Poštnin« plačana v gotovini
leto XXIII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din <za inozemstvo: 210 din >. za1/« leta 90 din, za '/< leta 45 din, mesečno V din. Tedenska Izdaja z« celo leto 50 din. Plača m toži se v Ljubljani.
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
številka 1.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23 Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27 Tel 47-6L Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni nrunil-nici v Ljubljani St. 11.953.
Izfcala
Llubllana, f. ianuaria 1940
Cena
posamezni Številki din
1*50
Srečno novo leto želi vsem naročnikom, bralcem in prijateljem
»Trgovski list«
S pogumom in optimizmom!
Ni ravno razveseljiv pogled nazaj v dogodke preteklega leta. Evropa, ki si je mogla lani z žrtvijo Češkoslovaške še rešiti mir, se letos vojne ni mogla obraniti in ob koncu leta je vojna zagrabila še njen skrajni sever. Še vedno pa ni gotovo, če bo mogoče zajeziti razširjenje vojne še na druge dežele in še vedno je nevarnost, da postanejo plen vojno še drugi narodi.
A tudi države in narodi, ki so se mogli obvarovati vojne, so hudo prizadeti od vojne, ki meče težko senco na vse strani in ki ne prizanaša nikomur. Posledice vojne se čutijo povsod, zlasti pa je vojna pritisnila vso zunanjo trgovino, da so v vseh gospodarstvih nastale prav težke motnje. Vse to smo v prav veliki meri, celo mnogo preveliki, občutili tudi mi. Državni izdatki so silno narasli zaradi okrepitve državne pbrambe, da vedno bolj narašča davčno breme in da vstopamo v novo leto v znaku davčne refor-|ne, ki naj poveča plačila davkoplačevalcev za več ko pol milijardo; din. Ne smemo pa niti upati, da bo to veliko povečanje zadostovalo za vse leto, kajti vojna bo zahtevala od vseh držav vedno večjih in večjih izdatkov.
Pri tem pa jo zaradi vojne izgubilo narodno gospodarstvo celo vrsto svojih dohodkov. Dobava surovin, ki so potrebne industriji, postaja vedno težja in že se govori, da bodo nekatere tovarne morale ustaviti obratovanje. Grozi nam povečanje brezposelnosti, poleg tega pa rastoča draginja povzroča vedno večje težave in tudi nevarne mezdne boje. Potreba zvišanja prejemkov nameščencev je evidentna, te zvišane prejemke pa mora kriti gospodarstvo, ki ga je vojna tako silno oslabila. Vse |e težave pa so pri nas še zlasti hude, ker smo iz leta v leto od-
lašali
vsako reformo svojo upra-
!	•	U	pi	Vt
ve’ uismo sposobni za nobeno res učinkovito akcijo za premagani® e h težav, temveč povzroča vsaka naša protiakcija zaradi svo-jt birokratičnosti in nepreudarje-nosti nove težave. Tako je likvidacija kmetskih dolgov zavrla poslovanje denarnih zavodov, ubita kmetu kredit in zasekala težko rano trgovini in obrtu. Protidra-ginjska akcija ni zmanjšala draginje, temveč samo poslabšala položaj, ker je ustvarila nove težave gospodarskemu življenju. A tudi v»o drugo reforme, ki so se iz-v®dle, se niso mogle rešiti polo-'1(arsko označbe. Posledica vseli*1 °ga je, da se naše življenje ne popravlja, kakor bi se moglo n mm ato, da nezadovoljstvo lju-ni ve,.ZR’neva in da zato tudi še lif.nP.	°n,'Ra zanosnega miš-
hi odlikuje svobodne in 1sa,''.ozaVo>. „arode. Majhno mišje je se je začelo	ker	ni
nasa uprava zh*ja ustvariti Iju-eni pogojev za boljše življenje in uer se naše javno življenje Še ni iz rankarskih okovov povzpelo do ustvarjajočega dela, ki bi dalo Vsemu prebivalstvu vzpodbudo.
No odpira se vesel razgled ob stojiu v novo leto. vendar pa
vstopamo v novo leto s pogumom, vero in optimizmom. Kajti v preteklem letu smo doživeli tudi velike in razveseljive dogodke, ki nam odpirajo vrata za boljše in lepše življenje. Sklenili smo sporazum. Prvo blagodejno posledico sporazuma čutimo že vsi, vl,.\
.	f	f	•	11	«
i it Im f/r	*•<*•	•>, i mu •
O tem ne more biti nobenega dvoma, kakor tudi ne o naši dolžnosti, da z največjo skrbnostjo čuvamo sporazum, .
/fl'.!. 1 Vir'7 '. ii*i: ii li.
ivDobri znaki kažejo, da to spoznanje vedno bolj zmagovito prodira in da je sporazum vedno bolj trden in že danes aksiom za Jugoslavijo.
Sporazum pa je tudi naše notranje življenje postavil na čisto novo in zdravo podlago. Ce smo
pred leti zahtevali samouprave, je bila to le bolj dekorativna zahteva, kateri sicer nihče ni ugovarjal, ki pa je ostala vedno le na papirju. Danes je ta zahteva že realnost, ki bo v kratkem določala vse naše notranje življenje. Banovina Slovenija ni danes nobena fantazija več, temveč stvar, ki je pred uresničenjem.
Z novo preureditvijo države pa se pojavlja tudi nov duh v vsej naši upravi in v vsem našem javnem življenju. Stare napake se začenjajo polagoma odpravljati in naša gospodarska politika dobiva svoje določene smernice. Zahteve, ki so ostale kljub vsej svoji utemeljenosti leta in leta neupoštevane, se začenjajo vsaj deloma izpolnjevati. Novo življenje se vendarle začenja, čeprav so ti začetki
še skromni.
Toda gibanje se je začelo in ni dvoma, da so to gibanje ne bo še kmalu ustavilo, ker izhaja iz žive narodne sile, ki se šele sedaj s sporazumom more začeti uveljavljati. V najtežjem trenutku krize smo spoznali svoje dolžnosti in to nas je rešilo in nas bo obvarovalo tudi v bodoče.
Pod pritiskom zunanjih razmer znova vstopa v naše življenje jugoslovanska misel v vsej svoji čisti lepoti, ko združuje enakopravne in svobodne Srbe, Hrvate in Slovence k skupnemu državnemu življenju, da zaščiti njih individualnost in da povzdigne njih kulturno, gospodarsko in socialno moč. Z vso pravico vstopamo zato v novo leto s pogumom, samozavestjo in optimizmom.
Melike	naloge
gospodarstva
zahtevalo tudi vecie upoštevanie njegovih
potreb
Če z odprtimi očmi in brez vsa- tovarne, temveč potrebne so nam
koga apriorizma pogledamo po našem slovenskem svetu, potem se nam poleg vse njegove lepote odpre tudi cela vrsta temnih slik, ki kažejo, kaj vse bi moglo biti v deželi, a kako silno mnogo nato manjka, ker ne znamo uravnati svojega javnega življenja, predvsem pa se ne moremo povzpeti niti do skromnega složnega dela. In tako ostaja v glavnem vse tako, kakor je bilo. Napredujemo sicer v zelo majhnih skokih, kolikor je to napredovanje posledica že naravnega razvoja in vedno živega dela naših tihih delavcev. Ne moremo pa priti do tega, da hi s skupnim naporom in s koncentracijo vseh svojih sil dosegli resničen razmah za naše narodno življenje.
Zato moramo ugotoviti, da napake, zaradi katerih trpimo že deset in desetletja, še danes ovirajo naš razvoj. Tako se agrarna pasivnost .Slovenije skoraj ne premakne s svoje črte. Že samo davek, ki ga leto za letom plačujemo žitnim magnatom Vojvodine, bi mogel biti dovolj močna vzpodbuda, da bi svojo agrarno proizvodnjo povečali in zboljšali. Namesto tega pa vidimo, da uporaba umetnih gnojil pada, kar seveda izključuje povečanje agrarne proizvodnje. — Kako silno bi mogli jiovečati svoj narodni dohodek, če bi znali pravilno in dobro organizirati svoj izvoz. Samo sadni izvoz bi nam mogel prinesti mnogo milijonov, če bi naučili naše ljudi, da bi boljo opremili sadje za izvoz. Koliko milijonov smo izgubili, ker je smel vsakdo susmariti v lesni trgovini. A niti te stomilijonske izgube naš še niso izpametovale in tudi med šolanimi ljudmi, ki imajo visoko mnenje o sebi, se dostikrat zadene ob popolno nepojmovanje važnosti lesne trgovine za vse naše narodno gospodarstvo. Za vsako trgovsko panogo bi morali skoraj konstatirati isto. Ni zato čuda, če naša trgovina ne napreduje in če smo že marsikatero pozicijo izgubili. l oda edino trgovina ustvarja kapital, ki ga za svoj narodni napredek tako nujno potrebujemo.
Kajti brez kapitala jo tudi vsaka industrializacija dežele nemogoča. Ni dosti, da so v naši deželi
tovarne, ki so tudi po kapitalu našo. Kajti le takšne tovarne so res naše, le od njih imamo poln dobiček. Pri nas pa le prepogosto vidimo, da so tudi vsi višji name-ščenci v velepodjetjih tujci, ki naravno nimajo smisla za paše kulturne in socialne potrebe. Ne naša književnost, ne naše glasbeno življenje ne more na to ljudi računati in tudi v tom je eden vzrokov, če so naše kulturno življenje ne more razvijati.
Z naj večjo vnemo bi morali po-sjieševati industrializacijo dežele, kolikor bi le mogli, ker samo industrializacija more biti nadomestilo za našo agrarno jiasivnost. A industrije ne pospešujemo, kakor glasno dokazujejo naše velike samoupravne davščine na industrijska podjetja. Na industrijo ne gledamo kot na panogo, ki ustvarja nove vrednote, ki daje novega zaslužka ljudem, temveč le kot na davčni objekt, ki naj reši samoupravna telesa iz finančnih zadreg. To napačno naziranje o industriji je tudi krivo, da smo pustili propasti tako stara industrijska podjetja, kakor so bile Strojne tovarne in livarne. Kje imamo nadomestilo?
Poleg industrializacije bi mogel rešiti gospodarsko situacijo tujski promet. Bili bi velikanski optimisti, če bi dejali, da tujski promet res tako pospešujemo, kakor bi ga mogli in morali, pa čeprav radi priznamo vse, kar je bilo z mnogimi napori posameznikov pri nas vendarle doseženo. Toda za dvig tujskega prometa na pravo višino je treba malo več ko samo dobra volja posameznikov. Potrebne so investicije, težke in velike investicije, a do teh ne moremo priti. Pred leti smo že opozarjali na potrebo ustanovitve velike hotelske družbe, toda nihče se ni niti zganil, da bi se v tem oziru kaj storilo.
Opozarjali smo, da bi mogla postati Ljubljana drugi Salzburg, če bi se seveda v tem smislu tudi delalo in če bi se investirali potrebni milijoni. Pa kako uaj 'bo Ljubljana drugi Salzburg, če nima danes niti ene proste in reprezentativne dvorane, če ni zanimanja za ljubljansko filharivani-
jo, Če še nihče ne upa uiti misliti na postavitev novega gledališča itd. Tisti vedno pripravljeni izgovor, da ni denarja, nič ne drži, ker še jo mnogo milijonov porabilo tudi že za mnogo manj potrebne stvari, pa tudi za slabše namene.
Kakšno je naše gledanje na tujski promet, se najbolj jasno vidi ob nedeljah na železnici. Velikanske množice ljudi hite na deželo, a preden pridejo na cilj, postavlja železnica ljudi na tako preizkušnjo, da bi povsod drugod ljudje vsako potovanje po železnici opustili.
Vse to dokazuje, da moremo ustvariti nove pogoje za zaslužek ljudi le z investicijami. Za investicije pa jo potreben denar, lci ga morejo ustvariti le naša domača
podjetja, našo domače gospodarstvo. V tem je izhodna točka za naš napredek. V tem pa mora hiti tudi jedro in glavna misel vse naše slovensko politike.
Ni važno to, kako se razdelo glasovi pri volitvah, ker zaradi tega ni naša gospodarska sila niti najmanj pridobila. Tudi ni važno, kakšnega mišljenja je ta ali oni javni nameščenec, ker se tudi zaradi toga ne bo prav nič povečala naša gospodarska moč. Odločilno važnosti pa je to, če napreduje naša industrializacija, če se dviga naše kmetijstvo, če slovi naša živinoreja, če cvete naša trgovina, če je zaposlen naš obrtnik, čelripi gospodarsko življenje. V tem jo rešitev, v tem je pot k blagostanju, s tem pa tudi k dvigu kulturnega in socialnega življenja.
Gospodarstvo nam mora ustvariti denar, ki ga potrebujemo za svoj razvoj, zato pa moramo dati gospodarstvu tudi to, kar za svoj napredek potrebuje. Vsako podjetje ima svojo vrhnjo mejo za javne dajatve in to morajo odločujoči krogi vedno upoštevati, ker mora sicer podjetje propasti. Vsako podjetje more zahtevati, da ga ne ubijajo birokratični predpisi, zato se morajo tudi vsi predpisi izvajati tako, da ne ovirajo gospodarstva. Gospodarski ljudje so neprestano v kruti borbi in vedno tvegajo denar in delo ne le za sebe, temveč tudi za druge. Vsi imajo dragocene izkušnje, ki jih. jo treba zato tudi upoštevati. Mnogo more dati gospodarstvo, toda le, če se za gospodarstvo tudi mnogo stori.
Dosedaj se za gospodarstvo ni storilo mnogo in zato tudi nismo napredovali, zato morajo še danes ljudje v velikem številu v druge kraje, da si zaslužijo vsakdanji kruh. Le krepko domače gospodarstvo jim more ustvariti potrebni kruh doma, zato pa upoštevajte zahteve in potrebe gospodarstva ali pa bo ostalo še nadalje — vse pri starem.
Obrestna	m
sme zv
Samo s pocenitvijo kreditov se more dvigniti gospodarstvo
vJugoslovenski Kurir« poroča da se v beograjskih bančnih krogih propagira zahteva, da se obrestna mera zviša. Sedanja obrestna mera jo maksimirana že z uredbo iz 1. 1933. na 10%, morala pa bi se zvišati na 12%. To pa zaradi tega, ker so se dvignile cene, ker zahtevajo delavci večje plače, ker se uvajajo novi davki in ker zaradi tega banke ne morejo delati le s sedanjimi 10%.
Vsi ti argumenti niso niti malo prepričujoči, temveč govore nasprotno proti zvišanju obrestne mere. Kajti če bodo podjetja morala sedaj plačevati višje davke, višje mezde in višje plače, ne bodo mogla zaradi tega plačevati še višje obresti. Nasprotno bi bilo sedaj znižanje obrestne mere za kredite edina možnost, da vzdrže ta nova bremena. Baš zato, ker so se zvišali izdatki za surovine, za plače iu za davke, bi se morali vsaj nekje znižati drugi izdatki. Ali pa se mora vse znova podražiti in smo zopet z obema nogama v onem začaranem krogu, da ženejo višje cene navzgor plače, te zopet cene in tako naprej, dokler vse skupaj no propade.
Sicer pa res ne razumemo, zakaj bi morale banke zvišati obrestno mero, če njih dolžniki plačujejo višje davke in višje mezde. Ali morda banke kaj prispevajo k temu?
Po našem mnenju bi bilo ediuo pravilno, da bi se obrestna mera znižala, da pocenimo življenje, ker drugače zalezemo v iuilacijo. Da bi pa mogla biti ta našemu gospodarstvu v sedanjih razmerah v korist, pa jo čisto izključeno. Nismo mi tisti, ki bi znali iz inflacije delati zlato kot Nemci in Francozi. Inflacija bi nas pred ti jim kapitalom docela razgalila.
Pri tej priliki pa bi dostavili le skromno vprašanje. Ce se naj poveča obrestna mora za dolgove na 12%, za koliko pa bi se povečala obrestna mera za vloge? Mislimo, da je eno vprašanje z drugim no* lcčljivo zvezano.
Ponavljamo: Problem jo v tem, da pocenimo življenje in da 3» tudi radi vojne obvarujemo inflacije. Mnogo predlogov jo že bilo izrečenih, kako bi se to doseglo, prav gotovo pa je, da se z zvišanjem obrestne mere tega ne doseže.
Gospodarski pogoji banovine
Sloveniie
Potreben jasnejši pregled In vel samozavesti Slovenila le za nad 200 mlliionov din aktivna
„ Vseučiliški profesor in b. minister dr. Andrej Gosar je objavil v novembrski številki revije »Dejanje« obče pomemben čla-aek »Finančna in gospodarska ktran vprašanja o slovenski banovini«. V tem svojem članku je febral vse najvažnejše številčne podatke o dosedanjem prispevanju dravske banovine v skupno Idržavno blagajno in o prejemkih banovine od eentrale. Opreti se
tj mogel razen na uradne podat-e ln zbornike samo na eno slovensko študijo o tem, primerjalno pa mu je služila hrvatska knjiga dr. Bičaniča (»Ekonomska podloga hrv. pitanja«), po kateri je letos naš list že prikazal poraz-Idelbo vpliva v državnih osrednjilf zavodih in ustanovah. Naše gradivo je bilo doslej žal še vse neobdelano in tako za celo dobo diktatur sploh nimamo pregleda. Prav tako se ni pri nas še nihče Izmed vidnejših politikov načelno In nadrobneje izjavil o ugodnosti ali neugodnosti sporazuma in Se dr. Gofiarjev članek važen tudi w tem pogledu. Čeprav že precej jpozno, smo vendar dobili s tem
člankom neko stvarnejšo podlago
za obravnavanje vseh vprašanj, ki so v zvezi s sporazumom ter s preurejevanjem države na večje in samostojnejše banovine, med katerimi bo gotovo tudi Slovenija.
Ker dr. Gosarjeva razprava ni vsakomur lahko dostopna, posnemamo iz nje za naše bralce nekaj najvažnejših misli in podatkov. Znano je, da nekateri ljudje pri nas še vedno radi podvomijo o življenjski sposobnosti samoupravne Slovenije. Zato da so tudi proti novi ureditvi države po istih načelih, kakor so se določila z uredbo o banovini Hrvatski, zlasti pa so proti slovenski avtonomiji. V uvodu ugotavlja avtor z obžalovanjem resnico, da si niti v dvajsetih letih Slovenci še nismo prav razčistili pojmov in da zaradi tega tudi še ne vemo, kaj hočemo. Strankarstvo, ki je tega krivo, nas z dvomi o življenjski sposobnosti ožje domovine še bolj spravlja v čudno luč pred sosedi. Legitimno predstavništvo našega gospodarstva je že odločno obsodilo take dvome.
Flnanina obremenitev In aktivnost Sloveniie
Kaj dokazuje dr. Gosarjev pre-
Eled o gmotni samoupravi Slove-ije?
Avtor priznava, da smo o finančni strani naše banovine res še premalo poučeni in opozarja, da so Hrvati ie daleč pred nami. Tako imamo mi doslej samo en pregled najrazličnejših davščin, ki jih plačujemo državi ter prejemkov od nje, in sicer iz 1. 1932. Zato je moral sam sestaviti vsaj še en pregled. Iz primerjave podatkov za omenjeno leto in svojih za leto 1937./38. povzema končne približne številke, za koliko Brno povprečno na leto več denarja prispevali ko prejeli.
V letu 1930./31. je znašala po Uradnih podatkih — brez dohodkov od železnic, državnih gozdov |n podjetij skupna davčna obremenitev Slovenije eno milijardo oz.
999.1 milijona dinarjev, t. j. 13*/« vsedržavne obremenitve. Razen na-Itetih izpuščenih postavk so seve-Ida še mnoge upoštevane brez natančnega preračuna, ker se uradni podatki o njih, n. pr. o dohodku od taks, že od 1. 1927. niso objavljali. Nekatere trošarine pa so do-našale v Sloveniji celo do dveh tretjin celotnega donosa. (Nekatere številke so uporabljive samo »ok roženo.)
Dobili smo v omenjenem letu ta dršavnih proračunskih izdatkov
461.1 milijona dinarjev. Ostali del Mrakov za vojsko, zunanji resor b dolgove se je izračunal za nas pa 8*2*/« ali 347 milijonov, tako 4a je izdala država teoretično iraega skupaj za Slovenijo okrog V98 milijonov. Razlika je 200 mili-
Sov dinarjev, ki smo jih več pla
| kot pa prejeli.
Novejše številke
Za leto 1937./38. je bila ta razr Uka še večja in jo smemo raču-■ati vsaj z 250 milijoni. Upoštevati je treba splošno naraščanje davkov in uvajanje novih. Tako je bilo plačanih v milijonih dinarjev: neposred. davkov 1930./31.1937./38. v vsej državi	2.072‘8	2.704	8
iv Sloveniji	213*4	354	3
Naš delež je torej uarastel od 10*3 na 13*1 •/• skupne vsote. Fri monopolih se sme reči, da smo plačali pri nespremenjenem odstotnem razmerju 1. 1937./38. za B,4 milijona več ko prej. Carin je odpadlo ob splošnem padcu za
28 */• na Slovenijo še vedno 17 ali ev. 15*/«. Pri takRah je naš delež narasel od 11*2 na 12*5 •/«, skupaj s kolkovinami pa celo na 13*6*/« (112,6 milijona din). Le pri trošarinah računa avtor, da smo plačali nekaj manj (od 13*4 na 12*2 odstotka, oz. od 116,8 na 111 mil.). Skupno smo plačali teh davščin 1937-/38. za 966,3 milijona ali 12*2 •/• vsedržavnega zneska davkov in monopolov.
Prišteti pa se morajo k tej vso-še tile dohodki: čisti dobiček države pri pošti in Poštni hranilnici, v čemer bi naš delež 16#/o iče upoštevamo saldo čekovnih računov) znašal 80,1 mil. din, naš delež od železnic v vsaj 17 #/oni višini 28,7 mil., pri dohodkih Držav ne hipotekarne banke in Narodne banke 1,5 milijona in v raznih dohodkih 4 milijone. Dejansko je dogodek od slovenskih železnic tako visok, da bi se od skoraj 145 milijonov moralo prišteti 40 milijonov. Končno spadajo v to vrsto še
dohodki državnih bolnišnic in
zdravilišč 10,1 mil. din in prebitki državnih slovenskih gozdov ter podjetij z vsoto 9,7 milijona, kar bi dalo skupaj 84,1 milijona. Po tem računu prispevamo vsega 1.053 milijonov dinarjev v skupno državno blagajno.
Dobili pa smo:
istem letu 180,4 milijonov dinarjev na račun pokojnin in invalidnin, kar je bilo izredno; že naslednje leto smo dobili samo še 164 milijonov in velja zato kot povprečje 171,6 milijona. Iz ministrstev smo dobili po proračunih: pravosodno 36,1, prosvetno 124, notranje 22,4, gradbeno 8,5, kmetijsko 4,9, gozdno in rudarsko 3, socialno in zdravstveno 22,1, skupno 221,2 ali 10*/o proračunskih kreditov, odpadlih na banovine. Dobili smo seveda tudi še neki del izdatkov za vrhovno državno upravo in vojsko, ki znašajo vsega 3.981,7 milijona in prišteti se mora del kreditov za finance, trgovino in industrijo ter telesno vzgojo, ki so znesli skupno nerazdelno vsoto 319,7. Prav tako se morajo šteti še naši odstotki od materialnih izdatkov raznih resorov v vso-94,1. Te vsote dajo skupno 4.395,5 milijona dinarjev in po številu prebivalstva bi prišlo na nas 347 milijonov. Avtor je vzel maksimum, celo 10 •/•, U«r hi, pomenilo
162,6 milijona v omenjenem letu koinaj */„ minimalno izračunanega prebitka, ki ga dajemo vsako leto državi; ves znesek za javna državna dela v naši banovini zadnjih štirih let (54,5 milijona) je bil le dobra četrtina tega prebitka. In četudi bi bil resnični prebitek za polovico manjši, bi pomenil za nas že ta znesek zagotovitev vseh najpotrebnejših del: moderne klinike, popolnega vseučilišča, kolodvora itd. — če bi imeli mi leto za letom ta znesek v svojih rokah. Ce pa upoštevamo, da banovinski in vsi občinski proračuni v Sloveniji le za dobro petino presegajo ta odtekajoči denar, se nam razločno pokaže tudi docela drugačna slika dežele, nego jo danes nudi Slovenija. Izvršiti bi mogli >celo vrsto velikih in važnih del, s katerimi bi se zlasti tudi blagostanje naših revnih podeželskih plasti dvignilo na vsaj kolikor toliko človeško višino.« Seveda pa velja, da bi mogli to doseči le s smotrnim go-
spodarjenjem, medtem ko mrvice ljudi samo zapeljujejo, da se prodajajo za podpore, ki jih morajo končno itak sami plačati.
Vprašanje naših uslužbencev
Ostane še odgovor glede strahu, ki ga povečujejo skrbi za naše številne državne uslužbence, raztresene po vsej državi in ki je za našo hlapčevsko miselnost tako značilen. Avtor odgovarja na le bojazni in strah z realnim pogledom na resnično število teh uslužbencev in na njihova mesta, ki so dejansko po večini v najnižjih položajnih skupinah in razredih. Prav tako pa je tudi pri nas dosti uslužbencev drugih narodnosti in tudi tujcev. Razen tega velja o tem etično pač stališče, da se narod zaradi peščice svojih srednjih in nižjih uradnikov ne sme bati večje samostojnosti ali jo celo odkloniti. Tak narod ne bi bil vreden resnične svobode, »llrvatski dnevnik« se je na take strahove že jasno obregnil, rekoč, da bi narod s takim računom pač pomenil parazita. Upati smemo, da nas tak očitek ne zadene. Vendarle pa je dobro, da se gorenja številčna razčlenitev naših financ prikaže čim razločneje, da se zlasti med izobraženci ne bodo več širili malo-dušni pomisleki, ki ljudi samo motijo in odvračajo od skupnega dela.
Gospodarski
banovine
Drugo vprašanje, to je, ali se bo moglo zasebno slovensko gospodarstvo, zlasti še industrija, v banovini in v preurejeni državi vzdržati na dosedanji višini in napredovati,, rešuje dr. Gosar s ci-
 ------------ 1	piCUuVUii),	■
1,6 milijona. K tej kompromisni oranjem uolo.M, u uma uredbe o
•11*	 !	X	n	irm	AooKnlk	17.	■	.	•	* •	U*iiafol/D	>
številki prišteva še iz osebnih iz datkov za ministrstva v vsoti 144,7 milijona znesek 7,2 milijona ali 5“/», ker dejansko ni slovenskega osebja v vseh kabinetih povprečno niti za leh 5®/». Dobili smo po tem debelem računu skupaj 839,6 milijona. Razlika je 210 milijonov. Toliko smo prejeli manj ko plačali.
Kot potrebne popravke v tem računu navaja avtor sam še vzporedne račune carin in železnic, ki sta jih obe statistiki različno upoštevali. Prav ta primerjava pa nam dokazuje, da smo v obeh upoštevanih letih dali državi prebitek, in sicer približno po 200 ter 300 milijonov dinarjev. Kot drugi važen rezultat obračuna pa se izkazuje še naraščanje tega prebitka. Ta se je v sedmih letih povečal za celih 70 do 110 milijonov dinarjev. Za to vsoto je torej narasla finančna obremenitev Slovenije.
..Slovenija	ne
za državo	nika
S temi besedami je zaključil naš prvi, nepodpisani statistik svoj obračun za leto 1930./31. ter ugotovil, da je Slovenija državi pomenila le veliko korist, lsto^ pa velja iz podanih dokazov tudi za novejša leta in smemo reči, da je bila torej Slovenija vsa leta finančno aktivna za povprečno po 200 milijonov dinarjev. V količkaj rednih razmerah smo plačevali v državno blagajno za celo to vsoto več, kot pa smo prejemali oziroma kot smo bili dolžni prispevali vanjo.
Da je ta trditev pravilna, oziroma da je ta vsota še dosti prenizko računana, za to je na razpolago še en neovrgljiv dokaz, namreč ves kapital osrednjih fondov-Leta 1937./38. je bilo uradno izkazanih
105 fondov s kapitalom 1.800 milijonov dinarjev,
z dohodki 876,7 milijona in izdatki 142,7 milijona. Sedaj imamo teh fondov še več (poluradno so jih našteli 134), a razen nekaj izjem se njihovo poslovanje sploh ne izkazuje v državnem proračunu. Ka
»Carinskih meja med novimi banovinami ne bo. — Drugih takih odločilnih sprememb na tem področju pa tudi ni pričakovati.«
kor nam je znano, nismo n. pr iz dvemilijardnega kredita za državne ceste dobili v šestih letih več ko 209 milijonov ali 10*5 ®/o, v cestni fond pa plačujemo 17°/» vseh njegovih dohodkov. Plačali bomo zn 209 celih 340 milijonov. Poleg naložb v fonde pa obstoji še račun obratne glavnice državne blagajne, ki je omenjeno leto znašal 1,4 milijarde din in čigar uporaba ni nikjer razvidna.
Te številke so tako težke, da šefe iz njih jasno doumemo pomen gorenje avtorjeve ugotovitve in kaj v resnici jjomeni ta naš finančni deficit. Za realnejšo sliko navaja pisec naslednjo primerjavo: ves proračon naše banovine znaša s
 ...........
Srečno novo leto 1940 Jeli vsem cenjenim odjemalcem veletrgovina n s n j e n i h _ in gumijastih čevljev
na dobelo
Aleksander Oblat
UuMiana. 5*. P*trn cesta 1*
Tel. 24-35
ustanovitvi banovine Hrvatske. S to uredbo so bili v glavnem dosedanji skupni posli razdeljeni med banovinsko in državno kompetenco po jasnih načelih, ki bi veljala in morala veljati tudi za nas. Skupnost poslov, ki po členu 2. ostane še nadalje (tudi zunanja trgovina in trgovina med banovino in ostalimi deli države, enotnost carinskega in trgovinske ga področja), nam dejansko ob pravu, kolikor ostane tudi skupno (tudi najvažnejše gospodarsko in delavsko), zagotavlja vse bistvene pogoje za realno gospodarsko tekmovanje in napredek. Vse te določbe merijo namreč jasno in določno na to, da se ohrani in za-neoviran razvoj gospodarskega življenja v vsej državi kot eni sami celoti, razen kolikor bi posebne potrebe narodne obrambe zahtevale kakšne drugačne ukrepe. Enotnost gospodarstva je telo še izrečno poudarjena. Kdor misli drugače in se boji razpada države na več ločenih gospodarskih in trgovinskih območij, je poučen napačno — ali slučajno ali pa ima slabe namene, ki se ne krijejo z našimi narodnimi koristmi in nimajo z resničnimi interesi našega slovenskega gospodarstva nikake prave zveze.
