Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman Teljil: Za celo leto predplača 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman vcljsl: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom poSiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Seraeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v torek 8. aprila 1884. Letnik XII. Govor poslanca Ilaiča v državnem zboru glede šolskega poduka na slov. Štajarji. Visoka zbornica! Zali dolenji Štajar ima vsled lavantinskega šematizma 567.000 duš; med temi se pa po najnovejšem ljudstvenem štetji nahaja 41.000 Nemcev, ostali so Slovenci. Zraven teh je pa še ob meji sekovske škofije 15 do 20 tisoS Slovencev in skoraj ravno toliko tudi v Gradci. Potem takem spadalo bi na dolenji Štajar okoli 450.000 Slovencev. Ti imajo 160 slovenskih in 75 dvojezičnih šol. Potem je pa še 14 šol z nemškim učnim jezikom. Prava radost bi bila, ako bi tiste šole, ki se slovenske imenujejo, tudi resnično slovenske bile. Tu pa tam že o prvem razredu, v drugem in tretjem letu se pa navadno mladina že z drugim deželnim jezikom moči. Po dvojezičnih šolah je pa že tako navada, da se že v prvem razredu ali pa v prvem letu tudi drugi deželni jezik uči. Po nemških učilnicah uči in podučuje se samo nemški jezik izvzemši nekaj malih izjem, kjer se tudi slovenščina podučuje in to prostovoljno. Ptujski okrajni šolski svet je predlagal, da naj se poduk v drugem deželnem jeziku ne pričenja poprej, kakor še le v četrtem in petem šolskem letu. Ta predlog sprejela je konferenca narodnih učiteljev 6. julija 1882 in je še celo nekoliko dalje segla. Sklenilo se je namreč ondi s 33 proti 21 glasovi, da naj se drugi deželni jezik nikar ne podučuje in sicer zato ne, ker so proti temu didaktično - pedagogični in znanstveni vzroki. No, okrajni šolski svet v Ptujem je toraj predlagal, da naj se z dotičnim podukom nikari ne pričenja pred četrtim ali petim šolskim letom. Ker so pa pedagogi tako sklenili, je okrajni šolski svet ta sklep tudi podpiral in vsa stvar odposlala se je deželnemu šolskemu svetu v Ga-adec. Na dan 7. jan. 1883 došel je iz Gradca odlok, kjer se bere, da naj vse pri stari navadi ostane. Stara navada je bila pa v raznih časih in po raznih krajih tudi jako razna. To toraj ni nič določnega. Mi bi bili le radi zvedeli, kedaj da nam jo začeti z drugim deželnim jezikom v ljudstvenih šolah ali pa, če nam je sploh kaj začeti. Deželni šolski svet v tem obziru toraj ni nič določnega povedal. Sklical se je sicer na določbo od 14. septembra 1870, kjer je pisano: „Ako se naj v ljudstveni šoli podučuje tudi še drug deželni jezik, naj se pred vsem na to gleda, da se otroci najprej brati, pisati in tudi nekoliko računiti navadijo ali pa da si trden temelj pridobe. Kedaj da se naj to zgodi, je stvar pedagogov in didaktov. Najboljši pedagogi so pa učili, da se naj otroci v ljudstveni šoli v maternem jeziku podučujejo; tako je učil Komenskj, Niemej-er, dr. Karol Schmidt, Schrader, dr. Dittes, dr. Fr. Miklošič in tako tudi dr. Kronawetter. (Ve-selost na levi.) Da, ravno ta je 20. aprila 1882 pisal: „V državi, kjer morajo vsi stanovi enake davke plačevati in vsi narodi svoje sinove v vojake pošiljajo, imajo tudi vsi enako pravico do gojitve svoje narodnosti." Mislim, da je to čisto zdravo načelo. Dalje pravi: „Učenec se mora po vseh učilnicah poduče-vati v svojem jeziku." Mi nikakor ne pretiravamo na dolenjem Štajarji, pač pa hočemo zvedeti od višje gosposke nekaj pozitivnega, da se bomo vedeli ravnati. Za te šole imamo učiteljišče v Mariboru, ktero je posebno za slovenski del Štajarja namenjeno. No in to učiteljišče je popolnoma nemško in slovenščino predava ondi učitelj, ki ni napravil skušnje iz tega predmeta, in kteri, kakor čujem še ^koristi" ne zna sklanjati. Silno težavno je za učitelja, ki je ondi štiri leta poduk dobival edino le v tujem jeziku, ter pride na slovensko šolo in mora ondi recimo predavati iz naravoslovja, fizike ali računstva v narodnem jeziku. To je jako siten slučaj in učitelji se čestokrat čez-nj pritožujejo. Naša prošnja je, da se nam to učiteljišče toliko preosnuje, da bode učiteljem mogoče različne predmete tudi v slovenščini predavati. To jaz mislim, da vendar ni nobena pretirana zahteva. Zarad tega bom tudi tej podobno resolucijo stavil. Dostikrat čuje se v tej hiši: Mi bi vam že radi nekaj dovolili, toda vaš jezik ni še dovolj razvit in kmet vašega novo zloženega ali novoskovanega jezika ne razume. Kdo to pravi? Mislim, da oni, ki naš jezik in naše slovstvo le na polovico poznajo, kajti ako bi bil naš jezik nerazumljiv, potem pač ne vem, kako bi bilo mo- goče, da nam naše liste tolikrat zaplenijo, če jih ne razumejo. (Veselost na desni.) Tu imam tak zasežen list, »Slovenski Gospodar" se imenuje, in prinaša član: »Minister Konrad in Slovenci po dolenjem Štajarji". V celem članku ni kar nič nevarnega in list sam je pisan za priprosto ljudstvo. 