PoStnln« pavtallrMi Leto II., Stev. 163 V Ljubljani, torek dne 5. lulifa 1921 Nedeljska štev. 3$ SSS? • 1*20 K (shaja OB « zjutraj. Stane celoletno . 240 li mesečno ...... 20 , m zased ozemlje 360 . ta Inozemstvo 600 . Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm •tolpe« (58 mm) . 1 . Uredništvo: Miklošičeva cest« it 16/1 Telefon It 7» Upravnlštvoi Sodne ulice 6tl Telefon It S& Račun kr. polt ček. uradi itev, 11.842. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Ljubljana, 4. julija. Strašen teror vlada v Sloveniji. Pritisk na prepričanje je grozen . . . Tako čitamo dan na dan v slovenskem opozieijonalnem časopisu. To pesem svira braUki duot ob Ljubljanici, ki se mu sramežljivo pridružuje : država jo kriva vsega, kar se jim ripeti ... Z vsakim imajo več potrp-«nja, samo svojo domovino zaničujejo pretiravajo pogreške. Ta grupa sku->f buditi povsod sovraštvo proti drža-.1. Ta. grupa jo pisala, članke, ki so jih ^mci uporabili v plebiscitni borbi. Ta pravi, da so dosedanje izkuš-ne pokazale, da se jc doslej vsak dober diplomat izkazal v Rimu kot nesposoben zunanji minister. List upa. da Torretta ne bo samo tehnični izvajalec tujih inisli. ampak da bo vodil zunanjo politiko po lastnem konceptu. Novi italijanski ministrski predsednik Bonomi je star 4S let. Študiral je naravoslovje in pravo. Bil je tudi publicist in politični učenec znanega socijalista Z Bissolatijem je bil svoječasno urednik jAvantija*, izstopil pa jc iz socijalističnc stranke, ko je zavzela revolucionarno stališče in je ustanovil stranko reformnih socijalistov, ki je bila ob izbruhu še bolj nacionalistična kot nacionalistični stranka sama. Leta 1910. je bil minister za javna dela pod Bosellijem. Ko jc bil Orlando ministrski predsednik. ic prevzel v o-,', i rocort. kjer se .ie zlasti bavil z organizacijo ljudske vojske. Po njegovem načrtu bi italijanska • - ''ska morala imeti v miru le malo vojakov, toda v slučaju vojne bi se morala hiivo izpopolniti in imeti na rarpolago zadostnih sil. Mednarodne kongres strokovnih organizacij Moskva, 4. julija. Včcraj je bil tu otvor-jen prvi internacionalni kongres f trokov-nih organizacij. Prisotnih je 200 zastopnikov iz 20 držav. Na dnevnem redu so sledeča poročila: Kossmer: ToroCcvalna služba mednarodnega sveta strokovnih organizacij; Buhariu in Losov s ki: Svetovna gospodarska kriza in naloga in taktika strokovnih organizacij; Sinovjcv in Rosumer: Strokovne organizacije in stranke in mednarodna strokovna organizacija in komunisti; Hedschkert: Zveze strokovnih organizacij, tovarne in prometni odbori. Drugi referati se nanašajo na kontrolo produkcije, na, delavce in nozaposlone, poznpje pi, so bodo še določili referenti za vprašanje: Mednarodno udruženje strokovnih organizacij in industrije. Lo-sovski bo predavat tudi o vpražanju organizacije. Na koncu dnevnega reda so volitve. MIR MED AMERIKO IN NEMČIJO TER AVSTRIJO. Pariz, 4. julija. (Izv.) Ameriški predsednik Harding je podpisal dne 2. t. m. sklep, ki sta ga sprejeli obe zbornici ameriškega kongresa in s katerim.se proglaša, da je vojno sta- j nje Amerike z Nemčijo in Avstrijo' končano. DVE NEMŠKI RANI. Berlin, 4 julija,. Na eni od včerajšnjih gornješlezijskih proslav je izjavil držav-in kanclar dr. Wirtb, da, nemški narod razen težkih vojnih ran nosi na sebi So dve krvavi rani: eno na Renu, kjer ko se kljub sprejemu ultimata uvolile tako-zvano sankcije,'droga pa, v Gorenji Šla-ziji. Te rane bi so moglo zaceliti, kada.r bi namesto idejo sile in škodovanja uem-škega naroda oživole one misli, ki hi mogle 00 s silo, temveč s pravico vzposta viti srečo Evrope. Goroješlczijsko vprašanje ni ?amo evropejsko vprašanje, temveč jc postalo vprnšaiijo vsega sveta. Gre za, demokratsko načelo samoodločbe narodov. RUSIJA DEMENT1RA VOJNO NAPOVED GRČIJI. t Moskva, 4. julija. Uraden razglas dementira odpošiiatev čei v Anatolijo in vo.ino naroved Rusije, ODGODITEV KONFERENCE NASLED-STVENIH DRŽAV. Dunaj, 4. Julija. (Izv.) Kakor poročaj« h Londona, je angleška vlada predlagala vsem iDteresIranlm državam, naj se nameravana konferenca v Poriorose defini-tivno odgodi na prve dni septembra. Države maie nntante in Italija so nato ž® pristale; pričakuje »c pritrdilen odgovor tudi od Madžarske in Avstrije. Termin za Sestanek konference se določi kasneje potom sporazuma. DEMISI.IA ALBANSKE VLADE. Skader, ,4. julija. Albanska vlada v Tirani .ie dne l.t. 111. podala ostavko. Pariz, 4. julija. Senator E. Constant obavlja v <-Matinui> odprto pismo, v katerem zahteva, na zveza narodov ne prepusti rešitve albanskega vprašanja posameznim vladam in naj sama prevzame to misijo. AMERIŠKI MORNARJI V MALI AZIJI. VVasliiogton, 4. julija. V zaščito ameriških državljanov so v Izmidu izkrcali mornarje vojne mornarice. Francoska vlada je o tem obveščena. RUSKI SANATORIJI V CARSKIH PALAČAH. Moskva, i. julija. Ljudski komi:-:!t za zdravje Semaško je izjavil, da se bodo jeseni v nekdanjih carskih in plemiških palačah otvorili novi sanatoriji za 35.000 bolnikov. Semaško biva, sedaj ua, Krimu, kamor prihajajo bolni delavci iz vseh ruskih mest. Na nekem grofovskem posestvu so otvorili F,»nn-torij za. književnike vsega, sveta. Sana-torij bo nosil Tolstega ime/ ANGLEŠKI RUDARJI ZOPET DELAJO. London, i. .julija. Rudarji niso čakali do ponedeljka, da. bi se zopet povrnili k delu, V največ okrajih se je vzpostavilo delo takoj po razgla.su sklepa, da so stavka konča. Muogo delavcev so je vrnilo tudi v soboto iu celo v nedeljo na, delo. Berli«, 4. julija. Kakor javlja *Ber-liner Morgenpost*, je princ Filip Ko-biirgki, starejši brat Jtfvfaga bolgarskega, carja, umri v Koburgu v starosti 78 let BMiaiuKI flstf o nailh poslancih Kak« velik utis so napravili na vso feisko javnost govori naših )>oslaiiccv neobito neustrašen nastop ]K>slancev dr. Wilfana in Ščeka, sc jasno viofl krinko legalitcte svoje sovraštvo do Italije, dočim pa so na-t i poslanci odkrilo pokazali, da so absolutno sovražni Italiji iu da so s srcem edinolo za Jugoslavijo. List pravi, da je nemška uspavalna iiolitika še bolj nevarna, ko slovanska odkritosrčno sovražna. Silne gorostasnostl pa je napisal rimski list »Epoca*. Šfeko-vemu govoru ne veruje in f-o hoji, da ••aivija sček samo novi program po-- lan ca Wilfcitia, ki da je pričel nalivati lo v enakih dozah svoj protiitalljatiski liker, ki ga jo v prvem sovoru po neprevidnosti preveč Idil. Delovanje slovenskih «Iredrulistov> sc. pa z laškimi nikakor no more primerjati. Kajti — in sedaj se pričenja slava Epokinih kozlerij — Slovenci nimajo Oberdanka1 Italijani so bili pod Avstrijo osužnjeni. Slovenci pa so bili sužnji! Italijani so *>ili pokorni Avstriji le vsled sile, Slovenci pa so bili njene sluge. «Corriere della Sera» dela enako razliko med šičekoni in Wilfanom in hvali zmernost prvega. Bojevit« delovanje Vb". Wilfana da ho brez uspeha 7.a vo-Jilce. Komunističen «L'Ardice Nuovo« imenuje Giunto neodgovornega mladeniča, ki mu jo Wilfan velikodušno prihranil očitek, da jc odgovoren za grozni po-xig »Balkana-«. Nastop Giunle imenuje, list kot ponižujoč za italijanski patriotizem. Do Wilfana pa list vseeno nima nobenih simpatij, ker jo nacionalist. Poslanca Sceka karakterizira komunistično glasilo kot zmernega, toda vsled prisiljene hladnosti še bolj krutega nbtožitolja, ki je z velikim ulisom in spretnostjo razkril nasilja fašistov. — Vsa mnenja laških listov potrjujejo torej, da so si izbrali Primorci za svoje. zastopnike tako sijajne govornike, kakor jih niso mogli dobiti boljših. Nova ofSkritis o atentatu srca regenta Beograd, 3. julija. Preiskava beograjske policije, o atentatu na prestolonaslednika regenta Aleksandra je prinesla nova odkritja. Na podlagi izjave atentatorja Stcjiea je bil prepeljan v Beograd Lazo Csaki, ki je priznal, da. jc bil določen sodelovati pri atentatu na. prestolonaslednika, ter da j'-, kasneje dobil nalog, naj n« gre v Beograd in naj ostane doma. Ta ukaz je dobil od začasnega terorističnega. odbora v Novem Sadu. Izpovedal je. da stii. poslanec Kovačevič in napadalec Stejič tvorila zvezo med terorističnim odborom beograjske komunistični! centrale. Za. ta posel so uporabljali več kurirjev, med njimi tudi ženske. Csaki je bil določen, da nabavi in »zdeli orožje. Atentata so ni udeležil, krr se je tega ustrašil. On je ostalih JCKoin*;' sr.f«r> Ime! skrite na 'dvorišču novosadske bolnico, kasneje zakopal v bližini Novega Sada. Oblastva io takoj odredila, da so to bombe poiščejo, ki so se včeraj zjutraj tudi re.s našlo. Razen i«h bomb se je našlo tudi nekaj drugega orožja. Csaki jo pripovedoval o zgodovini atentata, v kolikor mu jo bila znana. Zanimiva je naslednja epizoda: Atentator Stojie jo prišel nekega večera v beograjsko skupščino s tremi bombami v žepu iu jih ju nameraval vreči v dvorano. Da bi svoj napad mogel izvesti nemoteno, so so dogovorili, da se za Irouotek prekine električni tok, da bi bila dvorana v temi. Na ta način bi se namera mogla najlažje izvršiti. Na-padaleo bi nemoteno vrgel bombo v smeri, ki bi si jo izbral. Načrt so je natanko pripravil. V skupščini je naenkrat, nastala tema. To je bilo za interpelacijo o gospodarstvu na Topčider-skorn Brdu. Toda Stejič bomb ni vrgel, ker jo baS takrat govoril komunistični poslanec Nedič iu je svojo namero opustil, ker ni hotel spravljati v nevarnost enega voditeljev komunistične stranke. Csaki jo tudi označil mesto, kjer jo bila takrat prerezana električna žica. Včeraj so ugotovili na licu mesta, da je bila električna žica prerezana na onem mestu, ki ga je ozmičil Csaki. Včeraj ob popoldne so je začelo zaslišavanje aretiranih komunističnih poslancev. Prvi je bil zaslišan poslanec Filip Filipovič, zvečer pa Čopič. Filipovi« se jo branil s svojim dosedanjim delovanjem, kjer jc vedno kazal miroljubnost in strpljivost. Oba poslanca sta zanikala vse, Cesar so ju dolžili. Danes dopoldne je bil zaslišan tretji poslanec Kovačevič, ki tudi vse taji. Popoldne so prijeto poslance konfron-tir.ili z atentatorjem Stojieem, ki jih je v zvezi z dijakom Nikoličom največ, obremenil. Napadalec Stejič jo ponovil vse svoje prejšnjo obtožbe, katere pa so poslanci sami zanikali. Potem so Csaki ja konfrontirali s poslancem Čopičem in Kovačevičem. Csaki obtožuje samo tii dva poslanca ln izjavlja glede Filipoviča. da ga ne pozna. Tudi ta priča potrjuje vse prejšnje izpovedbo. Aretirani poslanci so odločno zanikali njegovo trditve. Zdi se, da je njihovo vedenje danes zavestneje kakor včeraj. Odkritje spomenikov Bosrifmku in Verovlku OTVORITEV KONGRESA GLEDALIŠKIH IGRALCEV. O velikanski udeležbi občinstva, predstavnikov oblasti in kulturnih korpora-cij se jo začel v nedeljo kongres udne ženja jugoslovanskih Igralcev. Kot prva točka jo bila na programu slovoena od-kritev spomenikov nažlm pledališkim prvakom Vorovšku in Borštniku. Pred Opornim gledališčem so sc zbrali častilci velikih pokojnikov, zastopano so bile vso vojaške in civilno oblasti z gosp. predsednikom dr. Bnltičem ln generalom Dokičom na čelu. Ob lt. dopoldne jo igrala godba, žalobno fanfaro, nakar je občinstvu spregovoril predsednik ndru-ženja. slovenskih igralcev gospod Danilo: Čast it o občinstvo! Slovenski igralci slavimo danes redko slavlje. Prvič nam jo v življenju čast, proslaviti s skromnima spomenikoma dva svoja, nopozabna in velezaslužna pokojna tovariša Antona Vcrovška in Ignacija Borštnika, stvaritelja naše pristne dramsko umetnosti. Govoriti podrobneje o enem aH drugem, bi bilo odveč, ker živita oba nam vsem v živem in prisrčnem spominu. Ni Jugoslovana, ki bi njunega odličnega, umetniško-ga delovanja ne [Kiznal — obadva nam kažeta pot, po kateri treba hoditi jngo-slovanski igralski omladlnl, čc hočemo hočemo kedaj imeti resnično narodno umetnost. Oba, sta sc povzpola brez tuje pomoči iz preprostih narodnih slojev do največjih igralcev našega odra. Hodila sta pot iskrenih umetnikov, ki jim ni bilo za. vnanjo življenje, temveč posvečala stii ga lo visokim umetniškim ciljem — te cilje sta naša umrla tovariša v krasni meri dosegla. Zal le, da sta nas morala tako zgodaj za vselej ostavititi. Danes torej, častito občinstvo, smo se sešli, da odkrijemo slavnima pokojnikoma skromna spomenika. Ne brez ovir, no brez nad smo nadaljevali zasnovano delo in po- »reffiri seja noVemVi o*ffwni" TžnesR RKJo ■ katero je prejšnji odbor Udruženja za. snoval s revnimi, pa tembolj iskrenimi sredstvi sto Vi, mili brat je in sestre omogočili izvesti pododboru Udruženja to častno' nalogo. Čnet mi je, kot predsednika toga pododbora, se zahvaliti za časteče udoležitev pri odkritju. Prosim pa obonom zastopnike vsoU kulturnih piir nog, da so utrnejo z nami in nas podpirajo v našem stremljenju, da postane naš odor pravo kulturno ognjišča. Vesel sem tudi, da moreni reči, da ne bom nosil svojih želja in svojih idealov v grob; — Pogajanja sovjetske vfafle, Sf>-vjeteka vlada je storila nove korake, da pridobi za«ebne podjetnike za svojo načrto o ekonomski obnov' zemlje. Ljenin se, je posvetoval z zastopniki raznih industrijskih panog in jim priporočal, da naj pozabijo na vse napake, ki so jih zagrešili ekstremni elementi sovjetsko vlade iu skupno z novo strujo v vladi posvoto vse svoje raoči delu za povzdigo ruske industrije, ki je prišla žo skoro do popolne propasti. Iz Moskvo javljajo, da se je iLjenin to dni pogajal z moskovskim uresničujejo se, dočakal sem jih. Upravo patrijarhom Tihonom, da hI se Tihon našega gledališča pa prosim, da prevza-mo spomenika v varstvo — končujoč kličem oboma slavljoncema večen jhn bodi spomin, vočna slava! Spomenika jo sprejel v varstvo v imenu upravo gledališča profesor Juvančie z besedami: Gospoda! Tesno hi vendar toplo ml jej pri srcu, ko vpričo tako odličnih In ljubih gostov iz vseh krajov širne našo domovine v imenu uprave Narodnega gledališča sprejemam v varstvo spominska kipa mojstra Borštnika in prijatelja Verovška. 