98. številka.
Ljnbljana, v četrtek 31. decembra.
XVIII. leto, 1885.
Ishaja vsak dan »ve«er, iiiinši nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za a v s tri} sk o-ogor ske dežele ta vse leto 15 gld., xa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., aa Jeden mesec 1 gld- 40 ki. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vee leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za poći 1 janje na dom račuua se po
r? kf' aa meneč, po . 0 kr. za četrt leta. — Zu t u j e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje »e od cetirsstopne petit-vrste po 6 kr.. će se oznanilo jedeukrat t.ika, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati.     Rokopisi so ne vračajo.   Uredništvo in upravniatvo je v Rudolfa Kirbifia nisi, ^Gledališka stolba". Upravnistvc. nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari.
Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v soboto 2, januvarja 1886.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po posti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Upfttrni&tvo ,,siov. Naroda4'*
Na starega leta dan.
Zgodovina človeštva, držav, in narodov se je zopet postarala za jedno leto. Le malo ur še in prestopili bomo v dobo novega leta, v dobo, ki je dolga za življenje posameznega človeka, a prekratka, malo trenotjo v primeri s časom, ki je že bil pred nami in ki še bode, ko nas ne bode. Koliko se premakne posameznega in državnega življenja v jednem letu, a kako malo črk o vsem tem zapiše Klijo v svojo knjigo, v človeško povestnico ? V zgodovini se izgubijo milijoni ljudij, omenjena neso leta in leta iz življenja držav in narodov. Zgodovina nam ne piše romanov in epizod, ona zabeležuju le čine, ki so v svojih posledicah imeli znatne premembe v življenji države, v odnošajih mej narodnih, ona izroča spominu potomstva le imena tistih mož, ki so bili organi usode, večne preobrazovateljice. In tako pisana zgodovina prezre mnogo odličnih članov člo-
veške družbe, kateri so sicer velezaslužni za napredek državni in kulturni, katerim pa je bilo usojeno, da so le gradivo pripravljali v porabo potomcem, inicijativi zgodovinskih mož; tako tudi boginje Klijone pero v zgodovino ne zapiše vsacega leta, ker se v vsakem ne porodi markantna prememba, akoravno se vsako leto udeleži po svoje vsacega razvitka.
Mej taka prezirana leta pa ne spada leto, od katerega se danes poslavljamo, in v njem so živeli ali umrli možje, kateri so odrabljeni letnici 1885 pridobili mesto tudi v zgodovini.
Skoro sleherna država, sleharna narodnost v Evropi imela je tudi v odhajajočem letu posebne dneve in dobe, katerih se jo posebno dojtnil položaj, katerih učinki so v nove struge napeljali državno in narodno razvijanje. Ne glede na Rusijo, katere notranje življenje nemalo prikriva zastor neparlamentarne vladavine, ne glede na Nemčijo in Italijo, Belgijo in Španijo, v katerih so se po parlamentih v bojih razjasnjevala strankarska protivja, bila je po družili državah notranja politika jako razburjena vsled dnevnih redov, ki jih od slučaja do slučaja, od časa do časa na svetlo spravlja konstitueijonali-zem. V Angliji odstopil je liberalni Gladstone in namesto njega je znova na krmilo prišla Salisburv-jeva konservativna stranka Prišle so za tem redne volitve v meseci novembru in decembru in te so pokazale, prečudni rezultat s tem, da so Irci dobili v parlamentu tako močno zastopništvo, vsled kate rega se bode moralo rešiti irsko vprašanje v zmislu samoupravnem in narodnem Vnanja politika je tudi vrgla Ferrvjevo ministerstvo v Franciji in nadomestila ga z Drissonovim. Tudi na Francoskem so aa tem prišle volitve in tudi te so vznemirile politični svet, ker so osvedočile moč monarhistov, nevarnost za republiko. Toda složno postopanje pristašev republike, katero je zadnji ponedeljek znova poštenjaku Grevvja dvignilo na predsedniški ščit za 1 bodočih sodem let, daje upati, da se Franciji ni še bati preobrata »■ monarhističnem zmislu. Veliko ne-varniše bilo je stanje za obstoječo vladavino v Španiji, ko jej je umrl Alfonz XII, vender pa se dose-daj neso dvignili resni poskusi proti  pravicam Al-
LISTEK.
Lepo pismo.
Na Dunaj i, o božičnih praznikih 1885.
Gospod urednik! Na nekaj posebnega me je ta pot pripravil, ste si mislili, ko ste odpirali zavitek, iz katerega se Vam je prismijalo denašnje moje pismo. V tistem trenutku se je po Vaši zatohli uredniški sobi razlila zbadljiva, toda nebeška dišečina. „Ah,a porečete, „taka eleganca, tako krasna kuverta, tako fin papir in potem ta — duh! Kaj mi sladkega še pove, moj Dunajski prijatelj, ki mi je tako gizdav in parfumovan oglasil svoj pohod?"
Počasi, gospod urednik! Že naprej Vam povem, da Vam ne pošiljam božične potice v podobi sladkoustnih poklonov ali sengačnih novic, ki bi Vam pač dobro došle, da bi jih nesebično razposlali mej Svoje bralce. Naši politiki skrbijo te dni za novice svojim otrokom in ženam; to so vsaj novice, ki jih je kdo vesel, a za javnost venderle neso. To pa itak že znate, da je umrl generalni prokurator dr. G laser; mož je bil veleučeu pravnik in vedel je tudi to, da je v življenji po njegovi kazenski  pravdi  najprvo sodba, potem šele
zvršitev; po božji kazenski pravdi pa je drugače, kar sedaj dr. Glaser tudi zna, namreč najprvo zvršitev, potem sodba. Le to naj Vam še nnglašam, da se je nekoč minister dr. Glaser posebno znosil nad drom. Costo, ko je ta zahteval za Slovence pravno fakulteto v Ljubljani. Ta se nekaterim tukajšnjim nekrologistom posebno duhovito zdi, menda za to — „lucus a non lucendo" — ker je dr. Glaser duha slovenskega zatiral. Kakor pa je videti, je duh slovenski ostal, dr. Glaser pa je šel. In to je vesela božična novica, četudi ni senzačna.
Če pa ni senzačnih novic, ste mi že večkrat dejali, pomagano Vam tudi ni s sladkoustnimi pokloni, katerih ne marate niti od ministerske strani, in ste že nekaterekrati nekako s sveto jezo čudili se našim poslancem, da se tako radi dajo odkrižati s kavalirsko besedo.