2300 naročnikov ima in je v novoslovenščini pisan. Tu notri se bere: »Slovenci si žele v Mariboru slovenskega učiteljišča, slovenskih paralelk po gimnazijah, slovenskih profesorjev za Maribor, Celje in Ptuj in da se v bodočnosti vse profesorske službe razpišejo in da se od prosilcev zahteva znanje slovenskega jezika." To je poglavitna vsebina tega članka. Gospod minister za poduk in prosveto je na to odgovoril: »Nimam ga vzroka, da bi na dolenjem Štajarji vpeljaval kake prenaredbe, pri oddaji profesorskih služeb dobivali bodo pa oni prednost, ki bodo slovenščine zmožni. Na to pa opozorim, da že mnogo let po dolenjem Štajarji ni bilo razpisane nobene profesorske in nobene ravnateljske službe, temuč se one oddajajo kar iz rok v roke. Pravijo: »pri nameščevanji učiteljskih služeb se bode poseben ozir jemal na one, ki so slovenščine zmožni". Ali kako bo le to mogoče, ako se nobena služba ne razpiše in se toraj tudi nikak kompetent oglasiti ne more? Dalje mislim, da Slovenci nikakor niso tako bogati, da bi 28.000 goldinarjev in še več za knjige Mohorjeve družbe venkaj zmetali (ako bi novega jezika ne razumeli). Tiste knjige so vse pisane za priprosto ljudstvo in družba je tolikošna, kakor nobena druga ne v celi Avstriji, Narod mora vendar, če hoče toraj tiste knjige čitati, jezik razumeti. Dalje moram opomniti, da sem čestokrat pridigoval ob najskrajneji nemški meji, govoril po taborih, pri slavnostih Stanko Vraza, dr. Miklošiča, Štefana Modrinjaka in nihče mi ni rekel, da me ni razumel. Izraz „novoslovenski" naj se ne razume tako, da bi se bil jezik še le sedaj naredil; izraz je od dr. Miklošiča, ki jezik tako ime-buje, da ga loči' od staroslovenščine. Dalje nam očitate, da izrazov »Slovenec" in »slovenski" pred tristo leti še bilo ni. To nam je očital ekscelenca, dr. Eechbauer, pred 14 leti. (Živahna veselost na levi). Dobro! Dovoljujem si navesti nekaj citatov iz LISTEK. Ruski roman in — podlistek. Pri nas polastila se je časnikarskih beletristov nalezljiva bolezen — »rusomanija". Vzemimo v roke ta ali oni list, povsod so predali prenapolnjeni z ruskimi proizvodi. Mi nimamo nič proti temu, ako nam orginalnih slovenskih »podlistkov" manjka, da ruske romane privajamo; dobro je, da i naš narod spozava svoje sorodnike in njih običaje, ali vse naj bi se po svoji meri godilo. Ako pa dan na dan močnik in zopet le močnik na mizo prihaja, kmalo se ga bo vsakdo tako prenaveličal, da ga nazadnje nič več ne bode maral! Kakošen okus imajo drugi, o tem soditi mi ne pristoja, za svojo osobo bi jaz rusko romane, ki so, da mimogrede opomnim, puščobni kakor žaganje, le enkrat na teden bral in dosti bi jih bilo za celih ostalih šest dni. Zakaj se pa naši mladostni prelagatelji ne ozirajo na Cehe? zakaj ne na Hrvate ali Srbe? Vsi trije narodi imajo toliko v resnici zabavnega berila za »podlistek" že nakopičenega, da je le po njem treba seči in ljudstvo Vara bodo jako hvaležno za to spremembo, »Podlistek" po mojem mnenji, ki pa nikakor ni merodajno, naj bode veselega, še bolje pa, če mogoče smešnega zapopadka, vse skozi pa zanimiv! kar pa vsega pri ruskih proizvodih jako pogrešamo. Pisatelj in vrednik ne smeta gledati na svoj okus; kaj narodu ugaja, to jima mora biti merodajno! Tudi za učene razprave »podlistek" ni ravno napačen prostor! Današnje ljudstvo, ki je v brezskrbni mladosti šolo zanemarjalo, bodi si po lastni krivdi, bodi si po samovolji druzih, ali krivdi časa, učiti jelo se je na stare dni! Časniki so mu učna knjiga. Iz predalov nad črto uči se lastnega jezika, uči se spoznavati tuje narode in njihovo gospodarstvo, uri so v spoznavanji sveta, mest in dežel. Časnik je priprostemu bralcu dandanes res prava in bolj učna knjiga, kakor marsikaj druzega, naj bode tudi dobro pisano. Iz časnika zajema vso svojo politiško, gospodarsko in strategično modrost, se ve, da vsak iz svojega predala. Zakaj bi se toraj podlistek ne porabil za kratke odlomke podučljive vsebine? Opisujte ljudstvu nove iznajdbe, seznanite ga na njemu razumljiv način z naravoslovjem, kolikor je za bolj priproste bralce potrebno ali koristno; z električno razsvetljavo, popišite mu telefon itd., da ne bo mislil, da je to hudičeva naprava, kakor se je lani na Madjarskem neki župan izrazil, ki je iz telefona glas, pravi pravcati glas svojega znanca slišal, znanca pa nikjer ni bilo. Moža jo pretreslo, mravljinci so ga sprehajali, prekriža se, stisne klobuček pod pazduho in — zbeži: češ, »s hudičem ne maram nikake zveze!" — Za vse zdi se nam slovenski podlistek bolj pripraven, kakor pa ravno za ruski roman. Sicer pa ne bomo nikomur predpisavali, kaj naj piše. Vi ste storili svojo dolžnost, da ste pisali, mi jo bomo pa dopolnili, da bomo brali, ako se nam bo ljubilo, ako bo berilo tako, da nas bo mikalo po njem! Ko sem pa že nekaj namignil, kaj naj podlistek donaša, naj še mimogrede opomnim, kaj naj iritiar ne donaša. Najpred naj nikar ne donaša popis«,^ kronike, ki se je tiskala t Ljubljaui leta 1578. Izdal jo je tedašnji župnik Brežiški pod naslovom: »Kronika spravljena po I). Antolu Pope Vramce. Štam-paue v Ljubljane po Ivane Maline 1578". Od tega dela se nahajata le še dva iztisa, eden v Ljubljanski licealni knjižnici, drugi pa na jugoslovanski akademiji v Zagrebu. V tej knjigi nahaja se sledeče (bere): na 280. Aurelius probus rimski cesar S loven ieh umorjen be, na 401. Atila kral posta, slo venska |zemlju i orsag do morja zavje, na 429. Sveti Hieronim doktor Slo ven, na 683. Trebelin kral slovenski i Bulgarski ovo vreme posta, na 744. Huni drugoč v Pannoniu ali Slovenska zemlu jesu došli, Velika vnožina Vogrov Slovenov i Horvatov poginuše, na 1537. Ivan Kocian general Ferdinanda kralja vojsku proti Turkom na Slovenski Orsag ali zemlju dopelja, ua 1570. Veliki strašen glad je bil na Slo-venieh, na 1573. Kmeti na Slo ven ieh vstali i zdignuli su se bili proti svoje gospode i plemenitim ljudem, na 1578. Gospodin Chrištof Ungnad posta Hrvatskim i Slovenskim banom, na 1557. Ivan Lenkovič Turke poleg svete Jelene pri Eakovcu na Sloveneh razby, na 1564. Draškovič Juraj na Zagrebe5ku bi-skupin dojde na SI o veni e, 1549. Počtenje Slovenci po vitežtve dobiše. Tukaj toraj nahajajo se izrazi ^Sloven" in „slo-venski" in to že pred 300 leti. Je pa še druga knjiga pod naslovom: „Eationale officiorum Divinorum" iz 12. stoletja, ktero je neki