Dali smo avtorju besedo v tej točki skoraj z njegovim besedilom, ker je njegovo mnenje glede, nove ureditve države tako določno izraženo, da bi moralo veljati k«1 vodilo za vse naše bližnje delovanje v tej smeri, posebno še *a s lišče zasebnega gospodarstva. K temu stališču ga navaja tudi še pogled na naš vpliv v zunanjepolitičnem področju, zlasti pri sklepanju mednarodnih gospodarskih pogodb. Prepričan je, »da nam ravno nova ureditev države, kakršna mora slediti sklenitvi sporazuma s Hrvati in njegovi razširitvi na nas, odpira pot, da bomo tudi v naši zuuanji gospodars i politiki laže nastopali in uveljavljali naše upravičene gospodarske interese in koristi — seveda, če se bomo za to dovolj potrudili in če bomo znali to prav storiti.« sSkoro isto velja tudi glede notranje gospodarske politike v državi.i
Realno stališče
n« da. im tajiti, pravi pisec članka, da- se lahko pojavijo pred nami — tako kot doslej — tudi mnoge težkoče in morda tudi kak/j avtarkične lokalne tendence, proti katerim pa veljajo mnogi* predpisi in se bodo vedtio dala najti tudi primerna sredstva. Naši industrijski izdelki ne bodo trpeli zaradi Slovenije nič večje konkurence in tržnih ovir ko doslej, dokler bo naše blago konkurenčno. Isto velja glede naših kvalificiranih delavcev, pa tudi glede služkinj.
Všteti je končno seveda treba še nekatere nasprotne pojave, iz dosedanje dobe, tako predvsem žitno intervencijo, pri kateri slovenski interesi niso bili ne upoštevani ne zavarovani, a nas velja ta intervencija letno od 70 do 80 milijonov dinarjev.
Nekoliko drugačno je drugo vprašanje: koliko časa bosta naša industrija in trgovina mogli ge obdržati trg v ostalih delih države, kjer se je na vso moč forairala industrializacija, medtem bo je pri nas celo nazadovala, ker se je zaradi previsoke obdačbe več podjetij izselilo na vzhod. l’ri teh vprašanjih se jasno vidi, da v zvezi s sporazumom ali f ločitvijo banovin. Vprav sedanja centralistična ureditev ie dajala centralnim oblastem možnosti za tako ueenakomern« pospeševanje industrializacij«. Ob treznem preudarku se torej ne moremo nikakor izreči proti takojšnji ustanovitvi banovine Slovenije z enako samostojnostjo, kakor so i*> dobili Hrvati.
Sporazum *Kolj politično, marveč tudi gospodarsko vprašanje
V sklepnih mislih izvaja dr. Gosar iz navedenega tudi še svoje posebno stališče do celotnega vprašanja sporazuma, posebno namreč
v toliko, da mu ni	in lu.dl
ne pretežno polnilno vprašanje, marveč v največjl meri finančna in tudi gospodarska zadeva. Kar so Hrvati krepko poudarjali svoji dolgi politični borbi, to se zdi avtorju glede Slovenije celo najvažnejše. Prepričan je, a Br pri celotnem vprašanju sporazu-
ma vendarle — pa naj se to vprašanje obrača kakor hoče — v zelo, zelo veliki meri, če ne ce^° v Pre* težili meri za materialne interese in koristi. Mi Slovenci kol majhen narod to le X? posebno bridko občutimo.
Ker/(te torej finančna in gospodarska stran problema ne da ločiti od politične, kakor se tudi brez škode ne more odtrgati iz celote en del za drugim na več 'ločenih ozemelj, je nujno, da se rešuje vse vprašanje preureditve države kot celota. Le tako se bomo mogli izogniti novim neenakostim. Nujno in strogo pa se bodo morali v novi državni ureditvi ločiti posli in organi osrednjih državnih oblasti od poslov in organov nove srbske banovine. Kajti če je to potrebno že iz psiholoških in upravnih razlogov, potem je — kakor smo iz številčnih podatkov raavidelj — ge veliko bolj važno in nujno iz finančnih in gospodar-
sko-političnih.
Za naše stanovsko glasilo
Vse leto se >Trgovski list« z izredno vnemo in neodjenljivo vztrajnostjo bori za pravice slovenskega gospodarstva, za potrebe slovenske trgovine in za upravičene zahteve slovenskih trgovcev. Zato je samo prav in v redu, če vsaj enkrat na leto opozori tudi na svoje delo in če opomni trgovce, da še več store za svoje stanovsko glasilo.
Kako nujno potrebno jim je to glasilo, ve vsak trgovec, ki se le količkaj zanima za javna vprašanja. Ves ugled trgovstva bi padel, če bi trgovstvo izgubilo svoje glasilo. Stan brez glasita nima v javnosti veljave.
A mogli bi reči še to: Stan brez dobrega glasila se ne more v jav-iiosti uveljaviti. Kdor pa se v javnosti ne uveljavi, ta tudi nima bešede in njegovih interesov nihče ‘rte upošteva.
Trgovski stan, kot eden najvažnejših gospodarskih stanov mora in tudi moro imeti dobro glasilo.
Bistven znak dobrega glasila je, da se vedno spopolnjuje, da je vedno boljše, da vedno več nudi.
>Trgovski liste se je v zadnjih letih že znatno izpopolnil, toda še bolj se mora izpopolniti in sčasoma mora dati zlasti podeželskemu trgovcu vse informacije, ki jih ta potrebuje.
To se tudi more doseči, če je vsak trgovec naročen na »Trgovski list«, če vsak trgovec poroča »Trgovskemu listu« o vseh važnejših dogodkih in če zahteva od svojih dobaviteljev, da so stalni inse-fenti v »Trgovskem listu«.
Sanio v svojem lastnem interesu delajo trgovci, če to store, kajti čim bolj razširjen je »Trgovski bst«, tem bolj daleč in tem bolj močno se sliši beseda slovenskih 1 rgovcev.
Silno mnogo žrtvuje slovenski trgovec za razna društva in razne liste, naj že enkrat stori tudi nekaj za svoje stanovsko glasilo.
V novem letu zato na delo za »Trgovski list«! Vsak trgovec naj pridobi vsaj enega novega naročnika, vsak večji pa tudi enega in-se renta!
Slovenski trgovec bo tako imel mr>čno orožje za obrambo svojih 1,1 6*esov. Zato na delo za »Trgovski lisk!
Anglija kupuje naš les
Zn*adi finsko-ruske vojne je z e-o naravi povpraševanje po na-■ mii 'osii, ker je bila Finska ena kavnih dobaviteljic lesa za angle-a ' V?'. ZtUo .ie »nravno, da kažejo "g ezi znatno večje zanimanje za a- mehki les. Angleži plačujejo nooro in v devizah. Cena mehke-“ efu,. za^c> stalno narašča. V meri pa kupujejo An-!'as '»s tudi zato, da ga ne
da«0 ?",ci *n zato plačujejo že ‘nes višje cene ko Nemci.
Ing. ioize Preželi:
Pšenica - naše
vprašanie
Povečati	treba	agra
Večje povpraševanje po blagu, ki je nastalo zaradi vojne, je povzročilo, da so padle zaloge blaga in da so se zvišale cene.
Indeks cen življenjskih potrebščin se je v novembru dvignil za okroglo 10 °/o. Posebno so se dvignile cene vsemu blagu, ki se uvaža, kar je tudi razumljvo, ker se je zelo podražil tudi prevoz blaga. Kljub temu razumljivemu zvišanju cen pa ni nihče pričakoval, da se bo cena vsakdanji hrani, pšenici, tako hitro in tako močno dvignila, čeprav je eden najvažnejših izvoznih predmetov. Podražitev kruha pomeni najhujši udarec 7^. delavca, trgovca, kmeta in uradnika, saj jim je najvažnejše hranivo. Podražitev kruha je za široke sloje naroda znatna okrnitev njihovih že itak skromnih mesečnih prejemkov, ki so jih že doslej porabili le za res najnujnejše življenjske potrebščine.
V teh, posebno še za Slovenijo tako važnih časih je prav, da temeljito proučimo slovensko pšenično vprašanje, da se vsaj do neke mere osamosvojimo od prevelike odvisnosti od žitno aktivnih kiajev naše države. Ne gre, da bi še nadalje v našo veliko škodo bogateli maloštevilni žitni špekulanti, ki s cenenim nakupom žita takoj po končani žetvi kopičijo svoje zaloge in vplivajo potem samovoljno na cene žita v vsej državi. Vse žitno pasivne pokrajine v naši državi (Slovenija, Dalmacija, Hercegovina, Crna gora, južna Srbija in deloma tudi Hrvatska) plačujejo vsako leto tem žitnim magnatom velik in nepotreben davek.
80 milijonov letnega davka plača Slovenija žitnim magnatom
Intervencijska žitna politika je
obremenila Slovenijo s povprečno HO milijonov din letnega izrednega
davka ali približno 70—80 din na leto na vsakega prebivalca Slovenije. Ko bi v naši državi ne veljala intervencijska žitna politika, bi si z nakupom manjkajoče nam količine pšenice na svetovnem trgu prihranili kar lepih denarcev.
Popolnoma pravilno je vprašanje, kako in čemu je vendar toliko let obstojal Prizad (Privilegirana družba za izvoz kmetijskih pridelkov), ki ga je vlada ustanovila še leta 1981. Prizadu je bil najprej poverjen državni monopol za izvoz pšenice. Ideja sama je bila nadvse dobra. Naloga družbe je bila, da odstrani predvsem iz nnše države tujce-izvoznike, ki so dotedaj imeli približno 85 % celotne jugoslovanske izvozne trgovine v svojih rokah. Država pa je bila tudi primorana, da je v času tako težko občutene kmetijske krize intervenirala na žitnem tržišču predvsem radi finansiranja žetve in popolnejše organizacije izvoza.
I rizad ni bil ustanovljen z namenom vzdrževanja nadparitetnih intervencijskih cen, temveč da bi deloval predvsem v smeri pobolj-Šanja kvalitete izvoza žitaric in da bi vplival na njihovo standardizacijo. Naša izvozna pšenična trgovina ni mogla nikdar popolnoma ugoditi povpraševanjem inozemstva, ker ni mogla nuditi v nakup večjih tipiziranih količi« pšenice. Banatska pšenica je razdeljena na več pokrajinskih vrst: na banatsko v ožjem smislu besede, baško in potiško pšenico. Banatska pa se deli naprej v rumsko, beljsko in szekacz-pšenico. Znano je, da na zapadnih tržiščih zaradi tega naša pšenica ne doseza cen madžarske pšenice.
Obilne žetve v čezmorskih deželah. toliko obravnavana kmetijska
kriza, radi izbornih letin nakopičene ogromne žitne rezerve, te in še ostale okolnosti so prisilile vlado, da je v zaščito naših žitnih krajev poverila Prizadu že v letu njegove ustanovitve tudi monopol notranjo žitne trgovino. Ta vladna odločba je povzročila nadparitet-ne, intervencijske cene pšenici na domačem trgu, radi česar je bil na račun žitno aktivnih krajev domač konsument žitno pasivnih predelov naše države obremenjen z ogromnim novim — pšeničnim davkom. Domača potrošnja pšenice znaša letno povprečno cca 80.000 vagonov. Pri intervencijskih cenah 70'— din za stot nad pariteto znaša pšenični davek domačega potrošnika letno 560 milijonov din.
Naglasili moramo, da gre ta ogromen davek skoro povsem v žepe velikih žitnih magnatov, to predvsem še zbog rednega porasta pšeničnih cen na zimo in na pomlad. Majhni posestniki, ki nimajo primernih žitnih shramb, tekočega denarja, teh pa je največ, nimajo od tega velikega pšeničnega davka žitno pasivnih pokrajin države prav nobene koristi.
Kot intervencijsko pšenično ceno moremo zagovarjati le ono, ki je v skladu s stvarnimi pridelovalnimi stroški in ki jo pšenica doseže neposredno po končani žetvi. Pridelovalni stroški sami pa so seveda različni in varirajo od kraja do kraja, od posestva do posestva.
Splošno nezadovoljstvo s Prizadom
Dosedanji žitni monopol je pri nas popolnoma diskreditiran. Poleg Pnzadove pšenične intervencijske cene je bila vselej, kljub notranjemu monopolu, v veljavi še cena zasebno pšenične trgovine. Prizad ni mogel takoj po žetvi pokupiti vseh ponujenih mu velikanskih količin pšenice, radi česar je špekulativna trgovina cvetela. Za
vskladiščenje žita je imel Prizad skozi dolgo dobo sedmih let le zasilna skladišča, šele lansko leto je vlada odpoinogla temu velikemu nedostatku, ki je popolnoma onemogočal pravilen razvoj notranje pšenične trgovine. S posebno uredbo je v juniju lansko leto vlada ustanovila družbo za gradbo silosov z 220 milijoni din kapitala.
Znane so nepravilnosti Prizada, upravne komplikacije pri žitni trgovini, dobički mlinov, favoriziranje srbijanskega pšeničnega območja itd. Zato se ni prav nič čuditi splošni zahtevi, naj se Prizad čimprej ukine.
Ob nedavnem in nenadnem porastu cen pšenici, ko je na novosadski žitni borzi noti rala pšenica 215'— din za mtc, je imel Prizad cca 28.000 vagonov nakupljene pšenice. Na žitnem trgu se je tedaj namreč pojavila kot kupec novoustanovljena direkcija za prehrano z dodeljenim kreditom 745 milijonov din. Cena pšenici je tedaj v dveh dneh porastla za 20*— din za mtc. Namesto da bi Prizad takoj začel z intervencijskimi prodajami nakupljene, tržišču tako odtegnjene pšenice, je stopila v ospredje zopet špekulativna trgovina. Intervencijsko prodajo pšenice je odločno zahtevala »Gospodarska sloga«, ki je iz Zagreba v ta namen poslala v Beograd svoje eksperte, ki so njeno zahtevo tudi utemeljili.
Številni protesti zoper nepravilno in pristransko delovanje Prizada so našli končno le odmev v nenadnem sklepu vlade, da ustanovi direkcijo za zunanjo trgovino. Baje bo začela poslovati že 1. januarja 1940. in bo imela tri oddelke: za izvoz, uvoz in tranzit. V sestav novoustanovljene direkcije naj bi prišel med drugim tudi Prizad. Ob tej priliki moramo podčrtati zahtevo, da je res že skrajni čas, da se slovensko kmetijstvo v naši zunanji trgovini vse bolj upošteva, kot j« bilo doslej.
U4U1
Agrarna	pasivnost
Slovenija je danes v pogledu pšeničnega pridelka izrazito pasivna. Letni žitni primanjkljaj znaša okroglo 10.000 vagouov.
		t-	>
	S« j?	s . S ga wo ■* k« c*s	S 2=j
Loto :	»g . »- c3 5 ** -H S £•& ►	o-? tS £ a-S £1-2 g tj > g	g S o s a > f
	p.	O cu	o
1934	2.102	18.596.000 61	532.000
1935	2.210	19.894.000 62	678.000
1936	2.247	29.235.000 63	525.000
1937	2.194	23.470.000 03	534.000
Statistični podatki nam navajajo nadalje zelo žalostno dejstvo, da morajo v naši državi kupovati pšenico vsa kmetska gospodarstva, ki obsegajo manj kot 5 lia. Takih gospodarstev pa je v naši državi po statistiki iz 1. 1931.: 1,347.850. Okroglo torej 68% vseh kmetskih gospodarstev v državi mora kupovati pšenico. Znano je, da kupujejo kmetje pšenico koncem zime in predvsem na pomlad. Lansko leto jo kmet n. pr. kupoval na pomlad pšenico po 230'— din za mtc, avgusta pa jo je prodajal po 130'— din za mtc.
Slovenija bi mogla pridelati več pšenice
Nikjer v vseh ostalih agrarno pasivnih predelih države ni stalnost potrošnje pšenice tolika kot Vv Sloveniji. Ob nepovoljni ceni pšenice prehaja potrošnja pšenice na potrošnjo koruze.
Nastane torej vprašanje, v koliko bi se mogel povečati naš sedanji pšenični pridelek. Omeniti pa je treba, da bi mogli povečati tudi površino obdelane zemlje. Statistični podatki navajajo glede
povečanja obdelane površine za vso državo 5 °/o, za Slovenijo pa le 0'8 %.
Pridelovanje pšenice oz. žitaric (cerealij) sploh je v Sloveniji še daleč za sodobnimi, praktično preizkušenimi ugotovitvami. Naravnost uničujoča in za nas prav sramotna je statistika o porabi umetnih gnojil. Naj omenim le apneni dušik. Tri naše velike tovarne ga letno izdelajo okrog 10.000 vagonov. Sami ga doma porabimo le okrog 200 vagonov. Vso ostalo količino izvažamo deloma v Francijo, Anglijo, Ameriko, Indijo in na Japonsko. Prav zanimivo je tudi, da je naša soseda Italija, ki ima sama okrog 10 tovrstnih tvornic, kupila v letošnjem letu pri nas ogromne količine: 2000 vagonov apnenega dušika.
Preslabo obdelane njive
V letu 1937. je Slovenija na površini 63.000 ha pridelala okroglo
534.000	mtc pšenice, na en ha torej približno 8‘5 mtc. Pridelek v naših žitorodnih krajih znaša 18 do 23 mtc na ha, kar je seveda pri' pisati ugodnejšim talnim in podnebnim razmeram. Jasno pa je na prvi pogled, da naš sedanji pridelek ni zadovoljiv. Vsi doslej izvršeni gnojilni poskusi dokazujejo, da bi mogli z neznatnimi stroški vsaj podvojiti pridelek pšenice. Letos izvršen gnojilni poizkus je dal sledeč zaključek: za en ha se je vzelo: 100 kg apnenega dušika, 300 kg superfosfata in 150 kg 40% kalijeve soli. Ob žetvi je bil preračunan samo donos zrnja — povprečno 19'3 mtc na 1 ha.
m
Vse sega do
P f A
Šivalnem stroju
IGN.VOK
Ljubljana Tavčarjeva 7
Zgoraj naštete količine umetnih gnojil veljajo po današnji ceni skupaj 740-— din, povečani pridelek pa znaša: 10'8 mtc na 1 ha. Računamo li današnjo ceno pšenice 190'— din za 1 mtc, dobimo čisti dobiček, ki nam ga je vrglo uporabljeno umetno gnojilo: 1.312*— dinarjev.
Vzemimo le povprečje gornjega povečanja pridelka in računajmo povečanje pridelka, ki smo ga dosegli z uporabo gornjih gnojilnih doz le z 8 mtc na 1 ha, dobimo tako pri obdelani površini 63.000 ha okroglo 5000 vagonov pšenice na leto več. Ob tej priliki nam uhajajo misli še na sorazmerno povečanje pridelkov ostalih žitaric, predvsem na ječmen in rž. Kako zaostali pa smo še z ostalimi sodobnimi načini kulture pšenice, ni vredno omenjati. Vprašanje setve kakovostne, talnim in podnebnim razmeram posameznih vzgojnih območij ustrezajoče pšenične vrste je pri nas docela neurejeno. Razkuževanje semenskega žita, ki je drugod že obvezno, vršijo pri nas le redki, prav redki posamezniki. Poraba tovrstnih razkuževalnih-fungicidnih sredstev je v Sloveniji komaj omembe vredna količina. Nepregledna je vrsta različnih rastlinskih in živalskih škodljivcev, ki napadajo žitarice. Naj omenimo med njimi le rjo in snet, ki moreta v letih, ugodnih za njihov razvoj, prav občutno zmanjšati količine pridelka. Praktično je dokazano, da znaša zmanjšanje pridelka, ki ga povzročajo rje in sneti na žitaricah, najmanj 10% (Mor-statt, Giissov), pogosto pa presega škoda tudi 20 % in še več odstotkov. Računajmo le 10%, pa vidimo, da izgubi Slovenija samo radi omenjenih dveh glivičnih bolezni letno okroglo 500 vagonov krušnega žita.
Nadaljnja naša naloga bi bila, da si naša večja mesta, kot so: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Novo mesto igrade potrošili m potrebam primerne žitne silose. Prehranjevalni odsek, ki ga je ljubljanska mestna uprava ustanovila pri novem zaščitnem uradu, je ocenil mesečno porabo pšenice v Ljubljani na okroglo 250 vagonov. Za potrošnjo potrebne količine pšenice naj bi mestne uprave nakupile takoj po končani žetvi iz prvih rok in nato vskladiščile v svojih silosih. Banska uprava bi pa morala priskrbeti potrebne, manjkajočo količine pšenice za kmetska gospodarstva, da bi jih tako obvarovala vsakoletnega izkoriščanja po žitnih magnatih in špekulantih, ki bogate na račun revščine našega kmeta.
Zelo potrebno bi zato bilo, da bi se sklicala posebna anketa o rešitvi slovenskega pšeničnega vprašanja in da bi se potem sklepi ankete tudi liitro in dosledno izvedli.
Trgovine v nedeljo
dne 31. t. m. bodo v Ljubljani, izvzemši živilsko stroke, zaprte.
Združenje trgovcev.
Nova	davčna
Državni	dohodki z	n/o poveča/o
za 514 miliionov dinariev
Že dolgo se je govorilo, da bodo neposredni davki zvišani, kar je bilo z ozirom na zelo povečane izdatke državne obrambe tudi razumljivo. V »Službenih novinah« c dne 23. decembra je bila tudi nova davčna reforma objavljena ter so bile v ta namen objavljene uredbe o spremembi in dopolnitvi: zakona o neposrednih davkih, določil § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40. o posebnem prispevku za fond narodne obrambe, zakona o davku na poslovni promet z dne 81. januarja 1922. in zakona o skupnem davku na po-Blovni promet z dne 12. jul. 1930. z vsemi njegovimi kasnejšimi iz-premeinbami,
zakona o taksah, ter zakona o sodnih taksah.
Poleg tega sta bili objavljeni v »Službenih novinah« še uredbi o odpisu zaostankov koncem 1.1937., oz. 1939. na davkih, taksah in kaznih za davčne in taksne prestopke ter uredba za ustanovitev fonda za podeljevanje nagrad organom finančne uprave za uspešno delo pri odmeri in izterjevanju davkov.
Glavno načelo te davčne reforme je, da se zniža davčno breme kmetovalcem in manjšim podjetnikom, zato pa poveča davčno breme večjim. O sami davčni reformi je izjavil fin. minister:
Finančni o davčni
Finančni minister dr. Šutej je r posebni izjavi dopisniku »Hrvat-skega dnevnika« utemeljil potrebo diavčne reforme ter pojasnil njene glavne smernice. Zaradi težke mednarodne situacije, je izjavil, so bile naloge državne obrambe vedno večje in zato so se morali državni dohodki povečati. Na drugi strani pa zahteva gospodarska kriza, ki je najbolj zadela gospodarsko slabo situirane sloje, da ee njih davčno breme zniža.
. Da; se povečajo dohodki,: so se dvignile davčne stopnje na večje dohodke v dopolnilnem davku na zemljan no, pridobnino in družbeni davek, na stopnjo osnovnega davka za zavezance pridobnine in družbenega davka, za večje zavezance pridobnine je nadalje uve-fam ,.oH»eeiv»hie. PQ poslovnih knjigah ter uveden minimalni davek. Spremenjeni 80 tudi dosedanji predpisi o obdačevanju tujih jlodjctij, ki so se znala dosedaj
izmakniti obdačevanju v Jugoslaviji. Značilna je spreipemba, s katero se uvaja zaporna kazen za davčne utaje, kakor je to uvedeno že v drugih državah.
Od nove davčne reforme se pričakuje povečanje državnih dohodkov za 514 milijonov din, pri tem pa se bo davčno breme revnim slojem olajšalo. Tako so oproščeni zcinljarine kmetovalci, katerih čisti katastrski donos ne presega 1000 din, pavšalno obdačenje obrtnikov, ki je dosedaj veljalo le za mesta z do 20.000 prebivalci, je sedaj uvedeno za vse obrtnike, oproščeni pa so zgradarine tudi poslovni prostori obrtnikov. S tem bo tudi davčna uprava zelo razbremenjena.
Z uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na,poslovni promet ter o splošnem skupnem davku na poslovni prd-met je omogočeno davčnim oblastem, da uspešneje nadzirajo in
kontrolirajo davčno zavezance ter so tudi znatno poostreni kazenski predpisi. Država bo dobila od zvišanja davkov na poslovni promet letno okoli 250 milijonov din.
Kar se tiče uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah, se ni moglo misliti na to, da bi se dohodki teh taks zvišali, ker so bile te takse v zadnjih dveh letih že dvakrat zvišane. Predpisi o plačanju taks v postopku pred občinskimi sodišči so bili izdani na upravičeno zahtevo občin. Uredba o spremembah in dopolnitvah taksnega zakona odreja zvišanje takse za kupoprodajne pogodbe za nepremičnine od 4 na 6 °/o. To zvišanje je tem bolj upravičeno, ker je znano, da je danes promet z nepremičninami v velikem dvigu ter je pravilno, da pri tem sodeluje v dobičku tudi država. Taksa za pogodbe o kupoprodaji premičnin je zvišana od 1 na 2 Zaradi zvišanja teh taks se predvideva višek dohodkov v višini 50 milijonov din. Zvišane so tudi takse po tar. post. 22. Zapuščinske takse so bile v drugih državah mnogo višje ko pri nas ter smo jih zato tudi mi sedaj zvišali. Odpravljene so tudi oprostitve od teh taks, toda kmetovalci so od teh taks še nadalje oproščeni. Letni dohodek od poviška teh taks se predvideva ha 30 milijonov din.
Pri taksah za dovoljenje za razne trgovinske in obrtne obrate še je izkazalo, da so te preveč nizke. Pri tem pa so se upoštevali gospodarsko slabejši ljudje. Te takse bodo dale državni blagajni okoli 40 milijonov več dohodkov. "•	•
Predvidena so tudi druga zvišanja taks, da bodo ta dala skupno okoli 150 milijonov din.
Uredba o izpremembah zakona	o neposrednih
Na podlagi čl. 1. uredbe o izpremembah veljavnih predpisov ter izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal naslednjo uredbo o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih.
Zemljarina
§ 1. se doda nova točka 12., s katero še oproščajo žemljarihc oni kmetovalci, katerih čisti dohodek ysega njihnega zemljišča v ozemlju ene davčne uprave ne presega 1000 din.
Osnovni davek na.dohodek od zemljišča za L 1940. znaša 10% katastrskega čistega dohodka.
' Oprostitve iz točk 1. do 11. člena 10. ne veljajo j več, če se ta zemljišča ne uporabljajo v namene,, ki jim dajejo pravico opror stitv.e. .
Oprostitev velja tudi za vse doklade, pač pa se morejo odmerjati na zemljišča iz tpčke 12. občinske doklade.
»t>s.
Za večja posestva davek zvišan
§ 2. Lestvica dopolnilnega davka v Čl. 27. se spremeni in še glasi:
nad 1000 do 2000 din 2%, nad 2000 do 4000 din 3%,
nad 4000 do 6000 din 3-5%, nad 6000 do 8000 din 4%, nad 8000 do 10.000 din 4-5%, nad 10.000 do 12.000 din 5%, nad 12.000 do 15.000 din 5'5%. nad 15.000 do 20.000 din 6%, nad 20.000 do 30.000 din 7% (dosedaj 6-5%), nad 30.000 do 50.000 din 8% (dosedaj 7%), nad 50.000 do 70.000 din 9% (dosedaj 7-5%), nad 70.000 do 100.000 din 10% (dosedaj 7-5%), nad 100.000 do 150.000 din 12% (dosedaj 8%), nad 150.000 do 250.000 din 14% (dosedaj 8%), nad 2rk).000 16% (dosedaj 8%).
Zgradarina
§ 3. — V točki 7. čl. 32. zakona ee dostavijo za besedami »industrijske« še besedi »in obrtniške«. Obrtniške zgradbe se torej oproste zgradarine.
V 1. odst. točke 15. čl. 32. se namesto besed »krajev«!-, proglašenih za javna zdravilišča« postavijo besede: »turistični kraji 'Zdraviliškega značaja«.
§ 4. Toč. 2. čl. 36. se spremeni in se glasi: »2. v ostalih mestih, trgih, kopališčih, klimatičnih iii turističnih krajih« (zneski, ki se
odbijejo od vsote kosmate najemnine).
Prvi stavek zadnjega odst. čl. 36. se spremeni in se glasi: »kateri kraji se bodo smatrali kot kopališča, klimatični in turistični kraji določa trgovinsko ministrstvo v sporazumu z ministrstvom za socialno politiko in ljudsko zdravje.«
Dopolnilni davek zgradarine zvišan
§ 5. V toč. 2. čl. 37./I se spremeni tabela dopolnilnega davka in se glasi: do nad
10.000 do	20.000 din	3%
20.000	„	30.000	„	4%
30.000	„	40.000	„	5%
40.000	„	50.000	„	6%
50.000	60.000	„	7%
60.000	„	70.000	„	8%
70.000	„	90.000	„	9%
90.000	„	120.000	„	10%
120.000	„	150.000	„	11%
150.000	250.000	„	12%
250.000	„	500.000	„	13%
500:000	„	i ,000.000	„	14%
1,000.000	15%
Izza lestvice tega dopolnilnega davka v toč. 2. čl. 37/1 se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Dopolnilni davek po višji stopnji ne more biti večji od davka
10.000 din 2%
po najbližji nižji davčni stopnji, povečanega za razliko osnove, zaradi katere se uporablja višja davčna stopnja.«
V odst. 1. čl. 37/111 se namesto besed: »zunaj mestnih, kopaliških in letoviških rajonov-oko-lišev« postavijo besede: »zunaj okolišev mest, trgov ter kopaliških, klimatičnih in turističnih krajev«, na desni strani razpredelnice pa se postavijo (namesto dosedanjih) besede »kopaliških, klimatičnih in turističnih krajev«.
Pridobnina
§ 6. Sedanja toč. 12. prve skupine čl. 42. zakona postane toč. 13., postavlja pa se nova točka 12., ki se glasi:
»12. advokati, pravni zastopniki, javni notarji, zdravniki, arhitekti, inženirji, geometri, veterinarji in carinski posredniki«.
Toč. 1. druge skupine čl. 42. zakona se spremeni in se glasi: »1. poklici oseb, ki samostojno opravljajo usluge drugemu proti odškodnini, v pretežni meri z uporabo lastne umske site, kakor so to:
a) občinski tajniki po dohodkih izven službenega razmerja, potujoči agenti, trgovski potniki in zakotni pisarji;
b) književniki, zasebni učitelji, novinarji, umetniki, čarodeji, babice, glasbeniki, godbeniki in ostali«. Odvetniki pridejo torej v višjo stopnjo.
§ 7. Zadnji od»iHv«k «Sl.. 4i. : zu> kona se spremeni in se glasi:
»Kot podjetja, katerim se določa davčna osnova po določilih člena 58. a) zakona se smatra glavni obrat z vsemi odcepki (ogranki) kot en davčni predmet. Davčna osnova se v teh primerih določa pri oni davčni upravi, ki je pristojna za glavni posel, odmero osnovnega davka kot osnovo za odmero samoupravnih doklad pa iz vrši davčna uprava po določilih čl. 88. zakona.«
§ 8. — V toč. 3. čl. 45/11 zakona se postavi pred besedo »žival skih« beseda »poljskih«, za besedi »gozdnih proizvodov« pa postavi pika. Namesto besede »ako« pa se postavi beseda »Ako«.
§ 9. •— Ta člen govori o oprostitvah, ki veljajo za umetnike in novinarje.
