GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ v \j§\jn ST. 6-7 JUNIJ-JULIJ 1984 LETO Vlil. Za sindikat ni dopusta Prihaja čas, ko si po napornem polletnem delu ob kopici vsakdanjih obremenitev prav ob času letnih oddihov zaželimo miru in primernega kotička, da bi se vsaj za nekaj dni oddahnili od vsakdanjih problemov, ki nas obdajajo na delovnem mestu in tudi doma. Predvsem sindikalni aktivisti ne bodo imeli najbolj mirnega oddiha. Z mislimi bodo večkrat prisotni v delovni organizaciji in »bav-bav« polletni obračun ter 1. 7. 1984 jim bo zagrenil marsikatero urico. V teh stabilizacijskih časih so oči delavcev vse bolj uprte v sindikat kot politično organizacijo, od katere pričakujejo konkretne odgovore na resna vprašanja dela in upravljanja, na zagate na dohodkovnem področju, pa tudi na vse bolj ogroženo socialno varnost. Sindikatu seveda ni nič kaj lahko, predvsem zdaj, ko marsikje narašča nerazpoloženje delavcev, ko cene rastejo kot gobe po dežju in ko grozi realno nazadovanje v osebnih dohodkih, ki so dosegli že kritično mejo in nikakor ne smemo dovoliti še bolj drastičnega zmanjševanja kupne moči. Le če dobro poznamo težave, lahko sindikat tudi nastopa ofenzivno in se ne skriva pred težkimi stabilizacijskimi, gospodarskimi in nenazadnje konfliktnimi situacijami. Sindikatu ta rej ni na izbiro nič drugega kot učinkovito gospodarjenje. Prav temu vprašanju sindikat v naši DO posveča največ pozornosti, kajti zavedamo se, da je to ključ boljšega jutri. Racionalizirati proizvodnjo, zmanjšati stroške, racionalno uporabljati surovine in reprodukcijske materiale; vse to so klici v prazno, če tega ne bomo izvajali. Zato so 10 OOS TOZD v sodelovanju s strokovnimi službami in širšo podporo dolžni izdelati ukrepe za zmanjšanje materialnih Ob stiskalnici v Veliki opremi stroškov (racionalnejša poraba energije, surovin in reprodukcijskih materialov, organizacija transporta, itd.) in zagotoviti izvajanje. Omenjene možne prihranke smo ovrednotili in ugotovili, da če bi materialne stroške v DO AGIS zmanjšali za 1,5 %, bi to samo v drugem polletju za našo DO pomenilo 14,440.270 din, kar vsekakor ni mali znesek. Po družbenem dogovoru bomo iz naslova zmanjšanja stopnje obveznosti iz dohodka v drugem polletju prihranili še nadaljnjih 2,748.500 din. Iz omenjenega je razvidno, da moramo največji delež v akciji (samo) razbremenitve gospodarstva prispevati sami, to pa nam lahko uspe le z doslednim izvajanjem naših nalog (vseh zaposlenih). Veliko je še potrebno narediti na področju izboljšanja likvidnosti naše DO, Strokovne službe morajo končno najti način za zmanjšanje neplačane realizacije. Zaloge materialov, polizdelkov in gotovih izdelkov je potrebno zmanjšati, da bi na ta način sprostili nekoliko obratnih sredstev. Potrebno je poudariti, da mora biti »prodaja« v teh pogojih gospodarjenja še posebej fleksibilna, saj je v veliki meri od nje odvisno kopičenje zalog v SGI, preko prodajnih možnosti se lahko uskladijo nabave optimalnih količin materiala in nenazadnje veliko lahko naredijo pri zmanjšanju neplačane realizacije. Seveda je tudi prodajne cene potrebno tako uskladiti, da bo dispariteta cen čim manj občutna in da ne bomo prodajali proizvodov pod variabilnimi stroški. Neakumulativne proizvode je potrebno obravnavati vsakega posebej. Izdelke, s katerimi nikakor ne bomo mogli doseči akumulacije, je potrebno počasi opuščati, razvojne službe pa morajo pravočasno zagotoviti ustrezne nadomestne proizvode. Vse to so vprašanja, na katera bomo večkrat z mislimi iskali odgovore tudi na morju ali kjerkoli drugje na dopustu, saj v štirinajstih dneh ne bomo mogli niti smeli popolnoma pozabiti na težave delovne organizacije. V težavah smo res, vendar sem prepričan, da so mnoge izmed njih prehodnega značaja. Boljši jutri si lahko obetamo le, če bomo več naredili, boljše narediti in boljše gospodarili. Več ko nam bo od tega uspelo, boljši bodo naši osebni dohodki, večji bo naš sklad skupne porabe, boljši bo naš regres, ki bo morda tako lahko drugo leto regres za letni oddih v pravem pomenu besede. Vsem sodelavcem in njihovim bližnjim želim na dopustu veliko sonornih dni in prijetnega razpoloženja, da bi se vrnili zdravi in polni elana. Predsednik 10 konference OOS Božidar Varnica Objava delovnega koledarja V tem mesecu je bilo več vprašanj oz. pripomb v splošni sektor, da delavci nimajo na vpogled delovnega koledarja, da bi se tako lahko po njem ravnali. Zaradi navedenega, ker delovni koledar v našem glasilu ni bil objavljen med sklepi delavskega sveta delovne organizacije, niti ni bil posebej tiskan, smo se odločili, da ga naknadno objavimo v našem glasilu. S tem bo tako dostopen vsem delavcem naše delovne organizacije. Pri tem pripominjam, da smo pred začetkom letošnjega leta razmnožili določeno število izvodov I.-izmenskega, kakor tudi II. in več izmenskega koledarja in jih dostavili v vse TOZD in DSSS. V predlogu delovnega koledarja in v sprejetem delovnem koledarju je bila 5. 5. 1984 delovna sobota, t. j. solidarnostna delovna sobota. I.-izmenski delovni koledar velja za vse delavce, ki delajo samo v eni izmeni, II. in več izmenski koledar pa velja za vse ostale delavce. TOZD Servis motornih vozil ima posebej sprejet delovni koledar, zato se za njih nobeden od navedenih ne uporablja. Tudi v tej temeljni organizaciji je bila dne 5. 5. 1984 solidarnostna sobota. Beneficirana delovna doba za invalide Že nekaj časa lahko zasledujelo polemike o tem, kdo oziroma kateri poklici so upravičeni do benificirane delovne dobe. Da ne bo nejasnosti in vprašanj, kaj je to benificirana delovna doba, pojasnjujem, da se v teh prmerih šteje delovna doba s povečanjem tako, da lahko delavec pridobi v roku enega leta dela, na primer dodatne tri mesece pokojninske dobe, torej skupaj 15 mesecev. Veliko je tudi govora o tem, da je potrebno ponovno preveriti upravičenost do benificirane delovne dobe oziroma zboljšati delovne pogoje tam, kjer je to mogoče. Smisel vseh razprav je, da bi se zmanjšalo število tistih, ki imajo benificirani delovni čas. Možnost pridobitve benificirane delovne dobe tudi za invalide pozna zvezni zakon, ki ureja invalidsko in pokojninsko zavarovanje. V- 73. členu je določeno, da se šteje zavarovalna doba s povečanjem tudi zavarovancem, ki so zaposleni s polnim delovnim časom in imajo telesno okvaro najmanj 70 %, so slepi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno n otroško paralizo. Iz tega določila zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izhaja, da so tudi upravičeni do benificiranega delovnega časa tudi invalidni delavci. Zakon navaja, da se za te kategorije invalidov šteje za delovno dobo 12 mesecev, 15 mesecev zavarovalne dobe. Da lahko nekdo prdobi pravico do pokojnine pred določeno starostno dobo, je zakon določil, da se za te kategorije delavcev zmanjša starostna meja, predpisana za pridobitev pokojnine za eno leto na vsakih pet let dela. Kolikor mi je znano, določila o benificirani delovni dobi za invalide po prejšnji zakonodaji niso obstajala in jih je sprejel šele zakon iz leta 1982, ki je stopil v veljavo dne osmega maja 1982. Poznano je nekaj primerov, ko imajo delavci naše delovne organizacije takšne telesne okvare oziroma so oboleli za takšnimi boleznimi, ki jih upravičujejo do benificiranega delovnega staža. Vprašanje pa je, ali imajo tudi ti delavci o tem uradna dokazila od invalidske komisije. Zato bi bilo prav, da bi vsi tisti, k so težji nvalidi in še take ocene nimajo, izpeljati ta postopek. Zgodilo bi se namreč lahko, da b bile kasneje težave pri uveljavljanju časa, od kdaj nekomu pripada