gioielli - dragulji ¿ff mololon vnšn DRflGUUflRNfl z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.it Ob predstavitvi nove knjige goriški Trgovski dom prvič odprt za javnost Predsednik tržaške Trgovinske zbornice na obisku pri SDGZ Margaretha Kopeinig, novinarka avstrijskega Kurierja, o avstrijski zaprtosti in predsodkih do slovenske manjšine /i 12-13 Primorski SREDA, 9. MAJA 2007 št. 109 (18.892) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT) Kaj se dogaja v Illyjevi koaliciji? SandorTence V političnem zavezništvu, ki vodi Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, se v teh dneh dogajajo za koalicijo nespodbudne stvari. Problemom tržaških plinskih terminalov in cementarne pri Torviscovi so se namreč pridružile politične napetosti ne samo med levico in Riccardom Illy'em, temveč tudi med njim in levo sredino. Medtem ko so odnosi med predsednikom in t.i. radikalno levico (zlasti zelenimi in SIK) od vedno dokaj problematični, so napetosti med Illyem, Marjetico in Levimi demokrati nekaj novega. Večja skupina občinskih in pokrajinskih svetnikov LD iz južne Furlanije poziva deželno vlado, naj takoj ustavi postopek za sporno cementarno. Podobno zahtevo je nekaj dni prej postavil videmski pokrajinski tajnik stranke Cristiano Shaurli, za furlanskimi lokalnimi upravitelji, ki kritizirajo deželno upravo, pa stoji Mauro Travanut, vodja deželnih svetnikov LD. Travanut ima drugačno težo od Shaurlija, saj v deželnem parlamentu vodi največjo koalicijsko stranko. Problem cementarne je še kar zap le ten, ker se okolj ska vprašanja prepletajo z gospodarskimi. Politika bi morala uskladiti različne interese in obenem potrebe, zato se tudi vozel cementarne ne zdi nerešljiv. Problem je izrazito političen in se tiče odnosov med Illy-jem in strankami, ki ga podpirajo. Ko je bil Illy tržaški župan so bile takšne napetosti praktično na dnevnem redu, na deželni ravni pa se prvič pojavljajo v tako ostri obliki. belfast - Zaprisega nove severnoirske vlade zgodovinski dogodek Najbrž odločilen korak na poti pomiritve Ulstra Premier je unionist Paisley, njegov namestnik katoličan McGuinness Novi severnoirski premier Ian Paisley in njegov namestnik Martin McGuinness skupaj s Tonyjem Blairom in Bertiem Ahernom po slovesni zaprisegi. ansa ZNANOST - Pod okriljem UNESCO V Trstu se snuje mednarodni center za trajnostni razvoj TRST - V Trstu se je rodila Agencija za mednarodni okoljski razvoj (Agenzia per lo sviluppo internaziona-le dell'ambiente - ASIA). Ustanovila jo je tržaška pokrajina, in sicer v dogovoru z ministrstvom za okolje, ki tudi nosi celotno finančno breme projekta. ASIA se bo ukvarjala s problemi trajnost-nega razvoja, in to bodisi na raziskovalni kot na izobraževalni ravni, predvsem pa bo pripravila teren za ustanovitev Zavoda za sodelovanje pri trajnostnem razvoju (Institute on a Partnership for En-viromental Development - IPED) Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Na 6. strani trst - Politika Napetosti v deželni večini TRST - Problemi, ki so vezani na plinske terminale in na načrtovano cementarno pri Torviscosi, ustvarjajo precejšnje težave Demokratski zavezi Riccarda Illyja. Večja skupina občinskih in pokrajinskih svetnikov Levih demokratov iz južne Furlanije poziva deželno upravo, naj ustavi postopek za cementarno. To je tudi stališče vodje deželne svetniške skupine LD Maura Travanuta. Zeleni medtem vztrajajo pri grožnji, da bodo v primeru zelene luči FJK za uplinjevalnika izstopili iz deželne večine. Na 3. strani BELFAST - Severna Irska je včeraj stopila odločno na pot pomiritve s prisego nove ulstrske vlade. Novo vlado bo vodil predsednik največje protestanske stranke na Severnem Irskem Ian Paisley, njegov namestnik pa bo predstavnik katoliškega gibanja Sinn Fein Martin McGuinness. Nekdanji Doktor Ne in obsojeni terorist sta se obvezala, da bosta »služila vsem ljudem na Severnem Irskem«. Zaprisegi nove vlade, ki je bila obnovljena po skoraj petih letih, so prisostvovali premiera Velike Britanije in Irske Tony Blai- r in Bertie Ahern ter predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Včerajšnja slovesnost naj bi odločile korak na poti pomiritve na Severnem Irskem po dolgih desetletjih pogosto krvavega konflikta med protestanti in katoličani. Na 19. strani Tržaška občinska uprava je leta 2003 zahodnokraškemu rajonskemu svetu sporočila, da ne bo nomadskega kampa uredila na Vejni, temveč pri Sv. Soboti Na 9. strani Na tržaški pokrajini so predstavili publikacijo v pomoč priseljencem, ki iščejo stanovanje Na 10. strani I lirika Viaggi srl I Adri.AU ai.rtft- I Mediteran: morje, sonce in kultura! Rezervacije do 31.5. do €80 popusta! Kreta, Rodos, Karpathos, Zakintos, Lezbos, Santorini, Kefalonija iz LJU 8 dni/7 noči, hotel 3* na i. osebo llirika LastMinuteCenter www.lastmi n utecenter.it info@iastminutecenter.it Trst, Ul. San Lazzaro 13, 040/637025 Videm, Ul. VHtorio Veneta 38/B, 3T 0432/229270 2 Sreda, 9. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Nasprotniki reform »rušijo« Prodija H Ace Mermolja_ V prejšnjem Ogledalu sem pisal o tem, kako vplivajo na politiko tudi osebni elementi, skratka, značaj, razpoloženje, zamere itd. Ogledalo sem "razširil" na splošne pojave, imel pa sem v vidu tudi zadnje dogodke v naši manjšini. Ideologije so se zrahljale, istočasno pa toliko bolj izstopajo sposobnosti in značaji voditeljev strank, organizacij in tistih, ki sestavljajo tako imenovano vodilno elito slovenske manjšine. Ni pa možno zreducirati politike na razpoloženje tega ali onega voditelja. To bi bilo ponovno pretirano. če pogledamo na zadnje leto italijanske politike (marsikaj bi lahko zapisali o slovenski), izstopata dva dogodka. Prvi je zmaga levosredinske koalicije s Prodijem na čelu, ki se je uresničila lanskega aprila. Drugi dogodek, ki je vzvaloval politično jezero, je uradni pričetek postopka za ustanovitev Demokratske stranke. Med tema dogodkoma pa je možno opazovati, kako se v državi ustvarja nenaravna napetost, za katero lahko slutimo bolj ali manj opazne režiserje. Očitno je, da je nepričakovano tesna Prodijeva zmaga v mnogih pomembnih krogih sprožila parolo, da mora leva sredina z vlade, skratka, čim prej je treba "odstaviti" Prodija. Ker pa to ni tako enostavno, kot bi kazala razmerja sil v senatu, je za protivladno "režijo" potrebno blokirati kakršenkoli reformistični naboj Prodijeve vlade. To pa pomeni ohraniti osnovne stebre, ki jih je gradila Berlusconijeva vlada. Taktika, ki so jo Prodijevi nasprotniki izbrali, je napasti vsako vladno potezo in stalno dvigati temperaturo v državi. Istočasno je zanje potrebno onemogočati vladi komunikacijo z vo-lilci. Oba cilja sta dosegljiva, ker se sama koalicija pogosto biča po hrbtu. Strog in težak lanski finančni zakon Pad-oa Schioppe, ki so ga podprli vsi evropski forumi in mednarodne banke, je v široki medijski kampanji (tri televizije Mediaset, vsaj ena televizija RAI, vrsta časopisov itd.) ustvaril podobo Prodija in levice, ki iz ideoloških in ne ekonomskih razlogov nalagata državljanom prekomerna davčna bremena (da so davki in dajatve visoke, je res). Prodijeva vlada je postala vlada davkov in ta parola se je oprijela ljudi. V nasprotju z omenjeno podobo so desnosredinske stranke, a tudi Confindustria in drugi družbeni akterji, pričeli izpostavljati liberalno in prosto tržišče, ki ga Berlusconijeva vlada z dejanji ni uresničevala (komu bi to koristilo?). Berlusconi je bil garant obstoječih monopolov. Slednje (monopoliste) pa motijo reforme, začenši z Bersanijevo, ne želijo pa si enakopravnega tekmovanja na trgu, ki ni več samo italijanski. Dokazov za to je več. Pri prodaji Pirellijevega deleža v Teleco-mu, ki je do prodaje zaradi dolgov omogočil Tronchettiju Proveri, da z manjšinskim deležem obvladuje telefonski kolos, je italijanska vlada povsem pravilno in z velikim obzirom postavila nekaj količkov, da ne bi popolnoma razprodali tujcem tudi strateško podjetje, kot je telefonsko v vseh svojih oblikah delovanja. No, Confindustria, njeno glasilo il Sole 24 ore in seveda desnica so zagrmeli, da daje Prodi uzde tržišču in se neprimerno vmešava v poslovni svet. S "trga" so se sicer oglasile le običajne banke in ne industrijci, vendar je propaganda slepa. Isti lobiji in prekaljeni liberisti so dolga leta pridno molčali, ko je bivši guverner italijanske banke Fazio skušal obzidati italijanske banke pred tujimi v korist skupinic italijanskih mešetarjev, ki so razdirali sebi v korist italijansko gospodarsko tkivo. Prav tako so molčali, ko je velika industrija prehajala v tuje roke, sami pa so si polnili žepe z milijoni, ki so jih vlagali v vile in barke. Skratka, med desno politiko in gospodarskimi lobiji severne Italije se je otipljivo ustvarila naveza, ki si ne želi reform: ne pod Berlus-conijem in ne pod Prodijem. Od velikih podjetij (koliko pa jih je še ostalo?) se je zato samo Fiat z Marchionejem na čelu pričel ponovno ukvarjati z delom, z industrijo in s proizvodnjo avtomobilov, ki so konkurenčni. Množica velikih in malih zagovornikov prostega trga bogati s finančnimi špekulacijami, s kitajskimi škatlami, matrjoškami, prodajami itd. Vse to početje pa potrebuje privoljenje politike in davkarije. Berlusconi je to zagotavljal, Prodi ne. Rentniki so se zato združili. Do vo lj je po gled na naš Trst. Oklepaj o Trstu: tržaško pristanišče ne more nikamor, ker nad njim bdi roka tiste politične desnice, ki se napaja z glasovi in denarjem tržaških rentnih petičnežev. Ti nočejo, da bi jim pokvarila razgled množica ladij s kontejnerji, ki pluje v Trst, Koper, v Tržič in še kam. V Trstu tradicionalno zmaguje stranka nepre-mičnosti ali "no' se pol'". Parola je osvojila dobršen del Italije. Ko gre za vzvratno vožnjo, Trst marsikdaj prednjači (glej "melone" in Severno ligo). Obramba lastne nepremične trdnosti je nedvomno zgradila obzidje proti Prodiju. S tega obzidja padajo na vlado in koalicijo puščice v obliki retorike in laži. Puščice so namazane s strupom. Tu ni "usmiljenja", tu ni dialoga, ki ga stalno priklicuje v zavest državljanov predsednik države Napolitano. Žal ima Prodijeva vlada premalo interne kohezije, da bi strnjeno razstavljala zid desnice in predstavljala lastne reforme. Sam Prodi ima nesrečo, da večkrat zaide pred mikrofoni v težko razumljivo govorico. Novinarji mu spretno zoperstavijo govorca, ki zaobjame svet z dvema stavkoma... Drugo in zame nepričakovano jedro odpora se je ustvarilo v delu cerkvene hierarhije. Najbližji dogodek (ko pišem Ogledalo) napetosti je prvomajski koncert sindikatov v Rimu. Napovedovalec je s težjimi besedami označil Cerkev za nepremično in nesposobno napredka. Med koncertom so se prireditelji - sindikalisti opravičili. Vatikansko glasilo L'Osservato-re Romano pa je napovedovalčeve besede v mastnem naslovu označilo kot "teroristične" . Skratka, vodstvo cerkvenega glasila je provoka-tivno misel izenačilo s terorizmom. S tem se je časopis navezal na resnično teroristične grožnje proti predsedniku škofovske konference Ba-gnascu in podkrepil tezo, da vlada v Italiji izrazito protiklerikalno vzdušje. Ko je bil Berlusconi, tega vzdušja očitno ni bilo... Opazno je torej, da se Cerkev kot posvetna ustanova v Italiji izrazito opredeljuje v (iskanem ali ne) sozvočju z desnosredinsko opozicijo. Del Cerkve želi zaustaviti Prodijeve reforme glede družinskega prava oziroma nezakonskih parov in drugih etičnih vprašanj. . Vladni osnutek o nezakonskih zvezah (DICO) je tako sprožil izrazito politične reakcije nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov. Slišali smo celo tezo, da verni poslanci tega zakona ne smejo podpreti, če želijo ostati v cerkvenem občestvu. Tudi omenjeni zakon, kot tisti o razporoki in splavu, dejansko nikomur ničesar ne vsiljuje. V pravni red uvaja le elemente, ki so jih sprejele številne evropske države, vključno s katoliško Španijo. Cerkev ima pravico, da izrazi svoje mnenje, zamisliti pa se mora, ko pričenja uporabljati besede, kot so terorizem, v zvezi z neko polemično izjavo, ali ko javno pritiska na verne politike. Eno so polemika in stališča, drugo je slediti težnjam, ki želijo ošibiti laično družbo in državo. Pri tem se dodatno razbija nujni dialog med verniki in laiki. Ni slučaj, da se bo ta dialog (ne brez polemik) ustvaril prav v Demokratski stranki, ki jo bodo mnogi začeli rušiti že pred nastankom. Ni slučaj, da nekateri škofje s posebno močjo pritiskajo na Marjetico. Razbitje načrta o stranki laikov in katolikov bi utrdilo sedanji položaj konservativnega cerkvenega krila in ubilo vsako reformistično voljo Prodijeve koalicije. Ni namreč od muh niti izrečena potreba, da se združijo stranke tako imenovane radikalne levice. Razpršene so šibke, združene bi bile močnejše in bi ustvarile možno "drugo nogo" levosredinske koalicije. Tudi ta perspektiva ne prija. Če povzamemo, je v Italiji popolnoma jasno, da je vsaka priložnost ugodna za ustvarjanje napetosti. Umor Vanesse Russo v rimski podzemski železnici, ki sta ga izvršili mladi Romunki, je sprožil obširno medijsko kampanjo. Gledano s treznimi očmi, bo moralo sodišče ugotoviti, če sta Romunki med ropom ubili Va-nesso namerno ali pa, če je imela pri umoru svoj delež nesreča. Zabiti nekomu dežnik v oko ni z nobenega vidika enostavno. Dejstvo pa je, da so televizije s pompom pokazale prizor, ko so svojci in ljudje v cerkvi med pogrebno svečanostjo pričeli žvižgati župniku, ko je spregovoril o odpuščanju. Pogreb se je spremenil v demonstracijo proti tujcem. Je slučaj, da se kampanja sproža, ko vlada želi sprejeti nov zakon za priseljence? Dejstvo je, da se v Italiji bije težka bitka med obstoječim in reformami. Kako težavno je kaj spremeniti, kažejo (sicer vedno zmotljive) sondaže, ki pripisujejo krepko zmago desnici. Prvo jasnejšo smer bodo pokazale upravne volitve, ki bodo v številnih krajih Italije in tudi v naši deželi. Reforme pomenijo za vlado Tanta-love muke, o tem ni dvoma. Brez konkretnih reform pa bo Prodijeva vlada "mrtvec, ki hodi'. To si želijo Prodijevi nasprotniki. Tega ne sme dovoliti sicer prepirljiva in težko "obvladljiva" vladna koalicija. Oklevanje je pot, ki si jo želijo nasprotniki. Zato gradijo nad državo svinčeno stre ho. PISMA UREDNIŠTVU Naslov 94fi Dragi Primorski, prejšnjo soboto ste objavili poročilo o poteku seje občinskega sveta v Zgoniku. Kot bivšega župana me je že na prvi pogled pritegnil agresiven naslov: »Mirko Sardoč kot Brežnjev«. Takega naslova nisem mogel povezati s prosvetljenim županom Mirkom Sardočem. Po branju poročila sem se odločil, da napišem svoje občutke. Županu Mirku Sardoču je bila letos naložena dolžnost, da govori v Rižani kot predstavnik slovenskega dela tržaškega prebivalstva. Iz govora je bilo razumeti, da je njegov pogled na svet in na našo domačo stvarnost širši od slovenske manjšinske problematike, ker je zavzeto brez ovinkov obravnaval sožitje ljudi ne glede na njihovo narodno in politično pripadnost. Tako si Mirko Sardoč zasluži priznanje za iskreno izpoved optimistične vizije našega sobivanja, sodelovanja, sožitja in za doseganje soglasja pri sprejemanju upravnih sklepov v korist vseh svojih občanov. Taka pot je koristen način za dejansko ustvarjanje strpnosti, ki omogoča hitrejše doseganje blagostanja in prijetnega enakopravnega vzdušja v družbi. Osebno bi primerjal župana Sardoča recimo z Nelsonom Mandelo in Willyjem Brandtom. Edvin Švab Prevajalcev honorar V dnevniku sem 3. maja t.l. bral v članku podpisanem s kraticama nd, da je edina negativna nota na posvetu o slovensko italijanskih odnosih med letoma 1880 in 1956 bil slan prevajalčev honorar, ki si ga sekcija VZPI-ANPI iz Štarancana ni pričakovala. Ker se me zadeva neposredno tiče, posredujem bralcem nekaj dodatnih dejstev in stališč. Ko so me iz Štarancana poklicali, da bi jim nudil storitev in ne usluge, so izrecno napovedali, da bo na razpolago denarno nadomestilo. Sam sem trikrat vprašal in preveril, ali sodi posvet v sklop občinskih pobud povezanih s 30. obletnico pobratenja z Renčami, kar pomeni, da nosi stroške občinska uprava in ne VZPI-ANPI. Ko so me na koncu triurnega garaškega dvosmernega prevajanja osebnosti, kakršni sta Branko Marušič in Fulvio Salimbeni (in ne kakšnega agitprop pozdrava) - poleg posegov občinstva -, vprašali, koliko je storitev vredna, sem se še enkrat pozanimal, ali bodo strošek prenesli na občinsko upravo. V skladu s cenikom, ki velja za dober-dobsko, sovodenjsko in števerjansko občinsko upra- vo sem povedal znesek. Denarja v tistem trenutku nisem pričakoval, ker vem, kakšni so ritmi izplačevanja javnih uprav, a sem ga čez nekaj minut prejel. Sedaj pa javni očitek o nekakšni neobčutljivosti ali kaj! Meni ne bo nihče dajal lekcij o prostovoljnem delu, zlasti ne, če gre za vrednote antifašizma in NOB. Zato naj si pisec- volunterski greenhorn - tisti zadnji stavek v prispevku zapiše za uho. Da pa ne bo sprenevedanja, naj bralci vedo, da je inkriminirani znesek bil vreden 160,00 evrov. Prejšnji teden sem inštalaterju za dvajsetmi-nutni poseg odštel 90,00 evrov. Aldo Rupel Spoštovanje drugega Julijan Čaudek ima dokaj čudno pojmovanje spoštovanja drugega in njegove svobode razmišljanja, kakor je razvidno v Žarišču (PD 4. 