Določbe glede tujih podjetij poostrene
§ 1«. — 01. 49. se dodaja za tretjim odstavkom nov odstavek ki se glasi: »Sinatra se, da so razširila svoje poslovanje na ozemlje kraljevine ona tuja podjetja, ki imajo na ozemlju kraljevine poslovni urad. Kot poslovni urad se smatrajo razen sedeža in kraja uprave tudi odcepki in podružni ce, tovarne in delavnice, kraji na kupovauja in prodaje, skladišča in druge poslovalnice kot tudi stalna zastopništva. Kot poslovni urad tu jega podjetja se smatra tudi vsako podjetje v državi, pri katerem je tuje podjetje udeleženo s kapitalom, pri razdeljevanju dobička ali na kak drug način vsaj s 50% oz. vsaj s 50% oskrbuje podjetje z blagom.
Smatra se, da so razširila poslovanje na ozemlje kraljevine tudi ona tuja podjetja, ki izvršujejo prodajo blaga v kraljevini po tr govskih potnikih.«
določevanje davčne osnove po knjigah
§ 11* — Za čl. 53. zakona se doda je novi člen, ki se glasi*
»Čl. 53. a).
Davčna osnova se določa po bilanci na podlagi poslovnih knjig za naslednje davčne zavezance:
1. industrijska, rudarska, bančna, železniška, ladijska, tramvajska in mednarodna transportna podjetja in menjalnice;
2. podjetja in obratovalnice iz skupine čl. 42. zakona, katerih
davčna osnova za predhodno davčno leto je znašala najmanj 100.000 din ali pa je znašal njih promet poslovnem letu pred davčnim letom najmanj 2 milijona din.
Dolžnost vodenja poslovnih knjig za davčne zavezance iz toč. 1. tega člena se začenja s prvim dnem poslovanja. Obveza vodenja poslovnih knjig za davčne zavezance po toč. 2. tega člena se začenja s prvim dnem koledarskega leta, ki sledi onemu davčnemu letu, za katero je bila ugotovljena pridobnina na najmanj 100.000 din ali katerih promet v preteklem poslovnem letu je znašal najmanj 2 milijona din.
Davčno osnovo in bruto promet vseh davčnih zavezancev ugotavlja davčna uprava.
Ce ima davčna oblast razlog, da sumi o verodostojnosti davčne prijave in podatkov kot tudi poslovnih knjig, na podlagi katerih jo bila sestavljena bilanca, ugotovi davčno osnovo s primerjanjem s podobnimi podjetji, obrati ali poklici. Ce se niti na ta način ne more ugotoviti davčna osnova, jo določi davčni odbor po . svobodnem preudarku, imajoč pred očmi možni dohodek po vseh konkretnih činjenicah ter lokalnih kot splošnih pogojih.«
Določila tega člena se bodo uporabljala že za davCno leto
1940., razen za one davčne zavezance po tem členu, ki dokazano niso vodili poslovnih knjig. v ,po-sloviiem letu pred 1940.
Za .one davčne zavezance }po tem členu, ki dokazano dosedaj niso vodili poslovnih knjig, se začenja dolžnost vodenja poslovnih knjig s 1. januarjem 1940, Če davčni zavezanec izjavi, da ni dosedaj vodil poslovnih knjig, pa se ugotovi nasprotno, se kaznuje denarno s 5000 do 100.000 din, s čimer pa se ne oprošča kazenske odgovornosti po čl. 142. in 142. a) l. zakona.
§ 12. — Toč. 2. čl. 54. zakona se spreminja in se glasi: »2. katastrski čisti dohodek zemljišča, ki ne služi neposredno podjetju in obratu.«
§ 13. — Toč. 1. čl. 59/1 se spremeni in se glasi:
»1.'.iz, ČL 53.a) zakona 12% (davek torej zvišan za 2%), ostali iz prve skupine 10%, druge skupine loč. 1. a in 2. a 8% In druge skupine po toč. l.b, 2. b,
4., 5. in 6. 6%.
Dopolnilni davek k pri^ dobnini v višjih stopnjah zvišan
Lestvica dopolnib'ef?tt «lavka v
toč. 2. čl. 59/1 zakona se spremeni in se glasi:
do	10.000 din 2%
nad
10.000 do 20.000 din 2-5%
20.000	„	30.000	„	3%
30.000	„	40.000	„	4%
40.000	„	50.000	„	5%
50.000	„	70.000	„	6%
70.000	„	90.000	„	8%
90.000	„	120.000	„	10%
120.000	„	150.000	„	12%
150.000	„	250.000	„	14%
250.000	„	500.000	„	16%
500.000	„	1,000.000	„	18%
1.000.000,20%.
SceZfta iel1 vscm cenjenim j. odjemalcem in kon-sumentom našega telO’ piva, špirita in kvasa
Pivovarna UHION t Mlana
  _
»•••••♦••••♦M
(Dosedaj je znašala lestvica do zneskov 50.000 din enako veliko, za zneske do 70.000 pa je znašala le 5%, do 90.000 6%, do 120.000 8%, do 150.000 in nad 150.000 din le 12% A
Minimalna pridobnina
Ža lestvico dopolnilnega davka fv toč. 2. čl. 59/1 zakona se dodajo 'še naslednji novi odstavki:
»Osnovni in dopolnilni davek pridobnine ne sme biti manjši od 'minimalnega davka, ki znaša: 2°/„„ od osnove, ki presega 2 milijona in ne presega 5,000.000 din. 3»/00 od osnove, ki ne presega
10.000.000 din.
4»/„„ od osnove, ki ne presega
15.000.000 din.
5°/o0 od osnove, ki ne presega
20.000.000. din.
6"/oo od osnove, ki ne presega
25.000.000 din.
7°/oo od osnove, ki ne presega
30.000.000 din.
8°/o„ od osnove, ki ne presega 90)000.000 din.
9°/oo od osnove, ki ne presega
100.000.000 din.
10°/on od osnove, ki ne presega
100.000.000 din.
Kot osnova za minimalni davek velja letni znesek blagovnega
V krajih
do 5000 prebivalcev nad 5000 do 10.000 prebivalcev nad 10.000 do 20.000 prebivalcev y mestih nad 20.000 razen v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani
V Beogradu, Zagrebu'in Ljubljani
Razvrstitev malih obrtnikov po sirstvo. Obrtniki obrata, ki ne cajo davek po, davčni osnovi. .. j
0(i Čevljarji, opankarji, izdelovalci 'Kopat plačajo v vseh krajih z nad
10.000 prebivalci brez ozira na velikost kraja one pavšalne zneske, ki so določeni za kraje z 10.000 do
20.000 prebivalci.
Mali obrtniki, ki se po teh določbah obdačujejo s pavšalnimi zneski, morajo vsako leto do dne 31. januarja prijaviti davčni upravi število pomočnikov, ki jih zaposlujejo. Ce se med letom število zaposlenih pomočnikov poveča, morajo to prijaviti v 15 dneh po spremembi. Ce tega ne store, se kaznujejo denarno od 200 do 5000 din, poleg tega pa izgube za dve leti pravico do pavšalnega oblačenja. Obrtne zbornice morajo na zahtevo davčnih oblasti dati podatke o številu zaposlenih pomočnikov pri malih obrtnikih v krajih z nad 20.000 prebivalci.
V 3. odst. pod b) čl. 59/11 zako-na sc po besedi (potrošnikom) na-mesto podpičja postavi pika ter se črtajo besede: »za katere se po čl. 83. zakotia ugotovi, da so večjega obsega in da morajo biti od celotnega poslovanja obdačeni v kraju glavnega obrata (centrale)«.
Za četrtim odstavkom čl. 59/11 zakona se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Osnova posebnega davčnega dodatka za zavezance po točki a) in J) se odmerja1 pri davčni upravi, ** je pristojna za glavni obrat, in sicer; ^a zavezance po čl. 53 a) za-kona po določilih tega člena, za druge zavezance pa po določilih *®kona, ki veljajo za odmerjanje ”avČne osnove za pridobnino teh zavez^lcev €
Slede spremembe glede rentni-Be, ki jih objavimo v eni prihod-1 njih številk.
Družbeni davek
Cl. 74. se spremeni in se glasi:
»Družbenemu davku so zavezane:
L naslednje pravne osebe, ki imajo svoj sedež na ozemlju kraljevine:
bruto prometa oz. letni znesek prejete bruto odškodnine za storjene usluge, pri denarnih poslovanjih pa letni znesek obresti, provizij in uslug.
Za podjetja in obrate, ki so zavezani plačevanju posebnega davčnega dodatka (čl. 59/11), velja po prejšnjih določilih izračunani minimalni davek v dvakratnem znesku.«
Drugi odst. toč. 2. čl. 59/1 zakona se spremeni in se glasi:
»Pri uporabi višje stopnje dopolnilnega in minimalnega davka ne sme biti davek večji od davka po najbližji nižji stopnji^ povečanega za razliko osnove, zbog katere se uporablja višja davčna stopnja.«
Za odstavkom 8. čl. 59/1 zakona se doda naslednji odstavek:
»Ce se ugotovi nepravilnost v delu oseb, zavezanih, da odbijejo davek po predhodnih dveh odstavkih ter na škodo državne blagajne, se mora škoda poravnati z 8% obresti za ves dotični čas, poleg tega pa se uporabijo še določila 2. odst. čl. 139. zakona.«
Pridobnina za vse male obrtnike pavšalirana
Skala v odst. 9- čl. 5/1 se spremeni in se glasi:
	O . m ®		O a)
	O ”3 £». - 0>	i S O O	o
Kategorija	«4 — N 3	B P	11
	c o a 3 S J	.t! KJ c o ® a N	X) S
za vse kat.		dinarjev	
	80	150	240
za vse kat.	120	210	320
za vse kat.	200	330	480
1. kat.	220	370	540
II. kat.	260	420	600
III. kat.	300	470	66b
IV. kat.	340	520	720
I. kat.	300	450	640
II. kat.	350	550	720
III. kat.	450	650	960
IV. kat.	550	800	1200
kategorijah izvrši finančno			mini-
bodo uvrščeni v kategorije, pla-
a) delniške družbe, komandit-ne družbe na delnice, družbe z omejenim jamstvom in zadruge.
b) rudarske družbe, zavarovalne družbe, hranilnice, združbe, samostojni fondi in zapuščine, v koliko so zavezani javnemu polaganju računov.
2. pridobitna podjetja države in samoupravnih edinic,
3. tuje pravne osebe glede njihovega poslovanja oz. posesti v kraljevini, če imajo na ozemlju kraljevine nepremičnine ali poslovne urade. Kaj se smatra kot poslovni urad, določa Čl. 10.
Določila za davčno oprostitev zadrug poostrena
Toč. 6. čl. 76 se spremeni in ni direkcija za kmetijski kredit s krajevnimi in oblastnimi zadrugami več oproščena družbenega davka, temveč samo še Zanatska banka.
Določila t. 7. čl. 76. se črtajo v celoti (ki govore o oprostitvi zadrug), namesto dosedanjega besedila pa se vstavi besedilo:
(Družbenega davka se opror ščajo):
»7. Vse zadruge in njihove zvezo, ustanovljene ;po zakonu o gospodarskih,zadrugah z dne 24. septembra 1937., .če po svojih pravi-lih dejansko poslujejo ,v skladu z dolotili tega zakona. Vendar pa se nabavljalne‘in prodajne zadruge oproščajo tega davka samo takrat, če poleg tega rte prodajajo alkoholnih pijač in luksuznih predmetov iz seznama, ki ga šepavi finančni minister v sporazumu z ministri, ki po § 105. omenjenega zakona nadzirajo delo zadrug in njihovih zvez. Prodaja alkoholnih pijač in luksuznih predmetov ko tudi kršitev določil zakona o gospodarskih zadrugah ima za posledico izgubo pravice do oprostitve davka za dve leti. Revizijske zveze morajo o vsakem prekršku, ki ima za posledico izgubo davčne oprostitve obvestiti finančno direkcijo najkas-
9
ANDREJ OGRIZEK
KRANJ
specialna, moderno urejena pletilnica
Ustanovljena 1922
izdeluje pod strokovnim vodstvom lastnika vse vrste
^ pletenin
za moške, ženske in otroke, za vsak letni čas, za vsakdanje delo, za šport in za luksuz, in v raznih kvalitetah // Moderni modeli, moderni vzorci pletenja, trpežna izdelava, okusne barve, soliden material in eh	nizke	cene	so	lastnosti, ki odlikujejo _	...	...
En *_____________________________________ En	dftailJ
„A. N K O" - pletenine
neje v treh letih, ko je bil prekršek izvršen. V nasprotnem primere odgovarjao po čl. 141. tega zakona.«
Toč. 8. čl. 76. zakona se spremeni in se glasi: »Zdravstvene zadruge in njihova zveza, ustanovljene po zakonu z dne 19. decembra 1930., po pogojih, predpisanih za zadruge iz prejšnje točke, toda pod pogojem, da tudi zanje veljajo tam navedena določila o izgubi pravice do davčne oprostitve ko tudi o dolžnostih in odgovornosti zvezi.«
Določila odst. 1. in 2. po točki 8 čl. 76. zakona se črtajo:
(Dosedaj se je glasila 8. točka takole: nabavljalne zadruge drž. nameščencev in njih zveza, ustanovljena po zakonu z dne 5. decembra 1920.) Ta določba je sedaj črtana.
$ 19. določa, da se podjetja, ki
med likvidacijo ne nadaljujejo poslovanja, obdačujejo po določilih čl 81. do 83.
Nova določila glede odmere davčne osnove
§ 20. Odst. 2. čl. 81. zakona se spremeni in se glasi:
»Kot davku zavezan dobiček se smatra tudi vsaka prikrita razdelitev ali rezerviranje dobička«.
Zadnji stavek 3. odst. istega člena se črta.
Na koncu Čl. 81. zakona se do-dasta dva nova odstavka, ki se glasita:
»v kolikor davku zavezani dobiček, ugotovljen po predpisih 1. in 2. odstavka ne odgovarja obsegu poslovanja in višini izkazanih poslovnih izdatkov podjetja, davčna oblast pa upravičeno dvomi o veiodostojnosti knjig in knjižnih prilog, da na njih podlagi ne bi mogla pravilno oceniti točnost izkazanega bruto dobička v zaključnem računu, ugotovi ta bruto dobiček sama s primerjanjem s po^ dobnimi podjetji. Ce pa se bruto dobiček ne more določiti niti na ta način, ga določi davčna uprava po svobodnem preudarku, ima-joč pred očmi možni dobiček po vseh konkretnih Činjeuicah ter lokalnih in splošnih pogojih. V teh primerih pada breme protidokazov na davčnega zavezanca.
Ce za tuje zavarovalne družbe, ki so po predpisih toč. 8. čl. 74. zakona zavezanci družbenega dav ka v državi, ni mogoče natančno določiti njihov dohodek od pošlo vanja v državi, se vzame kot v državi davku zavezani dohodek oni del izkazanega dobička celotnega podjetja, ki odgovarja razmerju plačanih bruto premij v dižavi proti skupno plačanim bruto premijam družbe. Tako izraču nanemu dohodku se dodajo izdatki za poslovanje podjetja v državi, ki se po zakonu ne priznavajo kot odbitni.«
Neodbitne postavke
1. odst. toč. 4. čl. 82. zakona se spremeni in se glasi:
»4. odškodnine ali koristi ustanoviteljev ali drugih članov, v bilanci posebej zaračunane iz dohod: kov podjetja v korist njihovo ali članov njih rodbin ali njih pod-
jetij, obresti ali dividende za kapital, vložen v podjetje v obliki delnic, prioritetnih delnic, poslovnih ali zadružnih deležev, vlog komanditistov in podobno, obresti za posojila, dana na podlagi izdanih zadolžnic, zastavnih listin ali hipotekarnega jamstva, obresti od kapitala, ki je bil dan podjetju od fizičnih oseb v obliki stalnega posojila.
Kot stalno posojilo se smatra vsak kapital, dan podjetju na razpolago vsaj skozi dve leti.«
Drugi in tretji odstavek te točke se črtata.
V toč. 7. čl. 82. zakona se doda naslednji odstavek:
»Višek skupno dogovorjenih prejemkov posameznih nameščencev nad 150.000 din letno. Pod temi prejemki se razumejo poleg plače tudi vsi dogovorjeni do-
datki kakršne koli vrste, v denarju ali v naravi, remuneracije, iantijeme, nagrade in podobno. Od teh viškov prejemkov izračunani družbeni davek se zmanjša za zneske plačanega uslužbenskega davka, ki odpada nanje.«
Na koncu toč. 14. se doda nov stavek, ki se glasi:
»Izjemoma pa se morejo vnesti v davčno osnovo obresti od .izposojenega kapitala, s katermi podjetje za sebe nabavi državne blagajniške zapise ku tudi obveznice onih dolgoročnih državnih posojil, ki so bila izdana zaradi izvajanja javnih del.«
Opozorilo čitateljem! Za danes objavljamo začetek uredbe o spremembi zakona o neposrednih davkih, ostali del bomo objavili v prihodnjih številkah, v katerih bomo objavili po možnosti tudi druge uredbe.
Uredba	o	od
nih zaostankov
V »Službenih novihah« je bila Objavljena naslednja uredba o odJ pisu zaostankov koncem 1. 1937. oz. 1. 1939. na davkih, taksah in kaznih za davčne in taksne prekrške. Uredba se glasi:
§ 1. — Finančni minister se pooblašča, da more na prošnjo zainteresiranih oseb odpisati zaostanke, ki se pokažejo koncem 1. 1937. na davkih, taksah in kaznih za davčne in taksne prestopke, v kolikor bi plačilo teh zaostankov pomenilo gospodarski polom dolžnika.
Od ugotovljenega zaostanka na davkih in taksah koncem 1. 1937. se morajo predhodno odšteti vplačila 3 %nih obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov, izvršena v letu 1938. in 1939., od davčnih zaostankov pa še odpisi in Vplačila po uredbi z dhe 8. novembra 1935. o izrednem odpisu sorazmernega dola za plačilo še nedošpelega dela davčnega dolga za 1. 1932., v kolikor ni to že izvedeno v davčnih knjigah.
Z odplačili, izvršenimi v 1. 1938. in 1939., se zmanjšuje dolg v teh letih, vplačila nad to zadolžitev pa se vzamejo v račun dolga iz prejšnjih let.
Ni dopusten odpis, v kolikor na prej navedeni način ugotovljeni zaostanek ni večji kakor pa enoletni znesek d~.yčne oz. taksne zadolžitve za 1. 1938.
Prošnje za odpis se morajo vložiti v treh mesecih od dneva objave te uredbe.
Vse prošnje jn priloge onih oseb, ki se smatrajo po točki 15. člepa 32. zakopa o neposrednih davkih kot kmetovalci, ter obrtnir kov, ki plačujejo pridobnino V pavšalnih zneskih, ko tudi onih oseb, katerih davčna zadolžitev leta 1938. ni znašala več ko 200 din, se oproščajo plačila takse.
Na podlagi tega člena se ne smejo odpisati zaostanki na skupnem davku, splošnem davku na poslovni promet in na luksuzni davek onim davčnim zavezancem, katerim se odmerja davek na pod-
lagi § 6. zakona o skupnem davku na poslovni promet.
§ 2. — Davčnim zavezancem, ki so na podlagi § 1. uredbe z dne 22. decembra 1939., M. S. št. 1062 o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih oproščeni plačila zemljarine, se odpiše po službeni dolžnosti ves davčni zaostanek, takse in kazni za davčne in taksne prekrške do konca 1. 1939. Vplačila, izvršena do konca leta 1939., bodisi da so bila izvršena v gotovini ali v 3%>nih obveznicah za likvidacijo kmetskih dolgov, se ne vrnejo.
§ 3. — Navodila za izvrševanje te uredbe bo predpisal finančni minister s pravilnikom.
§ 4. — Ta uredba stopi v veljavo z njeno objavo v »Službenih novinah«.
Okrožni urad ta zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti porav.: nani v osmih dneh po prejemu' plačilnega naloga 1 Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
j 55 ScOm55 | DOM. ČEBIN
I premog • drva • koks
• Wo!fova 3 — Telefon 20-56
KRANJ: Vidovdanska cesta Telefon it, 11
Politične vesti
Stalni svet Balkanske zveze se sestane 7. januarja. Na sejo bo povabljena tudi Bolgarska.
Papež Pij XII. je imel pred člani svetega kolegija na sveti večer govor, v katerem je ostro obsodil napad na Finsko ter dejal, da smo danes priče dogodkov, ki so v polnem nasprotju ne le z mednarodnim pravom, temveč tudi z najosnovnejšimi čustvovanji človeka in ki kažejo, v kako veliki meri je totalitarizem izmaličil pravi smisel človeških odnošajev. Uporabljanje nedovoljenih sredstev celo proti otrokom, ženam in starcem kriči po božjem maščevanju. Nato je govoril papež, kako bi se mogel zagotoviti resnični mir. 1. Zagotoviti se mora vsem narodom pravica do življenja in neodvisnosti.
2. Da bi mogel biti doseženi mir dolgotrajen, je potrebno, da se narodi rešijo tekme v oboroževanju. Mirovni predlogi, ki ne vsebujejo tudi predloga razorožitve, so orez cene 3. Ustanoviti se morajo pravne institucije, ki bi mogle jamčiti zvesto in lojalno izpolnjevanje mednarodnih konvencij in ki bi onemogočile svojevoljno in enostransko tolmačenje mirovnih in mednarodnih pogodb. 4. Posebno pažnjo pa je treba posvetiti narodnim manjšinam. 5. Vse državnike mora prevevati duh odgovornosti, da so dolžni svojo politiko podrediti zakonom božje in človečanske pravice.
Predsednik Roosevelt je poslal papežu, šefu evangeljske cerkve v Združenih državah Sev. Amerike ter velikemu rabinu božično pismo v katerem opozarja na potrebo, da se že sedaj pripravljajo pogoji za trajen mir med narodi. Kdaj bo mir, sicer danes še nihče ne ve, toda potrebno je, da bodo imeli takrat, ko pridi mir, vsi ljudje Isti ideal miru. Predsednik Roosevelt je poslal v Vatikan tudi svojega osebnega diplomatskega zastopnika, da bi se njegova misel mogla izvesti. V Vatikanu je bil sprejet Rooseveltov predlog z velikimi simpatijami. Diplomatski stiki med Vatikanom in U. S. A s tem še niso obnovljeni.
Papež Pij XII. je vrnil v četrtek obisk italijanskega cesarja in kralja. Papežev obisk se je Izvršil z velikimi slovesnostmi ter mu pripisujejo v političnih krogih zelo velik političen pomen.
V prestolni dvorani Kvirinala je imel papež na kraljevsko rodbino nagovor, v katerem je uvodoma zlasti poudaril, da se sedaj svečano potrjuje lateranska pogodba, kr je združiia Kvirinal in Vatikan z vezmi miru in vere. Na koncu svojega nagovora je izrazil papež svoje prepričanje, da bo sedaj Italija vplivala na narode, da se odločilo za mir, za nov duh in red, ki je mogoč le v okviru osnovnih načel pravice in krščanstva.
Italijanska vlada se je po ume’ riških vesteh izjavila pripravljeno, da se uradno priključi akciji Vatikana in Združenih držav Sev. Amerike za sklenitev pravičnega miru.
Pri nedeljskih volitvah v bolgar sko sobranje v šumenskem okraju je bilo izvoljenih 23 vladnih in 4 opoziclonalni kandidati. Od opo-zlcionalnih sta 2 komunista, eden je zemljedelec, 1 pa ne pripada nobeni stranki.
Francoski parlament je skoraj soglasno odobril Daladleru vse zahtevane vojne kredite.
Francoski senat je soglasno odobril od vlade zahtevane vojne kredite.
Pričakujejo, da se bo francoski proračun prihodnje leto dvignil na 300 milijard frankov.
Stalin se je za čestitke zahvalil Hitlerju in Ribbentropu. V brzojavki Ribbentropu pravi, da *ma prijateljstvo Nemčije in Sovjetske Rusije vse pogoje, da bo trajno In trdno, ker je podkrepljeno s krvjo Prvi oddelki avstralskih čet so prišli v Anglijo. Prišli so skora samo letalci. V Angliji so bili sprejeti z velikimi ovacijami. V svetovni vojni so se avstralski vojaki zelo izkazali ter so imeli tudi zelo velike izgube.
Na zapadni fronti ni na božični večer padel niti en strel. Na božični dan pa so bili nemški na nadi pri Moseli odbiti.
Argentinska vlada je zavrnila nemški protest zaradi interniranja posadke z oklopnice »Admiral v. Spee« ker da ne more smatrati posadke kot brodolomce, ker so sami potopili ladjo.
Na božične praznike so izvršili sovjetski bombniki številne napade na finska mesta. Nad Helsinki je bilo nad 100 sovjetskih letal. Fin sko protiletalsko topništvo je bilo zelo aktivno ter so morala sovjetska letala leteti zelo visoko. Zato tudi ni bilo v Helsinkih mnogo
žrtev. Več ljudi pa je bilo ubitih v manjših finskih mestih. Finci poročajo, da so sestrelili 17 sovjetskih letal.
Finske čete so dosegle nove uspehe na vseh frontah. Pri Lieksi v Kareliji so finske čete že baje prodrle na sovjetsko ozemlje. Nekateri listi poročajo, da hočejo Finci prodreti do železnice, ki vodi na Murmansk, če bi se Fincem to posrečilo, potem bi bila sovjetska vojska, ki operira na severu, popolnoma odrezana.
Poročilo gen. štaba leningrad-
skega vojnega okroga z dne 27. decembra je zelo kratko ter govori le o letalskih izvidniških akcijah. Silen mraz je na severu ustavil vojne operacije. V Moskvi se baje pripravljajo na dolgo vojno.
Švedski prostovoljski kor je že odpotoval na Finsko. Orožje pa dobe prostovoljci šele na Finskem. Imajo skoraj enake uniforme ko Finci. Na očitke, da krši švedska vlada svojo nevtralnost, ker dopušča zbiranje prostovoljcev, odgovarjajo na švedskem, da je ta očitek brez podlage, ker po sovjet-
skem zatrdilu Sovjetska Rusija sploh ni v vojni s Finsko.
Zaradi sovjetskih neuspehov proti Finski so bili ustreljeni 3 sovjetski generali in štirje višji oficirji.
Sovjeti so poslali na finsko fronto nove čete. Listi poročajo o 16 novih divizijah od katerih ima vsaka po 18.000 mož. Še vedno pa Finci prodirajo na vseh frontah.
Iran je koncentriral na sovjetski meji 20.000 vojakov.
Sovjeti so zbrali na afgansk! meji baje 700.000 vojakov. Mobilizacija Afgancev se nadaljuje.
Stiska podeželskega trgovca vedno več/a
Pomol nuino potrebna
Le malokateremu bo ostalo ravnokar preteklo leto 1939. v dobrem spominu, v posebno slabem pa ga bo ohranil mali podeželski trgovec. Kajti vse stiske, ki so sploh mogoče, je prineslo preteklo leto podeželskemu trgovcu. Posebno pa so se te nagrmadile na podeželskega trgovca po izbruhu vojne, ko je vojna psihoza zagrabila ljudi, da so popolnoma izgubili svojo razsodnost. V tistih dneh je bila stiska malega podeželskega trgovca posebno velika in ni se čuditi, če ji ni bil vsak kos.
Vse neugodnosti, ki so sploh mogoče, so padle takrat na podeželskega trgovca. Hranilnice zaprte, dobavitelji pa zahtevajo takojšnje plačilo, odjemalci blago vsake vrste, trgovcu pa nihče ne da kredita, niti mu ne nudi kakršne koli podpore. Kar čudno je in dokaz velike sposobnosti in solidnosti podeželskih trgovcev, da so to stisko vendarle zmagali, čeprav s težkimi žrtvami.
Kajti upoštevati je treba, da so se morali že itak boriti podeželski trgovci s številnimi težavami s skrajnimi silami, da jim niso podlegli. Samo zamislimo se malo v položaj podeželskega trgovca. V njegovem kraju je n. pr. fabrični konsum. Nameščenci konsuina so fabrični uradniki in del režije konsuma se krije s prispevki tovarne. Vsi delavci tovarne morajo skoraj hoditi v konsum. ki jo poleg tega brez skrbi za plačilo blaga, ker tovarna na plačilni dan delavcu kratkomalo odtegne, kar je dolžan konsumu. Tovarniški konsum more nadalje nakupovati na debelo in nikdar se mu ni bati. da bi mu blago ostalo, ker delavci morajo hoditi v konsum in polagoma potrošiti to, kar je kupil konsum. Pri tem pa konsum ne plačuje davkov, da more tudi s tem trgovcu usnešno konkurirati. Lokal, razsvetljavo ima konsum zastonj, trgovec pa mora vse plačati. Več ko sposobnost je, če kljub vsemu ostaja trgovec konkurenčen celo tovarniškemu konsumu.
Tovarne, ki imajo te konsume, pravijo, da jih morajo imeti zato, da cene preveč ne narastejo in da s tem varujejo delavca. Lepe besede so to, toda zelo malo prepričujoče. Kajti svojo ljubezen do delavca bi mogle tovarne pokazati na mnogo bolj učinkovit način, da bi delavci to ljubezen tudi res občutili. Vse bolj verjetno je, da ima tovarniški konsum tudi to funkcijo, da delavca še bolj spravi pod vpliv tovarne. Nič se ni zato čuditi, če so delavci v mnogih krajih postavili poleg drugih zahtev tudi zahtevo, da se rešijo tovarniškega konsuma.
Pa se zamislimo v položaj trgovca, ki mora poleg tega konkurirati še z nabavljalno zadrugo državnih nameščencev. Fabrični konsum mu je odvzel delavske odjemalce, razen v času stavke, ko mora trgovec s kreditiranjem pomagati delavstvu, nabavljalna zadruga mu vzame še uradniške odjemalce. In ker v zadnjem času lahko postane član take zadruge vsakdo, če je uradnik ali ne, izgubi trgovec nove odjemalce.
Kolikor trgovcu Se ostane odjemalcev, pa mu jih jemljejo krošnjarji, ki se kljub vsem predpisom
vedno bolj širijo in ki postajajo vedno bolj predrzni ter tudi že nasilni. Z avtomobili vozijo blago naokoli, obiščejo kmeta v zadnji koči in ne odnehajo, dokler čutijo, da ima kmet še nekaj denai^a. Ko ves okraj popolnoma oberejo, ko so vse izpraznili, pa odidejo bog zna kam in niso plačali ne občini, ne banovini in ne državi nobenega davka razen one malenkostne krošnjarske pristojbine.
Ko podeželski trgovec izgublja tako odjemalca za odjemalcem, pa prihaja davkarija z vedno novimi nalogi. Država in samouprave zahtevajo od trgovca, da vedno več zasluži, da bi mu pa tudi omogočili, da bi več zaslužil, na to pa niti ne mislijo. Naj bi vendar že enkrat povedali, kako so naredi ta čudež, da človek pri manjših poslih zasluži več in ostaja konkurenčen celo onemu, ki uganja umazano konkurenco, kar delajo krošnjarji pa tudi mnogi konsumi in nabavljalne zadruge.