nemški redovnik na nemški jezik preložil. Ta redovnik pravi, da je razun latinščine in grščine tudi slovenščina za božjo službozarad tega odločena, ker so Slovenci najbolj razprostrti. (Živahna ve-selost na levi. — Čujte! čujte! na desni). Tu ima beseda „Siovenec" današnji pomen ^Slovan", reče se pa vendar-le „slovenski". Ravno tisti redovnik pravi o nemškem jeziku tedanjega časa, da je — rabil bom izraz, kakor ga imam tukaj-le — najbolj divji bil. (Veselost na levi). Tako pravi redovnik in prosim, da vprašate dr. Miklošiča ali koga druzega, ki je tisti kodeks bral. (Konec prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 8. aprila. ]¥otraiije dežele. Pražka nemška kazina bije ob veliki boben. Krik in vrišč nastal je ondi zarad razpuščenja Prdike trgoviiishe zbornice. Nemštvo je zopet v veliki nevarnosti, ker se je v zlati Pragi razkopal brlog, v kterem se je Slovanom sovražna politika kovala, če tudi bi bila ondi morala prva skrb biti, da se po deželi zboljšajo slabe trgovinsko in obrtnijske razmere. Pražka kazina in pa trgovinska zbornica ste bili, kakor mati in hči; kar je ena želela, ji je druga storila in zopet narobe. Sedaj, ko je nada, da se bo trgovinski zbornici zopet prvotni njen značaj podelil, in ona zopet pripeljala na pravo pot, iz ktere jo je nemška strast spravila, kriče Pražki kazinoti po svojih bratih, ki po planinskih deželah in po Dunaji stanujejo, naj jih za Boga ne puščajo brez pomoči. Sedaj ali pa nikoli velja solidarnost nemškega duha, tako kličejo iz češke prestolice zaslepljeni Nemci in vsi tisti, ki se svoje slovanske kože sramujejo. Nadjati se pa je, da to vse skupaj ne bode nič pomagalo. Drugi avstrijski Nemci se bodo pač malo brigali za zagrizene Pražke kazinote, naj tudi še tako kriče. Oe imajo le količkaj oči, morajo vendar sprevideti, da bi bilo tukaj vsako vtikanje v ondašnje razmere naravnost smešno in — bedasto. Edino, kar jim udani bratje po planinskih deželah pomagati zamorejo je ropot ki se bo tu pa tam po ksnikih čul, na tega smo pa že tako navajeni, kakor vojaški konj trobente. i!}ehi bodo na velikonočni ponedeljek sklicali na Dunaji veliki shod ondi živečih Cehov, na kterem se bodo posvetovali o ustanovi čeških šol v drugem in devetem okraji Dunajskem in pa o z^adbi stalnega češkega gledišča na Dunaji. Ako pomislimo, koliko sitnosti, koliko zasramovanja in koliko očitanja in sumničenja moral je ta vrli in krepki rod pretrpeti, predno si je pribojeval po društvu Komenskem vstanovljeno prvo češko šolo na Dunaji v desetem okraji Favoriten, moramo z navdušenjem priznati, da bi se vsaj sedaj še ne bili nadjali v tem obziru že druzega, tretjega in četrtega koraka. Kdo bo tajil njihovo potrebo? Nihče je ne more, komur so Dunaj in Dunajske razmere le količka znane. Ako je Čehom na Dunaji živečim, ki so po vseh okrajih raztreseni, na ohranjenji svoje narodnosti ležeče, morajo pred vsem lastne šole imeti in te si morajo sami vstanoviti. Le na ta način zadobivali bodo pogum pri vsem zasramovanji in ščuvanji, kteremu so od strani nemških dunajskih listov izpostavljeni, še dalje odločno svoje narodnosti javno zavedati se! Tolikošnemu zasramovanji pod peruti avstrijskega orla ni noben narod izpostavljen, kakor ravno pridni češki narod na Dunaji od ondašnjih Židov in njihovih listov. Vsak zaveden Slovan mora tukaj severnim našim bratom k odločnemu koraku prav iz srca častitati! Po severočeskih nemških okrajih, posebno pa okoli Eeichnberga vžgala se je silna protiavstrij-8ka agitacija, ki svoje roke obupno proti nemškemu „rajhu" po odrešenju steguje. Žalibog da so se te protiavstrijske agitacije tudi c. kr. uradniki vdeleževali. Toda vrč hodi tako dolgo po vodo, dokler se ne razbije pravi ravno nemški pregovor. Tudi te Avstriji ne ravno verne uradnike je vlada prestavila v druge kraje in v Keichenbergu se je še celo govorilo, da je vlada odstavila ondašnjo mestno stražo, nadomestila jo s c. kr. redarji. Poslednjo novico je sicer telegram iz Prage preklical, vsekako pa pomenljiva in za ondošnje razmere označevalna ostane. Kaj bi bilo, ko bi vlada zopet enkrat odprla tisto podstrešje, kjer ima spravljene akte, ki so se pisali pred nekako 15 leti proti Čehom, ki so zahtevali le svoje pravice in so mesto tistih dobili izjemni stan, kakor ga imamo sedaj na Dunaji proti anarhistom. Koliko so tedaj nemški listi, med njimi posebno „N. fr. Pr." pisali, da je tako čisto prav, naj se le vsaka nepokornost že v kali zatare in vendar je bilo tedaj pri Čehih vse kaj druzega iskati, kakor pa nepokornost in škilenje proti nemški meji. Sedaj je )a to resnično tukaj, in vlada se še vedno premiš-juje, ali bi, ali ne. Nemški časniki sicer pravijo, da je grozna krivica že to, da so se ondi nekteri C. k. uradniki prestavili in da Bog varuj kakega izjemnega stanu, ker bi se z liberalnimi načeli nikakor ne vjemal. Se bo pa znabiti nekoliko pozneje s čim dvobojev, umorov in surovih pretepov. Komu to hasne? Čegavo čutilo bo s tem duševno razsvitljeno, nravno zboljšano itd. ? V tem se ne toliko slovenski, kakor pa zanikerni židovski listi drugih narodov: nemškega, francoskega i. dr. pregrešijo. Dalje naj podlistek nikoli, nikoli ne donaša pravnega blata, zajemanega v gnjusni meseni mla-t^ kiiži. Oj, da bi mogel popisati in dopovedati, kako se človeku, ki ima še kaj nravnega čutila, tako branje gnjusi! Ne bom poskušal, to se da bolj čutiti, kakor gre z besedo popisovati. Rečem pa v kratkem : Podlistikarji, kteri druzega ne pazijo, kakor da zanikerno IjulDovanje na vse mogočne namišljene načine popisujejo, niso druzega kakor nravni ubijavci nedolžne mladine. Domišljijo in nravno čutilo