Z66. flnmn. v imn, t »Mu it mntn nn. Uio. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24-— pol leta........ 12 — četrt leta 6 — na mesec....... 2*— v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22*_ pol leta........11 — četrt leta.......550 na mesec..... 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopis« se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nlica št. 5 v pritličju levo), telefon it. 34. Isaafs vsak asa svsesr izvzemal nedelfe is »razmike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 Tin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka velfa 10 vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. telefon št 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta........13-— četrt leta.......6*50 .....2*30 na mesec za Nemčijo: celo leto.......K 2&*- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. TJpravništvo: KnaJlova nlica it. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85 Državni 3bor. Situacija. — Desperado politika slovenskih klerikalcev. — Uradniško vprašanje. Dunaj, 17. novembra. Fanta rei. Situvacija v parlamentu izgleda danes mnogo prijaznejše kakor včeraj, na vseh straneh so pridne roke pri delu odvaliti največje skale s parlamentarnih cest in ministrskih potov. Spoznanje, da od novih kriz nima ne vlada, ne zbornica in tudi država nikakega dobička oziroma le škodo, rodi sadove. Ministrski predsednik skuša Savla preobrniti v Pavla in kaže od včeraj zopet konstirueijonahie alure. Ekskul-piral se je v dravinjskem odseku, in v današnji konferenci z načelniki strank je — rad, nerad o tem ni treba razmišljati — opustil svojo nedo-t-topnost ter proglasil, da se mu zde vočigled splošnemu odporu parlamenta od vlade izdelane uradniške predloge neizdržljive. S temi besedami je ministrski predsednik rudi ootrdil padec svojega kolege finančnega ministra Mcverja, ki se je s predlogami identificiral. 2e je tudi določen naslednik v osebi sedanjoara poljskega ministra krajana drja. Za-leskega, katerega mesto zasede, kakor smo že brzojavno poročali najbrž dosedanji poljski podpredsednik zl>orniee dvorni svetnik posl. German. Imenovanje n<^vih ministrov Brafa. Zaleskc-jja in Germana—smelo lahko označimo to imenovanje kot rekonstrukcijo kabineta — bo Tniblicirano čim konča v zbornici draerinjska debata, tnrej najbrž sredi prihodnja ca t^dnn. Dosedanje skoraj popolnoma hirokratično ministrstvo bo s tem dobilo nekoliko parlamentarni značaj, pri tem pa le varovalo uradniško formo: Zaloški je uradnik in je bil š/-Ie kot minister izvoljen za poslanca. poslanec German je dvorni svetnik, .^k-oolfmea Braf sicer ni parlamentarec, bil r>a je parlamentarni minister. Vsi t nje va so o ob ono dobro ime ki m ga je navzlic vsem neuspehom in 'osre-čam kot parlamentarec ven d t** še ohranil. Za njim prihaja dr. Koro-^eo. Xam je prav: klerikalni klub pluje v bodočnost, ki mu ne ohrani niti one veljave in onega ugleda v parlamentu, katera bi odgovarjala vsaj številu njegovih članov. Precej težavno je še vedno uradniško vprašanje. Vlada išče kompromisov in pri opoldanski konferenci je grof Sturgkh govoril izredno spravljivo. Seveda zija za enkrat med njim in strankami še velik prepad: večina strank odklanja vsak provizorij ter hoče definitivno ureditev. O propozicijah vlade smo brzojavno poročali, celotno poročilo o konferenci, ki se je zvečer nadaljevala najdejo čitatelji na drugem mestu. V zbornici se nadaljuje draginj-ska debata; o usodi predlogov draginj skega odseka pa se odločuje v kuloarih. Začela 60 med vlado in strankami nova podajanja, ki hi naj omogočila kompromis, katerega bi mogle sprejeti stranke in vlada. Današnja razprava je bila zanimiva radi duhovitih izvajanj poljskega govornika posl. Rosnerja, ki spada med »nadebudne« poljskega kluba. Pred tretjo uro je bila seja končana — četrt na štiri odpelje tairil n. državnopravni vlak t. j. brzovlak Dimaj-Praga ... V naslednjem kratko poročilo. Zbornica je najprej nadaljevala razpravo o dragi njskih predlogih. Govorila sta Poljak Rosner in krščanski socijalec Schraffl, ki pa nista nič povedala kar bi bilo vredno omeniti. Nadalje je zbornica v tej seji končala razpravo o predlogu zastra-n bratovskib skladnic na Češkem. Pri tej priliki je dr. Benkovič obljubil predlagati, naj se izvoli poseben Otjfcy'k 7.a rudniške zadeve. Koncem seje je kršč.-soe. dr. H e i-A i ii cr e r v vprašanju na predsednika opozoril na čnsniško poročilo, da hoče vlada brambni zakon s § 14. uveljaviti za eno leto in je zahteval, naj predsednik odloži volitev* delegacije do konca zasedanja. Podpredsednik Pernerstor-f e r je odgovoril, da se bo volitev de-legaeiie vršila tedaj, kadar bo to hotela zbornica. * * Po plenarni se je sešel proračunski odsek. Dr. Korošec je z ozirom na krizo v finančnem ministrstvu zahteval, naj se posvetovanja odlože, ali vsaj razprava o proračunskem provizoriju opusti, nemški nacijona-lec W a 1 d n e r je vprašal, če je finančni minister res demisijoniral. Ministrski predsednik je pojasnil, da finančni minister ni podal demisije, da je formelno še minister in da se torej lahko udeleži razprav v odseku Dr. Šusteršič je podpiral Korošcev predlog, ki je bil potem odklonjen in se je odsek na to bavil s proračunskim provizorijem. V debati je dr. Šusteršič zahteval dve stvari: 1. da vlada za privoljenje Ogrske glede uvoza mesa ne sme dati nobenih kompenzacij na železnice Kosice-Oderberg in 2. da naj vlada v najkrajšem času prizna diplomam in spričevalom zaerebškega vseučilišča veljavnost v Cislitvanski. Ceh M a -š t a 1 k a je izjavil, da bo šele tekom debate povedal, kako stališče zavzame Frnotni češki klub glede proračunskega provizorija. # Pri ministrskem predsedniku je bil danes buren razgovor zastran uradniškega vprašanja. Ministrski predsednik se je postavil na stališče, naj se dotlej, da bo rešena zadeva o časovnem avancementu in o službeni pragmatiki. kar se zgodi do srede prihodnjega leta, dovolijo uradnikom in nast a vijencem draginjske do-klade, plačljive pol leta naprej. Te doki ade bodo primerne končnemu povi šk u plač. Za končno uredbo bo treba 70 milijonov. Razprava je bila deloma burna. Tekom debate je ministrski predsednik naznanil, da bo službena pragmatika veljala tudi za sluge.__ S. L. J in urolnfitvo. Nastop dr. Šustoršiča, ki se je na tako nečuven način zagnal v boj proti uradništvu in njegovim težnjam, je vzbudil ogorčenje v vseh uradniških krogih. V popolnoma resnih krogih se zatrjuje, da hoče mož zopet iz nizkotnih nagibov preprečiti enako kot spomladi rešitev uradniških predlog. Človek, kateremu so dobra vsa sredstva, le da zamore pomagati svoji stranki na Kranjskem do premoči, človek, ki žrtvuje eminentno narodne koristi, le da zadosti svoji strankarski strasti, je zmožen tudi odrekati uradništvu pravice do boljšega gmotnega stanja, pravice do rešitve pred popolno upropasfjo! Ne motimo se menda., če trdimo, da se je hotel dr. Šusteršič s svojim nečuvenim nastopom maščevati nad kranjskim uradništvom. Znano je, da tvorijo elito narod no-napredne stranke ravno uradniiki. In stranka je na te svoje pristaše ponosna, saj v uradništvu je zbran cvet naše inteligence. So to možje, ki so po krajši ali daljši dobi studiranja vstopili v domovini v službo, hoteč ji koristiti na tem polju. Ce pomislimo, kake malo domačega uradništva smo imeli še pred nedavnim časom po naših uradih, bankah in trgovinah, nas mora že kot Slovence veseliti dejstvo, da se je v tem oziru obrnilo na bolje. Sedanji sistem sicer hoče vpeljati stare razmere s tem, da odklanja slovenske prosilce, vendar bomo mi, napredni narodni čuvarji, delali z vsemi silami na to, da se nakane naših klevetnikov ne uresničijo. Dr. Šusteršič se je torej hote! nad našim domačini uradništvom maščevati, ker ga niso zvabili niti sirenski glasovi dr. Gregoriča v klerikalni tabor. Vse je bilo zaman. Lepe besede niso pri inteligenci nič izdale, še manj pa se je zbalo uradni-štvo, značajno uradništvo groženj. Ko je pred leti izrekel dr. Šuster-ftič smelo trditev, da uradništvo le žre, tedaj je šel po deželi samo e« glas: Stranki, koje vodja se tako izraža o nas, nobenih simpatij, pač pa pri volitvah boj na nož. In značajno narodno uradništvo je dosledno izvajalo to parolo in je smotreno delovalo proti uresničenju klerikalnih nakan. Zato ta nepremagljiva jeza dr. Šnsteršiča, zato njegov nastop proti težnjam vesoljnega avstrijskega uradništva. Vodja S. L. S. je trdil, da je najmanj 40% uradništva preveč. Ta trditev je enaka oni »da uradnik le žre«. Mogoče, da so uradi, kjer je tn-patam manj dela, in_ verjamemo, da so tudi med uradništvom nekaterni-ki, ki ne izpolnujejo povsem vestne svojih nalog. Vendar je pavšalno sumničenje nevredno vodja slovenske klerikalne delegacije, tak nastop je zgolj demagogičen. Ako je dr. Šu-steršiču znano, da so tirpatam nezdrave uradne razmere, naj bi navedel konkretne slučaje, da bi se za-mogel napadeni urad eventualno braniti, napadati pa vseorek uradniški stan ni gentleman+sko in to tem manj, ker pljuje dr. Šusteršič tako rekoč v lastno skledo, saj je izšel w uradniške rodbine. Trdili smo, da je imel dr. Šusteršič v mislih slovensko, kranjsko uradništvo. ko je izrekel one krilate LISTEK. Dr. K. je prišel iz Ljubljane po opravkih v G. in me vabil hlti/m^ga jesenskega dne s sabo. rekoč: >-Fojdi z mano, pokažem ti krčmarja Jožeta, ki je čudak, da malo takih!« Šla sva skozi labirint ozkih in mračnih uličic ter zavila skozi ->bo-kano široko prehodišče na velika pusto dvorišče in na levo v gostilni«jo. Krčmar Jože je ležal v n-zki obokani sobi na klopi. Za zehal je in vstal. Na nekoliko kodrastih sivih laseh mu je paradirala čraoo?rM.na-sta čepica; od nje je mahal Sicosulia čop. Nad izrazitimi rjavimi očim so • šopirile izredno močne bele obrvi. Tudi brki, kratko pristriženi, so r-»u bili bolj sivi nego rjavi, obraz pa jako rdeč. Nosii Je debelo rjavo obleko, moj znanec mi je povedal, da i "■ t a hi vse Ms in da si jo dela san Bil je izprVa krojač, toda navzlic tcmu je bila njegova oprava jako čudna. Suknja, debela in trda, mu je srgaia d o pod kolen in mn štrlela kakoT železna okoli čokatega života. Okoli vratu si je bil obeeil velikanski šci-palnik na prožno klobučno vrvico. Na njegovem dolgem telovniku je zbujala debela srebrna verižica pozornost in — kakor si je domišljal sam — tudi občudovanje, spoštovanje in zavist. Noge so mu tičale v težkih škor-njih. Snel je čepico, se priklon:1 in veselo pozdravil doktorja, svojega dobrega znanca. »Doljro vas že ni bilo pri r^eni,« mu je dejal in mu ponudi? svojo ogromno tobačnico. »Veseli me, da me niste pozabili. Ali je ta s os pod vaš rojak?« »Uganili ste.« »Aha.« Sedla sva, on pa je šel in nama prinesel kar liter vina. »Poznam Kranjce,« je dejal modro, »in vem, da ne pijo rad» Četr-tink. Cemu bi pa hodil dvakrat po vina? E. star sem že. star. He ljubi se mi več dirkati sem i nt ja.« »Ali imate v levi sobi tudi kaj gostov?« je vprašal ooktor. »Onkraj veže imam samo staro šaro. To bi bilo vendar prenerodno; ne morem biti na dveh krajih obenem, gospod doktor!« »Zakaj pa nimate natakarja ali natakarice?« »O kaj še!« fe odvrnil stari Jože in lokavo zamež;knil z levm očesom.« Potem bi morai vstajati vsako jutro najmanj pol ni' prej, da bi — budil posla. Pred tvema letoma sem imel natakarico, Vi jc pomagala tndi v kuhinji. Prismojena reva si je do- mišljevala, da je pohijanje p iskro v in kozarcev njen edini poklic. Pa sem jo spodil.« »Včasi sta bili obe sobi polili cro-stov; kako, da je Zvl^j tako prazno?« »Gospod dokto-!« je vzkliknil krčmar. »Imela sva toliko deta, rr.oja žena in jaz, da se n ?n«a je že kar vrtelo po glavi. KolikokrM smo se prepirali zaradi računa, ko je bilo toliko pivcev! No, hvala Bogu, lepo polagoma sem se jih iznebil domalega. Zdaj uživam mir. Samo opoldne in zve«vr prihaja par gospodov. Najprvo sem zaklenil levo soho. Hišna vrat' sem zaklepal ob poludevt tih zvečer in zamašil zvonec s cunjo. Zdaj pa zvonite, ha ha ha! Tukaj, f desni sobi. sem prižigal le eno svetiljko. VeČina ni rada čepela v temi in je izostala. Saj ni treba, da bi sedelo toliko pijancev v moji gostilnici. Manjka se drugih krčem! Moje vino pijo vseučiliščni profesorji, kanom u in prelati! Ni treba, da bi ga pil vpp.k osei!« »Ali vam ni žal večjega dobička?« »I, saj prodam pr^ko ceste toliko vina, da živiva moja žena in jaz. Otrok n imava nobenih. Pokaj bi se pa pehal?« Vstopil je droban gospod s črno brado. »Paai!« mi je zacepetal. »Ta možic je dramaturg, čilut in kvatrn abstinent!« »Gospod krčmar, imate kaj do brega vina?« je vprašal dramaturg. »Ze vidim, da s* me prišli le dražit! Ako dvomite, če je moje viuo dobro ali ne, zakaj pa ste prišli sem?« »Nikakor vas nobeni dražiti. Bolan sem na želodcu.« »Katerega želite, po deset ali dvanajst?« »Po dvanajst. Prosim, osminko.<, »Ako ne naročite takoj četrtiu-ke, ne dobite pozneje nič več!« jc preteče poudarjal nejevoljni krčm~-. Prišlo je troje gospodov. Naročili so vina. »Želite tudi več^r^ti?« je vprašal Jože. »Nocoj imamo zrezek in pržolo.« »Venomer pržolo in zrezek1 je godrnjal prvi. »Ali ne rr*n va«a žena res nič drugega naouegaviti?« »Kaj, gospod P.! Moja žena je dvajset let kuhala grofici D., pa no bi znala? Jaz večerjam vsak dan juho, pa le živim. Ali je križ s stalnimi gosti! Ves sem že nervozen.« »Nervozni ste zato, ker ne greste nikamor.« »Ne smem z doma! Trideset let krčmarim tukaj in le dvakrat sem Sel iz te hiše, pa še to le na svojo nesrečo. Prvič sem Šel licitirat, pa so me grdo goljufali. Dr—;* sem šel v gledališče. Ierali so tako žalostno. Ja je jokalo vee okoli mene. Zastonj sem jih tolažil, da vse skupaj ni nič res in da se bodo igralci po predstavi zdra> vi in veseli zabav7* v restavra-ru. Jezili so se nad ma*-»~ v veži so >*e gnetli okoli mene in v gneči mi je ukradel neznan tat zlato uro, ki mi jo je bil podaril mo^° -'me brat, župnik, za svatbeno darilo.« Pri vre+ih se "* pokazal bled mladenič v slabi obleki. »Gospod gostilničar, natakar brez službe vas prosi podpore.« Stari Jože ga je pisano poglodai, mu dal vinar in mu velel: »Mojih go> stov ne smete nadlegovati!« »Kaj? En sam vinar? Tu imate še enega, da boste imeli cel krajcar, vi debeli mulec in skopuh!« mu je zabrusil prosjak, mu vrgel d°aar pred noge, se mu zaničljivo zarezal v obraz in jo odkuril. Hud užaljen krčmar je e* nekaj sekund kakor okamenel. Vse je kipelo v njem od jeze. »O ti vražji falot! Kaj takega pa še ne! Redar;« je kričal in hitel iz sobe. V veži se je oborožil z bridkim omelom, dirjal za beguncem in vpil venomer: »Primite ga, falota!« V ozki samotni ulici je padel. Bledi mladenič se je obrnil, mn izru-val omelo iz rok in jel udrihati po Jozetovih hlačah, ko so bile vstaja-jočem u ravno prav napete. »Vidite, gospoda,« je vzdihnih ko nam je pripovedoval svojo nezgo- 'besede. Hl pa* ki. poaueino TMiMrt pri nas, lahko smelo trdimo, da ja naše domače uradništvo nadvse inteligentno in delavno, med tem ko ae lamini in neamoineni najdejo le med »m po rti ranimi degeneriranej. Tn sera naj posveti dr. Šusteršič! Ore naj k svojem u zavezniku bar on n Sehwarsu in naj ga vpraša, kaj delate njegovi plavokrvni proteze ji. Zvedel bo, kaj zanimive stvari — če bo Sehwan!. Rado Mnr.nA jlojveiio slabost našeja tat. To je naslov raz pravit i, ki jo je priobčil dr. Ušeničnik v »znanstveni« reviji Leonove družbe. V uvodu wvoje razpraviee je seveda * primerno obzorn ostjo podučil svoje duhovske sobrate o plitvosti njihovega vsakega nedeljskega robantanja na priž-nieah zoper nevero, materijal izem tn lahkomiselnost sedanjega časa v na-daljnih izvajanjih pa jim dopoveduje, da je »največja slabost našega rasa*' aanikavanje metafizike ali pozitivi-#m. Raz pravi ca kajpak nima druge-jra namena, kakor da seznani v izobrazbi zaostalo duhovščino vsaj površno in ne ravno znanstveno objektivno e svetovnim naziranjem moderne dražbe* in jim da navodilo za njihovo delovanje proti pozitivizmu. bene volitve v na* nm mast* miso Cako vzdramile liberalce, kakor sadnje. Dasi vidijo na vseh koncih in krajih liberalne neuspehe, gospodarske polome, pri občinah pod liberalno apra-vo nered in vedno večje sadoeftsva-njs, nazadovanje narodnih stremljenj . . . vendar nočejo kreniti nove poti, ampak se krčevito f>. oktobra še shod somišljenikov S. L. S. Povedalo se je na tem volilcem. za-kaj se je privzelo nekaj »kupnih kandidatov. Nasprotniki so pa govorili o kompromisu, a odklonili vse pred-}>ovojc zanj; S. L. S. je pa v deji nju pokazala, da zna eeniti vrline delavnih mož, Čeprav so nasprotnega mišljenja. S. L. S. je ostala dosledno pri razglašeni listini, akopram so jo Sitieripredigerji*- hoteli učiti pristnega krščanstva . . . Res je dotičnih S gospodov iz skupne listine odklonilo kadidaturo S. L. S- a %o obvestilo je dospelo še le v petek dopoldne. Sicer pa velja načelo: voli svobodno. asrnijaase na as tam? erileei svobodno! Po pravici ss sme očitati S. L. S., da ja sila njena agitacija nezadostna; priznali ss pa nora nasprotnikom, da so iaborno raspredli svojo agitacija, ki je udarjala celo na teroristične struno . . . Nsaasllšaao ta naseaje resnice sahteva odgovora. Eva vam gospodine kanonik! Ko sta *e v Ljubljani izvršila dva gospodarska poloma »Glavne« in »Agro-MerkuTJe« izkoriščal je »Slovenec« in vsa klerikalna stranka to z vao brezstidnostjo sebi v prid. Tudi v Novem mesto smo imeli januarja meseca gospodarski polom. Kot verna učenca »Eselesa« jela sta po receptu »Slovencevem« naša klerikalna generala kanonik Žlogar, z ajdovico okajen radi nekih orgel j v Šmartnein in nekdanji postojnski petelin gimnazijski katehet dr. Ažman misliti, da bi bil 6edaj pravi čas »po pastirjn udariti in razkropile se bodo ovčice« — narodno-napredna domena — novomeška občina mora pasti. Res je postala klerikalna »Ljudska posojilnica« lastnica par vsled zgornjega poloma na kant prišli h hiši, nekoji drugi posestniki pa dolžniki te posojilnice. Prišla je drzavnozborska volitev. Kot kandidat klerikalne stranke predstavil se nam je nas ožji rojak nekdanji zloglasni kranjski profesor Evgen Jare. Nekateri dobrohotni meščani in tudi precej uradnikov, misleč si — narodno napredni kandidat, kojega nihče ne pozna in nas rudi ni vrednim spoTmal, da bi se nam predstavil — nima itak upanja, da bi prodrl, dajmo torej glasove domačinu Jare u, ki se bo potem gotovo tudi za novomeška lokalna vprašanja zanimal in nam kot poslanec kaj pridobiti skušal. Seveda bilo je to dom ne van .je v interesu stranke nedopustno. Klerikalci bi v enakem slučaju goiovo svojega — četudi neznanega kandidata volili, ker imajo strožjo disciplino. Profesor Jare je imel vsled tega nedopustnega čina nekaj glasov večine. V vsem klerikalnem Izraelu peli so hoeans in bili gotovi, da l>o pri prvih volitvah padel tudi »ro-tovž« in njim mestna hranilnica, imajoča štiri milijone vlog in Četrt milijona reservnega zaklada kot zrelo jabelko v njih nenasitljivo naročje. Pripravljati so se začeli za občinske volitve takoj, torej 4 mesece prej. Profesor J are, ki ima stalni dopust prihajal j« vsaki teden semkaj, včasih tudi dvakrat. Imel je svoje komvenlikelne v rasenih zasebnih hišah in ob**kuraih gostilnah. Klerikalci ustanovili so kesrljaSki klub in vabili v ta klub tudi nekatere mlaonej-še naprednjake. Vse je bilo v najboljšem tiru. Z m jut*5 bili so si potov i. K a lisi ili so tudi že vloge. Županom dekretirsli as že nekdanjega strojnika Krajčeve tiskarne Vrbana Horvata. Mesto predsednika Mestne hranilnic je bilo tudi »e oddano. Sploh bilo je na teh malih sestankih že vse urejeno. Končno Sklical je prof. Jarc prvi večji shod v Novakovo gostilno. Sigurni svoje ?rmage, postali so glasne j i in povsod raztrobili, da bodo liberalci padli. Nekateri naši mlačnevi so jim šli na lim in vse te ianearijs i erjeli. Neki rosen mož, bog mn odpusti ta greh, je celo pri glsrvn? skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču zatrjeval, da bo na. rod no-napredna stranka padla v II. in III. razredu. S tem bo prišla tudi Mestna hranilnica v klerikalne roke. Ko je imel prof. Jam še dva shoda v rokodelskem domu in to v nadalje nt četrtek zvečer, torej v sadnjom tednu kar dva in ondot pri-duša! nekaj nezavednih možakarjev — tudi volilte in nevolilke »marina-rice« imele so vstop — šli so v boj. Posebno sta se odlikovali mobilizirani »Marijini devici« Kaoblekarjeva in Receljneva. Receljnova je celo podpis ponaredila in se ho radi tega zagovarjala pred sodiščem. Tudi Knobleharje-vs ni imela povsod sreče in zvedela je prav britke resnice, zlasti od zavedne narodnjakinje g. R. Pater Pavel, oziroma ves frančiškanski samostan s častno izjemo enega mirnega gospoda, viksrij Supin, klerikalni učiteljski zbor gimnazijski z ravnateljem Breznikom, ki je štiri glasove oddal na čelu bil je na nogah (gg. Majcen, Markič in dr. Rozman, so pa s svojo nenavzočnostjo ekscelirali). Storilo se je torej od klerikalne strani v»e, kar je bilo sploh mogoče. Seved a na rodno-napredna stranka pa tudi ni rok križem držala. Sklicala je javen shod na rotovžo teden pred volitvami. Na ta shod je prišJo tudi nekaj klerikalcev, ki so na usta njihovega vodje kanonika ogarja izrekli, »da hočejo sklicati zaupnike, ter si prizadevati, da se sprejmejo tudi nekateri izmed teh kandidatov, (seveda samo radi lepšega, s katerimi so potem kaline lovili, »češ«, saj as tudi ti odličnjaki rifešr,, kajti S. L. S. je za skupno fgrozdje je v Novem mestu pač še prekislo) delovanje na gospod ar-skem (!) polju.« Napredna stranka postavila je kandidatno listo in jo dala novomeški tiskarni J. Krajca nasl. v tisk. Vodja te tiskarne, ki je postala menda filijalka ljubljanske Katoliške tiskarne« je odklonil v zadnjem hipu tisk plakatov, oziroma letakov. Preostajalo ni ničesar drugega nego v Ljubljano kogs poslati, da se kandidatna lista dostavi pravočasno vsem volilcem. Našel se je po-žrtovalen mož, ki je vse to najhitreje izposdoval in v permanonei zbranemu agitacijskemu odboru ob 11.ponoči prinesel v Ljubljani natisnjeno kandidatno Hote. Agitacijskemu odboru pridnržil se je v Ljubljani živeči novomeški posestnik Rohrmann. Ko so obiskovali razne volilke in \w lilee naši agitatorji Brurmer, Rohrmann in Vojska bili se jim vedno za petami gimn. kaiehct dr. Ažman. poslanec Jsre in »bodoči« župan Horvat. Le-ti odvzeli se jim nekaj po-oblostil, ker so seveda vedno zatrjevali, da se gre za vero. Laž. prav grda laž je pa, da so nafti agitatorji le v eni hiši manevrirali z zatrjevanjem ,da prvpad?no ^katoliški franki«. Isfotako je neresni<-o_ oeiroma slab dovtip o uradniški manifestaciji narodnega čuvstva^ o kompromisni i. t d. Naš> agitacija je bila, dostojna, brez obrekovanj (pooblastila, ki niso bila veljavna smo vas v koš vrgli) in uspeh velikansk. Tri četrtine in še več volilcev je v taboru narodno-napredne stranke in na kaki kompromis nam ni treba nikdar misliti. To uvide! je tudi dne 28. m. m. popoldne eden klerikalnih generalov, ki je volil mesto zadnji dan od dr. Šusteršiča na Dunaj poklicanoga poslanca Jarca, zatrjevaje. da se ne bodo klerikalci nikdar več v nepotrebni volilni boj spuščali, ker še sedaj niso zmagali, ko je ostari agitator«, jim s svojimi dolgoveznimi članki tako lepo pot na rotovž zgladil »ljubljanski nebodigntrebs« pa zopet vse rardrl. Tudi mi želimo v miru /iveti, ka^vor pred dohodom kanonika Zlogarja in vmesevalea prof. Jarea. Preostajalo bi nam Se odgovarjati na razna neopravičena klevetanja maloštevilnih malkontentov. Mi opuščamo to. ker smo dobili od socijali-stov — do katerih so se malkontenti obrnili najlepše zadoščenje s tem da so vsi, kaikor on mož gasova 1 i za napredno listo, v kateri je bil tudi en socijalist. (Prihodnjič smo pa pripravljeni jim še en mandat prepustiti.) Novoizvoljenim, oziroma že večletno izkušenim občinskim svetnikom pa želimo nlodonosnega delovanja v prid Basi ohMni. Dela jih čaka v bližnji bodočnosti dovelj, saj je treba resiti razna nujna vprašanja radi gradnje ljudskošolrikega poslopja, kanalizacije, eventualno elektrarne itd. Torej krepko in neustrašeno na delo! ObčlnsUe volitve v Škof]! Loki. Kar je bilo pričakovati, se je tudi zgodilo. Župnik Avguštin Šinkovec je zasnubil. Pomagal mu je njegov neizogibni mešetar Tomažev Pe-pe. Snubitev se je vršila dne 9. novembra 1911 ob 8. uri zvečer. Pri«v-rieče: Salon znane Balantave gostilne v kapucinskem predmestju. Izmed 32 povabljenih prič je prišlo k snubitvi 25 z vsemi duhovniki vred. Najprvo je župnik Šinkovec proglasil tajnost za vse, kar se bo razpravljalo in sklepalo. Pepe ga je hu- domušno zafrknH: »S, kaj ti na&i možaki — komaj čakajo, da ven pridejo. Vse bodo izdali in liberalci bodo izvedeli!« Na mize so postavili 7 litrov vina in par ducetov viržink. V mislih in dejanjih je dobrovoljni nunski katehet Pavel Zaje prešteval groše se. to vino in viržinke. Nenavadna veselost je odsevala z njegovih lic, ker se mu je zopet enkrat ponudila ugodna^ prilika, pokazati svojo darežljivost in plačati za pijačo in kajenje klerikalnim volilcem. Nato so zaceli postavljati kandidate. Vse oči so bile obrnjene na Rafaela Thalerja. Smehljaje se, je odklonil vsakršno kandidaturo. Galantno se je zahvalil za zaupanje. Tomažev Pepe, ki ne pozna špasov, se je jezil na Thalerja in je zaklical navzočim: »Thalerja zlasajte in uhajte, ker noče nič prevzeti!« Toda Thaler se je zbranim volilcem prikupil. Dal je za celo steklenico žganja, da so ga lahko tudi iz štamperljev pili. Zaukazana Pepetova procedura se seveda ni izvršila. Na vrsto so prišli drugi. Jože Košir, mlinar iz Predmestja, se je tudi branil prevzeti kako mesto v odboru, ker nima časa za to. Zavrnil ga je Pepetov glas: »Kaj ne boš imel časa pet ur na leto, za tistih 5 sej, ki jih bomo imeli!« Ker Košir ni navajen prereka vati se, je rajši obmolknil. — Kovač Lah dopoveduje nekaj Sinkov-cu in Pepetu. Lah: »Ja, Kašman je »fejst« fant, ga žiher kandidiramo!« Pepe: »Jaz mu nič prav ne zaupam, se preveč druži z liberalci!« Šinkovec: »No, če ga tak zanesljiv mož, kakor je Lah, priporoča, potem ga le dajmo. Bo že »ta prav!« Pepe se je u dal Šinkovcu in Lahu. Anton Kašman pa se je tudi zahvalil za zaupanje in odklonil kandidaturo. — Fešk je godrnjal, da bi tudi rad odstopil. — Stanear Blaž je blagohotno odstopil svojo odbornisko mesto Labe rharjevemu Janezu in izrekel željo, da bi bil rad samo namestnik. —• Fiažgar, Eržen Martin, Jesenkač so odstopili. — Gašper Carman in Josip Guzelj sta tudi odstopila. — Ivan DeT.;c!?:k s^ tudi ne mara družiti s tako »šaro« in je rajši odstopil. — Gračanc pa ni prišel v pošte v, ker je z župnikom v raz poru. Bridko razočarana sta bila Šinkovec in Pepe. Pepe je navsezadnje zgubil vso potrpežljivost. Zarjul je: »Vsi odpovedujete, nobeden noče ničesar prevzeti in kaj pa bo? Potem je res še najbolje, da celo stvar pustimo pri miru. Naj pa imajo občino liberalci !