'Poznejši svet no plot« vencev glum-com» jo dojal pesnik. Borštnik in Vcrov-šok nista bila samo glumca. Hodila sta trnjevo pot, orala sta ledino in pripravljala tla, kjer pod milejšimi zvezdami, v svitu zlate svobodo danes sejemo iu ža-njemo mL Zato smo jima že davno postavili spomenika v svojih srcih, spomenika hvaležnosti in občudovanja. Kamna, ki stojita pred nami, bodita le zunanji znak ljubezni in zvestobe preko groba. Pododboru Udruženja igralcev pa iskreno čestitam, da je kljub velikim tož-kočam izvršil svovje idealno delo. Idealov smo potrebni danes bolj kot kedaj. Zato smatram srečno izvršitev Vaše namere, gospodje, za dobro znamenje, ki mo navdaja z najboljšimi upi in s trdno vero v bodočnost našo umetnosti in nase domovine. Nato so pevci vseh ljubljanskih pevskih društev pod vodstvom kapelnlk.i Juvanea odpeli veličastno molitov, iui kar je občinstvo prihajalo in se poklanjalo spomenikoma velikih pokojnikov, okrašenima z mnogobrojnimi venci. Zvečer se je vršila v opornem gledališču svečanostna akademija, na kateri so sodelovali najodličnejši člani vseh jugoslovanskih gledališč, med njimi tudi zagrebški Kamarota. Zal, da akademija ni bila posočena tako, kot bi zaslužila. V istom času jo gostovalo v dramskom gledališču mariborsko gledališčo s slovensko izvirno dramo »Učiteljica Pavla*. Uspeh je bil popolen. Po svočanostnih prireditvah so jo vršil y hoteln Tivoli prijateljski postanek. Včeraj je začel kongres s svojim rednim delom. kot predstavnik današnje rusko cerk ve zavzel med narodom in duhovščino za sedanjo vlado. Že pred tem se-staukoni je sovjetska vlada na predlog samega Ljenina sklonila, da se vrnejo cerkvo in samostani duhovščini. Veliki čutski samostan v Moskvi je stavila vlada na razpoloženje patrijar-hu. Istotako je vlada dovolila, da se morejo vršiti v Moskvi razne cerkvene ceremonijo, katerih so zlasti .v. yelikem številu udeležuje delavstvo. — Angleško - francoska pogajanji!. Iz Pariza se javlja, da so vršo ined angleško in francosko vlado zadnjo dni pogajanja, kako stališče naj zavzameta vladi po odklonitvi angleško - francoskih predlogov od ,-trani grške vlade. Francoska vlada zahteva energičen nastop v tem smlsiu, da naj sc grški vladi izroči nota-, da odklanjata Anglija in Francija vsako odgovornost za posledico grško ofenzive v Mali Aziji in da odrekata grški vladi vsako tozadevno pomoč. — Mobilizacija v Ukrajini. Ukrajinski tiskovni urad .javlja: Govori se, da bo prihodnje dni vsa Ukrajina mobilizirana. Po svetu — Pred državnim udarom v Carigradu. Po vesteh iz Angore, so pripravlja, Mustafa Kemal paša, da izvede d pomočjo svojo vojske državni udar v Carigradu. Kemal paša namerava osvojiti Carigrad, kjer bo proglasil vseturški sultanat in najiovedal vseislamsko vojno Grški. Sedanjo turško vlado bi razpustil in iz nje ter angorsko vlado sestavil novo, ki M okiicala novega sultana. Prvo ruske čete so že dospele na pomoč turškim nacijonalistom, a napovedan je prihod cele 11. ruske, armijo pod poveljstvom generala Lovandovskega. Vojska je sestavi jena. po vollld večin! iz turškega in tartarskega elementa. — Kreditna akcija za Avstrijo. V soboto so se v Parizu vršila posvetovanja veleposlaniške konference o kreditni akciji zveze narodov za Nemško Avstrijo in glede odložitve glavne zastavne pravice. Veleposlaniška konferenca jo odobrila načrt zveze narodov. Italija je, za. okupacijske kredite, predlagala poseben načrt. Italijanska vlada pa bo z ozirom na vladno krizo šole kasneje zavzela končnoveljavno stališče v tem vprašanju. Veleposlaniška konferenca je naprosila Zedinjene države naj pristopijo k tej akciji. Vkro-gih delegatov smatrajo, da bo izid teh posvetovanj ugoden in da so bo kreditna akcija pričela že v nekaj tednih. Politične beležke -I- Vprašanje pokrajinskega namestnika za Slovenijo. Zagrebški listi poročajo, da je priglasil kandidaturo za mesto pokrajinskega namestnika v Ljubljani gospod Ivan Hriba r. Vest vsaj v tej obliki gotovo ne odgovarja istini. Vprašanje bode do konca tega tedna definitivno rešeno iu ao do tedaj vso kombinacije prc.uranjene. Vsekako bode rešeno tako, da bode čimprejšnja prevedba ustavi" povsem zasigurana- Avtonomistom pač v nobenem slučaju ne bo prav, '+' Vprašanje ljubljanskega župana seveda zanima ]>osebno v Ljubljani. Gre za usodo mesta, ki more v nasi državi imeti krasno bodočnost. Pri potrditvi župana gre za dvoje: 1.) za politično stran, 3.) te vprašanje moralne sposobnosti. Glede prve je. minister dr. Kukovec izjavil, da je njegovo zasebno mnenje, da bi ga no priporočil kroni, če bi on bil za to kompetenten. Za Ljubljano bo res nepregledna škoda, če ji bo županoval zaupnik komunistov in klerikalcev in če bo z avto-nomističnimi demonstracijami v boju z državo. Vendar bi ini bili mnenja, da naj nosijo volile! posledice, svojih kombinacij sami. Vprašanje moralne kvalitete naslednika Hribarja. 5n Tavčarja no spada v politiko. Mi no maramo vleči tozadevne debate na dan, a mirno rečemo, da bi v tem ozirn samo iskreno želeli, da. se Ljubljani prihranijo nadaljna presenečenja. Gosp. Pesek bi pač ustregel sebi in Ljubljani, če bi sani popustil. Proglas demokratskega kluba. Demokratski klub je na svoji sobotni seji sklenil, da izda svojim volilcem proglas, v katerem obrazloži vse svoje dosedanje delovanje. '-[- Razpust kluba južnosrbsklh' muslimanov. Predsednik kluba muslimanov iz Južne Srbije, Kurbcgovič je podal ostavko kot predsednik kluba, ker jo klub prenehal obstojati. Od 12 članov lega kluha jih je osem, ki so proj pripadali radikalnemu klubu, sklenilo, da so, vrnejo v radikalni klub. Glede ostalih štirih poslancev so še no ve, kako stališče bodo zavzeli v zakonodajni skupščini. Za enkrat izgleda, da bodo ostali neodvisni, da pa bodo podpirali demokratski klub, Prosvefa Nurutlno gledališče v Ljubljani. Daiie."