popačijo popolno pred ali potlej, da pa po takem popačenji naglo sledijo taka djanja in tako življenje, je komaj treba omeniti, saj vsak sam v4 in žalostna skušnja vseh časov spričuje. V tej reči so pa tudi slovenski časniki in zlasti nek dnevnik mnogo mnogo zakrivili. Že zarad tega bi se ne smeli naročevati in podpirati, ker s tem postane podpiratelj sokriv nravnega propada, ki je dandanes čedalje veči. Naj reče kdo, kar hoče; naj išče iz- govorov, kakoršnih rad, nič se ne pomišljujem izreči, da jaz kot pisatelj ali vrednik bi ne hotel takega dela in njegovega plačila deležen biti po nobeni ceni in z nobeno pogojo. Za vsakega takega pisatelja bi bilo boljše, naj bi ne znal nikdar črke narediti. Kaj pak, da »pohujšanje sicer mora priti" ali — opozorim tudi na dostavek — »gorje človeku, po kterem pohujšanje, pride. Boljše bi bilo takemu človeku, da bi se mu mlinski kamen na vrat obesil, ter v globočino morja potopil". Pač mi je dobro znano, da marsikomu se danes to neumno in smešno zdi, a naj se mu le zdi, naj se le tudi temu porogljivo in zaničljivo smeje, prišel bo pa čas, (ne znabiti, ampak gotovo), ki se temu ne bode več smejal. Ne zamerite, da sem zoper voljo ojster moralist postal — res zoper voljo, ker mislil sem. na to le opozoriti, pa — beseda besedo porodi. Ze zarad tega nam je »Slovenec" ljubši, kakor —; saj smo brez skrbi, kadar ga naročujemo ali posojujemo, da se ne vdeležimo kakoršne koli nravne krivde in propada na.šega ljudstva. drugim vjemal. Menda so lib«raIoi češki Nemci (pa še kteri dragi) res že popolno » slepoto Tdarjeni, da že tolike krivice in izdaje ne vidijo. Poljski državni poslanec, gi-of JKra-sicki, se je odpovedal maniJatu v odbor poljskega kluba za severno železnico. Pisal je načelniku poljskega kluba vitezu Groholsk^nu, da ne more sodelovati, ker zadeve severne žetezniee potrebigejo več časa in temeljitejih in bolj |»reinišljenih štodij, kakor pa bode to tukaj mogože storiti o času, ki si ga je določil odbor v ta nauen. Drug vzrok je pa tudi ondi, da je on kakor predsednik Lvov-Černoviške železnice z vsemi pliškimi železnicami v najožji dotiki in bi se v.aki neprijietnosti in vsakemu trenji že naprej rad izognil. Na HrvaŠkem gradili bodo, kakor smo že omenili, štiri nove železnice in sicer najpoprej Pa-kraŠko in Zagorjansko železnico. Pri načrtu so madjarski možje v trgovinskem ministerstvu že za to skrbeli, da bosta sedeža glavnih ravnateljev obeh železnic prišla v Budapešt, če tudi nobena obeh železnic ne bo eno ped zemlje po Ogerskem tekla. V Budapeštu dobro napisani hrvaški poslanec Imre pl. Josipovič si je sicer mnogo prizadeval, da bi ravnateljstvo Zagorjanske železnice ali v Zagreb ali pa v Varaždin pripravil, pa se mu ni posrečilo. Predlog njegov razbil se je ob madjar-sko trmoglavnost. Tudi uradni jezik bo madjarski! Pri čisto hrvaških železnicah na čisto hrvaških tleh, madjarski službeni jezik, ali tako nasilstvo ne raz-Ijuti tudi v najhladnejem človeku vse srčne krvi h krati? In naj se Hrvatje tudi pritožijo, da se jim skozi to žali nagodbeni zakon, jim ne bo kar nič pomagalo, Madjari bodo namreč rekli: „Ove železnice niso državne, temveč so privatno podjetje in zarad tega smejo imeti madjarski jezik za uradni jezik. Hrvat jo revež nasproti Ms^djaru, naj se prestopi, kakor mu drago, vedno je na zgubi. Eno pa bi vendar le Madjarom svetovali in to bi bilo, da naj strune med Ogersko in Hrvaško nikar preveč ne napenjajo, kajti počiti bi utegnila in tedaj opletla bo struna po koži, da se bo rudeča kri po-cedila. V ogerski lioslaniSki xbovHici predlagala je opozicija, da naj se v obrtniško postavo sprejme paragraf, da morajo vse gostilne in kavarne, ki so v neposredni bližini kake cerkve, naj si bo kterega ko i veroizpovedanja, med ondašnjo službo božjo zatvorjene biti. Pri glasovanji je bil predlog sprejet z veliko večino. Prav tako, naj bi se izgled povsod posnemal! Želeli bi zlasti v I^ubljani; da bile bi štacune za železo, obleko itd. ob nedeljah zaprte, kakor nekdaj. Zarad tega gotovo ni še ni-kdo obogatel, pohujšanja pa že mnogo dal in še več praznikom nečasti delal. Agitacija za volitve v ogerski državni »hor je po deželah sv. Štefanske krone že tako živahna postala, da so jeli že časnikarske vrednike pretepati, W so se tisti predrznih za nasprotno stranko pero zastaviti. Vrednika Eichner-ja listu »Temesvarer Zeitung" je nek Temešvarski grajščak javno ozmerjal, vrednika Eeichmana so pa v Zenti s palicami na tla pobili in sicer se je pri tej priložnosti kraljevi državni pravdnik najbolj odlikoval po krepkem — udrihanji. Kar se poslednjega tiče, je že ua ministra notranjih zadev odšla dotična interpelacija. Tnanje držaTe. Guverner rusko-poljskega kraljestva v Varšovi, general Gurko, si mnogo prizadeva, da bi napravil že toliko zaželjeno sporazum-Ijenje med Rusi in Poljaki, Toda ni upanja, da bi se mu posrečilo, kajti ni na pravem koncu začel. On misli svoj namen doseči s porusovanjem poljske narodnosti in ravno tukaj moramo priznati, da se general Gurko jako moti. Vse drugo bo on pri tem postopanji dosegel, lo sporazumljenja ne. Poljaki so narod, ki se krepko drži svoje narodnosti. Ako bo rabil silo, so mu bodo Poljaki navidezno vklonili, kajti večletna narodna beda jih je tega priučila in Gurko bo mislil, da ima najbolj trde Ruse pred seboj od nog do glave. Srce pa od vsega tega ničesar ne ve in popolnoma mrzlo ostane v tužni nadi na — lepše vreme. Ni ga pod božjem solncem naroda toliko imenitnega, da bi se toliko vanj zagledali in nad njim svoj lastni rod in lastno kri pozabili. Od tod pa imamo ravno v Poljski zgodovini toliko požrtovalnosti