benificirani delovni čas. Iz določil zakona jasno izhaja, da imamo pravico oziroma lahko pridobijo bonificirano delovno dobo samo invalidni delavci, ki imajo 70 % telesno okvaro, so slepi ali oboleli za določeno bolezen. Drugi pogoj pa je, da tak invalid mora biti zaposlen polni delovni čas, to je praviloma osem ur na dan. Iz tega torej izhaja, da do benificiranega delovnega časa niso upravičeni delavci, ki delajo manj kot poln delovni čas, na prmer štiri ure. Kakor sem že navedel, je po mojih podatkih to uvedeno na novo v letu 1982, zato menim, da bi bilo potrebno na ta določila spomniti tiste, ki imajo možnost uveljavljati benificirane delovno dobo. Alojz Šalamun Novosti o invalidskem zavarovanju Dolgo pričakovani in toliko let pripravljani nov zakon o invalid-sko-pokojninskem zavarovanju velja. Bilo je mnogo javnih razprav, vendar se še vedno najde kdo, ki ne ve, da so spremembe v tem zakonu. Spremembe pa morajo poznati delavci v združenem delu, vodilni oz. odgovorni delavci v združenem delu, kakor tudi vsi zdravstveni delavci. Pa poskušajmo razčleniti nekatere novosti definicije delovnih invalidov, kakor tudi kategorije invalidov. Zavarovanci, pri katerih nastane invalidnost, se glede na preostalo delovno zmožnost razvrščajo v tri kategorije invalidnosti: — vi. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti; — v II. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki lahko najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in se ne morejo s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo usoosobitvi za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom; — v III. kategorijo invalidnosti se zvrstijo zavarovanci, ki lahko po poprejšnji prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji ali brez prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije poln delovni čas opravljajo drugo ustrezno delo. Za svoje delo se štejejo dela oziroma naloge, h katerim je bil zavarovanec razporejen in jih je opravljal pred nastankom invalidnosti ter dela oziroma naloge v temeljni organizaciji, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Za drugo ustrezno delo se štejejo dela oziroma naloge, ki jih zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo lahko ooravlja določen delovni čas z normalnim delovnim učinkom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti ali se za taka dela oziroma naloge lahko usposobi s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo. Pri ugotavljanju drugega ustreznega dela je treba upoštevati splošno in strokovno izobrazbo ter z delom pridobljeno delovno zmožnost, delovne izkušnje, splošno zdravstveno stanje in druge osebne lastnosti zavarovanca. Torej so v teh določilih precejšnje spremembe. Do sedaj je bil invalid III. kategorije tisti delavec, ki ni mogel opravljati svojega dela. Sedaj pa je spremenjena delazmožnost, če delavec lahko opravila delo v isti temeljni organizaciji združenega dela, ki ustreza nieaovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridoblieni delovni zmožnosti. Torej ni invalid III. kategorije. Povejmo primer: Kvalificirani delavec neke stroke, ki zaradi bolezni ne more več opravljati dela pri določenem stroju, lahko pa opravlja dela pri drugem stroiu, ni več invalid ampak ima samo zmanjšano delazmožnost. Ali še en primer: medicinska sestra, ki je delala v patronažni službi in si je poškodovala nogo, ne more več opravljati dela v patronaži, lahko pa opravila dela in naloge medicinske sestre v ambulanti. Po novi zakonodaji ni invalid III. kategorije, ampak gre pri tej medicinski sestri za spremenjeno delazmožnost. Poudariti velja, da tudi razlike v osebnih dohodkih ne gredo več iz sklada pokojninskega zavarovania pri spremenjeni delazmožnosti. Organizacija združenega dela mora v svoiih samoupravnih aktih določiti ali gre takemu delavcu nadomestilo oziroma razlika v osebnem dohodku. Pri spremenjeni delazmožnosti pogosto sprašujejo ali mora invalidska komisija pri ocenjevanju upoštevati ali je mesto že zasedeno ali ne. Organizacija združenega dela je dolžna pri ocenievaniu zbrati opise del in nalog ne glede na to ali so ta dela in naloge že zasedene ali ne. Upoštevati pa mora dela in naloge v okviru tistega TOZD-a, kjer je bil delavec zaposlen, oziroma kjer je bil nazadnje v delovnem razmerju. Pri ocenjevanju delazmožnosti zavarovanci pogosto sprašujejo ali pa predlagajo, da bi jih invalidska komisija oprostila normiranega dela. To utemeljujejo s tem, da norme ne morejo doseči zaradi bolezni ali pa da so po delu strašno utrujeni. Ne glede na razsodbo Vrhovnega sodišča SR Slovenije, ki je razsodilo, da invalidska komisija tega ne more in ne sme narediti, nam je to razumljivo, če natančno preberemo določila zakona, ki pravijo, da drugo delo zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo lahko opravlja z normalnim delovnim učinkom in delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti. Torej spostitev norme ni mogoča. Pa še nekaj je. Kaj pomeni to delati na istem, starem delovnem mestu brez norme? Lahko bi se zgodilo, da bi delavec prišel na delo, prekrižal roke na delovnem mestu in ne naredil nič ali skoraj nič in se izgovarjal pri tem na invalidsko komisijo, češ saj sem oproščen dela po normi. Ne bi razmišljal o tem, kaj bi to pomenilo za delo ostalih delavcev. Še nekaj se pogosto dogaja na invalidskih komisijah. Delavec s to ali ono boleznijo pride na komisijo na oceno preostale delazmožnosti in pove, da zaradi bolezni ali poškodbe ne more opravljati popoldanskega dela, pač pa lahko dela samo v eni izmeni, in to seveda v dopoldanski. Invalidska komisija te pravice nima. Vrsto let smo brali mnenja občanov, pisma bralcev, v katerih so mnogi negodovali nad tem, zakaj v Sloveniji ni možna predčasno uookojitev tako kot v drugih republikah. V novem zakonu je tudi v Sloveniji dana ta možnost, vendar pod določenimi pogoji. Ženska are lahko v predčasni pokoj, če ima 50 let starosti in 30 let delovne dobe. Moški pa, če ima 55 let starosti in 35 let delovne dobe. Sedaj, ko je to sprejeto pa ugotavljamo, da bi nekateri raje šli v invalidsko pokojnino kot pa v predčasno. Veliko ljudi, ki bi se želeli invalidsko upokojiti, oziroma da sem točnejši, mnogo več zahtevkov za oceno preostale delazmožnosti je bilo v letu 1983 in v začetku leta 1984. Mislili smo, da je to le in samo zaradi novega zakona o invalidskem zavarovanju in nekega »strahu« kaj bo novi zakon prinesel, ali ne bo morda zmanjšal pravic delavcev. Sedaj je zakon tu, število zahtevkov za oceno preostale delazmožnosti pa se ni prav nič zmanjšalo. Pravzaprav bi bilo bolje, če bi razmišljali ne o upokojitvah in invalidnosti I. kategorije, pa tudi ne o invalidih, ki delajo s polovičnim časom, pač pa mnogo več o invalidih lil. kategorije oziroma o zavarovancih s spremenjeno delazmožnostjo. Čeprav zakon piše, da se mora invalid zaposliti v istem TOZD-u, so se nekateri TOZD-i zaprli oziroma zlezli kot polž v svojo hišico. »Pri nas lažjega dela in drugih primernih del ni, kar upokojite delavca«. Drugi TOZD v isti delovni organizaciji pa se zgovarja, da to ni njihov delavec in da ga prav nič ne briga, kam ga bodo zaposlili. Premišljevati bi morali o tistih mladih invalidih oziroma delavcih z zmanjšano ali spremenjeno delazmožnostjo. Veliko njih želi delati, vendar mora biti delo primerno njihovi bolezni oziroma posledicam noškodb. Opisi del in nalog pa so včasih tako narejeni, da delavec 90 odstotkov dela opravlja sede, ostalih 10 odstotkov delovnega časa pa denimo prenaša težja bremena. Zakai ne bi za prenašanje težiih bremen na več delovnih mestih našli