5. 2007). Zgraža se nad napovedovalcem Rivero, ki da je »ostro napadel katoliško Cerkev in papeža Benedikta XVI«. Vsebina »napada«, kot je (skoro) vsakdo lahko razumel, se ni tikala (razen v igri besed) toliko teorije o Darwininovi teoriji evolucije, Rivera je na ironičen (zakaj »nespoštljiv« kakor ga je označil tudi sam PD?) način opozoril katoliško Cerkev na nekatere njene nedoslednosti : da je odklonila verski obred Wel-byju (ne pa dekletu, ki se je prejšnji teden samomo-rilo, op.pisca), medtem ko ni imela istih pomislekov v zvezi z zločinci kot sta bila npr. diktatorja Franco in Pinochet. Noben prazni slogan torej, pač pa neizpodbitna dejstva, na katera so svojčas opozorili tudi mnogi katoličani sami, med temi teologa Filippo Gentiloni in Adriana Zarri. Zgovorno je tudi, da ob napadu na »papežoskrunca« Rivere nihče izmed »adeptov« ne skuša vsebinsko odgovoriti njegovim izjavam, priča smo le kričavemu zgražanju... Za Čau-deka (sicer, žal, ne samo zanj, če pomislimo na ob tej priliki »pokončno« laično držo samega predsednika Napolitana, Prodija, sindikatov in RAI-a) pa je Rivera nespoštljiv in nezrel. Ker si je upal kritizirati katoliško Cerkev in samega papeža(!!!). Niti besedice pa o tem, da je napovedovalca zaradi te kritike uradno glasilo RKC označilo za terorista.Obrobno seveda. Res nekam čudni kriteriji vrednotenja medsebojnega spoštovanja in svobode razmišljanja... Viljem Gergolet trst - O predelavi, trženju in uživanju vina Že od antičnih časov vinska kultura del človeške kulture Vinska kultura je del človeške kulture, ki je povezana s predelovanjem, trženjem in uživanjem vina. Razvila se je že v antičnih časih, ko je vino postalo dopolnilo k hrani in pomemben družabni element. Okrog vina in vinske trte so se skozi stoletja vedno pletle zgodbe, ki so bile pogosto zavite v nekakšno mistiko. O gojenju vinskih trt in pridelovanju vina se je pred kratkim govorilo na sedežu tržaške Trgovinske zbornice, kjer je občinstvo prisluhnilo vsem skrivnostim dobrega in kakovostnega vina. Srečanje z naslovom »Vino med umetnostjo in znanostjo - Zgodovina vina od grozdja do končnega potrošnika« je pripravilo kulturno združenje Amici del caffe Gambrinus, konference pa se je udeležil tudi cenjeni enolog Gianni Menot-ti. Večer je s pogledom nazaj uvedla Maura Sacher, ki je podala izčrpen vpogled v razvoj trte in začetke njenega trženja. Začela je z zanimivimi legendami, ki pričajo o prvih pojavih vinske trte. Iz legend izhaja še danes veljavna značilnost vina, da je vino za zdravje in počutje čudovita pijača, dokler ne prekoračimo praga, ko postane vino strup, ki osmeši in naredi za norca vsakogar, tudi velikega misleca. Pripovedovalka je nato preletela stari Egipt, kjer je bilo vino sveta pijača, ki so jo darovali bogu rodovitnosti Ozirisu, antično Grčijo, kjer vina niso nikoli pili med jedjo, temveč po končanih obrokih. Za Grke je imelo vino simbolični pomen, je pojasnila Sacherjeva in dodala, da so tudi oni promovirali zmerno pitje tega napitka. V nadaljevanju se je govornica ustavila pri starih Rimljanih, ki so za razliko od Grkov vino srkali med uživanjem hrane. Ker je bilo v rimski kulturi vino nekakšno dopolnilo k hrani, so Rimljani zvesto upoštevali osnovne okuse jedi, na podlagi česar so se nato odločali za primerno vino. Radovedno občinstvo je tudi izvedelo, da so stari Rimljani odlično poznali tehnike shranjevanja vina, na majhne sode so lepili etikete, predelovali različne sorte vin... Vino je ničkolikokrat citirano tudi v bibliji, na daljnem vzhodu je trta veljala za drevo življenja, vinogradniki pa so si že v najstarejših časih izbirali svoje zaščitnike. Trta in njeni sadeži se večkrat pojavljajo kot osrednji motiv na platnih najznamenitejših umetnikov, mistično moč trte pa nad- robno opisujejo tudi razna literarna dela. Skratka, vino ima že od nekdaj pomembno vlogo, dandanes pa je vino tudi pijača, ki jo znanstveno lahko obravnavamo z več vidikov. O znanosti predelovanja dobrega in kakovostnega vina je nato spregovoril enolog Gianni Menotti (vodič po italijanskih vinih Gambero Rosso gaje lani imenoval za enologa leta), ki upravlja prestižno vinsko klet "Villa Russiz" v Koprivnem v goriški pokrajini. Uvodoma je spregovoril o neizbrisnih sledovih preteklosti, ki so Brda že zdavnaj zaznamovali kot kraj trte in vina. Lega, rodovitna prst in predvsem blago podnebje so vzpodbudili zasajanje vinskih trt že v starih časih, kmetija Russiz pa se je v teh krajih pojavila v drugi polovici 19. stoletja, ko je francoski grof Teodoro De la Tou- r skupaj z ženo avstrijskega rodu Elvino Ritter v te kraje prinesel nekaj znanih trt, ki so do tistega časa uspevale le na francoskih gričih. Zgodovina podjetja je zanimiva in intrigantna, pomemben pa je tudi socialni značaj kmetije, ki so ga vinarji ohranili vse do današnjih dni. Menotti je v nadaljevanju postregel s postopki, kijih enologi in vinogradniki uporabljajo pri določenem vinu, naštel pa je tudi široko sortno zastopanost na kmetiji Villa Russiz. Tu predelujejo chardon-nay, sauvignon, tokaj, beli in sivi pinot, odlična pa so tudi rdeča vina. Vse omenjene sorte se lahko kosajo z večkrat precenjenimi francoskimi vini, je menil Menotti in dodal, da si vina iz naših krajev le počasi utirajo pot med »vinsko elito«. »Kljub temu pa trdno verjamem, da bo našim vinom prej ali slej pripadla fama, ki si jo dejansko zaslužijo«, je še povedal govornik, ki je tudi prepričan, da imajo Brda med drugim samosvojo in edinstveno lego, saj ležijo med morjem in rodovitnimi ter s soncem obsijanimi hribovitimi griči. Srečanje je ponudilo zanimivo potovanje v svet pridelovanja grozdja, ki zori na trti, vino se nato rodi med alkoholnim vretjem, doseže svoj vrh v kakovosti in se s staranjem zlomi, tako kot človek. Vsako vino je torej enkratno in neponovljivo, kar velja tudi za nas ljudi, pogoj za vrhunsko vino pa še naprej ostaja marljivo delo, ki ga človek vloži v pridelavo in predelavo tega napitka. (sč) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 9. maja 2007 3 deželna vlada - Odnosi med zavezniki Illyjeva koalicija v zadnjem obdobju preživlja težke čase Kamen spora zlasti vprašanja okolja - Napeta situacija med deželnimi svetniki LD TRST - Deželna koalicija predsednika Riccarda Illyja ne preživlja dobrih časov, prej nasprotno. V zadnjih dneh je namreč stopilo v osredje kar nekaj žgočih problemov, ki so tako ali drugače vezani na okolje. Gre zlasti za polemike o tržaških plinskih terminalih in o načrtovani gradnji cementarne pri Torviscosi v južni Furla-niji. Zaradi terminalov so na Illyja jezni zlasti zeleni, ki grozijo z izstopom iz večinske koalicije, bolj zapleteno pa je vprašanje cementarne, ki jo načrtujejo pri Torviscosi. Na tehtnici niso pri tem le od no si s stran ko Ze le nih, tem -več tudi med Illyjem in Levimi demokrati, ki v južni Furlaniji odklanjajo novo cementarno. Na njihovi strani se je znašel tudi Mauro Travanut, vodja deželnih svetnikov Hrasta. Večja skupnina krajevnih upraviteljev LD iz spodnjega dela videmske pokrajine poziva deželno vlado, naj še en krat raz mis li o ce men tar ni in naj si vzame čas za odločitve, ki ne smejo biti prenagljene. To je dejansko stališče, ki ga zagovarja tudi Travanut. V deželni skupini LD pa je Tra-vanutovo stališče precej osamljeno. Vsi se sicer zavedajo pomena, ki ga imajo ce men tar na in dru gi okolj ski prob -lemi, Travanutu pa očitajo, da je s svojimi kritikami na račun deželne vlade in Illyja šel predaleč, saj se je problem iz okoljskega prelevil v političnega. Skratka precej zrahljani odnosi med Illyjem in Travanutom, ki ima za seboj lo kal ne pred stav ni ke v juž ni Fur la ni -ji, kjer j e stranka LD še kar močna in vplivna. Napetosti v Demokratični zavezi seveda izkorišča opozicija Doma svoboščin, ki bo polemično soočenje o uplinjevalnikih in zlasti o sporni cementarni prenesla v deželni parlament. Desna sredina skuša od teh afer iztržiti čim večji politični in obenem predvolilni dobiček, zato bo morala hočeš nočeš leva sredina strniti vrste okrog predsednika Illyja, v nasprotnem primeru se zna zgoditi marsikaj. Illy je v prejšnjih dneh večkrat povedal, da sprejema kritike in da je pripravljen na soočenje z zavezniki in z opozicijo, ne sprejema pa žalitev in osebnih napadov. V nekaterih izjavah in stališčih političnih predstavnikov se je namreč pojavilo tudi ime obrata družinskega obrata Illycaffe, ki ga pred sed nik De že le ni ho tel ni ko li vpletati v politične zadeve. Predsednik Dežele Riccardo Illy je v teh dneh tarča ostrih kritik tudi s strani zaveznikov kroma Bančni rop v Fiume Venetu FIUME VENETO - Dva zakrinkana roparja sta včeraj približno ob 11. uri oropala podružnico Unicredita v Fiume Venetu. Zlikovca, ki sta osebju in drugim pristonim v banki grozila z rezilom, sta takoj po ropu pobegnila z avtomobilom Y10. Registrsko številko si je zapisal eden od mimoidočih, vendar to ni bilo v veliko pomoč karabinjer-jem, saj so avtomobil kmalu zatem našli nedaleč od banke. Kot se je izvedelo, sta roparja odnesla približno 3 tisoč evrov. V trenutku ropa je bil v banki samo en uslužbenec in nekaj strank. Po pripovedovanju prič sta bila roparja stara od 30 do 35 let in sta si takoj po tem, ko sta vstopila v banko, preko obraza potegnila najlon-ski nogavici in od uslužbenca banke zahtevala, da jima izroči denar. Zaradi posesti mamil aretirali kosovska zakonca VIDEM - Leteči oddelek videmske kvesture je v ponedeljek aretiral kosovska zakonca Samija Dervišaja in Mamuio Dervišaj, ki imata stalno bivališče v Zuglianu pri Vidmu. Pri zakoncih so našli 120 gramov heroina, ki je bil po mnenju policistov namenjen za prodajo. Zakonca Dervišaj sta politična begunca, status pa jima je priznalo tržaško sodišče za mladoletne, potem ko so njuno prošnjo s podpisi podprli prebivalci Zugliana. Pred tem je vi-demska kvestura njuno prošnjo za priznanje statusa begunca zavrnila. šola - Slovenske oblasti Izlet v Slovenijo za naše učence in nižješolce TRST, GORICA, ŠPETER - Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo sta tudi letos priredila nagradno strokovno ekskurzijo za 246 učencev petih razredov osnovnih šol s Tržaškega in Goriškega ter dvojezične šole iz Špetra in za 45 malih maturantov nižjih srednjih šol iz Italije. Petošolci se skupaj z 28 spremljevalci odpravljajo na ekskurzijo že danes, ko se bodo z različnih lokaciji z avtobusi odpeljali proti Ljubljani. Tam si bodo ogledali mesto in predstavo Darinke Kladnik Deklica z violino v Lutkovnem gledališču, v popoldanskih urah pa bodo obiskali Postojnsko jamo. V večernih urah je predviden prihod domov. Mali maturanti pa gredo skupaj s štirimi spremljevalci na pot jutri zjutraj, njihov izlet pa bo trajal do sobote. Jutri si bodo ogledali znamenitosti Idrije in Škofje Loke, v petek pa se bodo seznanili s pomembnimi spomeniki in muzeji v Kranju, Radovljici, Kropi in Prešernovi Vrbi. V soboto se bodo mimo Jesenic in preko Kranjske gore z avtobusom podali na gor ski pre laz Vršič s pa no ram skim po gle dom na Julijske Alpe, nakar se bodo spustili v Dolino Trente, kjer si bodo ogledali sedež Triglavskega narodnega parka in Trentarski muzej. Pot jih bo dalje peljala v Kobarid na ogled muzeja prve svetovne vojne, nakar se bodo po Soški dolini odpeljali proti domu. zagreb Gre za enega od pogojev v pogajanjih z EU Hrvaška bo pospešila postopek za prodajo nepremičnin tujcem ZAGREB - Hrvaška vlada bo pospešila obravnavanje zahtev tujih državljanov za nakup nepremičnin na Hrvaškem, poroča Večernji list na svoji spletni strani. Pospeševanje postopka za državljane Evropske unije je eden od pogojev, ki ga mora Hrvaška izpolniti za začetek pogajanj o poglavju prostega pretoka kapitala. Pogoj sicer izhaja tudi iz sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med EU in Hrvaško, ki velja od februarja 2005. S slednjim se je Hrvaška zavezala, da bo sprostila trg nepremičnin za članice EU do 1. februarja 2009. Pred tem je brezpogojno ali delno načelo vzajemnosti uredila z 22 članicami EU, vključno s Slovenijo, kot tudi s približno 20 drugimi državami. Hrvaška vlada je tudi poenostavila postopek izdajanja soglasij za nakup nepremičnin, ki jih ne izdaja več zunanje, temveč pravosodno ministrstvo. Na pravosodnem ministrstvu so potrdili, da so izdali več kot 6000 soglasij, napovedali pa so, da imajo še približno 2000 zahtev tujih državljanov, ki jih nameravajo rešiti do jeseni. Dodali so, da vsak mesec dobijo med 150 in 200 novih zahtev za nakup nepremičnin. Od konca marca, ko je hrvaška vlada v skladu z načelom vzajemnosti odprla hrvaški trg nepremičnin za slovenske državljane, je dovoljenje za nakup nepremičnine dobil tudi že prvi slovenski državljanu. Sicer pa je do potrditve vzajemnosti s Slovenijo 26. marca Hrvaška zavrnila vse zahteve slovenskih državljanov, ki so od leta 1991 vložili 888 zahtev. Slovenski državljani lahko pridobijo soglasje za nakup nepremičnin na Hrvaškem v skladu z zakonom o lastništvu in drugih stvarnih pravicah. V skladu z zakonom pravna ali fizična oseba, ki je bila zavrnjena, ne more vložiti iste zahteve v naslednjih petih letih od dneva, ko je vložila prvo zahtevo. Slovenija je junija lani sprejela zakon o priznavanju vzajemnosti s Hrvaško. Kot je prejšnji mesec dejal slovenski veleposlanik v Zagrebu Milan Adamič Orožen, je Slovenija odobrila nakup nepremičnin trem hrvaškim državljanom od skupno 17 zahtev. Slovenski zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v EU na nepremičninah sicer določa, da fizične in pravne osebe države kandidatke za članstvo v EU lahko pridobijo to lastninsko pravico, če obstaja vzajemnost, ki se ugotavlja v skladu z zakonom o ugotavljanju vzajemnosti. Vzajemnost pa je podana, če slovenski državljan ali pravna oseba s sedežem v Sloveniji lahko v državi tujca pridobi lastninsko pravico na nepremičninah pod enakimi ali podobnimi pogoji, kot to velja za tujca. (STA) tiskovno sporočilo - Ustanovitev Kraške gorske skupnosti