^ v torek, v oucri «2cnitba». (Zagrebška reprezentanca). V hotelu «Tivoli • sc vrši koncertni čer s sodelovanjem prvih opernih pev-ccv. Sodelujejo: Gdč Sestriiika (Zagreb), £. Mezgcc (Maribor), u. Canierotta (Zagreb), g. Šimenc (Maribor), s. Romanow-sky (Ljubljana), u.Pavič (Zagreb), moška zbora iz Zagreba in Ljubljane, gledališki orkester. — Klasične plese proizvajalo g.Vlček, gdč. VVisiakova in Vavpo-tičeva. Naše občinstvo so naproša, da polnoštcvllno poseti (a večer. — Vstop prost Na, zadnji razstavi ročnih del v »->ila-fliki* je budiia posebno pozornost «?lo-venska dečva-. To je ime za t. z v. »dirndl.. :DirndU imenujemo i>a-vadno ono priprosto obleko, ki jo misijo Tirolko iu sploh dekleta, po alpskih krajih. Ker so pa po teh krajih gorska letovišča, so si to praktično obleko osvojilo tudi lotoviščarke in tako je, vdirndl • zašel tuili v mesto. Pri nas se nam je zdel ta »dirndl.-tako domač, da so ga hotela dekleta nositi celo kot -narodno nošo>. To je bila seveda velika zmota. V resnici nosijo podobno obleko našo Gorenjkc za vsakdanjo rabo, toda to še ni »narodna, no?a». Vsled svoje praktične porabe, posebno na letoviščih, je bil • dirndh zadnja lota zelo razširjen. To je bilo naravno posebno tudi — vsled draginje. Ker so jo začel -dirndl* čun dalje T,olj pojavljati tudi po Češkem, se je razvnela o njem v čeških listih živahna debata. Iz lega se je rodil nasvet, naj ne .lusl.vari., za. i> JTiuerna laii- na obleka, ki l)i bila, istotako praktična, kakor «dirndh, ki pa. bi imela kljub temu nekaj češkega narodnega na sebi. Listi so prinesli na to več različnih vzorcev, po katerih bi se. dala sestaviti lepa letna domača obleka. Novi kroj so nazvall «letoraz» (t. j. poseben letni kroj. | Istotako kakor na Coškem je, to vprašan jo postalo važno pri iuw in to j t.em bolj, ker živimo na meji alpskih krajev in se. je «dirndU pri nas šo bolj razširil, kakor na Češkem. Da pa no bi prevladal pri nas čisto navaden tirol. tdirndl > in ne bi naše Slovenke izgledalo preveč p° tirolsko, je bilo treba misliti na to, da si ustvarimo domaČo letno obleko, podobno <-dirndlu», ki pa ima vendar nekaj posebnega našega. Vzorce za I o reformo so nam dala že naša dekleta, ki so si skušala prirediti lahno lolno obleko po svojem okusu: našo narodne vezenine so moglo cel kroj spremeniti v nekaj narodnega. Kriki, kakor ga pozna «dirudl > se itak nosi pri nas na kmetih, moden- in predpasnik pa sta narejena...«! .narodnih vioroih. To letno obleko smo nazvall «slo-. venska, dečva,5. Vzorec, ki je bil na razstavi v -Mladiki*, je pokazal en način, kako se da napraviti lepa «dečva». Imamo pa seveda več načinov. Prihodnja številko »Vesne«, ki izido tekom enega tedna, bo prinesla več vzorcev, ki bodo našemu ženstvu dobro služili, da si napravi lepe, domače, lahne, in tudi ne drago letno obleke. Posebno našo lotoviščarke, bodo mogle pokazati nekaj našega in bodo moglo širiti ».slovensko dečvo» tudi med ostalo Jugo-elovanke, ki jim navaden holi po imenu, kakor v resnici. Dobri so bili halfi in desno krilo, slabši pa notranji napadalci In levo krilo. V splošnem je igrala Ilirija dobro hi Jc bila ves čas v očitni premoči. Morda rav no zato so bili nekateri Igralci premalo pazljivi, tako da jc naredila oba gola Ilirija sama. — Zagrebčani so imeli izbornega golma-na in spretno obrambo, drugi sc niso izkazali; pogrešali smo zlasti skupnost v igri. O. Vodišek jc sodil zadovoljivo. Prvenstvena nogometna tekma med Sparlo in Jadranom sc jc vršila v nedeljo v Ljubljani in jc končala 1:0. Sparta si jc bila preveč svesta premoči iu jc nasprotnika od vsega početka omalovaževala, dočim ic igral Jadran vztrajno ln odporno, čeprav ic sodnik g. Kepec njegovega ccnterhalla žc kmalu v začetku zaradi surove igre upravičeno izključil. Prvenstvena tekma med Priniorjcm. in Akademiki v Ljubljani ic po trdovratnem uporu Akademikov v prvi polovici (1:0) končala v drugI polovici ■/. absolutno premočjo Prlmorja (b: 0). Sodnik g. Betctto. — Primorje zavzema s tem prvo mesto drugorazrednih moštev ljubljanskega okrožja, dočim Je na drugem mestu Sparta. Prvenstvena nogometna tekma celjski «Atletiki» proti <■■Mariboru», KI sc jo vršila v nedello v Mariboru, jc končala z 2:1 v korist celjskih atletlkov. Poraz Slavile na Drmaja. Dne 2. t. m jc igrala praška Slavlja na Dnnaju proli Rapidn. V splošno presenečenje jc biln Slaviia, ki Jc bila v prccci slabi formi, te-pena v razmerju 5i I. V moštvu Slaviic ic nastopil kot levi krilcc član ljubljanske ilirije, Vidinajer. Nogometne tekme med reprezelaeamti Zagreba in Subotlce Jc končala v nedelj" v Zagrebu 4:1 v prid Zagreba. Francoski nogometni team Jc igral iint 2. t. m. v Beogradu proti reprezentanci Beograda in jc zmagal s 3:0. S tem so Francozi zaključili svojo turnejo po Jugoslaviji In sc vrnejo danes preko Zagreba in LJubljane v. Pariz. Naše šole Tep! učni nspr.ht na dekliškem liceja v Ljabljani. Dekliški llcej, skupno s prvima dvema razredoma realne gimnazije i" petini in šestim razredom rciormne realne gimnazije, ic štel v šolskem 1. 1920/21 skupaj 419 rednih učenk in 14 privatistk. Od teh jc dovršilo lično leto z odliko 85 rednih in dve privatni učenki, t. j. 20 odstotkov. S povoljnlm nčnim uspehom jc dovršilo 286 rednih gojenk in šest privatistk, t. J. fi8 odstotkov. PonavlJalnc ali dodatne izpite ima 30 rednih' in šest privatnih učenk (osem odstotkov), nckvali-iiciranih Je ostalo devet (dva odstotka) in nesposobnih Jc tudi devet učenk (dva odstotka). — Novo vpisovanje sc bo moglo vršiti šele v jeseni, ako izpraznijo do takrat državni uradi za pouk odme-njene prostore. Želeti jc, da sc izvrši to čim prej, da se bo mogel ta naš odličn1 zavod, edini te vrste v Sloveniji, uspešni in neovirano razvijati. V prihodnjem leti sc razširiti realna in reformna gimnazij; vsaka za en razred, tako da bo obsegal; prva L, 2. in 3. razred, zadnja pa 5„ f in 7. LiceJ, ki sc postopno opušča, b( imel lc šc 4., 5. in G. razred. — Liceju st; priklopljenl razun tega šc dekliški trgov skl tečaj in gospodinjska šola. Na Vsel licejskih zavodih skupaj je poučevalo lc tos 56 učnih moči. Licejska ljudska šola v Ljubljani je štf' la v minulem šolskem lotu v I. rasredi 