12
13
VZGOJA IN
Irena Perenič
Gimnazija Vič v Ljubljani
PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU
ZNANJA V ŠOLSKI PRAKSI
Šolski zakoni in pravilniki urejajo postopke v
vzgojno-izobraževalnem delu. Med vsemi pravilniki
imam najpogosteje v rokah Pravilnik o preverjanju in
ocenjevanju znanja, ker se oba postopka dogajata
dnevno, pri vseh predmetih, zato pogosto preverjamo
ustreznosti rešitev. Pravilnik določa postopke
preverjanja in ocenjevanje znanja, kar omogoča
spremljanje usvajanja znanja in dosežkov učencev.
Pravilnik je pregleden in razumljiv, a kljub temu
udeleženci razumejo posamezne člene pravilnika
različno. Pri reševanju konfliktov ne smemo pozabiti
tudi na druge zakonske akte, ki jih moramo spoštovati
vzporedno s pravilnikom ali pa so pravilniku nadrejeni.
Preverjanje znanja
V veljavnem pravilniku sta prvič jasno opredeljena
postopek preverjanja in ocenjevanja znanja. Kljub temu
da sta funkciji obeh učiteljem znani, ju v pogovoru
pogosto zamenjujejo. Ko govorijo o preverjanju znanja,
imajo v mislih ocenjevanje, ki ga tako tudi izvajajo.
Zamenjevanje obeh postopkov je pogosto pri učiteljih, ki
preverjajo znanje vsebin, katerih poznavanje je potrebno
za sprotno delo ali pa jih preverjajo v manjšem obsegu
(npr. nepravilni glagoli). Takšno krajše preverjanje, ki
traja le del učne ure, učitelji navadno ocenijo, ocene pa
kot delne ocene na različne načine upoštevajo pri
končnem ocenjevanju. Pri tem nastaneta dve
pomanjkljivosti. Ali takšno pisno preverjanje šteje kot
eno od treh možnih pisnih ocenjevanj znanja v tednu in
kako upoštevati takšne ocene pri ocenjevanju dijaka?
Pri preverjanju znanja ni potrebno oceniti z oceno,
saj lahko učitelj drugače ugotavlja znanje ali napredek.
Učitelj mora spremljati oz. preverjati tudi razvoj
spretnosti in stališč, ker so potreben segment vzgojno-
izobraževalnega dela. Ker se njihov napredek ne
ocenjuje, jih navadno tudi ne preverjamo.
Ocenjevanje znanja
Pravilnik zelo podrobno določa, kaj in kako
ocenjujemo. Ocenjevanje je za dijaka pomembno, ker
ocena pokaže, koliko obvlada znanje in kakšen je
njegov učni uspeh. Za učitelja pa je ocenjevanje znanja
zahteven postopek, saj preverja doseganje ciljev skladno
z učnim programom in učno pripravo.
Ocenjevanje je tesno povezano z vsemi prvinami
učiteljevega dela in za vsakega učitelje velja, da kakor
poučuje, tako ocenjuje. Če je učitelj dober metodik, ki
načrtuje in izvaja pouk tako, da bodo učenci znanje
znali uporabiti pri reševanju problemov in rešitve tudi
vrednotiti, bo to tudi ocenil. Merila za ocenjevanje
izhajajo iz ciljev pouka. Učitelji postavljajo merila na
podlagi ciljev oziroma vsebin predmeta, zapisanih v
katalogu znanja ali kar v učbeniku. Tako postavljena
merila ocenjevanja se nanašajo predvsem na število
pojmov, dejstev in podobno, kijih dijak pozna.
Pravilnik zahteva, daje dijak pri pisnem preverjanju
znanja seznanjen s točkovnim sistemom in z
ocenjevalno lestvico. Oboje pa mora biti usklajeno
s postavljenimi merili.
Znanje učitelj najpogosteje ocenjuje individualno, ko
oceni pisno nalogo ali ustne odgovore dijaka. Skupinsko
ocenjevanje je lahko namenjeno ocenjevanju skupnega
izdelka dijakov, pri čemer je težko oceniti prispevek
posameznega dijaka.
Pravilnik zahteva napovedano pisno ocenjevanje
znanja in obseg učne snovi. To dijaku omogoča
razporejanje časa za učenje in intenzivnost dela v
konferenčnem obdobju ter sigurnost ob poznavanju
količine vsebin. Dijakom, ki še niso pridobili delovnih
navad in odgovornosti za svoje delo, ta zahteva
pravilnika ne koristi, ker učenje odlagajo na kasnejši
čas, ocenjevanju znanja pa se izognejo.
Staršem in njihovim zastopnikom je učitelj dolžan
dati fotokopijo pisne naloge. Ker je ocenjevanje znanja
del pedagoškega procesa, nekateri učitelji izročijo
dijaku nalogo, dajo doma natančno pregleda in z
ustnim zagovorom dokaže izboljšano znanje.