Predlogi Levih demokratov za premostitev problemov TRST - Danes zjutraj se bo na Deželi nadaljeval postopek, ki naj bi privedel tudi do ponovne ustanovitve Kraš ke gor ske skup nos ti. Pred sed ni ka obeh pris toj nih de žel nih ko mi sij sta na mreč skli ca la se sta nek ve či ne, ki bo ob prisotnosti odbornika Marsilia razpravljala o vsebini zakonskega predloga št. 247 »Norme za razvoj in valorizacijo goratih območij«. V sklopu tega besedila so tudi specifična določila o ustanovitvi Kraške gorske skupnosti; ta določila pa predstavljajo nekatere kritičnosti, zaradi katerih so različni subjekti, v prvi vrsti upravitelji kraških občin, izrekli določene pomis-le ke. »Da bi stvar prešla od načelnih stališč h konkretnemu reševanju v okviru obstoječe deželne zakonodaje, smo Levi demokrati v prejšnjih mesecih predstavili pristojnima odbornikoma in Predsedniku Illyju nekaj predlogov, ki naj bi pre mos ti li vsaj ne ka te re ovire pri nastajanju Kraške gorske skupnosti,« v tiskovnem sporočilu pi- še deželena svetnica LD Tamara Bla-žina. O tej problematiki je bilo govora tudi na nekaterih neformalnih srečanjih; na podlagi le teh so pristojni deželni uradi pripravili amandmaje, ki jih mora sprejeti še deželni odbor ter večina Demokratične zaveze. V glavnem bi morali popravki zadevati tri vprašanja: odpravo obveze o predhodni ustanovitvi Kraškega parka (tega bi morala obvezno skupaj s peri-metracijo določiti sama KGS) in črtanje določil, ki predvidevajo, da morajo ob či ne Kraš ke gor ske skup nos ti se - stavljati teritorialno kontinuiteto. Ne nazadnje bi moralo biti omogočeno občinam, ki so glavna mesata pokra-jin(npr. Trst) in torej že po zakonu določena kot Aster, da se lahko s svojim goratim območjem vključijo tudi v KGS. S temi popravki bi bili v glavnem odpravljeni problematični aspekti. Vse ka kor je bi stve ne ga po me na, da začne razprava v pristojni deželni komisiji, kjer bodo tudi avdicije prizadetih subjektov in kjer bo možno eventuelno zakonsko besedilo še popraviti. Zadnjo besedo ima seveda deželni svet; pričakovati je, da bo zakon sprejet še pred poletjem. »Vsekakor ne gre samo za vprašanje Kraške gorske skupnosti, ampak za vse posege, ki so v zakonu predvideni v korist goratih območij. Skupaj s Podeželskim razvojnim načrtom bo predstavljal odskočno desko za nadaljnji razvoj tukajšnjega teritorija: za dejavnosti, ki se na njem odvijajo a tudi za ljudi, ki na njem živijo in delajo,« še piše v tiskovem sporočilu Tamara Blažina. deželni šolski urad - Pobuda Danes se v Trstu začenja mednarodni kampus dijakov Napovejmo Evropo skupaj TRST - Da nes po pold ne se bo v veliki dvorani liceja Galilei v Trstu začelo tridnevno mednarodno srečanje dijakov z naslovom Napovejmo Evropo skupaj. Šlo bo za mednarodni kampus, ki se ga bo udeležilo približno osemdeset dijakov, ki prihajajo iz šol z italijanskim in slovenskim učnim jezikom iz FJK, iz šol s slovenskim, italijanskim in ma džar skim uč nim je zi kom iz Slovenije ter iz šol iz Veneta in z avstrijske Koroške, cilj pa je zbliževanje in spodbujanje izmenjave izkušenj ter sploh sodelovanje med mladimi na čezmejnem območju v luči skupne gradnje nove Evrope. Pobudo prireja Deželni šolski urad FJK v sodelovanju z generalnim konzulatom Italije v Kopru, Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Deželo FJK, deželnim odborom za komunikacije Corecom, tržaško Občino in Pokrajino ter s tržaškim uradom za Evropo Europe Direct. Uvod v današnje srečanje bo predstavljala pesem zbora liceja Galilei, nakar bo po uradnih pozdravih nastopil predsednik odbora Corecom Franco Del Campo, za njim pa predsednik in ustanovitelj programa Equals ter ravnatelj British School iz Trsta Peter Brown, Claudio Federico z glavnega ravnateljstva za mednarodne zadeve pri italijanskem ministrstvu za šolstvo in Michele Di Cinto z Deželnega šolskega urada iz Veneta. Ob tej priložnosti bodo dijaki liceja Galilei predstavili resolucijo, s katero je zavod zmagal na vsedržavni selekciji za Evropski mladinski parlament., v večernih urah pa bo v gledališču Silvio Pellico v Ul. Ananian dijaški gledališki večer. Jutri se bo kampus z delavnicami o Lizbonski deklaraciji iz leta 2000 preselil na višjo srednjo šolo Pietro Coppo v Izolo, v petek pa ponovno v Trst, kjer se bo tudi zaključil. 4 Sreda, 9. maja 2007 GOSPODARSTVO / sdgz - Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti obiskal podjetja SDGZ To je bil prvi obisk v okviru načrtovanih neposrednih stikov zbornice s podjetji TRST - Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je včeraj na povabilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja obiskal nekaj pomembnih slovenskih podjetij, članov tega združenja. V spremstvu podpredsednika SDGZ Borisa Siege, predstavnika SDGZ v odboru Trgovinske zbornice Marka Stavarja in direktorja SDGZ Andreja Šika sije Paoletti med dopoldanskim obiskom ogledal podjetja Adriae-nergy Srl, Neonseven Srl, Petrovizza Marmi, zgoniško obrtno cono in prenovljeno gostilno Valerija na Opčinah. Kot beremo v tiskovnem sporočilu Trgovinske zbornice, se obisk uokvir-ja v agendo, ki jo je predsedstvo zbornice sestavilo s tržaškimi pokrajinskimi stanovskimi združenji in katere uresničevanje se je začelo ravno z obiskom pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Neposreden stik s podjetniškimi situacijami je za Trgovinsko zbornico dragocen za boljše razumevanje potreb podjetij in naložb, ki so jih izvedla, kot tudi za konkretno seznanitev z realnimi potrebami okolja in ljudi, ki v tem okolju vsak dan delajo. Direktor SlDGZ Andrej Šik je za naš dnevnik ocenil obisk predsednika Trgovinske zbornice kot zelo uspel. Na novem bencinskem servisu na Proseku, v bližini zgoniške obrtne cone, je gosta v spremstvu gostiteljev SDGZ sprejel predstavnik podjetja Adriaenergy Marino Košuta, v podjetju Neonseven Srl, ki sodi v goriško finančno skupino KB Holding, pa njen predsednik Boris Peric s sodelavci. Neonseven je mlado visoko tehnološko podjetje s sedežem na območju proseš-ke železniške postaje, ki se ukvarja z raziskovanjem in razvojem na področju telekomunikacij in v katerem dela okrog petdeset inženirjev in tehnikov. Sledil je obisk v dveh repenskih kamnolomih, Petrovizza Marmi in K Marmi, v imenu katerih je gosta sprejel Paolo Purič, medtem ko je zgoniško obrtno cono in podjetja v njej Paolettiju razkazal predsednik te sodobne proizvodne strukture Dragotin Daneu. Zadnja etapa obiska predsednika Trgovinske zbornice pri SDGZ je bila pred kratkim prenovljena tradicionalna openska gostilna Valerija, kjer je gospodar David Fabčič gostu orisal investicijo v prenovo in razširitev gostinskega in hotelskega objekta, ki je še v teku. Na SDGZ se medtem intenzivno pripravljajo na nadaljevanje projekta Imprendero,' ki bo z vrsto dogodkov steklo v naslednjih tednih. Z leve Andrej Šik, Valentina Grego (pivovarna Cittavecchia), Marko Stavar, Dragotin Danev in Antonio Paoletti med ogledom zgoniške obrtne cone kroma trst - V prostorih Trgovinske zbornice Danes peti Dan gospodarstva TRST - V prostorih tržaške Trgovinske zbornice bo danes (začetek ob 16. uri) tradicionalen Dan gospodarstva, tokrat že peti, ki ga vsako leto skupaj z vsemni italijanskimi trgovinskimi zbornicami prireja njihova zveza Unioncamere. Namen dogodka je ponuditi zbornicam priložnost za analiziranje najpomembnejših kazalnikov o proizvodnih in zaposlitvenih gibanjih v preteklem letu in za predstavitev ocen o perspektivah pokrajinskega gospodarstva. Po uvodnem pozdravu predsednika tržaške zbornice Antonia Paolet-tija bo o položaju lokalnega gospodarstva govoril Giuseppe Capuano, direktor študijskega oddelka inštituta Ta-gliacarne. Sledila bo razprava, ki jo bosta vodila odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Sergio Baraldi in predsednik odbora Corecom FJK Franco Del Campo, napovedani pa so naslednji sodelujoči: podsekretar v ministrstvu za notranje zadeve Ettore Rosa- to, podsekretar v ministrstvu za mednarodno trgovino Miloš Budin, deželni odbornik FJK za delo, usposabljanje, raziskovanje in univerzo Roberto Cosolini, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednik AREA Science parka Gian Carlo Michellone, rektor tržaške univerze Francesco Peroni, predsednik tržaške Pristaniške oblasti Claudio Bo-niciolli in predsednik zavoda za tržaško industrijsko cono Ezit Mauro Az-zarita. Inštitut Taglicarne, fundacija italijanske zveze trgovinskih zbornic Unioncamere, od leta 1986 promovi-ra ekonomsko kulturo v državi in se ukvarja z raziskovanjem in ekonom-sko-statističnimi analizami. Od februarja 2002 je inštitut kot prvi med zasebnimi zavodi uradno stopil v nacionalni statistični sistem SISTAN, v katerem so glavni javni subjekti, ki proizvajajo statistične podatke na terenu. navtični turizem - Minister Božič odprl 12. izvedbo V Portorožu se je začel mednarodni sejem Internautica PORTOROŽ - Slovenski minister za promet Janez Božič in župan Občine Piran Tomaž Gantar sta včeraj v portoroški marini uradno odprla 12. mednarodno razstavo navtike Internautica 2007. Minister je v svojem nagovoru izpostavil pomen Internautice za slovenski navtični turizem, ki je nedvomno pomembna gospodarska panoga tudi v Sloveniji. Povedal je še, daje Internautica pomemben dogodek tako z vidika nacionalne prepoznavnosti Slovenije in navtične identitete kot tudi z vidika poslovnih priložnosti, ki jih ponuja.Statis-tični podatki kažejo, da se je v slovenskih marinah v letu 2006 število plovil s privezom na morju in na kopnem v primerjavi z letom 2005 povečalo za dva odstotka, je povedal minister. Temelj na na lo ga med na rod ne skup nos ti na področju pomorskega prometa, katerega sestavni del predstavlja tudi promet plovil za šport in razvedrilo, je po njegovih besedah zagotavljanje varnosti plovbe in s tem posledično ohranitev morskega okolja in preprečevanje onesnaževanja. »Čeprav je navtični turizem ocenjen kot prijazna dejavnost, pa so razvoj marin in porast števila čolnov in jaht v nekaterih delih Mediterana vodili k resnemu razmisleku o možnem negativnem vplivu teh vozil na okolje. Zato je pomembno, da je razvoj dejavnosti na področju plovil za šport in razvedrilo podprt s primernimi ukrepi, da bi se s tem ublažil morebitni negativni vpliv dejavnosti na okolje in obalna območja,« je povedal minister. Dodal je, da so v okviru tega države, podpisnice Barcelonske konvencije, med katerimi je tudi Slovenija, na začetku letošnjega leta sprejele osnutek smernic za zagotavljanje varstva pred onesnaževanjem morskega okolja, ki bi ga lahko povzročila plovila za šport in razvedrilo. Internautica, mednarodni in največji navtični salon v Sloveniji, ponuja vsako leto vrsto novosti domačih in tujih projektantov in proizvajalcev plovil. Ministrstvo za promet bo v okviru svo- jih pristojnosti podpiralo razvoj navtič-nega turizma in si prizadevalo za zagotavljanje varnosti plovbe na morju, je povedal minister. Obiskovalci si bodo lahko v naslednjih dneh na letošnji mednarodni razstavi navtike ogledali razstavne programe skoraj 300 mednarodnih razstavljavcev in okrog 200 različnih plovil, od su per luk su znih me ga jaht do manj ših plovil in gumenjakov. Poleg plovil razstavljavci ponujajo tudi najrazličnejše produkte, ki so tako ali drugače povezani z morjem in navtiko - od tehnične opreme, navigacijskih pripomočkov do navtičnih in športnih oblačil in obutve. V pripravi je tudi pregled oblikovalskih dosežkov slovenskega navtične -ga arhitekta Andreja Justina, katerega zadnji uspeh je sodelovanje z Russellom Couttsom pri projektu RC 44. Danes bo organizirana regata Internautica Nokia Cup 2007, kjer se bodo letos potegovali za prehodni pokal Internautice slovenski olimpijci. (STA) SDGZ: novo srečanje o finančnem zakonu TRST - Podjetje SERVIS doo in Slovensko deželno gospodarsko združenje prirejata v sredo, 9. maja, še eno informativno srečanje o finančnem zakonu in o novostih v zvezi z odpravninami uslužbencev, tokrat namenjeno italijanskim članom in podjetnikom. Srečanje bo ob 18. uri na sedežu SDGZ-Servis v obrtni coni Zgonik, Proseška postaja 29/F. Predavali bodo strokovnjaki storitvenega podjetja Servis, ki bodo orisali nova pravila, npr. za povračilo davka na dodano vrednost (IVA) pri nakupu avtomobila, ali za povračilo davka IRAP za profesionalce. Direktorica Servisa Nadja Prašelj, komercialist Stevo Kosmač in vodja oddelka za plače Dionisio Gherbassi se bodo dotaknili tudi olajšav za varčevanje z energijo, t.im. področnih analiz (it. studi di settore) in še drugih novosti iz finančnega zakona 2007. Zanimiva bo seveda tudi obrazložitev bližnje zapadlosti za vse uslužbence podjetij, ki se bodo do konca junija morali izreči, ali bodo še naprej obdržali lastni sklad za odpravnine (t.im. TFR) v podjetju, ali pa ga bodo namenili zavodu INPS oziroma drugim pooblaščenim zasebnim skladom. Gre za kar aktualno vsebino, ki je privabila številne poslušalce (v glavnem podjetnike) že na prvo srečanje v Zadružni kraški banki na Opčinah. Tokrat bo potekalo srečanje v italijanščini, zato so vsi italijansko govoreči člani in stranke SDGZ-Servis, pa tudi zamudniki prvega srečanja, vabljeni, da se ga udeležijo. Za informacije: tel. 04067248. Bolgarski transportni minister v Luki Koper KOPER - Namen obiska bolgarske delegacije v Kopru je bil preučiti možnosti za povečanje sodelovanja med koprskim in bolgarskimi pristanišči, predvsem Varno. Tako bi povečali blagovne tokove na zelo pomembni poti za tovorni promet, med severnim Sredozemljem in obalami Črnega morja, je ob koncu tristranskega srečanja med vodstvom Luke Koper, bolgarskim in slovenskim ministrom za promet, za STA povedal bolgarski prometni minister Petar Muftačijev.Po njegovih besedah naj bi sodelovanje med pristaniščema povečalo vse vrste prometnih povezav med Jadranskim in Črnim morjem. (STA) Evropska centralna banka 8. maja 2007 evro valute povprečni tečaj 08.5 07.5 ameriški dolar 1,3615 1,3558 japonski jen 163,31 162,29 kitajski yuan 10,4889 10,4342 ruski rubelj 35,0260 34,9560 danska krona 7,4516 7,4522 britanski funt 0,68230 0,68030 švedska krona 9,1655 9,1890 norveška krona 8,1220 8,1360 češka krona 28,167 28,232 švicarski frank 1,6471 1,6489 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 246,20 245,85 poljski zlot 3,7413 3,7491 kanadski dolar 1,5028 1,4946 avstralski dolar 1,6483 1,6355 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3120 3,3053 slovaška krona 33,537 33,627 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6966 0,6967 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 86,37 86,83 turška lira 1,8230 1,8190 hrvaška kuna 7,3458 7,3415 adružna Kraška banka 8. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3766 1,3484 britanski funt 0,6905 0,6746 švicarski frank 1,6781 1,6372 japonski jen 168,67 158,45 švedska krona 9,4151 8,9648 avstralski dolar 1,6896 1,6183 kanadski dolar 1,5339 1,4755 danska krona 7,6032 7,3167 norveška krona 8,3264 7,9535 madžarski florint 295,44 231,42 češka krona 32,3921 25,3503 slovaška krona 38,5676 30,1833 hrvaška kuna 7,8673 7,0152 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 8. maja 2007 _evro_ nakup prodaja 1,3818 0,6926 7,564 1,5219 165,69 1,6743 8,246 9,305 7,57 1,3478 0,6756 7,378 1,4844 161,61 1,6331 8,043 9,076 1,6256 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 8. maja 2007 Indeks MIB 30: -0,78 delnica cena € var. % ALLEANZA 10,64 -0,20 AUTOSTRADE 25,17 -1,76 BANCA ITALEASE 40,95 -0,41 MONTE PASCHI 4,9625 -0,75 BPI 12,02 -0,85 BPM 12,37 -0,08 BPVN 24,01 -0,99 CAPITALIA 6,85 -1,72 ENEL 8,395 +0,35 ENI 24,85 -0,80 FIAT 21,12 -2,49 FINMECCANICA 22,34 -1,63 GENERALI 34 -1,33 IFIL 7,91 -0,75 INTESA 6,21 -0,72 LOTTOMATICA 31,31 -0,32 LUXOTTICA 25,2 -0,16 MEDIASET 8,325 +1,33 MEDIOBANCA 17 -1,37 MEDIOLANUM 6,2 -2,01 PARMALAT 3,215 -1,29 PIRELLI 0,9 +0,27 SAIPEM 22,5 -1,19 SNAM 4,7475 -0,07 STMICROELEC 14,44 -0,67 TELECOM ITA 2,1125 -0,12 TENARIS 16,16 -3,84 TERNA 2,7925 -0,27 UBI BANCA 22,31 -0,40 UNICREDITO 7,555 -0,32 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / SLOVENIJA Sreda, 9. maja 2007 5 ministrstvo za okolje - Po govoricah o možni gradnji v Luki Koper Podobnik: Gradnja plinskih terminalov nesprejemljiva O terminalih bo danes govor tudi na tiskovni konferenci koprskega župana Popoviča Obstrukcija v DZ LJUBLJANA - Gradnja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu bi imela dokazano negativni vpliv na okolje, je včeraj povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik in dodal, da bi bil takšen energetski objekt z okoljskih vidikov nesprejemljiv tudi v Luki Koper. Na okoljskem ministrstvu pa so včeraj pojasnili, da se bo začeti državni lokacijski načrt za koprsko pristanišče končal v okviru vsebine sprejete ga pro gra ma pri pra ve, to rej brez plinskih terminalov. Dodali so še, da bi se ume šča nje ter mi na lov lah ko iz -vedlo le z novim državnim prostorskim na čr tom in z no vo ce lo vi to pre -sojo vplivov na okolje. "Ker je Koprski zaliv del Tržaškega zaliva, tudi za kakšne druge objekte v Luki Koper ali Koprskem zalivu velja enaka ugotovitev. Tukaj je na še sta liš če jas no in ne dvo u mno," je na novinarski konferenci na sedežu stranke SLS v Ljubljani povedal Podob nik. Če bi se pojavil investitor, bi moral iti skozi zelo zapletene okoljske in pro stor ske pos top ke, v ka te rih bi ugotovili, ali ima lahko tak energetski objekt formalno pogoje, da bi se za-če li pos top ki za nje go vo umes ti tev v prostor, je pojasnil minister. Vendar pa lah ko že se daj, gle de na ugo to vi tve za Tr žaš ki za liv, po Po dob ni ko vih be se -dah vnaprej nedvoumno povedo, da bi bil takšen objekt v Luki Koper z okoljskega vidika nesprejemljiv. Za Radio Slovenija je gradnjo plin ske ga ter mi na la v Lu ki Ko per včeraj zanikal tudi predsednik uprave Robert Časar, katerega izjava, da bi bil pre to vor pli na do ber po sel za pri -stanišče, je sprožila razpravo. "Na območju Luke Koper ni prostora niti ni načrta niti ni v strategiji predvideno kakršnegakoli plinskega terminala," je po ve dal Ča sar. Po Podobnikovih informacijah na nobenem od strokovnih ali organov v sestavi ministrstva še ni bila vložena vloga za postopek presoje vpliva na okolje takšnega objekta. Tudi v načrtovanem državnem lokacijskem načrtu za Luko Koper takšna možnost sploh ni bi la pro uče va na, ker ni bi la mišljena, da bi bila umeščena v ta prostor, je povedal minister. "Govorimo o dilemi ali o projektu, ki nima ne nosilca in ni bil predlagan." Plinski terminal za predelavo pli na ni do lo čen ni ti v pro gra mu pri -prave državnega lokacijskega načrta maribor Umrl pisatelj in novinar Janez Švajncer MARIBOR - V mariborski bolnišnici je v ponedeljek v 87. letu starosti umrl pisatelj in novinar Janez Švajncer. Poklicno pot je začel leta 1945 kot sodelavec predhodnika današnjega Večera, nadaljeval je pri tedanjem Radiu Ljubljana, najdlje pa je ustvarjal na Radiu Maribor. Uveljavil se je tudi kot literat. Po tem, ko je leta 1955 objavil prvo povest Streli ob meji, je napisal več pripovednih in dramskih del. Pred nedavnim je število knjižnih izdaj zaokrožil na zlatih 50, njegov celotni opus pa skupaj z radijskimi igrami, humoreskami, drugo krajšo prozo in knjižnimi recenzijami obsega več kot 550 enot. V svojih literarnih delih SE JE posvečal aktualnim družbenim temam, posameznikom z nevsakdanjimi usodami ter dogodkom iz preteklosti, tistim trpkim in zamolčanim. Sedem let je bil urednik revije Dialogi, vodil pa je tudi mariborski pododbor Društva slovenskih pisateljev. Podobnik nasprotuje kakršni koli gradnji plinskih terminalov v Tržaškem (in tudi Koprskem) zalivu za pri sta ni šče, ni ti ni na čr to van v idej -nih rešitvah, ki so še v izdelavi, so sporočili z okoljskega ministrstva. "Od samega začetka priprave državnega loka cij ske ga na čr ta na me ra v zve zi z na -čr to va njem plin ske ga ter mi na la za predelavo plina na območju koprskega pristanišča ni bila izražena - niti v pobudi za pripravo državnega lokacij -ske ga na čr ta, ki jo je po da lo mi nis tr -stvo za pro met, ni ti v smer ni cah za pri pra vo na čr ta, ki jih je po da lo mi -nistrstvo za gospodarstvo," so zapisali v sporočilu za javnost. Ume šča nje ter mi nalov bi se lah -ko izvedlo le z novim državnim prostorskim načrtom. Tega v sprejem vladi predlaga okoljski minister. "Minister za okolje in prostor bi vladi predlagal sprejem sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za skla di šče ze melj ske ga pli na oz. za plin ski ter mi nal sa mo v pri me ru, da bi mi nis ter za go spo dar stvo, kot mi -nister, pristojen za področje energetike, podal utemeljeno pobudo, da se prič ne z na čr to vanjem takš ne ga ob -jekta, pri čemer bi moralo biti iz pobude jasno razvidno, kakšne dejavnosti in v kakšnem obsegu naj bi se izvajale," so sporočili z okoljskega ministrstva. V primeru, da bi vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta bi ministrstvo za okolje in LJUBLJANA - Po ponedeljkovi neizvolitvi Marka Pavliha za podpredsednika Državnega zbora iz vrst največje opozicijske poslanske skupine so se včeraj vrstili odzivi parlamentarnih strank. Ker poslanci, ki so izstopili iz poslanskega kluba LDS, še vedno niso člani nobenega delovnega telesa, se je poslanska skupina nepovezanih poslancev odločila za obstrukcijo. Najverjetneje v petek naj bi se predstavniki poslanskih skupin sestali na kolegiju in skušali poiskati rešitev zapleta z novo zasedbo v delovnih telesih DZ. Sedem poslancev poslanske skupine nepovezanih poslancev (NP) je predsednika DZ Franceta Cukjati-ja obvestilo, da ne bodo sodelovali na zasedanjih DZ, vključno s sejami njegovih delovnih teles in kolegija. Za obstrukcijo so se odločili, ker 12 poslancem, ki so izstopili iz poslanskega kluba LDS, še vedno ni omogočeno enakovredno sodelovanje v delovnih telesih. Vodja poslanske skupine NP Matej Lahovnik je napovedal, da bodo z obstrukci-jo vztrajali do razrešitve tega vprašanja. Trenutno omenjeni poslanci namreč ne morejo dejavno sodelovati pri ključnih drugih obravnavah zakonskih predlogov na matičnih odborih, ne morejo odločati o dopolnilih, ker nimajo glasovalne pravice, ne prejemajo delovnih gradiv za seje delovnih teles. (STA) prostor začelo z aktivnostmi v zvezi s pripravo načrta, ob čemer bi se izvedla tudi celovita presoja vplivov na okolje, v postopek priprave pa bi bila vključena tudi javnost, še dodajajo na ministrstvu. Nedavno mnenje predsednika uprave Luke Koper Časarja, da je pre-tovor plina dober posel, okoljski minister Podobnik s podjetniškega vidika si cer raz ume. "Pred po goj je, da ga okoljsko in prostorsko umestiš v prostor," nadaljuje minister in dodaja, da bi bila umestitev takšnega projekta v ta občutljiv, dragocen prostor slovenske obale nesprejemljiva. Vodja poslanske skupine SLS Jakob Pre seč nik, ki se je tu di ude le žil novinarske konference, pa je menil, da je bila izjava Časarja glede na problematiko plinskih terminalov "rahlo nesmiselna, tvegana, neodgovorna in voda na mlin italijanskim investitorjem". O domnevni gradnji plinskega ter mi na la v kopr skem pri sta ni šču pa bo danes govor tudi na tiskovni konferenci v Kopru, ki jo je sklical župan Bo ris Po po vič. Kopr ski žu pan je že v prvem odzivu na Časarjeve iuzjave izrazil odločno nasprotovanje morebitni gradnji terminala. Na današn jo kon fe ren co v Ko pru so po va bi li tu di predstavnike sosednih občin iz Italije in Hrvaške, ministrstva za okolje in civilne družbe. (STA/CR) laže - Vaščane motita stalen hrup in prah Kamnolom in tovarna na »vaškem dvorišču« LAŽE - »Edina vstopna cesta v vas je polna kamionov, ki prevažajo pesek iz kamnoloma v tovarno in se jim moramo vaščani stalno umikati. V kamnolomu minirajo tudi trikrat na teden in vibracije čutimo tudi vaščani. Delovni stroji med vzvratno vožnjo piskajo, to pa se sliši tudi ob 11. uri zvečer. Po celi vasi in oko liških hribih je polno prahu,« so se pridušali domačini iz Laž, vasi s 70 prebivalci, ki leži na severnem robu krajevne skupnosti Senožeče v občini Divača, v bližini kraja pa ima gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine kamnolom in od lani še tovarno betonskih izdelkov. Nič kaj prijazno okolje za bivanje, zato se skušajo vaščani s Primorjem dogovoriti, kako razmere popraviti, da ne bi tako negativno vplivale na vsakdanje življenje. Dosedaj so z družbo podpisali že tri sporazume, zadnjega pred dvema letoma. »Na podlagi tega sporazuma smo dobili 25 tisoč evrov odškodnine za nazaj, kar pa zadeva sanacijo nekdanjega kamnoloma - zaprli so ga leta 1997 in lani na njem postavili tovarno - pa se ni nič spremenilo. Tu- ljubljana - Uspešnica Dacie Maraini Dolgo življenje Marianne Ucria sedaj tudi v slovenskem prevodu LJUBLJANA - Ob izidu slovenskega prevoda romana Dolgo življenje Ma ri an ne Uc ri a je bil v po ne de -ljek zvečer v Klubu Cankarjevega do ma po go vor z av to ri co Da ci o Maraini. Italijanska pisateljica je zna na po tem, da v nje nih be se di lih kot glavni junaki vselej nastopajo žen ske. Sko zi njen ce lot ni li te rar ni opus odseva močna avtobiografska nota, ki sega od spominov na življenje na Japonskem do bivanja pri babici na Siciliji in opisov tamkajšnje pokrajine, z njenimi vonji, barvami in glasovi. Pogovor je povezovala Neva Zajc. Marainijeva je napisala 13 romanov, šest zbirk poezije in številna dram ska be se di la. V ro ma nu Dolgo življenje Marianne Ucria se gluhonema junakinja pod pritiski dru ži ne že pri 13 le tih po ro či s sta -rim stri cem, ka te re mu ro je va otro -ke. Iz brezizhodnega položaja jo rešuje branje, prek katerega duhovno raste in se izobražuje. Ob tem se za- Dacia Maraini m ve so ci al nih kri vic in pleh kos ti oko -lice. Delo je bilo prevedeno v 19 jezi kov in je, kot je v sprem ni be se di h knjigi zapisal Tone Frelih, avtorico »do konč no us to li čil na pres to lu prve dame italijanske literature«. Frelih je v refleksiji o delu Ma-rainijeve povzel njeno misel: "Po mo jem mo ra mo kar na prej po se ga -ti v pre te klost. Spo min je na ša vest. Spomin oblikuje našo dušo. V duši se nenehno soočata preteklost in sedanjost. Samo v tem soočanju lahko raz ume mo pre te klost in se da - njost ter tudi zgodovino. Preteklosti pravzaprav ne poznamo, jo samo in ter pre ti ra mo". Dolgoletna partnerka slavnega pisatelja Alberta Moravie je prvi roman Počitnice objavila leta 1962. Med bolj po zna ni mi so še ro ma ni Spomini malopridnice (1973), Ba-gheria (1993), Glasovi (1997) in Colomba (2004). Marainijeva je leta 1973 usta no vi la fe mi nis tič no us -merjeno eksperimentalno gledališče Te a tro del Por co spi no. Nje na be se -dila so bila na začetku bliže novinarskemu pisanju, usmerjena na informiranje, kasneje pa se je izkazala kot iz red na ob li ko val ka di a lo ga. Ponedeljkov pogovor so v Cankarjevem domu pripravili v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo in je potekal v italijanščini, s simultanim prevodom. Pogovor z Marainovo je, kot rečeno, vodila Neva Zajc, novinarka Radia Koper, med tem ko je sre ča nje uve del ured -nik Zdravko Duša. (STA) di za deponijo materiala smo se že dogovorili, da jo prekrijejo z zemljo za kmetijsko rabo, pa tam še vedno odlagajo,« je povedal Marjan Delak. V zadnjih mesecih so nezadovoljni z razmerami pričeli nova pogajanja, ki naj bi jih sklenili s podpisom četrtega sporazuma. Zadnjič so se srečali pred prvomajskimi prazniki, vendar do končnega dogovora še ni prišlo. Čeprav so seznam ukrepov, ki jih mora izpolniti Primorje, da se bodo izboljšale razmere v vasi, višino letne odškodnine (ta naj bi bila 41.730 evrov) in dolžnosti Lažencev dorekli že v začetku marca, pa se zatika pri določitvi roka, do katerega naj bi bili Laženci upravičeni do denarnega nadomestila. Vaščani vztrajajo, da bi denar dobivali za nedoločen čas, medtem ko v družbi menijo drugače. »Mi želimo izplačevati odškodnino za nedoločen čas oziroma dokler bodo pogoji zaradi delovanja kamnoloma in tovarne betonskih izdelkov slabši,« je pojasnil Branko Bakaršič, »sporazum pa želimo podpisati za določen čas, ker so v njem določbe, ki jih morajo izpolniti vaščani. V prihodnjih letih v družbi načrtujemo več novih gradenj, za katere bomo potrebovali soglasja krajanov, zato želimo sporazum časovno omejiti.« Tako naj bi Primorje v skladu s sporazumom do tovarne uredilo svojo dovozno pot, da ne bodo tovarnjaki več uporabljali vaške ceste, zaposlenim zagotovilo parkirišča, popravilo streho in pročelje vaške cerkve, okoli tovarne pa postavilo protihrupno in varovalno ograjo. Vaščani pa naj bi po podpisu sporazuma ustavili vse aktivnosti v upravnih in drugih postopkih, ki zadevajo gradnjo betonske tovarne - med drugim gre tudi za prekinitev postopka na ustavnem sodišču - ter soglašali s širitvijo kamnoloma in tovarne oziroma se zavezali, da družbe ne bodo ovirali pri načrtovanih naložbah na območju v prihodnjih letih. Bakaršič je zagotovil, da bodo v Primorju svoj del naloge izpolnili v dogovorjenih rokih, kar pa zadeva zgoraj naštete težave, pa je povedal: »Kamnolom bomo odmaknili od vasi - za to čakajo še na soglasje občine Divača -op.a. - zato se bodo miniranja in izkopavanje odmaknili od vasi in prahu bo manj. Izpuste je sicer mogoče zmanjšati s proti-vetrnimi ograjami, vendar v tem trenutku celovite tehnične rešitve nimamo. Da se manj praši, ceste polivamo z vodo, tovornjaki pa vozijo z zmanjšano hitrostjo. Piskanje strojev pri vzvratni vožnji je po zakonu obvezno. Prilagodimo se lahko le tako, da del ne izvajamo v nočnem času.