zdravega, močnega delavca, na sedečih delovnih mestih pa zaposlili invalida. Mnoge raziskave v tujini so dokazale, da so mnogi invalidi svoja dela odlično opravljali in celo presegli v storilnosti zdrave delavce. O tem bi morali razmišljati tisti, ki odločajo ali bo delal pri nekem delu nvalid ali ne. Dr. Anton Prijatelj Po reviji »Delo in zdravje« Nova organizacija TOZD Komerciala V AGIS-u so že dalj časa prisotne razprave in zahteve po spremembi organizacije TOZD KOMERCIALA, s pomočjo katere bi bolje realizirali postavljene cilje. V tem smislu je DS DO v novembru 1983, v okviru ukrepov za izboljšanje poslovanja, postavil zahtevo, da se TOZD KOMERCIALA organizacijsko ter kadrovsko usposobi za prodornejši nastop na trgu. Samoupravni organi TOZD KOMERCIALA so vključili reševanje zgornjega vprašanja v program svojega dela za leto 1984, kot eno izmed bistvenih nalog. Tudi novi SaS o združitvi v DO omogoča nekatere organizacijske spremembe (prenos nabave delov iz kooperacije iz TOZD-a TAP v TOZD KOMERCIALA). Strokovni delavci TOZD KOMERCIALA so izdelali predlog nove organizacije TOZD-a KOMERCIALA, katerega je potrebno verificirati na organih samoupravljanja. Z novim SaS o združitvi v DO se spreminja tudi ime, iz sedanje TOZD KOMERCIALA v TOZD BLAGOVNI PROMET. Predlagana makro organizacija TOZD BLAGOVNI PROMET je naslednja: 1. vodenje TOZD 2. marketing sektor 3. prodajni sektor 4. nabavni sektor 5. zunanjetrgovinski sektor 6. transport V sektorju marketinga je potrebno s pomočjo rezultatov, ki jih bodo dale raziskave in analize, posvetiti največ pozornosti razvoju novih izdelkov in spreminjanju obstoječih. Rezultate znanstvenih raziskav je potrebno čimbolj spojiti s procesom poslovnega odločanja. Tudi vprašanja komuniciranja s trgom je potrebno povezovati z rezulatit teh raziskovanj. Na podlagi teh osnovnih opredelitev in zasnove sektorji marketing, smo opravili nadaljnjo delitev sektorja v obliki treh oddelkov ter sstemizacijo posameznih del in nalog s ciljem, da začnemo, sicer zelo visoko postavljene naloge, postopoma realizirati. V prodajni sektor so vključeni naslednji oddelki in službe: 1. oddelek prodaje 2. oddelek cen cenoslovja 3. skladiščenje gotovih izdelkov. V tem sektorju se realzira ena izmed najvažnejših delov poslovne politike t. j. prodajna politika. V kolikor hočemo realizirati ta del poslovne politike je potrebno organizacijo prodajnega sektorja postaviti precej širše in sicer tako, da na eni strani omogoča delovanje specializiranih prodajalcev (delitev po proizvodnih področjih) ter na drugi strani izkoriščanja prednosti celotnega prodajnega programa AGIS-a. Sektor nabave tvorijo naslednji oddelki: 1. oddelek nabave osnovnih in pomožnih materialov 2. oddelek delov iz kooperacije 3. oddelek osvajanja delov iz kooperacije 4. oddelek likvidacije faktur S tem, ko smo zahtevali, da. se nabava vključi v koncept marketinga, mora tudi samo poslovanje nabave temeljiti na izsledkih raziskave nabavnega trga. To predlagana organizacija nabavnega sektorja omogoča. Sektor zunanje trgovine se zaradi boljše preglednosti ter specializacije, ki omogočate boljšo poznavanje tujih trgov, organizira po licenčnih partnerjih ter čim večjo možno delitev po proizvodnih področjih. Služba transporta vrši interne ter eksterne prevoze tovora in organizira prevoze s pomočjo zunanjih prevoznikov. Tudi TOZD-i v glavnem razpolagajo s prevoznimi sredstvi za prevoz tovora. Prav tako so osebni avtomobili locirani po posameznih TOZD ter DSSS. Vsekakor, da tako razdrobljene službe za opravljanje transporta ne omogočajo ekonomičnega in hitrega opravljanja prevozniških storitev. Postavljena organizacija službe transporta omogoča, da se na podlagi detalnejših analiz preide na centralizirano opravljanje transportnih storitev. Predlagana organizacija TOZD KOMERCIALA ne predstavlja postavitev neke nove organizacijske oblike, temveč poskus sedanjo organizacijo čimbolj prilagoditi funkcijam marketinga. Postopoma je potrebno preiti na tako organizacijo, ki bo omogočala poslovanje po konceptu marketinga. Vendar je potrebno takoj poudariti, da marketing oziroma poslovanje po načelih marketinga ni le stvar tako ali drugače organiziranega sektorja ali TOZD KOMERCIALA, ampak je potrebno marketing vgraditi kot osnovno vodilo pri kreiranju in vodenju naše poslovne politike. V kolikor hočemo dosegati osnovne cilje DO, mora miselnost marketinga postopoma zajeti vse organizacijske oblike oz. celotno poslovanje v AGIS-u. Sam pojem »marketing« namreč pomeni sodobno zasnovo poslovanja gospodarske organizacije, ki je v svoji poslovni in razvojni politiki orientirana na potrošnika, s ciljem zadovoljevanja potreb potrošnika, kot ključ za dolgoročno doseganje dohodka in čistega dohodka. V tem smislu je potrebno doseči tako organizacijo v celotnem AGIS-u, ki bo omogočala optimalne povezave z drugimi deli AGIS-a, v katerih se izvajajo ostale podjetniške funkcije t. j. finančna, raz- vojna, kadrovska ter proizvodna. Temu mora slediti tudi učinkovit informacijski sistem, čimbolj naslonjen na računalnik. Predlagana organizacija je le korak naprej, v sicer nikoli zaključenem procesu organizacije, ki se mora sproti prilagajati ciljem, ki jih v AGIS-u hočemo doseči. Pri organizaciji so bila upoštevana tudi splošna načela kot: razmejitev pristojnosti in odgovornosti, načelo enostavnosti in elastičnosti, načelo ekonomičnosti opravljanja posameznih funkcij, itd. S tako organizacijo je dana možnost za optimalno sodelovanje z drugimi službami v AGIS-u na eni strani ter obdržanje in širjenje tržišča na drugi strani. Kabinski klimatizerji, ki že (nekaj) let ne najdejo poti do kupca . . . Z novo organizacijo nismo hoteli doseči samo spremembo imena ali prenosa dejavnosti iz enega sektorja v drugega, ampak predvsem spremembo vsebine dela. Ustvariti je potrebno tako zasnovo, ki bo dala podlago za pravilne odločitvo. Na eni strani je potrebno na podlagi raziskav okolja marketinga doseči aktivno sodelovanje pri postavljanju ciljev marketinga — s tem ciljev celotnega AGIS-a, na drugi strani pa voditi politiko marketinga na podlagi odgovarjajočih strategij, ki bodo omogočale doseganje postavljenih ciljev. Podlaga za predlagano organizacijo predstavlja študija VEKŠ-a, ki je na podlagi prereza in snemanja obstoječe organizacije in teoretične predstavitve funkcij in koncepcije marketinga, predlagala integrirano obliko organizacije marketinga t. j. organizacijo po funkcijah marketinga ter nadaljnjo delitev po proizvodnih področjih (izdelkov in vodje). Praktična rešitev oz. predlagana organizacija predstavlja odstopanje od študije VEKŠ-a v tem, da smo tri, sicer samostojne funkcije marketinga (raziskava trga, razvoj proizvodov ter komuniciranje s trgom) združili v sektor marketinga. Omenjene in še nekatere druge funkcije marketinga, bi namreč lahko organizirali kot samostojne službe ali sektorje. Razlogi za to so predvsem realne možnosti glede na obstoječi kader, finance in pričakovani zastoj rednega poslovanja, ki bi ga tako veliki in nenadni prehod na širšo organizacijo povzročil. Povedati je potrebno, da je že sedanja organizacija Komerciale postavljena dovolj široko in je omogočala poslovanje po načelih marketinga. Praktično se niso sedaj izvajale tiste temeljne funkcije marketinga in subjektivnih in drugih razlogov, ki predstavljajo osnovo poslovania po načelih marketinga. Osnovni razlog pa je vsekakor v tem, da AGIS nima opredeljenih skupnih razvojnih ciljev in koncepta, ki ga pa tudi lahko oprdelimo kot posledico, ker pri načrtovanju in vodenju nismo upoštevali med drugim tudi načel