« Vtibnili so vsi volilei ter ga srkali iz kozarcev in štamperljev in kadili viržinke za Thalerjeve in Zaj-eeve groše. Začel se je tih pogovor aranžer-jev tega zaupnega sestanka Tomažev Pepe je zapravil celo noč s kvartanjem. — Ti prizori so se vršili pri snubitvi Ločanov od strani našega župnika Šinkovca. Že drugi dan je celo mesto govorilo o tej komediji. Sedaj se večina volilcev iz mesta in okolice smejejo na Šinkovcev in Pepetov račun. Norčujejo se iz kandidatov, kakor so Kapar, Tajčman in drugi. Šinkovec in Pepe sta s svojo kandidatno listo zafurala. kakor nikoli. Nihče je ne mara. Pametnejši možje so se že odpovedali, drugi jim bodo še sledili. Le Krevsov France trdovratno vstra-ja na tem, da se ne bo odpovedal, ker se nadeja, da bo le klerikalni občinski odbor dosegel nove ceste iz Škofje Loke do železniške postaje. Razumnejši volilei so pa mnenja, da bodo klerikalni odborniki še poprej sklenili povečanje župne cerkve na stroške vseh faranov, kakor pa zgradbo nove ceste na deželne stroške. Zlasti Tomažev Pepe je zelo vnet za to. Kaj bodo na to rekli volilei škofjeloške mestne občine, bomo videli na dan volitve. Ako radi plačujejo na dolga, dolga leta visoke davke in doklade, potem naj le volijo take kandidate, kakor so: župnik Šinkovec, zdravnik dr. Hcbad, Tomažev Pepe, Fronkar TTršič in krojač Kapar in pa one. ki jih bodo ti pobožni možoe priporočali. Reklam-acijska komisija je svoje delo dokončala in v dveh sejah rešila vse vložene reklamacije. Ako se bo vkžila še kaka pritožba na e. kr. okrajno glavarstvo zoper odločbe te reklamacijske komisije, potem se bo volitev še nekoliko zavlekla. O tem pa bomo že poročali. Glas i? Metlike. (V očigled obe. volitvam.) Naši tukajšnji klerikalci, ki jih je po številu jedva za prste ene roke, se trudijo na vse pretege, da bi pri predstojećih občinskih volitvah zadobili prevlado v občini. Kakor je bilo pričakovati, niso posebno izbirčni v sredstvih, ki peljejo do tega cilja in se drže svojega gesla, da namen posvečuje sredstva. Vrgli so se zatorej z vso vnemo na obrekovanja Vsa razprava dr. Ušenicnika obsega namreč celih dvajset tiskanih strani. Kdor naj na tako tesnem prostoru označi in analizira pozitivizem, obrazloži njegov postanek in njegov vpliv na vse življenje človeštva, um-stvoao in mater i jelno? Z ozirom na očskBS le **pločno informativni namen te razpravice, dalje ker filozofičn** debate vendar ne spadajo v političen dnevnik in končno, ker je v^a-ka polemika z dr. Uhbt)ičnikom Se zaradi njegovega načelnega m ta lisCs popolnoma brezplodna, nam ne hodi na misel, da bi vzeli to raspravieo v kritični pretres. Pričujoče vrstic* imajo Kasno namen, opozoriti dr. Ušenicnika, da bi svoji stvari le koristil, če bi zadnje poglavje svoje razpravice »Refleks pozitivhsma na nas katoličane« razširil in spopolnil s posebnim ozirom na življenje, delovanje in nehanje slovenske dnhovšeine in duhovniške stranke. Dr. Ušeničnik je označil v tem poglavju modernizem kot posodico pozitivizma in njegovega vpliva na verstvo, sicer pa je previdno ostal v višavah meglenega filozofiranja. Dr. Ušeničnik je pač vpletel v svojo rszpravo poglavje v katerem po svoje karakterizira psihologijo modernega človeka, ki negira metafizične »spoznave«, a tako razglabljanje nima nobene posebne vrednosti, to so filozofična ugibanja. V naših časih mora tudi filozofija imeti praktične namene. Zato svetujemo dr. Ušenianiku, naj preštudira psihologijo sedanjega kranjskega du-hovništva, ki oficijelno prisega na metafizične »sposnavc«, in življenje na duhovniški strani stoječega prebivalstva in naj preišče, v koliko je na te kroge vplivala modema »za-| bloda^ imenovana pozitivizem. Spo»-nal bo, da je počitivfsem do konti in do mozga prevzel skoro vso dishov-sčino in vso takoirnenovsno katoliško inteligenco. To pričajo milijoni slučajev ia vsega življenja in delovanja teh ljudi. Idejno so vsi ti duhovniki )*>zitisti. srčno v tem smislu, kakor je označil dr. Ušeničnik to naziratije. Delajo se pač drugačne, ker bi sicer ne mogli ohraniti svojih eksistenc, a v praMičnem mišljenju in življenju so skozi nskoz pozitivisti v Ušenični-kovem smislu. Naj dr. Ušeničnik ta za cerkev gotovo jako va«ni T*\iav le resno vzame v pretres, naj kritično preišče vse te brezštevilne konkretne pojave, ki so mn na raspolaganje in sporni al bo, da je naša trditev resnična do pičice. Bankerot metafizike med slov. duhovščino je ekl stan ten hi po našem prepričanju je sploh ni moči, ki bi mogla v tem oziru pro-vzročiti kako prem cm bo. Če tiči v tem nevarnost za katolicizem in za cerkev, to ni naša skrb S. naših v ospredju stoječih moš in na parenje resnice. »Sk>vaneevo« predale polnijo s smrdljivimi dopisi, polnimi osebnih žalitev in zavijanj. Tako je zagledal prošli teden luč sveta neki dopis, kjer se na nesramen način napada tukajšnjega okrožnega s*dravnika dr. Weibla, Hudobno se mu očita, da zanemarja svojo zdravniško službo in se mn hoče braniti, hoditi k bolnikom na sosedno Hrvaško, kliče se na pomoč zdravstveni zastop in še deželni odbor, zahtevajoč od njega, da se ga prestavi itd. In nakaj vse to* Zato, ker se zanima aa povzdigo svojega rojstnega kraja, Metlike, za katerega ima smisel in ljubezen. Znano nam je, da je kot dober zdravnik z delom obložen in reklo se bi nositi vodo v Kolpo, ko bi hoteli naštevati, koliko dobrot, deli med svoje ljudstvo. Ker ni vaš in ker mn ne morete službeno blizn, hočete ga pa s takimi članki pred ljudstvom oblatiti in mu ugled in zaupanje spodkopati. Proč od njega vaše umazane roke! Zastonj so vaše spletke. Ne bo izdalo, če še nekoliko stotin ^Slovenca« razdelite med kmete. — Trn v peti je našim klerikalcem tudi g. Milan Guštin, miren, obče priljubljen in za napredek Metlike vseskozi vnet meščan. Temu možu podtikajo hlepenje po načeistvn gospod arske-ra odbora, kakor da nima svoje brise dovolj. Ker ne trobi v njihov rog, kličejo i zoper njega deželni odbor va pomoč. Kot tretjo tarčo so si izbrali na-Vga g. Josipa Fleisehmana, ki si apa v ovojih izvenuradnih urah biti -»osojilniški odbornik in rzvrševati svoje državljanske pravice kot pre--šen davkoplačevalce. Ker ne naj-oInjevanju uradnih dolžnosti* Ta rlovek od samega klerikalizma, od-*ar je predsednik krščansko soeijal-nega izobraževalnega društva na Lo--rriri, kar brenči. Obletel je po Meki ifl v okolici že vse volilee. agi-ojoe in obljubljajoč. Tudi v uradu jc poakosil, a naletel je slabo ob ener-[ onem nastopu stranke. Opozarjamo na ta dogodek si. c. kr. okrožno sodišče v Novem mestu, proseč odpo-r*>či. da bomo saj v uradu vami pasd tam nadleineaem, Ta svoja t pa ne os mi m tudi popolnoma neprizadetim meščanom. G. Predaliču očita, da .je pred 2 leti agi tiral za svojega svaka Gaugla, in tiu kratko kot predsedniku Čitalnice ptepovedujc, dajati društvene prostore na raspolaganje, komur ou ho-ie. Bos, nekaj ss botro ve! G. nad uči tel ju Buruiku so pod - pomoKli neko pismo ixza 1*2. let u&zaj. (pff ehcd šoto t) kakor, da je hil Bumik tedaj klm-Valee. Pat če je tuci bil! Koliko bivših naših pristašev >edi med kb-Trkalei pri koritih! Hm iM-^iite pri Šukrjetn in nebajti pri ■arunlaišem klerikalnem pripadniku r Metliki. Z g. Bnroikom smo eno misli, ko je pisal, da je prijatelj spoštovania (f) vredne dttbovšciae in da odklacia nrusVi la&leherali-lem. Ako je duhovnik V resnici le duhovnik in ne politični hu^^Tcač. ka-^akor 5a to ori na«, potem mn dajemo radi vso ~ast. Pfnokl liberalizem m naš metliški pa nist^ v nobenem ^^od/ttvu. Mi smo le v toliko Tibera1-m*, da pustimo vsnaronrs svoje poK-iacno —^r»:r^^nie. ne sovražimo v.n-snrotfrika, in d.*> hočr-rno v posvetnih «tv?»-r*eh od pol Hi ko tirsjočih '»apl^nv n^odvi^ni biti. Potem, ko so ti junaki C blatom imi^^i nrr«e može. obrnili so v 258. 5tevi**i »fnovenea« svoj volčji kožuh r?a motrai: sasiikali so so na p^spo-Jaiako polje. Pa tudi tu hočemo ■ njimi obrsfnnatil 7a«urimo! Zcradba mo^-fnofm mlina se je dvze1« že pred 20 leti in ne more današnjo mlado stranko odflrovor-«rt delati za nonesisceno 9uoknlacijc *a*ih o^-etov. Vendar pa je mlin danes aktiven in amort iznio glavico. Vr* moremo šs dane*: trditi, li se morda vendar ne nora bi nekoč v,a. meti i-a.-;. mestni vodovod. Metliki jpotovo ne l*o oni koristil, ki bo rosa^niške okrajno cesto hotel ^»reinraH ser »ravne »jivec mimo t .nodvora. Tik« prelo/on a cesta bi imela pomen in korist le ra Pralnice, n* pa ?a Metliko. Za Metliko ima IHSiioa edino ona cesta« ki so bo pre-^•žila mimo mestnetra mlina ob Obrha, Ta eesta jo bila leta 1900. od deželne*""« odbora že razpisana in rvrtfka Pischer io 4e tudi že za 13.000 kron v delo vze]a. Vi ste pa nekai za •'•i m in SS hrbtom cestnega odbora šnštnarili, nakar "e derelni odbor ore-taganje ustavi L Zgodilo se je to le v ■nteresu Risalni/*. \A ste vi tukaj delali za M^tliVo* In mislite li vi, da bi bila f*esta Čez veiar, kjer se nnbs- iajo aajrodovitaTcJse njive, eenejlsl Li ni pri mestnem mlinu dalo mesto za cesto več kot polovico tal zastonj? ' Danes nam očitate, da amo zapravili 2400 K v kolodvorski namen. Da nismo bili pa ničesar storili, bi nam pa danes ta nič očitali. Z uspehom smo lahko zadovoljni: dosegli smo premaknitev kolodvora tik do K orlovske ceste, med tem, ko so nam ga poprej postavili t je nad mestni log, na kraj, kamor se Metlika ne bi mogla nikdar raevijati. Umevno je bilo, da smo posegli no samopomoči, in da je občinski odbor o tej stvari v dobrem prepričanju sklepal. Tedaj ste molčali, zdaj pred volitvami pa s tem agitirate. Je-li to pošteno* — Glede plačila pa počakajmo sodnij-ske obravnave in bomo potem govorili; kajti znamenja kažejo, da ne bomo plačali ničesar. Vprašujete, I i so oni škodljivci občine, ki so bili proti temu, da se zida telovadnica, katera bi občino Metriko in v Metliko všolane občine nad 25 tisoč kron stala! Proti zgradbi telovadnice bili smo mi! V zgradbo nas je pa vsled svoje zagrizenosti in m rž je do Sokola skoro pahnil naš načelnik krajnega šolskega sveta, domišljavi Vukšinič. Ni mu dišalo, tla bi šolska deca telovadila v sokolskih prostorih, češ, vtegnili bi se na vzeti tega duha. Podpisano pogodijo jc naknadno jiotvoril in s tem onemogočila da bi ta deca tu telovadila. In sedaj «e trkate na prsi, da ste vi nas telovadnice rešili. Rešila nas je naša čuječnost! Vrtkšinič je seveda potem tudi nastopil proti zgradbi telovadnice, ker si je moral pomagrati iz zagate. Tako je ta zadeva in nič drugače! Kdor jo drugače razlaga, ta laže! In s takimi lažmi pitate vi svoje volilee! Tudi med srbsko živino ste vtaknili svoj n«-s, kakor da imajo metliške občinske volitve ž njo kaj vkup-nega. Volilcev rabite, kaj ne? Zatorej pomagaj, kar moreš. Pa dobro! Zaprtje srbske meje je j>odražilo govedino, ker so se vsled pomanjkanja domače živine cene dvignile. Z visoko cono živega mesa se l>ogatiio na le veletržci, ki vrgojijo doma ne-broj živine in jo potem v inozemstvo prodajajo. Mali kmet pa, kateremu bi morale v aooro priti, nima nič od visokih <*en. V j*«seui proda vole. ker nima krme. na spomlad jih mora pa še dražje kupiti. In naš Metličan je večinoma tak mali groBtar, ki ima od za prt i je meje le drago govedino. Kp hvalisajte torej preveč tega zaprtja, ker je njegova vredno«t dvomljiva. Tudi z vodovodom hočete vabiti. Še prodno je vaša stranka v Metliki zaživela, mislili so Metličan i na vodovod, ker so vedeli, da je velike vrednosti imeti zdravo pitno vodo uri roki. Zdaj pa hočete vi biti očetje te ideje! V Metliki so veliki đavle oniač-evalci; plačujejo eno tretjino davka od ce]efra sodnega okraia. Zavoljo t^era nas prav nič ne sžrrbi, da nas ne bi dpž*u>ii odbor pritejrnil k vodovodnem omrežju Bele Krajine. T.e vode še m. Ga ie ne ti a ^d*5 je, i \m> pa menda Te naš Obrk dober. Kakor je lepa uriš*-! bolnišnic« v Metliki, tako nam vidi neiftpelji-v3-. ker je kraj nremajlien. Bofrmšm-ee v malih krajih so pa le nekake hir^lni***4. ki so vatlao pasivne. Le pOgVite v Črnomelj! G'ode preTrYrirve \ ejcrskc eesi/» bojimo pa, T^aJk^r smo že agoraj n^vda"Hali, na BtsThsčn, da je to cesto preTr>ŽT'i edino le rh OVubu mimo nne-Tnacrn mlina, ker edino tal a bi imeln pomen za Metliko* X^ vabite volileev z VOKO v >do- no Liuektuio državne ^ocf^ T- bo država brez nas in vas dobro in «mv izpe]ia!a in bo najmanj \Ssn zaslngs za to. Tudi na^a dm-ozna SSSfa n« bo-doči kolodvor je že dolc^c^na, kakor vam bo mendn znano. Drngega dovoda mi ne rabimo. Ce ga hoceio rTosalpi/nni. na si era naj sami nare> dijo. Mi hočemo, da l>o osreflotočen oostajski promet skozi Metriko, in se bomo že znali upreti konkurenčnim kom u n Hi acijakim nakanam. Tudi nov betonski mo?it č^z Kulno oafraorjate. Tn most je vendar državni in proj ne bo d^igejrn, dokler tejra Knlna ne vzame. Pa kaki priia*e"Hi Hrvatom- ste aasakisf r^»-sfeli! S»i p4s vendar ob štacii^ki komisiji trdili, da naš Volotlvor srsaS prave lege, ker bo astremal rTrva-tom in dovor.na cesta bo le za rTrvn-te, in zavolj fefra srn ie rirrmakniri T'roti Rosalnicam. Tudi ni res, da karlovski poštni avtomobil zboe sTa-bega mOBtU po VOSi do Meffikc; res pa ie, da zavoljo tega^no. Ver je av-fctfijrfka pošta preveč dobička od Broda do MetHV* ssKtovalsu in so se notrsjania rarbila. Torej farbajte le bolj pametno! Dokazali smo vam v teb slučajih, da bomo brez vas in vaših ro-plsneev vse te zadeve tako uredi?;, da bodo v noilepšem rodu. Nikar i i>reveč ne skrbite za n»=! Z*li se nam, de sta vnna fOrrb in linbezen do rtas tako i^lrrerm. da bi nas najrajši v objema z^du«ili. Dovolj ie. če verno, da ^e v^ dnSevni vodia kanlan V*H«*m. T« božji pastir je samo še politik; pro- žet je sovraštva do vsega, kar ni njegove stranke. Ta človek, ki je od danes do jutri to, ki se vas ogibljc meščani, kakor da ste garjevi, ns rasnme vas, niti vaših potreb, ker je tujec lato velja o najnovejšem kon-sumskem hišniku Vovkn. Kaj hočemo pa reči o oskrbniku nemškega viteškega reda Vokšiniču? On je človek, ki se je po posebni milosti povzpel od sodnijskega pisarja do sedanje službe, ki ne zahteva posebnih duševnih zmožnosti. Igral bi rad neko vevišjeno vlogo. Znači ga velika strankarska zagrizenost. Ker misli, da avanzira v Ljubljano, se neka trojica koritarjev že tepe za njegovo mesto. Konsmnski poslovodja Koren bil je nekoč koncilijant-na oseba. Zdaj so ga pa volitve popolnoma podivjalo: leta kot l>edak od volilca do \v>lilea po mestu in po vaseh in trga brezvspešno podplate. Ce hočete spo znati njegovo politično značajnost-, povemo na vse grlo, dn se je pred 2 leti nam ponujal. Tudi sedaj bil bi rad občinski tajnik. O agitatorju in umetniku Ganglu pa rajši molčime, ker se nam ne zdi dovolj resen nasprotnik in kandidat. Ljubljanski naprednjak i so mn pomogli do kruha, katerega sod a j je. O drugih kalinih, katere je ta čedna družbu na nvojc volilne limaniee vjela, ne maramo razpravljati. Polakomit ili ho se obljubi jene odborni-ške časti. Obljubljajo namreč vsakomur odhomištvo. Tako so obljubili tudi našemo županu Jut raž u še za naprej županski stolee, kar je temu staremu zaupniku narodno-naprodne stranke še tisto troho doslednosti vzelo, da se je vdal farovški stranki. Pomilujem o ta korak tembolj, kor smo mnenja, da si bi hil lahko na stare dni to prihranil. Menda se mu bo kmalu tako zgodilo, kakor se je poslancu in županu Matjašiču, katerega so lastni vaščani pustili pasti. Li ne vidite, dti se vam kmeti puntajo: fc eno tretjino jih ne aošVfte spravili na volišče. In s temi hočete zmagati? M'-tličani! Strnite se torej skupaj v močno bojno vrsto, as ne pustite, da bi vam okoličani kruh delil. Vi ste odrasti ierobstvu in bodite gospodarji v lastni hi^i in v lastni občini le vi sami in nobeden drugi. Vaj vas ne razdirajo osebnosti in krajevni interesi, pokažite disciplino; saj lahko korakamo i dalje posamezne, a vdarimo vknpno. Z n torej na dan volitve vsi v boj za našo meščansko kandidatno listo. ItOlIlOnS^ - ftttffc«! Minit S tripolitanskega bojišča. Tz Tripolisa poročajo v Berolin: Preteklo nedeljo sn poslali Italijani čest uglednih meščanov iz Tripolisa k Arabcem, da se pogajajo z njimi. Arabci so odgovorili: Mi umremo ali vi! K Turkom je dospel poslanec iz Fena na / SOf) jezdeci in proviantom. Iz Tripolisa poročajo v Rim: Italijanska vlada je izdala ostre odredbe za tuje častnike, ki so na bojišču. Tem častnikom se je pre]x>vedalo skoraj vse prosto gibanje. Kn generalni štahni polkovnik in več častnikov nadzorujejo tuje častnike. »Agencc H a vas« poroča iz Tripolisa: Vsled močnih nalivov, ki že tri dni neprenehoma trajajo, je Qued Medšenin izstopi] iz svoje struge. Voda je odnesla italijanske utrdbe pri Bumeliani in tvori veliko jezero. Izliva so skozi mesto v morje. Italijanske črte so se morale umakniti in so utaboriti za Bnmeliano. Varstvene naredbe v Imrdanelab. Iz Carigrada poročajo, da delajo Turki priprave za slučaj, da italijanska mornarica napade Dardanele. Polagajo močne mine, vhod pri Kul-■ mu in drugih ogroženih krajih so tudi zavarovali /. minami. V utrdbe so postavili 18 Kruppovih poljskih topov in 22 bi-zostrelnih topov. Turška mornarica je pripravljena in se vsak dan vadi v ostrem streljanju. Dementiji. Z Dunajo poročajo, da se je italijanski vojaški ataše pri vojnem ministrstvu informiral o mobilizačnih fKlredbah v Bosni. Vojni minister mu ji odgovoril, da se ni niti v Bosni, niti kje drugje ničesar odredilo, kar bi so dalo razlagati le približno kot mobilizacijsko odredbo. Iz Carigrada poročajo, da so brzojavke vojnega ministra, ki so bile v zadnjem času razširjene v inozemstvu o bojih pri Tripolisu, v Bengba-ziju in drugih krajih, izmišljene. Vojno ministrstvo že več dni ni dobilo nikakih poročil o kakih bojih. r.Tanin« dementira tudi poročila o zmagah, ki jih priobčuje sleherni dan del turškega časopisja. Nadalje poročajo iz Carigrada, da je iz avtentičnih informacij razvidno, da se do zdaj še ni definitivno sklepalo o izgonu Italijanov. Pred koncem trozveze, »Corriere della sera« objavlja uvodnik bivšega milanskega komega poveljnika generala Mainoni d' Indi-guato. Uvodnik pravi, da je Italija neposredno pred koncem trozveze. Da ee reši vprašanje, ali naj ostane še nadalje v trozvezi ali pa naj izstopi iz nje, se naj vrše pogajanja, pri katerih mora imeti Italija kolikor mogoče veliko akcijsko svobodo. Tudi prinese lahko vojna s Turčijo vsak trsnotek iznenađenja, vsled katerih mora imeti Italija svoje vojne moči pripravljene. Potrebno je, da mobilizira Italija, četudi pošlje v Afriko dva ali tri, celo štiri armadne zbore, doma ostale armadne enote z isto sigurnostjo, z istim materijalom in z istim številom mož, kakor če bi se ne odposlalo toliko vojaštva. Italijanski konzul proti bosanskemu časopisju. Italijanski konzul v Sarajevu, vieomte Giachi, je protestiral pri deželni vladi proti pisavi bosanskih časopisov. Vsled tega se je državno pravdništvo obrnilo na časopisje s prošnjo, naj zmernejše in blagohot-nejše presoja postopanje Italijanov v Tripolitaniji. Politična Kronika. Rusko - bolgarske kapitulacije razveljavljajoče konzularne in druge konvencije so že podpisane. Rusija pa si je dala zagotoviti od Bolgarske striktne obveznosti zaradi odplačevanja dolga za vzhodno Ru meli jo v znesku 16 milijonov rabljev. ac * '* Ruski drža vsi svet ^e je sooči posvetoval o vprašanju svobode vesti. Zastopniki duhovščine so strahovito rohneli proti tej predlogi, češ, da je prvi korak za ločitev cerkve od države. Notranji minister jc zagovarjal predlogo, ki da je v {»opolnem skladu s carjevim ukazom z dne 30. aprila 1005 in odgovarja zahtevam privatnega življenja. V nekaterih mestih aa Kitajskem vlada popolna anarhija. Tako poročajo iz Nankinga, da je prebivalstvo obupano, ker nastopa general Cnng z največjo krutostjo. Neprenehoma iščejo Kitajce, ki so si odrezali kite in obglavljen ja so na dnevnem redn. Vojaštvo krvoločnega generala obstoja iz izvirka cele provincije in je spaja samo neomejeno dovoljenje za ropanje, plenjenje, požiganje. Na glavo generala Canga so razpisati rovolucijonarji 5000 dolarjev. Tri-tisoč revolucijonarjev je včeraj zapustilo Sangaj in koraka proti Van-kingu. Cesarski edikt naznanja imenovanje ministrstva Jnanšikaj. V ministrstvu jc tudi nekaj Mandžujev; vendar nobenega plemiča. Tudi Liuanheng je sklical zastopnike re-volneijonarnih pokrajin v Sangaj ter je naznanil konzulom, da so republikanske države izvolilo izstop n i ke za centralno vlado, ki bo imela svoj sedež v Vučangu. Kakor smo že poročali, j** 30.000 mož vladnih čot pri Hangčavu prestopilo k revolucijo-narcem ter korakajo te čete proti Naokingu in Cingjangu. V bližini teh dveh mest so revolucijonarji premagali vladne čete ter je pričakovati pri Nankingu velike odločilne bitke. Živinske cene v Gradcu. Teden-j ski sejem dne 16. novembra. Po nrad-| nem poročilu. Prignanih je bilo 170 volov, 72 bikov, 132 krav. skupaj 374 i glav. Prodaja slaba, cene nižje. Plačevalo se je za pitane vole 48—52 K, izjemoma 53, napol pitane 42 do 47, suhe 39 do 41, pitane krave 36 do 40, napol pitane 26 do 34, suhe 32 do 25, bike 35 do 45. Cene za 50 k^ žive teže. Tuji kupci so nakupili 136 glav, največ Oornještajerci in Tržačani. Iz Celja. Kakor čujemo, bo dobil mesar F. Plevčak v Gaber ju dovoljenje za uvoz večje množine srbskega vdovskega mesa, katerega bo po zmernih cenah prodajal. Tudi en mestni mesar ho dobil enako dovoljenje. Za ta uvoz se je zelo potrudil državni poslanec dr. A. Korošec, kar kaže, da mož vendarle hoče vsaj nekaj storiti za one volilce, ki hudo trpe vsled neznosne letošnje draginje. Iz Celja. (Občinske volitve v okolici.) Sporazumno sestavljena slovenska kandidatna lista je sledeča: I. razred: dr. Jos. Sernec, odvetnik, Celje; Prane Plevčak, posestnik, in gostilničar v Gaber ju; Štefan Strašek, posestnik. Celje; Frane Ogradi, opat, Celje; Miha Škraber, veleposestnik, Lava; Peter Majdič, veletežec, Sp. Hudinja; Jožo Belak, trgovec in posestnik, Sp. Hudinja; Juri Knez, posestnik, Oatrožno; Konrad Ceček, posestnik in gostilničar, Gaber je; Blaž Čater, posestnik, Dobrava. II. razred: Ferdinand Go-logane, stavbni podjetnik, Gaberje; Anton Mirnik, po dom. Kos, Medlog; Janez Samec, posestnik, Lokrovoe; Jernej Kumer, posestnik, Pečovnik; Vinko Kukovec, tesarski mojster, Lava; dr. J. Bonkovič, odvetnik, Celje; Tomaž Grah, posestnik in vpokojeni učitelj, Gaberje; Ivan Teran, posestnik, Sp. Hudinja; Franc Confidenti, posestnik in gostilničar, Zavodna; Jakob Omladič, trgovec in gostilničar. Sp. Hudinja. III. razred: Iv. Radej, posestnik, Breg; Janez Glin-sek, posestnik, Gornja Hudinja; dr. A. Božič, odvetnik, Celje; Jernej Češko, posestnik, Pristova; Franc Trupe j, posestnik. Babno; Frane Šribar, posestnik, Dobrova; Anton Fazarine, veleposestnik, Ostrožno; Franc Samec, posestnik, Ložnica; Jos. Kostema j, posestnik in trgovec, Gaberje: Avgust Sušnik, veleposestnik, Lava^ Kakor smo se v »Slovenskem Narodu« omenili, se bo hil posebno hud boj za 1. in II. razred. Nemci delajo s polnim parom, celo z grožnjami in podkupovanjem. Treba bo, da stori vsak slovenski volilec v polni meri svojo dolžnost pri agitaciji in volitvah samih. Celjska okolica je druga največja in najvažnejša slovenska občina na Spod. Štajerskem — zato mora ostati v slovenskih rokah. Iz Celja. Leta 1912. se vršo zasedanja tukajšnjega porotnega sodišča pozimi s pričetkom 12. februarja, spomladi 20. maja, jeseni 2. septembra in pozimi 2. decembra. Iz Radeč pod Mariborom nam pišejo: Že lani so se širile govorice, da mislijo Nemci v naši lepi slovenski vasi zidati šulferajnsko šolo, v katero bi pohajali otroci iz bližnjega Fram* in drugih vasi. Takrat se to še ni zgodilo, očividno še manjka »materijala« in v Racah je le še premalo nemškutarjev. Zato pa so začeli Nemci na drug način. Neki mariborski trgovec je otvoril novo trgovino prt kolodvoru, dasi sa njo pravzaprav ni prave ootrebe: pri tej ustanovitvi ima najbrž ^Siidmark-z svoje kremplje vmes. Iz Zg. Poljskave se sem pre-sa priporočate — to je zares slaba politika, ki jemlje na-šenru »obranibuemn« delu pri mislečih ljudeh vso resnost. Iz »slovenskega« Št. Ilja smo dobili prečudne novice, ki se tičejo osobito ^slovenskega župana Thalerja i« večine : slovenskih« občinskih odbornikov. Te novice se sučejo okrog razširjenja nemške šole v Št. IIju in p«* govore o tem, da se v Št. IIju baš od »Slovencev* najstrastnejše preganjajo oni, ki zares slovenski čutijo. K>-ner ist schon gegangen,«:' je^ reket Thaler (ki sploh slovenski v Št. Ilju ne zna govoriti), namreč kaplan Golob — »und einer wird noch gehen.« O žalostnih, prežalo*tnili razmerah v Št. Ilju ho treba enkrat odkritosrčno govoriti. Čemu slepiti samih sebe? Iz Ptuja. — J a, Rauer, daš ist tras anderes! — V »Slov. Narodu^ smo minule tedne čitali o postopanju predsednika irraškega nadsodišč". kateri je z ozirom na »posebne politične razmere« prepovedal dvema, sodnikoma v Novem mestu občinsko odhomištvo. V Ptuju pa mirno sedi sodnik dr. Bauer v občinskem zasto-pu in se Pitreich prav nič ne briga za »posebne politične razmere«, ki vladajo v Ptuju. Nele, da si stojita v mestu dve politični stranki nasproti in se jc ena že do najvišjih mest pritožila zaradi postopanja ptujskega okrajnega sodišča, pomisliti moramo, da vlada najostrejše politično na-sprotstvo med mestom in okolico. Kako more sploh nepristanski sodnik sedeti v korporaciji, katero se jc svo-ječasno spravljalo v jako ozke zveze s septemberskimi izgredi? Ako je stuhtal Pitreich »posebne razmere* v Novem mestu, bi moral isto storiti tudi v Ptuju. Pa tu gre za Nemca —-in to jc sevc kaj drugega, kaj ne? Drobne novice. V naučno ministrstvo je poklican v službovanje g. dr. Milko Lubec, okrajni komisar v Ptuju. Kakor znano, je bil dr. Lubec dalje časa vodja politične ekspoziture v Mozirju in je ostal Sa-vinčanom v najboljšem spominu. —■ Požari. Na Bregu pri Ptuju je zgorela dne 15. novembra hiša Martina Begana. Hiša je bila iz lesa in jo zgorela do tal. Zažgali so otroci, ki se se igrali s vžigalicami. V Šomarta pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je zgorelo posestniku Maharu vse, kar je imel: hiša, gospodarska poslopja, pridelki in živež. Zažgali so tudi otroci. V Gorici pri Račjem je zgorelo te dni 6 gospodarskih poslopij, ker je pihal močan veter. Ogenj je izbruhnil pri posestniku Celofigi. — In Ptuja. V ponedeljek se je pase! konj kmeta Horvata iz Zg. Pristavo na travniku poleg Drave. Pri tem je padel v deročo vodo in utonil. — Iz Maribora poroča graški »Tag-blatt«, da bodo v socijalnodemokra-tični »delavski pekarni« kmalu usta- bo vili obrat. Porod je bojda deloma tudi konkurenca dunajske socijalisti čne tovarne za kruh »Hanimsr« bTodwerke*. Koroiko. Otrok zgorel. V okolici Velikov-ea je pustila posestnica Lipuš na ognjišču svojo 10 mesecev staro hčerko samo. Poleg otroka je gorela petrolejka. Otrok se je splazil k luči hn prevrnil nase svetilko, ki se je ti biLi. Vnel se je petrolej in ko se je vrnila mati domov je našla otroka popolnoma zgorelega. Smrtni padee. V bližini Spodnjega Dravograda so našli mrtvega v globokem jarku pot cesto posestnika Jerneja Ortnerja. Ortner, ki so ga pogrešali že več dni se je vračal po noči v Dravograd, zašel v temi s ceste in padel čez strmi rob v globoči-no. Dve deklici povozil. Major P. v Celovcu je povozil z dvouprežnim vozom na Starem trgu dve šolariei. Ena je dobila precej težke poškodbe in so jo morali odpeljati v bolnišnico, druga pa je le lahko poškodovana. Osepnice in legar se je razširil med otroci v Gospe Sveti in okolici. V Gospe Sveti je zaprta šola za nedoločen čas. Primorko, Ta postne službe. Aspirant Ivan SimončJč je postal poštni oficijant pri Sv. Luciji ob Soči. — Poštar Ivan Zamperlo je premeščen iz Žirov v Tolmin. Iz politične slnžbe. Narnestiii-^.f-v-eni konci pist dr. Franc Vo-dnpivec je pr»"»itjš?-r-n iv, Tolmina v Pulj. Zaradi volilne sleparije je obhodilo včeraj sodisee v Gorici 11 acrita-»orjev iz Cervinjana. k* so agitirali za laškega kandidata Pettarinija. Dobili so vsi zaporno kaz*m od 48 ur do 14 dni. "En obtoženec je bil opro-Haa. Nova cesta. Že letos bodo pričeli srrad i ti novo cesto i-z Avč čez Kal, Bankir"-. Ba^te do Grgarja. Cesta bo dolga '23 km. Proračun 'jrndbe zna^a :J>ftO.OOO K", vladat je dovolila za cest-70%, deželni zbor pa je dovolil 7b\000 K v p"tih obrokih. Grndbo ceste je prevzel domač podjetnik Debe-ajak iz Kanala. Požar. Na Kalu je pogorela po 4 letih Se dmrrič takozvana ^Občnar-.ieva šola« sedaj last krčmnrja Bra-^uža. Ogenj je nastal v dimniku. Bila je nevarnost, da se vname cela vas. ker so se sosedne hiše ž*1 uži ca vale. Stavka voznikov ▼ Trstu. Podajanja, ki «*e vršila včeraj med zastopniki spediei.fskih tvrdk in stev-kujoeimi vozniki so se razbila. Zastopnik tvrdk dr. Cimadori se je glasil na to pri tržaškem županu in ~x prosil za posredovanje, kar je župan rudi obljubil. Vcavdkl ratfajajo cri ovojih zahtevah. Tndi man^i podjetniki so zavrnili predlog svo;;h n*Oužbeuf°v. ki se vrnejo na delo. Če .jim zvišajo tedensko plačo sa 1 K. Tekom nopoldneva pa so jim dovolili tn. povišek ra^ar so vstonili vnsnfk" TMkoj v delo. S posredovanjem rragi-Mrnta upa dr. Cimadori d-oseči v %zrafkr*^n tudi ^on7rm med ostalimi v/vzu'ki m delodajalci. Nezgode. Zastrupila ss je v Trstu 241etna zasebniea Marija Marje-*ec. V/rok samomora je neznan. — Va laškem parniku »Anrora«, ki je pripeljal v Trst žveolo, se je vnelo ^ladišče. Vsled silnega smradu so ogenj takoj odkrili in ga zadušili s 1sm. da so prostor popolnoma zaprli. — V ulici Maehiaveli v Trstu so aretirali detektivi 191etno kmetico Ano Bažič iz Koprske okolice, ker je kradla po raznih trgovinah manufakturno bTago. Pri njej so dobili veliko posebno finih svilenih šerp in ogrinjal. — Srčna kan je zade'a na tvotieijskem ravnateljstvu v Trstu kletnega stražnika Andreja Malni-ka. Odpeljali SO ga v bolnišnico. Mlad nonareialec denarja. V Trstu so prijeli 1 Dietnega učenca Franca Kvala zaradi ponarejanja denarja. V svoji delavnici je ponikjal veliko dvavinar^kih komadov in jih jzdajal za desetice sam. ter pošiljal menjavat tudi otroke. Koliko časa je to delal, ne pove. Umor ali samomor na železniškem tiru. Na železniški progi približno 15 m od križišča ceste iz Gorenj so našli truplo delavca Iv. Gr-želja iz Gorenj. Truplo je bilo čez trebuh popolnoma prerezano. Poleg tega ima mrtvec na glavi več poškodb, ki so nastale vsled udarcev 6 topim orodiem. G rže 1 j je bil jako priljubljen delavec in poznavalci razmer rrkliučnjejo samomor. Pač pa mumijo, da js b»l Grželj zaradi ljubosumnosti ubit, in da so ga zločinci položili že mrtvega na železniško pro-sro. Roparski umor je izključen, ker so naeli pri njem 20 K denarja in uro z verižico. Sodišče v Sežani je uvedlo obširno preiskavo in so aretirali že pet osumljencev. Dnevne vesti. 