« Po napovedih se pogajalci znova dobijo v petek. Irena Cunja 6 Sreda, 9. maja 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it NEPREMIČNINSKE STORITVE BHEZPUÇlif CEWTÏE K [1 I1] k ] -, í y I i ] |L)\ Trg W® 3fl/6 - Trst - tri. 0403U340 fti^h'A pnnnriTin rí íüít: pokrajina - Včeraj prva seja organizacijskega sveta V Trstu se je rodila Agencija za mednarodni okoljski razvoj Pripravila bo teren Zavodu za sodelovanje pri trajnostnem razvoju (IPED-UNESCO) Prvi seji organizacijskega sveta ASIA je predsedovala predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat kroma Včeraj se je na sedežu pokrajinske uprave v Palači Galatti v Trstu zbral na svoji prvi seji organizacijski svet Agencije za mednarodni okoljski razvoj (Agenzia per lo sviluppo internazionale dell'ambiente - ASIA). Organizacijskemu svetu predseduje prof. Alessandro Nar-di, sestavljajo pa ga še direktor Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdu-sa Salama (ICTP) iz Miramara Katepal-li R. Sreenivasan (na včerajšnjem sestanku ga je zastopal njegov namestnik Claudio Tuniz), predsednik Area Science parka Giancarlo Michellone in predstavnik ministrstva za okolje Gianni Pizzati. Sestanka sta se udeležila še predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in svetovalec ministra za okolje Andrea Ferrara. Agencijo ASIA je v dogovoru z ministrstvom za okolje pred nedavnim ustanovila tržaška pokrajina. Kot so udeleženci včerajšnjega sestanka poveda- li na predstavitveni tiskovni konferenci, se bo agencija ukvarjala s problemi traj-nostnega razvoja, in to bodisi na raziskovalni kot na izobraževalni ravni. Svoj sedež bo ASIA imela v Palači Galatti, za zdaj pa bo razpolagala z 2,5 milijona ev-rov letno za obdobje treh let. Vsa sredstva prihajajo iz blagajne ministrstva za okolje. S svojim rednim delovanjem namerava ASIA začeti letos jeseni, a že to poletje bo priredila prvi dvomesečni tečaj v prostorih ICTP v Miramaru. Sicer pa je glavni namen agencije nek drug, in sicer da tako rekoč pripravi teren za ustanovitev agencije UNESCO za okolje s sedežem v Trstu. Sporazum o namerah sta v tem smislu podpisala 18. oktobra 2005 tedanji minister za okolje Altero Matteoli in generalni direktor UNESCO Koichiro Matsuura. Končno ime agencije bi moralo biti Zavod za sodelovanje pri trajnostnem razvoju (Institut on a Partnership for Enviromen- tal Development - IPED). IPED se bo ba-vil z razvijanjem ekološkega znanja ter z izobraževanjem strokovnjakov na tem področju s posebnim ozirom na države tretjega sveta. IPED se namerava zgledovati po ICTP, ki velja za eno najuspešnejših ustanov na svetu, kar zadeva posredovanje znanja državam v razvoju. IPED bo med drugim imel svoj sedež v Trstu prav zato, ker tu že delujejo ICTP ter druge podobne mednarodne ustanove, kot sta zlasti Mednarodni center za genetski inženiring in biotehnologijo (IG-BEB) ter Mednarodni center za znanost in visoko tehnologijo (ICS-UNIDO). A kakšna bo usoda agencije ASIA, potem ko bo zaživel IPED? »Vprašanje v resnici prehiteva čas,« je odgovorila Bassa Poropat. »Naš namen vsekakor je, da bi s temi pobudami ne le posredovali znanje o trajnostnem razvoju državam tretjega sveta, ampak tudi, da bi prispevali k takšemu razvoju pri nas. V tem smislu bi ASIA lahko odigrala pomembno vlogo veznega člena s krajevno znanstveno, gospodarsko in politično stvarnostjo,« je povedala. A zdaj mora ASIA šele shoditi. Glavna naloga včeraj umeščenega organizacijskega sveta je, da ji pri tem pomaga. Odprtih je še veliko možnosti. Sam seznam družabnikov je še odprt. Poleg tega bo treba imenovati upravni odbor, znanstveni svet in druge organe. »Važno je, da se je delo pričelo, saj bo le tako UNESCO lahko jeseni dokončno odobril projekt IPED,« je dejal prof. Nardi. Najbrž ni slučaj, da se je organizacijski svet zbral v teh dneh. Jutri se bo namreč v Trstu pričel Svetovni forum G8-UNESCO na temo: »Izobraževanje, znanost in inovacija: novo sodelovanje za trajnostni razvoj«, pri katerem bo sodeloval tudi generalni direktor UNESCO Koichiro Matsuura. Martin Brecelj »unabomber« Za nov pregled kovinske ploščice V zvezi s preiskavo o neznanem atentatorju, t.i. »unabomberju«, ki je s svojimi peklenskimi stroji zasejal strah po celem Trivenetu, se napoveduje nova ekspertiza. Tokrat bo do nje prišlo v okviru postopka, kjer kot osumljenec nastopa policijski izvedenec iz laboratorija za kriminalistične preiskave iz Benetk Ezio Zernar. Na včerajšnjem soočenju na sodišču v Benetkah je namreč sodnik za predhodne preiskave Stefano Manduzio poveril izvedbo nove ekspertize trem izvedencem, Luigiju Calo-riju in Antonelli Guidazzoli od meduniver-zitetnega konzorcija Cineca pri Bologni ter Danieleju Veschiju z Univerze v Bologni. Slednji imajo tri mesece časa, da opravijo svoje delo, saj je sodnik Manduzio odločil, da bo nova obravnava 21. septembra. Calori, Guidazzolijeva in Veschi bodo morali ugotoviti, ali je bila medeninasta ploščica, ki so jo leta 2004 našli v neeksplodirani bombi v neki cerkvi v Portogru-aru, poškodovana namerno ali pa je do poškodbe prišlo po nesreči oz. iz naravnih vzrokov. Prva ekspertiza, ki jo je na ploščici opravil ravno Zernar, je namreč pokazala sledove, ki naj bi se ujemali s tistimi, ki so jih puščale škarje, ki so jih preiskovalci zasegli pri inženirju iz Azzana Decima El-vu Zornitti, ki je še vedno glavni osumljenec za serijo atentatov. Ekspertiza, ki so jo pred časom naročili Zornittovi zagovorniki, pa je pokazala na morebitno poškodovanje medeninaste ploščice s strani neke tretje osebe, kar so potrdili tudi v laboratoriju znanstvenega oddelka karabinjerjev RIS v Parmi. Zasumili so Zernarja, proti kateremu na beneškem sodišču trenutno teče postopek. Prav pred tednom dni pa so postali znani rezultati nove ekspertize, ki jo je svojčas odredil tržaški sodnik za predhodne preiskave Enzo Truncellito. Izvedenec, ki je nadomestil Zernarja, Alessio Plebe, je namreč prišel do ugotovitve, da naj medeninasta ploščica ne bi bila namerno poškodovana. Izvedenci, ki jih je včeraj imenoval beneški sodnik Manduzio, bodo morali ponovno pregledati, poleg fotografij, tudi samo medeninasto ploščico. Dela se bodo morali lotiti od začetka, saj prejšnjih pet opravljenih ekspertiz ne pride v poštev. Pregledali bodo tudi računalniške file-je, ki jih je poštna policija našla v laboratoriju za kriminalistične preiskave v Benetkah, kjer je zaposlen Ezio Zernar. inovacija - Seminar Kenneth Morse (MITT) bo izobraževal podjetnike Kenneth Morse, direktor Enter-preuneurship Centra znamenitega Massachussets Institute of technology iz Bostona (ZDA), bo osebno vodil intenziven seminar strokovnega izpopolnjevanja za 50 najbolj inovativnih in ambicioznih podjetij iz Furlanije-Julijske krajine. Tečaj se bo odvijal 5. in 6. junija letos v gradu Susans v Majanu pri Vidmu, prispeval pa naj bi k okrepitvi konkurenčnosti deželnega gospodarskega sistema na globaliziranem trgu. Pobudo so predstavili včeraj dopoldne v Area Science parku pri Pad-ričah, ki tečaj organizira skupno z deželno upravo in z deželno finančno družbo Friulio. Povejmo naj, da bo prireditev tečaja stala kar 40 tisoč evrov. Podjetja, ki se ga nameravajo udeležiti, pa bodo morala odšteti po 600 evrov, kar je - spričo realnih stroškov -malo več kot simboličen znesek A kaj bo Kenneth Morse učil na seminarju? Kot so povedali na včerajšnji predstavitvi, bo skupno s svojimi asistenti analiziral nekaj značilnih primerov svetovno uspešnih podjetij, vodil bo vaje udeležencev ter jih izučil tehnike t. i. »učinkovitega govorjenja za osvojitev odjemalcev« (»elevator sales pitch«). Povedati moramo, da Kenneth Morse velja za enega največjih strokovnjakov na svetovni ravni za prodajo vi-sokotehnoloških izdelkov in da je soustanovitelj šestih svetovno znanih vi-sokotehnoloških podjetij. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril predsednik Area Science parka Giancarlo Michellone, je ameriški strokovnjak prepričan, da se morajo, če je le mogoče, najbolj perspektivni podjetniki nekega zemljepisnega območja skupno izobraževati oz. izpopolnjevati. To iz več razlogov, med drugim zato, ker je ekipi lažje prodreti kot pa osamljenim posameznikom. Prav zato je junijski tečaj namenjen večji skupini podjetij. Zainteresirani se morajo čim prej javiti Area Science parku. križ - Zadružna kraška banka prispevala za nov kombi Nogometaši Vesne odslej na tekme hitreje in udobneje Športno društvo Vesna iz Križa ima nov kombi, ki bo prav gotovo še kako v veliko pomoč društveni dejavnosti, v prvi vrsti nogometašem mladinskih in tudi članske ekipe v elitni ligi. »Novo prevozno sred- stvo je še kako pomembno za naše druš- Vidoni. Glavni delež za nakup novega kom- tvo. Nov kombi bo velika pridobitev tudi bija je prispevala Zadružna kraška banka za nogometno društvo Pomlad, s katerimi z Opčin, ki sta jo ob predaji v Križu zasto- sodelujemo in smo dejansko del tega pro- pala predsednik Sergij Stančič in podpred- jekta,« je povedal predsednik Vesne Robert sednik Adriano Kovačič. (jng) / TRST Četrtek, 10. maja 2007 7 bilčovs - Repentabrci vrnili obisk koroškim prijateljem Pobratenje najboljša pogodba za prihodnost Listino sta podpisala župana Štefka Quantschnig in Aleksij Križman Pobrateni upravitelji so se za posnetek pred občinsko stavbo v Bilčovsu postavili z evropsko zastavo v rokah BILČOVS/REPENTABOR - Po slovesnosti pred 14 dnevi v občini Repentabor so konec preteklega tedna potrdili pobratenje med obema občinama še s slovesnostjo v Bilčovsu na Koroškem. Ob tem je bilo poudarjeno, daje soglasna odločitev občinskega sveta občine Bil-čovsa, da naveže partnerske stike z zamejsko občino Repentabor v Italiji, »dejanje, kije usmerjeno v prihodnost in v koristi obeh občin«. Kot že v Repentabru sta tudi na slovesnosti v Bilčovsu podpisala listino o pobratenju županja občine Bilčovs Štefka Quantschnig in župan Repentabra Aleksij Križman. Poudarila sta, da sta se povezali občini, ki sta obe sorazmerno majhni, vendar pa zmoreta predvsem na področju obrti bistveno prispevati k zdravi in perspektivni infrastrukturi. Obe občini pa povezuje še posebno bogastvo, je ob podpisu vnovič poudarila županja Quantschnig: izpostavila je dvojezičnost, ki živi v obeh občinah. župan Križman je bilčov-sko županjo pri tem samo še podkrepil in izrazil veselje, da so že pri uradnem aktu sodelovali mnogi Bilčovščani pa tudi prebivalci Repentabra. (I.L.) tatvine na krasu bazovica - Prireditev v Gospodarski zadrugi Čudovite umetnine iz rok likovnikov - invalidov Zaradi bolezni ali nesreč prizadete ljudi pogosto srečujemo in čeprav se nam pogosto le smilijo, morda jih celo pomilujemo, pogosto ne vemo in niti ne moremo vedeti, kako bogato je njihovo življenje, vsaj do takrat ne, dokler se z njimi ne zaustavimo. Spoznati njihovo bogastvo značaja, njihovo voljo do življenja in predvsem vztrajnost in prijateljevanje in ustvarjalnost; vse to je bil namen razstave in prireditve, ki je bila minuli petek, 4.maja v prostorih Gospodarske Zadruge v Bazovici. Nekateri likovniki-invalidi slikajo z rokami, drugi s čopičem med ust- nicami. Vsem je skupno to, da ustvarjajo čudovite umetnine. Da imamo take ljudi za popolnoma nam enakovredne, če ne za celo bolj zrele in notranje bogatejše, če nič drugega kot to, že zaradi tega je bila lepa in koristna ta prireditev. Pokazala nam je vsem, da se nam taki ljudje ne smejo smiliti. Sprejemati jih moramo kot sebi enake, se z njimi družiti in prijateljevati. Otro kom in star šem otroš ke ga zbora Slomšek so ti ljudje pokazali, kako ustvarjajo svoje umetnine in da je vsestransko bogato tudi njihovo življenje in delo na invalidskem vozičku. Številni publiki je umetnike-in- valide predstavila gospa Loredana Gec, otroci pa so vsem zapeli dva spleta lepih narodnih pesmi ob glasbenem spremstvu harmonikarja Marka Ma-nina in zaradi bolezni odsotne naše redne in skrben pevovodkinje gospe Zdenke Križmančič, je otroke tokrat v petju vodila gospa Lucija Čač por. Arduini. Hvala vsem umetnikom, prijateljem našega, v zamejstvu vsem znanega invalida-športnika Pavla Križman-čiča, gospe Zdenki, ki je to vsestransko, socialno, splošno kulturno in družbeno srečanje pripravila in vsem , ki so ga izvedli. Svečanost pri spomeniku padlim v Nasiriji Ob dnevu spomina na žrtve notranjega in mednarodnega terorizma bodo danes opoldne tržaški pre-fekt Giovanni Balsamo ter predstavniki Dežele, Pokrajine, Občine, vojske in policije položili venec k spomeniku padlim v Nasiriji. Tečaji slovenskega jezika Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture sporoča, da je na voljo še nekaj mest za udeležbo na tečajih slovenskega jezika za začetnike, ki se bodo kmalu začeli. Tečaji bodo potekali dvakrat tedensko v večernih urah, za informacije in vpis pa je na voljo tajništvo Italijansko-slovenskega centra v Ul. Valdirivo 30 od 17. do 19.30 razen ob sredah in sobotah, telefon 040-761470 oz. 040-366557. Seminar o prostovoljnem delu Organizaciji prostovoljnega dela Ingegneria Senza Frontiere - Trieste in Laricerca prirejata ob podpori Dežele Furlanije Julijske krajine vrsto srečanj, namenjenih usposabljanju novih prostovoljcev. Srečanja bodo potekala 12. in 13., 19. in 20. ter 30. in 31. maja na sedežu Rdečega križa na Trgu Sansovino 3, predavali pa bodo mednarodno priznani docenti. Za 1. junij pa je napovedana okrogla miza. Za informacije sta na voljo naslova elektronske pošte fulviosussig@libe-ro.it in tedeschi@tin.it. O Mreži umetnikov v Libanonu Združenje Penombre prireja v petek pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina v Kamnarski hiši v Nabrežini ob 18. uri srečanje o izkušnji Mreže umetnikov v begunskih taboriščih v Libanonu. Govorila bosta glasnik Mreže umetnikov in pesnik Edvino Ugolini ter igralec in animator Ferdinando Pugliatti. Seminar o ljudskih plesih Od petka do nedelje bo v Ljudskem domu v Ul. Masaccio 24 potekal seminar o italijanskih ljudskih plesih, ki ga prireja krožek ARCI Stella. V petek bo seminar od 20. do 22. ure, v soboto od 9. ure do 12.30 ter od 15. do 17. ure, v nedeljo pa od 9. ure do 12.30, medtem ko bo ob 15. uri družabnost ob zaključku seminarja (dana je možnost kosila). Vpisnina znaša 35 evrov, za informacije so na voljo telefonske številke 040572114, 040-416924 in 040-398220. So zlikovci morda že zapustili Tržaško? Nadaljuje se preiskava o tatvinah v nekaterih hišah na Krasu, do katerih je prišlo pred nekaj dnevi, zadnjič v Naselju sv. Mavra in v Praprotu. Včeraj so nam na tržaški kvesturi povedali, da ni še nobene novosti, po poročanju nekaterih krajevnih medijev pa naj bi neznani tatovi že zapustili Tržaško in naj bi za nekaj časa opustili svoje »podvige« v naših krajih, vsaj dokler se vode ne umirijo. Šlo naj bi za zelo spretne mlajše zli-kovce, stare od 25 do 30 let, ki se premikajo od enega kraja do drugega, morda romunske (ali albanske) narodnosti, njihovo število naj bi ne presegalo treh ali štirih oseb. Kaže, da so iz avtomobilov, ki so jih potem uporabili za beg, več dni opazovali premike in navade lastnikov hiš, ki so jih določili za tarče svojih nočnih tatvin. Niso jih zanimale preveč razkošne vile zaradi morebitne prisotnosti psov in varnostnih naprav, raje so ciljali na manj bogate in bolj osamljene, a lahko dostopne hiše: domove oseb, ki si morda niso predstavljale, da lahko postanejo tarča tatov. Ponoči na delu tatovi, podnevi pa goljufi Nočni tatovi niso edina nadloga teh dni v naših krajih, saj jim delajo dobro družbo tudi spretni goljufi, ki svoje delo opravljajo pri belem dnevu. Na lastni koži je to okusila priletna oseba v Občini Repentabor, ki je včeraj opoldne za že neuporabno tipkovnico dala kar 800 evrov. Goljuf je priletnega moškega namreč prepričal, da mora izročiti prenosni računalnik, ki naj bi ga naročil njegov sin. Da bi bil čimbolj prepričljiv, je tudi dopustil, da priletni oče govori s sinom po telefonu, vendar je na drugi strani žice bil goljufov pajdaš, ki je oponašal sinov glas. Na koncu je priletni moški izročil 800 evrov, zatem pa se je izkazalo, da je to čedno vsoto dal za neuporabno računalniško tipkovnico. Dogodek še enkrat potrjuje, da starejše osebe ne smejo zaupati neznancem, ki se ne predstavijo na jasen način in katerih prisotnost naj javijo policiji. dijaški dom - Otroške jasli Nepozabna izkušnja v naravi ob vznožju Pohorja Med koncem aprila in začetkom maja so se otroške jasli, ki delujejo v Di-jaš kem do mu Sre čka Ko so ve la, iz Tr -sta pre se li le v vas Go re nje nad Zre ča -mi na Štajerskem, kjer so malčki, pa tudi njihove družine, preživljali pomladanske počitnice. Gre za pobudo, ki jo v okviru jasli Dijaškega doma izvajajo že nekaj let in je zelo lepo sprejeta. Poleg vzgojiteljic in malčkov gredo na počitnice tudi družine otrok, ki jih gostijo jasli, kar predstavlja tudi priložnost, da starši sodelujejo z otroki pri raznih dejavnostih in da se družine družijo med seboj. Obenem je to še priložnost, da pridejo otroci v tesnejši stik s sloven skim sve tom in slo ven šči no, s ka -tero se v nemalo primerih srečujejo le v jaslih. Tržaške jasli so ob vznožju Pohorja delovale od 28. aprila do 1. mal a v Domu šolskih in obšolskih dejavnosti v Gorenju, kjer so potekale razne delavnice. Tako so otroci sodelovali v okviru likovne delavnice na prostem, dalje na poligonu na igrišču, ogledali pa so si tudi bližnjo kmetijo, kjer so jim bile domače živali, kot npr. krave in prašiči, prava paša za oči. Vsak večer so po te ka le tu di uri ce, ki so bi le po sve -čene glasbi, ilustriranju pravljic oz. iz- delovanju lutk, kar je na koncu privedlo tudi do uprizoritve Rdeče kapice s strani vzgojiteljic Renate Padovan in Erike Odorico, ki sta tudi zaslužni za uspešno bivanje ob vznožju Pohorja. 