A ne samo davkarija pričakuje vedno večjih dohodkov od trgovca, tudi vsa narodna in dobrodelna društva računajo na podporo trgovca. Zlasti sedaj ob praznikih se je to videlo. Od vseh strani so prihajali k trgovcem za darila in trgovci so dajali, čeprav ne žanjejo za svoje darove niti najmanjše hvaležnosti. Nasprotno! V zahvalo za vse svoje podpore doživljajo tudi hujskanje proti sebi. Kljub vsem tem slabim izkušnjam pa so slovenski trgovci s svoj« akcijo v korist obmejnih šol dokazali, kako visoko pojmujejo svojo nacionalno dolžnost!
Stara pesem je, da se v času go-
spodarske stiske vsa peza bremena prevali na male ljudi in tako je tudi padla peza sedanje gospodarske stiske na rame malega podeželskega trgovca. Kaj je v dneh zadnje krize preživljal podeželski trgovec, ni mogoče uiti popisati. Firme, pri katerih je podeželski trgovec kupoval skozi desetletja in vedno vse svojo obveznosti v redu poravnal, so čez noč odpovedale vsak kredit. Ko pa je hotel trgovec v hranilnici dvigniti svoj denar, da bi ugodil dobavitelju, pa mu njegove vloge niso izplačale. Vse je zahtevalo od podeželskega trgovca blago, a da bi ga dobil, pri tem mu ni nihče pomagal. Naj si pomaga sam, kakor ve in zna!
Tako se mora boriti podeželski trgovec vsak dan z drugimi težavami, pri tem pa nima prav nobenega jamstva, da bo na stara leta preskrbljen ali da njegova rodbina ne bo trpela pomanjkanje, če on umre. Kajti edino trgovec je brez vsakega socialnega zavarovanja. Za malega trgovca se ne 'Stori niči
A to je napačno, ker se s tem škoduje gospodarstvu. Trgovec na deželi opravlja na svoj riziko zadnji proces razdelitve blaga, njegova skrb je, da kupijo ljudje to kar potrebujejo, dobro in on obvaruje ljudi pred škodo. Na drugi strani pa so cene deželnih pridelkov dobro samo v krajih, kjer skrbo trgovci za njih izvoz. Ze samo s tem je dovolj jasno po udarjena velika narodnogospodarska važnost podeželskega trgovstva. Ne služi dobro narodu, kdor tega pomena podeželske trgovine ne spoznava.
drugo in tretjo, se je s temi podporami denar razbil na vse strani in zato so tudi ostale skoraj vse naše večje zahteve nerešeno. Podpore so nam ubile smisel za naš celotni /program, podpore so postale izraz našega majhnega mišljenja in naše revščine.
Mnogo zla fo tudi povzročili razni privilegiji, ki so se dajali na vse strani in ki so preprečevali zdravo gospodarsko tekmo med podjetji. S privilegiji smo vzdrževali podjetja, ki so bila brez eksistenčne upravičenosti, pri tem pa ovirali delo gospodarsko sposobnim ljudem. Naša specialiteta je bila, da smo dajali privilegije celo tujcem na škodo domačih ljudi.
Intervencije, podpore in privilegiji, to so tri najtežje napake v našem javnem življenju in te so bile v zelo veliki meri krive, da ni moglo naše gospodarstvo razviti.
Interventue,
in privilegiji
Kdor je prišel kdaj v našo staro skupščino in občeval s poslanci, ta je kmalu spoznal, da se sodi sposobnost poslancev v glavnem po tem, kakšni govorniki so, kakšno zaslombo imajo v svojih voliv-nih okrajih ter kako znajo intervenirati za svoje volivce v Beogradu. Poslanec, ki je bil priden za intervencije, ki je s požrtvovalnostjo opravljal to mučno in drago delo, je bil pri stranki kar dobro zapisan. Intervencije so so štele poslancem zelo v dobro. Zaradi napora, ki so ga zahtevale, je bilo to priznanje tudi zasluženo, objektivno pa so bile vse te intervencije nekaj slabega in popolnoma zgrešenega.
Predvsem so mogli imeti korist od intervencij le nekateri posamezniki in so že zato bile vse te intervencije pristranske in zato tudi krivične. Glavna hiba pa .je bila, da se zaradi teh intervencij napake v zakonih niso odpravile, ker so se z njimi te napake vsaj za vplivne ljudi tako omilile, da so lahko slabi predpisi ostali. Zlasti pa so bile te intervencije napačne, ker so poslance odvajale od njih pravega dela. Naloga poslancev je, da skrbe za dobre zakone, da posvetijo zakonodajnemu delu svojo največjo pažnjo, ne pa da izgubljajo čas po raznih ministrstvih za malenkosti. S temi intervencijami je vedno nevarnost, da
zaidejo na napačna tla in z njimi se izgublja polagoma čut, kaj je prav in kaj ne. Ne intervencije, temveč dobre zakone potrebuje gospodarstvo in bili bi danes mnogo na boljšem, če teh intervencij nikdar ne bi bilo.
Podpore, to je drugo neveselo poglavje iz našega javnega življenja. Naši ljudje so nazadovali že do te miselnosti, da so sploh samo še iskali podpore in da so na svoje osnovne zahteve že pozabili, pa najsi bi bile te še tako utemeljene^ Zato smo trpeli, da so v bolnišnicah ležali po trije bolniki v eni postelji, da smo v 16 letih prejeli celih 400.000 za ljubljansko univerzo, da so se dotacije za gledališče stalno manjšale, da so bile zahteve po avtomobilskih cestah stalna, a nikdar ne uslišana zahteva, da je bila zveza Slovenije z morjem nedosegljiva stvar, da je manjkalo vedno denarja tudi za najbolj donosne stvari. Toda vse to smo prenesli, samo da smo dobivali one revne podpore. Sedaj temu društvu nekaj tisočakov, sedaj drugemu, samo da podpore niso usahnile.
Teh podpor ni bilo malo, toda gospodarskega učinka niso dale in ga niso mogle dati, ker se je denar razbil na tako drobne dele, da se ni nikjer nič poznalo. Na mesto, da bi po programu dovršili najprej eno veliko stvar, potem
Slovensko trgovstvo za obmejno Šolstvo
Nad 100.000 din za obmejne šole
Zveza trgovskih združenj dravske banovine je letos Izvedla nabiralno akcijo za obdaritev obmejnih šol. — Kljub temu, da so letos nabirale številne druge organizacije v isti namen in da so bili pri vseh teh nabiralnih akcijah trgovci krepko zastopani kot darovalci, je vendar samostojni nastop slovenskih trgovcev krasno uspel. S tem se je samo znova potrdilo dejstvo, da je slovensko trgovstvo visoko nacionalno zavedno ter da je lahko še vedno v vzgled drugim gospodarskim stanovom, kako se deluje za narod.
Čeprav ni v Sloveniji nobene tombole, nobene prireditve, za katero ne bi trgovci prispevali — sicer se uspeh takih prireditev redno pripiše v dobro drugim organizacijam — je samo-x stojna akcija za obmejno šolstvo dosegla popoln uspeh.
Za obmejno šolstvo so darovala združenja trgovcev tele zneske:
Brežice	500'—
Celje-mesto	4.000’—
Celje-srezi	1.000"—•
Črnomelj	1	600	—
Doljna Lendava	1.905'—
Kamnik	2.200"—
Kranj	5.500"—
Krško	120"—
Laško	4.200"—
Litija	200"—
Ljubljana	17.000"—
Ljutomer	7.600"—
Logatec	500’—
Maribor-mesto	13.250’—
Murska Sobota	8.000"—
Novo mesto	2.509"—
Ormož	200"—
Ptuj-mesto	3.762"-
Ptuj-okolica	1.580"—
Radovljica	1.000'—
Slovenska Bistrica 1.000"— Slovenj Gradec	1.969—
Sv. Lenart	5.000’—
Škofja Loka	500"—
Skupaj din 85.095"—
Za nabrani denar se jo nakupilo blago po ali pod tovarniško ali nabavno ceno, tako da znaša prometna vrednost razdeljenega blaga nad 100 tisoč dinarjev.
Obdarovane so bile te-le Sole: ▼ srezu dravograjskem: Črneče, Lit**11* če, Leše, Ojstrica, Sv. Trije kralji. Dravograd, Marenberg in Muta' v 8re* zu slovenjgraškem: Sv. na Kozjaku: v srezu Maribor-lcvi breg: Sv. Jurij ob Pesnici, Svečina, Sv. Križ nad Mariborom, Sv. Ana v Slov. goricah in Jarenina: v srezu ljutomerskem: Stogovci in Gornja Radgona: v srezu murskosoboškem:	Kuzma, Trdkova,
Markovci, Prosenjakovci, Serdica, Gerlinci, Fikšinci, Kramarovci, Do-manjševci, Hodoš, Cankova, Veliki Dolenci, Zenavlje in Gederovci; v srezu lendavskem: Petešovci, Zamostje, Genterovci, Čentiba, Dolina, Dobrovnik, Benica in Dolnja Lendava,- v srezu 'ptujskem: Svetinje in Sv. Duh v Halozah: v srezu črnomeljskem: Planina, Rečica, Maverlen in Ceplje.
Vsega skupaj je bilo obdarovanih 45 šol.
Letos ni obmejne šole, ki ne bi bila obdarovana. Potrebno pa je> da se v bodoče obdarujejo vso šole sorazmerno, da ne bo prejela ena soia veliko darov, druga pa prav malo. Zaradi tega je potrebno sodelovanje vseh organizacij, ki skrbe za obmejno šolstvol
Slovensko trgovstvo je nacionalno
ogroženim šolam častno pomagalol
•n
/.Vi
■ ■ I ■
■ ■ I ■
■ ■ I ■
■ ■
■ ■
■ ■■■■■■■■k /
m m m ~ - - -_X
Srečno novo leto
želi vsem ten/enim odiemalcem in priiateUem tvrdka
Pogajanja med Japonsko in Zdru- i žarsko in s Švico, od katere bi žcnimi državami Sev. Amerike za- mogli dobiti starega železa v ved-
Denarstvo
Okoli sanacije Feniksa
Akcijski odbor Feniksov in za-varova»<iiev ie na svoji seji dne 22. decembra z zadovoljstvom vzel na znanje izjavo ministra za trgovino in industrijo dr. Andrcsa o bližnji sanaciji Feniksa.
S posebnim zadovoljstvom podčrtuje akcijski odbor odstavek iz govora ministra dr. Andresa, da je 3končna ureditev vprašanja sanacije Jugoslovanskega Feniksa že predmet reševanja vseh pristojnih činiteljev.c Ker so zavarovanci, zbrani v akcijskem odboru takoj za državno oblastjo drugi in edini pristojni činitelj v vprašanju Feniksa, pričakuje akcijski odbor na podlagi te izjave poziv ministrstva trgovine, da akcijski odbor predloži kot pristojni činitelj svoje predloge, da bi se nato izdal odlok, ki bi z ozirom na sedanje stanje pomenil za zavarovance najboljšo rešitev.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 22. t. in. navaja med drugim naslednje spremembe (vse številke v milijonih din):
Zlata podloga se je zvišala za 01 na 1.988-2.
Deviz« izven podloge so narasle za 21-5 na 745-6.
Posojila so se skupno zmanjšala za 121"5 na 2.170-2.
Obtok bankovcev se je povečal za 0-4 na 9.291-1.
Obveze na pokaz so se dvignile za 37-0 na 1.824 7.
Dejanska vrednost podloge je izkazana s 3.181-1, obtok bankovcev in obvez na pokaz ju» z 11.115 9. Skupno kritje znaša 28'61 odstotkov (prejšnji teden 28-71 odstotkov), samo zlato kritje pa se jo znižalo od 2855 odstotkov na 28-46 odstotkov.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena.
Dvig tečaja klirinške marke
7.e v oktobru smo poročali, da
delajo Nemci na to, da bi se tečaj klirinške marke dvignil od 14’30
na 15 din. Z uvedbo kompenzacijskih poslov je tudi bilo Nemčiji olajšano, da to namero izvede. Nemci bi hoteli zvišanje tečaja klirinške marke predvsem zato, ker so bile v Nemčiji odpravljene vse izvozne premije za industrijske izdelke. Višji tečaj marke naj bi sedaj nadomestil te rezerve. Trenutek je za zvišanje tečaja ugoden. Ob koncu leta morajo naši uvozniki plačati nemške dobave in zato je povpraševanje po klirinških markah živahnejše. Vpliva tudi to. da so v zadnjem času zelo začeli nakupovati naše blago Angleži, ki plačujejo dobre cene in plačajo takoj. /ato so cene naših izvoznih predmetov v skoku, z zvišanjem točaja marke bi torej naši izvozniki dobili za Nemčiji dobavljeno blago več, ne da bi morali Nemci kaj več plačati.
Med našo Narodno banko in zastopniki pristojnih nemških ustanov so se že začela pogajanja o novi določitvi tečaja klirinške marke.
•
Na jugoslovanskih borzah se je
tečaj klirinške marke ustavil 28. decembra na 14.70 do 14.90 din. Grški boni so bili v Beogradu po 34, v Zagrebu pa no 35. Na svobodnem trgu je bil dolar še nadalje po 55 din.
Na beograjski borzi so notirali 28. decembra tečaji državnih papirjev takole: vojna škoda 427 50
do 429, 4% agrarne obveznice po 50, 6% begluške po 78 do 78 5, 6% dalmatinske po 71 do 72, 6% gozdne po 69 50 do 71-50, 7% Blair po 88 25 do 88 50, 8% Blair po 97 do 97 50, 7% stabilizacijsko posojilo po 98 50 din.
Tečaj nemške marke v Bukarešti bo v smislu sporazuma, ki je bil dosežen na seji romunsko-nemške-ga mešanega odbora, zvišan za 21% Tečaj nemške marke bo znašal odslej v Romuniji pri prodaji 49, pri nakupu pa 50 lejev proti 41 oz. 42 lejem pred tem dogovorom. V utemeljitev tega zvišanja se navaja, da je zaradi podražitve mnogih romunskih proizvodov padla kupna moč romunskega leja.
Zlate rezerve USA so se 14. in 15. t. m. zvišale za 97,2 milijona din.
Zunanja trgovina
Izvoznikom v Romunijo se priporoča da sl čim prej zagotove svoje klirinške terjatve proti Romuniji, Vse terjatve naših izvoznikov znašajo okoli 15 milijonov din.
Za prvo tromesečje 1940. bomo mogli uvoziti iz Italije 50 vagonov riža, od tega 80% neoluščenega.
Devizna direkcija je podaljšala
Dne 20. decembra je bila pod predsedstvom Avgusta Praprotnika redna seja uprave Zveze in-dustiijcev, na kateri je predsednik podal uvodoma sledeče
predsedstveno poročilo.
V svojem poročilu je naglasil:
Posebno pozornost smo morali
posvečati vprašanju zadostne preskrbe industrije s surovinami. Ob izbruhu vojne smo ponovno opozorili pristojna mesta na daleko-sežno važnost tega vprašanja, od katerega je odvisna tudi državna obramba. O tem ter o raznih vprašanjih, ki so bila v zvezi z izrednimi ukrepi države v zavarovanje nevtralnosti, sem kot predsednik Zveze in predsednik Centrale industrijskih korporacij osebno govoril z gg. ministroma za trgovino in industrijo in za vojsko in mornarico, pa tudi z ministrom za socialno politiko. Podobno je interveniral tudi naš glavni tajnik. Uspelo nam je prepričati merodajna mesta, da je treba obravnavati vprašanje surovin z vso resnostjo, za kar naj se skličejo ankete s prizadetimi industrijskimi panogami. Doslej so se vršile take ankete za tekstilno, za kovinsko in za usnjarsko industrijo. Enako se je obravnavalo tudi vprašanje surovin za industrijo mila. Priznati je treba, da je vlada storila vse potrebno tudi za uvoz iz deviznih držav. Želeti je le, da se ti posli pospešijo.
Na pobudo ministrstva je odšla v Italijo naša delegacija tekstilne industrije, da posreduje za izvršitev starih zaključkov bombažne preje in dosegla zadovoljiv uspeh. Poskuša se doseči enaka rešitev tudi za dobavo polizdelkov iz Nemčije. Položaj se je s tem splošno zboljšal, novi trgovinski sporazum z Anglijo in s Francijo najbrže ne bo vnesel sprememb.
V zvezi z našo trgovinsko politiko je važna konferenca g. guvernerja Narodne banke dr. Pro-tiča s predstavniki našega gospodarstva sredi novembra, ko smo opozorili na potrebo, da se upro-
rok, v katerem se morajo vrniti v klirinške države poslane vreče, od 40 na 90 dni.
Šuraadijska banka v Beogradu je že sklenila prve sklepe o naročilu ameriških petrolejskih proizvodov. Ameriški proizvodi so za 10% cenejši kakor romunski.
Bolgarska trgovinska delegacija je skozi Bukarešto odpotovala v Moskvo, da sklene novo trgovinsko pogodbo s Sovjetsko Rusijo.
Uvoz dog na Madžarsko bo zopet dovoljen, ker je madžarsko kmetijsko ministrstvo sklenilo, da zopet dovoli izvoz dog. To pa le na podlagi zahtev madžarskih sodarjev.
Italijanska bombažna industrija
računa, da bo mogla prihodnje leto izvoziti bombažnih proizvodov za 900 milijonov lir. Ker so tvor-nice tudi cene svojih izdelkov zvišale, bo zaslužek italijanskih tvor-nic tem večji.
Turška vlada je znova dovolila svoboden izvoz žitaric. Tudi izvoz živine je znova dovoljen, vendar z nekaterimi omejitvami.
Grčija je znižala uvozno carino na bencin za 50%.
Angleški listi poročajo, da so cene bakra, svinca in cinka skočile za 40%.
Uradno se sporoča, da je bila nemško-nizozemska klirinška pogodba podaljšana za eno leto.
Prvi prevozi ruskega blaga, ki ga naj dobavlja Rusija Nemčiji v smislu trgovinske pogodbe z Nemčijo, so te dni prišli v Nemčijo.
sli oskrba uvoza z devizami. Posebej smo še opozorili na izdajanje potrdil za izvoz mehkega lesa, ki naj se prenese na podružnice banke.
Najavljena je davčna reforma, ki se tiče tudi družbenega davka, tmatramo, da ni prav postavljati korporacije pred izvršeno dejstvo in da se poostrene davčne določbe ne smejo nikakor uveljavljati tudi za nazaj. Pripravlja se tudi uredba o kontroli cen v zvezi „ protidraginjsko uredbo. Potrebno je, da se reši to vprašanje objektivno, v skladu z upravičenimi interesi proizvodnje in legalne trgovine, zlasti pa imamo pomisleke proti posebnim službenim organom, kakršni so predvideni v začasnem načrtu uredbe in ki bi 'vili nekaki diktatorji za cene. Pri Centrali se je to vprašanje postavilo na dnevni red posebne seje dne 28. XII.
Ob zaključku svojega poročila je predlagal predsednik Praprotnik, da se izreče načelniku industrijskega oddelka dr. M. Lazareviču za njegove zasluge posebna zahvala, kar je bilo soglasno sprejeto.
Poročilo glavnega tajnika dr. Golie
V uvodu je dr. Golia orisal splošni položaj, kakor se odraža v nevtralnih državah in ki postavlja v ospredje docela nova ali doslej manj važna vprašanja, kakor 11. pr. vprašanje zadostne preskrbe s surovinami. Ze ob koncu lansljega leta je primanjkovalo deviz, z vojno pa so nastale ovire zaradi začasne omejitve mednarodne plovbe po Sredozemskem morju, zaradi podražitve prevoza in zavarovanja, poostritve plačilnih pogojev, končno pa še zaradi blokade. Predlagali smo že v septembru anketo pri ministrstvu za proučitev celotnega uvoznega problema. Vzporedno smo si prizadevali, da bi se sproti rešila vprašanja v prid posameznim podjetjem za nemoteno obratovanje naše industrije. Uredilo se je tudi ob potrebi plačevanje vnaprej.
Predlog za anketo ni takoj uspel in so bile končno ankete ločeno po strokah. Prva je bila že 18. novembra za vprašanja oskrbe tekstilne industrije s surovinami, o čemer smo poročali v okrožnici, zlasti glede dobave italijanske preje. Treba je bilo mnogo dopisovanja, ker kljub obljubam italijanske in nemške trgovinske delegacije stari zaključki niso bili izvršeni. Vprašanje je uredila z
radi obnovitve trgovinske pogodbe, ki sredi januarja ugasne, potekajo neugodno. Japonci so zaradi tega telo vznemirjeni.
Italijo šele naša delegacija indu-strijcev, ki je morala oditi v Rim ter dosegla vsaj to, da se nam je poleg kontingenta v višini 17‘fi milijona lir dodelil še dodatek za 10 milijonov lir surovine; vprašanje se bo vzelo' še nadalje v pretres.
Nemškim odločilnim mestom
smo morali predložiti vse podatke o starih zaključkih, nakar nam je bila zagotovljena izvedba vseh zaključkov za prejo iz umetne svile in iz vigonje, volnenega prediva pa največ 50.000 kg. Za bombažno prejo je dosežena dobava le do 175.000 kg in laneno prejo bi mogli dobiti le v kompenzacijo za lan. Tvrdke morajo predložiti ministrstvu podatke radi porazdelitve nemških dobav.
Odsek usnjarske in čevljarske industrije je imel sejo 3. novembra, po kateri se je poslala merodajnim mestom obširna spomenica zaradi pomanjkanja surovih kož in važnih strojilnih ekstraktov. Pospeševati je treba zlasti oskrbo z domačimi surovinami in izvažajo naj se le izdelki. Nato je ministrstvo sklicalo anketo, kjer smo razpravljali o zahtevah spomenice. Na tej anketi dne 2. decembra so industrialci zahtevali zaporo izvoza za vse vrste surovih kož, dokler ne bo industrija dovolj preskrbljena z njimi, a ker so se zastopniki zadrug in trgovcev protivili, ni prišlo do končnega sklepa. Sprejet pa je bil pred log za ustanovitev posebnega strokovnega odbora izmed prizadetih mest in vej gospodarstva.
Poleg navedenih so bile potrebne intervencije tudi za dobavo raznih drugih surovin, tako za loj, parafin, staro železo. Pričela se bo velika zbiralna akcija železa po vsej državi. Za oskrbo naših tovarn s potrebno količino bučnega olja pa je bila posebna anketa pri banski upravi in se je uredil večji dovoz bučnic iz Madžarske v zameno za oljnate pogače. Velik napredek je v lem, da obravnavajo oblastva vsa ta vprašanja v sporazumu z gospodarskimi panogami in je tako zagotovljen vsaj delni uspeh naše akcije za zadostno priskrbo surovin.
V zunanjetrgovinski politiki so st pospešeno sklenili dodatni sporazumi, tako z Grčijo in z Romunijo ter z Nemčijo, ki nam je zagotovita dobavo 380.000 ton koksa, medlem ko naše lesne cene več ne omogočajo izvoza v Nemčijo. V teku so pogajanja z Anglijo in s Francijo (s katero so bila medtem že zaključena). Pripravljajo se še pogajanja z Mad-
O sporazumu
Resolucija letošnje skupščine Zveze je pozdravila tudi prizadevanja za ureditev notranje-politič-nih razmer in poudarila zahtevo, da se tudi za bodoče zagotovi popolna svoboda blagovnega prometa med posameznimi deli države. Medtem je bil podpisan sporazum, ki pomeni gotovo najvažnejši no-tranje-politični dogodek zadnjih let in s katerim je v načelu zagotovljeno, da os ta h e vse naše državno ozemlje skupen gospodarski prostor. Paziti je treba le, da se ne bodo postavljale s specialnimi davščinami notranje carinske ograje med novimi upravnimi enotami.
V zvezi z notranjo preureditvijo države je postala aktualna decentralizacija socialnega zavarovanja, da se odpravi dosedanje neokretno administrativno poslovanje teh ustanov kakor tudi da se uredi ustrezna investicijska politika. Naša zahteva je, da se prizna Okrožnemu uradu v Ljubljani samostojnost za vse tri dosedanje vrste zuvarovanja in glede bolniških društvenih blagajn zahtevamo, da se dodeli območje Slovenije Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu v Ljubljani.
Tajniško poročilo obravnava nadalje predvsem še protidruginjske ukrepe vlade in uredbo o kontroli cen, za katero je izdelal posebni pododbor za pobijanje draginje v ministrstvu za socialno politiko doslej le načrt. Nadalje je prišlo zadnje čase tudi do zahteve delavstva po zvišanju mezd ali priznanju draginjskih doklad. Tekstilna podjetja so dala pribitek 10% in tudi druga podjetja so brez mezdnega gibanja uvedla primerno doklado. Posebna anketa je bila na pobudo Delavske zbornice sklicana pri banski upravi dne 5. decembra. Delodajalska delegacija je na tej anketi predvsem poudarila potrebo, da se z učinkovitimi ukrepi zajezi draginjski val, ki draži tudi blago, katerega imamo doma dovolj. Tudi o tem vprašanju je bila izdana posebna okrožnica članstvu.
*
G bule davčnih vprašanj je nadrobno (»oročal tajnik A. Koscr. Splošno važno je vprašanje odbit-uosti investicij za zaščito pred letalskimi napadi. Za to obrambo so potrebne znatne investicije, ki se morajo pri odmeri davkov odbiti. Intervencija je uspela in so dobile o tem vse finančne direkcije potrebna navodila. V dvomljivih primerih bo o teh vprašanjih odločal narodnoobrambni inšpektorat. V nadaljnjem je poročevalec obravnaval vprašanje o pobiranju skupnega davka pri proizvajalcih lesnih izdelkov in je ugotovil, da davčne oblasti novih navodil pravilno ne tolmačijo. Prizadeta podjetja naj se poslužijo j>ravnih sredstev.
j Avtomobilisti! • Industrialci! • Obrtniki!
|	Specialna	svetlo	rumena Diesel - olja „ R I Q O l IN "
10OV garant. pennsylvanska avlo olja „PHILC RINI."
*	Vse vr«te strojnih in cilindrskth olj, tovntne masti,
;	vazeline, G|ja m kolesa in šivalno stroie, nsratinsk-i
i	olja in ma,ti. 1) I E S E I. - N A K T A / AVTOBENCIN
f'	8 L D Z H A na (j R P A L K A H NO | N D A N
I „LUSTRA“ V. LAZNIK
j LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 8
Težave naše industrije
Seia upravne	Zvez
Delo	naše poklicne
nice in posred
Izbira mladine je važno gospodarsko
vprašanie
Fin. minister je podpisal pravilnik k davčni spremembi
Finančni minister dr. Šutej je imel letos slabe božične praznike. Vse praznike je moral delati, da je pregledal pravilnike, ki so postali potrebni zaradi nove uredbe o spremembi zakona o neposrednih davkih ter taksnega zakona. Vse pravilnike je tudi podpisal in bodo vsi objavljeni še ta mesec v »Službenih novinah«.
Zun. minister o trgr. pogajanjih s Francijo
Po uspešnem zaključku pogajanj s Francijo jo izjavil zun. minister dr. Cincar-Markovič o teh pogajanjih naslednje:
»V namenu ureditve naših gospodarskih odnošajev z vsemi našimi večjimi ali manjšimi gospodarskimi pogodbeniki so se začela 27. novembra jugoslovansko-fran-coska trgovinska pogajanja. Rešiti so se morala mnoga in sama po sebi težka vprašanja, v mnogem pa so bila ta vprašanja otežkočena še zaradi sedanjih razmer po svetu. Prijateljska izmenjava misli, dobra volja na eni in na drugi strani ter razumevanje za medsebojne potrebe so privedli do zaželenega rezultata.
Pogajanja so se tikala teh vprašanj: blagovni promet, plačilni promet in finančna plačila.
Svoje finančne obveznosti smo uredili na ta način, da plačamo svoje upnike v Franciji deloma z devizami, deloma pa z blagom. Zaradi tega smo morali temu do-g-ovoru prilagoditi tudi plačilni promet, in sicer na la način, da gredo terjatve od našega izvoza v Francijo deloma v korist upnikov, deloma pa za kritje naših nabav v Franciji. Sporazum o blagovnem prometu predvideva kontingente za naš izvoz v Francijo ko tudi način o postopanju s francoskim blagom pri uvozu v Jugoslavijo.
Tako pri teh pogajanjih, kakor tudi pri vseh prejšnjih, je ostala Jugoslavija na isti liniji — na li-hiji nevtralne države. Jugoslavija želi, da vzdržuje z vsemi državami na enak način gospodarsko sodelovanje v dosedanjem obsegu ter da ga po možnosti še poveča.
Kot faktor miru stremi Jugoslavija z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, da ohrani z drugimi državami vsaj one zveze, ki so pri današnjih razmerah mogoče. Doseženi sporazum s Francijo pomeni nov pomemben korak v teli naših prizadevanjih.«
železničarjem bodo prejemki zvišani
Prometni minister inž. Beslič jo izjavil naslednje:
S 1. januarjem leta 1940. bodo povečani prejemki vsemu železniškemu osebju za 20 odstotkov, železniškim delavcem pa za 9 odstotkov. Prav tako se bo v najkrajšem Času pričela razprava o ureditvi drugih vprašanj socialnega in zdravstvenega značaja v prometnem resoru za ustvaritev ugodnejšega življenjskega standarda železniških uslužbencev in delavcev, ki izvršujejo zelo težko in naporno službo.
Izvoznikom lesa v Francijo
V Franciji je sedaj posebno močno povpraševanje po lesu za vojaške barake ter po lesu za celulozo. Izvoznikom, ki bi hoteli to priliko izkoristiti, priporočamo, da se obrnejo na tvrdko »Comex«, Pariš XVI., 4, rue Robert-Tur-quan, ki jo je ustanovil že 18 le ; v Franciji trgovsko delujoč Slovenec.
Navedena firma se bo v prvi vrsti bavila z jugoslovansko-fran-cosko trgovino za svoj račun, a tudi kot zastopnica naših izvoznikov. Zlasti se bo bavila z uvozom hmelja, novega ter starega, lesa ter zdravilnih zelišč. Polagoma pa bo razširila svoje delo tudi na diuge pridelke.
V Ljubljani deluje že drugo leto naša prva postaja za poklicni izbor naraščaja. Ustanovljena je bila z banovo uredbo z dne 15. februarja 1938. na iniciativo raznih korporacij, ki so že pred več ko desetimi leti priznalo potrebo po takšni ustanovi. Dejansko smo jo dobili precej pozno in mnogo dela je že zamujenega. Takoj po ustanovitvi pa se je pokazalo, da je med našimi ljudmi vendarle precej razumevanja za pravilnejšo poklicno selekcijo mladine in svetovalnici so bila zagotovljena zadostna sredstva za redno poslovanje. Banovinska osrednja svetovalnica je pod odličnim strokovnim vodstvom in je tako znaustveno-teh-nično kakor tudi upravno moderno organizirana. Začasno je nastanjena v prostorih Trgovinske akademije, kmalu pa se preseli v svoje prostore.
Namen in naloga svetovalnice in posredovalnice za poklice
sta po uredbi naslednja: A. Ugotavljanje sposobnosti — t. j., ali imajo osebe, ki si želijo preskuš-nje, res potrebne sposobnosti 1. za obiskovanje določene šole, 2. za vstop kot učenec ali vajenec v obrt, pogostinstvo, trgovino, industrijo, 3. za šolanje ali še za druge poklice. B. Skrb za’ smotrnejšo in boljšo porazdelitev mladine po strokah, predvsem s posredovanjem med starši in podjetniki.