Marketinga. Pri razvoju in poslovanju so prevladovali predvsem parcialni interesi posameznih TOZD, kar še tako dobra Komerciala ne more spraviti na skupni imenovalec. Mnogo si obetamo od študije, ki bi naj razčistila osnovne dileme poslovanja in razvoja AGIS-a v tem smislu, da preidemo iz maloserijske proizvodnje na proizvodnjo večjih serij, ki bi jih lahko obvladovali v proizvodnem, kadrovskem in ekonomskem smislu. Bodoča organizacija komerciale bo morala slediti tudi tem zahtevam, vendar zasnova ostaja ista. Analiza ter ocena obstoječega kadra je pokazala, da bo za funkcioniranje predlagane organizacije potrebno takoj zaposliti ustrezen kader na manjkajočih delih in opravilih. Bodoča organizacija pa mora temeljiti na vzgoji in izpopolnitvi lastnega kadra in postopnem prehodu na sodobnejšo in seveda dražjo orgaizacijo. Sedanji SaS o združitvi v DO AGIS predvideva, da se TOZD KOMERCIALA organizira kot trgovina na veliko. Vendar je taka organizacija po sedanjih predpisih (Ur. list SFRJ št. 20/84), praktično nemogoča, ker sta v trgovanju možna le dva trgovca na veliko. Zaradi tega je potrebno SaS o združitvi v DO čimprej spremeniti v tem smislu, da poslujemo kot TOZD skupnega pomena, pri čemer je ime samo sekundarnega pomena. Direktor TOZD KOMERCIALA Franc PLAVEČ, dipl. oec. Mar je res potrebno?! Ta fotografija je lep dokaz, kako spoštujemo predpise! Posneta je bila dne 23. maja tega leta ob 10.30 uri ob vhodu v našo delovno organizacijo, saj verjetno drugje ne bi mogli posneti podobne. Spoštovani sodelavec, ali je za vsako ceno potrebno, da se pripelješ tik do svojega delovnega mesta. Ali si že mogoče razmislil, da bi svoje vozilo parkiral na mestu, kjer je to dovoljeno in bi zaradi tega pač napravil nekaj korakov hoje. Ali si mogoče že kdaj tudi razmišljal o tem, zakaj te ovirajo in »zajebavajo«, da ne smeš parkirati tudi na tem mestu? V odgovor na to naj izveni resničnost, da je še nekdo v naši delovni organizaciji zadolžen za to, da skrbi, da bi se vsaj malo normalno potekal promet za vozila, ki morajo kaj pripeljati, da se lahko dve vozili srečata, da k nam lahko pripelje tudi kak tovornjak in podobno. Do sedaj smo zatikali za brisalce vetrobranskih šip listke z opozorilom. Očitno je, da bomo morali s tem prenehati in na pomoč priklicati postajo milice, da se bo s kaznovalnimi metodami doseglo to kar mi ne dosežemo z opozorili in z vplivanjem na moralne kvalitete. Splošni sektor V Agisu »gorelo" V ponedeljek, 11. 6. 1984 ob 11,30 uri je zaposlene v DO AGIS in okolice vznemiril grozeč glas zavijajoče sirene. Med zaposlene se je vrinilo skrbeče vprašanje, kje gori, kaj gori? Na srečo, bila je le vaja s predpostavko, da gori baraka TOZD Orodjarna. Posebej moram omeniti, da so že pred prihodom gasilcev nekateri zaposleni v TOZD Orodjarna hoteli z ročnimi gasilnimi aparati »požar« pogasiti, vendar jim to ni bilo dopuščeno z namenom, da se preizkusi hitrost in strokovna usposobljenost članov IGD Alis. V gasilski vaji je sodelovalo 5 gasilcev, ki so poskušali izpeljati vajo, kolikor se je v danem trenutku pač dalo. Omeniti je tudi treba, da je nekaj gasilcev odstopilo od nadaljevanja akcije, ko so zvedeli, da je le vaja. Vsled tega je tudi ocena vaje slabša kot bi sicer bila, če bi v njej bilo vključenih več članov IGD. Sicer pa bo kaj več pokazala podrobnejša analiza vaje, ki jo bodo opravili člani IGD sami. Nenazadnje so tudi zato vaje, da se ugotavljajo pomanjkljivosti in da se te tudi odpravijo. Prepričan sem, da če bi šlo zares, da bi bilo drugače. To so naši gasilci že večkrat dokazali. Na nas vseh pa je, da vsak na svojem delovnem mestu, pa tudi izven njega skrbimo, da bodo gasilci svojo usposobljenost čim manjkrat dokazovali. M. Kako slediti izrečenim disciplinskim ukrepom? r Na pobudo skupine »C« TSZA v naši DO je bil organiziran skupen razgovor s člani skupne disciplinske komisije ter vodstvom DO. Osnovno vprašanje, ki je pogojevalo ta sklic, je: Kako in kdo naj bi sledil izrečenim disciplinskim ukrepom, ko je bil izrečen ukrep zdravljenja alkoholizma? Dejstvo, da skupna disciplinska komisija obravnava letno več kot 400 prekrškov pove, da je disciplina v DO resnično na zelo nizki ravni. Kajti zavedati se moramo resnice, da je veliko prekrškov, ki še vedno ne »najdejo« poti do disciplinske komisije. Torej prekrški ostanejo znani, ne pa tudi kaznovani. Tu gre predvsem za toleriranje ob prihodih na delo pod vplivom alkohola, uživanje alkohola med delim itd. Tu gre v bistvu za lažno solidarnost, ali pa za strah p ed pregovorom: »Ne obsojaj, da ne boš obsojen«. Toda 4. točka 55. člena pravilnika o varstvu pri delu pravi, da mora vsak predpostavljeni onemogočiti delo delavcu, ki je pod vplivom alkohola. Zakaj tega ne izvajamo dosledno, pa je vprašanje zase. Vendar bomo kmalu morali najti odgovor tudi na to vprašanje. Delavca, ki je kršil delovno disciplino, je kljub vsemu treba zagovarjati. Toda ta zagovor ne sme in ne more biti potuha za skrivanje odgovornosti. Ali pa upoštevanja alkoholiziranosti kršitelja kot olajševalno okoliščino ... Pri vsaki obravnavi disciplinskega prekrška se po pravilniku vključi tudi osnovna organizacija sindikata TOZD, iz katere je kršitelj. Tu gre predvsem za to, da OOS poda mnenje o delavcu — kršitelju. Prav tu pa se ugotavlja odstopanje oziroma OOS opravljajo to le z »levo« roko. Ali brez prave utemeljitve zagovarjajo kršitelja, ali pa prepuščajo naj o tem odloča le disciplinska komisija. Slepo zagovarjanje še namreč ne pomeni pomaganje sočloveku. V nekaterih primerih je ravno nasprotno. In v primerih, ko je posredi alkohol, je to zagotovo. Za podobno napako pri zagovarjanju kršiteljev bi lahko rekli, da gre, ko samoupravni organi TOZD spreminjajo odločitve skupne disciplinske komisije. S tem ne samo, da razvrednotijo prizadevanja disciplinske komisije, ampak tudi dajejo »upanje« kršiteljem — tudi bodočim, kar seveda ni v prid dvigu splošne discipline. Kako iz tega klobčiča? Najbrž je kršitev v skupnem prizadevanju in medsebojni pomoči, predvsem in še posebej takrat, ko gre za kršitelja alkoholika. Takrat je treba zadevo zastaviti nekoliko širše, na vsak način pa vključiti socialno delavko, zdravnika, sodelavce in še koga. Po izreku kazni pa je treba slediti izvajanju le-te. Predvsem ko gre za izrečene ukrepe zdravljenja odvisnosti od alkohola. Prav tu se opaža namreč, da prepuščamo uspeh naključju in trdnosti posameznikov. Kdo in kako pa še vedno ostaja vprašanje. Gotovo pa je osnovna organizacija sindikata tista, ki mora storiti veliko več v tej smeri. Šele to bo najbrž pot, po kateri bomo lahko prišli do dejanskega stanja — resnice. Pot je težka in dolga, toda treba bo po njej. Druge poti ne bi smelo biti. M. Analiza stanja in rešitve v TOZD Kovinska obdelava V prvih treh mesecih smo v TOZD Kovinska obdelava skupno s PE AKG »prigospodarili« 3,955.000 din izgube. Že v letu 1983 poslovanje v našem TOZD-u ni bilo najboljše, čeprav na koncu izgube ni bilo. V letu 1983 se je povprečno zmontiralo 10.190 zavornih valjev mesečno, ta povpreček bi se moral v letošnjem letu dvigniti na 13.200 valjev. Po podatkih za prve tri mesece pa je bil povpreček občutno manjši in je znašal 10.844 valjev. Vzroke za nedoseganje fizičnega plana proizvodnje pa je potrebno iskati tako v našem TOZD-u, kakor izven njega. Največ problemov za našo proizvodnjo in nedoseganje plana nam povzročajo dobave kvalitetnih odlitkov za zavorne valje. Glavni dobavitelj odlitkov Gorenje Muta ne sledi našim potrebam niti v kvaliteti, niti v kvantiteti. Posebno kvaliteta je velik problem na katerega ne moremo vplivati, v