8 1 0 Petek, 11. maja 2007 TRST / volilna kampanja - Posvet Slovenske skupnosti Nabrežina potrebuje nov zdravstveni center Nabrežina se je z leti razvila v neke vrste »prestolnico« zdravstva zahodnega Krasa, kar je po svoje dobro, po drugi strani pa takšen položaj ustvarja tudi hude probleme in težave. Vprašanju javnega zdravstva je bil namenjen posvet stranke Slovenske skup nos ti, ki je ho te la s to po bu do vnesti v kampanjo za bližnje občinske volitve tudi te probleme. O njih so govorili občinski svetnik Viktor Tanze, ki sicer ne kandidira več, je pa dober poznavalec stvarnosti na tem področju, ter Dušan Gruden in Mirko Špacapan. Prvi je priljubljeni upokojeni družinski zdravnik iz Nabreži-ne, drugi je tudi zdravnik in deželni svetnik Slovenske skupnosti. Posvet je vodil Edvin Forčič, kandidat za občinski svet in tajnik občinske sekcije SSk. Nabrežina je - kot znano - sedež zdravstvenega okraja, ki »pokriva« domačo občino, občini Zgonik in Re-pentabor ter območje Krasa tržaške občine. Gre za precej obširno področje, na katerem živi približno 28 tisoč občank in občanov. Okraj, je bilo slišati na srečanju SSk, deluje še kar dobro, struktura pa je iz dneva v dan vse bolj pretesna, da bi zadostila vsem potrebam tako velikega števila ljudi. To dokazujejo zoprne čakalne vrstve, ki so predolge in torej zamudne. Tanze meni, da Nabrežina potrebuje nov ali dodatni zdravstveni cen ter, ki bi ga lah ko gos ti la ob čin ska stavba ob spomeniku padlim za svobodo. Gre za enonadstropno hišo (nekoč je bila tam šola, v pritličju pa trgovina Span), ki je dovolj prostorna (260 kv. metrov za vsako nadstropje), potrebuje pa obnove. Škoda, da jo je občinska uprava župana Giorgia Reta pred ne kaj me se ci uvrs ti la med stavbe, ki bi jih lahko Občina v bližnji prihodnosti prodala. Ta stavba sredi Nabrežine bi lahko gostila tudi domačo lekarno, ki se sedaj nahaja na pokrajinski cesti. Špacapan je predstavil pristojnosti deželne uprave na področju zdravstva in sociale, ki so kar široka. Obžaloval je, da se je čezmejno zdravstvo v zadnjih mesecih znašlo na mrtvem tiru, kot dokazujejo nespodbudni go riš ki pri me ri. To gre v ško do pre -bivalcem obeh strani meje, je dejal deželni svetnik Slovenske skupnosti. Na po sve tu so ugo to vi li, da ima -jo občinske uprave, vključno seveda z devinsko-nabrežinsko, zelo omeje- Dušan Gruden, Viktor Tanze in Mirko Špacapan na posvetu Slovenske skupnosti o zdravstvu kroma ne pris toj nos ti in to rej mož nos ti. Za finančno in organizacijsko plat je namreč v glavnem pristojna deželna uprava, občine pa so pristojne zlasti za preventivo in za vzdrževanje socialnih služb in servisov. Glede tega je na srečanju SSk padlo kar nekaj kritik na račun desnosredinske občinske uprave. Županski kandidat leve sredine Massimo Veronese se je med debato zavzel za ponovno ustanovitev Kraške gorske skupnosti. To je tudi stališče, ki ga zagovarjajo vse tri podporne kandidatne liste in sicer Skupaj, Komunistična prenova in občanska lista, ki se sklicuje na predsednika Dežele Riccarda Illyja. Veronese si zamišlja novo gorsko skup nost tu di z raz lič ni mi pris -tojnostmi, kot jih imela nekdanja javna ustanova, ki jo je desno usmerjena deželna vlada ukinila iz čisto političnih in ne upravnih razlogov. Nova gor ska skup nost bi se po Ve ro ne -sejevem mnenju lahko ukvarjala tudi z nekaterimi vprašanji, ki zadevajo zdravstvo in socialo, kar bi lahko razbremenilo občinske uprave. nabrežina - Obisk voditelja SKP Giordano bo drevi podprl Veroneseja Danes zvečer bo obiskal Nabre-žino poslanec Franco Giordano, vse-državni tajnik Stranke komunistične prenove. Giordano bo prišel v Na-brežino po obisku Gorice, kjer se bo med drugim srečal s tamkajšnjim županskim kandidatom Andreoo Bel-lavitejem. Giordano se bo ob 21. uri sredi Nabrežine pred spomenikom poklonil tamkajšnjim padlim za svobodo in demokracijo. Takoj zatem se bo »pri Špjelnih« v starem nabrežin-skem vaškem jedru sestal s kandidati leve sredine za občinski svet in z županskim kandidatom Massimom Veronesejem. Levosredinska koalicija pa bo nekaj ur prej v Sesljanu gostila pod- tajnika na notranjem ministrstvu Et-toreja Rosata, sicer vidnega političnega predstavnika stranke Marjetice. Rosato bo ob 18.30 v hotelu Belvedere govoril o varnosti v devinsko-nabrežinski občini. Gotovo se bo navezal na zadnje rope v nekaterih vaseh te občine, še posebno v Devinu. Srečanja z vladnim podtajnikom se bo ude le žil tu di Ve ro ne se. Gibanje, ki podpira župana Giorgia Reta, pa bo najbrž danes objavilo koledar svojih predvolilnih pobud. V des ni sre di ni je do slej res ni -ci na ljubo imelo največ besede Nacionalno zavezništvo, ki še vedno upa, da bo v pri hod njih dneh gos ti -lo strankinega predsednika Gian-franca Finija. volitve Predlogi vaške skupnosti Medje vasi Predstavniki medvejskih vaških organizacij so se srečali z županskim kandidatom levosredinske koalicije Massimom Veronesejem. Na srečanju v gostilni pri Pinotu sta predsednika medvejskegajusa Boris Pernar-čič in SŠKD Timava Medjavas - Šti-van Igor Tomasetig ob prisotnosti dveh članov vaških odborov izročila županskemu kandidatu seznam predlogov in potrebnih posegov za območje vasi. V prvi točki skupnega dokumenta Medvejci zahtevajo od morebitnih novih občinskih upraviteljev preprečitev katerekoli gradbene špekulacije na območju Medjevasi. Ostale točke izpostavljajo že desetletja nerešene probleme s katerimi se morajo soočati domačini. Če izvzamemo novembrski poseg na vodovodnih ceveh, ki pa ga je izvedel Kraški vodovod, in nekatere druge manjše posege (obnova javne razsvetljave in asfaltiranje vaških poti v devetdesetih letih...) opazimo, da je bila Med-ja vas od občinskih upraviteljev že desetletja zelo zanemarjena. Za preureditev razpadajočega vaškega trga (Pilja) v Medje vasi in trga v Štivanu je Dežela odobrila prispevek v višini 150.000 evrov, ki ga bo morala občinska uprava v naslednji mandatni dobi po vsej verjetnosti integrirati z dodatnimi sredstvi. Dela bo morala Občina nato tudi operativno speljati. Vaška šola, poimenovana po prvem učitelju Jožefu Štanti, je pravi simbol vasi in rezultat truda in doprinosa številnih vaščanov. Poleg praktičnih koristi (sedež za vaške organizacije in razne prireditve), ki bi jih preurejeno poslopje prineslo vasi in vaškim organizacijam, ima struktura za Medvejce tudi velik emotiven in čustveni naboj. Županski kandidat Veronese si je med svojim obiskom v Medji vasi lahko osebno ogledal strukturo in se sam prepričal, daje le-ta potrebna nujnih popravil. Streha sicer pušča in voda ki pronica v notranjost podstrešja postopoma uničuje strešno nosilno gredo. Da ne bi prišlo do udora strehe je treba omenjeno gredo čim prej zamenjati oziroma sanirati. Zastopnik jusa je Veroneseju orisal vlogo kmetijstva in kmetijskih dejavnosti v Medji vasi ter načrte številnih mladih domačinov za razvoj živinoreje in z njo povezanih dejavnosti. KANDIDATI OBČINE DEVIN-NABREŽINA SE PREDSTAVLJAJO Vera Caharija (Skupaj - Insieme) Rojena sem v Nabrežini 5. 10. 1951 v družini Mhčevih in Klo-povih. Poročena sem z Gianfrancom Pizzolittom, imam sina Borisa in živim v Tržiču. Diplomirala sem na tržaški univerzi z zemljepisno raziskavo o Občini De-vin-Nabrežina.Službovati sem začela leta 1975 in od leta 1976 poučujem na srednji šoli I. Grudna v Na-brežini. Bila sem dve leti na izpopolnjevanju v didaktiki slov. jezika na Univerzi v Ljubljani. Leta 2001 sem ravnatelj evala na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Ker ljubim petje, sem od mladih nog sodelovala pri raznih zborih, nazadnje sem pela pri MePZ I. Gruden. Bila sem tudi skavtinja. V šoli sem bila večkrat koordinatorka raznih projektov: kulturnih prireditev, delavnic kreativnega pisanja, literarnih tekmovanj, šolskega glasila in številnih raziskav, ki so imele za cilj odkrivanje zgodovinskega spomina in ovrednotenje domačega teritorija. Med slednje spada projekt Učna pot Nabrežina,pri katerem sta sodelovala tudi Občina in KGS.Kandidiram na listi Skupaj -Insieme, ker se prepoznavam v programu županskega kandidata Massima Veroneseja in ker menim, da je v slogi moč! Damian Pertot (Skupaj - Insieme) Rojen v Nabrežini leta 1944 in do upokojitve januarja 2002 sem bil dolga leta funkcionar svetovno znane špediterske družbe. Neodvisen, član civilne družbe, vsestranski športni delavec, predsednik AŠD SOKOL, član slovenskih krovnih organizacij ter član nabrežin-skega jusa. Podpiram volilni program županskega kandidata Veronese-ja oziroma skupne liste »Insieme-Skupaj«, ki je izraz volje celotnega teritorija in stvarnosti naše občine. Menim, da ne sme nihče nasesti snubljenju in vabljivim, dvomljivim ter nato neuresničljivim obljubam agresivne desnice, ki v ravnokar končani mandatni dobi ni pokazala prevelike navezanosti in spoštovanja do naše manjšine , jezika in okolja. Strnjeno, složno in preudarno moramo vsi iti na volišča in oddati svoj glas županskemu kandidatu Veroneseju in njegovi koaliciji ter mu zaupati in verjeti za boljšo bodočnost in prozorno , pošteno in demokratsko upravljanje naše občine. Za nas Slovence bo to mogoče tudi zadnja in edina priložnost, da postanemo protagonisti pri vodenju Občine, da ohranimo svojo identiteto in da se zoperstavimo večkratnemu diskri-miniranju slovenskega jezika, slovenske kulture in družbe. Nikakor ne smemo zapraviti te priložnosti, ki se mogoče ne bo več ponovila. Elena Legiša (SKP) 46 let, uradnica, doma v Šempolaju, kandidatka Stranke komunistične prenove. Tajnica SKP krožek Kras in pokrajinska svetovalka, aktivna v SKD Vigred, v VZPI in TPPZ P. Tomažič. Pred nami je nova, pomembna volilna preizkušnja,konec maja bodo občani Devin-Nabrežine odločali o tem, kdo bo za krmilom občine v naslednjih petih letih. Menim ,da je skrajni čas da se petletna izkušnja z Retovo vlado, pod taktirko Nacionalnega zavezništva zaključi. Mislim, da si vsi prebivalci naše občine,Slovenci in Italijani, zaslužijo spremembo, zaslužijo si, bolj resno in dosledno upravo. Mislim,da nam ne morajo več vladati ljudje, kot je sedanji podžupan in odbornik za kulturo, ki pravi,da je prijatelj Slovencev in v Na-brežini spregovori celo v slovenščini, potem pa v pokrajinskem svetu, zapusti dvorano v protest, ker predsednik sveta pozdravi v svojem materinem jeziku, v slovenščini. Upam da so naši domačini sprevideli kakšno spoštovanje in doslednost je imela današnja uprava do Slovencev in Slovenščine. Zelo me zaskrblja tudi dejstvo, da si upa kandidat, ki je tudi predsednik občinske mladinske konzulte, ob delavskem prazniku, prvem maju, strgati rdečo zastavo, ki je simbol vseh delavcev. Gesta , me spominja na početje med mračnim obdobjem fašizma, ki je z nasiljem in zatiranjem vladal na naši zemlji. / TRST Sreda, 9. maja 2007 9 1 tržaški občinski svet - Izredna seja ob 50-letnici združene Evrope Evropa: enotni v različnostih Velik transparent z napisi v jezikih vseh držav Evropske unije (tudi v slovenščini: Skupaj od 1957) in spomladansko cvetje so včeraj krasili dvorano tržaškega občinskega sveta ob izredni občinski seji v spomin in proslavo 50-letnice skupne evropske ideje. »Evropski praznik« v mestni skupščini je uvedel predsednik občinskega sveta Sergio Pacor, ki je spomnil na »uradni začetek združene Evrope« s Schumanovo deklaracijo 9. maja 1957. Poleg občinskih svetnikov so mu v dvorani prisluhnili (ne prav) številni predstavniki oblasti in skupina dijakov italijanskega klasičnega liceja Francesco Petrarca. Tržaškega župana Roberta Di-piazze ni bilo, ker je bil institucionalno zaseden (odšel je na ogled mestne opreme v francoskem Lyonu), prisotna pa je bila le polovica njegove upravne ekipe (odborniki Greco, Savinova, Rovis, Buc-ci in Lobianco). Častni govornik je bil deželni svetnik Furlanije-Julijske krajine Isidoro Gottardo, sicer član odbora dežel v Evropski uniji. Spregovoril je o miru, ki ga je za več kot pol stoletja zagotovilo združevanje Evrope; o vse večji integraciji, pa tudi o krizi, ki jo tačas preživlja Evropska unija zaradi nemoči ustavne pogodbe. Omenil je tudi Trst, ki je v novih evropskih okvirih zaživel novo življenje. »Mesto Trst, naša dežela in vsa Istra, danes slovenska in hrvaška, imajo pred sabo skupno bodočnost miru in blagostanja: gre za zgodovinsko priložnost, ki jim jo je zagotovila edinole združena Evropa,« je poudaril. V drugem delu so imeli besedo predstavniki svetniških skupin. Piero Camber (Forza Italia) je poudaril, da je Trst sedaj v središču Evrope in mora nadaljevati po tej evropski poti. Sergio Lu-pieri (Marjetica) je ocenil Evropsko unijo kot »najlepše darilo, ki ga je 20. stoletje posredovalo 21. Naglasil pa je, da bi morali sedaj največ pozornosti posvetiti mladim, saj se za Evropejce proglaša pičlih 6 odstotkov mladih... Izpostavil je prednosti evroregije za Trst in okolico, pa tudi skorajšnje slovensko predsedovanje Evropski uniji, kar je označil kot »ču- Tržaška dijaka ob zemljevidu združene Evrope v dvorani tržaškega občinskega sveta med včerajšnjo izredno mestno skupščino. dež evropske politike«. Alessia Rosolen (Nacionalno zavezništvo) je zaigrala na drugačne strune. Zanjo je bila veličastna evropska preteklost, ki je segala od Aleksandra do Karla Velikega. Edino, kar je dobrega prispevala sedanja skupna Evropa, pa je padec Berlinskega zidu. Potem ko je Maurizio Ferrara (Lista Dipiazza) omenil vrednote svobode in demokracije, se je svetnik Levih demokratov Stefano Ukmar zahvalil predsedniku Pacorju v slovenščini in v slovenskem jeziku zaželel dobrodošlico gostom (ne da bi to zmotilo nikogar...). Uvodoma je omenil svetle plati evropskega združevanja: mir, okrepitev demokraci- tržaški občinski svet - Resolucija Za strelišče spet ni bilo časa Tržaški občinski svet je imel na dnevnem redu ponedeljkove seje -med drugim - razpravo o dveh resolucijah, ki sta ju že pred meseci predstavila slovenska občinska svetnika Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove) in Stefano Ukmar (Levi demokrati). Prvi je predložil resolucijo, v kateri je obsodil namestitev lu na par ka in cir ku sa na par ki ri šču pri Rižarni; Ukmarjeva resolucija se je nanašala na vedno bolj zagonetno vprašanje ureditve parka miru pri open skem stre liš ču, ki se - po žu pa -novi neizpolnjeni obljubi - vleče že nekaj let.. Resoluciji sta bili že večkrat na dnevnem redu, vsakič pa so ju preložili na kasnejši datum, ker je morala občinska skupščina pač razpravljati o vprašanjih, ki naj bi bila bolj nujna in je za razpravo dokumentov obeh slovenskih svetnikov zmanjkalo časa. Tako je bilo tudi pretekli ponedeljek. Furlaničev in Ukmarjev dokument sta bila na vrhu seznama resolucij, ki bi jih morala obravnavati občinska skupščina. Pa se je ponovilo to, kar se je zgodilo že na številnih drugih občinskih sejah: desnosredin-ska ve či na je - na vrat na nos - pred -stavila nekaj novih, »nujnih« resolucij, ki jim je dal predsednik občinske • •• skupščine Sergio Pacor prednost. Tako so občinski svetniki razpravljali o resoluciji, ki je pozivala župana, naj v nedeljo, 12. maja, mestna uprava »primerno proslavi dan