4- Zmaga v Zgorajem Legate«. Pri občinskih volitvah v Zgornjem Logatcu js zmagala v vsak treh ras-redih narodno - napredna stranka. + Tadi Cehi so krivi! Cehom so nadi klerikalci že od nekdaj gorki in s ls morejo, Jim pokažejo svojo mržnjo. Kaj je vzrok te mržnje, ni težko uganiti. Češka državnozborska delegacija jim je preveč napredna in svobodomiselna. V tem grmu torej tiči zajec, zato neprestano zbadanje čeških poslancev od strani slovenskih klerikalcev. Pa kakor se zdi, se Cehi prav malo menijo za to klerikalno sbadanje in gredo mirno svojo pot naprej, ne oziraje se na klerikalne kužke, ki renče nanje izza plota. Ce se sploh more imenovati politika kake stranke v parlamentu trezna, dosledna in pametna, se mora izreči taka sodba o češki politiki, zlasti ako se ta politika presoja, kakor je to potrebno, s češko-narodnega in v obče s slovanskega stališča. Češka politika ne pobira dobtinic, se ne peha za mrvframi, ki bi padle z bogato obložene mize, ki jo vsakokratna vlada pogrinja Nemcem, marveč zahteva to, kar gre češkemu narodu po vseh človeških in božjih postavah, to je popolno ravnopravnost na vsi črti. V državi so »beati possidentes« Nemci, ti imajo v rokah vse dobrote, in dokler ti Nemci ne porazdele teh dobrot, kakor zahteva to pravičnost, z ostalimi narodi, ni moči misliti na trajen narodnosten mir v Avstriji. Vsakdo, ki sodi pravično in nepristransko o dejanskem položaju v državi, mora torej priznati, da so edino Nemci tisti, ki s svojo iutransingeat-nostjo in 5 krivičnim vzdrževanjem svojega, z nasilnostmi pridobljenega posestnega stanja zavirajo mir v državi in pametno sporazum ljenje med narodi. Zato je naravnost neokusno in 9 slovenskega stališča tudi skrajno krivično, ako se podtika Cehom enaka krivda, da ne pride do narodnostnega sporazume v Avstriji, kakor Nemcem. Zato je obsodbe vredno, ker krivično, ako »Slovenec« tudi o čeških poslancih kar pavšalno piše, »da gredo v svojih separitistienih težnjah tako daleč, da ne izključujejo samo sporazuma, ampak ustvarjajo ravno na ta način med seboj in drugimi strankami v zbornici tako razmerje, da je vsako skupno delo nemogoče.« — Vprašamo samo dr. Šusteršičevo glasilo,ee je po njegovih nazorih borba za ravnopravnost — separatistično stremljenje? Iz vsega delovanja m nehanja slovenske klerikalne dele-.vocije hi se res lahko skepalo, dn je klerikalcem boj za ena kopa vnost, ki je bil doslej tako pri Slovencih, kakor pri Cehih, alfa in ornega vse politike, postranska stvar in da so jim osebni in strankarski interesi vse. Vzpričo takih nazorov se potem seveda ni Čuditi, ako se naši klerikalci v >;SIoveneu« jeze, da se Cehi nečejo odpovedati svojim pravicam in da se nečejo ukloniti nemškemn diktatu. Cehi pač vodijo načelni boj za enakopravnost, za kar naši klerikalci seveda ne morejo imeti zmisla, ker so navajeni z vlado in Nemci sklepati samo — kravje kupčije. -t- Ali je patentirani lastnik patriotizma že tudi zašel med — veleizdajnike? »Avstrija leze narazen in tisti cbroč, ki drži državo skup-i, je odnehal .. . Mesto, da bi avstrijska politika z vsemi silami delala na to, da Jugoslovane nase priveze, dn pride jugoslovanski element do primerne veljave v avstrijski politiki in upravi, da se blagostanje na jugu dvigne, pa se Jugoslovane samo briski ra in prezira. Drugod se zidajo železnice, grade lepe ceste, delajo kanali, zidajo šole — uspeh: »Hoch, HohenzolJern!! Pri nas pa hodimo po kozjih stezah in se stiskamo v razbite bajte, in kadar stradamo, nam dele groše kakor beračem . . .« Prav tako je naš list pisal že leta in leta ter skušal dokazati, da se mora avstrijska državna politika nasproti Jugoslovanom v svojih temeljih spremeniti v eminentnim interesu države same. In radi teh naših nazorov smo bili proglašeni za izdajalce avstrijske misli, za sovražnike države, lu tisti, ki so v tem oziru najbolj kričali, so bili klerikalci s »Slovencem« na čelu! In danes T Danes premleva »Slovenec« to, kar 6iuo mi že stokrat povedali, in si še domiš-Ijuje, da je njegova ideja — izvirna. Mi smo bili takrat prog'ašeni za veleizdajnike in sovražnike države, »Slovenec« pa je še vedno patentirani avstrijski patriot, čeprav piše, »da leze Avstrija narazen in da je tisti obroč, ki drži državo skupaj, odnehat« Si dno faeiunt idem, non est idem. -j- Kako daleč je iz Ljubljane do Novega mesta? Tako daleč, da sme v Ljubljani še Elsner na volilna zborovanja v kazino, da sme tam predlagati, da Nemci ne postavijo svojega kandidata, temveč volijo takoj klerikalnega kandidata. Tudi sme v Ljubljani še Elsner jetniskim paznikom, če ne ukazovati vsaj namiga vati, da naj volijo klerikalnega kandidata Hoj ino. V Novsm mesta pa is as smeta sprejeti občinskih mandatov dva sodna uradnika. V Novsm mestu, ki js izrazito uradniško mesto in js treba v mestnem zastopstvu varovati uradniške interese. Da js to ras potreba, kaže dejstvo, da js dvignil mestni zastop stanarino za stanovanje, ki ga je zapustil v Gradec odhajajoči nadsvetnik Leveč, od okroglo 600 K, kar na okroglo — 1100 K! Taka Pitreichova objektivnost in vzvišenost nad strankami se je ljudem silno prikupila. -f Pitreichova objektivnost. V letošnjem statusu sodnega osobja v okrožju graške ga nadsodišča čitamo na strani 10 pri nadsvetniku Hauffenu, da je »elan Kranjske hranilnice«. Tu pa Pitreich ni odsvetoval Hauffe-nu, naj ne sprejme izvolitve! 4- Klerikalni Časopis za delavce »Naša Moc« razlaga v zadnji številki kake določbe je obsegalo vinsko pra-vo zoper oderuštvo. Ce bi bil spisan ta članek bolj poljudno, bi bil prav hvalevreden, saj je gotovo prav, če izvedo tudi delavci, kako je bilo v starih časih in sicer v paganskih časih, ko krščanstvo še ni imelo prav nič vpliva ali ga pa še sploh ni bilo. A dobro bi tudi bilo, če bi »Naša Moč« povedala delavcem, kako so se stari cerkveni očetje in ž njimi vsa cerkev vojskovali zoper oderuštvo, jemanje obresti itd. ter ob enem razložil, zakaj je cerkev vse te nauke zavrgla in zakaj ljubijo dandanes gotovi ljudje pink-pink bolj kakor nebeško kraljestvo, Časte boga Pobasaj bolj kakor naravnega boga. -f* »Zarja« prijavlja danes naslednjo notico: »Sodba klerikalcev o »Slovenčevih« oen ncijacijah. Pišejo nam; Spoštovani gospod urednik! V četrtek večer seru bil v nekem javnem lokalu neprostovoljna priča zaupnega razgovora dveh klerikalcev, ki sta kritično res*-tala »Slo ven -čevo« pisavo o »irredentizmu« med Slovenci. Eden je bil odločno zoper tak način političnega boja, drugi pa mu je skušal dopovedati, da je vse skupaj le manever, uprizorjen z namenom, da se napravi »štimunga« zoper potrditev dr. Tavčarja za župana. Ce se ta nakana posreči, bi po mnenju tega klerikalca nastal v liberalni stranki tak razdor in dirindaj za županski stolec, ki bi uničil še tisto, kar je ostalo za Hribarjem celega. Vsa sedanja »Slovenčeva« pisava je v resnici na las podohna gonji, ki je bila svoj čas uprizorjena proti bivšemu županu Hribarju. Kaj pravite vi k temu, gosp. urednik? Dostavek uredništva: Klerikalne denuncijacije smrde do neba, patrijotićno licitiranje »Slovenčevo« je tako nemarno, da se gabi vsem ljudem, ki še niso izgubili vsega okusa in vse politične dostojnosti. Vsak po svoje: kljunač daje od sebe slaščico. »Slovenec« pa gnojnico!« + Pa se jeze na nas! Znano je, da narod katoliških »telovadcev« ne imenuje drugače kakor Čuke. To ime se je tako udomačilo, da ga je jelo manj ali bolj dosledno rabiti tudi napredno časopisje. Klerikalci so proti temu ogorčeno protestirali ter zahtevali, da se imenuje katoliške »telovadce« — Orle. Seveda je ta zahteva ostala samo pobožna želja klerikalcev. Čuki so ostali čuki in to ime se je tako ukoreninilo, da je postalo splošna narodova last. Sedaj rabijo to ime že tudi klerikalni listi in »Slovenec«, ki je bil preje v dno svoje črne duše ogorčen, če je kje izsledil ime čuk, vprašuje v včerajšnji Številki v najresnejšem tonu: »Mari so bili to Cnki?« — Pozdravljamo z zadoščenjem, da je tndi »Slovenec« že prišel do prepričanja, da je naj-umestnejše in najprikladnejše ime za katoliške »telovadce« — Čuki. Zato se nadejamo, da bo »Slovenec« ostal sebi zvest ter odslej dosledno pisal o Čukih. + Iz D. M. v Polja nam pišejo: Dne 11. novembra je prinese ^Slovenec« notico, v kateri se zaletava v naše gasilno društvo, češ, da nima svojih računov v redu, ker jih ne predloži v pregled županstvu, ki je baje naklonilo društvu za »Gasilski dom« več težkih tisočakov podpore. Čudimo se, da si upajo na solnce ljudje, ki imajo toliko masla na glavi. Povedano jim bodi to - le: Gasilno društvo one podpore še do danes ni dobilo. Kar pa se tiče računov, pripomnimo, da društvo nima dolžnosti, da bi moralo svoje račune predlagati županstvu. Sicer pa se je župan Dimnik sam prav dobro lahko informiral o društvenih računih, saj je bil na društven občni zbor povabljen in se ga je tudi udeležil. Čemu se potem hudujete, da nimate vpogleda v društveno gospodarstvo? Ali bi ac b To bolje, ako bi se zanimali v prvi vrsti za gospodarstvo v občini, ki je vam veliko bližje f Saj je javna tajnost, da občinski odbor, odnosno župan še za leto 1910. nI položil računov, glede katerih gre baje zelo navskriž županu Dimniku in tajniku Mrcini. Da morajo proti takemu zanikrnemu gospodarstvu nastopiti vsi, ki jim je mar blagor občine, je pad naravno. Takisto pa je tndi dolžnost vseh poštenih občinskih odbornikov, da ugovarjajo takemu gospodarstvu, seveda to Dimniku in Mrcini ni všeč, zato sta sklicala tajen sestanek, na katerem sta dala skleniti, da morajo is občinskega odbora ven vsi tisti, ki so se izrekli za urejeno in pošteno občinsko upravo.Zato je tudi Dimnik predlagal za kandidate v občinski odbor same kimovce, izmed katerih je več takih, da znajo samo do petih šteti. Kakšne kakovosti so ti kandi-datje, ne bomo razkladali, samo to omenimo, da se je še župnik Miler izrazil, da je klerikalen poraz gotov, ako bo stranka postavljala take kandidate. Nam je to prav! Kaj čudno pa se nam zdi, da se Mrcina in Dimnik prav neznansko hud ujeta na posestnike v Zgornjem Kašlju. Res je sicer, da so ti posestniki po pretežni večini napredni možje, ki mislijo s svojo glavo in ki so vneti za splošni blagor, dokaz za to, da so si ustanovili svoje gasilno društvo, in da kot taki nimajo pričakovati, da bi jih oče župan in Mrcina rada imela, toda lepo pa to, da jih sovražita, vendarle ni. Saj je vendar znano, da sta oba poštenjaka zaslužila prav mastne stotake takrat, ko sta one posestnike speljala na led, da so svoja zemljišča tako poceni prodali tovarni. — H koncu še nekaj: Kdaj bo gasilno društvo dobilo tistih b% od naklad, katera vsota je bila postavljena lani v proračun, in kdaj misli župan popraviti občinska pota, ki so v takem stanju, da je groza in sramota? Menda ob sv. Nikoli! -f Volitve v Dobrunjah. Nedavno je bila k'erikalna deputacija iz Dobrunj pri škofu. S težkim srcem so prišli možakarji k prevzvišenemn in mu potožili, da Korbar ne bo več žnpan, če prevzvišeni ne posežejo vmes s svojo roko. Ko so odhajali od škofa, pa se jim je odvalil velik kamen od srca. Škof bodo uredili, škof bodo napravili Korbarja zopet za župana, o tem so bili prepričani in Korbar nosi že glavo kvišku kakor bi požrl palico. Pongerc pa se hvali: »Saj imamo dolge noge, in če si jih znncamo do kolen, mora zmagati naša stranka!« Proti temu, da si »znu-cajo« noge do kolen, seveda ne moremo imeti ničesar. Prepričani pa smo, da jim vse to ne bo pomagalo nič. Ljubljanski okoličani so že spoznali svoje dobre prijatelje klerikalce in bodo tudi v Dobrunjah z njimi obračunali, pa naj si brusijo župnik in kaplani še tako pete. Na noge tedaj Dobrunjci, da pokažete Korbar-ju in njegovim ministrantom, da si v stvareh, ki so za vaš gospodarski napredek odločilne, ne daste komandirati ne od Petra in ne od Pavla, marveč da volite može, ki imajo zmožnost in voljo zastopati vaše interese! -f- Občinske volitve na Ižanskem. Izpod Krima se nam piše: Črn je Krim in često se zbirajo v njegovem ozadju temni oblaki, vendar se svita tudi v njegovi okolici. Ta kos ljubljanskega barja je od nekdaj slovel kot skrajno klerikalen. Občine Studenec. Iškaloka, Išikavas, Vrbljenje in Tom i šel j so bile zanesljiva zaslom-ba klerikalni stranki. Zadnje volitve v državni zbor so dokazale, da tega ne bo več. In sedaj se vršeče občinske volitve pokažejo to še bolj očitno. Občina Studenec ni bila že davno več klerikalna domena, temveč je zmagala sedaj napredna, sedaj klerikalna stranka s par glasovi večine. Število pristašev napredne stranke se je zadnji čas povečalo in vse kaže, da bo prihodnjemu občinskemu odboru načeloval napredni žnpan. Občina Iškaloka ima že sedaj naprednega župana in so vsa znamenja za to, da tudi sedaj zmaga napredna stranka. Občina Iškavas ima mnogo odličnih in odločnih pristašev napredne misli, pa ji nedostaje potrebnega vodstva. Škoda, da zapovedujejo tako veliki in napredkaželjni občini možje, ki sami niso napredni. Zavoženo občinsko gospodarstvo je tista sporna točka, ki se bo nanjo lahko opirala napredna stranka in če bo znala količkaj spretno manevrirati, bo tudi zmagala. Občina Vrbljenje je imela predzadnjo dobo naprednega župana in sedaj se trudi napredna truma volilcev, da pridobi v skrajno neugodnih razmerah vsaj en razred. Ob zadnji volitvi je izdajstvo in figa-moštvo enega samega odbornika pripravilo napredno stranko ob večino. Napredna stranka ima nekaj prav agilnih mož, ki jim želimo Čim največ uspeha. Tudi občina Tomišelj je bila pred več leti v rokah napredne stranke. Pozneje so ljudje želeli duhovnika in lastne fare, pa so dobili s posojilnioo in propalim konsmmom faro, župnika in klerikalen občinski odbor, ki je kimal in kima tako, da se župniku ne zameri. Je sicer v tem odboru več mož, ki niso zadovoljni s smerjo tega k i manja, toda vsakomur je Ijub&i mir kot prepir in sovraštvo, pa molče arftrjnjeio. Zaradi razgrnitve obč'nsk'h volilnih imenikov je bilo že ne^aj krika in vika in celo tožbe, na še sedaj niso na vpogled. Napredna stranka si je pridobila z vstrajnim delom nenavadno veliko število volilcev in dlje časa kot bo župan odlašal volitve, toliko bolje za nas. Torej oče Lukec, na svidenje — le čez dolgo časa tam le na spomlad 1912.— Somišljenik. + Iz škofjeloške okolice nam pišejo: Nekdanji naž »Gorenjec« je postal presiten. Odkar so ga kupili klerikalci, je začel strupeno napadati svoje nekdanje podpornike, naprednjake. Svetovali bi mu naj bo rajši tiho, kajti mi mu bomo povedali že take, da ga bo kmalu minila volja grditi nas in smešiti pred svetom. Danes mu ne bomo na dolgo odgovarjali. Ozirati se hočemo le na zadnji »Gorenjcev« dopis iz loSke okolice v št. 45, od 11. t. m. Tam pripoveduje vernim svojim naročnikom in bralcem, kako bodo nekateri naši možje »fentali« klerikalnega zmaja s pomočjo nevstrašenega zminškega župana g. Luke Dagarina, katerega bi sedaj škofjeloški župnik Šinkovec najraje vtopil v žlici vode. Naj bo torej res, kar prorokuje slaboumni »Gorenjcev« dopisnik: Luka bo zmaja ubil že na dan loških občinskih volitev. Dobro. Ob straneh mu bodeta stala Poličar in Žaerar, kar je tudi prav. Otujac bo grdo črno zver ostri-j gel in dlake daroval župniku Šinkovcu, da bo z njo nabasal vse svoje blazine. Tudi Mesarjev Matevž bo zmaja iz kože djal, kakor pišete. Toda liberalni volilci ne marajo za golaž iz mesa klerikalnega zmaja. Tega bodo že raiši pojedli pobožni klerikalni volilci za pokoro, da bodo prej v nebesa prišli. Najmočnejši konj zminškega Karlina jim bo tudi prav prišel na dolgi poti za vožnjo, če se jih ne usmili sv. Elija in pride s svojim vozom naproti. »Gorenjcev« dopisnik pa je samo na neka,i r^zabil, kar ga hočemo tu spomniti! Kaj pa bo s kožo. Povedal ni, da bo kožo kuni! — Tomažev Pepe, ki je take kupčije vajen. To pa ne rečemo na »kontra-band«, ker pravijo, da so v hiši »štainkolnovega« gostilničarja možje, ki ne marajo za take kupovalcel — Toliko za danes »Gorenjcev«' dopisnice! -|- V Črnem vrhn nad Idrijo se bodo v kratkem vršile občinske volitve. V tej občini so doslej imeli po-oolno oblast klerikalci, dasi je obstojalo prec°j močno napredno krilo. Pri novih volitvah pa mora biti slaba za klerikalce, ko se skušajo za vsako cnno in na popolnoma protiposta-ven način iznehiti naprednih volilcev. Tako se je od napredne strani reklnmira'o 12 opravičenih volilcev, ki j'h je SlomŠ'-ar Tratnik, sloveč sotrudnik »Domačega Prijatelja«, hote pozabil vpisati v volilni imenik. Toda tndi klerikalna reklamaeijska komisiia, ki ji vredno načelnje župan Ivan Raznožnik. ni bila za hip v za-dresri z motivacijo.kflko zavrniti napredno reklamacijo. Pritožniku so na kratko sporočili: »I?adi nepriloženih dokazov o tnWnem bivanju v tukajšnji občini 15. d 3. obč. vol. reda) in starosti 24 let so se zavrnile reklamacije za vpis.« Pesnično komod-no stališče, toda. smola, v zakonu neutemeljeno. Toliko predrzna sicer slavna klerikalna reklamacijska komisija ni bila. da bi zatajila triletno bivanje, ona le iziavi, da se niso dokazi donrinesli. Zastonj bi iskali kake določbe v novem občinskem redu, ki bi predpisovala doprinos takih dokazov. S«n pa je tudi nepotrebno, ker po občinskem redu mora voditi seznam svojih občanov županstvo in tedaj ono vsak trenotek lahko v*\ ki© in koliko časa stanujejo v občini njs OTvravičeni volilci. In kdo naj bi iz-TotovH t*»ko s"orič^v*lo. V*kor županstvo, tedej samo sebi. Prav zato tudi ne zahteva, občinski volilni red takega potrdila. Ali klerikalna reklam acii^ka komisija ga zahteva, da bi odiedla napredniakom celih 15 srlasov. Proti taki klerikalni nraksi je vložen priziv na lofraško okrajno elavarstvo in resnično radovedni smo, si bo li upal potrditi klerikalcem naklonieni crlavar Ekel to najnovejšo klerilraluo finto rmani^s-m*e naprednih cdasov. Jasno je, da bi Črnovrski klerikalci o*tadi radi tudi v novem občinskem odboru sami med «eboj, d* bi nemoteno l^hko za-nravliali občinski d^nar za farovške oo+r^be na šV^do d'merin p™mekših ootr^h emovr^e občme, zato pa se poslužujejo takih proti postavnih sred-■~tev oTiti ^«-pf^-|tVofp f^da ^e orepr;e«ni naj bodo. da si bodo znali črnovrski n^nrednJaVi prib^;t| ^•top v ob*ir»*ki odbor črnovrski. "^st^-ti "FVotiii'h bi ▼uši o^vedati. da se s Čmevr«ei ni letffl. Ali se snomi- nin. V",1~"° sffSn ie m<^r*] od^^iti cd nekod. Tudi žuomk Abram naj bi se t?*jp n^*r*d za ueVaj dru^e^a. Vy»Vof» ^*»zH o« b^«»b za npoetsaftH, t-:V-»1*-i*» erdott-c in narv^i na nai •»družbo nanr*v!rnoV^ v Črn*»m vr^u k nodvo^ejn nn»?t*r;^; r-m zmaeo pri -4- Im*T»«T^nl*. tj,,^**^ TT. r1»-^f»v*ne o^**"v»nv T«^anl4sv*1 &*^-cVi svetu*V ĆV. Tv»»u T*t z 1 •» V ie * »*"»en o v* U ra T'flrTi ^t-io r* s d-*-? v-" * "■t^naTiii v G^r"** t*r "»e d^bit eh-enem naslov vladnega svetnika. Ha v- natetj na državni gimnaziji v Oorici dr. J osip Tominšek pa je imenovan sa ravnatelja na državni gimnaziji v Mariboru. Dr. Anton Lampret je imenovan za definitivnega živino-zdravnika v Postojni, veterinarski asistent Josip Šink v Ljubljani pa za provi zori čnega okrajnega živino-zdravnika, — Slovenskemu rodoljub ju! Odbor društva »Branibor« prosi slov. rodoljnbje, da mu prepušča prebrane slov. časopise, katere razpošilja naše društvo vsaki teden v ogrožene kraje in na meje slov. dežel. S tem razpošiljanjem vrši naše društvo važno narodno delo; naj bi se izobrazba širila — kolikor je to potom časopisja mogoče — tudi v zadnji gorski vasi, naj bi imeli s tem naši bratje v ogroženih krajih, hi dostikrat iz gmotnih ozirov ne morejo biti naročeni na kak list, lepo priliko, da se jih polagoma vzgoji do zavednih in značajnih Slovencev. V to svrho zbira naše društvo predvsem napredno časopisje in iskreno je želeti, da se slov. javnost v veliki meri odzove naši prošnji. Časopisi 6e pobirajo vsako soboto, in sicer se iih lahko odda v sledečih trafikah: Če-šark, Šelenburgova ulica; Dolenc, Prešernova ulica; Kleinstein, Jurčičev trg in Velkavrh, Št. Jakobski trg. — Odbor društva »Branibor«, — Poročil se je danes optik g. Karel J u r m a n z gdč. Emilijo Papeževo, hčerjo odvetnika dr. Papeža. — Prvi literarni sestanek se je vršil v »Matici Slovenski« dne 16. novembra. V debato so posegli gg. Gol ar, Milčinski, Wester, Podkraj-šek in Ilešič. Predmet razgovorom je bilo zlasti vprašanje, ali se ritmika paralelizma, kakor jo je opažati na pr. v Cankarjevi »Zgodbi o dveh mladih ljudeh«, ujema s psihološko realnostjo; poleg tega pa se je razpravljalo o pripodohah, metamorfo-zah umetniškega sloga osobito z ozi-rom na preprostega čitatelja. Odslej bodo taki sestanki vsak mesec. — Gruberjevo nabrežje je tako, kakor da ne hi bilo del ->bele« Ljubljane, vendar bi pa bil lahko najlepši kraj glavnega mesta. Cesta je popolnoma zanemarjena, posuta s kamenjem kakor kak«na gorska pot, po nji pa raste posebno še ob krajeh vsakovrstni plevci, katerega plod zanaša veter na lepo urejene vrtove in lepi rične nasade. — Luči nimamo, kajti to kar sedaj na drogih brli. so sto let stare, druga od druge približno 100 korakov oddaljene »leščerbe«, le od teh jih par že kakih 14 dni ne sveti. — Ako gre človek zvečer v temi domov se lahko na brezpomembnih drogih ali pa — »vzgledni« cesti — ubije. Ko se je pa nemško gledališče dogradilo, hitro se je ob istem res ta temeljito popravila. Kaj so Xemci več vredni nego mi na Kranjskem, v Ljubljani rojeni Slovenci?! Če ne bodo te v nebovpijoče 6tvari v najkrajšem Času popolnoma uravnane, govorili bodemo jasnejše in krep-kejše. na drugem mestu. — Brezdvomno prvo mesto med kavnimi pridatki gre Kolinski kavni primesi. In to pred vsem zaradi izvrstne kakovosti, ki je glavni vzrok, da se je ta kavna primes vsem Slovenskim gospodinjam v krakem času relo priljubila in je pri napravljanju kave kar ne morejo pogrešati, ker vedo, da je tista kava najboljša, kateri je pridejana Kolinska kavna primes. Prvo mesto pa gre Kolinski kavni primesi tudi zato. ker je ona pristni domači kavni pridatek, in sicer edino -r« pristno domače blago te vrste; iz rega vzroka kupuje vsaka slovenska g ^podinja Kolinsko kavno primes. Z Viča se nam piše: Naj damo kratek odgovor dopisniku »Slovenci" z dne 16. novembra, ki se je v sv/oji imenitni pameti spravil v prvi vrsti nad župana in v drugi vrsti se-v da na olepševalno društvo v Rožni dolini. Kajne, dragi kolega, pregovor pravi: človeka se po njegovem delu .! Zato se pa tudi dopisnika sodi lahko po njegovem pisanju. Olepševalno društvo naj napravi po vseh parc^liranih travnikih ceste, to pa seveda takoj, katera dela mora pa na vsak način voditi omenjeni dopisun s svojim predolgim jezikom! Kajti drugače se mora, če se hoče cesto - liti po nji voziti včasih težko, včasih lahko! Seveda župan ima po mislih brihtnega dopisnika tudi to nalogo, da mora paziti, da kaki napredni voznik ne zapelje pod pot, ker ee se to zgodi, potem je tega kriv napredni župan, kajti v blato ali pod pot zapeljati to ni napredno, ampak nazadnjaško! Iz celega dopisa se razvidi, da dopisnika lomi politična strast, ter je komaj čakal, da dobi kako stvar ali si jo iz trte izvije, ka-kor je storil tukaj, ter jo obesi na javni zvon! Na vsak način mu ležijo v želodcu ne dolgo minule občinske volitve! Teh menda ne more prebaviti. Prijatelj, ker vem da si veren, ko si se oglasil v »Slovencu«, če tudi pišeš da si bral v »Jutru«, saj smrtni greh si sam odpustiš, ti svetujemo, da si vsled bolezni v prebavilih pri-vežeš na trebuh Družinsko Pratiko! Na glavo si pa dedi vSled rasburfji-vih možfan kuto, ee je že nima«. Vaš to prav dobro pomaga in upam, da bode« ozdravel. Na svidenje! Rodbinska tragedija aa DnaaJ*. Kakor smo poročali in prinašamo na drugem mestu obširnejše poročilo, je roka blazneža, ki je bU sin slo* venskih staršev pretrgala nit življenja trem nadebudnim življenjem in oropala rodbino, ki je na slovenskih tleh rži val a posebne simpatije, njenega najdragocenejšega zaklada. Sekcijski šef Holzknecht je bil oseben prijatelj bivšega dozelnosodnega predsednika Levičnika in se je mudil s svojo rodbino pred leti dvakrat v Škofji Loki, kjer je tudi danes Se vsa rodbina v najlepšem spominu prebivalstva. Zlasti umorjena gdč. Marija Holzknechtova, simpatična blondinka, je vživala največje simpatije vsled svoje prikupljivosti in ljubeznivosti, s katero si je osvajala srca vseh. Tem globlje je zadela vest o blaznem činu Mat kovica, ker je zadela nesreča znano in vseh simpatij vredno rodbino. Upravno sodišče. Pred upravnim sodiščem se vrši 21. novembra razprava v zadevi Vinka Majdiča v Kranju proti poljedelskemu ministrstvu in Tomažu Pavšlarju v Kranju zaradi nekega vod opra vnega spora. Požar v Travniku (Loški potok). V noči 14. t. m. ob 11. uri nas je zbudila tovarniška piščalka in plat zvona iz prvega sna. Cela občina je bila v temni noči v par minutah dnevno razsvetljena. V Travniku je izbruhnil ogenj in objel v četrt uri šest gospodarskih poslopij (skednjev), napolnjenih s senom in drugimi pridelki. V četrt uri došla je na lice mesta pomoč iz Hriba in drugih vasi. Občinsko gasilno orodje, pod vodstvom g. Fran Rusa, enako, vaške brizgalne, 7 po številu, razpostavljene so bile tako srečno in spretno, da je bila glavna nesreča, ki je pretila uničiti celo vas, nad 120 hiš, preprečena. Neumorna pridnost naših mož, mladeničev, žena in deklet je hvalevredna. Ganljivo jc bilo videti, kako je vse tekmovalo med seboj pomagati, ne meneč se za svoje zdravje in morda tudi življenje. Duhovniki, učitelji in drugi uradniki so neutrudno delovali poleg nas, ne le z nasveti, marveč tudi z vso svojo močjo. — Gasilno orodje je izvrstno delovalo. Veliko so pripomogle brizgalne iz Hriba, Travnika in Malega loga. Posebna dobrota pa je bila tovarniška brizgal-na g. Fran Žagarja, s katero so prihiteli vrli tovarniški delavci, pod vodstvom g. Svigelja prvi na lice mesta. — Požar je uničil le tista poslopja, ki so bila v prvem hipu v ognju; niti za korak se niso umakniti hrabri bram-bovci. — Če danes pogledamo na pogorišče, je skoraj neverjetno, da je bilo mogoče tak strašen požar v sredini vasi udušiti, tembolj, ker so vse stavbe krite z lesom in slamo. — Škoda se ceni nad 22.000 K, zavarovalnina znaša pa komaj 6000 K. Škoda, da se posestniki vedno prenizko zavarujejo. Človeške nesreče ni bilo, in tudi žival je ostala nepoškodovana. — Pokazalo se je v tem slučaju zopet, kako potrebna bi bila dobro urejena požarna bramba. Seveda bi morali sodelovati možje, ki bi imeli nalogo iste prav živo pred očmi. — Ogenj ne pozna strankarstva. Vsem veljaj geslo : Kar je skupnega, podpiraj vsaki, ker pregovor pravi: .danes meni, jutri tebi !