proizvodnji pa nam povzroča velike težave. Tudi pri nabavi standardnih materialov imamo velike probleme, ker določenih materialov primanjkuje ali pa jih na tržišču ni. Zaradi malih potreb se večina materiala nabavlja preko trgovskih mrež in je tudi kvaliteta temu primerna. V samem TOZD-u pa imamo probleme od tehnologije, planiranja do proizvodnje, katere pa moramo rešiti čim prej. Tehnologija ne more več slediti vsak dan večjim zahtevam in reševanju tekočih problemov zaradi premalega števila tehnologov, kar se bo rešilo v kratkem času. Pred njimi so odgovorne naloge, predvsem pri osvajanju novih zavornih valjev, novih hladilnikov, šifriranje celotnega asorti-mana in novi način izdelave kalkulacij. Vsled tega tudi kasnima posebno pri osvajanjih. Planiranje v TOZD-u Kovinska obdelava je še zmiraj na isti ravni kot je bilo na začetku proizvodnje zavornih valjev. Ker pa pričakujemo, da bo SMELT — Ljubljana v kratkem času dokončal uvajanje planiranje proizvodnje po sistemu Georga, bomo s tem rešili tudi ta problem. Ocenjujemo, da bi se morala proizvodnja zavornih valjev nekoliko povečati, predvsem pa porazdeliti na cel mesec in ne kot se dogaja sedaj, da se zavorni valji montirajo le zadnje dni v me- secu. Sistem pa nam bo pripomogel k boljšim rezultatom samo v primeru, če ga bomo dosledno izvajali. Sama proizvodnja pa je v našem TOZD-u zaskrbljujoča. Največji problem se kaže v istrošenosti obdelovalnih strojev. V zadnjem času smo delno rešili problem z zamenjavo istrošenega rezkalnega stroja in nabavo novega ATR-ja. Za odpravo ozkega grla v proizvodnji pa bi morali čimprej rešiti stalne zastoje na stružnem trensferju in vrtalni enotki. Ta dva stroja sta že toliko izrabljena, da normalna proizvodnja ni več mogoča. Po RPU AGIS-a pa je kot prioriteta na prvem mestu stroj za honanje Sunnen, ker kapacitete na tem stroju ne dopuščajo obdelavo večjih količin ohišij za zavorne valje. Tako velika zasednost kapacitet na honanju je nastala z izredno slabo kvaliteto odlitkov, ker se je večina odlikov prej rolirala, kar pa zaradi kvalitete obdelanih površin sedaj ni možno. Probleme v proizvodnji imamo tudi s slabim stanjem orodij in priprav. Pri orodjih in pripravah bi bilo potrebno uvesti kontrolo le teh po vsaki končani seriji, da se nam ne bi več dogajalo, da orodja in priprave v naslednji seriji niso sposobna za proizvodnjo prež večjih ali manjših popravil. V TOZD Orodjarna pa bi morali doseči, da bi z razumevanjem pristopili k čim hitrejšemu in kvalitetnemu popravilu orodij in naprav. V proizvodnji sami pa moramo pristopiti k ukrepov za izboljšanje kakovosti izdelkov, ker nam vsa ta prebiranja po kvaliteti, ki jih imamo sedaj, samo večajo stroške in zasedajo kapacitete. V zvezi z neplačano realizacijo tudi po lanskem sklepu zbora delavcev ni bilo izboljšanja. Sklep zbora delavcev je bil, da neplačana realizacija znaša približno 2,500.000 din. Po podatkih je ta znašala na koncu leta 1983 6,121.000 din, v prvem tromesečju pa se je celo povečala na 7,407.000 din. Podvzeti bo potrebno vse ukrepe, da se spoštuje sklep zbora delavcev. Na koncu naj še dodam, da je proizvodnja in uspeh vsakega TOZD-a tako tudi našega, odvisen od dobrega sodelovanja in razumevanja z ostalimi TOZD-i, kakor tudi ob pomoči vseh ostalih strokovnih služb v DO AGIS. V. d. direktor TOZD KO: UČAKAR Emil ing. Kako se bo odražal interveotoi zakon o finančnem poslovanju v naši DO Spremembe in dopolnitve Zakona o zavarovanju plačil predpisu jejo določene mere s ciljem doseganja večje finančne discipline v plačevamju obveznosti med koristniki družbenih sredstev. Najpomembnejša mera je začasna prepoved razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanja osebnih dohodkov od 1. julija do 31. decembra 1984. Uporaba tega določila za naše TOZD in DO velja, v kolikor bi imeli na dan izplačila osebnih dohodkov neporavnane zapadle obveznosti do dobaviteljev, obveze iz skupnega prihodka, neporavnane obveznosti med TOZD in DSSS, obveznosti za dolgoročno združena sredstva, neooravnani krediti za poslovna sredstva, kratkoročni krediti za poslovna sredstva ter obveznosti za kratkoročno združena sredstva -in neplačane obresti. Zakon nas zavezuje, da istočasno z vsakim poslanim nalogom za izplačilo osebnih dohodkov od 1. julija do 31. decembra 1984 dostavimo SDK pismeno -izjavo, v kateri se navaja, ali imamo na dan izplačila osebnih dohodkov neporavnane zapadle omenjene obveznosti. V primeru, da naše TOZD oz. DO na dan izplačila akontacij osebnih dohodkov nimajo poravnanih vseh obveznosti bi lahko izplačali OD kot sledi: Zap. št. Elementi Znesek 1. Čisti OD im nadomestala čistih OD za leto 1983 319,505.947,49 2. Povprečno št. zaposlenih na podlagi delovnih ur v letu 1983 1.757 3. Povprečni čisti OD na delavca za leto 1983 181.847,44 4. število mesecev poslovanja v letu 1983 12 5. Povprečni mesečni čisti OD na delavca za leto 1983 15.153,95 6. 50 % rasti čistih OD v družbenem sektorju 20,45 % 7. Zovprečni mesečni čisti OD na delavca, povečan za stopnjo pod zap. št. 6 18.252,93 8. Število delavcev, za katere se izplačuje akontacija čistih OD, ugotovljeno na podlagi ur 1.707 9. Znesek sredstev za izplačilo čistih OD 31,157.751,00 Povrečni OD na delavca znaša v I. kvartalu 1984 v DO »AGIS« 19.399.— din, povprečni OD na delavca, ki se dovoljuje za izplačilo, pa znaša 18.253.— din -kar pomeni za 6,28 % manj. S ciljem zagotavljanja zavarovanja plačil in kritja vseh dospelih obveznosti na dan izplačila OD so na posvetu poslovodnih organov DO sprejeti naslednji sklepi: —- Povprečno stanje zalog se mora v vseh TOZD zmanjšati za 20 %. Dinamika zmanjšanja mora biti enakomerna v mesecih junij, julij in avgust. — Operativne priprave dela in nabavne službe morajo brezpogojno spoštovati finančne plane, ki jih sprejme finančni odbor. Prekoračitev plana bo možna samo po predhodnem soglasju posebne finančne službe, da bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva. — Posebna finančna služba ne bo izvrševala nedogovorjenih plačil preko finančnega načrta in nosijo vse odgovornosti vodje OPD ter vodja nabavne službe in službe kooperacije TOZD TAP za neporavnane obveznosti zaradi prekoračitve finančnega plana. Z drugimi besedami povedano bodo osebni dohodki, ki jih bomo smeli izplačevati toliko nižji, če bodo po krivdi teh služb ostale na dan izplačila OD neporavnane obveznosti, kot posledica prekoračitve načrta financiranja. Vodja računovodstkega sektorja: Rado Vučkovič Iz TOZD Velika oprema Zvestoba interesom kažipot Pred vas, mlade, stopajo velike in zapletene, naloge. Prepričan sem, da jih boste — tako kot doslej — uspešno .izpolnjevali. Imeli ste dosti boljše pogoje za vzgojo in strokovno, usposabljanje kot pa generacije pred vami. Zato premorete tudi dosti več znanja 'in ustvarjalnih zmogljivosti. Delajte marljivo, bodite vztrajni pri izpolnjevanju svojih obveznosti, pogumno stopajte po poti, za katero so se trdno odločili naši narodi in narodnosti in rezultatov ve bo manjkalo. (Iz poslanice tov. Tita 10. kongresu ZSMJ 1978) Glede na odziv na mladinskih sestankih in raznih akcijah bi lahko rekli, da z delom zveze mladine ne moremo biti zadovoljni. Očitno imamo opravka z določenim razkorakom med splošnimi težnjami, navdušenjem ter pripravljenostjo mladine, da se družbeno angažira in tistimi, kolikor ji pri tem pomagajo ter jo usmerjajo mladinske organizacije in zveza komunistov. V zadnjem času je veliko razprav o tem, kako izboljšati delo mladinske organizacije. Iz zgodovine namreč vemo, da se je mladina vedno zanimala za vsa bistvena vprašanja našega družbenega razvoja in da je prinašala vanj vso svojo mladost in ognjevitost. Tako bi moralo biti tudi sedaj. Toda delo mladine se vse bolj omejuje na nekakšno ekstratno debatiranje v okviru forumov, ločeno od resničnih življenjskih vprašanj posebno še vprašanj mlade generacije. Manjka organiziranega dela med mladinskimi množicami, manjka zbiranja in mobilizacije mladine ob konkretnih akcijah. Uspehi bodo tu, če bo sleherni mladinec videl v zvezi socialistične mladine svojo organizacijo, v kateri lahko najširše uveljavi svojo pobudo. 