Preskušajo se samo tiste osebe, ki se same prijavijo, in to brezplačno. Mnenja svetovalnice so na čelno neobvezna, so samo neka pomoč, toda potrebna poirioč pri izbiranju šol in poklica, medtem ko so bili doslej starši in mladina v tem pogledu prepuščeni večinoma sami sebi.
Organizacija
Naša svetovalnica je pričela iskati stikov že lani, letos pa sta
v osobi profesorja Franceta Vrenka, s katerim sta razvila široko in sistematično delovanje.
Naša svetovalnica je torej zgrajena na trdni osnovi in je za svoje potrebe tudi dobro opremljena. Preskušnje se izvršujejo z modernimi psihotehničnimi testi in aparati. Njeno dosedanjo delovanje je obseglo Ljubljano, mesto in najširšo okolico. Tu sta si oba psihotehnika nabrala tudi temeljno, domače orientacijsko gradivo ter izvršila največ preskušenj. Glavne svoje izsledke sta deloma že objavila v informacijo širše javnosti, ker je to hkrati najzanesljivejša propaganda za takšen zavod. Kar sta mogla prikazati v teh študijah, je že samo po sebi mnogo, zlasti glede na dejstvo, da je bilo treba pričeti prav na za četku in sta torej orala ledino, in da jima razen tega že neposredno preskuŠevalno delo naglo narašča. Odziv staršev je vedno večji in se giblje letno okrog 1500 do 2000 prošenj in prijav.
Preskušnja mladine in šolstva
V svoji prvi študiji, objavljeni v »Kroniki mesta Ljubljane« pod naslovom »Inteligentnost, šolski uspehi in družbeni izvor dijakov ljubljanskih srednjih in meščanskih šol«, je razgrnil vodja svetovalnice dr. Schmidt izredno zanimivo sliko o zakonitostih, ki veljajo v našem šolstvu glede inteligentnosti in uspeha. To so tiste zakonitosti, ki jih je treba upoštevati pri nasvetovanju staršem, kje naj nadalje šolajo otroke po dokončanih štirih ali petih razredih ljudske šole. Raziskal in primerjal je inteligentnost ter šolske uspehe mladine iz naših srednjih in meščanskih šol. Eksperimentalno je ugotovil inteligentiiostni standard, višino ene in druge šole, njuno vzporedje, a tudi zelo važne razlike, o katerih tu ne moremo natanko poročati. Ze iz teh
oz. ročne in teoretične ali izrečno umske osebne nadarjenosti, za posebno razvit smisel, od katerega jo odvisna otrokova ljubezen do stvari itd. Kako občo važno delo pa je tudi pri teh preskušnjah opravila svetovalnica, to nam dokazuje študija prof. Franca Vrenka o poklicnih željah ljubljanskih otrok. Prof. Vrenk je vzel neposredno iz življenja izjave nad 1000 otrok in njih staršev o tem, kakšen poklic si želijo doseči. Gre torej na obeh straneh za najpri-ljubijenejše ali pa bolj dosegljive poklice.
Prvo, kar je ugotovil, je bilo seveda to, da večina pozna komaj neznatno število poklicev, ki so že razvili celo v naši deželi (20 od 88). Ze to jim otežuje izbiro. Kot drugo naj omenimo, da je tudi pojem o izbranem poklicu pri otrocih večinoma nejasen, podobno pa v presenetljivi meri tudi pri starših. V več ko ’/* primerov ne soglašajo želje otrok in staršev. Navadno se pokaže velika nepoučenost. Izredno mnogo škode imajo starši in mladina tudi o-d tega, ker niti ne pomislijo na zvezo med šolo in izbranim poklicem, ne vedo poti do poklica.
Da vlada pri nas glede izbire poklicev laka anarhija, tega je torej bržkone kriva splošna nepoučenost v teh vprašanjih. Ze zato bi bilo priporočljivo, da se vzbudi za svetovalnico večje zanimanje
Kakor vidimo, si je svetovalnica z večjimi raziskovanji na šolah res
darstvu tudi tu več pregleda ter nato načrtnega in smotrnejšega dela, zlasti v načrtnem gospodarstvu. Gospodarstvo mora po svojih potrebah dobiti ze izbran in osnovno pravilno izučen naraščaj, ne more ga šele naknadno iskati ali po slepem naključju sprejemati v pouk.
Za mladino samo velja pravilo, da more samo v takem poklicu uspevati in napredovati, za kakršnega ima duševne in telesne sposobnosti. V vsakem drugem poklicu pomeni mlad človek osebno izgubljeno eksistenco; za gospodarstvo pa pomeni motnjo in balast,, ki so.ga je treba Čimprej rešiti. Iz teli razlogov je nastalo spozna--nje, da je treba obče strokovne in pravočasne izbire, sistematične izbire mladine, in tako so nastale strokovne svetovalnice in posredovalnice. Kakor povsod, tako je tudi tu življenje izreklo jasno besedo.
I*otreba poklicne vzgoje
Rezultati omenjenih raziskovalnih del pri naši poklicni svetovalnici nam dajejo tudi v tej smeri eno najvažnejših odkritij in navodil, kako bi se mogli rešiti iz sedanjega kaosa. Nabrani podatki nam kažejo veliko zadrego in nejasnost, ki vladata med mladino in med starši v vprašanjih poklicne izbire. Veliko število otrok sploh še tik pred izbiro poklica ne ve, česa bi se lotili. Pri starših se pa vidi, da prepuščajo svoje otroke naključju, usodi, češ: »Bo že kako! Če je šlo nekoč, pojde tudi zdaj itd.« Na prste se dajo našteti tisti poklici, ki so bili važni nekoč, a danes jih je že pri nas več ko 20J. Tudi lo že povzroča preobremenitev nekih obrtniških strok. Saj starši ze ne morejo več odločati, pa tudi ne obrtniki sami. V več ko tretjini primerov ne soglašajo želje staršev in njih otrok za izbiro
bila s pravilnikom se natanč-ie določena delovno področje in »anizaeija. Skrb za spopolnjeva-s, finansiranje in nadzorstvo je enesena na poseben kuratorij. davljen iz predstavnikov obla-!V in ustanov. Imenuje jih ban. rokovno in notranje tehnično dstvo opravljajo poklicni svetnice in psihotchnik s popolno 'okovno izobrazbo ter zdravniki drugi potrebni strokovnjaki.
Za prvega vodjo te svetovalni-je bil imenovan dr. Vlado lunidt, ki se je po dovršitvi ibljanske filozofske fakultete opolnjeval na psihoteh ničnem stitutu v Pragi in tudi v Brnu jer deluje Slovenec prof. Rosto-tr), dalje v Bratislavi, v Berlinu rof. Mode) in v Curibu. Svoje do je zasnoval smiselno in na-tno. Tako ima že v prvem letu »kazati mnogo lepih delovnih ipehov in pripravlja tudi že itanovitev podružnic, med prvi-i poslovalnico v Mariboru, nato t še - Celju, Ptuju, na Jesenicah v Kranju. Vestnega strokovna sodelavca je dobil vodja
njegovih 545 inteligentnostnih pre, izkušenj in dobljenih tabel je razvidno, da bi bilo koristno, izbirati dijake za vse posamezne šole, zlasti za gimnazije, na osnovi take preizkušnje. Zelo zanimivo je prikazal tudi zvezo med življenjskimi razmerami rodbin in uspehi njih otrok, tako n. pr. glede pridnosti deklic in kmečkih otrok, glede učne starosti in tistih razlik, ki pre-obtežujejo šolo in mladino.
Mimo tega, da so preskušnj izvedene z določnimi testi, ki so bili lažji za miselno območje mestnih otrok, dobimo iz spretno sestavljenih preglednic vendar važne splošne smernice za študijski in tudi za poklicni izbor mladine. To je pa važno tudi za vsakršno večjo reformo našega šolstva.
Posebni preskusi in izbira poklica
Neposredni, posamezni preizkusi kandidatov nain seveda ne dajo takih, načelno veljavnih izsledkov. Tu gre za ugotavljanje praktične
BRILJ O NTE.
smaragde,saflrje.mbinein
vse drage kamne,stan nakit (dragulje), Mo in srebro
v vsaki obliki,slatinske ure, umetnine iM .
nakup
pKilvrdki
708.
LJUBLJANA, TVRSEVA CESTA 2
: Ve lika zaloga ur vseh vrsti / Tele fo jn ^3M9.
•»••••••••••••••••••e
■priskrbela »plo&iio doinaža oneit-tacijsko gradivo za svoje delo.
Splošni pomen svetovalnice
Zu pomen svetovanja pa naj opozorimo še na sledeče:
Naša banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica poskuša najprej sistematično zajeti mladino dveh prehodnih dob, ki sta najvažnejši. To je: 1. po četrtem razredu ljudske šole, ko se je treba odločiti splošno za šolanje in poklic, in 2. po zadnjem razredu meščanske šole ali četrtem razredu srednje šole, ko »o dane razne končne možnosti odločitve za neposredno izbiro poklica ali pa nadaljnjega šolanja.
Po tein vidimo, kakšen pomen ima strokovno svetovanje ne samo za mladino, marveč tudi za vse gospodarstvo. Roči smemo, da gfe svetovalnici celo odločilni pomen, kajti šola navadno izbire ne more yeč dosti popraviti. Šola samo gnete material, kakršnega dobi, pri čemer višja šola počasi odvrže večji del manj nadarjenih in manj pridnih, ne more pa več pritegniti tistih nadarjenih, ki so si izbrali napačno šolo. Prav tako ne more strokovna ali meščanska šola sama izbirati. Odločiti bi se n orali otroci sami in njihovi starši že prej. Napačna izbira šole pa ima to posledico, da ostanejo otrokove glavne sposobnosti skrite ali se celo zatirajo, šola pa se nivelira navzdol.
Tretji neposredno prizadeti (\-nitelj je gospodarstvo.
Ali more gospodarstvo neposredno vplivati na pravilno poklicno izbiro mladine? O tem so mnenja različna. Nekoč se je sodilo, da je trg delovne sile sam najboljša izbira; danes sc to ne da več trditi. Trg se presnavlja. Gospodarstvo je čedalje bolj komplicirano, število poklicev je naraslo na več ko 40.000, konjunktura za razne poklice izredno močno niha. ne da se naglo ugotoviti niti možnost zaposlitve v posameznem poklicu niti ne rentabilnost. Predvsem pa so ti pogoji za vsako deželo drugačni in se spreminjajo z njenim modernim razvojem. Kakor povsod potrebujemo v gospo-
poklica. »	---
To stanje no sine ostati, če. naj sploh govorimo o kakšnem splošnem napredku. Nujno nam je potrebna poklicna vzgoja otrok, ki naj se začne že dovolj zgodaj iri ki naj bo pravilna, dovolj tenne-ljita in v trajni zvezi z življenjem.
Poklicno vzgojo ljudstva more voditi le sistematično, znanstveno delujoča poklicna opazovalnica. Tudi to nalogo bo torej najbolje opravljala naša svetovalnica in posredovalnica za poklice, ko se dopolni in ko bo zajela vso Slovenijo.
Poklicna posredovalnica
V tem pogledu so bili tudi že doseženi neki uspehi, ki pa še vedno ne zadostujejo. Tako so se vršila že mnoga predavanja učiteljskim zborom na raznih šolah, predavanja staršem in obrtniškim društvom. Objavili so se poučni članki v dnevnem in revijalnem tisku. Nekatera društva obrtnikov so že sklenila, da ne bodo več sprejemala učencev brez preskusa oziroma izpričevala strokovne svetovalnice. Ta društva torej navajajo starše na uporabo poklicne svetovalnice in tudi sama prijavljajo kandidate v preskus. s tem dobiva naša banovinsk« ustanova vedno večji pomen tudi kol posredovalnica naraščaja, kateiemu pri-skrbuje možnosti namestitve, prave izbire poklica in službe. Njeno področje sega globoko v ves življenjski sestav našega naroda. Doseči pa mora to, da ne bo noben učenec in vajenec sprejet brez psihoteh nične preizkušnje.
Za uvedbo potrebne poklicne vzgoje našega naroda bo nedvomno treba upoštevati tudi predloge in želje svetovalnice o tem, katero delo bi naj opravljale šole same. Tu gre predvsem za željo, da bi se uvedel na učiteljiščih kot poseben učni predmet nauk o poklicih, da bi se tako že v našo ljudsko šolo vnesel večji praktični smisel za tako važno^ vprašanje, kot je izbira poklica. Za Slovenijo, ki je odvisna od moči lastne obrtne’ in industrijske proizvodnje, je postala poklicna izbira mladine življenjsko vprašanje.
Naša zunania trgovina v novembru
ie bila aktivna za 254,4 miluona din
Finančno ministrstvo je objavilo podatke o naši zunanji trgovini v mesecu novembru. Po teh podatkih snio izvozili v novembru 343.750 ton blaga v vrednosti 623.7 milijona din. V primeri z lanskim novembrom je narastel letos naš izvoz po vrednosti za 95.8 milijona din, po količini pa za 20.585 ton.
Uvozili pa smo v novembru letos 84.362 ton blaga v vrednosti 369.3 milijona din, t. j. po vrednosti za 6.1 milijona din, po količini pa za 22.545 ton manj ko v lanskem novembru.
V novembru je torej bila naša trgovinska bilanca aktivna za 254.4 milijona din.
/ ozirom na špekulacijo, ki je nastala zaradi dviga cen, je posebno zanimiv uvoz. Za tekstilno industrijo smo uvozili surovega bombaža, bombažnega prediva, bombažnega platna in drugega bombažnega blaga za nad 37 milijonov din. Ostalih rastlinskih vlaken je bilo uvoženih za okoli 10 milijonov din. Volne in volnenih izdelkov je bilo uvoženih za 19 mi lij on o v din. Uvoz svile in svilenih izdelkov predstavlja vrednost 14 milijonov din. Od živil je omeniti predvsem riž, ki smo ga uvozili okoli 2 in pol milijona kg v vrednosti 11 milijonov din. Kave smo uvozili za 3'5 milijona kg, limon, pomaranč in drugega južnega sadja pa 1,6 milijona kg.
Nadalje smo uvozili: nafto in njenih derivatov za 19, premoga za okoli 10,5, strojev za 33, elektrotehničnih predmetov za 13, prevoznih sredstev za 10,3, zdravil za 6,5 in umetnih barv za 8,3 milijona din.
Kako se je gibal naš izvoz v novembru v primeri z lanskim novembrom, nam kažejo naslednje Številke:
Izvozili smo v novembru za milijonov din:
pšenice
suhih češpelj vina opija
konoplje živine lesa svinca
svežega sadja bakra
rud in izkopnin
Nadalje smo izvozili pekmeza za 1,2, zdravilnih rastlin za 3,9, kač-kavalja za 7, jajc za 11, surovih koz za 16 itd.
^ prvih 11 mesecih tega leta smo izvozili skupno 3,068.342 ton blaga v vrednosti 4.792,7 milijona din. Istočasno pa smo uvozili 1,047.009 ton v vrednosti 4.357,3 milijona din. Naša trgovinska bl-46 torej bila v prvih 11 me-aktivna »a 435,4 milijona din. Lansko leto pa je bila lmša trgovinska bilanca v prvih enajstih mesecih pasivna za 53,4 milijona dinarjev.
Tako ugoden rezultat je bil dosežen deloma zaradi dobre letine, deloma pa tudi zaradi konjunktu-re> ki je z izbruhom vojne nastala £U mnoge naše izvozne predmete, bf v-6 bilo prometnih težkoč, ^ *ii naš izvoz še znatno večji, v rugi strani pa je treba upo-f ' y ,, bidi to, da je bil uvoz tu-^ b aga zara(jj razllih ovir otež-faradi prometnih in plačil-gaj	se	je	naš	uvoz zmanj-
tndi A bornialno mero. Zato je kn na,lf"^bl naš aktivni saldo ta-visoko. Vv^oki aktivni saldo na-z"nanje trgovine v novembru
se zato ne sme presojali preoptl-mistično.
Izvoz lesa se je povečal
Lesa smo v novembru izvozili 127.650 ton v vrednosti 109,2 milijona din, lani v novembru pa smo izvozili le 99.985 ton v vrednosti 82,6 milijona din. Naš izvoz se je torej v letošnjem novembru povečal v primeri z lanskim za 27.665 ton ali 27‘6°/o, po vrednosti pa celo za 26,6 milijona din ali za 32‘2 <>/o.
V prvih 11 mesecih t. 1. smo izvozili 1,106.251 ton lesa za 958,2 milijona din, lani pa le 897.751 ton v vrednosti 797,4 milijona din. Izvoz se je povečal po količini za 23‘2 %>, po vrednosti pa za 20T °/u.
V posamezne države smo izvozili:
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE
UNION V UUBUANI
priporoča svoje izborne izdelke:
Albanija
Alžir
Anglija
Argentina
Belgija
Ooško-Moravfika
Egipt
Franclja
Grška
Italija
Madžarska
Malta
Maroko
Ntjničjja
Nizozemska
Palestina
Španija
6 vica
Tunis
druge države
1939
ton milj. din
5513	5*	2
852
8545
470«
0*4
9*«
5*1
1938
ton milj. din 680 0*8
1939	1938
47,7	19,8
44,0	14,6
4,7	0,4
5,6	—
30,9	24,2
205,1	158,4
109,2	82,6
5,3	4,8
39,3	45,5
11,2	47,8
30,3	40,3
4817	4*5
]459	1*5
078	0*8
4549	4*2
57586	36*1
10492	8*5
580	0*4
181	0*2
8625	7*1)
4100	6*5
1501	1*8
086	1*0
7003	5*2	700	1*0
2074	3*3	855	0*7
 2803	6*0______2478	3*0__
skupno	127650	109*2	90085	82*6
Najbolj se je povečal naš izvoz v Italijo, ki je narastel za skoraj 100 0/o, dočim je izvoz v Nemčijo padel zelo znatno, od 227 na 7'9 milijona din.
072
77«r.
2301
238
202
1785
320
5580
27086
21552
382
2388
22638
748
1058
12
700
855
2478
0*0
11*0
2*1
0*5
0*8
1*4
0*3
4*2
17*5
11*3
0*3
2*0
22*7
1*1
0*8
»sev ^
e? u
<7 J!*?-A?
4*
Povratek zaupanja
Denarni zavodi v severni Sloveniji beležijo zopet pritok gotovine
Blagodejen ukrep vlade
lanca
secih
Drža
Snrp, ,v.vmk rudnik Senjski Rudnik zn rtič, a do 2- januarja ponudbe p„? ?vo 2 Pisalnih strojev.
Sniit ,ztM,stavi banske oblasti v lten„“.,bo dne 9- januarja ofertna ^tov 20 d°bavo hrastovih par-
Na pragu novega leta se hočemo za hip ustaviti iu premotriti peripetije, ki jih je naše denarstvo zabeležilo v letu 1939.
2e predlanskim so se jele na denarnem trgu v Mariboru in sploh v severni Sloveniji razmere polagoma, ali vendar stalno konsolidirati. Nervoznost je minila, pritok naložb je rastel in zavodi so že dajali nove kredite, čeprav le kratko- in krajše-ročne. Gospodarski krogi so se kreditov pridno posluževali in gospodarsko življenje se je polagoma začelo krepiti. Lansko leto so bili sicer v jeseni mednarodni pretresljaji zaradi sudetske krize, vendar se to ni pri nas skoraj nič občutilo. Bilo je sicer nekaj več dvigov, toda po monakov-skem sporazumu se je razburjenje, ki ga je bilo ponekod opaziti, zopet po leglo. Zaradi češke krize letošnjo po mlad se vlagatelji niso več tako razburjali, da bi začeli dvigati svoje vloge.
Letošnje poletje pa je v mirno za tišje planila vojna psihoza. Spričo splošnega razburjenja so se začeli dvigi naložb. Ko se je začela vojna med Nemčijo in Poljsko in se je bilo bati splošne panike, je vlada proglasila večdnevno zaporo denarnih zavodov in je medtem Izdala dne 9. septembra znano uredbo o izplačevanju vlog. Tokrat se je vladi ta ukrep .popolnoma posrečil in preprečila je paniko tor obvarovala naše gospodarstvo pred pretresljaji hujše vrste. Hkrati je dala Narodna banka denarnim zavodom dovolj kreditov na raz polago, da so mogli ohraniti popolno likvidnost.
Vsak vlagatelj, ki je zahteval sVbj denar, ga je dobil, seveda v mejah uredbe in v določenih rokih, prve tedne so ljudje precej dvigali, ne toliko iz bojazni, da bi kaj izgubili, temveč ker je prebivalstvo iz strahu, da utegne zmanjkati življenjskih potrebščin, zelo kupovalo in si napravilo zaloge. V severnih krajih Slovenije so ljudje nakupili precej živil, zlasti moke, masla, krompirja in fižola, j>a tudi tekstilnega blaga in čevljev. Kaj kmalu pa se je naval polegel in vlagatelji so d/igali svoje prihranke manj pogosto, v večjih pre sledkih in v vedno manjših zneskih. Bilo je sicer nekoliko godrnjanja — brez tega pri nas pač ne gre — ker so nekateri pač mislili, da so roki iz-
SVOJO
plačevanja le izbegavanje plačilne obveznosti. Ko pa je čez mesec dni zapadel odpovedni rok in so vlaga telji dobili do zadnje pare svoj denar, so se hitro pomirilL Mnogo jih je začelo denar zopet vračati, nekateri pa zapadlih zneskov sploh niso dvignili. Ta proces je vedno bolj viden in onih, ki dvigajo svoj denar, je vsak dan manj. Dne 9. decembra je zapadel zadnji odpovedni rok in na razpolago so zneski nad 50.000 dinarjev. Toda disponiral je doslej z njimi v Mariboru le malenkosten odstotek.
Zadnje tedne so se pojavili glasovi, da denarni zavodi zapadlih zneskov nočejo izplačati. To je deloma res, toda govorica sloni na nesporazumu. Roki, določeni z vladno naredilo, veljajo le za nevezane vloge, torej za takoj razpoložljivi denar. Vloge pa, ki so vezane na odpovedni rok treh ali šestih mesecev, se morajo najprej spremenili v razpoložljiv denar, s katerim se more šele potem razpolagati, t. j. ga je mogoče dvigniti. Kdor je torej imel do jeseni v hranilnici ali banki naloženih na primer 100.000 din, vezanih na šest mesecev, ki so mu nesli 5% obresti namesto 4%, mora najprej odpovedati vezano vlogo, delno ali celotno. Ko poteče šest mesecev, jo vloga prosto razpoložljiva, za katero stopijo s tem trenutkom v veljavo odpovedni roki naredbe. Vlagatelj bo torej moral čakati nadaljnje tri mesece, tako da bo šele v devetih mesecih potem, ko je svojo vlogo odpovedal, prišel do svojega denarja. Pri manjših zneskih in pri vlogah na krajši rok velja seveda krajši čas, da vlagatelj lahko dvigne svoje prihranke. Ker nekateri o tem postopku niso bili poučeni, so pač mislili, da jim denarni zavodi nočejo dati zaupanega jim denarja, čeprav je rok, predviden v vladni naredbi, že potekel.
Vidi se, da ljudstvo v vedno večji meri zaupa našim denarnim zavodom. Marsikateri neverni Tomaž sicer odpove vlogo in jo pride iskat. Ko mu izplačajo denar do zadnje pare, pa se premisli in pusti denar tam, -kjer je bil doslej. Možak se je pač le hotel prepričati, ali imajo še njegov denar.
Odločujoči krogi so se pač iz preteklosti nekaj naučili. Ko bi pred
sedmimi, osmimi leti tudi nekaj ukrenili, ne bi prišlo do razlike med starimi in novimi vlogami. Takrat je bil. ko je nastala gospodarska kriza, velik naval na blagajne denarnih zavodov, ki so prišli v silne težave. Zapreti so morali linice ali pa so izplačevali le po par »kovačeva na teden. Še dandanes nekateri vlagatelji ne morejo dobiti vseh svojih vlog. Če bi tedaj dala vlada na razpolago denarnim zavodom dovolj sredstev na
razpolago za povečanje likvidnosti, ne bi bilo treba izdajati uredbo o kmečkih dolgovih in odpisati polovico zneskov.
Denarni zavodi v Mariboru in okolici so popolnoma likvidni, seveda v okviru uredbe, in tudi že zopet do-* voljujejo posojila, čeprav zaenkrat v omejenem obsegu. Tudi to se bo kmalu zbbljšalo, kakor kažejo razni znaki. Razveseljivo pa je, da so se naši denarni zavodi le v manjšem obsegu poslužili kreditov, ki jim jih je stavila na razpolago Narodna banka. Nekatere hranilnice sploh niso vzele likvidnostnih posojil, ali pa jih že pridno vračajo. Znak, da smo na dobri poti. Zato zremo lahko s popolnim zaupanjem v novo leto.
A. B.
Enotna	tena
Zaloge petroleja se morajo popisati tudi pri maloprodaj aleih
K temu pripominjamo:
Finančni minister je odobril sklep upravnega odbora uprave drž. monopolov, da se od 22. decembra dalje določi za vso državo prodajna cena petroleja na 7 din za liter. Po tej ceni morajo prodajati vsi maloprodajalci petrolej potrošnikom. Z istim sklepom je določila monopolna uprava, da morajo prodajalci na debelo prodajati maloprodajalcem po 7’65 din za kg Ta cena se razume brez ozira na sode, v katerih se petrolej pošilja. Če prodajalec na drobno kupuje petrolej v kantah, plača za vsako kanto 10 din. Nabavna cona za veleprodajalce znaša: za petrolej v vagonskih cisternah 7'10 din za kg, za petrolej v sodih in kantah v najmanjši količini 1500 kg ali 100 kant po 14*5 kg franko skladišče kupca v sreskih krajih 7‘40 din za kilogram.
Nadalje je sklenila monopolska uprava: monopolska taksa na petrolej se zniža ter znaša od 22. decembra dalje za 100 kg: za podjetja, ki so zavezana prodajati petrolej na debelo v vseh sreskih mestih na 200 din, za ostala podjetja na 375 din. Dražja prodaja petroleja ko po 7 din za liter bo kaznovana. Podjetja, ki plačujejo inonopolsko takso, se morejo kaznovati z globo od 500 do 500.000 dinarjev.
Prav lepo je, da se je petrolej pocenil in dobro je tudi to, če je dolcčena enotna cena za petrolej v vsej državi
Samo po sebi pa se razume, da je monopolska uprava z znižanjem petrolejska cene pre- -ela tudi dolžnost, da vrne vsem prodajalcem razliko med staro in novo ceno od zalog, ki jih imajo.
Za veleprodajalce je to monopolska uprava tudi že odredila, noče pa tega odrediti tudi za inalo-prodajalee. To je krivica, ki je pač nismo pričakovali.
Zveza trg. združenj je zaradi tega že intervenirala, vsi malo-prcdajalci pa naj zahtevajo od finančne uprave popis zalog.
Tako dober tek vzbuja
naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vo ni izogibali, piti to vodo, ker jim' je povzročila prevelik tek.
'Stran 10.
fr I !■■!■■■
Davčni svetovalec
hišno preiskavo glede zaloge in cene petroleja.
ad 4. Na rojstni dan Nj. Vel kralja (dne 6. septembra) mora počivali de-v.*, [lov trgovskih in obrtnih delavnicah ^{ctKšricl dolžnost norocilmc, I ves dan. Ako ste imeli ta dan trgo-ki Se ne izvrše	|vino do 10. ure zaprto, potem pa od-
prto, ste zakrivili prestopek ravno ta-1. S. v Lj. — Vprašanje: Prosim, ali I ko, kakor oni, ki so imeli trgovino je kakšen predpis, da mora naročil-1 odprto ves dan. Če ste bili kaznova-nice kolkovati že potnik, ko naročilo I ni 8 kaznijo din 50'—, je to najnižja piše, ali pa je dovoljeno, da jih kol-| kazen, izpod katere oblastvo ne more kujem sam, in sicer samo tiste, na I m. Kazen se ne ravna le po tem, podlagi katerih sc blago odpošlje?! koliko časa je imel kdo neupravičeno Davčna uprava trdi, da se mora na-1 odprto trgovino, ampak tudi soraz-ročilnica kolkovati takoj, ko se naro-|merno z obsegom obratovalnice, čilo podpisuje.
Odgovor: Ni dvoma, da so zaveza-1 ne kolku din V— sklepnice ali naro-| čilnice, ki jih imajo s seboj trgovin-1 ski potniki navadno natisnjene v ve-| zanih knjigah z raznimi podrobnimi pogoji in ki jih ob sklepu pogodbe I podpišeta tudi stranka, ki kupuje, in
trgovinski potnik	v	prodajalčevem! Qb novem	letu, ko	se	obnavlja
imenu. Naročilnice,	ki na ta načini naročnina za	liste, je	prav in	do-
predstavljajo pogodbe, so zavezane |} ,ja Vsak pogleda, če je na-
«nLr.( nn nlorto na In	r»lt co nnrnrtlnl	7	*	*
ročen tudi na strokovne	liste,	da
bo res poučen o svoji stroki. Do
ad 5. Trgovati z blagom po ulicah in s hojo od kraja do kraja in od hiše do hiše smejo po § 177. zakona o obrtih:
a) proizvodnimi izdelkov domače hišne delavnosti,
b) invalidi in druge osebe, nesposobne za drugo delo, in
c) prebivalci določenih siromašnih krajev.
Dovolitev za tako trgovanje se daje samo za določeno blago, zlastf pa za vse izdelke domače hišne delavnosti. Imetnik dovolitve sme imeti ob opravljanju tega poslovanja samo toliko količino blaga, kolikor ga more
nositi. Prepovedano je torej, da bi si krošnjar vozil blago s seboj z avto-mobilom, ker potem ni več krošnjar.
Nove dovolitve za krošnjarjenje z manufakturo se vobče ne izdajajo.
Po § 182. zakona o obrtih je izključeno krošnjarjenje z blagom, nabavljenim v inozemstvu. Ako je bil dotični krošnjar res Poljak iz Varšave, bi torej za uvoženo blago nikakor ne mogel dobiti dovolitve za krošnjar-! ri ~| Tvan stvo. Na take in podobne krošnjarje'	h‘
opozorite žandarmerijo in jo prosite,, da postopa proti njim v smislu na-l Ljubljani, cona 25*— din.
Knjiga za trgovski naraščaj
Razlaga in navodila k Novakovi slovenski stenografiji
Sestavil in stenograme avtogra-•al Ivan Vovk.
Založila tiskarna 'Merkur« v
vodil, ki jih je dobila od polkovnega poveljništva.