med narodom v vseh stanovih in vsake starosti, kakor ne kmalo kje drugod. Zaspanost in mlačnost ste takoj zginili iz angleškega parlamenta, kakor hitro so je Glad-stono prikazal in za besedo prijel. Gladstone pravi, da Gordon nima nikakega povelja, da bi moral v Chartumu ostati, temveč je ondi ostal prostovoljno toliko časa, kolikor časa se bo potrebovalo, da se bo poslednji angleški vojak iz Sudana venkaj spravil. Lord Hartington je rekel, da je vlada odbila Gor-donov predlog, naj bi se Zebar paša za (Jhartum-skega guvernerja postavil, pač pa jo pritrdila Gordo-novi želji, da toliko časa sam v Chartumu ostane, da bo Angleška svoje ljudi venkaj spravila. Tega pa Gordon ni nikdar predlagal, da bi se angleški vojaki za obrambo Cliartuma vpotrebovali. Tudi v Suakimu se bo nastavila egiptovska posadka, ter angleška le tako dolgo ondi ostane, da se razmere vredo in za to bode popolnoma zadosti 200 do 300 mož, ki .se bodo lahko na pomorščake naslanjali, ki so pred Suakimom vkrcani in ki bodo, če bo ravno potreba, že pritisnili. Northcote bi bil zopet rad zabavljal, pa mu ni zadosti časa, toraj pravi, da naj 80 razgovor o egiptovskem vpraSauji preloži na prihodnjo sejo. „liog obvaruj", pravi Gladstone, to bi bila neodpustijiva zloraba parlamentarnih pravic. Finančno vprašanje, pravi Gladstone, seje do dobrega premotrilo, vendar pa sedaj Se ne more dati potrebnega pojasnila dotičnim velesilam, ki so pri tem prizadete. Da bi se toraj razgovor o egiptovski politiki preložil, se zavrže, oziroma Northcote predlog nazaj vzame in zbornica se posvetuje nadalje o pre-osnovni postavi. Nedavno bilo je čitati po listih, da se bode imenoval kmalo nov nadSJeof JPosnansJei, kte-remu se bo zopet plača odkazala. „Politik" inaa pa iz Berolina dopis, ki pravi, da na to še misliti ni, da bi se tako kmalo izvršilo, ker so v Eimu v tem obziru obravnave med Sehlozerjem in sv. stolom popolnoma prenehale. Eaz tega stališča dii se tudi žaljiv govor naučnega ministra v Berolinu razlagati, in kar verno katoliško ljudstvo še bolj draži, je neznosnost, s ktero so nemška vlada sploh proti katolikom ondi obnaša. Kolinski škof položil je 1443 komadov prošenj za dispens, 178 teh prošenj se mu je kar s potoma odbilo, ker se dotični duhovniki niso na kaki „nemški" univerzi izučili, temveč v Inomostu ali pa v Eimu. nPohtik" pač prav vpraša: „Kaj oni profesorji, ki vsako leto na nemške univerze iz Avstrije, Švice ali pa iz baltiških pokrajin podučevat hodijo, so pa dobri, če tudi niso na nemških univerzah sami študirali?" Tudi na Nemškem enakopravnosti ne bo še kmalo. Izvirni dopisi. Mehovo, 6. aprila. Y saboto 5. t. m. ob pol štirih popoludne vnelo se je v Jurnivasi na nekem podu; požar se je hitro širil in vpepelil 6 gospodarjem vsa poslopja in imetje. Ker je bilo zarad suše vse suho, in so poslopja kot tudi hiše lesena, je bilo vse h krati v ognju. Ljudi ni hilo razun otrok doma in oteli niso druzega kakor goved, zgoreli so pa prešiči in jagnjeta. Tudi cerkev sv. Marjete je bila v veliki nevarnosti, ket je komaj dva sežnja od vpepeljenih poslopij; zvonik s skodlami krit se je trikrat vnel, vendar so srčni ljudje z malo brizgalnico, edino v župniji, srečno rešili ga. Zavarovani so bili štirje za maje! svote pri „SIaviji". Zažgali so neki otroci. Nesrečne žveplenkel Lansko leto je pogorelo v vasi Mehovec 31.. julija vse imetje štirim gospodarjem, letos zopet tu; tako je že revno ljudstvo v naših krajih, take nesreče ga pa v siromaka napravijo. Trkam toraj na blaga srca in kličem: Usmilite se dobrih pa revnih ljudi. Zgorel jim je živež in obleka — vse se bo radovalo velikonočne praznike, ti reveži pa bodo tužno gledali na kupe ogorkov in pepela, ki jih spominja njih imetja. Za vsaki najmanjši dar zahvalim se že naprej usmiljenini dobrotnikom in jih zagotovljam, da ne bodo nevrednim in malopridnim delili. morda že kakor tretja v zvezi pristopile državne železnice. Ako bodo toraj uradi spojeni, ali bi ne bilo dobro, ko bi tudi vsi pod eno streho delovali? Kje bi se pač v Ljubljani dobilo poslopjo, ki bi bilo umestneje za pošto, brzojav in c. k. železnični vrhovni urad, kakor ravno velikansko poslopje tukajšnje višje realke, o kteri se sedaj vedno tarna, da je preteška za deželo. Vsem trem uradom bi bila pač prava malenkost tako poslopje vzdrževati glede poprav in pa še lepo svotico stanovnine bi moralo do-našati. Kakor čujemo ima danes trg^ovinska iu obrtniška zbornica sejo, kjer se bode poročalo o bodočem vrhovnem železničnem opravilnem uradu za e. k. državne železnice v Ljubljani. Naj bi se toraj, ako strokovnjaki misel premislika vredno smatrajo, na to delalo, da se realka, na kteri število dijakov od leta do leta pojema, kam drugam preloži, v velikanskem poslopji pa ob svojem času c. k. pošta, brzojav in vrhovni železnični urad za državne železnice, ako ga v Ljubljano dobomo. namestijo. Kaj se Vam zdi? (Razpisi učiteljskih shišeb.) Na dvorazrednici v Košani, nadučiteljska služba s 500 gold. letne plače; na prosilce, ki znajo orgljati, se bode posebno oziralo. Prošnje do 80. marca t. 1. okrajnemu šolskemu svetu v Postojni. — Na enorazrednici v Hotiči pri Litiji. Plača 400 gold. ih stanovanje. Prošnje do 10. aprila 1.1. okrajnemu šolskemu sveu v Litiji. Učiteljska služba na jednorazredni ljudski šoli v Vodicah z letno plačo 500 gold. in prostim stanovanjem v šolskem poslopji razpisuje se, da se bode zatrdno podelila. Prošnje naj se oddajajo do konca aprila t. 1. predpisanem uradu. 0. kr. okr. šolski svet v Kamniku, v dan 20. marcija 1884. 