* Zažgal je najbrže slaboumni posestnik Janez Knavs iz Travnika, kateri je govoril že par dni prej o ognju in je bil tudi njegov skedenj zapaljen. Nesrečneža so odpeljali v dež. blaznico. Ne morem pri tej priliki zamolčati, da te strašne nesreče, ki jo je bila deležna cela občina, največ seveda pogorelci, ni sam kriv, marveč v prvi vrsti tisti, ki se čutijo krive, da je ta svoječasno dobri, pošteni in varčni gospodar zabredel tako daleč v propad vsled alkohola, v katerem je iskal utehe, ker je bil njegov položaj resnično večkrat vsled domačih razmer neznosen. Smili se nam! Zakonske žene, naj vam bo požar 14. t. m. svarilen vzgled, kam dovede žena v svoji neizprosni trmoglavosti moža, družino in samega sebe in poleg tega svoje sosede in vaščane. Upamo, da smo s tem storili neizogibno dolžnost, nehoteč komu krivice. Kako skrbi c. kr. vlada za živin« ski promet v deželi. Iz Dobrepolj došla nam je pritožba, ki je čisto opravičena in ki kaže kako skrbi c. kr. vlada za živinski promet v deželi. Na tamošnji postaji stojita namreč že skozi tri in štiri dni dva voza pre-šdčev, ki čakata na ogled. Eden čaka od 16. drugi od 17. t. m. naprej, a vzlic opetovani zahtevi ni niti živi-nozdravnika iz Kočevja niti onega iz Ljubljane. Kje je c. kr. vladat Ali mislijo gospodje, da se lahko brez kazni na tak način oškoduje ljudi 1 Zahtevamo takojšne odpomoči! Volitev župana r Mira! peči. Dne 9. t. m. se je vršila v Mirni peči volitev župana in odbornikov. Za župana je izvoljen Anton Spendal, posestnik v Biškivasi št. 19, za svetovalce pa Alojzij Hude, trgovec v Mirni peči in posestniki: Jsr« It Pod-hoste, J are iz I vanje vasi, Janez Kos s Veltoega kala, Matija Saje od ravno tam, Anton Notak is Dolenje vasi, Jakob Parki is Mirne peči in France Kaštel ic s Hmelnika. Turk se Je splazil vsobo. Ni bil to rodom Turk, ki se je splazil dne 4. novembra t. 1. v sobo gostilničarja Martina Kolenca na Mirni, ker imajo pristni Turki v Tripolisu dovolj opraviti, marveč se dotični uzmovič le pifie za Antona Turka. Star je okoli 28 let, rojen na HrvaŠkem nekje, pristojen pa v občino Struge pri Kočevju. Smisla pa ta Turk res nima za nase po zakonih urejeno življenje, temveč mu bolj prijajo turške razmere. To dokazuje dejstvo, da je bil že kaznovan zaradi vseh mogočih in nemogočih hudodelstev. Vsega skupaj je sedel že nad 3 leta, toda zdaj na zimo se mu je začelo tožiti po udobnih jetniških celicah in ceneni hrani v njih. — Dne 4. novembra je prišel profesor Fran Kolenc v podstrešno sobo svojega očeta na Mirni in aalotil tam Turka, ki je inspiciral skrinje in premetaval različno perilo. Ko je Turk zagledal Kolenca, ni prišel prav nič v zadrego, temveč je nežen i rano napnmpal ga za podporo. Poslali so takoj po orožnike, do njih prihoda pa so ga pridržali. Izdal se je pa prvotno za — Francoza ter je zatajil v sebi Turka. No pri sodišču se je skristaliziral. Radi javne nasilnosti in nevarne grožnje so zaprli zavoljo slaboumnosti pod kuratelo postavljenega vpokojenega sodnega slugo N. Zupančiča. Grozil je različnim osebam z ubojem osobito svoji ženi in je doma vse razbil. Zupančič je alkoholik in se utegne njegova duševna bolezen v zaporu zboljšati. Kočevska kultura. Pred kratkim t. j. 10. t. m. so zalotili v Samidovem hlevu v Crmošnjicah na Kočevskem * nekega tujega še ne 20 let starega kočevskega posestni ko vega sina N. Spreitzerja, ki je uganjal ob treh zjutraj nečistosti s telico. Zalotil ga je neki izvošček iz Novega mesta. — Tri dni pozneje to je 13. t. m. pa je došlo kmalu po polnoči šest kočevskih fantov na glavni cesti blizu Črmoš-njic že čez 30 let staro N. Stalzerco. Vlekli so jo v neko listnico ali šupo in so jo po vrsti vsi posilili. Ko je hotel storiti ta zločin sedmi fant, ki je med tem od nekod prišel, so ga orožniki, ki so prišli na lice mesta, zagrabili in zaprli, dočim je ostalih 6 fantov po korajžno izvršenem zločinu pobegnilo. Ker pa se spozna tičke že po perju, menda ne bo težko izslediti tudi kočevskih tičkov in je upanje, da ne uidejo zasluženi kazni. Zvonil je in dobil po glavi. Dne 4. t. m. so vozili vozniki s Straže čez Vršna sela in Laze v Podloge k zgradbi vodovoda cement in opeko. I Eden voznikov, ki mu nagajiva žilica ni dala miru, je š^l v Lazah pod zvonik in je zazvonil. Kočevci so mislili, da kje gori in so pritekli vsi preplašeni k cerkvi. Ko so videli, da jih je voznik potegnil, so bili hudi in so začeli pretepati voznike. Najhuje jo je dobil neki Zupančič Janko, ki so mu glavo globoko prebili. Nevarna tatica. V sredo, dne 25. oktobra t. 1. je pogrešila že zjutraj gostilničarka Roza Kune j, da ji je bilo prejšnjo noč perilo pokradeno. Zrna n kal o ji je 6 brisač, 5 parov ženskih dolgih nogavic, volnena bluza in en predpasnik. Njeni sestrici ni I Mariii Kunej je bilo vzeto temno črno krilo in Kunejevi natakarici Aloj- | ziji Ponikvar 4 črni predpasniki in en par dolgih ženskih nogavic. Kdo I je vzel in si prilastil vse te reči, je bilo popolnoma neznano. Dne 26. I oktobra popoldne je šel iz Krškega I proti Leskovcu Janko Čerovšek iz I Ivanjegadola, ki je bil zelo vinjen. I Pridružila se mu je petindvajsetletna I Marija Novak, šivilja s Studenca pri Raki. Zvabila ga je, da sta šla v grmovje leč. Ko se je čez dolgo zbudil, I ni bilo Marije Novak nikjer, pa tudi njegove denarnice z zneskom okoli 7 I kron in njegove ure ter verižice ni I bilo. Naznanil je tatvino orožnikom, I ki pa Marije Novak niso mogli zalotiti. Dne 3. novembra na je opazoval I Alojzij Simončič iz Boetanja neko I žensko, ki je vstopila v boštanjsko I cerkev in ko je videla, da ni nikogar I v cerkvi, vzela z oltarja dve cvetlični posodi in odtrgala od pregrinjala na oltarju čioke ter odšla. Simončič I jo je ovadil. Ko so prišli orožniki, je I vse krčevito tajila. Na orožniški po- I staji v Radni pa so jo preiskali na te- I lesu in našli pod jopico obe cvetlični 1 posodi in odtrgane čipke. Zdaj ni mogla tajiti več. Pozneje se je dogna- I lo, da je prišla z vlakom ob desetih [ dopoldne v Sevnico in odšla narav- I nnat v cerkev, od koder je mislila j oditi s povratnim voznim listkom zo- I pet nazaj, pa je ostala v Radečah pri I sodišču. Baje so dobili pri njej tudi I stvari, ki so bile pokradene pri Ro- j zi Kunej, s čemur je pojasnjena tudi I ta tatvina. Vrednost vseh pokradenih I reči maša nad 130 K. Huda gospodinja je posestni ca Urška Stalzer iz Ćimiosnjic pri Ko- I čevju. Dne 12. novembra t. 1. je pri- J šla namreč iz svojega ^ vinograda v I Semiču nekoliko korajžna domov in I I videla, da njena dekla Cecilija Pore-1 ber ni napravila vsega, kar ji je bila I naročila. Zato ji je prisolila par za-I ušnic, jo zgrabila za lase in vrgla na i tla ter jo z obutimi nogami tako osu-1 vala in obrcala, da je bila vsa črna i po životu. Bila bi jo še naprej prete-I pala, pa je bila Poreber se toliko pa-I metna, da ji je ušla. Bezala je v Sred-I njo vas, kjer leži zdaj pri Juretu I Krize in čaka odločilne besede r to I poklicanih oblastni j. Velika tatvina v bolnici asmilje-I nih bratov v Kandiji. Dne 15. novem-j bra so imeli Novomeščani nenavaden I prizor. Orožniki so gnali neznatno I osebico pobožnega vratarja Kandi-I janske bolnice usmiljenih bratov k I sodišču. Mož je bil tiha pa globoka I voda. Po izvedel i smo, da se piše Jo-Lžef Peteline, da je okoli 45 let star in I doma iz Mehalovca na Štajerskem. I Imel pa je menda ljubavno razmerje I z Marijo Johan in tudi z njeno materjo že petdesetletno Ano Johan z Broda pri Novem mestu. Obiskal ju je večkrat, navadno vselej ponoči. V bolnišnici so opažali, da izgine vedne kako perilo, vendar niso mogli priti storilcu na sled. Opazovati so začeli Petelinca in so opazili, da nese vedno kako culo, če gre zvečer k obema Johan v vas. Orožniki so vsled tega nenadoma izvršili pri \ni in Mariji Johan hišno preiskava ki je imela nepričakovan vspeK Dobili so pri obeh toliko pokradenih *rtvari, da so jih morali z vozom peljati nazaj v bolnišnico. Ukradel pa je Peteline vse, kar mu je prišlo pod roko. Med ukradenimi stvarmi so dobili kruh, jedilne škudelice, čez 20 rjuh, mnogo koles sukanca, podloženo posteljno odejo in 4 volnene posteljne odeje, eno kikljo, narejeno iz blaga, ukradenega v bolnici, 9 kozarcev, brisal-ke, platno, več kil narejenih in zre-zanih rezancev za juho, nekaj petroleja, 5 vreč, 17 steklenic zelenk, nekaj sladkorja. 3 zagrinjala za okna, 1 slamnico, 6 žlic, nekaj nožev in vi-I lic ter nekaj gumbov. Vrednost vseh j ukradenih reči znaša blizo do 300 kron. Elektroradiograf »Ideal«. Spored za soboto 18., ned°ljo 19. in po-I nedeljek 20. novembra: Popoldanski i spored: Fužine v Donawitzu. (Prekrasen naravni posnetek.) Gg. Phi-libert. (Jako komično.) Stari oče. (Zanimiva drama.) Fafarifla, čudes-{ ni piskač. (Prekrasen nrizor v barvah.) Loti ca leti. (Jako komično.) Večerni spored: La PrTncesse Car-touche, kraljica tatov. Velika senza-cijonalna detektivska privlačnost. Dolgost filma 1200 metrov. Ta film predočuje nam pretkano pustolovko in tatico, katera je izvršila v Ameriki in Parizu nebroj predrznih tatvin in vlomov, dokler se ni posrečilo pariški policiji, prijeti jo, ko je bila ravno zopet na delu. Povsod, kjerkoli se predvaja ta film govori občinstvo le o njem in se izreka prav pohvalno. Predvaja se samo pri večernih predstave h danes, v nedeljo in ponede-liek. Od torka dne 21. do četrtka dne 23. novembra: Pri vseh predstavah! Zvonlkar iz Notre Dame. (Barvasta slika, 1000 metrov dolcr film.) Prihodnjo soboto, dne 25. novembra: Največia detektivska privlačnost Dr. Gar el Hama, Ori en talec. Senzacijo-nalen skok detektiva z mostu na vozeči se vlak. To nedeljo večerna predstava že ob 6. zvečer. TJzmoviči. V Gruberievem prekopu je bilo ukradeno 60 ko^ov železnih kosov dolgih po 8 in pol cm. — Nekemu drvarju je bila v Slomškovi ulici ukradena žaca, v neki gostilni v Kolodvorski ulici je bil ukraden zavitek obleke. — Na Bleiweiso-vi cesti je pa neka 171etna dekle pokradla neki smodkarici več ženskega in moškefca perila, žepnih robcev in 16 K 47 v denarja ter neznano kam pobeirnila. Ljubezniv mož. Snoči je v Tesarski ulici neki delavec s svojo ženo tako grdo ravnal in po stanovanju i razgrajal, da so poklicali stražnika. Ker je pa še vpričo tecra hotel iti nad ženo s stolom, ga je stražnik od vedel v za nor. | Tatvine. I9letni Jožef Starina iz Tržišča je ukradel Ivanu Starinu 1300 K in neznano kam pobesni!. — V Borovljah je pa 141etni Oktavia "vVegod poneveril 800 K in jo baje odkuril na Kranjsko. Zasačil je oredvčerajšniem ču- I vaj v Mestnem logu Fran Gorenjec I nekega čevljarja, ki je lovil na liraa-nice ptiče. S ptiči vabljenki je pobeg- I nil neki deček, limanice je čuvaj pa konfisciral. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpelialo z južnega kolodvora v I Ameriko 42 Bolgarov, 12 Hrvatov I in 51 Slovencev. Iz Amerike pa je prišlo 18 Hrvatov. j Izgubila se je na novem pokopa- I li&en psica. kosmate vrste, srednje velikosti, bela, na glavi s črnimi lisami in kratkim repom. Sliši na ime »Redi«. Ime lastnika se izve v uredništvu »Slov. Naroda«. I Narodna ohromila. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Miha Serne, trgovec v Rušah 10 K, katere je nabral na Martinov večer. Nekateri trnovski Mohor-jani so darovali naši družbi 4 K 10 v in zopet 50 v. G. trgovec Ivan Bonač je podaril družbi sv. Cirila in Metoda 200 knjižic »Mlada leta«, našej deci napisal Josip Gradačan. Družba proda iztis te za otroke priporočljive knjižice za ceno 20 v. Hvala dobrim darovalcem! Javno vprašanje in opomin vse* mu rodoljubnemu občinstvu. Ali zahtevate vselej v vsaki gostilni računske listke družbe sv. Cirila in Metoda t Ali je po vašem prizadevanju vsaj ena gostilna upeljala te listke? Rabite narodni kolek družbe sv. Cirila in Metoda t Darujete vsak me-sec kaj za družbo 1 Društvena naznanila. »Litijsko - šmartinski Sokol«. Vkljub temu, da nam je Še manjkalo veliko denarja, smo morali pričeti zidati nujno potrebno telovadnico, ki nas bo stala 16.000 kron, ne vštev-si, kolikor bi bili morali plačati za dovažanje stavbnega materijala, kojega veliko so nam brezplačno dovozili naši vrli tržani in rodoljubi iz okolice. — In tudi z denarnimi prispevki nam jih je veliko priskočilo, za kar se tem kakor vsem onim ki so dovažali brezplačno stavbni materijal prav lepo zahvaljujemo, obenem pa vse prosimo, da nam še pripomorejo, kajti treba bo še precej denarja in materijala predno bo telovadnica popolnoma izgotovljena. — Dovršena pa bo drugi mesec v toliko, da bo »Sokol« v nji že lahko priredil »Silvestrov večer«. Oprostite torej dragi rodoljubi izven Litije, ako se tudi na vas obračamo s prošnjo, ne odrecite nam svoje podpore. Oblju-bujemo, da vam bomo, kakor prej dostikrat še kdaj in kje pomagali in sicer ali gmotno ali pa s čvrsto četo telovadcev in telovadk ter kremeni-tirni značaji, katere gojiti v novi telovadnici bo naša sveta naloga. V prijetni nadi, da nam ne boste odrekli svoje pomoči, se vam v naprej zahvaljujemo. — Na zdar! Odbor. — Izkaz prispevkov za telovadnico: Po 200 K g. dT. Iv. Premrov; po 100 K gg. Jos. Rossi iz Zagreba in Neimenovani, prebitek od vinske trgatve 100 K, od igre »Mlinar in njegova hči« 100 K. Slov. tarok-klub 100 K; po 20 K: gcr. Ivan Omerzu, M. Bukove, L. Svetec, Iv. Demšar, Josip Mešek ml. in Neimenovani; po 10 K: gg. Roerlič, Luschutzki. Modie, Hut-ter, Rebec, Haslinger Lojzka, Prežel j, Borišek, A. Jenko. Ivan Demšar. Hočevar. Brilli in M. Svetec: po 5 K: gg. Kobler, Mešek st., Jenko, A. Hutter, Brie Ivan, A. Dekleva in Planinček Jos.; po 2 K: Rob. Diehl. Ivan Robavs nabral v veseli družbi 12 kron. skupaj 1019 kron. Društvo za otroško varstvo 5e mladinsko skrb v sodnem okraju Litija skliče z ozirom na že z dne 16. t. m. razglašeni občni zbor, ki se vsled nesklepčnosti ni mogel izvršiti, drugega, ki se ima po § 13 društvenih pravil vršiti ob vsakem številu navzočih društvenikov dne £b novembra 1^11 ob 3. popoldne v gostilniških pnvt ?«■ *-* pri VLojzkf« v Litiji pravljalo še o prispodobah in meta- Godbeno društvo v Idriji priredi v nedeljo zvečer v pivarni pri »Črnem orlu« običajno letno veselico. Vstopnina za nečlane 40 v. Začetek ob 8. zvečer. Prosvetn. Is pisarne slovenskega deželnega gledališča. Danes, v soboto prvič Ferrarijeva opera »Suzanina tajnost« in V. Parmova opera »Ksenija«. Med operama je daljši premor, ker se mora izpremeniti scena ter se pevci preoblečejo. (Za par-abonente). — V nedeljo zvečer prvič Jul. Hor-sta burka »Nebesa na zemlji« (za ne-par-abonente); pop. ob 3. za mladino in širše sloje izvirna ljudska igra »Kralj Matjaž« (za lože nepar). Književnost — Učna knjiga francoskega jezika, H. del. Spisal Friderik Juvan-čič, profesor na c. in kr. mornarski akademiji na Reki. Cena mehko vezanemu izvodu K 2*50, trdo vezanemu K 3*—. Ta v prvi vrsti za srednješolski pouk namenjena in v to Bvrho ministerijalno aprobirana knjiga je poleg Vodnikove francoske slovnice edino slovensko učno sredstvo za pouk v tem najbolj razširjenem svetovnem jeziku. Knjiga ni le z znanstvenega stališča priporočljiva, ampak tudi izredno praktična« ker se v prvi vrsti ozira na živi jezik, na konverzacijo, in omejuje slovniško tvari no na neobhodno potrebni minimum, stališče, ki je edino pravo in ki popolnoma odgovarja duhu mo- dsmojezikovnegra pouka. Ker je, osobito v prvem delu, poveodi dodana zelo lahko umljiva izgovarjava, je knjiga tudi za samouke s pridom po-rabna. Vse tu navedene knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica. Rnzsied po slovanskem — Saborske volitve na Hrvaškem. Kakor poročajo hrvaški listi, Se bodo nove saborske volitve na Hrvaškem vršile v prvi polovici meseca decembra, in sicer najbrže med 5. *a 10. decembrom. Volitve bodo torej razpisane najkasneje 21. ali 26. novembra. Hrvaška vlada se je baje že obrnila na vojaške oblasti glede vojaške asistence pri volitvah. Vojaštvo bi seveda po zatrdilu vladnih krogov imelo samo čuvati, da se pri rolitvah ne moti javni red in mir, v ravnici pa se ga bo uporabljalo zgolj v to, da bo vlada mogla tem ložje izvajati najgrša volilna nasilstva. — Zagrebški nadškof in duhovniška agitacija pri volitvah. Zagrebški pomožni nadškof dr. Bauer je izdal a ozirom na volitve v hrvaški sabor na duhovščino poseben pastirski ast, v katerem duhovnikom najstrož-jS za biču je, da zaradi politike ne *qmejo zanemarjati dušne« a pastir-»tva. Zlasti prepoveduje duhovnikom, da ne smejo z nepristojnimi is-razi ščuvati ljudstva proti nasprotni stranki ali nasprotnim kandidatom. Najostreje pa zabranjuje vsako zlorabo leee in cerkve v nedopustne agi-tacijske namene, ue hoče duhovnik kandidirati, mora dohiti v to dovoljenje od nadškofa samega. Končno v pastirskem listu duhovščina S požar ja na okrožnico nadškof i jske-ordinarijata o tonu časuikarskih polemik. — Zagrebški nadškof torej prepoveduje nedostojno duhovniško agitacijo in zlorabo lece in cerkve, ji bljanski >kof Jeglič pa priporoča zlorabo cerkve in prižnice v agita-cijske namene ter izdaja celo pastirska pisma, v katerih na najnesram-uejši in najpodlejši način žali in na->*de\ije napredne kandidate! Jeglič je psč raloi in fanatik, dr. Bauer pa m- cerkveni knez v duhu Kristovom hi po vzoru velikecra vladike EMiu— aiayerja! — Tajna organizacija ▼ Srbiji. Srbski listi razpravljajo obširno o mjni politični organirnciji. ki baje ^i>>tcji v Srbiji in katere člani >o baje častniki in akademiki. Tu tajna wrran:z i-ija haje nosi ime Crne ro-ke<\ :-TribnnaT javlja, dii je ta taj-§a organizacija najela dva Alhanca, da umorita sedanjega ministrskega predsednika dr. Milovana Milovano-\iča in predsednika državnega sveta n hiv^epra ministrskega predsednika \*iko]r> Paslea. Koliko je resnice na *sj vesti, seveda ne vemo. — Izvedba uniforme v bolgarske srednje šole. Boigrrsko naučno mini-»trstvo ptručava vprašanje, ako bi s kasala, dijak«4 srednjih šol po ru--*>f*Tn vzoru uniformirati. Za uniformiranje so se izrekli ravnatelji vseh srednjih šel in ni dvomiti, da bo mi-sistrstvo že v noglednem času izdalo aaradbo irtedo uvedbe uniforme. TTni-rmirar-.io dijakov sprva ne ho obvezno, po preteku enega leta pa bo x**ora] vsak dijak že imeti svojo uniformo. izurefi soaisća. Izpred deželnega kot vzklicnega sodišča. Drzne tatice. Ze dvakrat zaradi tatvine predkaznovana Marija Gorenc Mokronoga doma, delavka v Ljubljani in Veronika Turk, 17 let stara, iz Cabra prišle ste k 83 let stari vdovi Frančiški Boštele na Dunajsko cesto z izgovorom, da jo na cesti čaka neka gospa. Mislili sti jo spraviti na ta način iz sobe in potem izvršiti tatvino, kar se jima pa ni posrečilo. Med tem pa, ko je nesla Boštele pepel iz sobe, zagrabila je Marija Gorenc snopič ključev in urno odprla omaro, kjer je mislila denar najti, Turk pa je stala med tem časom na pragu za stražo, ker se je pa prehitro vrnila, ni mogla izvršiti tatvine, ključe pa poslala drugi dan lastnici po neki deklici nazaj. Gorenc je pa tudi izvršila več drugih tatvin, tako v Huthovem zavodu na škodo učenk, kakor pelerine, dežnike in predpasnike. Tudi v dekliški šoli pri Sv. Jakobu je kradla. Frančiški Knob-lehar pri Sv. Jakobu je izmaknila ob-ieko, tri rjuhe, in eno srajco, prisvojia si je tudi eno zlato uro, katero ji je Ivana Grošelj dala v shrambo. Obdol-ženka jc bila na to aretirana. Ko so se pa na magistratu ječe snažile, je Gorenc iz zapora pobegnila in jo mahnila naravnost proti učiteljišču, ker je v drugem nadstropju izmaknila 3 dežnike, a je bila kmalo po šolskem slugu prijeta. Sodišče ji je 8 mesecev težke ječe, Veroniki Turk pa 14 dai zapora za kazen priznalo. Nevaren sunek. Delavec Franc Osel je šel opoldne po kosilu k Maj-diču v Kranj na delo. Srečala sta se z obdolžencem Janezom Koželjem kaj-žarja sinom v Primskovem, ki dela ravno tam. Ker je v družbi drugih delavcev pil žganje, je bil nekaj pijan. Prisolil je Orlu zaušnico, katero mu je ta s tako silo vrnil, da se je Koželj zvrnil. Obdolženec je potegnil iz žepa nož in grozil Oslu, ki je pred njim bežal. Nastal je za nekaj časa mir. Osel, ki je bil zaposljen z delom ni videl, da se mu Koželj od zadej bliža. Naenkrat skoči obdolženec k njemu in ga sune z ojstrim in močnim nožem v tilnik. Poškodba je bila smrtnonevarna. Osel je imel še toliko moči, da se je pobral in se zaprl v neko šupo, ker je obdolženec še vedno v njega silil. Obdolženec prizna krivdo, pravi pa, da je to storil v pijanosti, jezi in šali. Obsojen je bil na 18 mescev težke ječe. Po ceni so se hoteli obleči. Pri tvrdki Bernatovič je za hlapca služil Jakob Šošter 19 let star v Slov. Bistrici doma. Velika zaloga obleke ga je do-vedla do tega. da si je mislil, da se itak ne bode dosti poznalo če si kaj kosov prilasti. In res jc izmaknil 3 možke obleke, 2 pelerini in en klobuk. Eno obleko in eno pelerino je prodal Antonu Beštrn mizarskemu pomočniku, drugo obleko pa Francetu Sušniku čevljarskemu pomočniku oba v Ljubljani. Šošter priznava tatvino, med tem ko Bešter in Sušnik trdita, da nista vedla da je bila obleka vkradena. Obdolženec pa pravi da je to obema povedal. Šošter je bil obsojen na 3 mesece težke ječe. Sušnik na 2 tedna, ftešter pa na 1 teden zapora. Nevarni prisiljenec. Kari Spiess ?0 let star iz Inomosta, ima 12 pred-kazni, končno so ga vtaknili v tukaj-šno prisilno delavnico. Ker je skrajno delomržen človek, mu tudi tu smrdi delo, in da bi se znebil prisilne delavnice, S2 jc delal b!azneg% a se mu ni posrečilo premotiti zdravnika. Dne 14. t. 1. bi bil moral iti zopet na delo, a Spiess se je zaprl v stranišče, da bi se temu odtegnil. Na paznikovo povelje, se takoj pridružiti delovskemu oddelku, ga je naskočil z namiznim nožem, šele ko mu je nadpaznik priskočil na pomoč, mu je ta izvil nož, katerega je za hrbet skril, pri tem je pa zadobil izdatno vreznino na roki. Obdolženec, ki ne mara o temnic vedeti,je bil na 8 mesecev težke ječe obsojen. Koiečiia pisarna narodno-napredne stranke. Vodstvo narodno - napredne -trunke je ustanovilo v svojem tajništvu posehno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih. davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pi-h\ umevno je dn je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. Razne stvari, * Ferdinand Burg. SnoČnja »Wiener Abendpost": prinaša na prvem mestu, da se jc nadvojvoda Ferdinand Karel pred nedavnim časom v inozemstvu porodi hrez cesarjevega dovoljenja in da je cesar ugodil njegovi prošnji, da se sme odpovedati naslovu in časti nadvojvode, kakor tudi svoji šarži v armadi. Nadvojvoda bo nosil odslej ime Ferdinand Burg. # Potres. O potresu, o katerem smo poročali že včeraj, prihajajo še sledeča poročila. V Lancu so opazili 4 potresne sunke v presledkih po 5 sekund. V Solnogradu je bil potres tako močan, da so ljudje drli na cesto. Tudi v Bregencu so čutili potres, površina Bodeoskega jezera pa je ostala popolnoma mirna. Nekateri pravijo, da so videli neposredno pred potresom blisk in mnogo utrinjajočib se zvezd. V gledališču v Bregencu je nastala panika in so bežeči pohodili neko damo. Več dimnikov se je zrušilo. Ljudje pravijo, — pa to stori najbrže samo fantazija, — da je prihajal po potresu iz zemlje poseben duh. Tudi v Trstu so zaznamovali seismografični inštrumenti bližinski potres v oddaljenosti kakih 500 km. Dunajski seismografični inštrumenti so pokazali, da leži središče potresa kakih 550 km proti zapadu, tedaj nekako v gorovju Svabeke Jure in Bo-denskega jezera. Najhujše posledice pa je imel potres v Nemčiji. Tudi v Konstaneu ob Bodenskem jezeru so videli ljudje neposredno pred potresom blisku podobno prikazen. Z zvonika glavne cerkve je padlo več velikih kamnov in 4 metre visoki zaključni kamen na cesto. Tudi 5 m visoka soba »Germanije« na poslopju pošte je padla na cesto in se razletela na drobne kose. Neko deklo, ki je ravno gledala skozi okno v prvem nadstropju neke hiše, je potresni sunek vrgel skozi okno in se je dekle močno poškodovalo. V Lautlingenu se je podrl železniški viadukt in je železniški promet ustavljen. V Lautlingenu samem je nastal vsled električnega stika v neki elektrarni po-mlt, ki je vpepelil elektrarno in še eno hišo. Hiše v Strassburgu, Mo-guneiji in Frankobrodu so dobile precej široke razpoke, nasprotno pa ni napravil potre« posebne škode v Merzu, Belfortu in Besanconu. Kakor poročajo iz Sigmaringena, je potres posebno hudo poškodoval grad Hohenzollera, dedni grad nemSkega cesarja. Kipi v gradu so močno poškodovani, stolpi so dobili široke raz-t>oke. V Curihu se je zrušilo več dimnikov, v gledališču jc nastala panika, istotako tudi v gledališču v Her-nu, kjer so obiskovalci razbili okna, da so prišli na prosto. Povsod je bilo v gnjeM več oaeb ranjenih. Tudi v Milana je bil potres precej močan. V nekaterih mestnih delih so ljudje prenočili na prostem. Iz vseh teh poročil se da sklepati, da je bilo središče potresa na severu Bodenskega jezera v Svabski Juri med Bodenskim jezerom in Stnttgartom. _ * Vlomilec kot mina preoblečen. Iz Čakovca poročajo: 15. t. m. je prišla k posestniku Svetozarjn Kernieu v Bradici mlada mina ter ga prosila prenočišča. Mlinar jeva družina je kar najboljše pogostila -sestro« ter ji dala sobo v gornjem nadstropju. Nuna se je iskreno zahvalila in je šla že oh osmih spat. Prej se je p* mlinarski pomočnik Jožef Szabo skril pod njeno postelj, da jo zlorabi. Toda kako se prestraši, ko vidi, da je nuna moški, ki je izložil vse polno v lomil nega orodja in revolver na m i so. Szabo je prilezel iz svojega skrivališča ter se vrgel na vlomilca. Domači ljudje so prišJi na pomoč, roparja premagali ter ga izročili zvezanega orozništvu. * Slovanska moč. »Mitteilungen des Vereines fur d as Deutechtum im Anslande« je naslov osrednjega glasila nemške iredente. Ta list je v j zadnji številki izrazil svoj strah pred Slovanetvom. Profesor Florinskv v Kijevu je namreč izdal etnogTafičen zemljevid, kateremu so dodani izkazi o številu slovanskih narodov. Glasom tega izkaza je vseh Rusov 110 milijonov (ušteti so Malorusi). Poljakov 22 milijonov 70 tisoč. Srbov in Hrvatov ^.77:5.000. Cehov 7 milijonov 500.000. Slovakov 2,740.000, Slovencev 1,500.000. lužiških Srbov 157.000. Bolgari niso navedeni. Velikanske številke so to res in Nemcev bi bilo lahko strah, če bi bilo med Slovani kaj čuta solidarnosti in zavesti skupnosti. *: Velike povodnji v Turčiji. I« Mosir i poročajo, da je v mestu Su-iejmanih velika povoden j. 40 hiš, 10 velikih skladišč in osem mostov je hilo ]>orušenih. * Upnika umoril. V ruski obmejni postaji Bendzin je bil izvršen grozovit umor. V gozdu so našli popolnoma razmesarjeno truplo ondot-nejra trgovca Haperja. Ta je prišel k mesarju Kaezu. da iztirja od njega 1300 kron, ki mu jih je bil dolžan. Ko je Haper pisal pobotnico, je dal Kacz svojemu pomočniku znamenje, na kar se je ta vrgel na Haperja ter mu z mesarskim nožem prerezal vrat. Morilce so že prijeli. * Angleške grozovitosti na gobavih. Blizu francoskoindokitajske meje so angleški vojaki pomorili veliko število gobavih. Med gobavimi je bilo tudi več otrok, ki so bili brez usmiljenja pomor jen i. Pomor jene so z ranjenci vred pometali v jamo, polili s petrolejem ter sežgali. Ranjenci so umrli po strašnih mukah. Nekaterim gobavcem se je posrečilo pobegniti. * Katehet Štrajka, V Hviezdovu imajo v šoli štrajk posebne vrste. Ondotni katoliški župnik p. Brenner noče v višjih razredih ljudske šole poučevati krščanskega nauka, ker niso prišli vsi učenci k spovedi. * Dva policista ustreljena. Iz Moravske Ostra ve poročajo: Predvčerajšnjim ponoči sta opazila policista Schenk in Lubovsky neko sumljivo osebo. Ko ga je Lubovskv zasledoval, je osumljenec zbežal. Schenk je hitel za njim. Ko je bil že blizu njega, jo tujec potegnil revolver ter ustrelil policista. Schenk je bil na meetu mrtev. Medtem je pri-hitel Lubovskv. V tem trenotku je zaslrdovpni trikrat ustrelil na Lu- bcrvdkega, ki as je smrtnonevarno ranjen zgrudil. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je kmalu na to umrl. Neznanec je pobegnil. Zasledujejo ga s policijskimi psi. * Odlikovanje. Daleč znana tvornica lakov Bratje Fiisenstadter na Dunaju m v Hosendcrfu je dobila dovoljenje, da sme v ščitu in pečatu imeti cesarskega orla. * PHjeten, lep in udoben dom >e od nekdaj ideal vsakeg* civiliziranega človeka. Vedno je človek obračri največjo skrb, da kolikor mogoč« okusno in udobno opravi svoje sta-novališče. Kako lahko ne samo bogatin, nego tudi malomeščan okusno in prijetno naredi svoj dom, kaže ravnokar ijsli »Grosses IHostriertes Album fiir Innendekcrntion« tvrdke za preproge in mobilje S. Schein, dvorni in komorni dobavitelj na Du* naju I., Banemmarkt 10-14. Imenovana sve-tovna firma, ki vse svoje izdelke naravnost in brez posredoval-sev predaja privatnim odjemalcem, razpošilja ta album ob sklicevanju na naš lisi zastonj in poštnine prosto. * Prof. dr. K. Braun pl. Fern- wald na Dunaju piše: »O znanih in gotovo odvajajočih učinkih naravne Franc Jožef o ve gre nčice sem se zelo mnogokrat prepričal in priporočam nje uporabo na j topleje bolnim ženskam«. Telefonsko in Brzojavna poročila, Minister za Galicijo. Dunaj 18. nov. Poljska korespondenca javlja, da poslanec Vrobel ne sprejme ponudenega mu ministrstva za Galicijo. Baje je imenovanje Vla-dislava Glugosza popolnoma gotovo. Rodbinska tragedija na Dunaju. Dunaj, 18. novembra. Zdravstveno stanje obstreljenega Roberta barona Holzknechta se vedno menjava. Operirati se ga še ne upajo. Disciplinirani nemški prestolonaslednik. Berolin, 18. novembra. Preiskava o načinu, kako so prišle vesti o prestolonasledniku v časopise, je dognala, da je pravil neki poštni uradnik svojim ljudem doma, kar je prestolonaslednik brzojavil svojim bratom, da bi jih pridobil za skupno akcijo. Rusko črnoraorsko brodovje. Petrograd, 18. novembra. Finančni minister je v državnem svetu predlagal kredit 10 milijonov rabljev za zgradbo močnega črnomor-»kega brodovja. Rusko - perzijska vojna. Petrograd, 18. novembra. 