1. junija je o vprašanjih mladine bilo mnogo izrečenega na programsko volilni konferenci OO ZSMS DO AGIS, katere se je od štiristo (400) mladih udeležilo le nekaj (?). Konferenca je kljub kritično slabi udeležbi opravila svoje delo in tako smo s tem dnem dobili tudi novo vodstvo SAK ZSMS DO AGIS. Predsednik — Boris KOSEDNAR Sekretar — Darinka KELENC Blagajnik — Sonja VRŠIČ Člani SAK: predsedniki OO ZSMS . Na konferenci so tudi razpravljali in potrdili program dela do konca leta 1984, za katerega lahko zagotovim, da je realno postavljen, da pa bo za njegovo uresničitev potrebno večje angažiranje ne le članov SAK, temveč vseh mladih — vsakega posebej. In ne samo mladine ... Sicer pa bo najbrž zanimivo, kaj menijo o vzrokih za današnje stanje v ZSMS dosedanji predsednik DO Darko Lah in novi predsednik stalne akcijske konference (SAK) Boris Kosednar. 1. Zakaj je bil tako skromen odziv mladih na programsko volilni konferenci ZSMS DO AGIS? Darko: Menim, da je to stanje, na katero ismo v bistvu že računali, saj na sestanke ne uspemo pritegniti niti vseh predsednikov OO ZSMS, kaj šele ostalo mladino. V bistvu pa sem bil krepko razočaran, saj smo tiho računali na vsaj malo večjo udeležbo. Razdeljenih je bilo 150 osebnih vabil, predsedniki osnovnih organizacij pa so imeli nalogo obvestiti člane OO ZSMS. 2. Mlade je zajelo malodušje. Kaj menita, kje iskati vzroke za takšno stanje? Darko: Kar se tiče malodušja menim, da smo nekje v poprečju z ostalimi DPO. Glavni vzrok pa je v tem, da se nekatera dobra mnenja mladih ne upoštevajo. Največkrat te smatrajo, če se delavskega razreda -mladim nekoliko angažiraš, da se siliš, da iščeš kariero in podobno. Zato pa večina misli, da je najbolje, »odpikati« svojih 8 ur, za vse ostalo pa naj poskrbi kdo drug ... 3. Boris, ti si novi predsednik stalne akcijske konference ZSMS DO AGIS. Najbrž si seznanjen s problemom sklepčnosti mladinskih sestankov. Kako se nameravate v bodoče spoprijeti s tem problemom? Boris: Mislim, da bomo najprej morali to razčistiti v osnovnih organizacijah po TOZD, ker je nemogoče, da bi predsednik SAK reševal te probleme. To bodo morali rešiti predsedniki po TOZD. Če bomo tako pristopili k reševanju problema sklepčnosti, sem prepričan, da bomo želi uspehe. Mladino moramo vrniti na mesto, ki ga je imela v družbi pred 10—15 leti. Vsi sklepi mladine bi morali biti bolj odmevni v ZK in sindikatu in da bi se ti tudi upoštevali. V osnovnih organizacijah TOZD bodo morali iskati konkretne predloge za reševanje trenutnih situacij. Darko: Menim, da ZK posveča premalo pozornosti mladim komunistom. Opažamo namreč, da so ravno mladi komunisti v mladinski organizaciji najmanj aktivni, čeprav jim je to dolžnost. 4. Kako vzpodbuditi mlade za tisto zagnanost, ki je včasih spremljala mlade? Darko: Jaz mislim, da s povečanjem discipline pni delu vseh zaposlenih in z doslednim izvajanjem sklepov samoupravnih organov in DPO. Šele nato bo zaživela želja po družbeno političnem delu. Boris: Z Darkom se sicer strinjam, vendar pa sem mnenja, da bomo morali posvetiti več časa športno družabnim združevanjem mladih in jih na ta način pridobiti tudi za reševanje ostalih nalog, ki smo si jih mladi zadali. Morali pa se bomo tudi tesneje povezovati z mladimi iz drugih DO v ptujski občini in se seznanjati z njihovimi problemi, načinom življenja in dela. 5. Se vama zdi, da mlade rabimo samo za krasitev vratarnic ob praznikih in podobno? Ali z drugo besedo, da jo zapostavljamo? Boris: Sigurno je mladina zapostavljena, kar se tiče odločanja. Menim, da bi se mladino moralo bolj upoštevati pri raznih odločitvah. Darko: Zavestno mladina ni zapostavljena, čeprav nam je res glavno delo krasitev »kapij«. Določenemu siju prav odgovarja, če je mladina neaktivna in se zato tudi ne trudijo, da bi okrepili njeno delo. Ker tako lahko brez večjih naporov ostanejo na položajih do upokojitve, ne da bi dali kaj več od sebe. 6. Šo mladi še vedno pripravljeni za udarniško delo, takšno, kot so bile prejšnje generacije mladih? Darko: Če se zagotovi udeležba, potem mladi delajo. Problem je V tem, da se mladi izogibajo prisotnosti na akcijah. Ko pa se odločijo, potem pa delajo, da jih ni moč ustaviti. Mlad človek se šele dograjuje tudi po vzgledu. Če pa ni vzgledov pri starejših, potem gotovo ne moremo pričakovati kaj posebnega tudi od mladih. Boris: Ne! Mladi nismo več pripravljeni za takšne akcije kot so bili včasih. To smo dokazali na raznih akcijah, kot so okopavanje koruze, čiščenje okolja v DO in podobno, ki so v celoti propadle. 7. Glede na to, da je mladih skoraj ena četrtina vseh zaposlenih, bi se najbrž moralo njeno delo močno čutiti. Tako pa lahko le ugotavljamo, da delo mladih »ženejo« le posamezniki. Darko: Že zaradi velikokrat omenjene slabe udeležbe, ženejo to delo mladih, kolikor ga je še ostalo, večinoma posamezniki, in to vodstva organizacij. In še to le tako dolgo, dokler njihov začetni elan ne splahni ob vedno enakih problemih v organizaciji in v vedno enakem odporu izven njih. Saj uvidiš, da je ves trud in delo v bistvu še zato, da formalno ostajajo še naprej organizacije, ne pa zato, da bi se s tem delom nekaj izboljšalo, nekaj naredilo in da bi šli z razvojem naprej. Boris: Zadal sem si cilje, ki sem jih že omenjal, in upam, da me začetno razočaranje glede udeležbe na programsko volilni konferenci ne bo prepričalo, da se ne splača truditi. S tem tudi apeliram na vse predsednike OO po TOZD in DSSS, da ne pomagajo samo meni kot predsedniku, ampak mladinski organizaciji kot celoti. Pri svojem delu pa pričakujem podporo DPO, kakor tudi poslovodnih struktur in vodstva DO. (Nadaljevanje na 7. strani) YU 3 UQW To pot vam predstavljamo uspešnega radioamaterja iz naše DO — Nekaj iz osebne izkaznice: Franc KORPAR, roj. 6. 10. 1947 v Čajevcih, občina Ptuj. Osnovno šolo obiskoval v Dornavi in od 1972. leta, ko sem se poročil, živim v Ptuju. — Delovna pot v Agisu. Svojo pot v Agisu sem pričel 1. 9. 1963 kot vajenec za rezbarja v Orodjarni TAP Ptuj, ki je takrat bila še v Mlinski ulici. Učno dobo sem uspešno končal in se 1. 6. 