43 učonk, v H. 44, v JU. 43, v IV. 52 ir s V. razredu 47 gojenk. Od vseh teh so sa mo tri učenke nesposobne za prestop 1 višji razred. Deska in dekliška meščanska šola •■ j Tržiču zaključi šolsko leto 1920/21. v. lo ' rek dne 12. Julija 1921. Sprejemanie nt vil; učenccv isti dau dopoldne in dne 1 septembra. Domačini se javijo ustno zadnjimi izpričevali, zunanji učenci pa s lahko priglasc tudi pismeno, prlložc n; ! izpričevalo. Olcdc preskrbe stanovanj i | ravnateljstvo rade volje na razpolag 1 Ob koncu šolskega leta 1920/21. prirc J meščanska šola v soboto dne 9. t. m. ' 8. url zvečer v telovadnici »Sokoiske; doma» IV. šolarsko akademijo na kori revnim nčenccin, v nedeljo dne 10.1.1 pa razstavo deških in ženskih ročnih d v, telovadnici meščanske šole. * Slovesne zahvalne službe božje povodom srečno roSitvo prestolonaslednika regenta Aleksandra iz smrtne nevarnosti so so vržile v nodeljo dopoldne v ljubljanski stolnici in evangelj-ski cerkvi. Navzoči so bili zastopniki civilnih in vojaSkih oblasti in številno občinstvo. * Zborovanje kazensko-pravnega odseka stalnega zakonodajnega sveta ministrstva pravde se vrši to dni v gremijalni dvorani jnstično palačo v Ljubljani. Dokler no prido minister pravde Marko Gjuričič sam v Ljubljano, predseduje konferencam predsednik beograjskega kasačijskega sodišča Mihajlo Jovanovič. Poverjenik dr. Rav-uihar jo pred priče tkoin seje v imenu ji j stično upravo Slovenije v kratkem govoru pozdravil vse do?! o Plane kazensko pravnega odseka in jim želel najboljši uspeh. Zahvalil so mu je gospod Mihajlo Jovanovič, ki je nagl.v fal, da izmenjava zborovališč dokumentira enakopravnost vseh delov tro-imeuoga naroda. Po pozdravih so sc Ukoj pričela stvarna posvetovanja o načrtu enotnega kazensko pravnega reda za našo kraljevino, ki sta ga izdelala beograjski iičiliški profesor dr. Božu. Markov ič in vrhovni inšpektor upravo kaznilnic v ministrstvu pravde dr. Ogorelica, Posvetovanja bodo trajala okoli 14 dni. * Profesorski kongres v Zagrebtt. Drugi kongres ujedinjenega. profesorskega društva se vrši letos v Zagrebu dne 25., 2 (prej »Ilirija*) v Kolodvorski ulici 22, da ga med šolskimi počitnicami priredi za dijaški dom. S tem je uresničena nujna želja našega dijar st.va, ki jo upravičeno zahtevalo za ubožnejše članstvo streho, dostojno akademskega gradjana. V prihodnjem šolskem letu bo okrog 120 vseueilitki1 dijakov moglo stanovati v novem domu. * Z ljubljanske univerze. V naše poročilo, ki smo je priobčili v nedeljo pod zgorajšnjim naslovom, so je vslcd izpuščenja dveh vrst rokopisa vrinila neljuba- pomota. Pravilno so glasi do-tično poročilo: Za dekana jurldlčne fakultete jo izvoljen za loto 1021./22. redni profesor gosp. dr. Metod Dolenc, za prodekana pa redni profesor ~o«p. dr. TJado Knšoj, * Dnevni brzovoznl promet DunaJ- Trst. Od 2. julija vozi brzovlak št. '3, ki odhaja z Dunaja ob T25 zjutraj, a prihaja v Trst oh 21'55 ponoči, in od i!, t. in. brzovlak št. 4, ki odhaja iz Trsta, ob 6'35 zjutraj, a prihaja na Dunaj ob 21'45 ponoči, vsak dan ter imata oba vlaka tudi vozove III. razreda. — Omejitev, da se izdajajo vozni listki samo za najmanj 200 kilometrov, je odpravljena. * Važna seja načelstva JDS so vrši danes popoldne ob 3. v tajništvu stranke v Ljubljani, Narodni dom. * Državna razredna loterija. Dne Ti. julija so vrši kontrola in mešanje srečk in dobitkov prvega razreda drugega, kola državne razredne loterije, dno 15. in 16. julija pa žrebanje srečk in dobitkov za prvi razred druge državno loterije. * Železniška postaja Dobrava - Vintgar. V smislu odredbo železniškega ministrstva se bo postaja. Dobrava na progi Jesonico - Bohinjsko jezero imenovala odslej Dobrava « Vintgar, ker jc to izhodna postaja za. divni naš Vintgar pri Bledu. * Proslava rojstnega dneva kralja Petra na Bledu. Z Bleda nam poročajo: Cenjeno občinstvo se opozarja na veličastno proslavo rojstnega dneva kralja Petra na predvečer, t. j. dne 11. julija, ki jo priredi naše letovišče 1-Jlcd. Poleg koncerta zdraviške godbe, krasnega, bengaličnega ognja, se uprizori še na jezeru »Beneška noo», tako da bo ta proslavitev ena najsijajnojših, kar jih je do sedaj bilo na Bledu, * Prvi razred na brzovlakih podra-/eu. S 15. julijem se pristojbina za vožnjo v L razredu brzovlakov nekoliko podraži. * «Kolo jugoslovenskifi sester* v Ljubljani in «Splošno slovensko žensko društvo« sta, darovali ponzijskemu fondu Udružonja jugoslovenskib igral-cev po 400 kron namesto vencev, na spomenika Borštnika in Verovška. * Objava naše ustave. Posebna izdaja beograjskih »Službonih novin* štev. 142 a •/, dne 28. junija objavlja avtentično besedilo ustavo našo kraljevine. * Vodna naprava pri jezu na Fužinah Danes se bo vršila zaključna obravnava glede projektiranih vodnih naprav pri jezu na Fužinah, pri kateri se poda pregled vseh razlogov, ki govore za nameravano vodno napravo in zoper njo. Obravnava jo le informativnega značaja. . * Pisarno zamenjavata. Dr. Fordo T.ašic, odvetnik v Ormožu, se je preselil dno 1. julija 1921 v Maribor in prevzel dr. F. Lovreeevo pisarno v •Slovenski ulici IS, vis-a-vi« hotela ■ Union --; dr. Franc L o vrne pa se jo preselil v Ormož in prevzame. dr. J ašičevo nissiH®. * V Ribnici se danos ne vodo. da jo »Božo pravde* državna himna. Dekan Skubic je ne pusti peti x cerkvi Kaj noki čaka? * Veliki požari v južnih pokrajinah. Kakor sn iz Sarajeva brzojavno poroča, jo nastal pretečeno soboto v Bi-haču in Plovlju velik požar. V Plevlju je zgorolo 15 hiš. V Bihačn jo nastal požar v poslopju odvetnika, dr. Ritza, ki bo nahaja v bližini okrožnega sodišča. Požar se je naglo razširil tudi na poslopje okrožnoga sodišča in državnega pravdništva, ki je do tal pogorelo. Skoda je velika. * !z Murske Soboto smo prejeli Delegaciji ministrstva financ v Ljubljani nujno priporočamo naj dovoli okrajnemu davčnemu oblast vu v Murski Soboti, kredit za nabavo državne zastave. Celo zasebniki v Prokmurju okrašajo ob državnih in narodnih praznikih svojo hišo zastavami Prihodnji državni praznik iliodavst je dne 12. julija 11. — Torejl * Razširjenje selske službe pri poštnem uradu Begunje. S t. avgustom k L se ra zširi pri pošt nuni uradu Bogunje pri Cerknici dostavljanje poštnih pošiljk po sclskom pismonoši na telo kraje: tlošič, Krnšče, Roparje, Cajnarje, Bečaje, Hruš-karje, Žilčo pri Sv. Vidu, Korošce, Ko-ščakc, Kraujče in Gora. Dostavljalo so bo v teh krajih vsak torek, četrtek in soboto. V krajih Bezuljak, Dober, Ko£-Ijek