4000 mož prodira iz Kavkaza v Perzijo, in sicer 3000 mož pehote in 1000 mož konjenice in artilerije. Petrograd, 18. novembra. Diplo-malične zveze med Rusijo in Perzijo so prekinjene. Izključeni delavci. Berolin, 18. novembra. Berolin-ski industrijalci so sklenili s 30. novembrom izključiti od dela 60.000 delavcev zaradi stavke livarniškib delavcev. Revolucija na Kitajskem. Šangaj, 18. okt. Dojen diploma-tičnega kora je posredoval pri zunanjem uradu zaradi grozovitosti v Nan-kingu in Hankavu ter izrekel protest diplomatičnega kora. Hmelj. Rorimberg, 18. okt. 150, 300. Kupčija zelo trdna, cene 5 do 10 višje. Ponesrečena ladja. Kodanj, 19. novembra. Neka tovorna ladja se je na vožnji v Petrograd v velikem viharju potopila. Uto-uilo je 29 mož. Škoda znaša 3 miljone mark. Bolgarsko sobranje. Sofi s, 18. novembra. V sobranju se je vršila debata o adresi kot odgovor na prestolni govor. Bivši ministrski predsednik Malinov je govoril za sprejetje bolgarsko-turške trgovinske pogodbe ter izjavil, da za časa njegovega predsestva ni bila sklenjena nobena tajna pogodba niti z Rusijo, niti z Avstrijo. Sef liberalnih poslancev Ra-doslavov se je zavzemal za pametno gospodarsko politiko in za trgovinsko pogodbo z Avstrijo ter odobraval zbli-žanje med Srbijo in Bolgarsko. . Italijansko-turška vojna. V Tripolitaniji. Berolin 18. novembra. Iz Tri polisa poroča vojni poročevalec »Berliner Tageblatta" o situaci: 12. novembra. 1000 km proti jugu od Tripolisa leži Mursuk, glavno mesto Fesana, ki je del Tripolitanije. 2 do 3 km južno od Tripolisa se nahajajo pozicije Turkov. Vprašanje je, zakaj niso mogli Italijani tekom enega meseca prodreti dclj, kakor 2 do 3 km. Italijani so se uračunali, morali so se odreči ofenzivi in sedaj se niti v defenzivi ne morejo vzdržati ter so se morali na vzhodu in jugovzhodu umakniti. Italijani so izvojevali zmago za zmago, toda tudi v Italiji so ljudje, ki mislijo in vprašajo, kaj je rezultat teh mnogoštevilnih zmag. Naskoki Turkov se ponavljajo od dne do dne in so Italijani na tem majhnem kosu zemlje toliko kakor oblegani. Rim 18. novembra. »Agencia Ste-phaniu poroča iz Tripolisa. da tam neprestano dežuje. Turško taborišče v Ansari je od vode obkoljeno. Turki so poskusili vodo napeljati proti italijanskim utrdbam, toda italijanske že-nijske čete so to preprečile. Carigrad 18. novembra „Agence Ottomane" poroča, da se vrše pred Tripolisom dan na dan boji ker Turki Italijanom ne dajo miru. V torek in sredo so imeli Italijani v bojih velike izgube. Turki so jim vzeli 4 topove in mnogo municije. Mir? Rim, 17. okt. Nedelavnost italijanskega brodovja pred Tripolisom daje povod raznim kombinacijam in mislijo nekateri, da je ta nedelavnost znak bližajočega se miru. Zrakoplovci. Rim, 18. okt. Oglasilo se je 10 zrakoplove/, da gredo v Cirenaiko. i z dne 53. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim zvrsnvenim iron hi drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi. Trdo vezan 5 K 60 v., po pošti 5 R SO v. tipe i! Liiji. * . j SE v Ljubljani priporoča naslednja dela: frroE. Adrejee Levstik. Rdeči smeh . 140, 2-40 Aškerc. Izlet ? Carigrad . . . —•80 » Prešernov albnn . . 240 Beg. Ustoličen e koroških vojvod -•30 » Slovensko nemška meji na Koroškem ... . . 1-40, 2-40 » Narodni kataster Koroške . —'60 Beneš - Šumacskij. Brodkovsk i 1-50, 2-50 Bojan Doktor Holman . • . —•50 Bitmett Mali lord..... > 1-60, 2-60 Cankar Aleš iz Razora . . . » 1-50, 2-50 Časnikarstvo in naši časiikt » — 80 Lrrk Svatopluk. Med knjigami in ljudmi . . .... » —•50 Eriarec-Sajovie: V naravi . . 1 20, 170 » —•60 Juretč. Zbrani spisi I.—XI. . . 1-20, 2 — Jelmek. Ukrajinske dnme . • —•30 Lah Vaška kronika .... > 170, 270 lAp**. Strahovale! dveh kron 1. SI. k 2- Ljubezen in junaštva straho- petnega praporščaka. . . » —•80, 160 Murnih Najhujši sovražniki » —•60 Oblak Stara devica .... —-60, 1-60 #*» Razne pripovesti .... —•80 Remec. Ljubezen Knnčanove Klare 1-50, 2-50 » -•60, 1 60 » T štedentovskih ulicah . 1-50, 2*50 » Zadnji rodovine Benalja 1-50, 250 » 1-20, 2-— Senčar Cez trnje do sreče. . 1*20, 2-20 Šepetavec Zaljubljeni kapucin . 1- 1-80 #% Štiri reske slike .... -•60, 160 Theurtet: Undina..... » —•90 Trstenjak Slovensko gledališče 2-— Vesel. Ubere nos a malo • . 9 1-40, 220 Zarmk Zbrani spisi .... » 1 — Žun. Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu 3 — 51* 4©kl Zdrav želodec imamo in nič nas ne tiSči želodec, odkar rabimo izborne Fellerjeve kroglice t rabarbaro in znamko „Elzine kroglice". Povemo Vam po izkušnji, poizkusite! Te tudi uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic poštnine prosto ;amo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elizin trg štev, 238 nt Hrvaške« Gromovito rođMnsbfl dramo no Dunaju. Kako je bil timor izvršen. Matkovie je prišel s samokresom, ki io bil nabasan s sedmimi krog-lami. v sobo svojega uoenca. I Vedno je mogel najmlajši sin, Jurij, >e vzdigniti glavo od dela, ga, je od ada j zadela krogla. Krogla je šla -kozi sredo tilnika, skozi glavo in pri lesnem očesu ven. Dobili so ga še sedečega. Zgornji del trupla jo bil na mizo naslonjen, iz glave je curljala kri in posamezni deli možgan. Tudi na tleh je bilo krvavo. Vsled strela je najbrže prihitela Marija v sobo. Krogla jo je zadela v »>braz. Šla ji je pri ustih v glavo, iz ^lave pa na tilnik. Deklica se je zgrudila in je ležala na hrbtu. Iz ust ji je tekla kri, ki je pordečila njeno obleko in tla. Ko je Robert vstopil, ga je tudi k o j zadela krogla. Streljati je mo-i al z neverjetno hitrostjo. Prva krogla je zadela Roberta na spod-jih ustnicah. Droga krogla ga je adela v prsi, šla skozi desna pljuča, •rav mimo ^rea. Tretja krogla je šla -kozi stegno. Pred očmi Roberta se je najbr-7im tudi morilec sam ustrelil. Krogla a šla skozi desno sence in je izsto-ila iz levega. Ležal je na hrbtu, roke -iztegnjene in oči odprte. Povratek staršev. Mati M jo vrnila vesela. V bolnišnici je izvedela, da bo njena sestra v kratkem prišla iz bolnišnice. Ko je prišla blizu svojega domova-nja, se je komaj prerila skozi veliko množico ljudi, ki se je nabrala. Be-*edo »umor« je morala venomer sli--;.ti. Ni še mogla misliti, da se je to zgodilo v njeni rodbini. Stopila je -kozi duri. Hišna ji je joka je padla •koli vratu: Xa otroke so streljali!« Mati jo obstala. Nepremično je nekaj časa zrla na deklico. Nato pre-resajoč vzklik: ^Moji otroci . . ,! Ro-• rt . . JU V obupnih vzklikih je v veži izzvala poročevalce: »Vedeti bo-«•* m resnioo! Vi jo veste! Imejte usmiljenje z materjo!« Nato je prosila nesrečna žena: Resnica je vendar boljša. Le ne negotovost. Prosim, prosim, imej-smiljenje z materjo. Saj sem ven-mati. — K svojim otrokom ho- • na!« . . . (Jez pol ure je prišel oče umorje- • ih. tudi ničesar ne sluteč. Dobil je svojo ženo popolnoma v brezupnem stanju. Vedel je, da se je zgodila nesreča, vendar pa ni vedel, kakšna ka-tastrofa se je zgodila. Končno je vendar izvedel, da sta mu bila dva otroka nmorjena, tretji pa da so bori s smrtjo. Nato so se odigrali prizori, da so vsi navzoči jokali Mož je prestal goaovit notranji nj. Skoraj odurno je prepovedal so-gi, naj mu ne sledi. Nato je od- I s policijskim funkcij on a rje m. Opotekajoč je šel baron Holzknooht po sfopnjieah. Čez koridor je prišel d vrata, za katerimi se je odigra-_'rozna tragedija. I"iiogi starec je sklenil roki: je hotel —, moram se vdati!« Čakala ga je težka odločitev. — ' r»troke naj vidi v krvi, mrtve? . . Ne! Oče ni hotel pozabiti enega • pega tronotka: Svoje otroke hočem obdržati v -rP«.minu. kakor sem jih videl pred nun dnevom, ko so bili veselo zbrani koli svojih atarsev, ki so slavili svo-jo srebrno poroko.« Mater so le z največjo težavo pravili v njo no sobo . . . Trupla so prenesli v mrtvašnico. Zvečer je bar. Holzkneeht s svo-jo soprogo ostal v svojem stanovali, daj probije najstrašnejšo noč, ki sploh morejo doživeti starši. Tri otroke umoriti — to je več c-o more očetovo src^ prenesti v m dnevu. Vse svoje življenje no-rji<-f>sar več vedeti o svetu.« S temi besedami je zaprl vrata II j e ga stan o van ja Oče odpušča morilcu. Sekcij*fki šef Holzkneeht je sprejel tudi nekega poročevalca, ki mu je povedal sledeče: »Storilee je imel na-oen razen moje hčere in mojih si-.riv t D d i naju ii moriti, kajti imel je -ri se hi dva magacina: sedem pa-ronov v revolverju in sedem patro-;ov v dragem magactnn, ki ga je me I v žepu. Misliti si le moremo, da r* čin izvršil v brezumnem vznemirja ju, v duševni zmedenosti in vsled t ga mu odpuščam. Ni vedel, kaj de-a. Ne morem si drugače razlagati, ako bi mogel izvršiti ta čin. Vsaj je il vendar mnogo let najintimnejši rijatelj nafte družine. Otroci so ga iabili in midva «va ga cenili kot nacajmga, marljivega človeka, kav remu smo z zaupanjem izročila .gojo najinih otrok. Snubitev. V ponedeljek popoldne me je prosil N. Matković za pogovor. Iara-mi je ieljo, da se sine poročiti z mojo hčerjo. Odgovoril mm mu, nag vendar pomisli, da je starostna ras-lika mod njem kot šostindvajsetiet-nemm in mojo štiriindvajset letno hčerjo premajhna m da je Marija tako udana svx>jemu stanu, da ne misli na možitev. Pristavil sem: »To pa ni ovira, da bi ne bili se nadalje prijatelji. Vi ste vendar naš spoštovani domači prijatelj . . .« Pri pogovoru nisem zapazil, da so moje besede napravile tako uničevalen učinek na njega.« Sekc. šef je tudi omenil srebrno poroko, kako veselo in srečno so jo slavili. Morilec ni prav nič pokazal, da je vznemirjen in da namerava drugi dan izvršiti tako grozen čin. Starši morilčevi. Proti aestim zvečer je prišel v stanovanje Matkovioevih staršev policijski agent. Dobil je doma le mater Frančiške Matković. Oče je bil na izprehodu. Policijski agent je prosil mater, naj gre z njim na ko-misarijat, da ji tam sporoče nekaj o njenem sinn. Mati Mat ko viceva je takoj zaklenila vrata in je šla vsa prestrašena na komisarijat, kjer so ji kolikor mogoče prizanesljivo povedali, da je njen sin mrtev, da se je nsmrt.il. Več ni mogla prenesti. Več nego eno uro je sedela na stola ter tiho jokala. Neki policijski agent jo je na to od vedel domov. Tam jo je že čakal njen mož. Videl je svojo ženo jokati. Odvedel jo je v sobo ter jo vprašal, kaj se je zgodilo. Ribaril je mrtev.« Več uboga žena ni vedela. Čez četrt ure je bilo nesrečnim staršem vse jasno. Sin Jnri, ki stanuje pri svojih starših, je prišel bled in ve«* zmešan domov. V neki so*»ed-ni gostilni je hotel večerjati. Ko je naročil večerjo, mu je prinesel narta-kar večerni list, v knferem ji čital o grozovitem umoru. Niti tronotka ni dvomil, da je njegov brat morilec. Juri Matković je pnstil jed in je hitel kakor brezumen domov. V sobi je videl svojo mater. Morala je vedeti, kaj se je zgodilo. In tako je na to povedal staršem vso grov.no novico. Ranjeni Robert. Robert Holzkneeht najbrže ne bo umrl. Njegove rane so sicer težke, pa ne smrti ione varne. Noč JB razmeroma dobro prebil. Ima štiri rane. ki so jih pa prizadjali trije streli. Zdravniki so izdali sledeče poročilo: Direktna nevarnost je mino-la, sekundarne komplikacije se niso pojavile. Pacijant je nekoliko PjaL Razen žeje nima drugih težkoč. Poziv in izjava.*) V javnosti kroži govorica, da mi je sezidala »Kranjska hranilnica« s svojim denarjem moj umetniški paviljon in da sem ji vsled tega obvezan. Ker se na podlagi te govorice in podobnih drugih neresnic podtikajo mojim umetniškim prizadevanjem nizkotni nagibi, pozi vi jem raznase-valce teh izmišljotin, da se jasno prikažejo in podprejo svoje obdolžitve s točnimi dokazi; v nasprotnem slučaju so obrekovalci! Ravno tako pozi vijem vse dotičnike, ki raznašajo o meni sum ničen ja: da sem pri c. kr. nauonem lninistrstvn intrigira! proti nekemu tovarišu, da sem s pomočjo p. t. gospa Uršulink iskal protekcije pri e. kr. naučnem ministrstvu, da sem obletaval neko odlično osebo, kakor nočna vešča luč, naj jasno govore in podprejo svoje obdolžitve s točnimi dokazi, ker sicer so obrok ov alci! Izjavljam dalje, da se bom branil ■ a"semi postavnimi sredstvi proti neresničnim govoricam, ki so namenjene mi škodovati naj si bo v moralnem ali gmotnem oziru. Oni pa, ki sov zadnjem časti razširjali o meni pismeno ali ust meno različna zasrani ovan ja. sumničenja in obrekovanja v netožljivi obliki, naj se za zdaj' zadovoljijo z mojim zaničevanjem. (3807) _ R. Jakopič. • Za vsebiae tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Darila, Upravništvu naših listov so poslali: Za „Ciril-Metodovo družbo" Bogu ni i i Orožen, farmacevt v Škof j i loki, 20 K, zbrali Joški fantje" na odhod-nici gdč. Mici Scgulove; Marija Kalan v Ljubljani, Cir. Met ulica 19, 2 K, ob priliki desetletnice smrti nožarja Nik. Hoffmana in Toman Ivo iz Moravč K 27*94 (i. s. iz nabiralnika gostil. rSteigman" Toman Moravče K 21*31 in gostil. nKaukaM Orehek, Moravče K 663). Skupaj K 49-94. — Živeli nabiralci in darovalci. Izdajatelj i a odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Sprememb* špedicij s'- *g a in komisi jonarkega društva „Balkan" v Trstu v delniško družbo. C. kr. namestništvo v Trstu je dovolilo, da se napravijo pripravljalni koraki za spremembo imenovanega društva v delniško družbo s kapitalom K 500.000. Kakor se nam poroča, je ze cela delniška glavnica pokrita in v gotovini vplačana in se vodi posel „Bakan-a že od 1. julija t. I. na račun delniške družbe. Posel „Balkan-au se je v zadnjem Času jako lepo razvil: glasom bilance je znašal skupni promet v preteklem letu več kot dvajset milijonov kron. Balkan" ima svojo podružnico v Ljubljani, katera je postala s prevzetjem tvrdke Škerl prvi špediter na ljubljanskem irgu. Centrala „Balkan-au ima svoje pisarne v Trstu, Riva Gramula 14, ima več pripravnih suhih skladišč v mestu in prosti luki in uživa splošno zaupanje. O razvoju „Balkan-au priča tudi to, da zaposluje danes že 32 uradnikov. Priporočamo to podjetje najpolje intdresiranim krogom. Poslano. »Russkoje zerno« želi zopet prihodnje spomladt poslati nekoliko kmečkih mladeničev iz Rusije na Slovensko, da se izuče tukaj racijonalnega gospodarstva. Obraćam se zatorej do vseh onih posest-nikov in kmetovalcev, kateri bi pripravljeni bili, enega ali drugega teh mladeničev sprejeti v delo, da mi to javiti blagovole. Obenem bi prosil naznaniti mi, bi li pripravljeni bili plačevati dotični kom poleg stanovanja in hrane tudi kakšno posebno nagrado ter pripominjam, da so vsi gojenci »Russkega zerna« sposobni za vsakršno, tudi najtežavnejše kmečko delo. V Ljabljami, 14. novembra 1911. Ivan Hribar. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 14. novembra: Josip Dolar, premogar, 28 let. -— Frančiška Flor- jančič, delavka, 58 let. Dne 15. novembra: Anton Smid. bivši sodar, 69 let. Herodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti titešujoće, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „MoUovo francosko žganje in mol**, katero se splošno ;n uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici X 2*—. Po poštnem povzetji razpošilja fo mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvomi zalagatelj na Duntafn, Tneh-ianben 0. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 18 Kašliajoče opozarjamo na oglas o Tlivr.ional Scillae, večkrat zdravniško odrejeni in preizkušeni preparat. Ustna voda i! ••^^ Zobna krema Borzna poročila. LfaMlaaaka mKreditna banka v Ljubljani*. Uraiai kart) tfaaajsfce ttne 18. Ravenfrra Itn. |pjla VeMrat , l««f*vii 91901 92-10 94 95 * 95-15 91- 80 j 92 — 90*75 90 95 92- 25 93-25 93- 94 — aalataaal 4°/, majeva renti . . . . 4*2*» srebrna renta . . . . 4* # avstr. kronska renta . . «*'• ©P- „ • • 4% kranjsko deželno poaojflo 4*', k. o. čeike del. banke . Sra>Aka>. Srečke Is I. 1960 •/• • • • n »» • . . • • Mak«...... izaeljske I. izdaje . „ »n m • M ogrske bfpotečne • • t, dum. komunalne „ avatr. kreditne . . • „ lJcMJanske . . . . avstr. rdeč. križa rt baafllkn ..... tolika ...... LjuMJaaakc kreditne banke Avatr. taedttacga zavoda . Dunajske baaeae drsJbe . Južne železnice Državne Železnice . . . Četka sladkorne draflbc Zlvnostenska banke. . Cekin! Marke Franki Ura . Rabili. 437 — 605-— 305 — 302-28050 256 — 508 — 510*— 83*50 74 — 4925 38 25 243*40 471— 647 — 541-50 !1075 732-— 82925 314 — 279-50 II 37 11770 9575 94-85 449 — 617 — 317 — 308 — 286 50 262 — 620 — 522 — 92 50 80 — 55 25 4225 24640 474'— 648 — 542 50 111-75 733 — 830-25 316 — 280-50 11*89 117-90 9585 95 05 26575 Žilno eoito v Badimpešti. Dne 18. novembra 1911. T a r asi I n. Pšenica za april 1912 . . za 50 kg 11*75 Rž za april 1912.....za 50 kg 1016 Koruza za maj 1012 ... za 50 kg 8*38 Oves za april 1912 ... za 50 kg 9-64 HeteonloSM poročilo. Vtšiw m« m rje* 9H> SrcrJaji zračni tlak 3f .7« am i SđenHanjoTl nlld št. 6,1. rađitr. ram Pripravna tudi za kako gospodično. Cena mesečno 20 kron. 39« čas £2 S £ jsaazs-| »aaja Stsaje birani etra S ww • m b 2 o o Nebo 17 18. 2. pop. 9. zv. 7. z|. 733 0 731*61 727-5 11-4 4-7 si. jug si. s z ah. jasno 4 81 slab jug ' megleno norm Štednja včerajšnja temperatur . 32*. Padavina v 24 urah 0 0 i a 6 9', mm. tO s prostorno delavnico (skladiščem), shrambo, stanovanjem z dvema sobama, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo, podstrešnimi sobam?, z velikim rodovitnim vrtom ob glavni cesti v Trbovljah. — Hiša je pripravna za vsakega obrtnika, najlepšo priliko bi imel mizarski mojster aH usnjar, ker bi se dalo delati na vodno ali na električno moč s strojem,. Proda se prostovoljno pod zelo ugodnimi pogoji. — Naslov v upravnišlvu »SI. Naroda« Cacilifa Podkrafskova javlja v svojem in v imenu svoje sestre Antonije pretužno vest, da je v petek, dne 17. t. m. po dolgi in lmdi bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala njiju ljubljena sestra, gospa Roza Kasteličeva, roj. Podkrajšekova, vdova c. kr. računskega svetnika. Pogreb predrage in nepozabne ranjke se bo vršil v nedeljo, dne 19. t m. ob pol 4ih popoldne iz hiSe št. 11 na Rimski cesti na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 1*. nov. 1911. Po želji ranjke se venci hvaležno odklanjajo. PmkM aanana se u aajaa 3915 Izjava. Podpisani Gregor Tekavec, posestnik v Hrovači pri Ribnici št. 7, obžalujem, da sem razžalil Jožeta Ker-sniča, ključavničarja v Hrovači št. 20; izjavljam, da je plemenit in Čist značaj, in sem mu hvaležen, ker mi je odpustil. Hrovača pri Ribnici, 13. nov. 1911. 383* Gregor Tekavec. Izjava. Podpisana Marija Košenina iz Preske št. 45 sem žalila dne 30. pr. m. ^da Antona Merješiča, trgove? 7 Medvodah, kričoč v njegovi trgovini in na dvorišču, da me je ogoljufal, in odgovarjajoč tamkaj še drugim strankam, da naj nikar ne prodajajo njemu, ker vsakega ogoljufa. Obžalujem te svoje žalitve, izjavljam, da so taiste neresnične in popolnoma neutemeljene ter se zahvaljujem gdu- Antonu Merješiču, da mi je odpustil te moje žalitve. 3972 V Ljubljani, 14. novembra 1911. Marija Koš en; na. MESEČNIK ZA KffJliEVNOST 1» FROSVETD Letnih XXX. (1910). iz\a*\a po 4 pole obeeleti » velfld osaerkl po eden pet na mesen v svezkih ter staji vss Isto 9 K »o h, pol leta 4 K 60 ta, četrt leta a K so feu Za ***e neavstrijako đeielo u K ao h bi late Pssamesci sveski a« dobi-rajo po 80 b. ,Ni rodna Tiskarna" v Ljubljani JaZamifeii čevljarski mojster v Ljubljani, Sodna ulica št 3 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zaloge) storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske is telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mew priposlan čevelj. 245 kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi iiiiiimia io mm Adrii gMvsuo koncesijonirana predaja strope? >798 v izbijanj; Selenburgova ulica št. S. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošte. Zahtevajte cenike I M : .v/v* - '- 1 St 1640. 3923 Dne 25. novembra 1.1. se be vršil i seli K obilni udeležbi so vabljeni kupci in prodajalci. a> Županstvo občine Jelšane v Istri, dne 17. novembra 1911. Zupan: Valenčic. ggL 3*^C 5*^C Krasna umetniška reprodukcija v več znamenite Groharjeve slike .-. Primoža Trubarja ustanovitelja slovenske književnosti kka ee eaa lat široka 58 ena je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovencu __ Cena a pošto K 3.20. = 5577 QC0 5862 Cementne cevi w vseh dimenzijah, barvaste plošče Itd. X SI X Ljubljana Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd. X B X Cene nizke. 3192 Postrežba točna. lil Uli III jOIUII v Ljubljani Stari trg " štev. 21 Velika zaloga damskih klobukov. um- Ogled klobukov brez obveznosti nakupa. -mm Sprejemajo se popravila. pošilja se tndi na izbiro, klobuki vedno v zalogi. mi n(^«n. anLaa^pa^nJni^^ ure 1 Priznano največja, resnična domača, io 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Fr. Čnden urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve je delničar največjih tovarn Švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu :■: on torij lahke n orii/nalio tvarniSkih enak :-: garantirano zanesljive, w vseh legah in temperaturah po njegovem astronom ičnem .\ regulatorju regulirane, svetovno znane aipina ure z matematično preciznim kolesjem — v zlata, :-: tula, srebru, ni kij u in jeklu :-: prodajan \Tedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. pariška novost Fasona Prinzess najnovejši pariški kroj glasom slike nujno potrebna za prinzess in direetoire obleke, priporoča m samo po mori Ljubljana, Sodna ulica i II. naftlr. Specialitete pariških bočnih pasov, = globoko objemajočih. == Prevzema v izvrševanje vse s/ stroko Steznikov spadajoče predmete, n. pr.: steznike za nosne in doječe matere, steznike za jahalke in igralke lawn-tennisa, dalje ceinture, oprsnike, ravnodržce in trebušne in plečne pasove po navodilu gg. zdravnikov. 3817 :: Popratila se radsioljno sprejemajo.: Renomirana tvornica likerjev 3861 sprejme spretnega potnika za alpske dežele, z dobrimi spričevali iz Špiritaozne ali špecerijske trgovine pod ugodnimi pogoji — Ponudbe z aadpisom MPotnik 10.000" je nasloviti na upravnistvo »Slov. Naroda«. iz prve roke se dobe le v :: ateljeju za gramofone :: A. Rasberger. Ljubljana Sodna ulica 6t. S. Velika tvornička zaloga. Gramofon za gostilničarje z nagneta i m vmetom. popolnoma sam delajoč, začne in jenja sam K 80*— Enoletno pismeno jamstvo. Pišite po cenik. Igle K 1*50 za 1000 Velika zaloga gramo-.*. tonskih plošč. .% Pazite natančno r: na naslov, n Eakor od solnca na trati, tako se perilo obeli v kotlu, ako ga pol ure kuhamo s sredstvom samostojno pralno sredstvo. Bleščeče belo perilo! Jrez mencanja! Jrez krtačenja! „PERSIL" kljub presenetljivim učinkom ne obsega klora ali sploh na perilu škodljivih sestavin, za kar se prevzame polno jamstvo. urar in trgovec z zlatnino in srebrnino 1954 zapriseženi cenilec ijubljana, Jurčičev trg 3. Zahtevajte ml ramkar izšli najnovejši cenik. 3801 Naznanjam si. občinstvu, da sem po očetov! smrti prevzel umetno in trgovsko vrtnarijo Jakoba Šimenca v Gradišču št. 12, katero bodem neizpremenjeno in pod enakim imenom vodil nanrej. — Priporočam se si. občinstvu za nabavo najrazličnejših cvetlic, šopkov, vencev, cvetličnih dekoracij itd. ter prosim, da se zaupanje, ki ga je užival moj pokojni oče, blagohotno ohrani tudi meni. z odličnim spoštovanjem Pavel Šimenc, umetni in trgovski vrtnar — Gradišče štev. 12. T Manufakturna trgovina = J*. Ciuha = Stari trg štev. t, H oo 00 jesenske in zimske L, en m novosti. Dvorski trg štev. 3» Najnižje cene I Strogo soSvelna postrežba 1 J^pdna in konfekcijska trgovina M JxriŠtofič- fiučar se je preselila v lastno hišo na Stari trg 9. Priporoča zelo pomnoženo domsko in otročjo zimsko konfekcijo po znano najnižji ceni, tudi po meri. Posebno krasne kostume, plašče, pelerine, rasne /opice, krila, domače halje ter : blu^e in otroške oblekice. : Velika izbira perila m higijeničnih potrebščin ja novorojenčke. — .'. Vsako modno blago. — Pošilja na izbiro tudi po poštu .\ .\ Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji« Tw-bogeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst. preje Kolben in dr. Praga -11 y sočany. 2377 Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. Vse potrebe za Instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.) 31 0646 02 88425411 9 Slovansko ftkolstvo. ci cetirikot in v sredino pripelje starosta Sokola dr. Schoiner Vanička, Sokolstvo ovira delavskim organi**- I P1Sn^2 "> *• navdušeni ciiam vr»™ »Na zdar«-khci so pozdravljali načel- nika. Nato so mu čestitali v iskrenih besedah dr. Scheiner, v imenu vadi-teljskega zbora br. Miiller, in dr. No-votny. Iz vseh govorov je zvenela ona globoka, bratska ljubezen do svojega načelnika in Novotny mu je zaklicali »Kako te imamo radi rtvaH Jindro, ti ne nioreino povedati.«Vsem (Oclfirrivor »Zarji«.)* Leta 1897 so si ustanovili na Ce- šskem n ialni kiuati delavk- te-lovac?" "a pod imenom »Del-niche telocviene jednotv česko-slo-vanske«. Vzrok so bile takratne politične razmere. Socialni demokrati sicer dolžijo Sokolstvo, da je izključi- I *?e j zahvalil Vaniček sam, na kar lo iz svojih društev pristaše social- Je Di'a Prisrčna slavnost zaključena, ni h demokratov, oziroma jim dalo t Češko Sokolstvo. Iz najnovejše apoaanati, da za nio tu ni več mesta, statistike češkega Sokolstva povze-»Česka Obec sokolska« je oficielno že I mam° sledeče: V »Češka Obec Sokol-večkrat zavrnila ta in enaka nredba- j ^ka« ie združ-nih sedaj 916 društev civaaja. Travi vzrok :- bil namr-r i in S1CPT ^6 na Češkem, 243 na Morala, da se je v delavstv vzbudilo j V1< 22 v Sleziji in 15 na Dol. Avstrij-^iremljenje postati neodvisno od ^o- i *kt?m- V zadnjih petih letih se jo jih predpostavljenih in da bi bil. do- j ustanovilo 245 novih društev. V teh iavci organizirani le v delavskih društvih je 95.077 članov (14.585 društvih, torej v kro*m 7" ,: enake- i žou^- Število članov se ^*e pomnožilo srn političnega prepričanja. Njih na- > v zadnJih petih letih za 28.323 čla-men je bil čisto političen. Svojo \ nov- Tako hode letos češko Sokolstvo Mranko so hoteli utrditi, pridobiti ai *PS"--° ^*ez 100.000 članov. Zlasti na- Voda opazovana s po-.". vecalnim steklom. .*. Kapljica tekočine Id ae je vzela iz pljuč, na omotici trpečega človeka, in tretji dan po njegovi smrti, je vsebovala mikrobe, ki so tu narisani. 4020 pridobiti potom telovadbe mlade ljudi, ki že itak radi zahajajo v telovadnice ter tako vzgojiti dobre agitatorje. Nameni sv> bili torej isti. kakor pri klerika V-: h na Slovenskem. Naloga Sokolstva ie, združiti v 84 :>i vse napredno misleče elementi-, ki si hočejo vzgojiti zdravo in krep- rašča zelo hitro število ženskih članic in to posebno od lanskega leta, ko so dobile z-t vo v ceakem Sok 'strm iste pravice kakor n^-'i člani ter tako zavzela žena - Sokolića mesto na strani moža, s katerim bode zda^* skrpno opravljala vse posle v vei;K" »Obce Sokolske«. Za prod~ * - Vo bo telo in samostojno mišljenje. V I ^fnske komisije pri »Češki Sok. Zve-SokoLstvu hočemo združiti ves narod j *** .1° mla izvoljena sestra E. Rou-sf eno celoto, zdemokratizirati ga v j dna: načelnica ženskega telovadnega družabnem in socialnem oziru ter društva v Pragi, katera vstopa kot v-zgojiti ga v bratstvu in enakosti : *Jrva žena v predsedstvo »Češke So- \:eh stanov. Nasprotno pa se stav*i v organizaciji delavskih telovadnih društev kot predpogoj socialno demokratično orepričanje; torej so to družtva katerih člani so poklicani v prvi vrsti >e bojevati za in te roso enega stanu in ne kakor v Sokolstvu za interes^ <-eIega naroda. Vsak Ceh in vsak narodno čuteč Slovenec ima svoje mesto t Sokolstvu. naj si bode že kateregakoli stanu in političnega mišljenja kolikor se naprednosti tiče; kakor hitro pa kdo začne v Sokolskih društvih trositi in usiljevati politiko ter s tem kršiti sokolsko idejo, se razume, da se ga odstrani. Kavno socialni demokrati so bili oni, ki so hoteli zanesti politiko v sokolska društva in ker se jim to ni posrečilo* so si v nekaterih krajih na Češkem ustanovili svoja telovadila društva, kjer lahko nemoteno gojijo svoje politično prepričanje. olske Zveze«. VI. sokolsV' zlet v Pragi L 1912. Pri VI. sokolskem zletu 1. 