C/fa/fe strokovne liste
in reviie
taksi ne glede na to, ali se naročilo kasneje tudi izvrši ali ne. Taksna dolžnost obstoji tudi, če se sklenjena	.
pogodba iz katerega koli razloga net pred kratkim smo rmeli Slovenci izvrši. V tem pogledu velja analogija! se sililo malo strokovnih listov, pripombe I k tar. post. 12, ki se na-1 toda v zadnjih letih se je njih šte-naša na kupoprodajne pogodbe. Pol vilo razveseljivo dvignilo. Posebno točki 6. razpisa ministrstva financ odi razveseljivo pa je to, da SO ti listi 26. januarja 1933. br. 4085/33 ne vpli- (U(|[ dobri, da res nekaj nudijo in va na taksno dolžnost okolnost, ali je sklenjena kupčija z odložnim ali raz veznim pogojem ali pa je vezana s kakršnim koli rokom. Taksa za naro-
da so slehernemu v korist, ki jili čita.
Nimgmo seveda strokovnega lista čilnice se po odstavku 8. navedenega! za prav vsako stroko, toda za Uino-razpisa plača s tem, da se prilepi na ge 8froke jjjv £e imamo in vsaj na naročilnico in uniči tako, da zapiše I	nioraj	naročen vsak, kdor
potnik prvo vrsto besedila naročilni-	v -j gtToki napredovati.
ce čez kolke, in sicer tako, da_začne^	potrebn^
pisati na čistem papirju in nadaljuje!	.	nri
čez kolke. IZ tega se da sklepati, da ker se vsi naši strokovni listi pn-je naročilnico, ki jo spiše trgovski zadevajo, da pišejo lep jezik ln .da potnik in podpiše poleg njega tudi .prevedejo tuja imena smiselno na stranka, kolkovati prej, še preden sej slovenski jezik, začne pisati. Vendar je dovoljeno No nioremo tu podati celotnega kolke na njej uničevati tudi na ta )e<la V8eh 8|OVenskih strokov-način, da se prilepi kolek na .pisano I	_	,loka„,re bi pa le
mesto narocilntce in da se pntisnel	. v	.	,	.
nanj pečat firme ali pečat imena i2-l opozoi;ih, m ce b kale e vaz. e dajateljevega ali prejemnikovega, inj izpustiti, naj nas blagohotno n. to tako, da obsega pečat z enim de-| opozore bralci.
lom kolek, z drugim delom pa čist Predvsem bi moral vsak trgovec papir. Iz te možnosti uničevanja kol-l jn vsak trgovski pomočnik vedno ka se pa more sklepati, da je dopust- K j. »Trgovskega tovariša«, ki je no, da se že spisana naročilnica kol-1	n
kuje, torej tudi še takrat, če naro čilnica ni spisana na kolkovanem pa-
Zal pa se čitajo pri nas bolj dnevniki ko pa strokovni listi. Tudi dnevnike je treba čitati, ker dober trgovec mora biti poučen o dnevnih dogodkih. Toda še bolj važno je, da' je poučen v svoji stroki, da si nabira solidno znanje, in tega dobi le v revijah.
Na koncu pa moramo opozoriti še na eno resnico, Vsak stan si pribori veljavo v javnosti, če najprej sam dokaže, da se ceni, Če pokaže, da je dobro organiziran. Dobro organiziran pa je šele takrat, kadar ima poleg svojih stanovskih organizacij tuili svoje stanovsko glasilo. Trgovec, ki ne čita redno »Trgovskega lista«, ki ni na
Kdor zna stenografijo, ta ima v poslovnem življenju prednost pred tistim, ki stenografije ne zna. Kajti kdor zna stenografijo si lahko vse -| hitro zapiše, ta si prihrani mnogo časa, ti. tudi mnogo bolje opravi svoje dolžnosti.
Ni pa stenografija lahka stvar in marsikateri sploh nima možnosti, da bi se je naučil. Samouki »Trgovski list« naročen, ta nima I v stenografiji težko napredujejo, prave stanovske zavesti, ta ne uve- z]a8ti pri nas> ker jc Novakova ljavlja svojega stanu v javnosti, stenografija malo pretežka. Kot Ali ni več ko čudno, Če ima trgo-1 učna knjiga, ko uči profesor števec denar tudi za dva in več dnev- jnografijo, je silno dobra, za samo-mikov, če je naročen na kupe dru-|uke pa je pretežka. Z novo Vov-gih listov, le »Trgovskega lista« ne kovo stenografijo pa je dobil vsak pozna!? Kaj naj si javnost misli o pn-)iko, da se tudi kot samouk takem trgovcu? Ali se sme še kdo ze]0 dobro nauči stenografije, čuditi, če ni trgovski 9tan tako Kajti v Vovkovi knjigi je pove-upoštevan v javnosti, kakor bi dano vse to, kar bi moral že do-
moral biti po svoji veljavi?
ber učitelj razložiti pri uporablja-
Noben stan na svetu se ni še nju Novakove stenografije. V njej uveljavil, Če ni delal na to, če ni I so pojasnjene posamezne črke ta-žrtvoval v ta nameni	I	ko,	da	si	jih	mora vsakdo zapom-
marsikatera neprijetnost vam bo prihranjena.
bi naročilnice^ ki predstavljajc
jestransko podpisano formalno pogod-1 nizka, se nanj res bo, ne bilo treba kolkovati, če se vsak trgovec, a tudi vsak boljši
Inženir	eko
gospodarstva
Društvo ekonomistov nam piše: V zvezi z izjavo glavne uprave Zveze inženirskih društev kraljevine Jugoslavije ugotavljamo naslednje:
Predvsem, da se naslov, katerega dovoljujeta zakonski uredbi o ekonomsko-komercialni visoki šoli v Beogradu in Zagrebu z dne 1. Vil. in 9. VIII. t. 1. glasi pravilno diplomirani inženir ekono-
naša gospodarska revija in ki pri-.Inaša najrazličnejše podatke o na-
Al 1J lit- cl m apiouuu *•«	-----i— I	,	,	|	.	»r	vimu
pirju. Vendar iz tega pa ne sledi, dal šem in tui001 gospodars vu.	mije, t. j. gospodarstva in ne in-
ia namčiinicer ki nredstavl jajo obo-| je naročnina na lis u i si nv® | ženir-ekonom. Beseda ekonom po-
a i co naioii^^j gospodarja, upravitelja
,	,	..	,	•	ali kmetovalca, ki nima z našlo
naročilo pozneje ne izvede. Sicer paI pomočnik. Na vsak način pa bi
je nekolkovanje ali nepredpisno uni‘|nM>rala vsaka večja trgovina imeti
čenje kolka kaznivo le, če pride taka naročilnica kakor koli pred oblastvo. V tem primeru jc plačati poleg redne takse še trikratno neplačano takso in najmanj 30 din takse za kazensko odločbo.
*
G. I. V. T 24/25. — Na razna vprašanja, katera ste nam stavili, Vam odgovarjamo sledeče;
ad 1. Koliko bi smel znašati kosmati in koliko čisli dobiček pri prodaji raznega blaga, se nikakor ne da na procentih povedati. Dobi-
za svoje nameščence naročen »Trgovski tovariš«. To je tem laže, ker dobivajo člani Trgov, društva »Merkur«, matične organizacije slovenskega trgovstva, list itak brezplačno. Vsak zaveden trgovec pa je član »Merkurja«.
Druga revija, na katero opozarjamo, je »Gozdarski vestnik«, ki izhaja v Mariboru. Vsak, kdor se bavi z lesno trgovino, bi moral redno čitati ta list. Urejevan je list odlično in njegova vsebina je
Imejte to vedno pred očmi in I niti za vedno. Poleg tega pa je
_ vse povedano (ako jasno in nazorno, da se more vsak sam, tudi brez učitelja naučiti stenografije. Pa tudi tistim, ki imajo priliko, dr» v Ljubljani in rflrugih srednješolskih mestih redno obiskujejo stenografske tečaje, bo Vovkova knjiga zelo pomagala, podcenjevati in istovetiti z einpi-| Zato priporočamo vsem, da si rično pridobljenim znanjem knji-J nabavijo Vovkovo knjigo »Navo-govodstva. Doba empiričnega pri- j dila« dobivanja gospodarskega znanja je namreč danes že zelo daleč za nami. Od notranje in zunanje gospodarske organizacije podjetja je vedno zavisen tudi uspeh praktičnega gospodarskega udejstvova-
Kdor se bavi s trgovino z dežel nimi pridelki, sadjem itd., mora »Sadjarja«,
splošno v
ček je tako različen, da gotovo ni pril vedno izbrana dveh trgovcih enak. V poštev pride vprašanje, ali dela s svojim ali tujim
kapitalom, ali posluje v lastni hiši,.	‘^Kmetovalca«
ali tuji in koliko plačuje najemnine Citati »R>	>
itd. Odločilne so še druge okoliščine, »Slov. čebelarja« in dinge n. pr. ali dela sam, ali zaposluje tuje liste.
pomožno osebje, koliko vplivajo nal Priporočamo pa tudi druge stio-cene konkurenčne razmere itd. Dobi-I kovne )j8te, kakor n. pr. vzorni ček se radi tega more v vsakem pri-1 »l>rotous«, a tudi vse druge naše meru individualno ugotoviti In šele	»Tehnika in gospodarstvo«
ob tej priliki presoditi, ali je dobiček J •	odlična	slovenska
običajen ali ne. Po starem protidra-lje dl llgd	-irski	liudie
ginjskem zakonu jc bil dopusten čisti I revija, ki bi jo g s)
dobiček maksimiran na 25%, po seda nji uredbi pa je dopusten le običajen dobiček.
ad 2. Dolžnost shranjevali knjige, dokumente in vobče korespondenco veže le trgovce, ki so trgovsko-sodno protokolirani. Ti morajo shranjevati knjige itd. deset let od dneva zadnjega vpisa. Glede ostalih trgovcev, ki niso protokolirani, ne obstoja zakonska dolžnost, da bi knjige shranjevali.
ad 3. Po ustavi se sme vršiti pregledovanje in raziskovanje v stanovanju driavljana le v primerih, ki jih je določil zakon in na način, ki ga je predpisal zakon. Po sedanji uredbi o zatiranju draginje sme preiskovalno oblastvo začasno zapleniti vse blago, ki je bilo predmet kaznivega dejanja po tej uredbi, to Je preiskovalno oblastvo (sresko načelstvo ali drž. policijska oblast), toda šele potem, ko vas Je kaznovalo. Nikakor pa ni občinski sluga z enim obč. odbornikom upravičen izvršiti pri vas
morali čitati.
s tovarniško garancijo
Trgovci popust!
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. z o. z.
LJUBLJANA
Tyrieva cesta 33
vom ničesar skupnega.
Glavna uprava navedene zveze utemeljuje svoj sklep z dne 26. XI. t. 1. s tem, da učni načrt ekonom-sko-koinercialne visoke šole ne vsebuje predmetov, ki so značilni za inženirske vede, t. j. predmetov, ki na osnovi matematičnih in fizikalnih načel navajajo slušatelje k samostojnemu tehničnemu ustvarjanju.
Ce zasledujemo razvoj naslova »inženir«, vidimo, da so prvotno nastopali kot inženirji le izdelovalci vojnih strojev, šele kasneje graditelji strojev vobče. Življenje in potrebe so pa ta pojem razširite na druge in tudi na našo stroko. To dokazuje razvoj našega strokovnega študija v Franciji, Belgiji, v bivši Češkoslovaški in drugih državah, kjer je preteklo že dokaj časa, odkar se je diplomirani inženir ekonomije, kljub neznatnim in brezuspešnim nasprotnim prizadevanjem posameznih nesodobnikov, prav dobro uveljavil.
Gospodarstvo, ki je danes stopilo na prvo mesto človeškega udejstvovanja, se pri svojem teoretičnem in praktičnem delu, posebno pa j)ri ustvarjanju za proizvodnjo neobhodno potrebnih gospodarskih osnov, poslužuje tudi načel matematike. To nam dokazuje politična, trgovinska in gospodarska matematika, statistika in druga obsežna področja trgovinske tehnike v najširšem pomenu besede, ki so glavni predmeti predavanj na trgovinskih in gospodarskih visokih šolah, oziroma fakultetah. Prav zato moramo povsem upravičeno odkloniti nazira-nja, da bi le absolventi tehničnih visokih šol oziroma fakultet imeli pravico do naslova »inženir«. Trgovinske tehnike nikakor ni
Stanje naših kliringov
Naše terjatve proti Nemčiji so se zmanjšale za 20-9 milijona din, kar je imelo za posledico dvig te-n ja. Komur so le malo poznana čaja klirinške marke na 14 80 ozi-obsežna področja študija in deta I roma 15’ din. Naš dolg Bolgar-iz obratnega gospodarstva, iz do- I *ki po klirinškem računu je po-mače in mednarodne trgovinske ravnan, naš dolg Italiji in Mad-tehnike ter rezultati prakse, tega | žarski pa je narastek Gibanje kliringov je razvidno iz naslednjih številk (vse v milijonih dotične valute):
Aktivni kliringi:
22. XII. 15. XII.
Bolgarska din Nemčija RM
objektivno ne more zanikati.
Primerjanje predavanj trgovinskih in gospodarskih visokili šol. oziroma fakultet s predavanji ua srednjih trgovinskih šolah pomeni pa popolnoma isto kot primerjanje študija srednje-tehničnih šot
s študijem na tehničnih visokih Ceško-Moravska Kč
Španija pezet Pasivni kliringi:
Belgija belg
šolah oziroma fakultetah.
Povsem neutemeljeno izjavo o oškodovanju ugleda in družabnega položaja vsega inženirskega - stanu I Bolgarska din pa z indignacijo odklanjamo. Prav j	c*i'n
zato odklanjamo tudi vsako nadaljnje razpravljanje. Naša stroka je tako obsežna, pomembna in sodobna, da nam sama po sebi jam- I či za povsem enakovreden položaj. |
Društvo ekonomistov.
Madžarska din Poljska din Romunija din šlovaška Ks
045	0-55
8'44	9-90
4307	42-82
2‘93	2-93
1-42	1-42 n .09
78 59	Z 04 75-75
31 42	28-60
26-89	26‘89
32-38	30‘O6
0-08	007
4‘63	4-72
Koruza za pasivne kraje se že pošilia
Iz Beograda objavlja »Jug rir« naslednjo vest: Osk'oovanift pasivnih krajev z žiton1 3e normalno. Direkcija za pre'liano je ze odposlala v pasivne kraje, razen v one v banovini Hrvatski, ker tu pripada ta naloga banski upravi, 700 do S00 vagonov koruze in plenice. V Slovenijo je bila poslana predvsem pšenica« v zetsko, drin-sko in vrbasko banovino pa v glavnem koruza. V zetski banovini so prevzeli žito odbori za prehrano, ki so prevzeli tudi prodajo, dočim opravljajo ta posel na ozemlju Bosne in Hercegovine organizacije okrajnih pomožnih zakladov. Skup-
  	_______ no bo treba za prehrano pasivnih
Zahvala. Tvrdka I. C. Mayer je I krajev 5 do 6 tisoč vagonov. K re-darovala za ,,od,»orni sklad din diti za ta živila so ze ^otovljen . ICO— mesto inserata v koledarČ-1 Glede krmil prihajajo izjazmb
ku
onnikov. Hvala lepa.
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr. z o. »v.	■
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štruce, iournaie, šolske zvezke, mape, odi e ni a I ne k n i i i i c e. risalne bloke itd.
— mesio mseraia v  --------------- .	    .
Društva trg. potnikov in m-	[»trftla.	'Ja I* P™™"
Na Bledu so naprodaj stavbene
kuje. Direkcija za prehrano je že stopita v zvezo s fin. ministrstvom, da se ta problem reši.
Preskrba pasivnih krajev z žitom se bo torej še nadalje vršila
nareele z razgledom na jezero in tom se bo torej se naaa.je lcue vile Pojasnila daje Kmetska I po stari šabloni, Čeprav se SEa v' Ljubljani.	I	*edaj	nikakor	ni	Izkazala.
Doma in pp sveta
Dr. Maček je dal dopisniku »Zagrebškega lisji« izjavo o novih davčnih spremembah. Dejal je, da je davčna Reforma končana in da bo še pred novim letom objavljena. Najbolj revnim slojem bo s to reformo znatno znižana ali oelo popolnoma odpravljena davčna dolžnost. Tako so oproščeni zem-jj arine kmetovalci, katerih čisti katastrski donos ne presega 1000 d*n- Skoraj 30% kmetov na Hrva-?8 s tem oproščeno davka. Mali obrtniki, ki imajo največ dva pomočnika, plačajo davek pavšal-o. Premožnejšim slojem bodo «avki zvišani, oz. se bodo storili Potrebni koraki, da se bo mogel Ugotoviti njih resnični dohodek.
Novi volivni zakon ne bo zaradi božičnih praznikov (katoliških in Pravoslavnih) gotov še do srede januarja, če pa bodo volitve tudi Potem razpisane, ni gotovo, ker so mnogi mnenja, da so v sedanji mednarodni situaciji volitve nemogoče in se zato predlaga imenovanje koncentracijske vlade.
Uredba o zatiranju draginje in fcSt.neJpeku,a^e j® sedaj raz-
jena tudi na banovino Hrvatsko. Angleški konzulat v Zagrebu je
»ni ?Premenjen v generalni kontom 2gleti bl bu°. da bi dobili • zula V Ljublj£Uli angleškega kon-
■ tielegacija uradniških združenj Je obiskala predsednika vlade Cvet-m^CanzaIadi višanja uradniških vlade je delega-llaln iaVi ^ bo viada razprav-t«m vprašanju takoj po katoliških božičnih praznikih Trgovinski minister ni odobril skleoa papirneera kartela, ki le ni svoji seji dne 7. novembra sklenil da zviša cene Papirja in da tudi spremeni prodajne in plačilne pogoje. Trgovinski minister je s svojim odlokom z dne 22. decembra Prepovedal tudi spremembo prodajnih pogojev.
Pripravlia se uredba, s katero se prepoveduje vsaka sečnja orehovih dreves, ki imajo manj ko 50 cm premera. Hkrati določa uredba, da mora vsak posestnik, ki poseka eno orehovo drevo, zasaditi pst novih. Izvoz orehovih debel pa bo dovoljen le, če izvozniki najprej ponudijo vojnemu ministrstvu v odkup 20 odstotkov količine, ki jo nameravajo izvoziti.
železnice so imele lani ,2 uslužbencev, za 6648 več ko predianskim. Uradnikov je bilo
kntt u.radnlsklh pripravnikov 1913, Kontraktualnih uradnikov 28 zva-lučnikov 19.623, služitellev 21 OR dnevnlčarlev 5125, kvalificiranih delavcev 14.690 ln nekvalificiranih delavcev 27.782.
Dobavo nove radijske postaje v Ljubljani s kapaciteto 20 kilovatov ter relejne postaje v Mariboru s kapaciteto 5 kilovatov je oddalo Poštno ministrstvo tvrdki Lorenz. «^r°Uetno ministrstvo je odbilo da bi se obnovila železni-madžnr!u? ?«* Hodošem in prvo medto w°<zelezniško Postajo Ker-Prometn ? bi bll° želetl- da bi
^e reSd°iranioniStrStVO SV°Je StaU'
Centralni odbor za posredovanje
lovnHV, gradu Je Ponehal de-noiL^ ’Pa mesto njega pa se usta-sr«^,?^bni Rlavni odbori za po-»rth?, ?n^e dela v Beogradu, Za-in	Ljubljani. Za organizacijo
lndkJ?.	vanle	odborov so do-
H, Za prvo polletje naslednji za urad v Beogradu 400
^ ,^?^bžki 300 tisoč in za ljubljanski 100 tisoč dinarlev
niof	tiskarne	so	zvišale
plače svojim nameščencem Povif šek ni velik, vendar napovedujejo tiskarne, da bodo morale zviša« cene tiskarskim izdelkom.
Veleposestnik in industrialec Ivan Megušar je umrl v Ljubljani. Loma je bil iz Krope, v Gorskem kotaru pa je imel žago in vilo. Bil je koroški prostovoljec. Bodi biu ohranjen časten spomin!
. Dve lepi božičnici za revno pre-ivaistvo je priredila ljubljanska ^tna občina.
kruhu bo v vsej državi str^t fta> kakor je izjavil mini-s^bredsednik Cvetkovič.
Snih m>di se začne zidati cesta ik ajevo, ki bo dolga 235 km Cc&ta u veljala 200 milijonov din.
Na .. .. gotova v petih letih, tojevp i* kmetijske zbornice v Sa-drlnski5^ k°nstatiralo, da je v Susnorio. anovinl 219.279 kmetskih
brez £v* od katerih je 101.776 j, Pwtelje.\
Va doik“mu>rtelu le bilo zno-c*ba za 20 pa’r aviža ceno ben-*eT"Varna špirita Arko v Zagrebu litin «a.Va PreseUti iz Zagreba v pra° Vukovarja ob Donavi.
?dnik sofijske občine inž. bopravH odP°toval v Berlin, da se beka ,naPake sofijskega mest-i ®vi fii ac!JskeSa načrta.
■’e lzro*., vask| P°slanik v Moskvi svoja poverilna pisma.
•»•••••••••
Srečno in veselo novo
LETO 1940 ŽELI VSEM SVOJIM I ODJEMALCEM \
••••••>••■•••j
PLETILNA IN TRIKOTAŽNA IN- I DUSTRIJA / MODNA KONFEK- j CIJA PLETENIN IN PERILA j
F. KOS, LJUBLJANA |
ŽIDOVSKA ULICA ŠTEV. 5
Češkoslovaško poslaništvo pa še nadalje obstoja v Moskvi.
Švedske vojaške oblasti so odredile evakuacijo prebivalstva iz nekaterih obmejnih krajev, ker so ti določeni za finske begunce in ranjence.
Švedska je zaradi sedanje pomorske vojne izgubila 18 ladij s skupno_ 34.000 ton nosilnosti.
Nemški dopisni urad uradno demantira vest o potopitvi nemške križarke »Gneisenau«.
Angleško ladjo »Starholm« je potopila nemška podmornica brez opomina ravno v trenutku, ko je posadka praznovala božični večer. Polovica mož posadke je utonila.
Do 30. novembra so imeli Francozi 1434 mrtvih, Angleži pa 2511.
Na kopnem je bilo ubitih Angležev 3, na morju 2070 in v zraku 436.
V francoskih pristaniščih so se
izkrcali muslimanski indijski vojaki, ki se bodo borili proti Nemčiji.
V Anatoiiji je bil potres, kakor ga Turčija menda še ni doživela. Cela vrsta mest je silno trpela. Tudi v Ankari se je podrlo mnogo novih in modernih hiš. Pod razvalinami hiš je pokopanih na tisoče ljudi. Cenijo, da je zahteval potres okoli 8000 smrtnih žrtev.
Za božične praznike je zaradi prometnih nesreč izgubilo življenje v Združenih državah Sev. Amerike okoli 600 oseb.
Italijansko potniško letalo, ki naj bi kot prvo začelo zračni promet med Rimom in Rio de Janei-rom, se je ponesrečilo. Vsi potniki in posadka so bili ubiti. Med ponesrečenci so tudi trije novinarji, ki naj bi opisali novo progo.
V Italiji je znova obnovljen avtomobilski promet, ki je bil po izbruhu vojne za zasebnike zelo omejen.
Ker je v zadnjem času mnogo Poljakov pobegnilo v Romunijo, so
razglasile sovjetske oblasti, da bo vsak begunec ustreljen. Hkrati so odredile v Galiciji splošno mobilizacijo vseh moških od 17. do 45. leta.
Budimpešta ima po najnovejšem štetju 1,115.000 prebivalcev.
Tudi vsi nameščenci morajo poznati
Ni zadosti, če pozna samo šef vse nove predpise, ki izidejo, temveč pravilno je, da jih pozna tudi osebje. Kolikokrat je šef zadržan, uredba pa vendar velja in če se pravilno no izvaja, ima neprijetnosti šef. Če izide kak nov predpis, naj zato šef razloži osebju novi predpis. Zlasti pa je to potrebno, kadar izide kakšna za trgovce tako važna uredba kakor je bila uredba o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije. To uredbo bi moral že v lastnem interesu vsak šef temeljito razložiti svojim nameščencem. Zlasti bi jim moral zabičati, da morajo biti na vsakem blagu naznačene cene. Opozoriti bi jih tudi moral, da tudi oni nadzirajo, če ni morda padel kak listek s ceno z blaga.
V kratkem dobimo uredbo o kontroli con. Kar smo dosedaj sli-
Obvezne legitimacije za sejmarje
Z velikim zadovoljstvom je trgovstvo severne Slovenije vzelo na znanje, da se je Zbornici za trgovino, obrt in industrijo posrečilo izposlovati pri banski upravi, da se uvedejo legitimacije tudi za sejmarje in da so le izkaznice obvezne, z drugimi besedami, da si jih mora vsak sejmar nabaviti, sicer se proti njemu uvedejo kazenske sankcije. Da je ta korak bil že nujno potreben, dokazujejo številne pritožbe o zlorabi sejmarskih pravic, bodisi da je imetnik sejmarske pravice posečal istočasno več sejmov, ali pa da so sejmarfli ljudje, ki sploh niso imeli nikakih obrtnih pravic, torej šušmarji.
_	,	v. ,, ,	,	Kar se tiče legitimacij samih,
mestiti tekoči pas. Dobro pa te, da	.	..	,,	’
to	,. , *	,	, v .stoje trgovci zlasti v Mariboru na
se ta pritrdi tako, da teče pas	K-	r#i	•
• v	.	,	—— . staliscu, naj bi Zbornica za 101
navpično m ne vodoravno. V izložbi sami teče samo en del pasu, drugi del pa v trgovini. Taka namestitev tekočega pasu nikakor ni tako težka, kakor izgleda na prvi pogled. Treba samo malo pomisliti. Seveda pa je potreben za tekoči pas majhen motorček. Tudi njega nabava ni tako težavna, ker so more v večjih krajih lak motorček tudi izposoditi.
Trnovskemu naraščaju!
šali o tej uredbi, ni ravno vzpodbudno. To pa !e vzrok več, da jo vsak v trgovini pozna, da ne nastanejo nepotrebne neprijetnosti.
Tudi o davčnih vprašanjih bi morali biti poučeni nameščenci.
Zlasti pa bi morali imeti v malem prstu vsa določila o kolkova-nju računov.
Če bi se dogodilo, da se šef ne bi brigal za pouk nameščencev, naj pa ti sami skušajo, da se poliče o vseli predpisih. Časopisi
glavne predpise skoraj redno ob- j sebno privabi gledalce, javljajo. Strokovni listi imajo tudi stalno rubriko o davkih. Vsak dober nameščenec bo vse to redno prebiral, ker bo potem bolje opravljal svojo službo. Ni samo važno, koliko ladij je bilo potoj)-ljenih ali kdo je ustrelil gol, temveč vedeti je treba tudi za predpise, ki se tičejo trgovine.
založila za vso banovino enotne obrazce in to z besedilom, ki ga je predlagala banski upravi. Pri lem jo zlasti naglašati, da je legitimacija veljavna le skupaj z originalnim obrtniir listom. Enakost teh legitimacij j» potrebna v prvi vrsti zato, da bodo varnostni Organi lahko točno in zanesljivo opravljali kontrolo sejmarjev in neupravičence odstranili s sejma Na vsak način pa je tekoči pas'oziroma preprečili jim poslovanje, priporočljiv tudi zato, ker prinaša Upati je, da se bo s tem zelo življenje v izložbo. Znano je nam-, umestnim ukrepom vendar enkrat reč, da vsako gibanje prav po- j dosegel rod tudi med sejmarji in
sploh na sejmih.
Razvci	mle
v	Jugoslavi
Agronom Ljubomir Brkič ugo-igo. Od tega izvoza dobivamo pri-
: ‘Prav uspeha polno novo leto 1950
j želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
V©Ife, Ljubljana
Pesljeva cesta 29
Praktični
Kotiček novosti
V nekem manjšem mestu je dosegel neki železninar zelo dobre poslovne uspehe s tem, da je priredil v svoji izložbi »kotiček novosti«. Vsak teden dvakrat je razstavil v tem kotičku kak nov predmet ter tudi opozoril nazor-no na njegove prednosti. Tudi s slikami je podrobneje označil uporabnost novega predmeta. V ko-1 u pa je bilo tudi napisano, da si more vsak ogledati novi predmet v trgovini neobvezna Marsikateri gledalec izložbe je stopil v trgovino in si ogledal novost Ko pa je bil v trgovini, j« marsikateri kupil še kak drug predmet. Tudi izložba mora biti aktualna!
Poslovna pisma brez nepotrebnih fraz!
Nekateri zaključujejo svoja trgovska pisma z besedami: »Ce ne bi imeli trenutno nobene potrebe za moje predmete, potem Vas kar najvljudneje prosim, da jih priporočite svojim znancem in prijateljem.« Ta prošnja je čisto brez smisla in le prazna fraza! Niti misliti ni na to, da bi si dal uaprošeni ta trud in priporočal
naokoli predmete, ki jih ni niti sam kupil. Pa je tudi čisto odveč ta prošnja. Kajti če bo kupec s kupljenim predmetom res zadovoljen, bo že sam od sebe svojim znancem govoril priporočilno o kupljenem predmetu. Sam od sebe bo delal za predmet reklamo in v zavesti, da ne dela reklame. Če bi se pa zavedal, da dela reklamo, potem najbrže niti ne bi hotel govoriti. Fraze niso samo odveč, temveč dostikrat celo škodljive, ker fraze ljudi odbijajo.
Prednost poslovnega pisma je v tem, da čim bolj kratko pove vse glavno. Zato pa tudi fraze v poslovna pisma ne spadajo in naj bi bile še tako dobro mišljene.
*
Blago na tekočem pasu v izložbi
Lepo prirediti izložbo je zlasti težko, če je izložba plitva. V takšnih izložbah se ne samo težko razvrstijo predmeti, temveč se jih more tudi le malo pokazati. Neki trgovec je zato prišel na misel, da razkazuje . predmete v svoji plitvi izložbi na tekočem pasu. Kaj je tekoči pas, ve danes že vsak trgovec. Ni niti težko v izložbi na-
tavlja v svoji razpravi o stanju našega mlekarstva, da proizvodnja mleka v Jugoslaviji ni v sorazmerju s precej velikim številom krav. Teh imamo po uradnih podatkih 1,994.061, samih mlekaric pa 1,329.640. Računajoč s 1000 kg mleka od krave pridobivamo na leto povprečno 1.329,6 milijona kg mleka. Upoštevati pa je seveda treba, da pripada govedo raznim pasmam in daje različno korist.
Ovac je 6,954.203, ki dajo ob količini 30 kg na glavo 156 milijonov kg mleka, če se molzejo tri četrtine živali. Koz imamo od 1,188.320 molznih približno 504.160, ki dajejo po 80 kg ali skupaj 47 milijonov kg mleka letno.
Skupno pridobiva vsa Jugoslavija nad poldrugo milijardo kg mleka na leto. Če računamo porabo s 30 dkg za osebo na dan. kar je minimum, bi pa potrebovali za vse prebivalstvo še 164.000 kg mleka več, nego ga imamo. To pomeni, da naša številčno močna živinoreja ne daje dovolj mleka za hrano prebivalstva. Posebno jasno pa se vidi to dejstvo, če upoštevamo, da se-dosti mleka predeluje in da mlečno proizvode tudi izvažamo.