in Brezje, kjer so jo dosedaj dostavljalo vsak dan razun nedelj, so bo od istega dno nadalje gostavljalo vsak pon-deljek, sredo in potek. V kra jih Solščok in Topol ho selški pismonoša so za naprej dostavljal vsak dan razun nedelj. * »Jugoslovanski konduktem, ki vsebuje železniški vozni red vseh prog v Jugoslaviji in plovni red ročne in morsko pIovlx>, so dobiva y Tourist-Officc, Dunajska cesta 18, * Ženska podružnica C. M. družbe v Ribnici ju žgala na Vidov dan ltres, združen z m:do veselico na Strelišču. Čistega dobička je 1700 K. Napredni Ribničani so tako poslali lep dar C. M. družbi y proslavo trojnega Vidovega dne/ * Telovadno društvo Sokol v Sloveu-sld Bistrici nam poroča: Dno 10. julija 1.1. priredi slovcnjebistriški Sokol veselico z zelo obširnim sporedom. Ta dan se vrši tudi obrtniški shod. poseti nas jezdni odsek mariborskega Sokola — okoli 50 jczdeocv. Uzorne vrsto telovadcev na* »udi obiščejo, in nam pokažejo svojo Izborno telovadbo na raznem telovadnem orodju. Uljudno vubirao cenjeno občinstvo, posebno pa brate in sestre k obilni udeležbi. Železniška zveza jo ugodna, K zadnjemu vlakn bo vozil na posta- j DRAŠK0VH5 - LOtJCHBRJEVA POGODBA, SPORAZum V SPAA, PARIŠKI SPORAZUM S KUMANUDIJEM, SE VEDNO NEJASEN POLOŽAJ, Beograjska »Politika* jo So 27. marca t. L v članku -t I tešimo naš proeenat* napisala o na-šom deležu na vojni odškodnini sledeče: »Heparacijska komisija smatra, da naš položaj upnika še ni ugotovljen in da se o našem deležu i odrejono vsoto v splošuem roparacijskem fondu še ne more diskutirati, dokler se naši vladi no posreči regulirati našega položaja napram zaveznikom, pa naj bo to v okviru sporazuma v Spaa ali pa izven njega*. To stanje jo trajalo do zadnjega pariškega Rporazumn, mod zavezniki m našim finančnim ministrom Kumamudv jem. Da; moremo razumeti današnji položaj nafto držav« v vprašanju vojne odškodnine, nam jo treba poseči do IS. januarja 1920. (datum podpisa Draškovie-Lou-cherjeve pogodbe) m zasledovati od takrat ves potek pogajanj v svrho ugotovitve ju razdelitve vojne odškodnino. Prodlanski direktni pregovori zaveznikov z našo državo so biii zaključeni začetkom lanskega leta s pogodbo, ki sta jo podpisala r našo strani minister Draškovlč in s francosko strani min. l.onchor. Takrat še nI bilo ugotovljeno, koliko vsoto bo morala plačati Nemčija za vojno odškodnino. Predpostavljalo se je, da dobijo Francija in Anglija SO odstotkov vojno odškodnine, Srbija pa ogodlio natančno predvidi poravnavo te diference. Vso to pa drži pod jiogojem, da pridobi Anglija in Francija tudi ostalo zaveznike za pariški Kunianudijov sporazum. Ce se jima to no posreči, nam garantirata samo razmerje ti : 86 in ostaneta vezani na, ]>ogodbo Draškovi6-I,ouoher. Kako izgleda položaj za nas, žo so Angliji in Franciji to ne posreči in so reparaelj-ska komiRija pri bodočih delitvah ozira na sporazum v Spaa ne pa na Kumanudi-jovo pogodbo v Parizu. Konferenca v Spaa jo odločila, kakor jo zgoraj pveda-no, 6.50 odstotkov za uaa, Romunijo, Grško itd. Pogodit) bi so morali, koliko dobimo mi od toh 6.50 odstotkov. To odstotke bi prištevali k 74 odstotkom An-gljio in Francije in si analogno zgoraj napisanim enačbam izračunali, koliko hi morali dobiti po razmerju "/S6; difercu-co, ki bi pri tem nastala, bi uuui Anglija in Francija lioniflciralo na račun naših vojnih dolgov. Maksimum, kar bi pri teh pogajanjih mogli dobiti od 6.5 odstotkov, jo 5 odstotkov celokupno vojno odškodnine. Naš zgorajšnji račun bi ostal veljaven in dobili bi isto vsote, kakor smo jih izračunali. (Je bi pa morali popustiti napram Romuniji, Urški, Češkoslovaški itd. na. 4 ali pelo na Ji odstotke, H sn naše razmerje takoj za milijarde poslabšalo. Za koliko, si lahko vsakdo sam izračuna I« Istih računih, kakor smo jih ml računali. Kakor jo iz vsega navedenega razvidno. vojna odškodnina naši državi še vedno ui natančno določena. Zavezniki imajo odprta vrata ravno potom sklopov za nas usodno konferenco v Spaa. Največ kar bomo v srečnem slučaju dobili za nujno rešitev invalidnega vprašanja, pod-jmr in pokojnine vojuih sirot, obnovo zemlje itd. y 9.2 zlatih mark, od katerih so z 2.6 milijardami plačajo vojni dolgovi Franciji in Angliji, ostalo pa se nam izplača efektivno. jo posebni vlak. * Bivši klerikalni gerent Rebernik v Zrkovcih pri Mariboru, ki jo bil že obsojen v izgubo aktivno in pasivno volilne pravico za dobo 5 let, jo bil sedaj pred mariborskim sodiščem zopet obsojen na ;l dni zapora ali 120 K globe, ker je za časa svojega gerentst-va v občinskem uradu oklofutal neko žensko. * Krčne napade jo dobila v soboto zvečer na Stolnem trgu v Maribora 251etna Marija Ileb in so zgrudila nezavestna na tla. Bila jo odpeljana v bolnico. * Nesreča. Včeraj so priredili mariborski železničarji izlet v Čakovec. Ko so so ponoči vračali z vlakom, jo pri sunku 241etni ključavničar južne železnice Franc Fras iz Studencev zadel z glavo v okno in razbil šipo. pri čemer jo dobil več manjših in večjih ran na glavi. Prepeljali so ga v bolnico. * Od vojakov pobegnil. Dno 18. junija so jo vrnil iz ruskega vojnega ujetništva bivši narednik Komparo Ivan iz Dolgo Poljano v postojnskem okraju. Javil sc jo takoj pri dravski dtvizijski oblasti v nadaljno službovanje, a je nato čez dva dni neznano kam pobegnil. Komparo je osumljen, da je morda boljšo viški agitator. * Prf vlomu zasačeni «zavarovalnl agenta. Pred kratkim jo vdrl neznan potnik v zaklenjeno stanovanjo posestnika Ivana Samotorčana v Tomačevem pri Ljubljani in so ravno pripravljal na «ue-lo». Nabral si je že preeo.i blaga in ga hotel odnesti s seboj, ko je Samotorča-nova žena nepričakovano stopila v sobo in zapazila nepovabljenega, gosta. Tujec jo jo neženirano najprej vprašal, ali je morda zavarovana, nato pa, je skupno šo z neko drugo žensko naglo pobegnil proti Jcžici. Storilec, ki se ga- dosedaj še ni posrečilo izslediti, so izdaja kot, agent Jadranske zavarovalno dražbo in jo osumljen, da jo nedavno tega izvršil tudi vlom v Zajovšah pri Ihanu. f" Velika tatvina. Dno 2. t. m. popoldne so jo v hišo posestnika Ivana Kramarja v Matonji priplazil neznan storilec, odprl zadnja vrata, in odšel v zadnjo sobo, kjer jo vzel Idjučo iz stensko omaro in ukra- > vsota, ki jo mora Nemčija plačati kot vojno odškodnino. Potom londonsko kon-forenco in ultimatoma jo bila prisiljena akceptirati vsoto 132 milijard zlatih mark, od katerih Ima v kratkem roku plačati prvih 20 milijard. Kakor jo iz dosedanjega razvidno, delež našo državo na vojni odškodnini na konferenci v Spaa šo ni bil določen, radi tega. ga reparacijska komisija ni mogla upoštevati. Draškovič-Loucherjova pogodba, pa- za komisijo ni mogla biti me-rodajna, ker so jo spromenll delež Francijo in Anglije, naš sploh nI bil določen, v glavnem pa radi tega ne, ker je Draš-kovič-Loucherjeva, pogodba podpisana samo od treh držav, ne pa. od vseh zaveznikov, kakor bi to moralo biti po vor-salllskem ugovora čl. 237. Tomu za nas neugodnemu položaju naj bi odpomogol dno 20. junija t. 1. med našim fin. ministrom g. Kumanudijem in zavezniki sklonjeni sporazum, ki vsebuje o našem deležu na vojni odškodnini sledečo točko: 1.) Srbija dobi 5 odstotkov od celokupno vojno odškodnino, ki jo bo Nemčija plačala zaveznikom. 