1912, ki je obenem I. zlet »Vseslovanske Sokolsko Zveze« se vrši tudi tekma taei slovanskih narodov. K tekmi se lahko priglasijo vsi Slovanski narodi (tudi amerikansko Sokolstvo). Tekma se vrši po vzoru mednarodnih tekem. Za to tekmo bode potreba do 200 sodnikov. Dne 10. decembra se vrši v Pragi sestanek župnih načelnikov, na katerem se bode obravnavalo o tekmovalnem redu in o predpisanih vajah. Za zlet se vršijo velikanske priprave in gotovo hode ta sokolska prireditev ena največjih in najsi.iajnejših manifestacij slovanskega Sokolstva. V Parizu se vrši te dni shod francoskih gimna-stov, na katerem se bode razpravljalo t:rTi o ud. ležitvi francoskih gimnastov na VI. sokolskem zletu, rusko Sokolstvo se udeleži v velikan- Kar se tioc političnega misije- številu tega zleta in upati je, . Sokolov, pripadajo lahko onim [ ,la h(M^ tudi jugoslovansko, zlasti strankam, ki so koristne za napredek Pa slovensko Sokolstvo zastopano v celega naroda. Pri eeškern Sokolstvu ; Pragi v kar največjem številu. \a vidimo, da združuje v sebi pristaše ! zletn node telovadil tudi rusKi nara- najrazličnejših naprednih strank kantor: Mladočehe, Staročehe. Narodne socijalce, socijalne demokrate. r;ulikalee, realiste itd. torej sploh vse razvea klerikalcev. Istotako so pri nas na Slovenskem sedaj v Sokolstvu somišljeniki vseh naprednih strank. Popolnoma neosnovana je trditev. se vidijo v različnih krajih gona deželi — preziralo delavstvo. stllne Pri »Sokolu«, dalje reklame: Delavstvo se v vseh sokolskih dru- ! »Bratje in sestre, kupujte samo či-tvih visoko ceni, spoštuje in v vseh 1 stil° s Sokolom« itd. Torej stvari, ki ižtvih tvori večino članov. Ako je j 90 cisto enostavno zlorabljanje ^o-organizaciji, združen samo eden I kolskega imena. »Češka Obec so- stan, pride demokratizem popolnoma ali ko do veljave in to ni nohena posebna zasluga dotična organizarije, T< m bolj vzvišena je ideja Sokolstva, ki združuje vse najrazličnejše stano-^ e in ki je faktično ena najbolj demn-- ratienih organizacij. Ce se so pa odili posamezni slučaji bodisi v kolska« je prepovedala vsako reklamo z imenom Sokola in pozivala svoje člane, da naj skušnjo odpraviti take pojave, toda dosedaj je bilo mnogokrat zastonj. Tudi pri nas se že pojavljajo taki slučaji in na članih Sokolskih društev je ležeče, da to takoj v začetku odpravijo. Napisi posameznikom tega ali one^ra ! kakor »Gostilna pri Sokolu«, >>So-stanu, je neosnovana trditev, da je ■■ kolski krem« itd; ne smejo biti rekla- vSokolstvo« — ton i r*rja organizaei- I nia pravemu S- olu. ja — ovira razvoju kakega stanu in ako tudi neutemeljeno, da bi bilo olstvo ovira delavskim organizacijam. V Pragi, 13. novembra 1911. S. S. Iv. m 20 let sokolskega dela. V torek 7. t. m. je poteklo 20 let kar je prežel načelništvo praškega Sokola dr. Jindfich Vaniček. Je to Jubilej dela! Vse svoje življenje, vse svoje mišljenje je posvetil Vaniček edino-le veliki ideji Tyrševi; z občudovanja vredno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo je deloval za prospeh Sokol-,a in ako danes vse slovansko So--tvo — zlasti pa češko — z udano i, j bežni jo zre na svojega načelnika, to dok iz, da zna ceniti njegovo de-()}» i . : vi 20letnici mu je čestitalo pra.sko Sokolovo. Bila je to pri-i na proslava jubileja, kakršna je mogoča samo v sokolskih krogih. V telovadnici praškega Sokola se je /bralo ob 8. uri med redno telovadbo polnoštevilno Članstvo tega društva, mnogoštevilno občinstvo in mnogo znanih sokolskih delavcev. Telovadci — okoli 400 — naredijo v telovadni- V Pragi, 13. novembra 1911. S. S. K. sBEREsit * dela ^riokfc klgH.vlažna 5fanovanJt» *điarriceno suha AvslT.ceresirna družba z 11 OunaJ,XYnt/i 1 HarHns-SfrassaTI.,. Telefon 222&Š Izborno varstveno sredstvo 4 I Jkalična kislina proti vsem infekcijskim boleznina | Izvira Iz olato granitne akale. Pri mnogih epiaaaujaa »ijajaa preizkaiena. Goudron-Guvot usmrti tc mikrobe v vodi kakor tudi v pljučih. Pred kakimi 30. !eU se je posrečilo H. Guyotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, ko-tran v vodi raztopiti. Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pod imenom .Goudron Guyot* neko s kotranom zmešano pijačo, ki v potrebi služi kot jako dobra kotranova pijačn. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni žlici. Rabljcnje zdravila ,Goudron-Guyot", pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo začenjajočo omotico, kajti kotran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj priprosto in uspešnejše zdravilo. V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega .Goudron-Guyot" tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo vam je. Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi ,Goudron-Guvot*. Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guyota, izumitelja raztopljivega kotrana, in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko: Goudron-Govotova nosi ime T,8nyot" natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Malson frere, iS, me Jacob, Pariz. To zdravilo stane 10 vinarjev na dan In tudi ozdravi. Oni, ki se ne morejo privaditi kotranovemu okusu, lahko nadomestijo tega Guyot, s kroglicami Guyot, ki so narejene iz pravega norveškega kotrana, in katere se jemljejo 1 — 2 pred ali tudi med jedjo, so lahko probavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo. Barva, pastil Guyot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom »Guvot*. Zaloga: Maison Frere, 19, ruc Jacob, in v vseh lekarnah. ▼ Ljubljani se dobi v lekarnah: Gabr. Piccoll; rr. Sušnik; V. pl. Trnkyczy. Globin Skrivnost, ostati ie rešena s preprosto porabo en- desnega mila 9,0Jaflf. „01*" le naravnost presenetljivo učinkujoče lepoti lo trt daje polti cvetoče ligledanje. Vsaka ne čistost polti izgine. „Oja" dela najbolj žuljave roke elegantne, nežne, čiste in fine. Cel lonček ■ V-, malhen lonček E1-—. mmr Pazite natančne nn ime fiOIa", kor nnio zavoje preverljive podobno ponarejajo. Prva ameriška parfumerilska palaca Jia" Dmnaj L, Potorsplats it IL V Ljubljani; B. Ćvaaoara (dro*) — Ant Kano (dro«.) — Ant Krtapor, Pavel MaffdM, Taso Potrieie. A. KUNSTI Židovska ulica Stav. 4. * I Velika zaloga obuval t lastnega Izdelka zi ln otroke |e vedno na Ubere Vsakršna naročila se izvršujejo točne in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri znanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 ae ; prvi ln edini slovenski oglaševalec fn trgovec glasovirjev Ljubljana, Poljanska c. 13* L Prodajam in po-sojujem glaso-virje, planine in harmonija izključno le iz najslovitej-ših to varen, ne-prekosljivo dobre kakovosti po glasu. Solidne cena! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Uglaševanje izvršujem špecijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuje edino le 5RLVRT0R Glavna zaloga: Anton Rrisper, Linnliaia. s Dobiva se povsod, s I* Dnti» m vi l—12. de?, m od 2.-5. ap. nove dvostranske slovenske plošče! a S 4-— in E 2-50. DSTREDHl' BANKA PlflZZA r^rr^RSTuPOHTEimsso3 Osrednja banka ftafbfa brannale. VLOGE M KUJIZICE PREMIJSKE VLOGE VLOGE V TEKOČEM MOl in VLOGE FIKSNE HAMHEJSE. LBlhtHO POSLOVftrlJE VSEH VRST. . Oddelek za vadile in kavcije. H BJ^SS^^S ap. i od Z.^lčTanzBtlM f ^ - Hi Grsnivlonl od 25 kron naprej. Dobi se tudi na mesečne obroke. Zahtevajte takej brezplačno cenike gnmtfsm? io ranih piiff FR. P. ZAJEC Ljubijana, Stari trg štev. 9. I I^jhI .-j—ti— —■> Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščina kakor tudi že obrabljene vozove in konjake narave« □iDODlDininiap Lasne kite najfineje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — ■ mmm~ i ff~r nm ^^n*zneBzen£3esnnnnnnzseznn^ lasulje, brade in drage potrebščine za maskiranje vse po zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, brivec in lasničar Ijnbljana, pod Jrančo št. 1, (zraven čevljarskega mosta). Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah 1788 Siniment. Capsici comp. Nadomestilo za s finih ročnih del TOKI JAKER w Linbl|ani, Židovska ulico itev. 5. priznano izborno, bolečine tolažeče ia odvajalno mazilo ob preblajenja itd. po 80 h, K 1*40 in 2-— se dobiva v vseh ekaraah. Pri nakupu tega splošno riljubljenega domačega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko »sidrom4, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek. Dr. Richterjeva lekarna pri »Zlatem levu* i Pragi Etiftn l i mil Predtiskarija Montiranje :-: Plisiranje :-: :-: Ran it ve vrat naj m »a** ker ae a tem lahko naj manj ia raaitev rarvij« do prav hudih, težko celjirih rau. 2e 40 let te praaZO eteaaafta ajanOj obnaša kot eaaaEaJaee obvesilno sredstvo, ki vleče is rane. Varuje rane, laj Ja vnetje in bolečine, hladi in porpcauje BBraSeenje in sacelitev. OSF- Pa pafttt aa Cel lonček 70 hal. Kdor pofilje po poŠti naprej S K 16 h dobi 4, kdor 7 K pa 10 lončkov poštnine prosto na vsako postajo Avstro- Oanaa, B. FRAGNER, ck.dvoniidebaflte»i. lekarna pri „Cjray^ SriaTt Jhraaa, Hali anaaa V" .B 82 D/G I alt spretna stenograf inja k sprejme ¥ stalno službo afi za poludnevno delo. — Ponudbe pod „Kantor11 na uprav. »Sloven- skega Naroda«. 3851 naiflneiSe svilnate gumaste spenalitete 3 vzorci K 1'—, 6 vzorcev K 1 80, 15 » » 3 40, tudi v nismenih znamkah. — Poučna ilustrovana brošura gratis in franko. .$86 + Rknctska nanrfiktat J. Sbgn. nnaj I., linimintnjj! IT. Utianite si pddobo in i ..OttOlTIdtl (cigaretni papir in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente. I3W li-flIV- dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste SnbislrojtJuir ki se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garancijo. Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse Trste šivalnih strojev po . ■ ■ cenah na debelo. =========== I. MUmi. Bmj il Mm Nnmtrtm 23111. SbTwsn i kruni liriiaalnn. — Ceni anjft a fant. "opolne iolarske gosli z lokam In omarico K SS>—. Lepo božično darilo! T« §/mli BO pristni foAki m.~«lp':, »ra: pri srlavni cesti im bliz« kolodvora :-: z vso opravo v najem pripravna za vsako trgovino. Kje, pove npraTništvo »Slovenskega Narodac. 3773 Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska foueMDia staiiiDi is M G. Flux Poljanska cesta št. 6, pritličje 2 minuti od tržnega prestopa (»reje Gosposka ulica štev. 6)9 priporoča in namešča Is boljše ii iskaiotG vsake vrste kakor privatno trgovsko in gostilniško osobi* hblra r uličnih sinieb, zlasti za lecske Vestna ia kolikor motno ni trs postrežba zagotovljena. 3391 Tn Tsanjm rprsSanjiti se prosi znamka za odgsvvr. parna opekarna v Srednjih Gameljtiih pisarna v Ljubljani na Reaeljevi cesti it. 2 priporoča svojo izborno zarezano stresno (tale) ia zidno s na stroj v vsaki množici _^ Izdelane postelje vflK|l£*a u rdečeg« ptjeteljnej a in leta. ^"apsS^ Frd\ dobro napolnjeno ! Per-aajaanftgaajtg n\cn ali blazina ! HC cm ^"^^^^^"^ dolga, 116 cm široka K 10*—, K 12 —, K 15 in K 18 —. 2 metra dolga, 140 em široka K 13—, K 15—, K 18—, K 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Širok K 3—, K 3-50 in K 4 —, 90 cm dolg, 70 cm širok K 450 m K 5*50. Izdelujem tndi po kakrSnikoli drugi meri, 3 delni mo~ droci iz dlake za 1 posteljo K 27—, boljši K 33'—. Pošilja x poštnine prosto po povzetju od K 10-— naprej. Zamenja ali na^aj se vzame proti povrnitvi po&tnih .stroškov. Benedikt Sacbsel, Lobes 913 pri Plzaja aa Češkom. 3586 NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI mm mm mm se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd. Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod4*, tednik „Slovenski Dom' in mesečnik „Ljubljanski Zvon". Telefon štev. 85 Telefon Štev. 85, star 22 let vesČ mešane stroke išče službe. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. V Ljubljani, ob najbolj prometni cesti se proda lepa, nova enonadstropna z dobro idočo gostilno in trgovino. Veliki gostilniški prostori, krasen gostilniški in velik zelenjadni vrt. Plačilni pogoji zelo ugodni. 3800 Vprašanja pod šifro: nTra;cvska Mša" na uprav »Slov. Naroda«. Vinko jftajdič ni i (Kranjskog Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 66 V L|aS)Ifanl: Podgrsdn, Kočevja, Trsta aoriel, Celovca, Bellaku, Boleaaa, Inomostn, Tri-dentn, Zadra, Splfera, Srcegnovom, Kotora, Sarajeva In mi]a. Brzojavi: Valjčni mliii, Kranj« Mom sliki prodaja ia mlflja m piitin imetji Iv. Bonačv Ljubljani. Ctna sUkl S kron. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Dslnlika glasnica R a,M0«O0Q. aiai»aR;ai.. — ». m * ' Stritarjeva ulica ilev. 2. Rsztrvm fnna aoo.ooo km. PoOralnlce t Splfota, Celovcu, Trata, SaraJeTa in Gorici. Sprejema irloge na kt>j»ice in na tekoči r.čun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4Vs%. Prosssst ss »liinta trsaaaja: Promess of. prem. srečke, cela k 16 K. polovica a 9 K. I Prrt_ 1 . . , . ^ „ m Prnrn.«. hm a * K »ŽS?"**«5- noven2br» t 1. Glavni dobitek K 240.000-. I ™mesc sre.ke I. ,zd. a 6 K. Žrebanje 16. novembra t. 1. Glavni dobitek 90.000 K. Promet OS hip. srečke a > K. Žrebanje 15. novembra t. I, Glavni dobitek K 40 00O--. | Promese za 1 celo ogrsko premijsko, l 2Cm. in l hlpoteč. sreCko skupaj samo 25 K 6861 7 ^0161277 87 0762 3998 MKF Slovenski dijaki! Krite Me ii me Me ter vse šolske potrebščine v Narodni knjigarni. Dijaško stanovanjsko vpraša njr na Dunaja. Letošnji jesenski dijaki naval 9A Dnna.in je povsroeil, tla je zmanjkalo na eni strani dijaških star ovan j *m so morali dijaki iz univerze iskati stanovanja celo v XVI., XVII. in XVIII. tor II. okraju, na drug:; strani 8o pa stanovanja v VIII. in IX. okraju, ki pridejo v prvi vrsii za univerzitetnega dijaka v poitev, dosegla tako višino, da se v Ljubljani že skoro za isto mesečno najemnino, katero je treba plačevati r.a I/iinnju za mal kabinet, dobi manjšo dr n čin-^ko stanovanje. To nad vise važno dijaško -tano-vanjsko vprašanje je bilo predmet tudi zelo živahni debati v seji kura-fcorij*L ^Nonrske.era Studententieira«^, ki se je vršilo na dunajski univerzi pod presedat vom predsedaJrka cSvaa> neera svetnika profesorja Jr. pL Ebnerja. V tej *eji. kateri priso-«rvr>vali t«di rektor d n Rajnke univerze profesor dr. Osvald ReJlieK in dvorni svotnik prot'. dr. St^mt-ka. pl. lTonh t ntiit i bi m, prof dr. p L Wertstein in generalni Uiji^ik aka-•temije »nanosti profesor B^eke, se je od vseh strani povdarjaln, di se jo splošno pomanjkanje stanovanj na Dunaju tndi med ilijajtf mil zelo oh-eutljivo pokazalo; kajti vedno manj je mopoče dijažtvn dobiti st%ncva-nje. ki bi omogočalo trajao bivanje in redno 5tudiranje v njem. Ze >\me erne onemogrorajo to, kajti majhen ^el dijaštva premore Tn**f*ećr:*,> plačevati ca stanovanje 40—50 K. eenej-■^crn pa vsled volikanskili >l.-nari?i rr zmerni oddaljenosti od unive-rze ni ros-oče dobiti. Posledico t,3^a so .is&e: Skupno stanovanje v^c dijakov v malih sobieah in zadrževanje r delu. To, kar so trdili imenovani gro--;»ndje v 5*eji knratorjja »S*7v*keg:a SrndpTitenheima<'f je samo eno poglavje v dijaški mizeriji. Ka prodlog predhodni kri dvornega svetnika pl. Ebnerja so sklenilo pričeti zbirati »kamne« .a povečanje »Nemškega Studentsnhciro ^ in prirediti vsoneiliščnn slavro-.^ v r*ti namen. A kaj naj bu e sloven>sin litja -tvom? Da je lažje priti velbiodn Vtcozi šivankino nho, kakor So venca w Stndentenheirri, ni treba tjovoar-jati. drng'aee so pa izpoetavn^ni splošno brezupnim dnnajskim rasni f*ram- Ta sJneaj nant aopet k~£e. kakn r>otrebna je skrb za nase di>**tvo. ki po veliki večini ni niti približno ?,,*-dostno preskrbljeno, da bi ni-r:-aapcBuo stndirati. In kljnb temu so ^'ovenei mod n.^jpridnejsimi in jih i pr. v Savi« stoji 7 pred rigoror.i, vrsta pa napravi ▼ zimskem se-oeatrn drža^m* izpite. Tn se vidi. kako žrvljeask*. p*»-r«hno je dijaško podporno drnšN-*-I?ado*roj« In podporni fond nranlf s a *>\obodom iselaih slov. akademikov f»avapevki ob vsaki priliki. Vsenei-nCrni *lavno*fi za nemške visokoSol-ro pa moramo postaviti nasproti svoj w1oTf aaki 17. cvetlični dan v Ljob-rjaavf Dunajske klinike. Kakor .slovi ■liinaj«ka medicinska fakulteta feei meje nase države, tako je že tudi znana mizerija dunajske splošne bolnica, katero jo šeridal se eesar Joftef II. in r kateri i*o nameščene klinike. Si rudno, da staro poslopje ue za*lošea niti hiffijm medicine, ki tiče v malih soban stisnjeni in stlačeni, tako, da jrt ^sako gibanje nemogoče. Zato je stalna tožba ravno tako profesorjev, kakor dijaštva, da bi se aeiid 1 nore klinike, zadosti velike, odgovarjajoče napredku vede in, ki bodo osnosjueale •r^i razvoj medicinske vede na tej ?tari in slavni univerzi. V majhni meri so večne tožbe vendar le dasesjle svoj namen, kaftl pri četkom teg.i me-seea je bila slovesna otvoritev tr*Ti novih klinik in sicer I. medicnsV. • rod nnr-elstvom prof. dr. Karla. pl. Koordena. klinika za larvngo- in rhinoloonjo pod načelstvom prof. dvorne*?« SA-etnika dr. Otokarj* Chi-arija in otroška, klinika prof. dr. ba rona pl. Pimneia. NovTe klinrke ■*> bile — kakor je pri nas sploh navada, kadar jrre za znanstvene namero — plod boja- Temeljni kamen sedaj otvorjonim >tavbam je bil ob navzočnosti cesarja položen SL junija 1904. Do leta •906 t^ta bili (/tvorjoni ammo iermi felimVJ, ki ata raa---------» rli-vtna v? aa, kar pramst« moderna advavnidka veda in bolniki ao tn deležni v»eH udobnoait moderne dija-noetike, ^o-rapijo in operaaijake umetnosti. Dasi so se pa pozam ozn i faktor j* ne »ar>1 vnein ■wwi«fnafj za nadaljiio izvršitev potrebnih stavb, \'«fidar je stvar pri tako mnojrob 'i soodlo-eavalcih, kalm- ministrstvo «a uk, notranje miniatratvo, finančno mini-rtrstvo, deželno eesarsko namestri-žtvo, nprave splošne br»w ' * mostna občina !rd. Ie porasi napredovala. P*> dw in v'4lotni stavbni dobi in po hudem bopi z mestno občino, ki iz vzrokov premalega varstva servitut- nih pravic na dotičnili aeia]jt: »li hotela dati konaenza ui>oraho pra-storov, *h> imonnvane tri klinike letos od 15. avgoet* do 1. oktobra f* lahko preselile v novi dom. Danes ne moremo opisati novih klinik in njihovih modernih naprav samih — kar bomo napravili v bližnji prihodnosti. — ampak so mora..jo omejiti le na aarv* dr-l-tvo dhmajslBi kliniik« mix »rija. 4. novembra t. I. se je tedaj z otvoritvijo pn-ih treb kliuik nastavil na Duiu?m em zdravniško vedo velik korak naprej. Na slavnostni naein so se v subota, 4. novembra otvorile ob navzočnosti najvišjih državnih oKastij* univerze, profesorskega kolegija medicinske fakultete, zdravnikov In di-jaiHva tri nove klinike; ki leže v IX. okraju v Tjaaarottgasse, tako;] v bližini ~*->T.**r>e. bolnice. Otvoritveni slavnostni govor je faararii sekc^jski šef dr. Ovriklinski, ki je omenjal z*rodorinsk: rasvoj in najvišjo popolnost novi a klinik, na j kar je imel kratek nafftvor racata* i ma^rnifiens prof. dr. o. livdlieh in za njim vsi frije preh-hodno potrebna premesilf^r ostalih klinik v nove, moderne prostore in v zadnji aseji dunajskega medteinske-ga profesL ikegfl "olega je ood »jred-8exktvom dejana dvornetra svetnika Lnđwiga rafafiral dvorni svetnik prof. dr. baron pl. Ei^eisberg (> ia-Iostnib razmerali na njegovi kirnr-gični kliniki in enako jp za njim govoril načelnik II. kimrgične klinik dvomi svetnik, prof. dr. Julij Ho* chenegg: češ, da mnujka na .^tarih klinikah prostora, je bolniška oskrba le težko mogoč?, zdravniška služha valarj neprimerne razdelitve prostorov zelo oteržkočena in 7.mmAveno delo «koro nemoproče. O&a profesorja sta energično zahtevala nove klinike, na kar je bila sprejeta resolucija predstojnika patološko - anatomskega inslitnta. prof. dr. A \V*rieh-it'? ^:uc. ?.aj se kar aa^rC^ 'r"ri ■ dozidtrnjem popolne :i ) e srplošt!^ l>oIniee. Vladni svetnik pr«t »!r. .Julij Se.hcff je opisoval a^oolatrae razmere na zobozdravniAkem vseučilišč-nem institntn, ki mora hiti nastanjen v privatni hiši. To resolucijo so podpisali vsi narčeliiiki klinik in tins-ti je. da bo dosegla, da se v d oglednem času uresniči velika želja pm~ -sorjev in dijaštva in se aVigne na Dunaju novo zave€i£Če bfxlnemu človeštvu in napredujoči vedi z geslom velikega Josipa II.: »Salnti et sola-tio aegrorum.^ Izobraževalno delo O. s. n. a. d. ! v zi ntokem tečaju 1911/12. V vodstvu j O. s. n. n. d. se pedaj vrše prirrave j za izobraževalni kurz, ki S:» naj bi i pričal v bližnji lH:dočnosti in hi ob- j seg»l redna tedenska predavanja o ; zanimivih t.ematih, ki s»o potr< na k 1 splošni iz- vrazbi. Na \-sak aaeta bi | bila tu navesti predavanja iz soeijo-logije, narodnejsra gospodarstva, pra-voznanstva, medicine, naravoslovja itd. Ta predavanja, ki bodo ;avna in ti/rej dostonna ne samo di^nžtru, bodo brezplačna in se bodo vršila »Narodni Citajnici« v Ljubljani, ko bo dogovor v tej zadevi por f<: k t en. Preda vanjo ho prirejala O. a. rt. * d. potom akad. fer. dr^r,*--> »Sava«, ki bo imela na tem tndi glavno branu, kakor interes. O tej stvari bomo seveda poročali svoječaano občiirneje; opozarjamo pa že sedaj vse kolege | \ ravno tako k posedanja predavanj, ];akor k aktivnem sodelovanju. O. s. n. n. d. je dobila sledeče na-?m8ni!o: vDmfttvo svobodomiselnih slov. akademiknrv »Sava« na Dunaju si je i7:voIiln na svojem I. rednem občnem zboru z dne X novembra 1011 za svoj zimski tefnj sledeči odbor: Predsednik: Srečko "Lapajne, for.; podpredsednik: Pavlin Aei, iur ; tajnik: Stanislav Jurko, iur.; blagajnik: Vinko I----4ne, iur.; knjižničar: Jos. Samee^, ni. vef.; na-meatnik: Fras Ivo med.; gospodar: Korošak TT- ~~r^-ročil prek.isno, ko fl4var It izgubi •vejo aktaalnost. Zato pripominja- J ase*, kh% je »kleav ralla^ije * Hi in^egBj X*a«lniW c T«»ko araaW sveeer; aa kar naj ffg- de>p»en?ki »>n<2ij0. Olede ofieijelnefra. poročanja a strani drafeiov ho pa vodstvo O. m. a. H. d. poslalo vsem včlanjenim društvom raune (ooadcvae naavote in prvvdlogn, katerih točno izpolnjevanje želimo najtopleje. Slovenski dijaki! ter vse šolske potrebščine v Narodni knjigarni. Cigaretni papir in cigaretne s t rac n ice ABADIE PARIZ Dobe se v vsvhtrafiki; FRANC KOS Lfnbl!&aa9 Sodna »Mca it. S. pisfliiia indosinia m trgovina u piTršR ii spaiR laviftB, umu hm. ftsfllme etri«-ke 79w trganje p!e-trlai materija) i. 1.1 n drobno in debel« 5iva!m a trop ođ 70 K naprej; pleiiliti sir>oj patent »VVcderman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zago-torljcno; ker se nc poslužujem agentur so cene reliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 282 :: Podpirajte domačo industrijo. :: Dr. Dra41eja alaffiiie Mazilo za kožo Puder ^<*?&B&&&^ Milo Pusicm K —-70 in K 1-20. Neprekosljlvo za grapave in razpokane reke. čudovitega učinka na polt in kožo. Brez maščobe. urinski ii strti! »k. - Bskin se m& Juri Dralle, Podmokli n. L Proti 168 sin io gioli i rao delale oobra aaaaa antiseptična Melusine ustna in zobna voda kS bMI alaaao ia aaatraa|a|a ■ayrl|ataa aapo ia aat. t alnIti eaI na ■ navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leasteka ▼ LlaalSaal, Haailava oaata štev. t •Olej Franc Jeteforera jubilejnega mosta. ? tej lekarni dobivajo zdravila tndi člani bolniških klafraja joi. želemke. c.kr.tobačne tovarne ia akr. bal. blafijae v Ljubljani. Snnja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaie taborno delujoče aatlseatiene aialaaAue aaaaa aobn« voda, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno »apo ir uat Za ohranjenje zob In osveženje unt jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurlnovlč, kr. poŠte meštar. Perje aa postelje in puh priporoča p« najnižjih cenah I^a HITI Pred Škofijo itev. 20. Zonanja naročila se točno izvršujejo. Konji obdrže tudi po zimi na. gladkih fx>— tih svojo popolno zmožnost p«o Leoniiardtovih 3807 originalnih - H - stolah |cj ---m oaaakva lo4 Originalne -2- stole so Že o?! nekdaj v rabi in tudi najcenejše. zlatar v Ljubljani nasproti flavte podte ah^arata svtjt upim vsikivrsii« ZSS3 volnine ter reiajsl isplii i. lastns delavnica. Kasi a m um. Cene zmerne. Solidna in reelna postrežba. kupite naravnost pri izdelovalen najceneje. novosti lih fiBnel in oarMov. Zgotovljeno perilo. Popolne opreme aa neveste in opreme za hotele, zavode itd. Vzorci gratis in franko. Mm Bratje Kreira?, OsMka 305, CeSto. Žsnitaa ponudba! Ost*BOVl,e»o IMi. arno barvarsbo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. stlači posestnik in gostilničar v prijaznem kraju, prijetne zunanjosti in lepe postave, se žel? v svrho ženitve seznaniti z 20 do ^5 letno gospodično, ki ima veselje do gostilne, j ? dobra kuharica ter ima 20—30.000 K premoženja. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne, naj se pošljejo do 22. t. m. pod „Srodna bodočnost*5, na upravništvo »Slov. Waroda". Za tajnost sc jamči s kastno besedo. 3859 r.^?su.ajaiiii ■ Poganski nasip - Ozka unca It i Sprejemaiišče Selenbnrtjova ulica št. 3. I Postrežba točna. Solidne cene. Ljubljana. Ponajska c 13 Izborna zaloga namiznih in nastropnih svetilk najnovejše vrste po nizkih cenah Esjaesien ¥speh sicer denar nazaj« 3735 r.ravniška priznanja o izvrstnem očinkn. med. dr. A. Rixa krema asa prsi. Nečk^njiv« parada ca zaMj, tnj«a stasacionairn ispelt. Bajne prsi. polne, krepke telesae oblike, za vsaka starost v kratkem časn. ^oizkusm lonček 3 K, velik lonček 3 K. Zoperne kocine v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A. Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K Zajamčeno Bcškodijivo. Vsa zdravniško oblastveno preizkušena lepotila. s-* Kosuiet. labcralorif dr. A. 9Uxa Daaaj Razpošiljanja diskretno po povzetja a^i tranko C*e se vsota naprej po§lje. :: Važno za vinske trgovce 3C 3 ■A Važno! zm Važno i gospoifiDie, trgovce in zlvrnorsjce. iBflHflso in naićineisa postrež&ii mm drogre, kemikalije, selUća cvetja, korenine itd. tudi po Rnelppu, Kalno vodo tn Mbni praiok, rioje olje, rediine in poalpalne moko aa otroka, diaave, mila in sploh vse toaletna prodmeta, lotograrlćae apmrato tn potrebAćino kirurgićaa obvezala vaaZ&e vrsto, srodatra is daatBfakat|o, vosek Ia paste aa tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rama in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in soli za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce pos *hno priporočljivo: grenka sol dvojna sol, so liter, eeojan, kblmoi, na milno apno itd. — Vnanja naročila se iavrsujejo Jočno in solidno. Drogerija ANTON KANC Ljubljana« Židovska ulica št. 1. Kupafe po nafsiiii ceni razaa zelišča (rele), cvetje, korenine, semena, skorje itd. več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400—800 i se dobivajo po prav nizki ceni 2545 pri tvrditi JL Kositer E 62 v Ljubljani. aa Važno za vinske trgovce. : t : !!! f ^ ■ v «gi 11 ■.....ainaaiiaiaaaaaaaaaaai M0GIM otrokom in odraslim zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom TPNOHEL SCiLLAE pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj^ odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek ?hymomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. Sef Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 3-00 S. 3 steklenice ako denar naprej 7.— K. 10 steklenic ako denar naprej.za ŽO*— B. Izdelovanje in glavna zaloga B. Fragnerja lekarna c. kr. dvorni dobavitelji 1 Praga 132., št. 203. —_ Pazite aa ime izdelka, izdelovalca in na varstveno znamka. V Ljnbljani v lekarnah. Jos. Mayr, dr. (i. Piccoli hi Jos, Čižmaf. 8Y R chterjNa zdravstveni riena Kava je, kakor dokazuje 1000 priporočilih petem najboljša. Vsakemu zavitku s 5 kg je dodan lep porabni predmet iz nikla, stekla itd., pred božičem pa krasno božično drevesce, zvonci s angeli in otroške igrače, popolnoma po želji in ĐSaT" zastonj, ~fajaj — 5 kg stane poštnine prosto pe povzetju K 4 — po pošli. (Brez darila K 340) KARL RICHER, BUS LEVIN (ČeSko). Vs..iw zanju ji Ms sum pndmtii. U si ttip .5812 RtosMiie petrfbaa a vsakogar jt ein m kaKtntima ncetHenskn mm svetilno cela Is a-iti. na« pMfUjmM. mmH» garata. Pripravna n —iti t raka* tm n paaota. t racajea. k* »e aa aoatreaiti. Zda araktftaa n fclias ia sssfitaa rajratenjava. Caaa K S.— Acetelinske svetilke za kolesu d R 3,4,45b. Rsrsaćflja a« parsefja , Dunaj II.9 Untere Donaustr. Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Pol|anabl aaelp st 8. Reichova hi&a. Valltca naloga — štedilnik ognjišč. I 40 m breabibnega posteljnega blaga, oksforda, ceHrfa, barhenta, belega blags, modnega blaga, tlanele, i. t, d. po 0—20 m dolgo veleprlsaa 20*— SI 15 2 posteljni odeji, l namizni prt, volnen in seces. K 8-10, finese K 12* K 13»— itd. Damastni namizni prt, čisto platno in 6 servet 60x60 cm K 9*50. Rjuhe brer 3iva, zajamčeno platno 150 x 200 cm S 2*30, finonito K 2-50. Rjuhe brez Siva. zajamčeno Slatno 150x225 X 2-70, finonito K 2*00. Komad Hochbe-v*-e Specialne tkanine 2 cm široko, 23 m za najboljše perilo E 18*90. Tucat h ' rjavih in belih, karirastih 44x100 cm K 3*80. Tucat brisač, damast, čisto pia;no seces vzorci 50x100 cm K . Tucat batistnih rutic z atlasatimi pasicami, belih 44x44 cm X 1*20. Fini ostanki tkanine, beljeni 82 cm Široki, 6—20 m dolsji meter 58 vinarjev. :: Ssaajajafoc« mm mat aasaj In ea pen ua n«niir. Vi#r». In soroi aa aaorajo, aso a« nič ne anročl, poslati broška naša*. — Tkalnica »»intnlaa BERTHOLD HOCHBERG ^OSTSLEC CSRVErTT 12 a Ć3HR9 :i •rej en pe najnovejšen siste-■a, z električnim obratom, kjer ae izdelujejo vsi ▼ te stroka spadajoči predmeti, ped strogim nadzorstvom ia natančno po zdravniških predpisih. V zalogi imam vedno vsakovrstne najnovejše šči- paTnifce. očala, todi Petea-stoekove". toplomere, zrako-mere. hvgrronetre. daljnoglede Tseh vrst od najcenejše da najfinejše vrste, Kakor ..Zeis". ..Ooerz". „Bosch", raznovrstne tehtnice za žganje :: mleko itd. itd. z Blagovolite se torej o isti-nitosti sami prepričati in ne ozirajte se na take tvrdke. ki nimajo nikake pravice in zmožnosti to :: obrt izvrševati. z Vsa oo pravila ; zmaje« r sva ji zela dobro nrejeni delavnic; n tečno in solidno. :: Najnižje cece. XX eo d a> e ca obištva J. ]. iXXXXXX !XXXXXX |XX lxx XX XX Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. e vt 237 i e 1 3 XX XX XX XXI_ xxxxx' xxxxx za spalne in jedilna sobe, salone la gosposke sobe. Preproge, zastor*,!, modro d na vzmet šfannafl modroel, otroški vozički Itd. NaHolidnejše blago. XX XX XX xxxxxx xxxxxx x MANOL : edina ml:o urez sode.: Nedosegljivo v kakovosti! učinkuje da postane polt nežna in cvetoča, roke bele in mehke. 