družine« in naj ustanovi posebno »nagrado za družino«. Desna sredina je s tem dejansko podprla vsedr-žavno manifestacijo »family day« proti zunajzakonskim zvezam, za katere si s težavo prizadeva levosre-dinska vlada. Za resolucijo se je izreklo 18 svetnikov desne sredine in svetnik Marjetice Alessandro Minisini, enajst svetnikov leve sredine je gla so va lo pro ti, dva pa sta se vzdr -žala. Mes tna skup šči na je na to so -glasno odobrila resolucijo o okrepitvi službe za okolje, desnosredinska večina pa je zatem izglasovala še resolucijo o nekaterih vidikih sindikalnih od no sov. Zatem - ko bi morali končno priti na vrsto resoluciji o parkirišču pri Rižarni in o ureditvi openskega stre liš ča - pa ni bi lo več ča sa za ob -ravnavo, in razprava le-teh je bila že spet pre lo že na. Ob tem velja spomniti, da je Iztok Furlanič predložil svojo resolucijo že 14. decembra lani, Stefano Ukmar pa resolucijo o strelišču 19. feb ru arja le tos. je, gospodarsko blagostanje, svobodo gibanja, skupno tržišče in valuto ter izpostavil geslo 50-letnice: enotnost v različnostih. Med ljudmi, ki so prispevali k evropski ideji, je omenil Altiera Spinellija in njegov evropski manifest z Ventote-neja. Med njegovimi avtorji je bila tudi Ursula Hirschmann, ki je del življenja prebila tudi v Trstu. Zato bi bilo prav, da bi eno od ulic poimenovali po njej, je Uk-mar pozval mestno upravo. Na žalost pa ni drugemu delu včerajšnje izredne seje o združeni Evropi prisostvoval niti en sam predstavnik mestne uprave, ob čemer se zastavlja vprašanje, ali gre po tej (ne)prisotnosti soditi o resničnem odnosu Dipiazzovega odbora do evropske ideje... Nekateri govorniki (Salvatore Porro in Paolo Di Tora iz mešane skupine) so - kot prej Rosolenova - podčrtali krščanske korenine Evrope. Marino Andolina je upal v malce drugačno Evropo, v polemiki z Rosolenovo pa je poudaril, da Aleksander Veliki ne more biti za zgled, saj je v oropanih in opustošenih osvojenih mestih počel to, kar je nekaj tisočletij za njim kruto ponovil Hitler. Sedanja Evropa po njegovem na žalost ni Evropa ljudi in narodov, temveč trgovcev in bankirjev. Vsekakor je bolje živeti v Evropi, kakor izven nje, saj je evropskim državljanom ponujene večje možnosti v življenju. Zato se je izrekel proti globaliza-ciji in za Evropo pravic in solidarnosti. Predsednik rajonskega sveta za zahodni kras Bruno Rupel zahodni kras - V načrtu območja na Vejni Romski kamp: tudi Dipiazza postavlja mreže Nesojeno nomadsko naselje na Vejni - kakšna gromozanska zmešnjava! Klicaj je popolnoma upravičen po dokumentu, ki sta ga v arhivu zahodnokraškega rajonskega sveta izbrskala predsednik Bruno Rupel in občinski svetnik Levih demokratov Stefano Ukmar. Dokument postavlja na glavo vse dosedanje izjave tržaškega župana Roberta Dipiazze, češ, da sta bila kraška rajonska sveta že dobro desetletje seznanjena z namestitvijo romskega naselja na Vejni. Dipiazza je svojo izjavo ponovil med ponedeljkovo občinsko sejo v odgovor na vprašanji slovenskih svetnikov Iztoka Fur-laniča (Stranka komunistične prenove) in Stefana Ukmarja. Dejal je, da je poslal rajonskima svetoma za vzhodni in zahodni Kras kopijo pozitivnega mnenja, ki sta ga bila leta 1997 izrekla o novem regulacijskem načrtu tržaške občine. V načrtu je bila predvidena lokacija nomadskega kampa na Vejni, torej: predsednika obeh rajonskih svetov Bruno Rupel in Marko Milko-vič, sta - po županovem mnenju - jasno vedela zanjo. Zato naj bi bilo njuno pismo županu z dne 26. aprila z zahtevo po informacijah o nomadskem naselju na Krasu, povsem odvečno. Župan Dipiazza se je v ponedeljek spet zelo ostro obregnil ob nekatere časopisne izjave in poudaril, da so zanj mero-dajne le zakonske norme in določila ter formalni akti. Prav tak formalni akt pa sta včeraj izbrskala Rupel in Ukmar. Ko je bil slednji še starejši rajonski svetnik na Zahodnem Krasu, je 23. januarja 2003 zastavil vprašanje o lokaciji romskega naselja. Zapisal je, da je v triletnem občinskem načrtu 2003 - 2005 omenjena gradnja tranzitnega romskega kampa v vrednosti 140 tisoč evrov, in spomnil, daje v regulacijskem načrtu tržaške občine predvidena ureditev nomadskega naselja na območju Vejne za kakih 12 tisoč kvadratnih metrov površine. To zemljišče sodi v katastrsko občino Kontovel. Ukmar je hotel od izvedeti, ali namerava na tem območju res urediti tranzitno romsko naselje. Slaba dva tedna kasneje (6. februarja 2003) je prejel zahodnokraški rajonski svet dopis z oddelka za ozemlje in imovino tržaške občine, v katerem je vodja od- Nomadski kamp: koordinacija Pokrajine Tržaška pokrajinska uprava je sporočila, da bo v prihodnjih dneh predsednica Maria Teresa Bassa Poropat z odbornico za socialne zadeve Marino Guglielmi sklicala srečanje županov vseh občin v pokrajini, da bi se skupno dogovorili o sprejemljivi lokaciji za tranzitno nomadsko naselje. Koordinacijsko vlogo pokrajine predvideva deželni zakon. tržaški občinski svetnik Levih demokratov Stefano Ukmar delka inž. Paolo Pocecco zapisal sledeče: »Sporočamo vam, daje ureditev tranzitnega romskega kampa predvidena na območju Sv. Sobote.« Pocecco je poslal pismo v vednost tudi odborniku za javna dela Gi-orgiu Rossiju, kar pomeni, daje bila Dipi-azzova uprava seznanjena s to odločitvijo... Po tem uradnem, formalnem zagotovilu tržaške občine je zadeva »lokacija nomadskega kampa na Krasu« za dobra tri leta zamrla. Vse do pred nekaj tedni, ko je postala spet aktualna. Mestna uprava pa sploh ni obvestila rajonskih svetov o »novostih«, zato sta Rupel in Milkovič pisala pismo županu, da bi izvedela, kaj občina novega naklepa z romskim kampom. Namesto da bi jima Dipiazza formalno odgovoril, ju je grobo napadel in odrekel srečanje z njima. Še posebej ostro se je zagnal proti Marku Milkoviču, ker si je upal predlagati rešitev na lokaciji sedanjega re-zidenčnega nomadskega naselja v Ul. Rio Primario, in sicer s postavitvijo mreže, ki naj bi ločila rezidenčni del od tranzitnega dela nomadskega naselja. Dipiazza je ob takem predlogu ocenil, da se »Milkoviču toži po Berlinskem zidu«. Ampak: nekaj podobnega se - očitno - toži tudi... sami njegovi upravi. Kajti: tudi načrt za nomadski kamp na Vejni predvideva podobne mreže. Tako je potrdil predsednik občinske komisije za prozornost Alessandro Minisini. Svetnik Marjetice si je ogledal načrt o ureditvi nomadskega kampa na Vejni, ki ga je bila občinska uprava poslala deželi, da bi prejela prispevek za ureditev območja. »Načrt predvideva razmejitev območja v tri dele: dva bosta namenjena rezidenčnim nomadskim skupinam, eden pa tranzitnim Romom. Vse tri dele bo ločevala mrežasta ograja, skupne bodo le sanitarije.« Tako torej! Župan, ki se zgraža nad drugimi, ko govorijo o postavitvi mrež, je sam v načrtu predvidel mreže, ograje in ločevanje med rezidenčnimi Romi in tranzitnimi nomadi. 190 Sreda, 9. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI pokrajina - Predstavitev Priseljencem lažja pot do strehe Včeraj popoldne je na tržaški Prefek-turi potekala novinarska konferenca, na kateri je bila predstavljena na novo izdana brošura, namenjena priseljencem iz držav izven Evropske skupnosti, ki bi radi kupili ali najeli hišo v Italiji. Teritorialni svet za priseljevanje je v sodelovanju s tržaško Pokrajino in združenjem za kulturno posredovanje Interethnos izdalo omenjeno publikacijo. Na konferenci so spregovorili predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški prefekt Giovanni Balsamo in pokrajinska odbornica za socialne politike Marina Guglielmi. Slednja je izpostavila pomen učinkovitega pretoka informacij med tržaško upravo in priseljenci v nudenju praktičnih napotkov pri iskanju nastanitve v Italiji. Izdaja publikacije pa, kot je poudarila Poropatova, spada v sklop projektov tržaške Pokrajine, prek katerih si uprava prizadeva doseči večjo socialno si-nergijo oziroma večjo stopnjo integracije priseljencev in posledično tudi večjo stopnjo stabilnosti tržaškega heterogenega prebivalstva. odpravninski skladi Prihodnji teden bo po vsej državi stekla informativna kampanja Negotovost je izraz, ki trenutno najbolje zaznamuje splošno stanje glede odločitve, kam z odpravnino. Odvisni uslužbenci bodo morali do 30. junija odločiti, ali pustiti lastno odpravnino pri delodajalcu ali pa jo vložiti v kakšen sklad. Naj vsekakor takoj povemo, da kdor bo namenil odpravnino nekemu skladu, se ne bo mogel več premisliti, vendar bo lahko naknadno izbral kakšen drug sklad. Na dlani je, da so bile doslej ustrezne informacije očitno nezadostne, tudi ker je zadeva dokaj zapletena. Kam bo lahko odvisni delavec oz. uslužbenec vložil lastno odpravnino, ki jo bo v prihodnosti užival pod obliko dopolnilne obvezne pokojnine, je pač odvisno od več faktorjev. Lahko se odloči za kak sklad ali jo pusti v podjetju, ki bo nato odločalo o njegovi odpravnini. Glede na to, ali ima podjetje več ali manj kot 50 uslužbencev in ali obstaja stanovski sklad pa je odvisno, kam bo odpravnina vložena. Prihodnji teden bo zato na državni ravni stekla informativna kampanja, ki jo bo sprožilo ministrstvo za ekonomijo. Deželna direkcija zavoda Inps in patronati v deželi so medtem včeraj priredili tiskovno konferenco, katere cilj je bilo govoriti o »nelahki« izbiri glede dopolnilne pokojnine. Vlogo Inpsa je orisal deželni direktor Fabio Vitale, medtem ko sta storitve patronatov predstavila deželni direktor Acli Marco Padoan v imenu centra CE.PA (patronati Acli, Inas-Cisl, Inca-Cgil in Ital-Uil) in Luciana Mozina za CIPAS (Enas-Enca). Pokojnine se bodo v prihodnosti na podlagi reforme krepko znižale in bodo leta 2050 okrog polovica zdajšnjih, je povedal Vitale. Nov pokojninski sistem ne bo namreč več slonel na osnovi plač (v zadnjih 10 letih), ampak na osnovi prispevkov celotnega delovnega obdobja uslužbencev oz. delavcev. Sicer se je Vitale včeraj osredotočil na podjetja z več kot 50 odvisnimi uslužbenci, za katere je pri Inpsu veliko zanimanje.(A.G.) Galerija KT Vljudno vas vabimo na odprtje razstave i Razstavo in umetnika bo predstavila JASNA MERKU' danes, 9. maja ob 18.30 v TK Galeriji - Tržaška knjigarna, Trst, ul. sv. Frančiška, 20 Včeraj danes Danes, SREDA, 9. maja 2007 GREGOR Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.21 - Dolžina dneva 14.39 - luna vzide ob 2.07 in zatone ob 11.11. Jutri, ČETRTEK, 10. maja 2007 IZIDOR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1012,9 mb ustaljen, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 46-odstotna, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 19 stopinj C. [I] Lekarne Brošuro za priseljence so predstavili (z leve) odbornica Marina Guglielmi, predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in prefekt Giovanni Balsamo Teritorialni odbor za priseljevanje je že lansko leto izdal brošuro, namenjeno priseljencem, ki delajo v Italiji. Iz nje so priseljenci lahko izvedeli, kako ravnati v primeru nesreče na delu, bolezni, nepravičnega ravnanja delodajalcev in odpustitve. Seznanjeni so bili tudi z uradnim postopkom odpiranja zasebnih podjetij. Letošnja publikacija pa vsebuje praktične napotke in naslove javnih ustanov, združenj in organizacij, na katere se lahko priseljenci, ki imajo redno dovoljenje za bivanje v Italiji, obrnejo in zaprosijo za pomoč pri iskanju nastanitve. Brošura je napisana v desetih jezikih: v angleščini, francoščini, španščini, srbohrvaščini, romunščini, albanščini, ruščini, madžarščini, arabščini in v svahiliju. Za brezplačni prevod publikacije je poskrbelo združenje Interethnos. Vendar v brošuri ni mogoče zaslediti niti besede v slovenskem jeziku. Brezplačna brošura je na razpolago v občinskih uradih, na kvesturi, v občinskih uradih za zaposlovanje, na sindikatih, pri številnih sektorskih združenjih in tudi na Uradu za priseljence, ki naj bi zaživel v kratkem. Jasmina Strekelj Od ponedeljka, 7. maja, do sobote, 12. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Sv. Justa 1 (040-308982), Ul. Pic-cardi 16 (040-633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040-274998). Nabrežina (040-200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Le kar ne od pr te tu di od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Na bre ži na (040 -200121) - sa mo s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj nim re cep tom. NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040-639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 4u Kino ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »Cen- tochiodi«. AMBASCIATORI- 16.30,19.00,21.30 »Spider-man3«. ARISTON - 20.00 »La strategia del ra- gno«; 22.00 »Segreti segreti«. CINECITY -16.30,17.30,18.10,19.15, 20.10, 21.30, 22.00 »Spider-man3«; 16.30, 19.30, 21.30 »Doppia ipotesi per un delitto; 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Epic movie«; 17.40, 21.30 »The number 23«; 16.00, 19.30 »Sval-volati on the road«; 16.15, 21.30 »L'ombra del potere«; 16.100, 19.45 »Mr.Bean's holiday«. EXCELSIOR - 16.20, 19.00, 21.40 »La Vie en Rose«. EXCELSIOR AZZURRA-16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Mio fratel-lo figlio unico«. FELLINI - Zaprt. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) - 17.30, 19.50, 22.10 »Le vite de-gli altri«. GIOTTO MULTISALA 2- (Ulica Giot- podpokroviteljstvom slovensko kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj vljudno vabi na celovečerni koncert Občine Dolina N □ N ETA Primorsko ob predstavitvi zgoščenke »Zgodbe prijateljstev« Zborovodja: Aleksandra Pertot s---' Koncert bo jutri, 10.5.2007 ob 20.30, v novi kleti Kmetije Parovel v Boljuncu. Sodelujejo: Irene Ferro Casagrande (čelo), Erika Bersenda (harfa) in Erik Kuret (harmonika) t. i Pokrajina Trst Zveza slovenskih kulturnih društev to 8) - 16.30, 19.15, 22.00 »L'ombra del potere«. KOPER - KOLOSEJ -19.00, 21.40 »Življenje drugih«; 21.00 »Zadnji škotski kralj«; 18.30, 21.20 »Spider-Man 3«; 18.40 »Artur in Minimojčki«. NAZIONALE - Dvorana 1:17.30, 20.00, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Epic mo-vie«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Doppia ipotesi di un delitto«; Dvorana 4: 16.30 »Mr. Bean's holiday«; 18.30, 20.20, 22.15 »The Number 23«. SUPER - Film predovedan mlajšim pod 18 let. TRŽIČ - KINEMAX- Dvorana 1:15.00, 17.40, 20.30 »Spider-man3«; Dvorana 2: 16.50, 19.40, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Epic movie«; Dvorana 4: 15.00, 17.20, 19.50, 22.15 »Le vite degli altri«; Dvorana 5: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«. ton Bole 040-417025, Krut - Ul. Cicerone 8, 040-360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 3. junija na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnjana in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040220200 in Sedmak Gabrijela 040229237. ¿j Čestitke Andražu, Tjaši in Veroniki se je pridružila sestrica ANJA. Z njimi se veselimo, ANJIpa vse dobro zaželi-mo. Učenci in učiteljice OŠ Franceta Bevka. Loterija 8. maja 2007 M Izleti KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI IN OPENSKA SEKCIJA VZPI - ANPI sporoča, da odhod za IZLET V JASENOVAC bo v soboto, 12. maja, ob 6. uri točno, izpred Prosvetnega doma na Opčinah. PEKEL PRI BOROVNICI SPDT organizira v nedeljo, 13. maja izlet v sotesko Pekla. Z osebnimi avtomobili se bodo popeljali do Vrhnike, Bistre, Borovnice in do vstopa v slikovito sotesko Pekel. Predvidene so 4 ure hoje. Zbirališče bo na Opčinah pred hotelom Daneu ob 8. uri. Vse dodatne informacije Vam nudi vodja izleta Aleksij Civardi tel. 040415336. KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Raden-ce in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 348-8011601. Vabljeni! POD POR NO DRUŠTVO V RO JA NU in krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakojci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040-826661, An- Bari 58 18 78 46 83 Cagliari 25 66 23 68 57 Firenze 35 57 40 39 13 Genova 12 62 40 52 32 Milan 76 30 77 70 9 Neapelj 35 30 78 72 40 Palermo 33 17 75 62 15 Rim 14 43 71 47 76 Turin 66 28 7 69 22 Benetke 82 43 4 55 17 Nazionale 77 87 67 46 61 Super Enalotto Št. 55 14 30 33 35 58 76 jolly 82 Nagradni sklad 3.942.775,57 € Brez dobitnika s 6 točkami-Jackpot 64.280.413,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 16 dobitnikov s 5 točkami 49.284,69 € 1.400 dobitnikov s 4 točkami 563,25 € 55.532 dobitnikov s 3 točkami 14,20 € Superstar 77 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitnikov s 4 točkami 56.325,00 € 178 dobitnikov s 3 točkami 1.420,00 € 2.803 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.532 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 45.267 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ■ OBČINA DEVIN NABREŽINA Pokrajina Trst POPRAVEK V zvezi z razpisom odprtega postopka za dodelitev službe vzgojne, socialne in skrbstvene podpore mladoletnikom in prizadetim za obdobje od 1.7.2007 do 31.12.2009 Občina Devin Nabrežina, kot glavna občina Socialno skrbstvenega okraja 1.1, sporoča sledeče materialne napake v razpisnih listinah in odgovaijajoče popravke: - v 3. točki razpisa (priloga 1) se besede »....iz 21. člena Posebnih klavzul zakupa...