Roki za pisanje pisnih izdelkov (navadno so to
le pisne naloge za preverjanje znanja, test je napačno
poimenovanje) se napovejo v začetku konferenčnega
obdobja. Naloga ravnatelja oz. njegovega pomočnika je,
da spremlja doslednost izvajanja te določbe. Pogosto
učitelj pozabi skupaj z razredom določiti datume
pisnega ocenjevanja v roku, ki ga določa pravilnik.
Učitelj mora z načrtovanjem dela doseči, da do roka
obravnava vsebine, utrjuje znanje in preveri
usposobljenost dijakov za ocenjevanje znanja. Na željo
dijakov učitelji odložijo pisno ocenjevanje, kar povzroči
kopičenje nalog pred koncem konferenčnega obdobja.
Pravočasno načrtovanje olajša dijakom sprotno pripravo
na pouk in omogoči, da se posvečajo tudi drugim
dejavnostim.
Dijaki zelo dobro poznajo člen, ki predvideva, da
se naloga razveljavi, če tretjina učencev piše
UJ
m
<
Q£.
N
>
UJ
o

1 2001 XXXII
14
nezadostno. Razlogi za slabe rezultate so pogosto v
premajhni realizaciji ur pouka ali v slabem načrtovanju
pedagoškega dela.
Kadar pri ocenjevanju znanja nastopijo problemi v
razumevanju meril ocenjevanja ali s preslabo utrjenim
znanjem, te probleme učitelj rešuje skupaj z dijaki. Če
problemi ostanejo, je potreben pogovor s starši, kar
predvideva tudi pravilnik.
SKLEP
Preverjanje in ocenjevanje znanja sta del
pedagoškega procesa in ju učitelj načrtuje že ob
načrtovanju pouka. Pomembno je, daje učitelj
strokovno usposobljen in dosleden v izvajanju
načrtovanega dela. Učence v začetku šolskega leta
seznani z učnim programom, načini preverjanja in
ocenjevanja znanja in se z dijaki o tem pogovori. Dijaki
morajo imeti občutek, da so odgovorni za svoj uspeh in
da s svojim delom nanj odločilno vplivajo.
N J E
Ravnatelj šole je odgovoren za spoštovanje
zakonitosti, zato mora zagotoviti dosledno izvajanje
Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja. O
načinih ocenjevanja znanja, napakah ali kršitvah
pravilnika, ki se pojavljajo, seje potrebno z učitelji
pogovarjati. Formalne zahteve po na napovedanem
pisnem preverjanju znanja se lahko uredi že s šolskim
koledarjem, v katerega se po usklajevanju med aktivi
določi dve pisni preverjanji na teden. Učitelji predmetov,
kjer pišejo dve ali več pisnih nalog, se razporedijo v
začetek in konec konferenčnega obdobjA, drugi pa v
sredini. Pri razporejanju je treba upoštevati posebnosti
predmeta in načrtovanja vsebin.
Starši so zelo pozorni na dogodke, ki so povezani z
ocenjevanjem znanja, zato je treba tudi njih seznanjati z
načinom dela v šoli. Svet staršev in roditeljski sestanki
dajejo za to dovolj možnosti.
Sola je vzgojno-izobraževalna ustanova in učenci
imajo odlične možnosti, da razvijejo delovne navade in
odgovornost za svoje delo. Učitelji in drugi pedagoški
delavci mu pri tem lahko pomagamo.
CtL
Franc Erjavec
Zveza združenj in skupnosti srednjih šol in dijaških domov
VLOGA PRAVILNIKOV IN
PRI ŠOLSKEM DELU
V šolah so različni državni in interni pravilniki
pomembna sestavina šolskega dela. Čeravno jih pri
svojem delu ne moremo pogrešati, se pri njihovem
oblikovanju vedno pojavlja bojazen pred pretiranim
normativizmom. Zato smo se pri uvajanju pravilnikov v
pedagoško delo v šolah vedno zavzemali za ustrezno
razmerje med strogo določenimi pravili in možnostjo
svobodnejše osebne presoje, predvsem pa smo si
želeli čim bolj pregleden in ne preobsežen sistem
tovrstnih pravnih aktov. Žal se naše želje niso uresničile.
V letih 1990-1992 je bilo sicer napovedano, da se
bomo na šolah rešili množice samoupravnih
DRUGIH PREDPISOV
sporazumov, pravilnikov in drugih aktov, ki so nas vse
bolj obremenjevali v času samoupravnega socializma,
vendar se to ni zgodilo. S sprejetjem nove šolske
zakonodaje in drugih zakonskih predpisov se je začelo
število zahtevanih pravilnikov in drugih podzakonskih
predpisov na šolah vse bolj širiti. Poleg šolske
zakonodaje so tu še številni drugi pravni predpisi s
področja delovne zakonodaje, varstva pri delu,
finančnega poslovanja, njihovo izvajanje pa naj bi
potekalo v skladu z določili upravnega postopka.
V srednjih šolah in dijaških domovih kmalu nismo
imeli več pregleda, katere interne akte moramo imeti,