V primerjavi z drugimi državami naša država s svojini mlekarstvom ni na zavidanja vredni višini. Povprečno imamo na 1 km* 5 krav, 29 ovac in 2—3 koze. Danska ima sorazmerno 7krat toliko krav mlekaric, enako Nizozemska, Nemčija pa 5krat in Italija 2krat, Madžarska l'5krat, Romunija in Bolgarska približno tudi toliko več. Ker je pa naša država redko naseljena, smo vendar še mi na boljšem. Zato izvažamo, in sicer največ na Grško in v Nemčijo, čeprav je tam mlekarstvo zadnja leta precej napredovalo. Mlečni proizvodi so za nas zelo važno izvozno bla-
bližno 24 ali 25 milijonov din na leto, uvažamo pa za skoraj 1 milijon, torej v razmerju 277:1. Izvažamo predvsem sir, največ kačka-valj, vsega poldrug milijon kg, maslo (88 tisoč kg), kondenzirano mleko 163.304 kg in sirotke samo 322 kg. Uvažamo posebne vrste sirov, manj mleka in masla. Pri tem izvažamo sir povprečno po 14'83 din, uvažamo pa po 23 din kg, mleko po 118 proti 9'21 din, maslo po 1770 proti 2272 din.
Skupna vrednost naše letne mlekarske proizvodnje se ceni na 1 9 milijarde dinarjev.
Dobave - licitacije
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 8. januarja ponudbe za dobavo ročic za pile iz drena ali gabra, lesenih zamaškov, ključev, steklene vate za izolacijo kotlov, nožev, pil, dlet za pnevmatsko kladivo itd.
Artilerijsko-tehnični zavod Lepe-tane, sprejema do 10. januarja ponudbe za dobavo platna, flanele konopljene vrvice, konoplje, lanene jadrenine, merlina idr.
Prt S^bu savske divizijske obla-, v Magrebu bo dne 3. januarja ustna licitacija za dobavo riža, fi-}a\ , testenin, zelja, krompirja, svinjske masti, olja, paprike, črne čebule, čaja, konservirane kave in kisa.
Pri štabu zrakoplovstva vojske
v Zemunu bo dne 9. januarja ofert-na licitacija za dobavo platnenega materiala.
Pri upravi smodnišnice v Kamniku bodo te licitacije: dne 27. decembra za dobavo retort, ene instalacije za hlajenje in pribora; dne 28. decembra za dobavo motorjev, ekshavstorjev in dvigala; dne 29. decembra za dobavo ventilatorja in kovaškega ognjišča; dne 3. januarja za dobavo instalacije za mletje^ sušenje in sejanje amonij akove žlindre; dne 11. januarja pa za dobavo belega parafina ▼ ploščah.
••••••••«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
s	?
1940
Scccho-	in- veselanovo-
žele naslednje tvrdke
1940
Združenje trgovcev
za srez Murska Sobota v MURSKI SOBOTI
želi vsem članom, trgovskim nameščencem, vajencem kakor tudi celokupnemu profesorskemu zboru in gojencem dvorazredne trgovske šole, srečen in uspeha poln začetek
NOVEGA LETA!
SREČNO NOVO LETO
želi vsem cenjenim gostom in prijateljem staroznana gostilna
pri „Šestici“#>
v Ljubljani
Ana in Albin Izlikar j
Predsedstvo Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani
želi vsem svojim članom, ustanov-nikom in dobrotnikom
srečno in veselo Novo leto!
Delajte za napredek
trnovskih organizacij!
Srečno in veselo j novo leto 1940. 1
želi tvrdka
Rebolj S.Km,
trgovina s kolesi
Miklošičeva cesta 18
Srečno Novo leto : Vam želi	j
M
LJUBLJANA, BREG 6
A. Šarabon
UUBLJANA
•
Uvoz kolonijalne robe
Veletrgovina s Špecerijo
Veleprazarna za kavo
Mlini za dlfive
Glavna zaloga rudninskih vodi
Brzojavni uaslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon it. 26-6«
Ustanovljeno leta 1886
 **
Pri
Čevlji	večnega
Velika. ixbiva — Cene solidne
Hjublfana, Sv, Petra cesta 2%
Vsem cenjenim gostom slaščičarne in kavarne ppi
PETMCFK
in odjemalcem naših
..Petriikovih bonbonov”
ŽELIMO SREČNO IN VESELO NOVO LETO 19401 J
siaSlilarna ..PETRICEK" !
LAPAIHE
trgovina s krznom
LJUBIJ AHA
Aleksandrova cesta 4
TELEFON 37-37
I 1
1 MODA — KONFEKCIJA!
11 LAMA | JAKOB LAH ]
j | Jurčičeva 4:»	Glavni trg 2	j
j ! MARIBOR S	MARIBOR	j
Poročajte vedno o vseh : važnejših dogodkih svojega : kraja »Trgovskemu listu«!
»	j
.	...	A.	Žigon	modno	krojaštvo	in
Teokarovič, Vlolfova ulica št. 10
želita vsem svojim ceni. odjemalcem in prijateljem srečno in veselo Novo leto! \
Cenjenim odjemalcem	„ , ... . |
<zdi pcav sce.c.h.6- nat/& teta 194-0 j
DRAGO ROSINA, MARIBOR, Vetrinjska ul. 26 T292on I
Zaloga galanterije, pletenin, papirja itd. itd.	j
Zdravo In srečno NOVO LETO zeli
Anton
Birke
Liubljana
Medni trg št 4
TELEFON 24-56
Glavno zastopstvo: Korting- Apparate
2 letna garancija
Tehnični predmeti« akumulatorji, ni stroji, k»lesa.
Vzamemo vse stare v račun. Specialna delavnica za popravila.
••••••••••
..—.—.—.—.— -----------------------------..............—...........................................7.7.V.7.--------------------------------------- -....-------
       ...... ,
i :
Kolesa - automobilno blago - autopnev-matika - olja - bencin - nafta - zimski šport
A. GOREČ d. z o. z.
p o 1 e 0 it e
botičnika
   .................................................................................
...............M...................................................
IVAN PIELICK, LJUBLJANA
:
trgovina z južnim in domaiim sadjem ter zelenjavo na debelo
Pisarna In skladišče: Lingarjeva ulica
(v kneioSkofljskl pa'ačl)
Telefon interurban 45-47
Poštni predal štev. 335	-	Brzojavi:	PIELICK	LJUBLJANA	j
Poštni čekovni rač. 17./Do |
! r/	4»tAtrvnr»rvi7	a 7	T" luKliani vavava%>>>va^va%vavav.v.v.v.v.v.	I
j /.druženje	trgovcev	v	LJ UDI) 6F11	!
j	želi članom prav srečno in uspešno NOVO LETO!	I
B. TOBER, ST. VID nad LJUBLJANO
Telefon štev. 734 — DETAJLNA PRODAJA: končna postaja cestne železnice Nudi Vam: medicinsko steklo, stavbno steklo in znane kozarce za vkuhavanje sadja znamke „FRUTA“, tehnično steklo, kakor akumulatorje in drugo 1 Zahtevajte ponudbo 1 Generalnozastopstvo
za Jugoslavijo tvrdke Akc. spol. Prvni češka sklarna, Kyjov C. S. R.
J. VILHAR
jrar m trgo-»8c z z.atm*
noln opt čnl-
mi predmeti
Ljubljana, Sv. Petra c. 36
NAT. GERBER j
j Kongresni trg štev. 4 j
ob novem stopnišču J
• S	konec	Wolfove ulice j
S •	*
: j trgovina s šolskimi •
• ; in pisarniškimi potreb- •
• • ščinami ter papirjem :
Ustanovljeno leta 1837
\ DEŽNIK A RSTVO j
•   -  —   •
S •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• J
j GASTRAUN nasl. j
I Dolenc Silva I
•	4
j Ljubljana, Prešernova 42 i
•••••••••••••••••••••••i
••••••••••••••••••••••••> ••••••••••••••••••••»•••••••••••••••••••••••••••! ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••. j
KOLINSKA TOVARNA HRANIL D. D.
V LJUBLJANI
Srečno novo leto 1940 želi vsem poslovnim prijateljem
Brata Moskovic
Ljubljana
Telefon štev. 25-15
Ustanovljeno 1888
• ^ 4 *•* ••“'a *•*.* * 1	i	#	#	*	•	•	•	•	•
••*••••••• •••••• •••#••« •
vX.;!v Vsem svojim trgovskim prijateljem ' 'n cenjenim odjemalcem želi prav srečno in uspeha polno Novo leto
M IVAN SAM EC s iiliil LJUBLJANA :ži
I
!
i |
• j •» •
'** •
: : t
NAUMANN
SREČNO in VESELO NOVO LETO 1940
Ustanovljeno leta 1839.
JJUcUacC^.
£\u!U\o*ta
• NADROBNO! j NA DEBELO!
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••i
L. MIKUS
LJUBLJANA, MESTNI TRG 15
DEŽNIKI
*	IH	Zd-	svojim	ceni.	odjcmalcein	in	se	priporoča
Manufaktura — Konfekcija
1 4waUna Uto
(jcodvsu io j j	Drago	Schwab	i
®	ji	e	0	Ljubljana,	Aleksandrova	c.	7	j
  ......................................
I VELEŽGANJARNA
•	•
Tvornica likerjev, turna, vinjaka, vina-vermuta, •
*	bermeta, malinovca iz gorskih malin in kisa ;
I Viktor Meden-Ljubljana |
| Celovška cesta štev. 10 - Telefon štev. 20-71 j
******••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»•••••••••••••«•••^
•	*
•	• •
j Mlinsko-tehnične potrebščine j
mlinski stroji, mlinska sita, gonilna iermena, mlinski kamni vseh vrst
i brcah s co., Ljubij ana i
| Kolodvorska ali,. JJ	Tolol.a 27-25 I
Telefon ZZ-6S j
i ŠPEDICIJA in: | POSREDNIŠTVO :
I TURK i
Ljubljana,
000000WMMWW—»—MMM>—
J	•
| Srečno in uspehov polno novo leto 11)40 I
želi vsem svonm cemenim odjemalcem. prnateliem m znancem
MEDIČ-ZANKL
j Tovarne olja, lakov, barv, škroba: LJUBLJANA, MEDVODE, DOMŽALE j
j LJUBLJANA i
j MASARYKOVA C. 9 j
   .................................
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a
Obilo sreče v Novem letu želi	j
vsein svojim odjemalcem
PKVA KRANJSKA VRVARNA :
IVAN N. ADAMIČ !
Ljubu ANA, Sv. Petra c. 81
Srečno in uspešno novo j leto 1940 želi vsem svo- ♦ s ; jim cenjenim odjemalcem :
HED. ŠARC	|
:	LJUBLJANA, Šelenburgova	ulica	5	i
•	{
priporoča bogato zalogo platna, sifonov, namiznih garnitur, brisač, robcev in trikotaže
š	Velika izbira nogavic ■ ■— Opreme za	neveste	:
•	!
:	Stanovanjske in trgovske hiše, Industrijske
S zgradbe, moderne ceste, adaptacije i.t.d.,
• projektira in izvršuje najsolidneje stara in j	nnomirana tvrdka	:
MAKIB0K, Vetrinjska ulica St.	20	!
CELIE, Kralja Petra cesta	St.	83	:
KAMNIK, Šutna štev. 4	j
»•H,.	•
|0000000000000000000000000*00000**000000000000*«******°***++°****00»00
• : : : s
Ivan Zupanci!
izdelovatelj metel
T elef on št. 25-27
Ivan Bricelj
Srečno in veselo Novo leto!
Knjigoveznica, kartonaža in galanterijska delavnica
STANE OGRINC, LJUBLJANA
BREG štev. 1 Telefon 49-64
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno in Bolidno. Ceno zmerne!
Izdelovanje vseh vrst koledarjev
: Ljubljana. Kersnikova ulita 3 j
•	:
:	:
• Srečno in veselo novo Uto 1940 zeli vsem svo
pooblaščeni graditelj \ Ljubljana, Slomškova ulica št. 19 j
Srečno in veselo Novo leto! •
••••••••••••••••••■•■•••••••••••••••••o**
0	l0t(000»»»«***M00*tS000SS0«t0S0S0M0S0*»«»»**s«(tsMMMMMMl
j	jim cenj. odjemalcem	i
j Osvald Dobeic j
j	veletrgovina galan-	j
terije ter pletenin	{
j	Ljubljana, Pred Škofijo štev. 15	j
•••••••••••••••••••••••00000000000.
• •••M0000000000000000000**
IGN. ZARGI, Ljubljana
SV. PETRA CESTA 11
priporoča veliko zalogo konfekcije In perila po priznano nizkih cenah
Čekovni račun št. 10.310	*	Telefon	št.	20-69
14.NJIGOVOPST
Svetna
Hai/a
Scuno ini /eselo 19 4 0
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Svetna in vesela nova leta 194-0
tavacna bonbonov in peciva v M-iubUani, (fcadisle j
« družba
TOVARNA TRAKOV
V LJUBLJANI
rzoparilm
z bakrenim ali ieklenim v ognju pocinkanim kotlom
Kodi za žganieluko
vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminijasti kotli za sadne soke, filtri za vino, tovarniške naprave Itd. najceneje pri tvrdki
Jraiki
Zahtevaite prospekte!
Telefon. 37-92
SieCno in veselo Novo lete želi kr. dvorni dobavitelj
Vsem	svofim	cenjenim
se za dosle/ izkazano zaupanje najlepše	zahvaljujemo.
nam	ostanejo	na
bodoče, jim želimo prav srečno m
veselo
Novo
Delikatesa in špecerija
LJUBLJANA j
Stritarjeva ulica
11 uadtoteRaaI
CENEJŠE KOT NEPRIKLADNE TRGOVSKE KNJIGE PRIHRANEK NA ČASU VEČJI PREGLED NA STOTINE REFERENC
looooooooooooooooooioooooooooooooootooo
••••••••••••••••••••••••••i
Štev. 1
VDCsnuftKT. TJ ST 1 m n umi« 1040.
Stran IS.
Bla^oslovtieno i* uspcUa potno novo Uto 1940 ieti svojim odiemateetn tvrdka
»••••••••••••••••••••••M*
Čokolada in bonboni GRIČ ZAGREB
Pecivo In keksi KOESTL1N BJELOVAR
TovarnlSka za
loga In zastopstvo Čokolade, bonbonov In keksov
 --------------------------------
.......     —    *
PRIPOROČA SE
iMfaktrnna veletrgovina
| j
| j LeapM
: i
i♦
« ♦ » ♦
» ♦
♦ ♦
* «
BaUac
trgovina z usitiem 1» tnt-ijarsklml potr«tišfc«nami
LJUBLJANA VII.,
JERNEJEVA CESTA 18
: •
Ta varstvena znamka na steklenici
••»••••••••••••••••A**1
F. HREHORlC, LJUBLJANA
TVRŠEVA CESTA 28
• j „	t	:
; :	O rečno in veselo novo » s
: J leto 1940 želi vsem ce- j j
• | njenim odjemalcem	j	J
Mirko
Krašnja j J
Ljubljana, Frančiškanska 1 j |
: !
da ste kurili ZA	i*
KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL »A OKEN PRIZNANO NAJBOUŠE SREDSTVO
Sidol
••••••••••A•«•••«••••<
G—»DO— »i
♦••••«••••#••••••••••••••••••••••••• •
j Srečno in veselo Novo ieto želi j \
i Pavel Strgulec
:
:
j Jv« n K
S
Valero vsled kemlfinlh »eslavlo ^a. tepredmele ČISTI, POLIRA. OHRANI.
DE8IHPICIRA
pMITC NA VARSTVENO »HAMKO1
Tvrdka osnovana 1873
Špecerijske, kolonialne in materialne blage
izdelovanje žitnih posteljnih vlog in železnih postelj | j
Ljubljana. Gosposvetska c. 13 j
• •••••••«
Frančiška in Ivan
••••• »«#••••••••••••••
  ...................OH
in materialne blage	|	i	JAVORNIK I *
Ejubljjana, Franiiikanska ulica 10. Tel. 39-15 I j J mesar . delikafesa j
•	•	♦
•	•	•
mesar in delikatesa L1UBIIANA. Domobranska 7
P ODRU 1HICt:
Parna pekama
Jakob Kavtič
Ljubljana, Gradišče 5
•zeti svojin* cc**(. od-iematcem scectto in uspešno
novo Uto 1940 !
IVAM BRUNCie
Stavbeno in pohištveno t* Se najtopleje priporoča j pleskarstvo in ličarstvo jj za vsa dela v tej stroki :
LJUBLJANA, Celovška cesta 42 j
Cena zmernal — Delo solldnol
;	:	Wolto«a ulca Ste*. 12	5	j
;	X	Sto niča: Šolski drevored	:	S
;	S	Doleniska cesta S!ev. 49	J	X
;	X	M LoSIčeva cesta 17 (Vzalemna paleta) :
;	X	Rimska cesta Ste*. 40
lOOtMOOOOOMMOEOO
i
i
J Telefon Sl. 3703 in 3157
ooeooaeooooooooMoootooooooooooooeaooooeoooooooor
#
oeaooaaoatoooooft*ooooo*«o«aoiaooeo«oMootM«ooo«4 •
1 MODNA TRGOVINA j j
•ooMMOOOOae
ooooooooeeeeaaoooooeeeeeeootoooooootaoooaoooaoaoooooooooooaooooot ntMooooooeofoootooooooooooooooooottttooeoooooooooooooootoooooooootooooootoooaooeoooooaoioooooooo«
II
X
Vsem svojim cenjenim odjemalcem vošči in želi
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
T. EGER
j LJUBLJANA
X SV. PETRA CESTA 2
L Bonač sin
in se toplo priporoča za obilen poset tvrdka
.M. SCHMIT • LjohMana
Pred Škofijo 2, Lingarjeva 4, Stritarjeva ul. 1
oeoeeaeeaeee
li
Ljubljana
Ljubljanska kartonažna tovarna in industrija papirja
Tovarna za papir in lepenko: Količevo-Doinžale
Centrala: Ljubljana, Čopova 16 Telefoni internrban 23-07 in 34-81 Brzojavi: Bonač sin Ljubljana
I
DIAMANT
PLETILNI STROJI
:	najnovejše konstrukcije, poznano kvalitetno delo j j
1 IGLE 21 PLETILKE STROJE VSEH STROJNIH SISTEMOV I I
j	....-------------------------------------- |	.
ADOLF FUHR • LJUBLJANA
X MASarykOVA CESTA št. 19 /// TELEFON 44-34
Priporoča cenj. damam in go- j j spodom krasne, ravno dospele ; | novosti modnih predmetov v ve- • X liki izbiri po zelo ugodnih cenah • X
J •
OGLEJTE SI NASE 1ZLOZBE •
zdelki: Vsakovrstna kartonaža in ostali papirni j j izdelki. Papir, lepenka,karton. Tovarniške znamke: toaletni papir „Sanol" in »Hermes*, registratorji in mape za korespondenco »Hermes* in „Redos*
Veselo in srečno Novo leto želi
Splošna trgovska
x x
•	9
•	9
II
Srečno noro leto 1940 želi vsem svojim naročnikom
družba z o. z.
Ljubljana
Tvrševa cesta št. 33 in 36 St. Vid nad Ljubljano šl. 91
. .   ....................................
• •
• •
• •
J j Se priporoča gradbeno pod-x j jetje in tehnična pisarna
i
• •
:
i
n
MIROSLAV ZUPAN
MESTNI STAVBENIK
LJUBLJANA
Vošnjakova ulica št. 6
KOLESA - MOTORNA KO- X X LESA — ŠIVALNI STROJI j j
NA DROBNO IN NA DEBELO X j
• • •
X
KREDITNI ZAVOD ZA TR6OVIN0 IN INDUSTRIJO, LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA ŠTEVILKA 50
Telefonske številke: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84	Podružnice Beograd, lizun Mirkova 10. Tel.: 29-154
Brzojavni naslov: KUEDIT LJUBLJANA	Brzojavni naslov: JiCREDIT BEOGRAD
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih	vrednostnih	papirjev,	deviz	in valut, borzna naročila, predujmi in
krediti vsake vrste, eskompt in inkaso	menic,	kuponov, nakazila doma	in	v tujino, safe-deposits itd.
:
X
Srečno novo leto 1940 želi
F. LUKIČ,	LJU
STRITARJEVA ULICA 9
Konfekcijska in j modna trgovina \
: ! VSpn Sl/opm ceftfChlttt
Wdrug JSLuZ i i
družba z o. z.	:	•	'	t
Ljubljana \ j
\ Poljanska cesta št. 71 j :
I • K
1 Nakup svinjskih su- j j rovih kož in vseh dru- j j
1 oih vrst surovih kož 1
s	s	s
Vsem Slamičevim gostom zeli J : srečno, veselo novo leto 1940 : 5
i i
1
i Tone Knaflič
\	*-	t___-	:	i	vsim	cen\tM*n	i	_ _ «
*t~ l| T*®/
tvrdka	ji ^'	Okvirjenje	slik
I. KNEZ : Res,avrac,ia	mesarija .	L j II t) J j 0 iiO
_ .	Frane Slamii ;
Ljubljana
! ! : :
Pogačnik Matko
! j knjigoveznica in ga- j j Laatnik Mirko StePlč
Peter Stepič
lanterijska delavnica j :
Franc Slamii
Ljubljana, Gosposvetska testa
E
Ko grešni Irg 12 E
i M
M ) : :
restavracija in veletrgovina z vinom
••••••••••••••■••••a«
Ljubljana, Tržna ulica
:	v
ŠALAMUN LAMPE
| • Moško perilo po najnižjih : j tovarniških cenah. Ugo-
:	manufaktura	na	debelo
:
:
|	Brivski in damski česalni salon	:
• • podeželja ‘ I j G JUD ALEKSANDER I
■ ■■■■■■■■■■uusaavvoa iaaaaaaaaaaaaaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Telefon štev. 37-89
LJUBLJANA
Frančiškanska ulica 4
..Kreko
Liublana
Tavčarjeva ul. 3
II
LJUBLJANA, Kongresni trg 6
I Veletrgovina žganja
I £medk
: Steklo j porcelan [ keramika j kristal
S	:	Svetlobna	telesa, električne
:	stroje in aparate, elektroln-
”	•	stalacijski	material, tehnične
•	j	predmete,	elektroinstalacij-
•	:	ska dela in	vse elekt. naprave
Ljubljana VII.
Avgust
LJUBLJANI), Tyrševa cesta štev. 25a
Vam najugodneje nudi
Slavo Kolar
TELEFON štev. 24 - 66
J	J
j	Vsein cenjenim odjemaloom se zahvaljujem	I . V".	'IT'1	I
•	želeč jim srečno in veselo novo leto 1SI40
Telefon 25-78
flSKStlA
JERNEJ JELENIČ
Kisarna pri „Majarončku“ in Tovarna metel
LJUBLJANA, Šlajmerjeva ulica 1
•	•
•	•
•	•
•	•
••••••••••••••••••••»••••••••••••♦•»•••••••••••••••i
£cecMk if% veselo- novo teta 194-0!
Tyrševa c. št. 10
Telefon 24-78
Kt X	?	••••
ompletne : opreme za ka- | | varne, restavra- j | cije, gostilne in j :
gospodinjstva j j
TELEFON 38-61
LJUBLJANA	j
• i	v / a	\ * jekloreza /	\
Dvorni trg	st. 1	\	*	/
 	•
5
Stavbeno
: : in umetno steklarstvo
5
Leopold Po UliČ
UP	IH	HH
• »•••••»•••••••••••••••••••••••••♦M
ŠPECERIJA
DELIKATESE
ZAJTRKOVALNICA
• *••••••#••••••••••••*•••••••••••••••••••••••••••• •
• • * •
j S. J. Rozman i!
• 2 • •
5 ; trgovina z mešanim blagom j j
: j Št. Vid nad Ljubljano j j
Telefon 702	| I
j i zastopstvo SK0D0VIH zavodov
:
Ljubljana, Miklošičeva cesta 28
JI
\
Seelno Ut veselo-	j	I	Praaj®> inazani° avtomobi-
: I lov, Pneu-kontrola. — Vse
Mea teta 19401!
Zastopstvo „Michelln gume, Benzin, Mobiloil, Service itd.
Elektromotorje iz znamenitih Ško-dovih tovarn, električne črpalke, ventilatorje, aparate za gospodinjstvo ter ves ostali ^ elektrotehnični material v najboljši izvedbi in veliki izberi stalno na zalogi
j
3
želi vsem svofim cenf. odfematcem
• z najmodernejšimi aparati, j •
\b====d\ : ^   . :
i I jtekoma
I *
ANT. KRISPER
LJUBLJANA, Mestni trg 28
I i
dr. 6. Piccoli
L\M\ctna
j \ Hdspcoti VUk&tiltoiUa
I!
i
Srečno In usoeSno novo leto 19 40
Pletenine
F. a M. Rozman
Ljubljana
*	Zidovska	ulica	3	j
Gosposka ul. 4 • Tyrševa cesta S j
••••••••<
.•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••***********• •
j Pri nakupu vsakovrstnega manufakturnega : blaga Vam priporočamo znano veletrgovino
l R. MIKLAUC • »PRI ŠKOFU” |
*• IIIIRII ANA Lingarieva ul. 3 - Pred Škofijo 3 j
UUDUMIlHg Ustanovljeno leta 1869 /// Telefon Jtev. 39-09 l Trgovina na drobno v pritlitju / na debelo v prvem nadstropju j j
Anton Merhar
trgovina z usnjem in prodaja lesnih izdelkov
j Ljubljana, Sv. Petra 22
II
: t
ftl   _	.	,	I
„Cehostaklo	(b. usek)	,
tovarniška zaloga stekla	Liubliana	j
t , ,	«. i. jn	Komenskega 20	*
lelefon štev. .M~4U	Res/reva cesta 8
DOBAVLJA STEKLO	VSEH VRST
•MMooooooeoeMtttMtoeooto »•mm»«ooni«oomo«oo*m«
TRGOVCU
Naročite čimpreje knjigi o
(din 48*-)
VREDNOSTNIH PAPIRJIH
in
(din 56*-)
TRGOVINSKI ZAKON
I Obe knjigi sta Vam pri Vašem poslovanju nujno potrebni - Dobite jih v j
j knjižni založbi tiskarne Merkur v Ljubljani
- i
Modna	manufaktura|!
za dame	in	gospode j	j
LMifoZ'^Zii°a^iarl 11 Jos. Zalta & (o., “aasH
Vsem našim cenjenim odjemalcem so zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter jim želimo obilo sreče
v Novem letu
V bodoče se najtopleje priporočamo
II
II
Zahtevajte povsod j
pristni zdravstveni liker 1
• ••»••(•••••••••••••••••MM'
••••••••••••••••••#•••••*••••••••••••••••••••••••••••••••••*•••••••••• •
j *****************•••••••••••••••••• *••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••#*#»###«####«#»#*##»»«#####»*«••#•••••••••••	•••••••«•••••••••••*******'*****'***'***•*•••*••
NOVA ZALOZBA
Knjigarna družba z o. z. Založništvo PISARNIŠKE POTREBŠČINE IJUBL)A.NA., Kongresni trg 19
Poštni Ček. račun 12620	Telefon	2795
O
Premišljaš, kaj bi podaril za, NOVO LETO svojim dragim. Pojdi in oglej si v
NOVI ZALOŽBI
krasna darila: kristal, keramiko, knjige, nalivna peresa, vse za pisarno, j	Bogat	izbor!	Solidne	cene!
J	•
Kot izredno lepo literarno darilo	s
]	CANKADTRVT	ZBRANI	SPISI,	FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI	j
'•»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••(••••••••••••••••(MMM •••••••••••,*,»MM#M#M#####	•
* • • :
Specialna zaloga platna, belega in pralnega blaga
Robert Goli
Ljubljana
Šelenburgova ulica 3
»•••••■••••••••••••••c«*
• • • • • •
: : • • • •
‘ *
Modna trgovina za gospode
6. ČADEŽ
izdelek veležganjarne : : in rastlinske
• j
: j destilacije
! I Fr. Zaletel
i f b. vid val unnunno
S ZAHTEVAJTE PONUDBE!
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a##*
SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI
Kemična Čistilnica oblek, pralnica In svetlotikulnlca
! NAPISI	CRKE
j FRANC BRICELJ ŠIMENC
!	solastnik	bivše firme „PRISTOV-BRICELJ“ I j Ljubljana, Kolodvorska 8 !
Sedaj: Šelenburgova 6	j	j	spreiemausče	..slon"
• ?	i
l j Ivan Kunover s
LJUBLJANA j j trgovina „pri Miklavžu“ *
Sltilatjeva - Mesini trg j j v.j»n..r <* i
********••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••'	'•••••••••••••••••••••••••••••••(••••••••••••tti
••••••••••••••••••••••••••••••••••o##«**#«
Seečfta Ut veselo.
nat/a Uta 1940
:	Cenjenim odjemalcem,
j prijateljem in znancem • želi srečno novo leto
T,
Podružnice:
Maribor, Jesenke,
Rakek
Jeti Carinsko posredniški in spedicijski bureau
„GR0M,t Uubjjana
Masarykova cesta 14 (Palala Grafika)
1990
vrdka Novak
Ljubljana, Kongresni trg 15. Gosposka ulica 7
•0000««000*00«0**M«OM(«(0(,aooo,o,M,fH,
JI
Telefon 20*03
•••mooooM„MtMMMMMMMM#M(
Elektrotehnično podjetje
Bogataj Ivan
Kongresni trg (poleg nunske cerkve)
Izvršuje vse električne instalacije in popravila. _
Trgovina in zaloga vseh vrst instalacijskega materiala. Strokovno in solidno delo, nizke cene!
• •••••••••••••••••„„,
*          ............................................................................................................................
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••MMMIt#####>|M#f#f|MM,M#ttMIM„#MM#M„tMM,MMMM#„#MMMMMMO*,MM,IMM|,MM#tM|#|#MfM^^#MMM^^^^ »mooo,ooo,oo,#o„„,mm,
Continental
■VAN LEGAT • mehanik
Maribor — Ljubljana
Vetrinjska 30
Telefon 24-34
Preiernova 44
Telefon 26-36
dmNPMPbPPMVPPlMPMpatPMPPPPMPHMb*««**««*
MMH.O POSLOVNIH USPEHOV V LETU 11)40 ŽELIMO VSEM NAŠIM CERUT. ODJEMALCEM
GREGORC & KO.
VELETRGOVINA ŠPECERIJSKEGA IN KOLONIALNEGA BLAGA TER RAZNEGA ŽGANJA IN ŠPIRITA VELEPRAŽARNA ZA KAVO
Manufakturna in modna
veletrgovina
Jugoslov. društvo
D • ■ ■ M
Postrežba solidna in točna
'a	y	u.J	w	L:
K B D M m I »	V	C	O	B	E
a ■
i a _ * i.%
a a
n a m
n a a a a a *>
a ■ a n
11 GUMA EN6LE3ERID J. |
| j	LJUB	LIH Hfl, Tavčarjeva ulica l |
j j icfeten 35-11 MARIBOR, Trg Svobode 8, Kopa3a$ka 2 j
n v C ELI E, Razlagova ulica 3	\
• •	•
• •	•
: s	:
•
II	Ivan Vrline I
; :	:
* -	• ' •'	,	.	. .	»
yl priporoča cenj. občinstvu svojo večino najnovejšo zalogo manufakturnega j j nleskafStVO ill S O L O S1 iR «11" S t VO	:
in modnega blaga za moške in ženske, svile, vse vrste platna, belega blaga, : j	'	" '	:
j Ljubljana, Kolodvorska ul 23 i
»LJUBLJANA, Sv. Petra cesto St. 1
.Ba°B * ■ ■ ■ ■	■	■	a	a a a a a a n a. a ja. a? in «,_■ -a ■ *."vbJ)b * k ata mmmmmmmmmm	m m
n1m a a a w a u fc m • ■ ■ a ■ aaaa-aa-aana a a a a .»a a a-B-ii aaaMaaaaaaB-a- aFa * • a a i a
“'.‘l žepnih in naglavnih robcev, zaves, pregrinjal, preprog itd. po najnižjih cenah
5	*	....