1 Ikaflia I V- pal Škatlic R r- Manol kreme K 3 - in K 1-50. Manol puder 3813 : vsakemu francoskemu izdelku enak, : skatlje po K 1 —. 50 In 20 vin. Manol neutraline jači lasišče, zabranjuje luskine na glavi ter tvori lase in brado voljno in gladko. Stakiaaloa ■ 1"-. Zaloge a lafcarnali in drof eHJan. V L1dW: Drojertlo MAdrfJaM SeleiUiarsova dL 5 Izvrstno la aelldae alate. Cene zmerne. Pepravila se ■ i točno izvršaajejo. a i uivtfii zaton unuh n lajlhtllh otroških vozičkov «• maftlMt«. ti e. M. Paklč « L|uM|anL lazanis niiliikas n uniji t prneljni. 17 jjraaajj i Fr. P. Zajec jmbr sian n a f Slamo občinstvo opozarjam, kot prvi edini slovenski nprav čenec do izvrševanja te obrti, oblastvena izprašani optik in strokovnjak na svoj josip Rojina krojač prve vrste se nahaja sedaj v lastni nisi Franca loži testa i konkurira / na |večiir.'i tvrdkami jjledr finega kroja in elegantne isvr&ttve. Tvorniška zaloga najfinejl anal. in forot. tjecijalitet blaga. : Zavod za11 Šf3 m Najboljši kosmetiški predmeti za olepšan je polti in telesa so: da da da znilo po 80 k, s eream po s t K; r Menthol n ustna voda po ■—> 1 K? sobni prašek po 60h; za ohranitev in rast las: Issaa voda po 1 K; lasna pomada Ti izdelki „Ada*. ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev i k Ph. Mr. Josip Cižmar v Ljubljani. Kapajte zannne te domaće izdelke! Odlikovana Prsa kranjska tvornico klavirjev Ljubljana Hilšarjeva nlica 5 Recherfeva hiša C. kr. priv. tovarna za cement TrbOTa^lake premogokopaa atraiba v TrbOTl|ah priporoča svoj priznano izvrsten Pertland-comont v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tiskovne ia podorne trdote daleč aadkrtllnloćl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2438 raznih uradov in n a i s 1 o v 11 e ) s i h tvrdk so na razpolago Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. Združeni čevljarji Sillaaianl na nedasracm! rustarl V Ljubljani, VVolfova ulica št. 14. aa Bnnat« LfSSa. prip'^^ra'0 sv io bogato zal"go obuval za poletno aezijo. Vse vrste moških, damskih la OtTOSMh oevlte*/ la tnr-a m • cga izdelka (Huni za pote vrvice, žapoake9 čistila Itd« v*rjno v največ)! izberi. Speclaliatl ra prave gorske la lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila Festrefna točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetjn. Zahtevajte cenike. 1 99 f Peter Majdič, Celje. Podnta^iilca v Kraaiii. 3491 Velika izbira vsakovrstnih enostavnih do najfinejših modernih pločevinastih in litoželeznih trajno gorečih peči, premogovnih bednjev in finih premogovnih saloiskih košaric. Gospodarskih štedilnikov, nre-kncljivih kotlov in parilnikov za pito, bakrenih kotlov za kuhanje žganja, dobrih slamoreznic in drugih gospodarskih strojev. Najfinejše drsalke, sanini kragulj ci. sani na zvonila. V sako vrsne svetilke in svečniki. Najboljše tuzemske, francoske in amerikanske žage kakor tudi Cene nizke! vse drugo orodje. Postrežba točna! 58 iila In ipiia pol z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljanliaue 'm Antvenieii i Flew-¥ork na proga ed Star Line deča zvezda Na naših parnikih Fini and, Kroonland Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland, ki oskrbujejo \~sak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene vJkajite za 2,4 In 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz fjobljane vsak orek popoldne Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorska ulica od lužne^p kolodvora na levo pred odslej stev. 26. znano gostilno „pri Starem Tidlarlu" š4§ J ■■ L 0> m r a at at l Priporoča svoje prve vrata, za vsa podnebja solidno narejene planina, klavtrj« in harmonijo tudi onns sa f oto v deaar9 aa stolaa od- Poprava in uglaftevanja se isvisujeje tečne in računijo najceneje. flalvoafa ročam _Pp. Ševčlk mMk puftkar priporoča svojo Velike zalogo raznovrstnih 56 posle In samokresov isdelka. kakor tudi balgljsklk, srolsklta m češklk stroge lk paškf sa katere jamčim za dober strel. Posebno pripo a treOOVke in prasko Bock s Kruppovimi cevmi za brez-dimn smodnik — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin W§r po najnižjih cenah. Popravila la nareebe ae izvriajeio točno la zanesljivo. Conovailki aa anhtovanjo nnatonj in poštnina prosto. 50 6631 7Q 5TEU ^139 Dkuslte pivo iz feike lehie mm v Čeških Budejevioah. To j« izborno y na plzenjski aaMa varj< Zaloge: LJubljana: V. H. Rokraiaa. Trat: I skazi t1 Postojna: Emil pl. eanaroUL FalJ: IVaeke Krit. ta 1825 Valeneič. Reka-SsJak: Ante SalUlek. 12 K! Cena, solidna sestara Nijtull darO za sile! 3 letno pismeno jamstvo. Št 98. Pristna srebrna remontoariu paacirana od c. kr. kovnega urada z belim alt barvastim kazalnikom, aeknndalm kazalcem, okrovie s lamlrjem, natančno reguliranim kolesje« .Ototia" s triletnim pismenim jamstvom, ter s zraven apadajoco pristno srebrno oklopno verižico 30 em dolgo, s karabin ar jem In pristno srebrn n kom pasem kot privesek, kompletno samo 13 K. Nikak rizlko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Razpošilja po povzetju c. in kr. dvomi dobavitelj Jan Konrad i Mosta it. ti«, težko. Zahtevajte moj bogato ilustrovan glavni katalog r ca 4000 silkami gratis In franko I vel izpadanja las! 68 w m prhljaja! m in -M zrastejo mm „Usni Petrolin" liTS; kemičnega laboratorija Salebnrj 11, zsaesll'-xt%a .cinka nroti iraadanjn las la Brblja?, pospešuje bsto rast las in brad« in le nsoeš* » za stjlosao negoranfe las. t1Poti*o8?n:' je prdtkHSflo t. kr. rđra?-streni oMastm. zapisovali fa priporočal! st ra pi mnogi rrf^amlki. fla tisoče iikaril rđraTnFkoT hi lalfkOT. „!ed sredstvi proti imadania las, zlasti proti nThHe'n. seti sflnrnal va3 izdelek .fP«rtr«iiln" " najore-Izknšeneišl le so ?■•> no- jem premisa pnrsod rabili z doSt^Ti asoehffTi". ..Lasni Petrolin" steklenica 3 K ifl K l'5a. Sami pristna, ako 'e v steklenic* in ovojni karton rtfsniena firt* T*. ScfiTTiđfcaoers NchH. kemični laboratorij Salconn? — Bafcsnsf. Dobiva se pristen: Ljubljana: Jos Mayr, lek , Ant. Kane, drog.. Gabriel Piceoli, lekarna, Sušnik, lekarna, B. Cvančara, drogerija. Postojnai Baccarcich, lekarna Trst: Fr Mell, Ig. VVohl, parfumerije, Ettore Zernitz. drogerija. Gorica: Ant. Malnir*. drogerija. ?nljx G. Tominz, drogerija, Augr Zu-liani, drogerija. Maribor: M Wo fram, drogerija, K. VVolf, drogerija. Celovec: Birnbacher, lekarna, Pavel Hauser, lek., Eger nasl., lekarna »pri Angelu«, Ant. Kober, drog. 3ei;ak Fr. Martinek, drogerija. 3agreb: S. Mittelbach, lekarna, Dr. J. PolaSek. lekarna. "robinje: Z Matzke. )el!iice: Frc. Tihova, brivec. ioce: E. Kriegisch, brivec. 3mund: Frido Kordon, lekarna. 041 16 ve6 iik se m megla prenavljati. Gospa Pellerin, 52 let stara, je živela ločena od svoje rodbine in se je bala za usodo svojega sina, ki je bil v vojni na Madagaskarju. Ni trajalo dolgo, in je opasno zbolela. .Ves tek sem izgubila*, je pisala, in nisem mogla ni?es?r več orebavliati. Ce sem le kako malenkost zavžila me mty^ f. K. Kaiser i Liuiiljaei, kMmm ulite it. 6 priporoči svojo bogato zalo:o rainorrstnih pušk in samokresov iovsilh notrebSfin. v«'- Sel koles Ctidkln) POZOR! r POZOR! orska klet Vaiirazorjev trg štev. 4. Zajamčeno pristna primorska vina rebula, rihenberško, teran, vipavsko, opolo pol litra po 36, 40. 44 in 48 vinarjev. rJa7o«M s#b tuđ! ćez ulico ! Naročila od 56 litr. naprej se sprejemajo. Zajamčeno pristen tropinovec v steklenicah. i 1 H iT aaaa (D raiaa^rai kakor taaclj Letalni ogeaj po najnižjih cenah. Piprciili "d^. milmi ii lidtin rtfti ii uli*«. I i Anton Šare, Ljubljana Izdelovanje perila, pralnica la sveUollkalnlca z električnim obratom priporoča zelo dobro in soli lidno izdelano perilo po nizkih cenah. :: Opreme za neveste. Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, nogavice, maje. Perilo „TETRA" za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta poskušnja vsakega zadovoljila. ia 78 Izriol Frane Visjan Ljubljana, Kolodvorski alica 25 priporoča trojo bogato zalogo 55 navik in fta i^lesdk VOZOV. Ilica 40 G. Skrbić, Zagreb Z električnim pogonom urejena tvornica in-inzij, železnih In loaonlk rolet in okna In trgovine, vseh vrat platnenlk in lesenlk tkanih rolet, lz platen, damasta, gradla, sattna, rlpaa Itd. ——■ CVnovnikrt in proračuni na zahtevo zastonj. —-Telefon štev. 492. 2426 Telefon stav. 492. £ stan o vi J eno ^80 Rudolf Telelea 834 Geburth c fer. dvorni strojnik 3anaf VII., Kaiserstrasso št. 71, egel Bnrggasse, Zaloga štedilnih, kuhalnih in strojnih ognjišč za vsako porabo. Vseh vrst gorilne in trajnogorilne peči Žeiezne peči s pečnicami za kurjenje dveh ali treh sob. aesss Kopalne peči« Patentni vstavki za glinaste peči. Sušilsii aparati. Pasta za snaženje peči „Kelios". *cbtel/no 1 kg eivega skubtjenega rerja K 2, beljasga K 2-40, poZbc!oga rrve vrste K 2 80, belega K 4, prve vrste ru^a?t?sa JC h, ncfboljee vrste K 7, 3 in 9-60, sivega pnha K 6, 7. belega prve vrste K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg dalje poštnine prosto. 3 postelje bogato napolnjene, \z zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nankmg-blaga, 1 pernica velika 18. X120 cm z 2 blazinema, velikost 80x60, napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim perjem K 16, s polruhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 10, 12, 14, 16; vzglavnica K 3, 3 50, 4. Pernice 200x140 cm velike K 13, 15, 18, 20; vzzlavnica 90x70 cm K 4 50, 5, 5 50; spodnja pernica iz najboljšega gradla 180x116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju ali če se aaprei plača 2S09 M. Bergei* v Dečenici štev. 448 a, Siimava. Ni nikakejra rizika. !;cr je dovoljena zamena ah pa se vrne denar. — Bogato ilustro- rseh posteljnih predmetov zastonj. ————— lam n»«» w»i *a va ? 1*» n Jva vode so za lastnike vodnih sil pane migne lokoniOtlllS Henrika Lanz v Mannhehnu hitro v obrat spravljtra, cenena, izredno ▼arčno de'ujoča, za vsr vrste kuriva pripravna y&F~ rezerva moči. ~*a4 Avstrijska prodajalna pisarna: Emii Honigmann, Dunaj IX 4, Loblichg. 4. Int. telefon 15594. Obisk inžrn?rja brezplačno Najnovejša Iznajdba! aj ■ m & se zamore lahko in na^lo pogasiti samo s Smekalovimi briznalnicami s 40 , delavske sile pontaafšasiai ravnotežom nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Ko&tasjeviqa, Bohinjska Bistrica, izlika, Sentnr, Sorodka Bela Hrusica, Zgornja SiSka, Dra^lje, Spodnja Idrija, Predoslie, 3ora, Sžob Trzin, Žabnica, Rovte, Velika Laka, Kamna gorica, Stoiice, Valta vas Št. Peter na Oolea|skem. EKAL v Zagrebu gasilnih predmetov, brizgalnic, -,jric, sekalk in gospod m-am-jer ter* motornih mlinov. Odplačevanje obroke. 129 odlikovanj! - krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 triaertča srvjt veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plašcev za gospe, nepremagljivih havelokov itd. itd. Obleke pa meri se pe najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršnjeje. Brata trtasiikaiia. lakiraris. stavbaa jalnicas Miklošičeva ulica št nasproti hotela „Union« ' 6. LiDbli EBERL R. 243 Delavnica: Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Pekarija, in kavarna naznanja, 3664 da ima svojo pisarno :s Stari trg štev. 21. Filiale: Glavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. O 25 O K l 35 I Čatež v Ljubljani Mestni trg št. 14 p»leg Urfeaačeve aisef. trg«vlae priporoča rS mu mm me;:-o penis, j Kra?lis, ofralnfke iti. iti Blago imam solidne, cene zmerne. Postrežem točno. Priporočam se za izdelovanje koiabov vseli vrst, kakor tudi damskih fep, koler|ev, SlulOV. — VT zalogi imam vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemam popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. — Izdelujem vse po najnižjih cenah. J. WANEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 21. Hajceiejša in najhitrejša vožnja v Ameriko i pamikl Jamiftesa Uojda* 2Qil §!Fj§ iz Bremna v NewYork 8 cesarskimi brzopainiki „KAI3EB WIX.HEI.Bi", „KBONPBINZ Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. Natančen, zanesljiv pouk in veijavne vozne listke za f>arnike jgorl navedenejg ^ oarobrodne-a društva kakor tudi listke ta vse proge ameriških železnic dobite M w v lejnb^anl edino le pn D lili mm m m. s □loiDlDinloiaio nasproti občeznani gostilni wpri starem Tišlerjn". Odhod iz Ljablfane le vsak tort!*, oetrie^ in soboto. — Vsa pofasaila, ki se tikajo potavanis«, totoo In brezpladne. — Postroftfea pofttena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colurida »leksika, Kalifornijo Arirona. Utah, Wiamiag. Nerada, Orejon in Wesliington nudi nas- ^ruštvo posebno ugodno in izredno ceno čez lialvestenu Odhod na tej prooi |j Bremna enkrat mesečno. . * n se dobivajo pa tudi listki preko Baltiraorain na vse ostale d*i~ sveta kakor Brailllje. Knba. Baeaos-Alres, Colomba. Sin?apore r A?strah> .td. tU © __ 4C FD 66 D0-B Specialiteta šerp za gledališče, svilnate in čipkaste šerpe, volnene rute (pleti). Svilnato blago gladko in t najmodernejših vzorcih, gladki in modni baržuni, pliši, tenčice. Kožubovlna boe, mufi, klobuki, cepiče, rokavice is sukanca, kože, pletene in čipkaste, krasne ročne torbice, denarnice in verižice, modne broške. Modno perilo kakor srajce bele in barvaste, spalne srajce, spodnje hlače, žepni robci, ovratniki, manšete, naprsniki beli in barvasti. Dežniki in palice vsake izvršbe in cene, galoše, nožni Čevlji najboljše kakovosti, usnjate, suknene gamače, pletene patent gamaše, potovalni pleti in odeje, zračne blazine. Za lovce pleteni telovniki, flanelaste srajce iz volne in polvolne, dokolenice, nogavice, rokavice, čepice, nahrbtniki. NepremoČljivi plašči iz oljnate tvarine. Damsko perilo ovratniki, manšete, srajce, spodnja krila, hlače, predpasniki, žepni robci, krasna izbira švicarske vezenine, kopalni plašči in obleke, frotirue brisalke in vse kopalne potrebščine. . Narodne zastave narodne torbice, blazine, preproge, tableti, zagrinjala, vezenine. Bazni društveni znaki, potrebščine za telovadna društva in drugi šport. Cilindri, klobuki trdi m mehki vedno najnovejše oblike in barve. Zaloga svetovno-znanih Borsalino in Pichler klobukov. Cepiče iz angleškega sukna, usnjate in kožuhovmaste. Kravate pentlje, samoveznice, vedno naj- zadnje novosti, od priproste do najfinejše vrste. Ščitniki iz svile, volne in bombaža. Moderni svilnati robci za žep. 1 dišavo ustna voda, voda za lase, kolinska voda, zobna krema, puder, šČetke za obleko, lase, zobe, nohte, brke in klobuke, glavniki, zrcala, obveze za brke, gumijaste gobe in vse druge toaletne potrebščine. • r Pletene Jope v poljubni barvi, pletene športne jope, pletena spodnja krila, pletene boe in mufi, pletene Čepice in klobuki, krasna izbira dežnikov in solnČnikov. Q9 Jesensko, zimsko trikot perilo, srajce, spodnje hlače, reformske hlače iz klota in pletene, modne nogavice, pletene in suknene gamaše, nočni Čevlji za dame in otroke. Potrebščine za šivilje čipke, čipkasto blago, Čipkasti ovratniki, Šerpe, vložki in motivi, pozam en-terija, vezenine, sukanec za Šivanje, pletenje in vezenje, svilnati in barvasti trakovi, podloga, gumbi, zlate in srebrne resice, čipke, žnore. porte in in trakovi. Trikot perilo kakor srajce, maje, hlače, nogavice, potne jopice, dr. Jagrovo volneno zdravstveno perilo. Dr. Lahmannovo zdravstveno perilo iz bombaža. Specialiteta gumb za manšete, prsi in ovratnike^ rokavice iz sukna, kože in iz volne pletene. Naramnice in podveze, vseh sistemov in cen. Za turiste volnene srajce, sviterji, nogavice, dokolenice, nahrbtniki, specialiteta pletenih gamaš, dereze, krplje, cepini, vrvi, plezalke, ski, sanke, raznovrstne aluminijaste posode i. t. d. _ 45 33 35 70 48 85 80 Modna trgovina v Ljubljani | Stritarjeva ulica št 7. Solidno blago. Nizke ceno. Vzorci oonnlne prosto. Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, Šerpe, rute in žepni robci. T vseh dežela izposluje inženir 35 oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik 13 Dunaju VI., Mariahilfersirasse «*. 3T. ton 911. Sefiej-Strnafi ptipozvca cenjenim čatnant fatoSufie le fiajfiticjoc izvzSSc. Zalnt filoSuki vcSno v zatocjL SzeScznoiKi ulica. — c/ataca ntcdttic Aiantlnicc. NAJODUCNEJSA ZNAMKA C9.C06NAC LE V IZVIRNI POLNITVI. £T^> ON JE ŠAMPANJEC NAJVIŠJEGA /. DVORA in ARISTOKRACIJE •t... m V ^ Jos.Ph. Goldstein laaat Pol tianni priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, sči-palnikov, daljnogledov in vse v to stroko spa-:: dajoče predmete. : Led. on l L mlir. trinet z urami let npmibii sodnijslc ■ cnilec 236 Ijobljana, Vol/ove ulice št. 3. Velika zaloga jnvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd. Blago prve ?nte. Solidna postrežba. Cene na jnižje. Modni salon JUJT-MAJCHKe priporoča cenjenim damam veliko izbiro krasnih S pariffl in dnnaisklli modelov kakor najnovejših športnih tlohokov. Popravilu točno In ceno. 2306 Ceno brez konkurence! Žalni klobuki vedno v zalogi. 151 151 jojnniiuišioaiiinii]©^ 1 KONFEKCIJSKA TRGOVINA i MAČEK &K0MP. I FRANCA JOŽEFA CESTA ŠTEV. 3 {U :: SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. :: [| STROGO REELNA POSTREŽBA. NAJNIŽJE CENE. I«! Išl Dolžnost tsakega zavednega Slovenca in Slovenke le da rabi izključno le akvareine barve zorci za slikarje vedno najnovejši (krema) Oljnate f irneževe barve za pleskarje, stavbne in potii'tvene mlzane. lilflie posestnike tei za domaČo porabo za čevlje in usnje katero je priznano najboljše. Skatljica stane 24 vinarjev. Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne. le čistilo v tej obliki in z zamko Dfisseldorfske oljnate barve za umetnike Oljnate študijske barve Edino 4306 ae prodaja i prid Mi». on in Metodi Slavna zaloga in kemična tvornica Ivan Keber cesta it. is. Firneži, olja in retnšl za umetniško slikanje Kranjsko laneno olje ln fiirnež Emajlne glazure Lake za vrtno pohištvo ŠtediJno voščilo za pode priznano najboljše Jantarjeva glazura za tla Marijin trg št 1. Vse vrste čopičev Olje za stroje Suhe kemične, prstene in rudnin, barve Prašno olje za pode A dol i Hanptmann •a ■ prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej. Zahtevajte cenikel Zahtevajte cenike I Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. Telefon št 41. Stanje denarnih vlog na hranil, knjižice 31. okt. 1911 R 68,379.509 — Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver Centrala na Bnnajn. — Ustanovljena 1864. — 29 podražaje. Preskrbovat vseh bankovnihJ-«** fcg Jj,«; JJSSSZ&««*?3£ SffnknT 'lg.fnfefcgy^^ odpovedi. - Kupovanje in prodajanje , *eUe*dli rtynte». ^.eMg'Ji-----«. poroCil- - Shranjevanje m upravljanje (depot.) vrednostnih papirjev in posojila nanje. Inal Mariji! tro-Sv. Petra tesla (t Sisi ..asskorarioisi Generali!. I Delniški kapital in roerve 52,000.000 kron NajkulantnejŠe izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izpla-revanie kjponov in izfrebanjc vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l:stin, dragotiri itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promcse za vsa žrebanja. Izplačila ln nakazila v Ameriko in ls Amerika. 1660 Ustmena In plimcna pojasnila In nasveti • vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsekdar brezplačno Lastnina in tlak »Narodne tiskarne«. 4 IM. /s. Jaioslovonsko kulturno v3olemnost. Freti mano leži knjiga z mnogo-obetajočim naslovom »Smotra jugoslovanskih kulturnih društev«. Ta knjiga, ki so jo izdale hrvaška, srbska in slovenska Matica in Srpska knji- tonrih društev«, če tudi je še r zaa ten pripomoček pri delu za uresničenje velike ideje. K. Izpred MNl Kazenske razprave pred okrajnim sodiščem. Klerikalno maščevanje. Kleri ževna zadruga v Đelgradu, podaja k alci v Rudniku kar pihajo jeze, ker referate in resultate posneto«1 aaj ; so l)r* zadnji občinski volitvi tako prve jugoslovanske kulturne konference, ki se je vršila v Ljubljani 10. in 11. decembra 1910. Te konferenco so se udeležili zastopniki različnih jugoslovanskih kulturnih društev, institucij in podjetij, namen ji je pa bil, dognati, kako so na konferenci zastopane kulturne organizacije d.i-slej delovale in kake so njihove na-Jo«re za bodočnost. Na konferenci so bile zastopane važne in uspe.sno delajoče kulturne organizacije in »Smotra« nam podaja prav zanimive slike o njihovem dosedanjem delovanju. Celotne slike o stanju vsega kulturnega delovanja vseh jugoslovanskih kulturnih društev nam pa »Smotra« seveda ne podaja, kakor je ni podala konferenca. To že sategadel ne, ker niso bile vse kulturne organizacije na konferenci zastopane« Že naslov pričujoče knjige (Smotra« opravičuje upanje, da koda temu prvemu zvezku sledili še drugi, kakor se bodo tudi kulturne konf■;-rOBCC nadaljevale, da borno torej imeli revijo, ki nas bo redno čotud. v daljših presledkih obveščala o kulturnem življenju med Jugoslovani In o kulturnem delovanju jugoslovanskih, prosveti posvečenih društev. Taka revija bi bila ne samo informativno jako koristna, negro bi tudi z:tr»-menito pospeševala prizadevaBja po kulturni vzajemnosti in končnem cilju vse te vzajemnosti. n-im.-eč' po kulturnem edinstvu Jugoslovanov. »Smotra« podaja tudi preeej do-oro sliko o sedanjem stanju jugoslo-ske knltnme vzajemnosti. Beči se mora: jugoslovanska kulturna vz; I »^mnost ni več beseda brez vsebine. Medsebojno »poznavanje Jugoslovan- \ take pao vin navaja Hribar v obt ruskih narodov napreduje, kulturne ve- i Sodnik je zaslišal danes tri priče, M postale temneje in realnejše ali j ki so bile ves čas poleg Ifaika, ra-od končnega rilja smo oddaljeni se j ran Ustraši ko je kil ki pre.-; vratmi. celo večnost. I Nokesm teli prič, pa ne potrdi ovad- Ze desetletja >e razglaša, da »Od be. ^ptotoč izrpovv-do vsi trije v sini-Triglava do Carigrada^ /.ivi le en j sla zagovora. Zastopnik tožnikov je «am narod, ki je sicer razcepljen na predlagal nato za pričo tožnika različne države in na različna veroiz- inesra in SlSseoVil «e nekaj drugih povedanja, med katerim pa s«j dija- j prie. katere l>o srd-ik zasliši, in je me razlike do-*ti manjše, kakor I zaradi foera preložil obravnavo. lajev je napiavi* deset skiivnostnih } praškov ter jih poslal carju s slede- j čim pismom: »Vzvišeni gospod! Vži vsak dan na vse zgodaj, takoj po j volnenem vzhodu, enega teh praškov in zaupaj v boga in- v mene, kot nje-sro-ega namestnikr na zemlji, da boš rešen v«eh nevarnosti in da ne bo nihče v stanu, vzeti ti tvoj prestol in tvoja gospodstvo, četudi se cel svet preti tebi vzdigne.« Car se je po aa-mcstnrku v Ka^ kasei lakvalf) naj-visjemii duhovnika ier mu d'irovai drneroecno Ziato bi o. * Grozovitosti ljubosumne ienc. V občini lTzon pri Braševu se & zgodil grozovit zločin. 4Gletna žena samotnega občinskega bilježnika, Mozeaa Rapolthvja, je bila zelo Iju- nepričakovano in imenitno pogoreli Ker drugače ne morejo ohladiti svojo jeze, zalezujejo naprednjake in glodajo kje hi mogli konvu škodovati. Posebno vnet za tak lov je Hribar, posestnik in bivši dobrunjatl odbornik, meaogledee in občinski komisar, kakor si ta možakar domišljuje. Že j bosumna na svojega ločenega moža. dolgo ima posebno piko nn zavedne- Naposled je dolžila otroško vrtnarico ga in odločnega našega pristaša, po- r Uzonu, 201etno lepo Matildo Ne-»estnika, gostilničarja in mesarja da ima intimno znanje z njenim Jesiha v Rudniku. Hribar se v svo- • možem. Izvabila jo je v svoje stano-jem sovraštvu ne strani nobenega še ? vanje, kjer jo je začel njen sin mu-tako nmazanoga sredstva, da hi se čili. Nato je napadla zver deklico, ji znesel nad Jesihom. Sosedom je že strmela obleko raz telo ter ji z ostrim naročil, da naj pazijo na Jonska, če j kuhinjskim nožem prebodla obe prsi. bodo moirli kaj zaslediti, da ga spra- Nato ji je z velikimi škarjami strig-vijo v kazen. Toda dosedaj je ostala j !■ kar cele kose mesa od spodnjega še vse to zlobno prizadevanje brez ! dela telac a. uspeha. Celo ponoči ne da temu kr- j : Groxno prorok m poja. Prodno BsAcemm možu in I lin ilusninaa ! mase ihesto let, bodo imele skoraj stebru v Dobrunjah miru. Okoli gotovo vse žonake brke. Tako vsaj tr-polnoči se plazi večkrat kot kak tat j di danski učenjak Brandt, ki aelo okoli .Te*sihove ?jro«tilno, skriva m pod 1 nataučn;> študira vprašanje šaku Tr-oknoin in ajrleda v sobo, i a kor rokav- j di, da ima že dandanes 10 % sešmk njač, ki išče plena. 3ipweda si lasti to j pcreeej vidne brke, ki si jih pa ali pravico zalezovanja in opravičuje t brijejo ali pa 1z\*u\1Jl>. Razentega tki svojo vest s tem, da je odbornik m *-*di ta učenjak, da so botlo brke pri ima pravico pav.ifi na red in mir v j ženskah \\"dno bolj Cirile in da je to o! »čini. Tako je »šjjega!« turi i neki , znamenj napredka in razvoja sesie. , večer že po volitvah skozi okno v Je- 1 Kaj bo ]>otern z neelegantno opazko j sihovo gostilno. Zapazila g*a je go- ! starega Damama, ki je. reke.', da ! siilničarka in opozorila moža, češ, j stvarnik samo zaradi tega ni dal čea glej ga> Tome gleda v hiša Jesik je vstal m šel pr(*l hišo, /a njim pa je šla tudi njegova žena. Ko sta ae vrnila je rekel Jesih svojim gostom: . .le se pravi, zdaj mre proti Dreme> Uu.c Hribar ]ia je tožil Jesiha m njegovo soprogo, češ, da sta ga pred hišo zmerjala m paovala na nedostojen način. JeMajtar. policaj, pes in med Sieilijanei in Pijemontezi. med Bavarci in Hoi*tajru*i. meti Provok-cali in Bretanjci. Ali o/nanjevalci ki jezikoslovne resnice pozabljajo pr^ tem popolnoma, da se je nacijonalao ' in kulturno edinstvo med Nemci in Tialijani ob Dantejevih in Lutrovih rajnTi dalo vse drugače lahke svršiti, j kakor je tak proces danes mogoč. leden gost pri londonskem kronan/n. gosti, ki so so ndele- žili slavnosti kraljevskega kronanja v L#ondonu, je bil tndi nečak nekega indi jsfcepra. radže, Mandžad Moha- Jugoslovane vezeta pač kri in jezik, j ™ed -Mi Kiku Ko so bile slavpos.i drugega pa doslej še nič. Jugoslo- | končane, je sel v Pariz, da se navm-Bnaki narodi žive dolga stoletja že ; 1* "n—rnega življenja. Ko mu je pa vsak >voje posebno narodno, držav- denar poe>l, je poslal ---oj^ga adjn- no. gospodarsko, kulturno in versko življenje, in — kar je poglavitno -nikoli ni bilo med njimi realnih -kupnih interesov in ciljev, izvzem--amo dobo turških vojska. V tem tiči pač. glavni vzrok, da je zavest nacijonalne skupnosti Ja-goslovaaov še dandanes tako medla, teoretična in omejena samo na ozek rog intelektsrvaleev, v tem is edja tanta k nekemu jnvelirju, pri kate-rem je natoči] za 21.060 frankoar ju-velov. Ko je j u vel i r r.e. to pri še] v I hotel ter i ihteval od indijskega pria- tkani brk, ker bi ne mopjo nmolčal-} ii britju . begeoda o jal>olku. Vsakdo ve, j da je bilo jabolko, ki je je utrgaia Bva na nasvet kača - satana — od 1 drevesa ^spo^nanja« ter ga dal \ \ Adamu. Pred nedavnim časom je bila v Londonu t velikem britske n ! muzeju rakova, na kateri so kile j rsaetavljoae vse rastline ia živali, o i katerili sr gi>vori v sv. pis;uu. Pri tej priliki ;fe imel neki profesor preda- ; ve nje, v katerem je dal poatnS&leem oledečo vjirašanje: *>Kdo ml n%ore razjasniti. kako j* mo^rel bog" ukazati Adajm :n Evi, naj ne je-ta v raju jabolk, če je l>il pa ta raj v Palestini — v tej deželi pa sploh bq no-zna^> jablamel Roman v EiSis Islandu. Na no-l^oiiOMi drugem kraju se ne odigra toliko gajiljivih scen iti tragedij, kakor rvvao na »pragu v novi svet«, Ellis Islandu. TaVo so bile te dni uni-česte tudi najtepet* nade lSletue ru-•ike Židovke "Dore Sarasonove. V v\ domovini se je zaljubila v Poljaka O. Rvbiezinskegra. katolika, toda roditelji ?