2.) Ako Anglija in Francija, ne bi moglo pregovoriti dragih držav, da pristanejo na ta delež vojno odškodnine, za našo državo, ostanejo polnomočno točke Draškovič-Loilcherjevega sporazuma. Francija kreditira državi 8HS vsakoletno na račun vojnega, dolga, katerega ima Srbija, vsoto ki odgovarja 70 % razliki med ®/M celokupnega dohodka, ki ga imajo ■ tekom onega leta na podlagi prej označenega člena I. Velika Britanija, Francija in država SHS skupaj, na drugi strani pa, iz dohodka, ki ga plača država S11S v roku istega leta pod istimi pogoji. Velika Brit-auija kreditira državi SHS na račun vojnega dolga Srbijo vsoto od 30 % isto razliko kakor pri Franciji. Omenjeno razmerje °/s„ jo ono, ki jo določeno v sporazumu od 18. januarja 1920. med podpisanimi državami. Kako naj razumemo Zadnjo pariško pogodbo in v kakšnem razmerju stoji napram Draškovič-Louchorjcvi pogodbi in sporazumu v Spaa? Čo ostali zavezniki priznajo Kumanu-dijovo pariško pogodbo dobi naša drža- del nato iz predala 300 dolarjev, 3.000 K ba 5 % od 132 milijard, to je 6 milijard 600 milijonov zlatih mark odškodnine. Poleg tega pa dobi Srbija na račun svojih vojnih dolgov napram Franciji in Angliji bonificirano razliko, ki nastano med v pariškem sporazumu določenimi 5 % in vsoto, ki i bi jo morala dobiti po razmerju v Draškvič-Louohorjevl pogodbi. Ta vsota iznaša <■. 9 milijard in 200 milijonov. Bouificirami razlika na vojne dolgove (9.2—6.6) je torej 2.6 milijard zlatih mark. Dobili smo to vsoto potom enačbo ti : 86 '■ ■ X i 79. kjer pomeni ti : 80 v neznano kam no- j Draškovič Louclierjovi pogodbi označeno azmerjo, M odstotke našo države od 79 Amriije, Francijo iu Srbije, ki so in več zlatnino in srobrnine Kramar ima okoli 60.000 K škode. * Drzen vlom. Dne 22. junija so tatovi vlomili v trgovino trgovca. Ivana Mckin-da, v Topolu pri Begunjah in odnesli raznega blaga, perila, u-nja in živil v skupni vrednosti 38.000 K. Tatvino sta osumljena dva moška, stara 25 do 30 let. * Surov mož. Ob priliki blrmovanja, v Tavžljah nad Cerknico jo 741etni kramar Josip Moden v prepiru svojo 26lotno zono napadel s samokresom, jo smrtno nevarno ranil in potem besmil. ' I n»«u «3»' i dele - Državna podpora za ljubljanski vele-sejem. Gospodarsko finančni komite ministrov je dovolil, da so takoj izplača 150.000 dinarjev, podpore za ljubljanski velesejom. - Stanje Narodne banke SHS jo bilo 22. jnnija sledeče: kovinska podlaga 487.54H.m41 (4-10.WVf.52l.17) dinarjev, posojila, 195.359.747.17 (— T',592.370.30), državni dolg 3,,911,481.411.68 (+ 1 milijon 735.113.60), novčanice v prometu 3,,693,2W.405 (— 28,713.745) dinarjev. Stovilke v oklepajih pomenijo spremembo napram stanju 15. junija. Povišanje kovinsko podlage v znesku okoli 10 milijonov dinarjo temelji očividno na vloženem zlatu avstro-ogrsko banko >' znesku 10 milijonov zlatih kron. Naš izvoz meseca aprila. Po »Trgovinskem Glasniku* jc izvozila naša država v aprilu za 216,495.185 dinarjev blaga. Največ smo izvozili goved, t. j. 5704 glavo v vrednosti 76,934.040 dinarjev: (litije smo izvozili svinj 6665 komadov v vrednosti 9,478.870 din., konj 1169 komadov v vrednosti 4.789.750 din. Mesa. smo izvozili 2,929.027 kg v vredn. 26,386.168 dinarjov, žita 5,813.640 kg v vreduosti 7,444.475 din., koruzo 72.859.540 kg v vrednosti 69,048.445 din., fižola 1,241.892 kg fl,614.135 din.), suhih češpelj 4,716.081 kg (14,148.420 din.). Skupaj za prvo 4 mcscco t. 1. znaša vrednost izvoženega blaga 785,906.140 dinarjov. -=> S brvatsko-vojvodlnskega žitnega trga. Prejšnji tedon so ceno žita zopet zrastlo. Cone so sedaj navzlic slabemu stanju vabite tak« visoke, da. jo skoro vsak izvoz izključen, zato prido le domn-či trg v pošte v. Vsled nepovoljnih poročil o stanju posevkov jo bila trgovina s koruzo nekoliko živahnejša. Zalogo koruzo so šo prece-j velike, toda nahajajo se večinoma v trdnih rokah. Zadnjo dni so jo zahtevalo za koruzo ah Zagreb 520 K za 100 kg. t-cuo pšenice so nsrastlo celo na 1100 K postaja. Vendar so te ceno ne bodo moglo držati, ker prihajajo poročila. da so stanje posevkov v splošnem boljša- Zalog ovsa skoro nI. Male zaloge, ki so prišlo na trg, so so tržilo po 530— 000 K za 100 kg ab postaja tovorenja. Za uovo pšenico in rž so sc zahtevalo na-| ravnost pretirano cone. za novi oves še ni izrazitih cen. Starega ječmena jo malo. Cena: ali postaja tovorenja 500—550 K. Po novem ječmenu so živahno povprašuje za pivovarsko svrhe. Povpraševanje po moki, zlasti po finejši je živahno. Ker plaiia konzum vsako cono, izgleda, da ni dovolj preskrbljen v, moko. Moka št.. 0 notira ali postaja tovorenja v Bački 15 K tO v. Zalogo so neznatno in bodo težko zadostovalo do nove žetve. Izgleda, da so jo iz naše državo preveč izvozilo. Visoke cone so nastalo vsled nezaupanja v novo žetev. Zato bi bilo zelo potrebno, da hi naša vlada izdajala do Pasa do časa uradne komunikeje stanja, žet,ve, ki l>o gotovo boljša, k.ikor kričijo v prvi vrsti špekulanti. Dane« pravzaprav; no vemo, kako bomo lotos z žetvijo, ker so si privatne vesti o izgledih često zelo nasprotujoče. Poznavalci razmer trdijo, da, so bodo producontjo in trgovci, ki zadržujejo veliko zaloge, urezaii Končno pa 11<> t roba na praviti nekaj tudi v zaščito konzumenta, ki teh . visokih ,-efi no bo mogol pramag4ff«& ZafereMSi slovenski TJoyd* nasvetuje cela, da, ho » ukinjenjem zaščitnih uvoznih carin am-gočl uvoz inozemskih žitarie, da. bi m s tem doseglo ravnovesje v, cenah na do mačem in svetovnem trg«. « Trgovina s poljskimi pridelki v O*' jeku dne 1. t. m.: Vreme povoljna. Paesi-oa kaže lioljšo, oves je slab. S tam pšeoi -e» 1080—1100 K. Dovozi so slslm. Komna rast o v ceni, ker je povpra&vauje živahno. Trži