1. DomaČe novice. (Petje na veliki petek) v cerkvi Jezusovega Srca prične se še le po pridigi, ktera bo ob 6. mi. Pel se bo prekrasni in veličastni Palestrinijev „Miserere". {Današnji mesečni živinski- somenj) ■ še senca tega ni bil, kar je bil njegov, prednik na. kvaterno soboto. Prvič že živine niso toliko prignali, kakor jo je bilo poslednjič, pa tudi kupca danes ni bilo nič pravega za plemeno živino. Kljubu temu so bile pa cene pri živini ravno tiste, če ne še bolj napete, kakor pred enem mesecem, in ta slučaj je ravno kupčijo kazil. Par volov za v brazdo skoraj spod 200 goldinarjev dobiti ni bilo, pitanci so se pa po 450 do 500 goldinarjev plačevali. Krave s teleti po 100 gold. in čez, tudi do 115, telice pa od 45 do 60 gold. Konj je bilo mnogo in tudi precej čednih in so jih neusmiljeno držali. Za nekoliko boljšega triletnega konjiča nekaj boljšega kakor dober zajec, zahtevalo se je po 140 gld. Sploh so pa vsi prodajalci kakor kupovalci teh misli, da živina mora zopet pasti. Tako visocih cen se tudi najstareji možakarji ne vodo spominjati, kakor so ravno .sedaj, in zarad tega ljudje sodijo, da ni mogoče, da bi so obdržale. (Ljubljanska realka) bi pač zadobila lepo in krasne stavbo vredno bodočnost. Znano je, da je država zjediniia pošto in brzojav v jedno admini-.strativno skupino; tudi .so da s precejšnjo gotovostjo sodili, da bodo k tej zvezi prej ko bo deset let Razne reci. — Prenaredba učnega načrta Krške meščanske šole. Kakor je znano, določila je postava od leta 1883 (2. maja) meščanskim šolam določnejši smoter, po kterem je vsaka meščanska šola redna pripravljevalnica učiteljiščem in nižjim strokovnim šolam (fc. j. obrtnijskim in kmetijskim učilnicam), a imeti morajo te šole z ozirom na potrebe v dotičnem kraji obrtnijski ali kmetijski značaj. Glede na te postavne določbe ukazalo je naučno ministerstvo v dan S; junija lanskega leta, da ima vsaka meščanska učilnica izdelati na podlagi nove postave in ravno tega ukaza nov načrt, ki naj ga sestavi učiteljstvo posamezne meščanske šole pod predsedništvom okrajnega šolskega nadzornika v konferenci, h kteri se naj povabijo odlični možje kot zastopniki kmetijskih in obrtnij-skih interesov. Za našo meščansko šolo bilo je to posvetovanje v dan 10. marca tega leta pod predsedništvom našega nadzornika,, g. profesorja Vodeba. Bazen našega meščanskega učiteljstva bili so izmed šesterice povabljeni došli samo trije gospodje:, okr. glavar g. Weiglein, častni korar g. Poljak (kot predsednik naše kmetijske podružnice) in' nadgoždnar g. Schejer iz Eadeč. Enoglasno in z neznatnimi pre-membami je bil vzprejet predložen učni načrt, iz kterega naj tu povem nektera bistvena načela in določila: 1. Naša meščanska šola obdrži tudi v bodoče svoje zdanje predmete, ki .so predpisani po ministerijalnih učnih načrtih od leta 1874. 2. Ona dobi kmetijski značaj, vendar se kmetijstvo ne bode učilo kot poseben predmet, ampak v zvezi ■ s • priro-dopisjem in prirodoslovjem, kterima predmetoma se je število ur zdatno pomnožilo. 3. Nekoliko se je na kmetijstvo ozirati tudi še pri drugih predmetih, zlasti pri računstvu in risanji. 4. V verdnauku se je vsled ministerijalne naredbe z 8. junija 1883. 1. dodala ena ura v vsakem razredu. 5. Število ur, odločenih jeziku, ostalo je neizpremenjeno, vendar ima nemščina eno uro več, čeravno ste se slovenščini kot učnemu predmetu dodali dve uri, in sicer radi tega, ker mora učni jezik na vsi šoli po želji usta-noviteljevi ostati nemški. 6. Ker se je precej ur dodalo prirodopisu in prirodoslovju, treba je bilo nekaj ur odvzeti tudi zemljepisu, risanju in telovadbi. Po teh načelih izdelani novi učni načrt naše šole šel bode po potu slavnega c. kr. deželnega šolskega sveta k visokemu naučnemu ministerstvu v potrjenje. „Uč. Tov." — Obseg 9. zvezku zabavnika „Deut-scher Hausschatz" je sledeči: Text: Alle Schuld rilcht sich auf Erden. Eoman von Waither von der Wied (Portsetiung). Von den segensreichen Einwirkungen der Kirche auf Kunst uud \Vissen-schafc. Dr. Johann August Schilling. Der falsche Hintermann. Von M. A. Lerei. Ein Streitlicht auf die neueste Geschichtsmacherei. Von Dr. Ed. Tr. Cardinal Antonius Hassun f- r>ie Burgruine Dilrren-stein. Ein allbekannter Friihlingsbote. Aus meiner Soldatenzeit. Von J. T. Kujawa. Eine Soireo und ihro Folgen. Prinzessin Mana Anna, kftnigliche Infantin von Portugal und Herzogin zu Sachsen (t 5. Februar 1884.) Von Gratzmeier. Eiue Nacht unter Kalmilcken. Beise - Erinnerung von \\'aska Welikoff. Allerlei. — Illustrationen. Grablegung Christi in der Collegialkirclie St. Victor zu Xauten. Dr. Johann August Schillin. Scliattenbilder aus Schwaben: Um Haus und Hof. Die Controle zum Viehmarkt. Heimkehr vom Markt. Die Burgruine Diirrenstein an der Donau in Oesterreich. Original-zeichnung von \V. Bernatzik. Das Herzbliittchen der Grossmutter. Gemait von F. Priilss. Der Hcrr Schul-rath in der Dorfschule. Nach dem Gemiilde von H. Oehmichen. Eothkehlchen. Prinzessin Maria Anna, konigliche Infantin von Portugal und Herzogin zu Sachsen. Kakor je iz obsega razvidno, ima nemški zabavnik: „Deutscher Hausschatz" res marsikaj prav zanimivega. Izhaja v zvezkih z 48 str. na 20 dni ter velja v bukvami 24 kr., (po pošti 5 kr. več.) V devetih letih obstanka si je založništvo vse prizadevalo, da katoliško ljudstvo dobiva v roke zabavnik, ki ga sme brez nevarnosti čitati ter ni donašal tistih nenravnih romanov, ki v človeku le mesenost budi, nravno čutilo pa duši, kterih katoličan toraj z dobro vestjo nikoli ne more niti naročati in podpirati, niti brati ali brati dajati. Enako si je zabavnik prizadeval, da so tudi risanja in podobe lepe in spodobne, da se tudi v tem čutilo lepega vzbuje. Naročnina je tako