Potemtakem ste, gospod urednik, lahko uver-jeni, da nesem današnjega pisma tako lepo in okusno priredil, ker sem mislil, razveseliti Vas s kako posebno vsebino. Če ne zato, za kaj druzega pa? Samo zato, ker sem si dejal, da: lepo pismo lepo mesto najde. Če se ozrete v koš na Svoji levi, v isti grozni .pele-mele", v katerem je škripanje z zobmi za večno zavrženih dopisov, vprašam Vas, ali bosta v tako od slučaja zveriženo, obupapolno
fonzovih dedičev. V Avstriji, to se ve da, ni noben dan pojenjalo bojevanje raznoličnih naših narodnih, političnih, verskib in socijalnih strank. Državno-zborske volitve neso kaj premenile prejšnjega notranjega položaja. Desnica se je malo krepkejfia in z istimi sestavnimi deli prikazala v raznomnogem nasprotstvu z levico. Ta razkrojila se je na liberalni in nemško-narodni oddelek. Ta poslednji je faktor, ki bode skušal nabsurdovati avstrijski parlamentarizem. Slovanstva čakajo tostran in onostran Litve hude borbe. To bode tudi poslej signatura avstro-ogerske notranje politike.
V notranji politiki posameznih evropskih držav se tedaj stališča, razen v angleški vsled irskega natiska, neso kaj premaknila v starem letu. Tem važniši pa so bili tega leta dogodki na mejnarodnem polji.
Ustanovila se je v starem letu ob Kongu mej-narodna država, kukoršne do sedaj zgodovina ni poznala, liil je to sad kolonijalne politike, za katero so živele vnanje politike vseh evropskih velemočij, razen naše države avstrijske. V tem teženji je bila struna večkrat zelo napeta. Čitali smo o borbah mej Anglijo in sudanskimi rodovi, mej Francijo in Ton-kingom. Ti dogodki za evropske moči neso bili preveč častni in pripomogli so v preobrate tudi v notranji politiki. V svojem kolonijalnom teženji zapletle so se velemoči tudi mej sa'o v vroča diplomatska navskrižja, iz katerih je bilo vsak čas pričakovati krvavih bojev. Znano je, koliko časa je na prsih Evrope ležala mdra i usko-angleškega spora zavoljo afganske meje, in tudi, kako je malo manj« kalo do vojno zaradi Karolinških otokov mej Nemčijo in Španijo, kateri je konečno, — tudi posebnost starega leta — vzmiril papež Lev XIII. Ja-valjne bi se bilo vse to rešilo brez krvnprolitja, da ni bilo trocarske zveze, katera se je dosedaj res obistinila kot straža evropskega miru. Ta zveza imponujo in vsa prizadevanja Anglije in Italije, da bi se ta zveza razrušila ali okvarila s protitežjem, bila so brezvspešna. Na shodu Kromerižkeni postala je vzajemnost mej Rusijo in Avstrijo še tesnejša in trdo skušnjo je prebila kmalu za tem, ko je Plov-divski preobrat odprl vir znanim usodnim dogodkom
tovarišijo obsodili tudi moje da našnje pismo, to lino kuvertovano pismo na etegantnein, partumovanem papirji? Gospod urednik, jaz apelujem na Vaš este-tični čut, na Vaš dobri okus! Vidite, z lepoto oblike Vara danes hočem imponovati, z obliko Vam hočem seči v srco.
Kako ne bi človek ličen bil te praznike? Včeraj popoludne me je moja gospodinja pregnala z mojega stola, dala mi je za vse popoludne ,con-silium abeundi". Obrazložila je svoje besede nenavadno odločnost s tem, da je pred prazniki vse po sobi treba pospraviti v spodobno, lepo obliko. Dejala je, da mora okvire in zastore osnažiti od — recimo po slovenski — od „ivjau.
Vzdignil sem se torej in stopajočemu po širokih ulicah, šumela mi je po glavi beseda „oblika". Ne samo to. Tudi v oči mi je z vseh strani) sililo tisto, kar se imenuje oblika. Noben čas se na Dunaji ne žrtvuje tako za obliko, kakor čas pred božičnimi prazniki. Neovržen dokaz za to je v tem času obraz „Naschmarkta" — „snedenega trga". Ta trg je leto in dan neukusen, zlasti zavoljo svojih obsežnih in kričavih prodajalk. Okusna je šele stvar, kadar je kupljeno kuharica oprala in v ponev položila. Prej je ves trg malookusen. K) pa se primaknejo božični prazniki,  pristopi tudi na
na IJalkanu, kateri so „creme de ia creme* 1885. leta in" kateri bodo v svojih posledicah tudi 1886. letu zagotovili znamenito mesto v povestniei, Bože daj! — v prid in napredek slovenstva balkanskega in splošnjega.
Koliko se je uveljavil v prošlem letu narod slovenski? Toliko, kolikor je sam za se storil. Nič več in nič manj. Naše delo ni bilo brez vspeha. A to vodilo vzemimo si Slovenci tudi v bodoče leto, da je leto naše, kar si sami varu-rujemo in osvojimo! Prebili smo tudi 1885. leto in sicer ne umirajoči, nego ustajajoči. Bog, naše delo in slovanstvo z nami, da prebijemo tudi novo leto, tudi bodočnost, dokler zgodovina ne začne omenjati tudi naših del, del svobodnega in srečnega naroda! Q
Deželni zbor kranjski.
(IX. sej a dne 22. decembra 1 88 5.)