se po 4C0—170 K. Moka št. rt brez vroč 16 K. Potrošek kraSun motajo večji, ker bole moke zmanjkuje. Notj. psonica se šo ni tržila. Cene živini v Zagrebu. Na teden« skeu sejmu v Zagrebu dno 30. m. m. n> bile sledeče ceuo (r.a kg živa teže): voli 16—20 K, biki 20—28, juuico 14—1«, krave 12—16, teleta 13—16, svinjo po kvalitoti 26—82. <-= Carina na uvoz sladkorja se ne po' viša. Neka domača tvomka. sladkorju, je imvllagala finančnemu kninistru. na.i so poveča carina na uvoz sladkorja, da bi se zaščitila domača, sladkorna indu • strija. Predlog je bil ]ta kot neutemeljen odbit, ker bi »o sladkor samo podražil. — Podaljšanje roka za vzorce potnikov H inozemstva. Generalna direkcija carin naznanja, da se rok ir, čl. II. cariuskegs zakona za uvoz vzorcev, katere prinašajo trgovski |Mitniki iz inozemstva, podaljša od treh ua šest, mesecev. Od trgov skega letnika so bo ob uvozu zahtevala; legitimacija, da potuje in blagovno vzorce uvaža t namenom, da zbira naroči*'. — Družba xa kopanje zlata v Neresnici (Srbija). Del mi« to družbo neprestano polagoma padajo. Poznavalci razmor trdijo, da bi so moglo podjetje dobro držjii, kar so pokazali v e;i*u okupacijo žo Ncrnoi, ki So tam izkopali in izvozili mnogo lata. Neki beograjski list piše, da so propadanja podjetja krive mahinacije francoskih delničarjev, ki bi radi za mal denar prišli v posost vseh delnic. — Dunajski sejem. Prijave za. dunajs.Kt sejom, ki se vrei od -l.do 25. soptom!«*. so v polnem teku. Kakor izgleda, bo nsi.j močnojšo zastopana tekstilna industrij", od katero jo prišlo mnogo prijav Iz no zemstva zlasti h »'eboslovaške. Zel't močno liosta zastopani usnjarska, oziroma čevljarska ter strojna industrija, predvsem industrija poljedelskih strojev Iz Nemčije. Razstavljeni bodo nadalje razni kovinski predmeti, galanterijsko blago, oblačilni predmeti, luksuzni pred meti itd. Iz Francijo in Švico jo pričk* tudi več prijav za rastavo svilenega Ms-ga, parfumerij itd. — Razstavijalci in na-lcnpovalcl ima jo na avstrijskih žoleznical od 3. — 25. septembra i>olovično vožnjo, na Dunaj in nazaj. Poskrbljeno bo todi' za stanovanja posotnikov. — Istočasno z modnarodnira vzorčnim sejmom so vr'i tudi prvi gledališko-koncertno-kinski sejem. Vzhodni sejmi. V Lovu se jo iute novila institucija --Targi Wscbodnir (Vzhodni sojini), katero cilj jo prirejati redno mednarodno sejmo z rastavami vzOrcov. Prijavo za prvi sejem, ki so rr ši od 25. septembra do 5. oktobra, so se žo začele. Sejem ima na razpolago lep prikladen prostor. Poleg poljskih liork* razstavile na prvem sejmu tudi rnnojcv francosko angleške, ameriške, italijanske, švedske, nemško in avstrijsko tvrdte. »Vzhodiu sejmi > v Lvovu bodo storili za-padni produkciji vzhodni trg, ki potre-bnjo sam sodaj nujno vsakovrstnega bla ga, a jo s:uu neizčrpni vir iskanih sire vin. Prijave sprejema uprava »Targo«' VVschodnich, I.avov, Akademicka ul. 17, ter poljski generalni konzulat v Zagrebu. Borza 4. julija Zagreb, devize: Berlin 203—203L5«, Bukarešt 220, Milan 735—75)8, J.ondnr 561—565, Ne\vyork kabel 150—151. ček 148.50—149, Praga 202.50—203.50, Švica. 2515—2525, Dunaj 20.40—20.50, Parit 1205—1210, Budimpešta 56.75—57.30. Valut e: dolar 146.50—157, avstrijsko krono 22.50—28,. levi 162, rtiblji 82—38. češko krono 205—206, franki 1190, nap" leoni 495—497, marke 205—210, loji 225 —226, liro 782-785. Dunaj. Beograd 1933—1952, dolar 736 -740, bolg. lovi 685-695, marko 1014-1020, funti 2740—2760, franc. franki 5905 —5945, i tal. liro 3577.50—3597.50, dinarji tisočaki 1918—1938, švic. franki 12550— 12600, češkoslov. krone 1000—1006, madžarsko krono 278—281. Curili. Berlin S.tO, Newyork 593. l,on-don 22.17, Pariz 47.60, Milan 29.15, Prapi 8.10, Budimpešta 2,20. Zagreb 8.96, Bukarešta 9.—, Varšava 0.30, Dunaj 0.95. avstrijsko krono 0.79. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m uad inorjom, Dan . 3 8Š 4. julij 7. 14. 21. to § fsT lis i ' H I TT "T p, a Vetrovi i Nebo = 736-1I13-9 784*5 21" 0 735 •7-16*3 I brez vetra megla sr. jgirh. Idelobl. "T al. sVzh, i „ Sredaja včerajšnja temperatura 17*1, d« malna 19*3. Vremenska napoved: t. lepo topi. vreme. Solnee vzhaja ob 4*12, zahaja ob 19*56. Častnik In izdajatelj Konzorcij .Jntra". Odgovorni ur^lnik Mit. E l}ele»»c, trgovska lola v Mariboru fltofeBvanle očeocev in uSmk ra Šolsko teto 1921/22. se vrli od 4. do 9. joliia 1.1., Srsak dan od & do 10. ure na Zrinjskega trgu St l/l. Učenci In učenke, ki doslej Se Mso obiskovali zavoda, naj prineso, od-ttosno vpoSljejo, poleg zadnjega Šolskega Izpričevala tudi še krstni, oziroma rojstni list V I. letnik se sprejemajo brez Izpita učenci In učenke, ki so dovršili popolno meščansko šolo ali št'ri razrede srednilh šol ali pripravljalni razred dvo-razredno trgovske šole in so stari vsaj 14 let U&ncI (učenke), ki so dovršili tri razrede srednje ali dva razreda meščanske ali osmi razred ljudske šole In so stari 14 let, se sprejmejo v I. letnik na podlagi sprejemnega Izpita iz slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, računstva, geometrifc, prirodopisja, prirodoslovja In zemljepisja: v navedenih predmetih se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu trgovske šolo. Sprejemni izpiii se bodo vršili samo pričetkom šolskega leta dne 12. septembra točno ob 8. uri. Vsled občutnega pomanjkanja učnih prostorov in ker sme biti sprejetih v posamezne razrede največ 40 učencev, oziroma udenk, naj prizadeti ne zamude gori navedenega roka za vpisovanje. DRŽAVNA POSREDOVALNICA ZA DELO. Prt v«eh po<'ružti'cab »Drž. poaredov. ta delen v Ljubljani, v Mariboru, Ptuju te Sunki Soboti je tekal« r preteklem tedna od 19. do SS. junija 1981. del* 881 mo&klh in 177 ionskih delavnih mod Delodajalci ao iskali 257 moških hi 108 ženskih delavnih moči. Posredovanj so je izvrfilo 206. Promet od 1. jannoarja do 26. junija 1921. izkazuje 15.881 strank ih sicer 8069 delodajalcev in 7812 delojemalcev. Posredovanj ne je irvrfflo T tem &wu 4064. Dela iščejo: pisati, moči, kovinarji, trgov, antrudniki, sotrudnioe, natakarji, natakarice, krojači, Šivilje, polj. delavke, delavci, strojniki, kurjači, sedlarji, dninarji, fotografi, boln. streiuioe, vajene), vajenke itd. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, kleparji, mizarji, zidarji, tesarji, čevljarji, ključavničarji, kovači, fcteparioe, delavke v opekarno, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. Frank Holler: 27 Blagajno velikega vojvode Roman. Poslovonil F. J-o. «