nizka, da je zmore tudi manj premožen, zlasti ko ni treba vsega h krati plačati, ampak se lahko za vsak zvezek posebej plačuje. — Kako se glediščna igra napravi? Gledališni pesnik in podlistkar Abraham Drejfuss je nedavno v Bruselji razlagal, „kako se gleda- . liška igra napravi". Da bi bila razlaga, kolikor mogoče temeljita, pisal je Dreyfuss odličnim pesnikom kakor so: Dumas, Augier, Sardou, Ban-ville, Labiche, Zola, Pailleron, in drugim ter jih prosil, naj bi mu o tej zadevi svoje nazore razkrili. Dumas je ironično odgovoril: „Meni jo napravijo moji sodelavci". Augier pravi: „Eavno tako se mora narediti, kakor top (kanon); vzame se namreč luknja in se s kovino obvije. Ali pa se vzame kovina in se luknja vanjo zavrta". Labiche je odpisal: „Vzeti se mora knjiga ali sklad papirja, na ktero se napiše načrt in razdelitev i. t. d., pri vsem tem mora pa človek za dober želodec skrbeti". Zola je teh misli, da pri spisovanji gledališke igre ne sme biti nič trdnega, nič stalnega, na kar bi se oko oprijemalo. Pailleron je pa menda še najbolj pravo pogodil rekoč: „Kako se naredi gledališka igra? Odgovor dobil boš v basni, ki jo je izumil moj mladiček: „Osel in cizek". ,,Kako le narediš, da poješ?" vpraša osel cizka. ' „KIjunček odprem in pravim: „tu, ttt, til, tu". — Vidiš Dreyfuss, ti si osel (pa mi nikari ne zameri) jaz pa cizek. Jaz kljun odprem in pravim: tti, tii, til, tii. Tu imaš mojo misel." Telegrami. Rim, 8. aprila. Mancini je rekel v kamori, da eksekutivna oblast ne zamore sodnijskega odloka v propagandinih zadevah ovreči, vendar pa bo on pripravljen pri izvrševanji dotič-nega odloka dovoliti vse olajšave, ki se le z laškim pravom strinjajo. Bukarešt, 8. aprila. Včeraj so glasovali v kamori. Minister je zahteval, da naj se določi obravnava o načrtu preglednega zakona in postavi na dnevni red. Kamora za-htevanja ni hotela izpolniti in kabinet je vsled tega demisioniral. Berolin, 7. aprila. Bismark pridržal si bo edino le opravila cesarstva, vsemu drugemu poslu odpovedal se bo zarad slabega zdravja. Sicer pa pravi, da mu inostranske velesile sploh zaupajo. Pariz, 7. aprila. IVIed Barledux in Lon-geville iztiral se je poštni vlak. Razbila se je niašina in nekaj voz. Hudo poškodovana sta mašinist in vlakovodja. Dva popotna in nekaj poštnega osobja je pa ranjenega. Vlak se je dve uri zakasnil. Kahira, 7. aprila. Uporniki zajezili so vse ceste zgoraj Berberja. Eodovi med Shendvjem in Ohartumom so se dvignili. Boje se, da bodeta tudi Berber in Dongola kmalo obkoljena. Gordon molči. Žitna ceiin. Pšenica banaška 1 hkit. 9 gi. 20 kr., — domača 8 gl. 25 kr. — Ež 5 gi. 75 kr. — Ječmen 4 gl. 75 kr. — Ajda 5 gl. 90 kr. — Proso 5 gl. 75 kr, — Turšica 5 gld. 60 kr. — Oves 3 gl. 10 kr. Umrli »o: 4. aprila. .Tanez Zupan. Mvsl e. k. vojaški nskrlmiski ofi-eijivl, 59 let, Kravja dolina št. 11, mrtvoml. — Anton Kuiterer, prisiljnncc, 51 let. Poljanski nasip št, 50, jetika, — Primož Padar, gostafi, 84 let, llradcckijeva vas št. IC, emplijsein. B, aprila. l?rnacij Orctnik, dijak, 18 let. Mestni trg št. 17, jetika. — Peter Kastelie, u/.itninskeg.'v i>aznika sin, leta. Karlovska cesl.-v št. 10, kron. Proncliitis. v bolnišnici: 2. aprila. Alojzij ISizil, krojaSev sin, 11 mos., Keclampsia infant. 3. aprila. Liza rfeifcr, strežnica, 72 let, vsled kntara v črevesu. 4. aprila. Jarnej Šifrer, gosta?. 57 let, jetika. Tujci. 0. aprila. Pri Maličl: Jurij Frank, kupec, iz Berolina. — Edvard Eisler, kupec, iz Budapešte. — Oblak. Hirsch, Berner in Deiseli, kupci, z Dunaja. — Janez Waffen, tovarnar, iz Leobena. Pri Slonu: Maks Spiegler, kupf. potovalcc, z Dunaja. Mirosl, Papp, kupi. potovalee, iz Budapešte. — Franc Hercog, kup5. potovalee, iz Reke. — Jurij Prister, zemljemerec, iz Zagreba. — S. Neumann, kup«, potovalee, iz Siska. — JegliS, s soprogo, iz Logatca. Pri Južnem kolodvovii: Ferd. Barles, kupč. potovalee, z Dunaja. — Giofernelli, zasebnik, iz Verone. — Vcnzenzian, zasebnik, iz Vidma. HksekntiTue dražbe. 15. aprila. 1. e. džb. pos. Franc ŠimS iz PrapreS, 650 gl. Eudolfovo. — 1. e. džb. pos. Luka in Katarina Rebolj iz Naklega, 200 gl. Kranj. — 2. e. džb. Janez Šetina iz Zgornje Straže it. 14. Rudolfovo. — 1. e. džb. pos. Janez Kužnik, 110 gl. Žužemberk. 16 aprila. Relicitaeija pos. Marija OrliJ iz Dobravice, 650 gl. Metlika. ]>unajska borza. 7. aprila. Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 85 kr Sreberna „ „ „ „ . . . . 80 „ 95 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 101 „ 40 „ Papirna renta, davka prosta . . . 95 „ 40 , Ogerska zlata renta . . . . 122 „ — „ „ . . . . 91 „ 90 „ papirna renta 5% . . . 88 „ 55 „ Kreditne akeije . . . .160 gld. 320 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 120 „ 50 „ „ avstr.-ogerske banke . . 847 „ — „ „ Landerbanke.....114 „ 40 „ , avst.-oger. Llo.vda v Trstu . . 571 „ — „ „ državne železnice .... 317 „ 60 „ „ Trainway-društva velj. 170 gl. . . 213 „ 30 „ 4««, državne srečke iz 1. 1854 . 2.50 gl. 123 „ 75 „ 4^ „ „ „ „ 1860 . 500 „ 136 „ 75 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 171 „ 25 „ „ „ „ 1864 . . 50 „ 171 „ 25 „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 175 „ — „ Ljubljanske srečke , . . . 20 „ 23 „ 50 „ Rudolfove srečke . . • 10 „ 19 „ 50 „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 108 „ .50 „ „ „ Ferdinandove sev. „ . . 106 „ 50 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ 50 „ London.......121 „ 30 „ Srebro.......