(D»UeO
Poslanee Hren poroča v imenu upravnega odseka o prošnji mestne občine Višnjegorske, naj bi se c. kr. okrajna sodnija premestila iz Zatičine v j Višnjogoro.   Poročevalec opomui, da se je jednaka I prošnja za piemeščenje c. kr. davkarije že 1. 1880 j predložila deželnemu  zboru in isti jo je priporo- ! Čevaje odstopil c. kr., vladi, oziroma pravosodnemu ministerstvu. Prošnja se je vrnila, ne da bi se na-veli razlogi, zakaj se jej n: ustreglo.   Istina je, da ! se je pričelo poslopje,  bivši  samostan  v Zatičini, kjer s« uradi nastanjeni, rušiti in bode kmalu raz- i valina.    Tudi leža Zatićine je  nepovoljna,  ker je strani glavne ceste, nema niti brzojavnega urada in samo jednorazredno solo.  V Višnji gori pa je tro- ; razredna  šola.  telegrafski  urad   in   mesto leži ob glavni cesti.   Tudi bi v Auerspei govi graščini, katera se je ravno zdaj popolnem obnovila, lahko sta no val t uradniki. Poroči valee tedaj na.svet.uje. naj bi se c. kr. Bodnija in davkarija premestili iz Zatičine V Višnjo goru.  Potem pa naj bi se združile občine : Tebanja vas, Gaber in Prapreče, ki spadajo zdaj k Sodil i i v Zatičini, s Trebanjsko sodnijo, izloč;jo pa naj s   od Ljubljanske okrajne sodulJG okraja občine Grosuplje, liae.na in Slivnica ter piiklopijo Višnje-gorsl emu Bodnijskeoiu okraju.   P< ročevaiec še posebnu naglasa, dn se je prošnji Višnjegorske mestne občine Bedttj pridružilo tudi devet kmetskih občin tega okraja, kar leta 1880 ni bilo. Kouečuo Odsvetuje, da se prošnja izroči vladi, oziroma pravosodnemu ministerstvu   b toplim priporočilom, da jo usli-.
Poslanec iS ve te c izjavlja, da rad piivošči Vi li, ... dobi imenovanj c. kr. urade v svoje mesto, uko je vlada s tem zadovoljna, a deželni zbor ne more postopati jednostransko, prosilo je le deset občin, ne ve se pa, kaj poreko druge. Vendar je umestno, da se tudi poizve mnenje ostalih občin. Višnjagora je že jedenkrat prosila za tako premeščen je, pa ni biia us..šana, /.daj pa se v prošnji neso navel. deželnemu zboru novi uzroki, da bi se vnovič priporočala državni vladi! Govornik torej na-svetuje, da so prošnja Višnjegore in drugih občin izroči c. kr    Ladi brez posebnega priporočila.
Poslanec profesor Šuklje pravi, da je poslanec Svetec v seji deželnega zhora dne 2. julija 1880, ko se je razpravljala i*ta prošnja mesta Viš-njegorskega brez pomisleka glasoval za predlog, da se prošnja s toplim priporočilom odstopi c. kr. vladi. Kje je tedaj razlog, da poslanec Svetec današnjo prošnje neče podpirati, ko d »nes vendar ne prosi jedna sama občina, kakor pred štirimi leti, nego se je isti pridružilo še devet druzih občin. Zatiški okraj šteje sicer 2:1 občin, a če neso podpisale prošnje vse, s tem še nikakor ni rečeno, da bi bilo tudi ostalih trinajst občin prošnji nasprotnih ravno tako, kakor ne more trditi, da so se vsi graščaki okraja Zatiškega proti preložitvi uradov v Višnjogoro, razen baron Taufererja, ker je le-ta gospod izmej njih jedini prošnjo podpisal. Sploh pa ne gre v tej zadevi ozirati se na nestalno mnenje prebivalstva, le občna korist ima odločevati. § 2 državne postave od 11. junija 1868 jako določno veleva, da tam. kjer krajni ali prometni od-nošaji to velevajo, se sodnijski okraji lahko razdele, sploh prtmeste, ako je s tem zadovoljen deželni zbor dotične dežele. Tedaj ima zbornica oddati le svojo mnenje, zadnjo besedo ima pravosodno mini-sterstvo. Slednje bode gledalo pri rešitvi prošnje na koristi uradnega poslovanja, deželni zbor pa ima gledati v tej zadevi v prvi vrsti na občne deželne koristi. Profesor Suklje dalje pravi, da je slovenski narod, zdrav in krepak narod, a boleha na jedni napaki, rekel bi, pravi govornik, da je srčna, ker je meščanstvo premalo razvito. Vsa kulturna zgo dovina pa kaže, da narod kateri nema razvitega meščanstva, ne more napredovati. Na Angleškem, kjer biva kulturni narod prve vrste, stanuje v mestih 51"/) na deželi 49% prebivalstva, Pri nas na Kranjskem pa stanuje v mestih le 8°/„ na deželi pa 92°/0 prebivalstva. Meščanstvo gre posebno na Dolenjskem sedaj rakovo pot, deloma, ker so se zamašili prejšnji viri blagostanja, deloma, ker so se mestom odvzele uradni je, to pa n. p Višnjigori. it zgolj osobnih razlogov. In vendar ima Višnjagora v zgodovini Kranjske gotovo častno ime že pred 400 leti. Gotovo tedaj zasluži, da jej deželni zbor kaj opomore, tedaj upa govornik, da se ne bode vzpre-jel predlog poslanca Svetca. tD.dje
Pol i fclfcii i razgled.
Notranjo dežele.
V Ljubljani 31. decembra.
V rcsitem deželnem zboru v tem zasedanji ne pride več na vrsto niti Trojanov niti Plenerjev predlog o jezikovnem vprašanji.   Odsek, kateremu sta se izročila ta predloga,  še ni začel meritorič-: nega posvetovanja.    Ker bode  po Novem letu trajalo zborovanje samo kakih 14 dnij, ne bode imel i zbor časa rešiti tako važnih stvari:.  Drugo leto se i bodota morala predloga tedaj z nova staviti. Pri : posvetovanji o deželnem budgetu mislijo Nemci pro-i uzročiti hudo govorniško borbo.
v nanje države.
Turški državniki in diplomatični krogi v Ca-I rigradu so nekila prepričani,  da se bode kmalu i sklenil mir mej Srbijo in llolgarijo. Manj optimistično pa sodi o  sedanjih  dogodkih Carigradsko
»medeni trg" nekoliko poskušenj lepe oblike. Vse se tako priredi, <la mika ter vabi preprosto občinstvo, kupujoče za svojo božično mizo. Se ve da merilo ni estetika ; ako bi bila, občinstvo bi si poiskalo drugi „snedeni trg".
Svoje poulično pregnanstvo sem večinoma prebil stopaje od jedne knjigotržnice do druge. Postaja! sem pred izložbami in prebiral naslove knjigam. Uganil sem takoj, da so knjige in knjižice postavljene na ogled „ad hoc", za božič. Učene vsebine, sicer izložene, morale so se za to priliko umakniti knjigam, katere je bolj priporočala lepa vez, lepa vnanjost, oblika, nego-li vsebina, soditi po naslovih in imenih pisateljev. Oblika je bila vse, in ne rečem, da zavoljo tega knjige neso bile maio prikupljive.