*> nasprotovali toj mladi ljubezni, nvbiezineki je zaradi tega odšel v Ameriko. In ko si je prihranil dovolj donarja. ga je poslal Dori ter ji na"rr>čil, naj pride skrivoma za njim. Ta je to tudi storila. Pob**jrni-lm i'" 'd fkrma. Toda njeni starši 90 brzojaviM židovskemu izseljeničkemu đasasi in ta je brzojav oddal mesije- ea denar ali pa j-ivele. mu ks ni ho- | ajm^enru uradu. Doro so zaradi tega • tel dati ne enega ne dmjroga. Denar- nrijeli ter jo nos : ja ni imel, juvele je na dal neki !/>.-' beznivi Parižanki. Vsled i m i aslffi ovadbe so j>riieli Ali Khana v Mar-seillu, ko se je ravno hotel od p ljati glavnik vzrokov, da se imajo ->riza- j v Indijo devsmja za kulturno vzajemnost — ki * Likroceai t,eer. Par.ski h m se je vendar le sredstvo v dosego k*l- i priiieab prav znncilno opasko o vo- banega edinstva — l>oriti s tolikim: vami. Zadržujejo pa to delo tudi *Jitične razmere med jugos'r vanski-rr\ narodi, naspnJja med aspiracija-mi pusa me lllih jugoslovanskih naro-dav in pa odvisnost ed tujih kultur. Smešno bi bilo tajiti, da smo Jugoslovani danes še kulturno odvisni od tujih narodov. Jugoslovani smo danes precej v tistem položaj ha-kor so bili Nemci po trideoctletai vojni. Nemci so bili takrat v popolni kulturni odvisnosti od Francozov in ka- Angležev, v še večji odvisnosti, kor danes Jugoslovani. Slovenci Hrvati smo v kulturni odvisnosti od Nemcev in Italijanov, Srbi in Bolgari v kulturni odvisnosti od Fran-eozor in Nemcev. Kulturna emancipacija od tek narodov pa se vrši sicer počasi, a *i-♦rurno in vzporedno ž njo se vrši pro-ees kulturnega zbliževanja in k^ltur- diteljo ftaacoskih socijalnih ' ;emo-kraiov, gospodu Jan resu. *"• -srn>d James je zbornični »tiff-er^. >T i ni str- j ski stoli s" stresejo, kadar vatama, da i zMtrrmi. Doma pri njem je pa ravno } nasprotno. Tam nosi zopet trospa po- ' slaiieeva vla/lno ž^zlo in njeni do-aiari tiran kot pametnejši pridno Tnolei. Pravočasno mora priti elredu, če pa zamud', tedaj n^ »lolo ničesar. Prisodilo se je sI^m! črk. Oosnod Jaares je bil nekega dne v zbornici zrlo nemiren, ker je bil pri njem doma h* čas za ohedovanj*\ Minister jo poslali nazaj. Ko je pa Dora Hftooila na krov ladje, je skočila i v valov je. Navzlie hitri pomoči, je b'»o mogli več rešiti . . . Vsaka mati ve t koliki meri doicnje pospešuje napredovanje nie otročička. Čut utrujenosti, ki se v tem napornem času pojavlja tako rad, sc z rabo Scottove cr^ul-:-: lahko odvrne. :-: Seottova :: emulzija :: in j za javna del* se je sest on j triul'1 zaplesti zborničnega »ttcrra« v razg »-vor o zadevi svoje strdke. Oospod Janres se je v?jadao izgovarjal, da pe vp trroizfi'» lačen. K^r se je seja že itak btfsala aoajoa, tedaj je odšel Jaav-z električno železnico domov. Toda mratator je smatral za jako važim, da ;e končpl svoj razgovor, ki ?a je v zl>ornic! I Jan resom imel. S^del je torej v voz ter se odpeljal k Jaur^-su. Pred elaief iK"1] je na stormi- ne viairmnosti med Jugoslovani, iio-o pod protektoratom češke kulture, saj se vse jasneje kaže, da po-staja Praga središče in ognjišče vse csh sedel »tigor«. Kaj naj pomeni slovanske kulture in da se temu ob j to? Oospod poslanec je mmietrn jras-sr.rlelovanju vseh Slovanov stvarja f jasnil položaj. M^dame pra aajfcri ni nova kultura slovanska. i mogla dočaka«. Vsled tega je mna Na nevarnost, da nas bodo samo . sama pooboflovala. dala nosoraviti trenotku živeči ljudje zasmehovali j ter Sla na V,a.V°.r ? & kot idealiste, izrekamo svoje prepri- , to prejlnisal zdravnik. Sluzkime ima-čanje: če ne razdere tuji meč vse^u jo v tsfcem slučaju IW*2f. prosto obsega vrsto krvotvornih krepilnih sestavin, ki jako udodno vplivajo na mate- f> — r,no mleko ter oživljajo in gSj^ osvežujejo Seottova emul stopanja, zija jc lahko prebavna in se torej lahko u2i?a. Tri p-^knpn zahtevajte izrecno Scouoto etmib^o Znamka »Scott« je, Id je vT>elj»fMi tc 4«» 35 let in jamči za dobro kakovost ta učiaek. Cenn rerirn": steklenici 2 K bo Dobi se ▼ vsaki lekarni. 8 Strašno je, noč za nočjo brez spanja sedeti v postelji is ka-Šljati. Od vsega tega čaja In sladkarij ml je 2c kar hudo v Želodca in nič se ne obrne na bolje. — Kupite si sodenskih mineralnih pasti!j (Faye-vih pristnih.) Ako >ih po predpisu zlasti sjutraj in zvečer, začutite takoj olajšani« in kmalu se iznebite vseh težav. Pri tem pa sodenice pristno delujejo na želodcu. Skatljica stane K 1 25. , Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Tli. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV/1. Orosse Neugas»e 17. Pred kratkim nanovo obzidane »veiorvno >ma?»e vrelee Gie^sfaLiblei* je g. dvorni svetnik prof. Ludwig nanovo analiziral, g. prot*. Hneppe baikterijolog-lčiio pi*eLskal in g. proi". St. Mejim prei-zrkusil na njih radijo-aktivnost. Ta dela, ki so jih izvršili v Pragi pri e. kr. namestništvu imenovani učenjaki, so irirsade da vse> ^njejo vrelci Giesshubler rasen bogastva na ogljikovi kisihti tudi izredno njrndno in posebno karakteristično spojitev njih sestavin: iz tega izhaja tudi že stoletja preiskoaeoa zdravilnoet iriesshiibelakih vrelcev ic njih veihnj naraščajoči sloves die-tične pijače in obče posnanj«1 »briz-nast z Gieshiibiom«. Priznane mečna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so E2šWA kolesa. ^•Mfnitjj? j?asiTo. Ilnstrevni ceniki ompćaćR. K. Čamernik Ljubljana, Dnnajska cesta 9. riKlzL tiijortB i tiitiHi pum. Mi iz po sojeva cije koles. ■4 Miado. stare. Vsak pove: Ta pa je za me ? Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav želod'c imam! Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Ljndska kakovost Kabinetna kakotest liter K 2*40. n . 4-80. Naslov za naročila: .,n.0R!AS". Ljnbljana. Postavno varovano. Visoko odlikovanje. Kaikor nom poročajo is Drašdaiiov, je bila odlikovana pri letošnji higijeoioni rau-stavi v Draždanih med drugimi tudi tvrdka P. A. Sarga sin & Com. c. iaa kr. dvorna dobavitelja, Dnnaj-Paria-Berolin, a velikim darilom za razstavljan »voj aobni krema-kalod oni kakor tudi aa s»plo*no priljubljena glicerin toaletna mila in glioeria toaletne potrebščine. Dobro preizkušeno domače sredstvo, ki je prestalo izkušnjo časa in večji meri, je slovito prasko domače se že več nego 50 let rabi v vedno mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja r Pragi. Njega izborni, antiseptični, hladeči in bolečine tolažeči učinek dela to mazilo za neutrpljivo in nenadomestljivo obve-zilno sredstvo pri vsakovrstnih ranit vah.Praško domačo mazilo ee dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah in j<5 imajo zato v zalogi v domačih lekar-nicah mnogih tvornic za stroje, sladkorni©, steklarnic, špiritnib tvornic, fužin itd. Ne smelo bi ga manjkat?, pri nobeni hiši. najboljše vrste po najnižji eeni artomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča Ivo Bajželj Ljubljana ffirile Terezije cesta M (KolizeJ). Rarsok^r so eošTc najnovejše slovenske plošče a K 3*50. — 1000 igxl K 2*—. 271 ^mm MMm gangsi l Kodna trgovina iJezeršek na Mestnem trgu priporoča svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov, kožuhovine itd. :: po znano nizkih cenah« SV;,: Sredstvo sa lepoto par exellen-<*e se more imenovati že dolgo let splošno upeljano milo »Oja«. Ne glede na čisto izvanredno čistilno moč, j daje milo »Oja« polti prožnost in I gladkost, cvetoči kolorit. Milo »Oja« sc dobiva v vseh lefearnah, drogeri-jah, parfumerijah in vseh v to vrsto spadajočih trgovinah. Pazite na ime »Oja«, ker se zavitki zelo podobno ponarejajo. • Čanje kar se sedaj pripravlja in snuje, postanejo Slovani nositelji nove, lepi* in vrsvišenejše kulture, ki »x> dala prihodnjim stoletjem svoj značaj frt pa lahko z delom za vzajemnost in kulturno edinstvo Jugoslovanov *o prizadevanje pospešimo. Zato pozdrav- in so šle tudi nn sor^b^l. Klinč Dna pa navadao — asms, Bw»mveT o zadevi iz stroke javnih del je bil končan m« sJopfaJpgafc — na »iicrer« • je mirno ča;kal ne svojo ženieo. * Desrt* nr»ftVnv 7s r^»r;tev Miris. Najv^i dnbavnnt v OmvH- v i jamo »Smotro jugoslovanskih kal- i Kavkasn, Hadži Rašid efendi^bdu- i Vdrgnenja s francoskim maniem Br«£zay delajo ftudež«. Dobiva se povsod. | Zahvala. Za blagohotne izraze sočutja ob priliki smrti naše drage sestre, svakinje in tete« gospodične Karle Windischer izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Žalujoči ostali. Zahvala bodi izrečena trnovskemu župniku c\. g. Ivanu Vrhovniku za blago naklonjenost o prhki najinega slavljenja alate poroke. 3898 Osobito se zahvaljujeva za ginljivi nagovor in za vse njegovo opravilo s katerim nama je slavje neizbrisno vtisnil v srce. Obenem se tudi zahvaljujeva cenj. pevskemu zboru, ki je tako visoko, povzdignil cerkveno opravilo. V Ljubljani, 12. nov. 19U. Gospodična s trgovskim tečajen, vešča strojepisja, slov. in nemške korespondence, tali mesta v kaki pisarni aU koatoarja. ara tudi kot praktikaatiB|a. Naslov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 3824 isa 3705 Ferdo in Josipina Burger v Ljubljani, z velikim sadnim in zelenjad-===== nI m vrtom in kletmi = se proda iz proste roke. Kje pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. Stanovanje 3677 z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinanv s oilda h MmM evantMue za feSmar. Izve se na Tržaški cesti št. 13, v gostilni. naj vsak, ki se zanima za božična darila, zahteva po dopisnici moj bagato ilastrovani -lavni katalog, ki vsebuje veliko izbiro botičnih daril. - Razpošilja se vsakemu gratis ia franko. - C. in kr. dvorni dobavitelj ( Jan Konrad, Most št. 1176, Češko. ni tudi za gostilno jako ugodna. »urada ali letna eJhbISi aHi i itim. Kdo, pove upravniStvo »Slov Naroda«. fledka prilika! Zelo dober BJlgag^aai skoro nov ts ss ^ se po ceai proda na vorjlc Sv. Petra ceste, vhod šađsckega c št. 2, L nadstropje. 3919 iul fsiii dne se &i£da talroj v večjem kraja ca au7CQ|sClCSa% Ože-njenct br.?z otrok imajo ■ rcdr**-t. Ponudbe pod ,«»ozaki slcga" na upra-nistvo »Slor. Naroda«. 3886 s 4. eventualno 3 sobami 388J> se Bili s i ttnajn. Snoal trg 3 (trg pred scdnijo). — Več pri hišniku T T crn I il lam P*^^2'ru!B Meko? se proda ali da v najem, -Sgg Ponudbe ped „irafna eksistenca11 na uprav. »S;ov. Naroda«. 3869 ki je dovršil dva kl I - rasi či aieseaav B tf% ske šole, :-: luli ^es^8?™ m 'ava\ ■ m Naslov se izve v uprav. »Slovenskega Naroda« 3885 prodajalka v papirnati stroki išče službe, gre tudi za blagajničarko bodisi tu aH drugod. — Ponudbe: „Predaj alka" na uprav. »Slov. Navode«. 3915 dobro izurjena v trgovini me>an* stroke, dobra ractinarica. sov. in n:m. . ika zmora teli svafe mesto takoj premašiti. C< njene dom be naj sc po šiljajo na uprav. »Slov Naroda«. 39 4 OfliiKp rfatiniFaiii obstoječe iz 2 seb, predsobe, kopalnice ter balkona kleti in poraba vrta hit i za Hm za iens 549 I Mm V KH ta To^čno tovarna cis Poti ▼ Eožno dolino. — Več se iz«e istotam v pritličja. 3-17 [em i notarski!! steal izorleoeoa. nemškega in slovenskega jezica popolnoma zmcžne?a • 3894 Imate ia stsroaaaaa restavracija ▼ sredini mesta Ljubljana se tako] odda ¥ najem. Poiasnda dsie Ivan D*x, Marije Terezije cesta st. 16 v Ljubljani. 3871 Stara, že nad 30 let obstoječa trgovina * mešanim blagom, letni promet K 70—S0000. ▼ velikem kr*iu na Gori-Sken se radi bolezti odda pod jake ugodnimi pogoji. Ozira se le na resne kuoce. Pov pra*at» je ori uprav »Siov Naroda« pou lf trgovec kL 1338". 3841 Deklica litina Sillii. leti stopiti i službo s 1. lan. 1912 h gospodinj-, kateri bi dopoldan pomagala v kuhinji pospravljati in popoldan šivati. 3903 Ponudbe naj se pošljejo na „U. K. st. 15." paste rsatante Žalec pri Seiju. plodni atelje 3905 : Roza Medved, : Mestni trg štev. 24 izdeluje kostume in vsakovrstne plašče gc Sujj.tj.c3i krtjB is m mm csnal vseh vrst zr orade^ I đrn&tra, t^«o asm mi. Mm Cerne ! vraver la IcSalovateM kavr«ukorih *£a«*«ilij UaSi-css, Stari trs 20. j Zz-ll&l IrooKn. 235 j Vstop 15 decembra Plača po dogovoru. Kazimir Bratkovič, c. kr. notar v Ptuju. 11 ifflli „Tiha dcEz^a" v Postojni se odda s 15. decembrom v najem. Pole^ gostilniških prostorov ie se mala dvor na, sobe za tujce z vso opravo, vrt, prostor za balincanje hlev, njiva itd. Ona po d govora Poiasnda daje a* fran Falerae;!, Postajno. MM Si 3872 ■ ftrl* I ! -»r>-;i?.- harsarfi (2r"sl- p roller), domaće reje, izvrstni J pevci se priporo!aio po niz- kihcen?.h, 8, 10, 12 in 20 K. franc Osnahna, fjubljana, cestni trg 10. Povsem izvežban licitator r t«. Prodajam po znižani ceni za vsako cerilo izborno K 11-2G Sdor naroči 3 komade Uh tebi Z ranko želi spremeniti siužlio. --—. na vsako pos»3;o. ------.- Vzorci vseh vrst plaLnine in pavolnine gratis in franko 3 09 Jao Werner, tkalnica Dobruška 509 ([eski). : Največa učinkovitost sezije : Naslov pod šifro jiE11 ^Slovenskega Naroda« na uprav 3846 Oddasta se takoj v najem pripravna tudi za delavnico. Vprašati je 3814 ia Turjaškem trgu 2, pri hišniku. 7,a večje tovaru ško podjetje SC ve-ten in zanesljiv z-":s"n;:a z uro Najbaljša s>. . siuzb.-na, vojaška in športna ura za g ^pode in dame. Z Mjnnej«!« irfcarsk?« prcciiijtkiai k.iesf-m, S letnim *isae«ia janstron 0preni:jen« piešcata ura, za Vsako tfebe ost tleakoT aretiar^Ji.Ta, na fini esnafi zajjcsrtiic: f»f?ar:tne mca-tirana ara ? ipeclAlao p(ošt««em nikJjasiem a«i jcklcacm okrcv b staae koaia« K 9*59, 2 koaia^i I 27-— Eoiia predaja po ; orzetjo ara-Tsrsznil (!. Six) Dunaj DL, toiia^sa 24*1 Zbirka Mm Mm v slovenskem jeziku. u. Jfarot Jurman optik Emilija furman ra. PapeS jLjubjana, lisfooada T9tt. 3910 •53 i najboljši izdelek, ki jo ie več sto odjemalcev priznalo za aaSokasnefšo ia aafizdatssiso, pošilja zavoje po 5 kg za K 3 80 s poštnim povzetjem franko po celi državi Alojzij Vorliček« Praga-Sm&chov. sshu agistral iščs za takoj 3908 ^ P ^ m , ,. Oglase sprejema nastanjenim nrad mestnega magistrata ob navadnih uradnih urah. a?a» ^p*a I I je varstvena znamka v dokaz najboljše kakovosti. :: Svetovnoznana •a so Uradnik 10. razreda, star 34 let bi se rad seznanil vslep pomanjkanja znanja s pridno, izobraženo in dobrosrčno mladenko, ki ima j nekaj premoženja. — Pisma pod j naslovom: „1. R. 34" na uprav-:: ništvo .Slovenskega Naroda". :: fe mnogostranost idcaln. snstrumenta Hup s ta patentirano glasovno ročžcc, l zvezek: KcdZensM ii?iod o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim tisliovciisi zakonom z dne 17. dec. 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. V platsio vezna 6 K| po ?o£t£ % S 20 via. jY*roka knj^arna v Ljubljani. Qvf»a"AVr! A71151 tli umetniki' ki P°i°za ^ramofon n- Pr- W>T ViV VilVaVlIttlll Battistini, Caruso, Gunther, Karto-useh. Kurir, Siezaic, Treumann, Zwerenz in dr. :: :: :: :: :: :: :; Al AVIIA 711 ^Itli? imena avtoritet, ki priznavajo polj 1 tlU V liU^IiailC* polno umetniško ponovitev glasu n. pr. Leon Blech, Oton Lohse, Felix MottJ, Ar tur Nikiscb, dr. Richard, Strauss, Feliks We?ngartner in dr. ^ :: :: n :: :: :: n :: :: i da samo sistem vsakokratnega SV£t0VH0Zfl3I10 P^™-*omogočuje na- ravno ponovitev :: :: ivalllCe ia ii&mi n da ži ss inorslo Hi, v Ljijaiii: Sodna ulica št. 5. Avstrijska gramofonska Družba z 0. z* Dunaj 1. Ponudbe pod „PostOVOdfa11 na jprav. »Slov. Naroi a« 3867 "al! Svoj izdelek ostro jigaae strojne zidne in zarezane strešne prve vrste prve vrste priporoča 442 J. KNEZ V LJUBLJANI. Sprefma tudi zastopnika za razprodalo zarezanih atraiuikov. Sprejme se m\ špecerijsko stroko .". nad 25 let star, ki ima tudi sposobnost ===== za potovanje« — Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih služb sprejme pod Šifro „Stalnost" upravmštvo »Slovenskega Naroda«* 38-52 JosCa Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-i: nega blaga. :: Manufakturno trgovina na debelo in drobno. Ljubljana, Stritarjeva ulica. Julija Štor v Prešernovih ulicah Me«. S. [« žalna auta. tata h aMn mm, Kfljn za lan-tn* h ms* ficinEnkll w\\\ niljn. Sleffaatna in Jako skrbna izvršitev po vsoh conah. 8271 ■aji ^Maaii Št 38147. 3S99 , r D'tsaiogk obrtnike. Pri mednem magistratu ic podeliti za tekoče leto dvajset povodom praznovanja 60 letnice v-r»danja Njegovega c. in kr, Apostolskega Veličanstva osnovanih u-tanov po 10O K. Prav'co do teh ustanov imajo brce lastne krivde obubožani in one" mogli obrtniki ljubljanski. Fr ^nje za podelitev teh ustanov je vlagati rtraradno dO 1. d«Cei*ttF2 t. L Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. novembra 1911. Za oskrbovanje občinskiii opravil mesta ! ?nb1ja?ie začasno pastavljeai c. kr. dežetae vlade svet** Lasch^.i, 1. r. pripravna in vsako obrt, se proda ali pa da v najem. Gostilniška koncesija ostane na hiši. Več ae izve pismeno pod 3875 i,S- 100" na upravn. »Slov. Naroda«. Fran Sax, elektrotehni Ljubljana. Gradišče 7 eblaatv. koac. instalater za električne naprave, luči, prenos sile9 dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! Poprava v stroko spadd'očih del. V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najmočnejšimi preskuševalnimi aparati. — Cene in delo solidna! prima oroije za žagaije deScic. Izdelovanje predmetov 2 žaganjem deščic je jakt ped■ (ne 1 a tepe spravite za staro i a mlade v prestah ara«. — Nr. 93C7, prima orodje 2a žaganje deščic, pritrjeno na močnem kartonu, s 7 orodji in Dredlogo, kompletno K e*—. —-tisto toda z 10 poma orodji in predlogo K 5*-—. Nr 9310, prima garnitura za žaganje deščic v smrekovi omarici s pokrovčkom in 9 prima orodji K 7*39. največja izbira orodja m žagaoje r mejen glsvuea kataloga. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nataj. — Pe povzetja raipoillja c. in kr. dvorni dobavitelj Jan KGMRAOt rizposijjcvalsik v Most* št. 1161, .-. .-. .-. .*. (Češko.) ,\ Glavni katalog 7. okoli 4000 slikami na zahtevo vsakomur gratis in franko. 2923 ravno £ Modoma M, Dren i k S :??M!*.!*3, Zt^ZTt&m trs 7. ii in mil. - Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji žiberi. Predtiska-rija- Vezenje na roko. Tamburiranje. Pižsirairje itd. Popolna zaloga telo-▼adniii obiek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestna. :: 171 11 Novo otvorjen od c. kr. deželne vlade koncesijoniran :: prvi zavoi za posredovanje služb :: [ za hotel; ke, restavracijske, kavarn i jke in gesviiniike posie, kakor natakarje in natakarice, markerje, ho'clske ?lu£e. v ;: rje, vrtnarje in kočijaže, sobarice, meri sploh služkinje. — Tudi prevzame oskrbo pesicžiega osobja za veselice itd. [ošto 26 v ve*. Ta odlični roman podaja zan nivo in pretresljivo sliko iz narodnega ivTjenja in priča, kako nemška ;~ena uničevalno vpliva na slovanskega moža. Undina. Spisal Aadre Tieariet. ■« 00 v, s yšto 10 v v#č. Eden najljabeznivcj5ili irancoafci* pist-teljev je v tej knjigi podal dra^estno povest, ki jo je svetovno kritika avrblika med nesmrtna defa. Zgodovinski rorn^a; spisa; Vladimir Vesel Covvi C 1-40, vec. S 2-S3. s ^tto 20 v veš. Koccem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenske« kmetski punt Kmetsko ljudstvo je »krat strahovito »pelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčite ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgili vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse 10 nam popisuj r pisatelj v tem velezanimivem romann. 1 Roman; spisal Fr. Remec. »ros. S 1*0, vcx> K 2-SO, s pošta 20 v vaš. To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklo««, slika Jivljeaje fe tedanjih malomeščanski* ra fosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzra9*o v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo žlvljensko areeo. Zadnji reiovine Ifrmh. Sposal hY. Remec. Omtio. & 1-50, s pošto K 1-70. Velezanimiv zgodovinshi roman iz časa rokovnjaškega gibanja ran Kranjskem Ljta is infra siraiuAia maaato. Ooaa — -80 v, v**- s l'*0, s pooto 20 v već. Ta aitčaa ljubezenska povest se je občinstva prav posebno prikupila. Dejanje se vrš* za Um zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesta je popisano, kako izvriH strahopeten človek občudovanja vredna junaStva. samo da bi se oprsl pred tisto, ki jo ljubi. trahovalci dveh kron. Spisal Fr. Lipič. 0«sa »rod. S 2;—, vez. % 4-— pošto 40 v veš. Velezanimiv romaa izza časa vdikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim cesar s tro m in beneško republiko. Spisal F. M. Burnett. Cena broš. K 1-60, s pošto 20 v več. To knjigo veselja, kakor jše kritika imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita. Aleš iz Spiaei Ivan Cankar. Sama tn-oš. K 1-50, vem. *t 2-50, s pošto 20 v veš. h'ajfoolj ljudska in eia aajlepsih povesti, kar jth je spisal Canaar. G Roman; spisal Fr. Remec. Omam broš. K 1-50, vez. K 2-59, a pošto 20 v veš. Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrsi v Ljubljani ia njena okolici v Časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti sroje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča. o nivo. Spisal Valentin. Ztui. Ceoa K 3-—, s posto S 3-20. To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilničarja. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Ceaa broš. K !■—, vez. K 1*80, a pošto 10 v veš* Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja. Prešernova ulica 7 o Ljubljana QD 42 77 / 1* « rmonlke kroti 4.40. K K t* *t. 30O*/«, 1« Mrk, S r**isMa, ** §ftmmmw. V.likoet f« . . , £t 6 M« • tipki, 1 t.^i.fc i. »« |!uot. TelikMt aix'«<*. . • ■ Št. «S«»<4, i« «,k, 2 »ifatn 0« glmww. Velikeet »Xlim . . , St. 30-1 4. 1» tipk, 2 Kfistnt. tt flatOT. Velike« t t« X H rs* • . < (Nb lt tipk, 3 rafftUr«. M flaMv. ▼•UkMt «XUM .... K S*— Šola za uatofec k TOki laaaeaaSal ■—•■■J. NutnMt p« penalu rAspoiili -r-.» to MtP aa2it STVtont firm* o. i» kr. dvorni aeaavtte)] . feVf«-*wi hitiUf ■ «ktl! •«#• il!k«mi. I> «*kt»ro ▼sekomur greti, is freake Fnrri 1«! li stati te prstani. e. kr. lihi prauku-•aai K —-*e», trcbnu postaeeai K I—• 1* karata« atae» K 750. ••5». 9*10 Uha mi, krotke, ea-■eolaireen poročit* darila eknaa« fcjdclaai pa ujaišjik cenah v aajkafjarefM brkeri T.% mmrm sadoetoje papir. C ia Wr aaaraa javelir JeaKearee, a*estit.U4a> ••■»t« SaaSaaaaal clav«J katalog s ekeli 400« slikami gratis ia fraako. 2*3* Najboljši češki naknpti Tir. Ceno posteljno perje! ZiotovUene pcstclle Kjf mreža, dobrega, puljencjja 2 K; boljšega 2 40 K; p rimo polbelega t&* K: belega 4 K; belega puhastega 51© K: kg vcleflnes;« snefncbel^fa, puljenegm, 6'4o K, S K; k4 • k» aasrsf frsako. 2682 rz gortonitrfira rdečega, m** drega, brlela ali rnrnenega n&nkinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Uroka, a dvema ^glavnicama, 80 era dlg, 60 cm Sir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim oenetn 16 K; napo pok 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 1* K, 14 K. 16 K, »glavnice 3 K. 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70. 17 K 80. 21 K, zglav niča, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradit, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povw*iu. od 12 < naprej franko. Lahko s« franko eimcnii za netigraiaioče *e vrne denar — Natančni eenovnlki gratis in franko. S Bcnisch, Deienice St. 767, vesko. San?© dni! z hrzopamiki francoske družbe. Haure n Me© Vorli. Veljavno vorne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri 3439 ED. SMARDA oblast ono p trjena potovalna pisarna v Ljiu!MDunojskacestflii8 v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovca". Vozne Listka iz Amerike v stara domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po rsek Železnicah za prirejanje zabavnih ia romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno. Efekten križec na stalu (prirejen tudi aa steno) lepo zlato bron-Ciran. Podobe (Kristus, Marija) so porec-lana v - s svetiljko iz barvastega stekla, okoli 58 cm visoko, samo 7 K. St. 9713 Z glasbilom, ki igra 2 komada 10 K. Št. 9714. Z urot ki se navija aa 30 ur, kazalnikom slouokosčene barve, naifinejse regulirana in repasirana, s 31etno pismeno garancijo K 10 80. St 9715. Z glasbilom, ki igra 2 komada, z uro, ki se navija na 30 ur in kazalnikom slonokoščene barve K 1350. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetju razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj •Pabs SVai «• «rae*aa«M sjiitilijiigiti i lati it. 1159 (trto). Glavni katalog z okoli 4000 slikami na zahtevo vsakomur gratis in franko. i Lena**« 1905. Slav. občinstvu v mesto in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi Imm lancila s? hitre ii \m. Cene brez konkurence. V zalogi je vedso «» 30* kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lakko izbere FR. IGLIC LJubljana Mestni trg 11-12. Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nad tp. | r. z navijanjem Klavirska, mandollnska in godba na lok se ne doseže z nobenim drugim fabrikatom £lr:de na preprosto, praktično konstrukcijo, nepokončljivo stanovitnost, elegantno opremo, odi., premene polno glasbo. so glsvniea, ki se izborno obrestuje, delajo pa popolnoma brez obratnih stroškov in se takoj lahko povsod postavijo brez kake priprave. ss Hupfeldov Phonoliszt-Piano :: najboljši in najodličnejši električni piano za umetno igranje v zvezi z originalnimi nmetniškimi notami, ki ponavljajo ročno igranje najpomembnejših klavirskih virtu-ozov. Se tudi m roke lahko vsak čas igra. — Prospekti gratis in franko. Lndvik Hupleld, d. d. Dunaj VI., Mariahilfep.tr.«.. .t. 3. V Evropi najtUrejša in najpomembnejša tvornica klavirskih igralnih instrumentov 1500 uradnikov m delavcev. 56 prvih daril. 100 patentov itd. Prospekti brezplačno. SIK 3587 parna dastilerije CAMiS a STOCK Barkovlje v vradn ptomkiraFik steklenica«. Dobiva se povsod! Kupujte samo najpopolnejše! Stroji Remington pfseja, sesievaio in odštevajo! 4> K* C W op O —i Glogovski & Co. e. in kr. dvorni dobavitelji &«»:. Jninnasrtiri !t. >. Te!efai 384. Pojasnila brezobvesns. 3507 V Ameriko ln Kanado esl Iva vo±n|a pripravna, c Cunard Line. Carpithia iz Trsta,dne 28. novembra 1911. Csronia iz Reke, dne °. decembra 1911 Franconia iz Reke, dne 20. decembra 1911 Is Ltvorpoola: 27' Največji in najlepši parnik sveta. Lusitanis, 18. novembra, 16 decembra 1911. 27. januarja, 17 februarja 1912. Mauretania, 9., 30. decembra 1911 20. januarja 1912. Pojasnila ia vocne liste pri Asids«. »ctlossssBis: v LJobllsml, Slosnikava nUaa stav. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-Nev York m. razred K 160 za odraslo osebo z davkom vred in 90 K za otroka pod 12 leti z davkom vred. Cenolceškol posteljno perje. " ^sanw Kilo sivega puljenega K 2 - boljšega K 2*40, polbelega K 3 60, belega K 420, prima kakor puh mehkega K 6—, velepnma K 7-20. najboljša vrsta K 840. Puh siv K 6*—, k 1 3 50, 4—, 90x70 cm a K 450, 6*—. Razpošiljanje franko po povzetju od K 10 — naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko. Artar sToliasr, Lobee 31 pii Plsafl (Catta,) K temu potrebno pripravo podeljnje uspešno podpisani zavod, pri katerem se prično v to svrho 15. januarja 1. 1912 posebni učni tacali. — Pojasnila daje 3350 Prvi zagrebški vojaško pripravljalni zavod (Zagreb, Kukovićeva al. 15). Krasne novosti za jesensko sezijo in po ia znano najnižjih cenah dobite v modni trgovini peter Sterk LJubljana, Stari trg št. 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. Ig) Velik trg za in sicer i emajlno, porcelansko in stekleno blago == je odslej naprej do 25. t. m. ■ na Resljevi cesti šteir. 4. Obilega obiska prosi 3905 1C C ii—ir 237S najboljše kakovosti, zdrav in brezhiben, debel ter srednje debelosti. — Vedna zaloga. Oddaja v vsaki množini od 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni tvrdka Iv. A. Hartmann nasl. A. Tomažlč :: v Ljubijani, Marije Terezije cesta. s: j Orkenvja iipov mes I I I je Čudovito domaČe zdravilo, ki dobro služi pn prehlajenju, ka-tarih, oslovskem kašlju, hripavosti, težki sapi itd. — Kdor se hoče varovati pljučnih bolezni, naj uživa Orkenyja lipovi med (sirup), ki je tek zbujajoče, slastno in pri tem ceno domače zdravilo. Ker je mnogo ponaredb, naročite naravnost pri edinem izdelovalcu Hugonu Orkeny. lekarnarju v Buda-Pešti, ThokoIy-ut 28, depot 47. Poiz-kusna steklenica 3 K, velika steklenica 5 K, 3 velike steklenice franko 15 K. Po pošti se razpošilja vsak dan. 3731 S i i Najboljše obojestranske ZV0K0VNE PLOŠČE Prva največja eksportna tvrdta ur, zlatnine in sreHne H. SUTTNER Ljubljana. Mestni lig (nasproti ratovža) in S?. Petra testa 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4-50 naprej Prava srebrna 14 kar. zlata Nikelnasta damska „ z verižico „ Prava srebrna tt tt t» t* ,, 14 kar. zlata tt »v • • • tt Uhani zlato na srebro..... 14 kar. zlati uhani 9-70 tt44 — „ 8-50 ,t 9-50 „20-t. 1*80 »t 19. „ „ 4-50 Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko". Telefon it 273. Telefon št. Ž37. .L 3/Q 2746 75