— n — n Ces. cekini.......5 „ 69 „ Francoski napoleond......9 „ 61 „ Nemike marke......59 „ 30 „ >ov in nerabljen HARMONIUM r. preč. gosp. Silre.stra Keše-ta je na prodaj. Veljal je 225 gld.; sedanja cena se izve pri (3) vredništvu „SloTenea''. Izvriitiil med (garantiran pitanec) v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr. .se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti nO) gotovi plači pri OROJ»l.AT-n »OliENC-ii, svečarji v Ljubljani. Imamo jo!! Po vstrajnih študijah posrečilo se je dr. pl. Bendenu izumiti pailo za lase, o kteri so lahko z dobro vestjo reče, da je na STojem mestn. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Iznmnik je porok za brezpogojen Tspeh. (25) Steklenica velja 2 iii -vlaki _ _ . . št. 8012 št. 2016 št. 2020 št. 2018 W o ft T fl T p zjutraj popoldne zTečcr po noči Ljubljana j. k..........7- 5 12 20 6 35 11-38 Ljubljana R. k..........7-10 12-24 6 40 11-43 Vižmarje............720 12-33 6-52 1154 Medvode............7-31 12-44 7- 6 12- 8 Loka................7-46 12-57 728 12-26 Kranj..............8 3 1 12 749 12-43 Podnart............8 22 129 819 1- 3 Radovljica............8-40 144 8-43 — Lesce..............8-51 1-53 850 1-30 Javornik............9-13 211 1-53 Jcsenice............9 24 2-22 2- 7 Dovje..............9-45 2-39 2-28 dopoldne Kranjska gora .... 10-15 3- 4 2 58 zjutraj Rateče-Weissenfels . . . 1030 3-18 313 Trbiž..............10-47 3-33 330 Beljak j. k............11-51 4 42 4 56 .p, . . št. 20ia 5t. 2015 št. 2011 št. 2017 t/ O Q T O i f® zjutraj dopoldne popoldne po noČi Beljak j. k. ... . . 10-45 4-43 11- 9 popoldne Trbiž..............12-10 540 12-38 Rateoe-Weissenfels . . . 12-27 6-— 1-— Kranjska gora .... 12-41 617 117 Dovje....... 1-6 6-45 145 Jesenice............127 7 10 212 Javornik............134 717 219 Lesco..............6-30 1-56 743 242 •zjutraj Radovljica............636 2- 1 748 — Podnart..............659 219 810 311 Kranj..............7-21 2-35 829 3-29 Loka ..............7-45 2 50 846 3-47 Medvode............8 4 3 3 9 3 4 4 Vižmarje............818 3 14 9 15 416 Ljubljana R. k..........8 29 3-22 9 24 4-25 Ljubljana j. k..........8 35 3 26 9 30 4-30 Druge železnične zveze na Slovenskem. št. Peter—Rekn. Št. Peter.......Odhod Zidani Most—Zagfi-et>. Reka........Dohod Reka........Odhod Št. Peter . ......Dohod ^atraj ijntrtj zvcScr 7-- 9-— 9'- popoldne 8-58 1215 11-35 Zidani jnost......Odhod Zagreb........Dohod zjutraj popoldne zvečer 5-45 415 7-35 ZTCČer 8-13 7-46 9'41 Zagreb . . Zidani Most Odhod Dohod zvečer popoldno zjutraj 5-45 12-50 4-50 7-68 5-2 8-7 zjutraj dopoldne zvečer 8- 8 11-45 8— popoldne 10-59 4-10 11-33 Divača.....Odhod Pulj......Dohod zjutraj zjutraj popoldne zveSer 7-2 9-5 4-53 8-50 popoldne ZTOčer 10-45 1-- 9-47 11-58 3?i'ngei-wlco—Kanižn. Pragersko.......Odhod Kaniža........Dohod zvečer zjutraj zjutraj 7-55 3-— 9-35 popoldno 11-19 5-40 1-15 Pulj......Odhod Divača.....Dohod zjutraj popoldne popoldne zjutraj 7-15 12 10 4-35 5-05 4-15 8-30 8- 7 opoldne 12-- Kaniža........Odhod Pragersko.......Dohod popoldne zvečer zjutraj 2-45 10-i)4 4-48 6'12 1- 5 7-40 Maril»oi'—Colo-v«,"!«. Natoz-eailna,—Grorien. „ ., Maribor zjutraj zjutraj zvečer zvečer zjutraj Nabrežina . Odhod 7-38 10-10 5-55 10-— 3-40 Celovec Gorica . . . Dohod 8-31 11-47 7- 5 11-37 6 23 zjutraj zjutraj popoldne zvečer zvečer CeloveC Gorica . . . Odhod 5'- 9-26 4-20 7-29 10-30 Nabrežina . Dohod 6-41 10-40 6 27 8 26 12- 9 Maribor popoldne zjuti-aj po noči Odhod 3-- 9-15 1-40 zvečer popoldne zjutraj Dohod 7-35 1*53 5* 8 popoldne zjutraj zvečer Odhod 1-.55 8-7 11-9 popoldne po noči Dohod 5-58 12-19 225 I^o^tiie zveze. Obrno ob 12-45 popoldno in je ob 1'30 že zopet v Is LJubljane: v Novo mesto (Rudolfovo) ob 6. uri zjutraj in dojde ob 310 m. popoldno tja. Nazaj gredč se odpelje zjutraj ob 5 in dojde ob 2 popoldno v Ljubljano; — v Kočevje ob 6 30 zjutraj in dojde ob 3-20 popoldne. Vraia se ob 10 dopoldne in pride v Ljubljano ob 6 20 zveSer ; — v Kamnik ob 3 popoldne in dospe ob 5 popoldne. Vrne se ob 6 zjutraj in je ob 95 dopoldne ze v Ljubljani; — v Polhov (iradec vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 2 popoldne in je tam ob 5 popoldne. Nazaj ob 6 zjntraj in pride točno ob 9 v Ljubljano. Iz Novega mesta (Rudolfovega): v Litijo ob 5-30 popoldne in pride tja ob polnoči. Nazaj grede zjutraj ob 4 30 in dojde v Rudolfovo ob 11 dopoldne; — v Krško ob 1-30 popoldne, kamor pride ob 5 55 zvečer. Ix Kranja: v Tržič ob 9 zjutraj in je ondi ob 10-45. Vrne se ob 10-35 dopoldne in pride v Kranj ob 12 20 pooold.; — v Cerklje ob 3 popoldno in do^u ob 5 popoldne. Nazaj grede se odpelje iz Cerkljan ob 5-20 zjutraj in je ob 7-10 v Kranji; — k .Jezeru po KokriSki dolini ob 8 45 zjntraj in jo tam ob 1-35 popoldne. Odide ob 3-15 popoldne in jo v Kranji ob 7 35 zvečer. Iz hetiec na Bled ob 915 dopoldne in je ondi ob 10 dopoldne. Lescah. Iz Loke v Poljansko dolino ob 930 dopoldne in pride v (Jorenjo vas ob 11-45 dmrnldno. Odpelje se nazaj ob 5 popoldne in jo ob 7 zvečer v Loki. Iz Borovnice na Vrhniko ob 7 zjutraj in pride ob 815 dopoldne. Odpelje se ob 8 zvečer in je v Borovnici ob 9-15 zvečer. Iz Logatca v Idrijo ob 8 zjutraj in je ondi ob 12 20 popoldne. Iz Idrijo nazaj ob 8 zjutraj in pride tje ob 12-20 opoldne. Iz Itaheha: v Kočevje ob 4 zjutraj in se pripelje ob 12-15 popoldne. Obrno ob 9 zvečer in jtride zjutraj ob 5-30 v Rakek; — v Lož ob 9 zjutraj in dospe ob 1115 dopoldne nazaj ob 5-45 popoldno in je v Rakeku ob 8 zvečer; — v Planino ob 8 zjutraj in je ondi ob 9 dopoldne. Nazaj gre ob 6-30 zvečer in pride v Rakek ob 7-30 zvečer. Iz rostofiie na Vipavo in Gorieo ob 820 zjutraj in je v Vipavi ob 11-45 in v Gorici ob 3 35 popoldno. Iz Gorice ob 12-30 popoldno in pride v Vipavo ob 4-35 popoldno v Postojno pa ob 8-30 zvečer.