Zlasti v jedni izložbi so se kazali na vrhunci časa — knjigovezi in njihovi pomagači. A baš ta izložba imela je ubogo malo dobrih del v sebi. Toda prodajalec, kakor je bilo videti pri uhodu svoje prodaj alnice, imel je dobro kupčijo. Rekel sem si torej, da oblika vende--le ni prazen nič. Vprašal pa sem se, stoječ pred naslednjo izložbo, katera je po nujala osobito dela novejših nemških pisateljev v vsej eleganci, vprašal sem se: Ali vsa ta nališpana dela odvagajo prvega slovenskega pesnika, poezije Pre širno ve?   Dal sem  si  odgovor, odgovor v
vprašanji: Ali vsa ta nališpana dela odvagajo le jedno jedino Pre širno v o pesen? Zato pa — v kakšni obliki imajo Slovenci svojega Prezirna? . . .
To sramotilno vprašanje me je gnalo, da sem hitreje stopal na svoj dom, ko so že svetilnice razsvetljevale velikomestni mrak. Proširen, ki je svojo svetovno slavo žrtvoval v svojem velikem rodoljub]i za svoj slovenski narod, Prešireu prebiva nam v izdaji t obliko, skoro bi dejal, iz predpotopne dobe, te pa dandanes, ko bi se mu za male novce — ako bi se sploh pri Preširnovi poeziji smelo gledati na novce — dala lahko dostojna, vsaj okusna oblika! In niti nemarno ga, da bi ga brali, da bi ga dajali naši mladini, naše najboljše berilo!
Sedel sem, da Vam, gospod urednik potožim pezo rodoljubne sramote, katero občutim sedaj, v času lepe oblike, praznične lepote! Vaš ostali izobraženi svet veseli se ta čas narodnih duševnih proizvodov v vnanji popolnosti, le mi Slovenci imamo Preširnove poezije v obliki, ki ne pristoja na nobeno božično mizo, tudi na najrevnišo ne!
Gospod urednik, ne zavrzite mojega lepolič-nega pisma in z mano vred voščite veselo novo leto tistemu, ki bode Preširnov zaklad priredil nam za bolji okus, pred vsem za nežne roke slovenskega ženstva! Vendus.
prebivalstvo, katero misli, da se bode sedanja kriza vlekla do pomladi, potem se pa začne zaradi ori-jentalskih zmešnjav vojna mej velevlastimi. — Kakor je znano, se Srbi pritožujejo, da so Bolgari oropali Pirot in celo odpeljali veliki zvon. Da so ta poročila o bolgarskih grozodejstvih pretirana, če ne popolnem zlagana, še praviti ni treba. Že za vojne imeli smo dovolj prilike se prepričati, koliko je verjeti srbskim poročilom. Veliki zvoo so Bolgari res odpeljali iz Pirota, toda ga neso uplenili. Bolgarski knez je želel seboj vzeti zvon, kateri je naznanjal prvi dan objavo vojne. Poprosil je cerkveno oblastvo, da zvon proda. Poslednje se tega ni branilo, a izjavilo je, da ne ve cene, ker je zvon darilo kralja Milana. Dovolilo je pa knezu odpeljati zvon, ceno mu bodo že pozneje sporočilo v Sofijo, ko izve, koliko je vreden, da ga plača.
Poročila o protidinastičnem gibanji v Srbiji so nekda izmišljena. Razstrosili so te vesti pristaši vladne stranke, kateri hočejo na ta način pocrniti Kističa in njegovo stranko pri kroni. Ker po sedanjih uevspehih že kralj spozna, da politika sedanje vlade ni prava, se naprednjaki že boje, da ne bi Kistič prišel na krmilo. S tem bi bili zanje medeni meseci pri kraji, z mameluštvom in denunciranjem bi ne mogli več dobivati mastnih državnih služeb kakor dosedaj. — Srbi se hudo maščujejo nad onimi Pirotskimi prebivalci, kateri so izražali svoje simpatije do Bolgarov, ko so ti bili v Piiotu. Nekaj so jih že pobili. Več Pirotcev je ube-žalo v Caribrod. Vas Orehovico blizu Pirota so Srbi popolnem oropali. Na skrivnem so prebivalci Pirot-skega okraja poslali deputacijo knezu Aleksandru, da se potegne pri srbski vladi zanje. — Srbski kralj ni vsprejel ostavke ministerstva, ker nikdo sedaj ne mara prevzeti vlade, dokler se ne zbolj-šajo vnanje zadeve, ter bodo vse stranke podpirale sedanjo vlado v vseh vnanjih vprašanjih. Skupščina se skliče še pred koncem leta po pravoslavnem koledarji, a se bode takoj po shodu odložilo zborovanje, dokler se konča vnanja akcija. Tedaj bode pa vlada poročala o svojem delovanji, potem pa najbrž odstopila.
Spoi azuniljenje mej našitimi carjem in bol* (gorskim knezom se ne bode tako hitro doseglo. Car še vedno črti knezu,  če tudi  ne   tako kakor pred 81'bsko-bolgarsko vojno. Zategadelj pa bolgarski knez tudi ne bode potoval v IV'terburg, ker se boji, da bi bil jako hladno vsprejet, kar bi škodovalo nji govi veljavi v Bolgariji. Odnosa    mej bolgarskim knezom \\\ ruskim carjem morejo m\ kakor se misli, le polagoma, po daljšem razvoji dog idkov, zbolj sati, Kakor bo govori, se je Giers obrnil z okrožnico do velevlastij, da bi se zopet aešla konferenca, ki bi se posvetovala o rešen ji vashoilnorume« Kij.*ii!*.<iN£.'» Vprašanja. GHevfc predtttgu, da nuj bi se konferenca B6šlh v kakem drugem  mestu, ne pa v Carigradu.   Ruska  vlada  misli,  da mnogo zavisi vspeh posvetovanj od tega,  kdo predseduje. Pod predsedstvom  kakega turškega  državnika,   se ne bode dosegel nikak vspeh.   Konferenca se pa tako hitro ne more. snitl,   pojasniti se  more poprej notranji položaj na Francoskem.   Dokler Francija ne lobi nove vlade,  se ne more udeleževati posvetovanj konference V Peterburgu se baje nadejajo, da se   bode   vzhounorumeiijsko   vprašanje sedaj dalo lahko rešiti.   Diplomacija bo že našla kako obliko za zjedinenje Bolgarov, katera formalno ne bode v nasprotij z Berolinsko  pogodbo, pa bode vendar vztrezaia. željam bolgarskega naroda.   - Skoro vse velevlasti  so že  odgovorile na turško okrožnico 0 vzhoduorumelijskih zadevah.   Vsi odgovori razen angleškega so po vsebini podobni.   Velevlasti obžalujejo, da konferenca ni imela vspeha, zagotavljajo Turčiji,  da bodo pO svoji  moči pripomogle,  da se ta stvar ugodno reši.   Svare pa Turčijo,  da naj ničesar ne  stori brez vednosti  velevlastij,  da se to vprašanju še bolj ne zamota. Anglija je pa jako platonično odgovorila. Prihodnjega urejenja razmer v Vzhodni Rumeliji v odgovoru ni skoro nič omenila.      Turčija bi naj raj ša, tla bi se priznala personalna unija, drugo pa ostalo vse pri starem, toda Bolgari bodo javaljne s tem zadovoljni.
