkovci.
dovoljen, da takšnih aktivnosti v bodoče ne bi bilo treba izvajati.
Janez Rožmarin, predsednik župnijske Karitas sv. Petra in Pavla na Ptuju, ki je tudi ožji sodelavec skupine Dekanijske karitas, je povedal, da se tudi v vseh treh župnijah, ki delujejo na Ptuju vsakodnevno srečujejo z veliko stisko ljudi. Vseh podatkov za župnije nima, v župniji sv. Petra in Pavla pa redno pomagajo 45 družinam. V prihodnje pa bodo podatke zbirali za vso dekanijo, že sedaj pa lahko pove, da bodo podatki po vsej verjetnosti podobni tistim številkam, ki jih imajo na Rdečem križu.
MG
Danes bo pretežno jasno. Popoldne bodo predvsem v gorskem svetu možne posamezne nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo sončno in vroče. Pihal bo jugozahodni veter.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Zmagoviti video ptujskega vrtca
Malčke obiskal Ribič Pepe
Vrtec Ptuj je prejel glavno nagrado natečaja Vrtec se predstavi MMC RTV Slovenija.