1966 redno zaposlil v isti orodjarni za rezbarja. Danes pa delam na koordinatnem vrtalnem stroju. — Kje so začetki tvojega RA (radio amaterstva)? Z RA sem se začel ukvarjati komaj 1980. leta, ko sem opravil RA tečaj za E in C kategorijo, to je za foni j o in telegrafijo. Na osnovi tega sem dobil dovoljenje za postavitev radijske postaje. Franc pri svojem operaterskem delu — Koliko zvez ti je uspelo vzpostaviti in kako ti razvrščaš njihovo pomembnost? Do sedaj mi je uspelo vzpostaviti okrog 36.500 zvez, in to na UKW frekvencah, kjer je 300 km že dolga zveza, vendar sem kljub temu uspel napraviti zveze, dolge 1860 km s Španijo, 1700 km s Sovjetsko zvezo, 1554 km z Norveško, 1449 km s Švedsko, itd. Skupno zveze s 16 državami, in to s postajo IC 260 E in samo 10 W izhodne moči ter long yaggi anteno in dobrih vremenskih pogojih, kot so tropo in takozvani »E« sporedik. — Kaj je pri RA najpomembnejše, je to moč postaje, lokacije in podobno? Kot prvo je to moč postaje, katera je odvisna od vrste postaje lin seveda antene, ki lahko, če so dobro grajene in uglašene na valovno dolžino, povečajo moč oddajnika celo do 45 krat. Prav zato je antena najpomembnejši in obenem naj cenejši ojačevalec moči, posebno če je dvignjena čim više iznad zemlje, in jaz imam izredno dobro lokacijo za postavitev antene, saj stanujem iznad radijske antene Ptuj, katera me sicer malo moti pri oddaji, vendar je to malenkost kar mi prinese nadmorska višina. Vse naštete stvari pa na koncu zahtevajo dobrega in izkušenega radiooperater j a, da se tvoj glas lahko pojavi na določeni frekvenci. (Nadaljevanje s 6. strani) 8. Lahko trdita, da je mladina dovolj informirana o pomembnejših dogajanjih v DO in to tako, da lahko vpliva pri odločitvah? Darko: Informirana je tako kot vsi ostali člani kolektiva. Mislim pa, da so informacije nepačne, ali ,pa so dane tako, da ne moreš iz njih razbrati prave resnice. Dane so pač zato, ker se ljudi mora informirati. Vse informacije o važnih odločitvah pa se zadržujejo v določenih krogih. Ali pa se dajejo v rahlo spremenjenih oblikah na samoupravne organe zato, da so pobudniki odločitev ziščiteni v primeru, če so odločitve zgrešene. Boris: Konkretno o informiranosti mladine ne morem govoriti, ker še ne poznam dovolj tega problema. M. — Koliko tak hobi stane? Moram reči da precej. Čeprav sem v začetku mislil, da bom imel samo enkratno investicijo z nabavo radijske postaje in antene, je potrebno še stalno kaj nabaviti od opreme ali orodja. — Računaš na nabavo nove ali obnovo stare opreme? Zdaj ko sem si letos kupil jeklene cevi in zvaril skupaj 16 m visok stolp in ga postavil čim bliže hiši, da sem lahko zmontiral nanj zobčeniški prenos za ročno obračanje antene iz sobe, bo za letos dovolj. Za naprej bom pa videl, ker želje so eno, stroški in možnosti nabave pa drugo. — Kaj je največja težava RA? To je zdaj trenutno nabava radijskih postaj in ostale elektronske opreme, ker ni uvoza. Domača elektronska industrija pa ne izdeluje radioamaterskih postaj in ostale opreme. — Kakšno je sodelovanje s klubom RA? Ptujski RK »Dušan Kveder-Tomaž« združuje 9 sekcij in vsak RA je član ene izmed sekcij, čeprav ima svojo postajo in klicni znak. Klub pa za vse opravlja vso poslovanje, ki je potrebno za organizirano delo RA. Zadnja dela na antenskem sistemu — Radioamaterstvo ti gotovo širi krog prijateljev. Si s katerim navezal že tesnejše stike? To je res, da si pridobiš precej prijateljev, vendar samo z dobrim, in korektnim odnosom do vseh na frekvenci. Z nobenim si ne dopisujem, saj imamo možnost, da se vsakodnevno slišimo in pogovorimo. — RA velikokrat rešuje življenja v raznih akcijah iskanja zdravil in podobno. Res je. In v trajanju te humane akcije iskanja zdravil preko radijskih frekvenc prenehajo veljati vse meje med narodi ter RA doma in iz drugih držav pomagajo čim hitreje najti zdravilo in ga po najkrajši poti spraviti do bolnika. Sam še v taki akciji nisem sodeloval, saj največ sodelujejo tisti RA, ki so bliže državne meje, da prevzemajo zdravilo, in tisti ob tranzitnih poteh, da prepeljejo zdravilo. Tudi sam sem pripravljen pomagati, če bi bilo to potrebno in s tem pomagati sočloveku. (Kaj pišejo drugi o nas) Izpis članka iz MOTOREVIJE — mesec maj Pohvala za servis v Ptuju Član društva sem že od takrat, ko sem kupil avto, od leta 1967, Zdaj vozim avto znamke »moskvič«. Garancijski rok mi je že potekel, tako da mi avto, ko je treba, popravlja in servisira zasebni mehanik. Ta pa ni imel vseh rezervnih delov, ki jih je potreboval za popravilo, zato sem moral po trgovinah z avtomaterialom. Tesnil, ki so praktično prava malenkost nisem dobil ne v Kopru, ne v Ljublajni in Celju in tudi v sosednji hrvaški Istri ne. Zato sem se pozanimal pri ljubljanskem Agrostroju. Sporočili so mi, da imajo ustrezna tesnila na zalogi, a moram avto pripeljati k njim na servis, da jih vgradijo. Ob dejstvu, da bi samo zaradi tega moral na drago pot z avtom iz Kopra v Ljubljano, sem iskal naprej. In tudi našel! Znanci so mi dali naslov servisa AGIS v Ptuju. Pisal sem jim in rezervne dele za moskvič so mi poslali po pošti v pičlih štirih dneh! Menim, da je prav, da takšno dobro poslovnost v Motoreviji še posebej pohvalite! Mario Pavletič, Dekani Ob 20. juniju - dnevu civilne zaščite Jugoslavije Ob dnevu civilne zaščite si zastavljamo vprašanje, kako smo bili uspešni v preteklem delovnem letu na področju priprav, usposabljanja, preverjanja in opremljanja enot ter štabov civilne zaščite. Hkrati pa iščemo tudi odgovor, kako dosegamo podružbljanje razvoja in krepitve civisne zaščite. V oroanizaciji in razvoju civilne zaščite je bil storjen ogromen napredek tudi v OZD. Da je to res, dokazuje diploma, ki jo je na predlog KS Tone Žnidarič sprejel Štab CZ naše DO. Posebej velja omeniti ugotovitev, da je bil odlikovan štab CZ v OZD na predlog krajevne skupnosti. To dokazuje, da se je na tem področju vzpostavilo pravo sodelovanje, sodelovanje med KS in OZD, ki daje garancijo uspešnega boja zoper posledice elementarnih pa tudi drugih nesreč in morebitni obrambni vojni. Značko CZ in diplomo je prejel tudi vodja prve medicinske pomoči v CZ DO Agis Franc Bedrač, in sicer za uspešno in požrtvoval- no vodenje enote na tekmovanjih in vajah NNNP. Enota prve medicinske pomoči naše DO je tudi dosegla 4. mesto na občinskem tekmovanju, ki ga je v počastitev praznika CZ Jugoslavije organiziral občinski štab za CZ Ptuj 19. 6. 1984. V počastitev praznika je štab CZ DO AGIS organiziral vajo v TOZD Precizna mehanika v Mlinski ulici. Vaja je bila zasnovana s predpostavko požara na leseni baraki. V vaji so sodelovali gasilci CZ, enota prve medicinske pomoči, tehnično reševalna enota ter enota za zveze in komunikacije. Zagotovimo lahko, da je vaja uspela in so si jo ogledali zaposleni na lokaciji v Mlinski ulici ter celoten štab CZ Agis. Načelnik štaba CZ DO Agis tov. Martin Učakar je ob koncu vaje podal kratko oceno vaje ter pozdravil udeležence vaje. Pripadnikom CZ ob njihovem — našem prazniku ter za dosežene uspehe tudi naše čestitke. M. F,-K. Naši upokojenci INFORMIRANJU V OZD MORAMO V BODOČE POSVETITI ŠE VEČ POZORNOSTI Tudi tokrat sem se odločil predstaviti enega naših upokojencev s pomočjo dopisovanja. Spomnil sem se našega dolgoletnega sodelavca Ivana Bajgota, ki sedaj stanuje v Rušah. V svojem, sicer kratkem pismu je strnil misli o svoji življenjski poti. Menim, da mu nimam kaj dosti dodati, zato ga v celoti objavljam. Upokojil sem se 1.7. 1972. Od takrat stanujem tudi v Rušah. V Rušah je precej razvita industrija. Stanujem na gornjem delu Ruš pod zelenim Pohorjem, kjer je zrak čist, in imam lep razgled na Pohorje in Kozjak. Stanovanje imam primerno. Zaposlil sem se kot potnik v podjetju Avtokaroserija Ptuj, pozneje se preimenovalo v Tovarno avtoopreme Ptuj, kjer sem ostal do upokojitve. Bili so časi, v katerih smo se morali dosti žrtvovati. Ni bilo osemurnega dela, temveč smo delali tudi v prostih dnevih, da smo zadostili takratnim razmeram. A delali smo z veseljem, saj se je podjetje hitro razvijalo. V pokoju mi dnevi zelo hitro tečejo. Ukvarjam se s sadjarstvom in vrtnarstvom. Sem tudi član in funkcionar raznih društev. Pokojnina bi bila kar v redu, če ne bi zadnji čas postala taka draginja. Glasilo »V AGISU« vsakokrat temeljito pregledam, se veselim vaših uspehov. Upam, boste v teh težkih časih težave srečno prebredli, saj smo tudi takrat s pridnim delom in pametjo morali premagati še večje težave. Kot potnik sem v času službovanja prevozil neštete kilometre brez večjih nesreč. Lansko leto pa sem imel zelo težko prometno nesrečo, tako da sedaj moje zdravstveno stanje na preveč rožnato.