ltuslta vlada je odredila, tla morajo vsa inozemska delniška društva, ki so koncesijonirana v Rusiji, plačevati 3°/0 davka od dobička, kakor domača delniška društva.
Predvčeraj se je zaključilo zasedanje Francoske zbornice in senata. Poprej so se še dovolili nekateri krediti manjše važnosti. Nadomestilne volitve v onih okrajih, katerih volitve je zbornica zavrgla, bodo 17. januarja.
Na Španijsinem so baje zasledili veliko zaroto. Zarotniki so hoteli odpraviti sedanjo vladajočo rodbino in portugaljskega kralja Dom Luisa de Braganca proglasiti za španjskega vladarja. Središče tej zaroti ni bil Madrid, ampak Lizbona.
Razmere v liirmi se vedno bolj hujšajo. Po poročilih iz Rangona se po vsej deželi klatijo roparji, ropajo in požigajo mesta in vasi. Mej prebivalstvom vlada velik strah. Roparji čakajo celo na ladije na roki Iravady. Parniki morejo le pod vojaškim varstvom voziti v Mandalav. 22. t. m. je nad Minkio veliko roparsko ladijo ujel velik vojni patnik, kateremu zapoveduje mr. Phayre, uradnik v Minkiu.
Dopisi.
Iz rulja 28. decembra. (K no ve mu letu.) In zopet je zatomio v morje prošlosti jedno leto. Leto dnij je v življenji narodov, kolikor kaplja vode v širnem oceanu. In vendar je [tri denašnjem času. ko se hitro Živi jedno samo, kratko leto dosta dolgo, da more trajno upi i vati na bodočnost in osodo ka-cega naroda.
Ali naj se ozremo danes, na pragu novega leta stoječ, v bližnjo minulost? Pogled ta ne more vzradostiti domovino in narod ljubečega srca. Cesta, ki jo imamo za seboj, ni bila gladka; hoja po njej neprijetna; po njej nam se neso stlale duhteče cvetlice, a ob robu njenem rastel nam je v izobilji osat in premnogo bodečega trnja.
Po jarkih ob tej cesti so pa pohlepno prežali sovragi naši, da bi nas oropali onega, kar nam je na svetu najdražji, da bi nam iztrgali narodnost našo, kojo ljubimo iz globine plamtečega svojega slovanskega srca. Protivniki naši so si ostali zvesti — premenili neso svoje taktike ni za las Laž in obrekovanje, prilizovanje in rotenje, nasilstvo in de-nuncija, vsa ta podla sredstva bila so jim dobra, da bi nas sramotili pred izobraženim svetom in da bi v ljudstvu našem zatrli sveti čut, ki ga je sam Vsegamogočni usadd v človeško srce — ljubezen do domovine.
Drugorodnim preganjalcem pridružile so se domače izdajice, to so one zaničljive stvari, ki one-snažljajo gnezdo,  v katerem so se rodile,  ki plu-
vajo v skledo, iz katere jedo,  ki.....ali mimo,
mim , slika je preguusna, da bi se mogli pri njej ustaviti.
Obrnimo se do druge žalostne prikazni v našem narodnem življenji. Nesporazumljenje mej nami samimi nam je na mislih. Sinovi smo jedne in iste matere; vsi nosimo tudi to siadko zavest v prsih svojih; sreča naroda nam je vsem prva briga, telmje naše so si v svojem bistvu povsem jednake in ven-der se zgodi premnogokrat, da se naša pota — ki vodijo proti jednomu in istemu cilju — križajo in da tako drug druzega oviramo, mesto da bi se pol-pirali; in to vse radi tega — ker se ne razumemo.
V tem zadnjem oziru bilo je ravnokar pre« teklo leto sila žalostno. Vihar domačega prepiru divjal jo po sliiVt.fi.<ki}i jiokiuji.iui), rastouijeni vtstuvfc javnega našega življenja pluskali so kvišku svoje peue in premetavali malo našo narodno ladjico sem in tja, da se je bilo bati, da jo ne bi treščili ob nesrečonosno skalo iz razljutenega morja strlečo. \
Da, leto 1885 bilo je za narod slovenski letu boja, leta truda. Koliko želja je gojilo pred letom dnij vsako zvesto narodno srce in koliko se nam jih je res spolnilo?! O, to nerazumno, skrivnostno človeško srce!
Kako malo je in vendar kako množico čutov ima v sebi skritih. In če se mu spolni le mali del tega, kar je želelo srečno je. No naše srce i danes ne more radosti ti se, kajti bratom našim izven Kranjske spolnila se ni niti jedna želja. In če boleha le jeden ud, trpeti mora celo telo.
Naj pa danes radi tega tugujemo? Ne, Bog obvaruj! Uekriminacije in očitanja druzemu ne bi nič hasnila, še škodovala bi. Upati čemo, da nam bode leto 188G pokazalo srečnejši obraz, upati čemo, da čaka naroda našega y bližnjej bodočnosti milejša osoda, upati čemo, da bode slednjič s^et previdel, da narod slovenski zasluži — če ne z ozirom na njega število, pa z ozirom na njega nanvno nadarjenost — da se postavi, kot jednakoprtveu v jedno vrsto z drugimi narodi avstrijskimi.