1.....i'...................................................................................................              •»••••................................................................      ..;
: Srečno novo leto 1940
m
NARTIH
: Rokavice • lunici e Trikotaža • Pliluitt 5 LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 10
:
: :
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠT. 6	- TELEFON ŠT. 23-12
• I •	je najmoderneje urejeno podjetje te stroke.	Izvršuje vsa tiskarska	dela, od najpreprostejših do najmodernejših. Enobarvni in večbarvni
■ j i	tisk. Tiska knjige, brošure, Časopise, revije,	račune, etikete, vabila,	letake in vsakovrstne tiskovine
1 j 5	V njeni KNJIGARNI, teief. št. 33-97, dobite	vse pisarniške in šolske	potrebščine, šolske, .leposlovne in	znanstvene	knjige
j • •	Ima lastno tvornico šolskih zvezkov
Ste V svoji KNJIGOVEZNICI izvršuje vezavo knjig in brošur, v najpre prestejši pa tudi v najtinejši izdelavi 1 : i Ima lastno tvornieo za izdelovanje diazoamonijakovega papirja »Jasnit« za kopiranje načrtov in skic ; j ; Ima tudi svojo kopimioo, kjer se kopirajo načrti in skice najhitreje in takoj
••••••••••••••••••*•••••••• ••••••••••••••••••••••••••••'
! Štirje aparati letnika 1940 zopet dokazujejo, da je [j	j	g
.	znamka
\OdiOtUi•) svetovnega slovesa
RADIONE 740 SUPER
Osemelektronski veliki razkošni super Radiane 740 ima predstopnjo, 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko z dvojno občutljivostjo, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje, zaporo zoper kratkovalovne motnje.
Tipa 740 VV za izmenični tok rabi le 50 vrattov.
Cena din 5.600'—•
Tipa 740 GW za istosmerni in izmenični tok rabi 70 wattov.
Cena din 5.800'—
RADIONE 540 SUPER
Petelektronski razkošni super RadJone 540 ima 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu.
Tipa 540 W za izmenični tok rabi le 40 wattov.
Cena din 4.200'—<
Tipa 540 CW za istosmerni in izmenični tok rabi 58 wattov.
Cena din 4.400'-—
RADIONE 440 B SUPER
Stirielektronski baterijski super Radiane 440 B ima: 7 krogov, 3 valovna območja, 2 voltne štedljive elektronke, regulator za selektivnost in barvo glasu, odklopljivo razsvetljavo skale.
Poraba toka (brez razsvetljave): 2 Volt, 0'42 A, 135 Volt, 13 ma.
Cena din 3.700'—
RADIONE R 2 SUPER
Sestelektronski avto- in potni super Radione R 2 ima: predstopnjo, 7 krogov, 3 valovne dolžine: delan je za 6- ali 12-voltni akumulator in za vse napetosti izmeničnega toka: ima regulator za barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje in zaporo zoper kratkovalovne motnje ter kovinsko kaseto.
Poraba toka je neverjetno majhna, in sicer: za izmenični tok le 24 wattov, za 6-voltni akumulator le 3'5 A.
Cena din 4.800'—
,.Radio“^ v Ljubljani
Miklošičeva cesta 7 Telefon 31-90
lasamian
M*- _
Kemična tvornica j
Kemija, fizika, medicina, higijena
Ljubljana
Krekov trg 7
I i
:
Srečno in veselo •
  •
■■HBHNNNBHNNNHNHNMIMnUBnUNKIHi
NOVO LETO želi \ ^ •
Jccu/acna
a
čvt&pa j
j Brzojavni naslov: Eterknnskjr j • L j U iD I I 3 D 3 j : Ljubljana - Telefon M. 20-88 J j	i
Srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
A.
Trgovina s čevlji in modnim blagom
LJUBLJANA
Prešernova ulica
: :
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••M*«
Parno in kadno kopališče pri Slonu
: : : :
• je odprto vsak dan razen po-
• nodcljka in nedelje popoldne
• od 7.30 do 18.30. Pedikura. Vsi, j ki trpite na kurjih očeBih pr-i dite, da Vam jih s koreninico j in brez bolečin odstranimo.
• Takoj Vam bo odloglo in zopet j boste prijetno razpoloženi za j	vsako	delo.
! Vivod Frančiškanska ulica št. 3
:
M. Tičar
veletrgovina s papirjem
Ljubljana
Selenburgova uf.
„Slavija
Sedaj v novem poslopju
§a/eva ulica, št. 2
££ jug c slovanska zavarovalna banka v Ljubljani
želi vsem svojim poslovnim prijateljem srečno novo leto 11)40
21-77
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«! ■•••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••••••••
2	•	:	:	•	••	•
j Obilo, seccc* v	190-0	j! ANTON MMUN j
manufakfurna trgovina j
j	j
• Vam želi hiša sreče in glavna kolektura drž. razr. loterije s	j
•	•	J
:	bančna	poslovalnica	j	:
BEZJAK
:	Maribor,	Gosposka	2S	Tel.	20-97	•	;
•	•	•
Maribor, Gosposka ulica 10 j
telefon 2690
Mnogo srete v novem letu •
Srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
FRAN KS.
LEŠNIK
MARIBOR
Ia r„* I v i I in. irt Jilenec I
JANCIC
veletrgovina
Maribor
I i • •
i I
i
♦ ♦ • ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
i I
Vsem cenjenim odjemalcem se toplo priporočam
ing. Šlajmer
gradbeno podjetje in tehnična pisarna družba z o. z,
Maribor
Vrazova ulita
(pri mestnem parku)
Telefon 22-12
•	>»mmi
V *	s
Ljudska samopomoč j j Anton Tavčar
zavarovalna zadruga z o. j.	|	i
\/ Marihnn i	i	i	Tvoruica mesnih izdelkov in konzerv
zavarovalna zadruga z o. j.
v Mariboru
v lastni palači zavaruj« aseb« obeh spelo« od 1 tisof do 20 tisoC din
1. za dosmrtno zavarovanje v starosti od 16 do 80 let Polna zavarovalna vsota se izplača v slučaju smrti po dovršeni karenčni dobi ali z dovršenim 85. letom.
2. za dosmrtno zavarovanje s skrajšanim plačevanjem na 10, 15, 20
In 25 let v starosti od 16 do 65 let. Zavarovalna vsota se izplača ob smrti zavarovanca ali z dovršenim 75. letom.
30	In	smrt v starosti od 16 do 60 let na 10, 15, 20, 25,
. 35 in 40 let Zavarovalna vsota se izplača ob smrti zavarovan-
• a ?z, om® P° poteku dogovorjenih let.
j	•	o,° ,	*'	do	*6- leta >n 8e zavarovalna vsota izplača z dovrše-
! mm 21. letom.
Do sedaj izplačali na zavarovalninah nad 40 milijonov dinarjev.
Rezervni fond znaša nad 7 milijonov dinarjev.
Zahtevajte brezplačno in brezobvezno prospekte! j	Sprejemamo	zastopnikel
• •••••••••••SaMSMSSMSSMSSSMSMSaMaMStMSSOSSSStSStSStSSSMMSSSSS««***********'********
i :
Tvoruica mesnih izdelkov in konzerv
Bohova pri Maribora Telefon 2365
Prodajalna: Maribor. Jurtifeva ni. 3. teL 2147
Srečno fn veselo Novo letol
! Manufaktura
tetki magazin
PETER BURAZIN
l| • •
li
n
MARIBOR, Ulica 10. oktobra i j
,Karc“ f>. Hoglič
veletrgovina in izdelovalnica čevljev Mavih©i», gosposka ul
Veletrgovina
Kemindustrija dr.z«.z.
kemikalije, olja, bencin j Maribor, Aleksandrova 44
i i
: : • •
S
—•••••»•o«—
j Klelndlenst & Poseli (
| j Maribor. Aleksandrova c. 44 j
j j importna družba za:
• •
: : • • • • • • • •
špecerijsko in i kolonialno blago i "
• •
K\PPEl pisalne stroje, MUND LOS šivalne strole, BREIVNABOR dvokolesa ter EUMIGl in MINERVA, radioaparate
• ••••(tlSIM*te4SteM*(SMSSSBSS.RI.S..MSSStSSt«SS*SSttS4SSSSSSSSSStStS«SS
••••••••••••••••••••••a	•
I«
DRAVA « Zavarovalnica za malega človeka
MARIBOR, Aleksandrova c. M/l
Zavaruje za slučaj smrti, doživetja, dote in rente (penzije) Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugil
Glavna podružnica: SUBOTICA, Manojlcviieva ul. 5
Iv lastni palači)
Direkten Import
• • i
V. VEITL
in sinova,
M4RIBOR
Tel. 2U73
I ^
I Citajte	mmmmm
j in širite „Trgovski list"
Tekstilna industrija
Marko Rosner
Maribor
j Srečno in veselo novo leto 1940 želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se priporoča •
fladc Pregrad
industrija umetnih cvetic
Ž*edčefpicfe, 5Dravsha banovina
••••••••••••a.................
Franjo Majer
Veselo NOVO LETO
Zaloga angleških tkanin, prima lodna iid. Maribor, Glavni trg 9
tel. 2886
MURSKA
UDVIK ŠIFTAR sobota
Širite »Trgovski list"
TOVARNA PERILA
j Združenje trgovcev za sodni okraj Sv. Lenart v Slovenskih goricah
•
j želi vsem članom, kakor tudi trgovskim nameščencem
;	in	vajencem prav srečen in uspeha poln začetek Novega leta
| Združenje trgovcev za srez logatec. Nova vas pri Rakeku
j želi vsem članom, kakor tudi trgovskim nameščencem i in vajencem prav srečen in uspeha poln začetek Novega leta
Zahtevajte
srajco
S
: j Vsem poslovnim prijateljem 1 ' in znancem želi srečno in
I! s2pPer?paoFoei° Novo leto in Rafael Batistič
trgovina s surovimi kožami in lojem :
Stražišče pri Kranju \
Združenje trgovcev v Radovljici {
želi vsem članom, kakor tudi trgovskim nameščencem
in vajencem prav srečen in uspeha poln začetek	•
N o v ega leta! j
j Kupujte pri domačem podjetju!
Teza družba z o. z.
tekstilna industrija
: j Srečno in uspeha polno Novo leto želi svojim cenjenim • : : ?	odjemalcem	ter	se	jim	še	v	nadalje	priporoča	:	?
gostilna	j	:
' • •
: j FmnC Zaplotnik, in trgovina usnja j |
Kranj ! j	KRIŽE	na	Gorenjskem	j
predilnica žime
Stražišče 172
«••••••••••••••*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••<»•••••••••••••••••••
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••■••v*
••••••••••••*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• *
pri Kranju
Vsem cenjenim odjemalcem želim prav srečno Novo leto!
: : • • • • • •
FRANJO SIRC
; j	želi	vsem svojim
• :	i
• J	cenj.	odjemalcem	•
! j SREČNO NOVO LETO j
• i	t
Ješe Anton čevljav*
TrZiČv Cerkvena ulica it. 11 Dravska banovina
• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••■•••••••••*
tekstilna tovarna — Kranj j
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a**	•
Fr. Goršanc, Kranj
Telefon: Krani 33
Lesna trgovina in industrija. Deželni pridelki.
Eksport lesa. Stalno velika zaloga smre-
Brzojavl: Sire Kranj
ELEKTRARNA
j j V I N K O
11 MAJDIČ
j j KRANI
kovega tesanega in rezanega lesa j j
•	••••••••••••••••#•••••••••••••••••••••••••*•o«*«
Račun pri poštnem čekovnem uradu St. 11.291 j j	  ..	^	-	...	_	■_____
Telefon Stev. 23. — Brzojavi: GORJANC KRANJ : •	Domače podjetje, dOmOC K8»
.......................................—...........................j, {	pltal# domače delovne sile!
1 Tovarna volnenih in bombažnih tkanin
Adolf Prah, Kranj
li;
| v.v.v.v.v. Telefon interurban St. 13 vv.v.v.v.v j	I Z D E L U Ja E :
j Najrazličnejše vrste oksfordov, vse vrste pisa-j nih in enobarvnih flanel, barhente, gradle, ze-lirje, molinose, brisače itd.
I :
A.Šinkovec« vrvarna, Krani
priporoča svoje lastne izdelke vrvarskega blaga: strange, uzde, vrvice, vrvi za stavbenike, mesarje in zvonove, dalje motvoz, mreže, vreče, žimo, morsko travo, vzmeti za postelje itd.
Cene ugodne in dobro blago. Na drobno in na debelo!
j j SCHILLIHG DRAGO j
•M k o n c e s i o nir a no i
: :
‘1 • elektrotehnično podjetje 1 j
i I v Kraniu
! I ........
: : *
i j Specialna j i predilnica žime
j Tkalnica * Barvarna * Apretura
! i
! i
m m m ■ ■ i
■ ■■■■■■■■■i
Od podjetnika do delavca slovensko podjetje brez tujih strokovnjakov!
Tekstilna zadruga r. z. z o. z. Otoče
prej Stražišče -
i I
Simon Kavčič
:
sedaj Otoče p. Podnart
izdeluje:
s	j	rjavo kotenino, oksforde, brisače, frotirke, gradle i. t. d.	•	:
:	:	•	j
•	•	2	•
Stražišče 167 j
pri Kraniu \
želi vsem svojim • cen), odjemalcem :
•.....................................................................    :	SREČNO IN VESELO :
....................................r"""'	      ••	  *.	j	NOVO	LETO	j
Manufaktura in galanterija ; •
i I
To
znak
jamči
I!
Feri. Sajovic, Kranj
in se še nadalje • priporoča
PreSernova ulica št. 10
••••••••••••••••••••»i	•
• i
! j Scelna Ptovo Uto
želi
vsem svojim cenjenim
odjemalcem
s I Vsem &&• tvffcvccm želL mnogo uspeha v novem j j
poslovnem lefu ter se jim priporoča za nakup:	j	j	j
: : želeinine. gospodinjskega porcelana tv. Haas Cžjžek. Norma kozarcev za vku-	j j	Sllcli	:
• ; havanjt ter ostale steklenine, okovja iz umetne roievine in francoskih nasadil \\	"	"	:
: :	po ugodnih cenah	_	  |	:	predilnica	žime:
za
kakovost
»Kovina.** d.z o. z. Kvani
SVarcčajfe „lrg.
Stražišče Sl. 160 1 •	•
pri	Kranju	i
-*	*
i i
FRANC BERJAK, KRANJ
Srečno in uspešno Novo leto želi
Šešler Jože
avtoprevoznik
/*	Trbovlje
5 z
II
železnina, stavbni material, kuhinjska posoda, porcelan in stekleno blago, barve oljnate in suhe, iirnež, laki in vse potrebščine za čevljarski obrt izdelka „KIK,r
KEMIČNA INDUSTRIJA KRANJ
(I
Rojnik Ivan
Sloveni Gradec
••»•••••••••••••••••••••••••••••••••••a«
£ £ Ustanovljeno leta 1859 : : : •
•	•
•	•
•	•
•	•
F
Celje
•••••••••••••••••••«
••••••••■••••••••••••a
•aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Trgovina z mešanim blagom Izdelovanje perila žaga
j i trgovina s Špecerijo, j žganjarna i in veiepražarna kave j
i ?	i
Celjska milarna
d. x o. z.
CELJE
i
• aeeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«
£ £ Za cenjena naročila se priporoča £
11 FOTO !
# a	aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa	*
j j LANGERHOLC FRANC j
£	£ PTUJ, Prešernova ul. 6	£
a •	•
I RAS L IVAN !
j MANUFAKTURA, KONFEKCIJA, ŠPECERIJA £
I	PTUJ
•	a
a
a
Srečno In uspešno Novo leto želi
a a
J O Z C K O V a č avtoprevoznik
Trbovlje
eaaeaeeaaeaeaaeaeaeaaavaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaeaaaaeaa'
•aaaaaaaoaaaaaa
HUBERTUS
tvornica mila, pralnih pralkov in čistil
želi vsem cenjenim odjemalcem uspešno in veselo Novo leto
ter se priporoča za cenjeni odvzem sledečih izdelkov:
Perion pralni praSek
Hubertus ,»e.,,0oe"Mn0,°
qa|:i milni praSek za na-06111 makanje perila 11*1 suho čistilno sredstvo za VIK posodo
U*4a| čistilo v pločevinast1 h VIKO S steklenicah za kovine in steklo
• V V
/
SP
i
Združenje trgovcev za srez Slovenj Gradec in Dravograd
želi vsem članom, habev iudi trgovskim nameščencem in vajencem prav svečen in uspeha
poln začetek	ftoVCff«	I«!«	f	!
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaaaaaaaaaaa«;
Telefon št. 20
I! POSOJILNICA V PTUJU
?! ■ t in
t r g o v i n a manufakture, galanterij^. in 'Špecerije
I
Zaloga prvovrstnih umetnih g‘n o j i 1	:
r. z. z n. p.
PTUJ
Vloge • Tekoči računi • Obrestovanje najugodneje s
Vuga & Bačnar, Ptuj
ROSenfeld Robert
trgovina z mešanim blagom, nakup deželnih pridelkov, suhih gob
Veletrgovina z galanterijo, pleteninami, trikotažo, šolskimi in čevljarskimi potrebščinami
PTUJ
j Srečno in uspešno Novo leto £ vsem cenj. odjemalcem želi
T
_ ovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d.
(tovarne v CEL j u IN HRASTNIKU
proizvaja: Solno in žvepleno kislino — Kalijev in natrijev soliter — Kristalno sodo in pralni prašek —- Glauberjevo in grenko sol — Žgano apno in klajno apno — Rudninski in kostni superfosfat — Fosfatno žlindro in kostno moko — Železno-oksid ne barve in zeleno galico — Vodotopna olja za industrijske svrhe — Alkaloide opiuma in druge farmac. izdelke — Razna sredstva za desinfekcijo in za zaščito rastlin proti škodljivcem
Natanžugj^ ppiačHila se dobe pri tvornici v Hrastniku letet«. ■> _ Brtoiauni n»s'o»: Kemična Hrastnik
!! DRAGO RADEJ, trgovec i
| I !l!lllll!!l!!llllilllll[ll[lll!lllllllllllllllilll!llll!llllll!lllllllllllllllllllll!ll!ll!llilll!l!llllll!!lllllj|||l!lllllllllllll! j
j I	TRBOVLJE	j
• • * • • •	•
! I BRENČIČ ANTON !
• j	•
j £ trgovina z železnino, stavbnim materialom, barva- £ : j mi, laki, firneži in vsemi slikarskimi potrebščinami. £ : i Zaloga orožja in municije. Čebelarske potrebščine !
PTUJ
j Naročajte „Trg. list" 1
lJpnženje frgovcev asa mcsio 1*1 n
ieli vsem članom, Lakot tudi trgovskim sotrudnikom prav srečen in uspeha poln začetek
Novega leta!
Srečno in veselo novo leto
1940
želi svojim cenj. odjemalcem
JOSIP TURK
Novo mesto
URUZBA Z 0. Z. V UU LIKNI
JUGOSLOVANSKA TISKARNA IN KNJIGARNA
podružnica J. KRAJEC NASL. novo mesto
IZVRjUJE lično in solidno po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela: leoake, letake in vabila za prireditve, račune, pisma, kuverte, sezname, blcke ter vse tiskovine za trgovine in pisarne
ZALOGA knjig za osnovne, meščanske in srednje šole. tiskovin za obiine, sreska načelstva, šole. cerkve in v zasebno svrho; solskih In pisarniških potrebščin, kakor papir, svinčnike, peresa, črnito Itd.
Trgovske knjige vseh vrst * Leposlovne in znanstvene knjige * D e v o c I j o n a I i j e
Srečno in veselo novo leto
1940
želi vsem cenj. odjemalcem
ALFONZ OBlfiK
Novo mesto
• Srečno in veselo novo leto : 5
194 0
| želi vsem cemenim gostom ] m odjemalcem mesa
Josip
Windischer
hotelir in mesar
Novo mesto
; i
Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
Ivao Medic
industrija perila
Novo mesto
• •
: t
: : • *
i i
i i
Josip Košir
manufakturna trgovina
NOVO MESTO
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
i i
Scccho	hova	U
9tti U/cdUo
Franc Kastelic
Novo mesto
ieleznina in Speceriia
! j UuJoll Berger
j
{ trgovina usnja, čevljarskih pairekttM m Mtrovili kož
NOVO MESTO
e——e—
ee—e—•—••eeem—e—•—•••e—
Priporoča s«
JutiiKoU
NOVO MESTO
Vsem cenjenim odjemalcem želi srečnejše in udobnejše novo leto 1940
špecerijska, delikatesna in galanterijska trgovina
JOSIP KOBČ
NOVO MESTO
••••••••••m
•••••••••••c
eeeeeeme——••••••••
Lahovnik
Franjo
Srečno in veselo novo leto 1940 želi
veletrgovina in nama žaga
Ludovik Kuharič mi.
Ormož
j i
lesna trgovina in elektrarna • |
Prevalje
f	S	^
VMAAVkMMMkMVVVVMVMK
Joža Hrastelj
trgovec
j j !
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«
i ■ ■ ■ ■
■ ■■■■■ ■■■■■■
■ ■■■■■
■ ■ ■ ■ ■ ■ MM
...
POLZELA
■.v.v.v.v.v.v.v,
.........
■ ti ■ i—
«
■ ■	■	■	■	a
n	a	a	a	a	a
a	a	a	a	a
i	a	a	a	a	a
a	a	a	a	a
i	a	a	a	a	a
a	a	a	a	a
a	a	a	a	a
a	a	a	a	a
i	a	a	a	a	a
družba z o. z.
Tovarna pletenin Polzela pri Cellu
i a a a a a i
a a a
Uspeha
j•••••••••••••••••••••••••
:	polno	:
• •
:	novo
*••••••••••••••••••••••••J
leto
•••••••••••••••••••••••••J
:	1940	j
J••••••••••••••##•••••••«J
želi
J••••••••••••••••••••••••J
|	vsem
j•••••••••••••••••••••••••
svojim
:	j	j	GORNJA	RADGONA	-	SLATINA	RADENCI	j
: : • • • • • •
i I
želi vsem svojim poslovnim prijateljem Srečno in veselo novo leto 1940!
l/SC Mcsic „StaMlacd" At celovit ti% Haifineisc „Cotiču" nogavice
odjemalcem : •••••••
P. KOREN
TELEFON štev. 7
A. PEČE
PREVALJE
Brzojavni naslov: Peče, Prevalje j
: :	t
PREJE ŠTERK
• • • • • •
j! ČRNOMELJ 11 :
Cvetic Janez
<••••••••••••••••••••••••••••••••••••************ •
					
>•••••••••••••••••••••••••••*•••••••••••••••• •
• •
j Obilo sreče v i novem letu
1940
želi vsem cenjenim trgovskim prijateljem
Viljem Brauns, Celje
Srečno in veselo novo leto 1940
• •	•	S
i I Ivan A. Grosek!!
-m	•	!
• •	•	S
j j	trgovina z mešanim blagom	i	j
H	TREBNJE	\y
(Dolenjsko)
• •	*	2
• ••••••••••••••••••••#.####«•••••••••••••••••*•••	•
»	•	•
tovarna anilinskih barv	i  ..........................•<	j
in kemičnih izdelkov	j :	Srečno in veselo Novo	i	i
I j	leto želi vsem odjemal-	:	j
|	A.	SENČAR	IN SIN	j1	‘elicm
Monopolna veleprodaja soli, veletrgovina	:
j	. s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki,	..... j
S	i!« itnhnlnl nakup jajc, zamenjava bučnega olja,	u„	rl r n h IIHI	S
:	Na debelo! zastopatvo STANDARD VACUUM OIL of	Na	uruuiiu.	;
:	........ JUGOSLAVIJA, Izdelovanje žvepleno-	 ..... j
:	apnene brozge znamke „ZVEZDA“	S
\	A.	Jurca,	nasl.	Milko	Senčar, Ptuj	j
|	Podružnica:	Ptuj, Slomškova	ul. 11 in Nova c. 2	:
Murska Sobota
TOVARNA : perila i in trgovina z : manufakturo : na debelo in t na drobno : i
• 2 1 Električnopodjetje
občine	j
Murska Sobota
FRANC MATHEIS-ovi nasledniki
OSCHNIG	i SCHMIDT
Veletrgovina
BREŽICE
»•••••••o*******«************1
M**••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Naročajte »Trgovski list«! :
I JVov© S94C. let©
j n«/ Vam prinese sveče v loteriji j na srečlze Izapljene v glavni domači Izolehluri drž. rozr. loterijo
3
..VRELEC SREČE"
Alojzij Planinšek, Ljubljana
Beethovnova 14
Ljubljana, Miklošičeva c. - Jugoslavija j
Brzojavni naslov: Sloveniatransport
: ^%%v.v<*v%Xv>>>>^>>>^VvV.‘.v.v.‘,\v.v.v.\v.v.;.\v.\v.v.\v,v.\v.;»\v.v. leleton 2 <-18. 37-18’ (>ar- Pisarna ■57'1!t’ stanovanje 24-19 : I	v.%%Ekspoziture: Jesenice, Rakek, Maribor, Sušak :
j železniško■ carinsko, špedicijsko in transportno po (l,J	Zastopstva	in korespondeuti v vseh industrijskih in trgovskih centrih tu- In Inozemstva	J
SLOVENIA-TRANSPORT,
MNIVERSAI.E
GG
tovarna klobukov in slamnikov tl. z o. z.
Bomiale
iL(),J^iI-«! :KAJS€) !
•i N OJi.NICA KVASA \ M p; A'C, S
lastni proizvodi moških in ženskih* tulcev
•••••••••••••••••
	 			
IVAIV KANC
tvornica trakov	:	j
Menpešj
pri Ljubljani	j	\
! I
••»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a••••«•..
: : • •
i
: i i ..	_	*	.
•••
M
! KREGAR ji ..Karol
ANTON ! Albrecht
MIMI ŽURGI
Manufaktura
galanterija
Špecerija
Kamnik
Avtooodietie
PEREGRSN
Bratje ROBE
KAMNIK, telef. 24 LJUBLJANA, tel. 35-11
Avtobusi in tovorni avtomobili 23 vožnjo vedno na razpolago
Jos. Senica
trgovina
Domžale
: ;
;	EleUtroiuštalacijako podjetje,	j i	j
•	mehanična delavnica in avto-	! ;	trgovina Z Železnino, j
j taksi. • Trgovina za elektro- J :	,	,	* , .	:
• tehnične potrebščine • :	porcelanom	in	steklom	|
j KAMNIK I ! Kamnik
»»»—«»»
MM
I .n-. T ii.mm iimmmvmm
ANT. STERGAR
Efrsport kamniškega apna (er zdravilnih zeliSt
KAMNIK
. . H'P •
■ II 1 1 I.? 'ihmi+m
%£&
lAK.ZAir.
AKCIJSKA DRUŽBA ZA KEMIČNO INDUSTRIJO
LJUBLJANA
'••••••••••••»••»••••••••••••••••••e
»•»•»•■■•Ml*
Mnogo uspehov v letu 1940 želi vsem svojim odjemalcem
SCHNEIDER & VEROVŠEK, LJUBLJANA, TYRŠEVA C.
TRGOVINA Z ŽELEZNINO * NA DROBNO IN DEBELO
»»••••••••••••••••••••••••••••••a«
•••••••••••••••••••••••••e
Srečno	in	veselo
vsem našim cenjenim odjemalcem
PERSIL
družba
z o. z.
IVAN JELAČIN-LJUBLJANA ,	„	d ,
zeli svojim gg. odjemalcem
veletrgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom sce^ kfo/
JUGOSLAVIJA
SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA
Vodilna družba v naši državi
za transportno zavarovanje
Prevzema tudi zavarovanja vojnega rizika
na morju in po kopnem po zelo ugodnih cenah
Prevzema tudi vse vrste ostalih zavarovanj po najugodnejših premijah in pogojih
POJASNILA DAJE: Ravnateljstvo za dravsko banovino, Ljubljana, Aleksandrova cesta 11, telefon 25-71, nadalje podružnice: Zagreb, Beograd, Sarajevo, Split, Novi Sad, Osijek, Petrovgrad in vsa ostala zastopstva v državi
7o II 04 lirah barva, plesira In kemično snažl obleke, klobuke itd. Škrob! In avetlollka srajce, LC V	Ul Oll	ovratnike In manšete. Pere, suši, monga In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH Poljanski nann4-6. Šelenburgova 3
ZAVARUJTE PRI
ANGLEŠKI ZAVAROVALNICI
„R0YAL EXCHAHGE ASSURAIICE"
USTANOVLJENO LETA 1720. — KAPITAL NAD 8 MILIJARD DIN.
Prevzema vsak riziko sama. Likvidira škode priznano hitro in kulantno. Dvakrat dd, kdor hitro dd! Obrnite se v zaupanju na
Ing. JOŠKO KOBI, gl. zastop.
Tel. 22-60 U UB LIANA Resljeva 16
[Tstanovljeno 18 5 0
Zaloga vseh vrst stekla, porcelana »n keramike. Stavbno in umetno ste« klantvo. Specialna »atoga m okvirienle slik
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA
Wolfova ulica štev. 4
Telefon 8 3*80
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2Vsi drugi pa se mučilo in delalo brez ozira na zdravje! Zafo vsa) doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega x rdeCIml srci,
našo naibollšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in ušifekt
Manufakturna veletrgovina
F. Hrehorič
na debelo in na drobno
LJUBLJANA
Tyrševa cesta 28
Oglasi	v	Jcfr.	listu
******************************* -J: ¥************•**********¥**•}:**¥*•>:*** -j: * * *
*
DEŽNIKI
PERILO
NOGAVICE
t	li	/>
*
*
*
*
TOVARNA VIDMAR
Ljubljana * Savlje 18
Prodajalne:
Ljubljana :	Beograd: K*	2
Pred Skotijo 19	Jurišičev*	8
Prešernova ul. 20	A.«€|B©D- |jica 41
Tyrieva c. 3 (Palača ,,$Iavije)“ Novi Sad: Kralja
Gosposvetska cesta 1
Aleksandra 21
*********************************** v*********************
I/sem svafim ceni. odiemcdcem in peifaMfcm žetima setena in uspešna nova teta 190-0
*
*
*
*
* dr *
*
*************************************************************************
4: * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * & * * * * *
,	.	rv	...	*
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lteta«, njen predstavnik dr. Ivan Pleas, uradnik Aloksandot Železnikar, tlak« tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.