« Na koncu mi ostane samo to, da zaželim Ivanu v imenu kolektiva čim hitrejše okrevanje, da bo lahko še veliko let užival ob svojem hobiju — sadjarstvu. M Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Ptuj in odbor za informiranje in dokumentacijo bratskih občin socialističnih republik Slovenije in Hrvatske sta bila organizatorja posveta na temo obveščanje v združenem delu. Posveta so se udeležili številni odgovorni delavci za obveščanje v posaimeznih delovnih organizacijah v bratskih občinah Slovenije in Hrvatske, predstavniki medobčinske zveze sindikatov za Podravje ter predstavnika republiških svetov sindikata. Za uvod v razpravo so odprli razstavo glasil delavcev organizacij združenega dela iž 11 bratskih občin, ki bo v domu Franca Krambergerja odprta še do konca meseca. Na posvetu smo slišali za mnoge pozitivne in negativne izkušnje pri obveščanju delavcev, ki jih imajo v posameznih delovnih sredinah. Iz mnogih razprav lahko izpostavimo nekatere stične točke, predvsem to, da so delavci v združenem delu še vedno zgolj objekt obveščanja, da sami v tem procesu premalo sodelujejo. Značilno je, da je obveščanje v malih organizacijah združenega dela slabše kot v večjih sistemih. Razlpravljalci so navajali težave, s katerimi se srečujejo v svojih delovnih sredinah. Ena takih težav je tudi prizadevanje vodilnih delavcev, da napake delavcev najdejo mesto na prvih straneh tovarniških časopisov in da se na drugi strani napake vodilnih sploh ne obelodanijo. Ob poslušanju razprave smo prišli do zaključka, da je nasplošno informiranje v združenem delu bolj živo v sosednji republiki Hrvatski, da pa se pri nas še vedno pripravljamo na sprejem zakona o javnem obveščanju, ki bi naj prinesel več življenja tudi v informiranje delavcev. Da je informiranje ključnega pomena za krepitev zavesti, za boljše samoupravno in konkretno delo ni dvoma. Zato bo potrebno v bodoče mnogo več pozornosti nameniti vprašanju obveščanja v sleherni delovni sredini. To pa ne sme biti stvar samo neposredno zadolženih za zbiranje informacij, v tem bo potrebno še bolj opredeliti vlogo sindikata kot organizacije in slehernega člana v tej organizaciji. JB SMEROKAZ KADROV < PRIŠLI ] Delavci, ki so sklenili delovno razmerje v mesecu maju 1984 Delovna skupnost skupnih služb — BRATUŠEK JOŽEF, ing. požarne varnosti; urejanje požarne varnosti — za določen čas TOZD Avtooprema — JERENKO LIDIJA, prodajalka; galvaniziranje izdelkov — za določen čas — LETONJA SUZANA, delavka; galvaniziranje izdelkov — za določen čas — MAJHEN IVANKA, prodajalka galvaniziranje izdelkov •— za določen čas — ERJAVEC BRANKO, mesar-predelovalec; montiranje fazno zahtevnejših izdelkov — za nedoločen čas TOZD Kovinska obdelava — DOKL BRANKO, viličarist; transportiranje z viličarjem in elektrovozičkom — za nedoločen čas TOZD Orodjarna — ZAGORŠEK BRANKO, brusilec; opravljanje manj zahtevnih brusilskih del -— vrnitev iz JLA TOZD Servisi — LESJAK DUŠAN, prodajalec; prodaja in kasiranje blaga — za nedoločen čas — KUNC DAVOR, prodajalec; izdaja blaga — gume — za nedoločen čas — CHOMICKI MIHAEL, avtomobilski klepar; zahtevna avto-kleparska dela — za nedoločen čas TOZD Precizna mehanika — ČREŠNIK ZLATKA, zobozdravstvena asistentka; montiranje sklopov na tekočem traku — za določen čas — KOLARIČ IVICA, delavka; navijanje trakov — za določen čas — CVETKO DRAGICA, prodajalka; montiranje sklopov na tekočem traku — za določen čas TOZD Vzmetarna — ŽGANJAR MARJAN, strojni mehanik — tehnolog ; pripravnik — za določen čas Delavci, ki so prekinili delovno razmerje v mesecu maju 1984 Delovna skupnost skupnih služb — ZEMLJAK IVAN, kovač; izdelovanje zahtevnejših prototipov in del — inv. upokojitev TOZD Komerciala — KOSTANJEVEC Marija, delavka; prevzem blaga — prerazporeditev v TOZD Gumama —- KUHAR ELIZABETA, delavka; prevzem blaga — prerazporeditev v TOZD Gumama — KUHAR OLGA, delavka; prevzem blaga — prerazporeditev v TOZD Gumama — MLAKAR FRANC, delavec; prevzem blaga — prerazporeditev v TOZD Gumama — FRIDL MAKS, strojni tehnik; Dr. Ivan Balog Kaj je arterio skleroza Arterioskloroza pomeni debeljenje žilne stene in s tem oženje njene votline. Na žilnih stenah se nabirajo maščobe, beljakovine in rudninske snovi. Žile postajajo trde in niso več prožne. Nazadnje notranja povrhnjica čirasto razpade, na njej se zbirajo krvni strdki, ki končno zamašijo žile. Na ta način obolijo bodisi posamezne žile ali pa cela žilna področja, n. pr.: ožilje srca. možganov, ledvic itd. Spet počivaš! Na ta način ne boš prišel domov. V zadnjih šestih mesecih mi gre vse slabše. Ne čutim pulza arterije, ki oskrbuje stopalo s krvjo. i u^usiu imam m ve To pomeni, da je prišlo do , močne arterioskleroze v bedru. Posledica je zmanjšanje dovoda krvi v I meča, obenem pa je ! Oh! Močne krče imam v nogi. Simptomi, ki jih kažete vi, so posledica arterioskleroze nožne arterije. zmanjšana tudi oskrba mišice s kisikom. To vam povzroča krče in bolečine. opozarja na zmanjšanje krvne cirkulacije v nogi in stopalu. Dokler še lahko hodite in ne čutite bolečin, pomeni to zgodnjo fazo bolezni. Vaši testi dokazujejo, da je arterioskleroza pri vas blage oblike. Morate prenehati s kajenjem. Kajenje oz. nikotin namreč zmanjšuje količino pro- Toda vaš elektrokardiogram je čisto normalen. itieoeirCH* rO+3c.ij» štopar« moki a-rtbVio&j!curpoiS stega hemoglobina, ki prenaša kisik do mišic. samostojno nabavljanje — sporazumno TOZD Avtooprema — VIDOVIČ MARIJA, delavka; montiranje linijsko manj zahtevnih sklopov — upokojitev TOZD Kovinska obdelava — VAJSBAHER SMILJAN, rezka-lec rezkanje bolj zahtevnih odlitkov, hladilnikov ter polizdelkov — sporazumno TOZD Orodjarna — MILOŠIČ JANKO, orodjar; izvajanje specialnih del na štančnih orodjih in pripravah —- sporazumno TOZD Velika oprema — LAH SREČKO, delavec; poslu-ževanje pri varjenju — na lastno željo TOZD Servisi — VOLAR JOŽE, avtomehanik; izdaja blaga in gume — sporazumno TOZD Vzmetarna — VIDOVIČ BRANKO, delavec; šabloniranje manj zahtevnih vzmeti — na lastno željo Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi drage mame Matilde Smigoc se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD TAP in TOZD Vzdrževanje za denarno pomoč, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Alojz in Neža Šmigoc JANUAR 20+Z = 22 FEBRUAR 21 MAREC 22 P 9 16 23 30 6 13 20 27 5 12 19 26 T 10 17 Zk 31 7 Ih 21 28 6 13 20 27 S 4 11 18 25 1 8 15 22 29 7 21 28 Č 5 12 19 26 2 9 16 23 1 8 15 22 29 P 6 13 20 27 3 10 17 Zh 2 9 16 23 30 S X X K X X X X X X X N 1 Q on 9Q CT lo 10 /h 18 95 r O ID L.C. u 1 i n 4K oo C 26 o 9 16 23 30 ' 1 XI «- L/ D tj Ted 27 28 29 30 31 32 32 33 34 35 36 36 37 38 39 4o OKTOBER 23 NOVEMBER 19+3 = 22 DECEMBER 21 P 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 X T 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 S 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 Č 4 11 18 25 X 8 15 22 TT 6 13 20 27 P 5 12 19 26 2 9 16 23 7 14 21 28 S X X X X X X X A X © X X N n 1/1 Oj po 11 1Q 05 O q 16 oa t H Z- f '1 J i~*J DU Ted 41 42 43 44 45 45 46 47 X X X (3) X X X X N -4 i- n op oq c 1Q OZ* /. 44 4 O nC 1 O 1 u •J IZ žffcr ~ 4 —Tl— -•TO- ••gO' Ted 1 2 3 4 5 6 6 7 8 9 10 10 11 12 13 14 APRIL 19 + 2+1 = 22 MAJ 21 + 1 + 2 = 24 JUNIJ 21+2' = 23 P 2 9 16 23 X 7 14 21 28 4 11 18 25 T 3 10 17 24 X 8 15 22 29 5 12 19 26 5 4 11 18 25 X 9 16 23 30 6 13 20 27 C 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 P 6 13 20 X 4 11 18 25 1 8 15 22 29 5 (?) (14) X X (5) X X X (2) (9) X X X M 4 A (C OO ., 4-a--, on A rt Af\ IN 1 0 1 3 Zc. b 13 20 2/ 3 —w— 17 -24“ Ted 1