Da pa to dosežemo, treba je, da te nam spol-nijo te-le tri želje:
Tuji svet naj pride do spoznanja, (ia se je nad nami hudo pregrešil, ker nas je slabo godil in nam krivico delal,
rod domačih izdajic naj izgine iztoej naroda našega, — in
mej nami samimi naj se utabori lepa harmonija in blagi mir, hidra prepira pa naj bode pregnana od nas na vekovečne čase.
To so tri želje, ki jih gojimo ob nastopu novega leta — in ti, dragi čitatelj, jih gojiš gotovo z nami — in ako se nam spolnijo te želje^ praznovali bodemo 1. januvarja 1887 v resuici „sreeno novo leto"! A*A»h+ti-&.
Iz Zagreba 30. decembra. [Izv. dop.] Danes bila je volitev v Novem, katero je dosedaj zastopal pokojni Ivan Vončina. Izvoljen je kandidat nezavisne stranke, bivši ban, IvanMažuranić, s
86 glasovi. Izid volitve bil je že naprej gotov, ker je Primorje vse opozicijonalno.
Na Baniji kandiduje Pavlekovič, veleposestnik v Zorkovci. Ker je kandidat večine, ga vlada z vsemi silami podpira. Podžupan Kovačević poskuša na razne načine pridobiti si volilce in tako novih zaslug. Nekim pošilja pozive v hišo, da naj glasujejo za Pavlekoviea, druge zove k sebi v urad, pa jih skuša pregovoriti, tretjim obeča to in ono, ako bodo za vlado glasovali. Je li bode vspel, to bode pokazala volitev, katera je na 7. januvarja razpisana.
Ker vlada izbranega župana Varaždiuskega ni potrdila zato, ker je opozicijonalec, je na novo izbran sodnijski svetnik g. Femenič županom Varaždinskim. STlađa ga je tudi potrdila, ker je bil zmi-rom jako lojalen in ker je obečal, da bode tudi tak ostal.
Staro leto ide h koncu, pa nam se za novo obeča dosta novega. Kakor piše „Agr. Ztg." bode početkom novega leta stvar glede kameralnih spisov definitivno rešena. Mi sodeč po tem, kar se je dozdaj godilo, nemarno upanja, da se bode koristno za Hrvatsko rešila. Morebiti bodemo dobili nekoliko nevažnih spisov nazaj, ali večina, in mej temi naj-važneji, ostali bodo gotovo v Pesti.
Početkom novega leta počel bode izhajati v Zagrebu nov beletristični list „Balkan". Urednik mu bode znani pesnik A. Harambašić. Za program novega političnega dnevnika „Agr Tagblatt" se še sedaj točno ne ve. Da bode zastopal stranko centroma, to je gotovo, ali ravno zato se ne ve njegov program. Centrum namreč ima, kakor nekateri mislijo, za svojo podlogo elaborat Živkovićev, dočim drugi trde. da je vzel za podlogo svojega programa govor grofu Sermage-a v budgetni debati. Grof Ser mage izjavil je v „Pozoru", da bode on odgovoren samo za ono v novem dnevniku, kar bode s svojim imenom podpisal. Zaključujoč iz tega, vzel bode centrum za svoj program valjda elaborat Živkovićev.
Predstojnik naučnega oddelku deželne vlade namesto pokojnega Vončine še zdaj ni imenovan. Do zdaj ima največ šans dr S. Spevec, profesor na ZagrebSkem vseučilišči in podpredsednik sabora, in govori se, da je njegovo imenovanje že k presvetlemu cesarju na sankcijo poslano.
Z.a^vcb dobi nov trg. Vrlo potreben ju bil ta trg v Iliri, naiživabnejših in največjih ulicah v Zagrebu. Mestni zastop je to tudi uvidel, pa je hotel od eskoinptne banke kupiti njeno zemljišče v Hici. Ker je pa eskomptna banka za svoje zemljišče preveč Zahtevala, bode se to zemljišče na t.eimdji za-kona mesto Zagreb razsvojilo in oudu nov trg odprl. S tem trgom postavil si bode mestni zastop trajen spomin, mestu Zagrebu pa storil veliko korist.
A 11'a.
uom ace si\' a r i.
— („Slovencu" v odgovor.) —■ Pred-včerimjem smo naznanili po poročilu, katero smo dobili, da bode „Ljubljanski List", ki je skoro dve leti delal zdražbe in sejal prepir mej nami, z novim letom prenehal izhajati. »Slovenec* se je tega našega naznanila polotil in hoče najti nekak kavzalni neksus mej prenehanjem „Ljubljanskega Lista" in postopanjem odločno narodne stranke, odnosno njenega glasila »Slov. Naroda". Kakor je to že pri njem od nekdaj navada, obrača prav svetohlinsko oči proti nebu ter na ves glas hvali Boga, da ni tak kakor mi. Očita nam nedoslednost in trdi, daje naša odločnost v narodnih zahtevah bila le nnekak amerikanski humbug". — Na to le sledeči kratki odgovor: Kaj je načelnika deželne vlade kranjske napotilo, da opušča slovensko večerno prilogo nemškega uradnega listu, ni nam znano in brigamo se tudi prav malo zato; to pa vemo, da bi tudi daljše njeno izhajanje ne imelo istega vspeha, katerega so na Turjaškem trgu in n ekaj č asa t ud i v „Slovence v i h" krogih pričakovali in tako živo želeli. Naš narod je preveč prebujen in presamosvesten, da bi le za trenotek bilo mogoče odvrniti ga splošno od odločnega boja za svoje pravice in svoj obstoj in porabiti njegove moči za druge — na imenovanih dveh krajih — pač zelo različne namene. In prepričan naj bode „Slovence", da bode naš list, kakor doslej, tako tudi v prihodnje brez ozira na desno in levo vedno odločno zagovarjal vse narodne tirjatve in brezozirno proti vsakemu branil narodne pravice. Pač pa je splošno znano, da so se bili V „Slovencevih" krogih v komaj preteklih časih prav   nedvojbeno  postavili   na stališče tuko
avane „elastike" in da se je njegov patron gospojd kanonik Klun nekaj časa kar topil na žarkih milosti, ki so izhajali iz dv orca na T ur jaš kem trgu. To naj pomisli uredništvo „Slovencevo" in potem sklepa, kje je nedoslednost in kje humbug.
— (Gosp. Emil Gutmann) imenovan je definitivnim pristavom pri finančni prokuraturi v Ljubljani (IX. razred).
— (Imenovanje.) G.Valentin Kosovel, carinski asistent na Krku, imenovan je carinskim oheijalom v Trstu.
— (Vladni svetnik dr. Valenta), do sedaj predsednik mestnemu zdravstvenemu svetu, odložil je, kakor čitamo v uradnem listu, dotiČD» svoj mandat, ker se je nedeljska komisija sešla brez vednosti tega specijalnega sveta. Menimo, da je ta občutljivost na popolnem napačnem mestu, in več nego čudno bi bilo, ko bi župan Ljubljanski ne smel sklicavati komisije, obstoječe iz mestnih odbornikov in uradnikov, brez vednosti zdravstvenega sveta. Vladni svetnik dr. Valenta ravnal bi bil pravilneje, da je sklical sejo zdravstvenega sveta v posvetovanje proti koleri. A tega ni storil, dasiravno ga je nekdo v tej zadevi celo interpeloval. Torej še je-denkrat: Neumestna občutljivost!
— (Odbor družbe sv. Cirila in Metoda) imel je 30. decembra Bejo. Posvetoval se je o doSlih inu dopisih od raznih poddružničnih odborov: (Maribor, Konjice, Trst, Metlika, Grad pri Ble lu, Gradec, Itudolfovo,) kateri so naznanjali, da vlada iz formalnih razlogov pravil ni potrdila. Odbor je rešil rečene dopise in sklenil, razglasiti navod za ustanavljanje poddružuic in preskrbeti potrebnih tiskovin. Tajnik poroča, da se je ustanovila poddrtlžnica v Trstu in na B1 ed u na Gorenjskem. Gopp. župnik Miha Lendovšek iz Makol nabral je 9 gld. in poslal družbi. V S mar t ne m pod Šmarno goro ustanovila se je poddružuica, v Motniku se pa snuje.
— (Celjska poddružuica družbe sv. Cirila in Metoda) Pravila te poddružnice je sedaj mlnisterstvo notranjih zadev z ukazom z dne ir> decembra t. 1. št 19,845 potrdilo s tem, da ne najde uzroka, zakaj bi naj ustanovitev prepovedalo. Da se torej voli odbor in da more pod" družnica začeti delovanje, vabijo se vsi prijatelji slovenske šole k pristopu in k občnemu zboru, ki bo v nedeljo 3. januvarja 188G popoludno ob treh v čitalnici Celjskoj.
— (V Trstu) zaprla je policija te dni la-honskega agenta Seotti-ja, ker je na galeriji mestnega zbora kričal: ,.Mvviva Itaskovič, moite a Na-bergojl" Ko so ga v zaporu preiskovati, našli so pri njem irrodentovske veleizdajske proklamacije.
— (O koleri) lahkomiselni ljudje še. vedno vaznašajo vžnemirjujo&e vesti. Da ne bo nepotrebnega strahu, povemo še jedenkrat, da je ni niti v Trstu, niti kje drugoj na Slovenskem.
— (Prol. dr. Bogišie) dovršil je državljanski zakonik za Crnogoro, a glede izdanja stavil nekatere predlo^1. Kadar slednje knez odobri, začne se zakonik Ltkoj tiskati v tiskarni na Cetinji. Pričakovati torej smemo, da v bodočem letu dobimo to za slovansko pravo velevažno knjigo.
— (Petardo) vr-e! je predvčeraj zvečer dosedaj šo nepoznan zločinec v sobo občinskega zastopnika A. Valečeca v Bregib pri Ivanići, Petarda se je razletela in Valečeca smrtno ranila.
— (Vabilo) k veselici, katero priredi Narodna čitalnica v Vipavi v petek 1. januarja 1886, na novega leta dan v svojih prostorih. Spored: 1. Ileidrich: „Želje Slavjana," možki zbor. 2. „Žo je dan," popotnica. 3. Ileu'rieh: „Slovo," 4. Koci jančič: »Danes tukaj, jutri tam." 5. „Starost, slabost," šaloigra. G. „ Zakaj bi jaz župan ne bil?" Komični prizor s petjem. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Ustopnina 30 kr., sedež 20.
— (Na vseučilišči v Zagrebu) razpisana je stolica za slovansko biologijo s posebnim ozirom na hrvatsko-srbski jezik in literaturo. Plača rednemu profesorju 1800 gld , S59 gld. stanarine in 5 petletnic po 200 gld., izrednemu profesorju pa 1400 gld. in 300 gld. stanarine.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Celovec M. decembra. „Klagenfurter Zeituug" zanikava vest o jezikovni naredbi za Koroško.
London 31. decembra. Ker se je dognalo, da sudanski Arabci  -90 Hudefiem morj
dobivajo orožje, dobile so angleške vojne la-dije ondu nastavljene ukaz, da obali zastavijo.
London 30. decembra. „Bureau Ren-ter" brzojavlja iz Kajire: General Stephenson napal je v 30. dan decembra sovražnika, da premagal in potem zašel Ginnis. Sovražnik beži, konjica ga preganja. Zaplenili dva kanona in 20 praporov. Jeden angleški častnik mrtev, jeden častnik in 20 mož ranjeoih. Izgube sovražnika velike.
Ljudsko sredstvo. Moll-ovo »Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo
Eroti trganji po udih, ranah, oteklinah ia ulesih. Cena ste-lenici 80 kr. Vsak dan razpoš.lja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Holl-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (11—9)
Tvfcl:
30. decembra.
Pri i>'in: Dr. Curti z Dunaja, tije. — Jančar iz Šmarja.
Pri «Niii i: Theimer z Dunaja. Kočevja. — Del Necro iz Ljubljane.
— Omahen iz Li-
— Komjanec iz
Umrli so v I Jiihljaul:
29. decembra: Meti Pogačar, dninarica. 85 let, Kravja dolina št. 11, za starostjo.
30. decembra: Leopold Koželj, sedlarjev sin, 1 mes., Pod trančo št. 2, za bt.žjastjo.
V deželnej bolnici: 28. decembra: Franc Srovec, delavec, 66 let, za starostjo.
Meteorologično poročilo.
ia • i
RODOVINA FR. KS. SOUVAN0™
želi (765) l|
pjj    vsem sorodnikom, prijateljem in znancem _
VESELO MLADO LETO.
V Ljubljani, dne sv. Silvestra 1S85.
■i^Ji^L^IslE^lSEj^lsJ^b
I     I     I     I     I i-
.   prijateljem  in {
Tesel© ia srečno nova leto
Vsem  sorodu i kom znancem vošči
(766)
ILvCa-t, Kreč,
dež. tajnik.
^    CHAMPAONE i
w!# AYALA & C°-
OIhvhii xalou.it y  l.juMjuiii pri
g. PKTEK lassMK-u.
Varstvena /.nnmka. B
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrili* v mm.
30. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. zveŽer	780*48 mm. 730 09 mm. 732-88 mm.	— 94° C — 6 4° C — 50° C	si. sev. si. svz. brezv.	obl. snež. obl.	llOram. snega.
Srednja temperatura — 6"6°, za 3-7* pod normalom.
dunajska borza
dne 81. decembra t. L
(Izvirno telegrafičuo poročilo.)
Papirnu renta.......... 83 gld
Srebrna ivnta.......... 84 „
Zlata renta........... 110 „
8*/, marčna renta......... 100 „
Akcije narodne banke....... 872 r
Kreditne akcije   ....       .... 300 „
London........... 126 r
Srebro.........                                                • — „
Napol............ 9 ,
0. kr cekini    .   . ....... 5 a
Nemške marke    ......... 61 „
4% državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 127 ,
Državno srečke iz 1  1861         100 gld 170 ,
Ogrska zlata renta 4°/0    .   .   , 101 „
„    papirna renta 5°/0 ...... 92 „
5"/0 Itajerske zemljišč odvez oblig 104 „
Dunava reg srečke 5U,,             100 gld. 116 „
Zemij. obč avstr il!t0!v zlati zast  listi . 126 „
Prior, oblig Elizabetine zapad železnico 115 B
Prior, obiig Ferdinandovo bov. železnice 105 „
Kreditne srečke.....100 gld. 181 „
Rudolf.),e srečke.....10   „ 19 „
Akcije anglo-avitr. banke        120  ., 103 „
Trammv.: v-društ velj. 170 gld a. v. .   • 197 ,
75 kr.
_ n
70 „
70 .
98'/, 97 90 75
15
50
75
50 50
50 80
za trpeče na prsih in plučah.
Nuogibnn potreben /.oper kašelj, hripavoat, zaslizenje, katar in oslovski kaielj, za take, Li /.'■ e dobiti čist m krepek glas, za škrofolj-naste, krvične, slabotne, bledične in krvl-revne je
sok kranjskih planinskih
zelišč,
n |MMlfo.sf<»rno kislim ag»nom
lit  Ž4'll>y.OBID   |»Olil4'Š»ll. "'"•iiivJK
Lastili izdelek.   Cen,t 56 kr.
Dobiva se v (B7*i—8)
LEKARNI TRNK O CZY
zraven rotovža v Izubijani.
IH Razpošilja  se  vsak dan po pošti. HB
Godba sest
ali pa tudi več s piskali pripotnča se pr. ti primernemu phv čilu za pustne in svatbene veselice. — Naroči se pri
Fr. Mii»iiov<*i,
(764-2) Sradaake ulica št. 12 v Ljubljani.
z dobrimi ■pridali in zmožen slovenskega in nemškega jezika vsprejme se takoj v trgovino s specerijo in želez-nino na deiell — Pobi.že se zve pri upravništvu ,.Slovenskega Naroda". (7,%_g)
nu*u*xHuu*nn*HHu**
*   Priznano nepokvarjene, izvrstne
i voščene sveče
*
izdelujejo
(738—2)
g P. & R. Seemann v Ljubljani.
r
Za zimsko zdravljenje!
Nova napolnitev
medicinalnega
^ ^ ^    ^w ^ ^ • at at at >r str Ar Afm
5
i
s
s
\
s \ \
\ \ \
k.
•     at at aw at 4w a> ^•^k^k^a.^k 't*.
zrilDJega olja*-
Pristno in jako zdravilno. 1 steklenic\ 60 kr., dvojne velikosti 1 ffold.
Prodaja (674 j
LEKARNA TRNKOCZY
zraven rotovža "V Xj.i-a.lolja.n.1.
taft^ui---tgm
CS1
H-1
IZ! H—i
O
I KAVARNA EVROPA (TAVČAR). |
Usojam si iiaztnnj.iti slav. p, 11. občinstva in prejšnjim čestitim gostom, i* da prevzamem z dnem 31. deoembra t. 1. (Silvestrov dan) vo<latvo ^v
, T
IVI 1
I
H-to
na Dunajskej cesti,
kateri dan se kavarna /.oiiet otvori. — Postreglo se bodo slav. občinstvu t ^4. 1 izvrstno kavo in /. dol 'rimi drugimi pijačami. Na razp »laganje bode cela vrsta fT ^£ slovenskih m nemških političnih, llustrovanih i,, humorističnih listov. Postrežba Ag<  pa bode pazua 111 priia/.na. — Za mm gobrojld otiisl: se priporoča
i
iJ   70:1—'2 S spoštovanjem Mariju SfholCNiiikai*.
it
a., s g 1 a. s
Vodstvo
najuljudneje naznanja svojim p. n. družbenikom, da se
upi a če vanje druStvenine za leto 1886
prične s 1. januvarjem 1886.1.
ter se vsprejema vsak čas ali pri dr ostrenj blagajn i cl, \- lastni liisi kon»<». Stcv. 18/20, Baoluitrasse v Gradei, ali pa tudi pri okrožnih  komisari.jaiili; v b.jubljani pri njenem BastopnJitv« v Florijan.skili ulicali št. 98.
Nadalje se naznanja onim p. n. deležnikom, kateri so bili že prvih devet mesecev 1. 1884 pri družbi za poslopja zavarovani, a so poslej brez prestanka zavarovani ostali oziroma tudi 1. 1866 zavarovani ostanejo, da se jim vsed nasveta upravnega soveta, VBprejetega pri občnem zboru dne 18. maja 1885. 1., iz predobitka, tlociljenega v upravniškem letu 1884 pri oddelku za zavarovanje poslopij, povrne 10 odstotkov v rečenem letu uplačane zavarovalnine, da se torej dotičnim p. n. družbenikom donesek za leto 1886 za omenjenih 10 odstotkov zmanjša.
(JUAUKC, meseca decembra 1885. 1.
V o d s t v o
c. kr. priv. vzajemno zavarovalne dražbe proti požaru v Grradci.
(758) (Ponatisi se ne plačujejo.)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Laktnina in tisk „Narodno Tiskarne".
07
02128815