« nadomestijo s sledečimi »iz 22. člena Posebnih klavzul zakupa...«; - v razpredelnici s smernicami »Storitev osebne pomoči SAP« (priloga C1) se v razpredelnici, ki vsebuje skupno število ur, številka »3.574« nadomesti s številko »2.574«. Odgovorna socialne službe: Sesljan, 9. maja 2007 dr. Romana Maiano / TRST Sreda, 9. maja 2007 1 1 9 Šolske vesti TRETJE MEDNARODNO SREČANJE FLAVTISTOV »FLAVTA-FLAUT07« Vsi flavtisti so vabljeni danes, 9. maja ob 16. uri v prostore nižje srednje šole z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda (Ul. Caravaggio, 4), kjer bo tretje mednarodno srečanje flavtistov »Flav-ta-flaut07«, ki ga organizira Glasbeni laboratorij ob državnem tednu glasbe. Prisotni bodo profesorji in študenti glavnih glasbenih institucij v Trstu, v Kopru in v Sežani. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MILČINSKEGA sporoča, daje še nekaj mest za kemijski tabor »Čarobni napoj« v Ljubljani od 17. do 22. junija (10-14 let); za angleški tabor »Jezikajte« v Zambratiji od 27. avgusta do 2 septembra (10-16 let) in računalniško delavnico »Miška« od 3. do 7. septembra (8-14 let) v jutranjih urah. Za prijave in informacije tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmil-cinski@libero.it. 13 Obvestila KD ZA UMETNOST KONS v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in ZSKD, razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spacalu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 339 3893451 (v večernih urah). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNI-CA,SKLAD DORČE SARDOČ IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo na predstavitev knjige DUŠAN JE-LINČIČUPOR OBSOJENIH, jutri, 9. maja 2007, ob 17.30, v konferenčni in razstavni dvorani NK v Narodnem domu v Trstu, Ulica Filzi 14. O knjigi bosta spregovorila režiser MARJAN BEVK in avtor DUŠAN JELINČIČ. KD RDE ČA ZVEZ DA IN ZDRU ŽE NJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA vsklopu projekta Odkrivanje tradicij prirejata seminar o nabiranju in kuhinjski uporabi zelišč. Danes, 9. maja, ob 20.30 bo uvodno predavanje na sedežu KD Rdeča zvezda v Saležu; v soboto, 12. maja, od 9.30 do 16. ure bo nabiranje in priprava jedi v kmečkemu turizmu Briščak (Brišče 3). Za prijave in informacije klicati na št. 347-6741791 (Nevia), 340-7719694 (Sara) ali 347-4221480 (Gaia). SKD FRAN CE PRE ŠE REN iz Boljunca vabi vse vaščane na predstavitev projekta popravila društvenega sedeža v Boljuncu št. 48, danes, 9. maja 2007, ob 20.30, v Društveni dvorani gledališča Prešeren. SKD PRIMOREC vabi na predavanje Bruna Križmana »Allah akbar« (z nahrbtnikom po Iranu) danes, 9. maja 2007, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KO ŠIR vabi vse člane in druge filateliste na redno mesečno srečanje danes, 9. maja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 41. občni zbor v petek, 11. maja 2007, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Špe-tru, Ulica Alpe Adria, Condominio Al Centro (vhod nasproti Beneške galerije). ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabi v soboto, 12. maja ob 20. uri na 5. predavanje iz ciklusa o upoznavanju z an-tropozofsko medicino. Na sedežu KD Ivan Grbec, Škedenjska Ul. 124, bo an-tropozofski zdravnik iz Milana, pisatelj in predavatelj doktor Sergio Maria Francardo spregovoril o »Hipertoniji in boleznih krvnega obtoka«, v zvezi z današnjim kaosom ob iskanju pravega ritma. Vstop prost. BARKOVLJE-CERKEV SV. JERNEJA v nedeljo, 13. maja, med mašo od 11. ure bo prvo sveto obhajilo. Otroci bodo v nošah. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DO BER DOB toplo vabi v nedeljo, 13. maja 2007, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmovanje se bo odvijalo v Ušjah pri Petovljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne poške in bivše vojaške puške. TPK SIRENA v sodelovanju s skupino »Il filo incantato« vabi člane in prijatelje v nedeljo, 13. maja, od 10. do 19. ure, na ogled SEMNJA KREATIVNIH OBRTNIŠKIH IZDELKOV na sedežu, Miramarski Drevored, 32. KRUT obvešča, da bo predstavitvena konferenca tečaja REIKI, v sredo, 16. maja ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. Za dodatne informacije tel. 040-360072. DRUŠTVO ZA ZA ŠČITO VRED NOT PROTIFAŠIZMA IN PROTINACIZMA »PROMEMORIA«, sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. maja 2007, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Potekal bo v Škamperletovi dvorani na Stadionu 1. maj na Vrdel-ski cesti 7 v Trstu s sledečim dnevnim redom: umestitev predsedstva oz. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve novega odbora in razno. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi člane in prijatelje na predstavitev in pogovor o knjigi, kulturno-turističnem vodniku dr. Rafka Dolharja »Zahodni rob«, v petek 18. maja, ob 20. uri, v Kraški hiši v Repnu. Z avtorjem se bo pogovarjal Peter Verč. AŠD SOKOL vabi člane, prijatelje, sim-patizerje in vaščane na družabnost s športnim sporedom v soboto 19. maja od 16. ure dalje na odprtem igrišču Sokola. Ob priliki bo tudi nabiralna akcija za prilagoditev igrišča novim zakonskim predpisom. Toplo vabljeni. SKD TABOR, ASSOCIAZIONE DOPOL-AVO RO FER ROVI A RI O IN GRUP PO "AMICI DEL TRAM" vabijo v soboto, 12.maja 2007, ob 19. uri v Prosvetni dom na Opčine na odprtje razstave prvega natečaja IL TRAM DI OPICINA-OPENSKI TRAMVAJ. Razstava bo odprta do 19. maja 2007, ob delavnikih med 16. in 18. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro. MASAŽA DOJENČKA tečaj se bo pričel 22. maja, ob 10.30. Vodi ga Karin Vitez, dipl. fizioterapevtka. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KROŽEK KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel 23. maja 2007, ob 9.30. Vodila ga bo dipl. fizioterapevt-ka, mednarodna inštruktorica INWA. Vpisovanje in dodatne informacije: KRUT, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072 SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporočata, da bo srečanje z evroposlan-cem Lojzetom Peterletom v četrtek, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarješke toplice od 27. maja do 5. junija 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Pohitite! OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center od 21. do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s Š. D. Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športniteden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravipod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom inmladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Zavse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsakdan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. GLEDALIŠKI TEDEN ZA NAJMLAJŠE v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal od 11. do 15. junija 2007 v prostorih Marjanišča na Opčinah. Vpisovanje od ponedeljka 14. maja 2007, vsak dan v uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od 9.00 do 17.00 ali po telefonu (040370846) do zapolnitve razpoložljivih mest. SREDNJEŠOLCI POZOR!! Tudi letos se bo na štadionu Prvega maja odvijal športni poletni kamp, od 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni ! ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namen jen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni! PO LET NI CENTER PI KA PO LO NI CA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 328-4559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja tretji mladinski glas-beniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. 0 Prireditve KD IVAN GRBEC Škedenjska Ul. 124, vabi v društvene prostore na razstavo »Mikel Daliu«. Slikarja bo predstavil Deziderij Švara. Glasbena kulisa: har-monikaš Igor Zobin. Odprtje razstave bo jutri, 10. maja 2007, ob 20.30. Razstava bo odprta do 17. maja, Urnik: nedelja, ponedeljek, sreda, petek od 10. do 12. ure; torek, četrtek, sobota od 17. do 19. ure. SKD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ vljudno vabi na celovečerni koncert None-ta ob predstavitvi zgoščenke »Zgodbe prijateljstev«, ki bo jutri, 10. maja, v novi kleti Kmetije Parovel v Boljuncu ob 20.30. Vabljeni! FINŽGARJEV DOM vabivpetek, 11. maja na predavanje z naslovom »Zlate Palače v puščavi«. Matej Susič bo predstavil s posnetki in komentarji svoje potovanje po enem najlepših predelov Indije, Radjastanu. Začetek ob 20. uri. BREŽANI IN KRAŠOVCI pojejo inigra-jo v soboto, 12. maja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Koncert bodo oblikovali MoPZ upokojencev iz Brega, tamburaški ansambel SKD F. Prešeren iz Boljunca, MePZ Skala - Slovan iz Gropade - Padrič, pod pokroviteljstvom občine Dolina. SKDIGOGRUDEN IN RIBIŠKI MUZEJ TR ŽAŠ KE GA PRI MOR JA vabita na predstavitev dokumentarca RTV Slovenije KORENINE SLOVENSKEGA MORJA, avtor Jadran Sterle, v soboto, 12. maja, ob 20.30, v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. KD ENKRATEN IZ KRESNIC PRI LETI- JI vabi na gledališko komedijo »Na kmetih« v nedeljo, 13. maja ob 18. uri v Kulturnem domu v Komnu. Toplo vabljeni. KD ZA UMETNOST KONS, V SODELOVANJU S FOTOVIDEO TRST 80 I N ZSKD razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spacalu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 339-3893451 (v večernih urah). 0 Mali oglasi MEDNARODNO PODJETJE IŠČE SODELAVCA za prodajo visoko tehnoloških CNC proizvodov (strojne opreme) na področju bivše Jugoslavije. Zahteva se znanje slovenskega, hrvaškega, srbskega ter angleškega jezika. Ponuja se osebni strokovni razvoj in stimulativno plačilo vezano na poslovno uspešnost. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "mednarodno podjetje". DAJEM V NAJEM garažo v bližini železniške postaje. Tel. št. 329-4128363. ELEKTRIČARSKO PODJETJE išče delavca, po možnosti s prakso. Klicati od 18. do 19. ure na tel. št. 349-3918232 IŠČEM zazidljivo zemljišče s pogledom na morje za enostanovanjsko hišo v Barkovljah, na Furlanski cesti ali na Kontovelu. Tel. št. 347-7334742 MEHANSKA DELAVNICA išče ključavničarja, cevarja, varilca, strugarja in res-karja. Poslati curriculum na št. faxa 040-9236490 ali na e-mail mi-otsnc2003@libero.it MLADA IN POŠTENA gospa iz Slovenije išče delo enkrat tedensko kot hišna pomočnica. Tel. 040-416615. NA OPČINAH prodam stanovanje v 1. nadstropju: 3 spalnice, 2 kopalnici, kuhinja, dnevna soba, terasa, klet, pokrit parkirni prostor. Oglas že drugič, nižja cena. Tel. 040-214568 ali 3284120196. NUJNO iščemonatakaricozdobrovo-ljo. Tel. na št. 040-226516 od 8. do 10. ure. PODARIM 3 KUŽKE srednje velikosti ljudem, ki ljubijo živali in ki imajo po možnosti vrt. Tel. št.339-4484840. PODARIM kopalno železno, emajlirano kad, 170 cm x 70 cm, primerno za zbiranje vode na vrtu. Tel. 040-208989. PODJETJE za servisiranje dvigal išče vajenca z voljo do dela. Tel. na št. 3358135641. PRODAM nahrbtno kosilnico kawasaki po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. 040-228565. PRO DAM za 30.000 evrov 4.000 kv.m nezazidljivega zemljišča med Opčina-mi in Repnom, dostop z avtomobilom. Tel. št. 347-6145807 SKUPINA DIJAKOV SMS S.R.Lnudikot servisno podjetje varstvo otrok, pomoč pri nalogah in organizacijo rojstnih dne. Upajmo na sodelovanje sovašča-nov. Za informacije tel. 333-1812855. WV GOLF 1.600 HIGH LINE full optional, letnik 2001, eur4, bencinski pogon, edini lastnik, prevoženih 55.000 km, sive barve, prodam za 9.000 evrov. Kličite samo če zainteresirani na št. 335-6328351. ŒB Osmice KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak na Briščah. Tel. 040-220524. NA KONTOVELU - KAMENCE so odprli osmico Andrej, Danilo in Darijo. NA OREŠJU - REPEN ima odprto osmi-co družina Škabar. Obiščite nas! OSMICO PRI PIŠČANCIH Silvano Fer-luga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Berto Škrk v Trnovci št. 4. OSMICO je odprl Salomon Tomšič v Ru-pi. OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfogli-a Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta v Nabrežini, na cesti za Slivno. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samatorci 17. Tel. št. 040229449. OSMICO sta odprla Mario in Onorina na Krmenki pri Dolini. Tel št. 040825385. Prispevki OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. V spomin na pokojnega Sergija Sanci-na, darujeta Laura in Sonja 20,00 ev-rov za Kulturno društvo Ivan Grbec -Ške denj. V spomin na drago in plemenito gospo Vlasto Jankovič, darujeta Zvonka in Franco 50,00 evrov za društvo SKD Barkovlje. Olga Štoka daruje 40,00 evrov za Slovensko dramsko društvo Jaka Štoka s Pro-seka - Kontovela. V počastitev spomina gospe Vlaste Pertot Jankovič, daruje Neva Blasina Vovk 30,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na drago Vlasto Pertot - Jankovič darujejo Lucia, Vera in Rosana 75,00 evrov za Glasbeno matico. V spomin na drago Vlasto Jankovič darujeta Marta in Valerija 20,00 evrov za SKD Barkovlje. ^ Zapustil nas je naš Mario Usai Žalostno vest sporočajo žena Vera, brat Giovanni z Marijo, sestra Marta, nečaki Valentino, Martin in Tamara z družinami ter ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, v četrtek, 10. maja ob 12.20 uri iz Ulice Costalunga v nabre-žinsko cerkev Nabrežina, 9. maja 2007 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Ob smrti dragega Maria Usaia izreka globoko sožalje ženi Veri in sorodni kom Savo Ušaj z družino Ob nenadni in boleči izgubi dragega Maria Usaia, dolgoletnega in neut-rudljivega člana, izrekajo občuteno sožalje ženi Veri, sestri Marti, bratu Giovanniju ter vsem ostalim sorodni kom vsi pri balinarski sekciji AŠD Sokol Žalovanju se pridružuje tudi odbor AŠD Sokol Ob izgubi dragega Maria Ušaja izreka družini in vsem sorodnikom iskreno sožalje družina Hmeljak On smrti dolgoletne članice in bla-gajničarke Dijaške matice Vlaste Jankovič se je spominjajo in svojcem izrekajo iskreno sožalje Tržaška matica, Združenje SDD -Srečko Kosovel in SKGZ Novinarka Margaretha Kopeinig, nagrajenka združenja manjšinskih dnevni Zakaj Koroška noče dvojezrn Predsodki, morda nekaj zgodovinskih problemov, predvsem pa pome Bojan Brezigar ^^^^^^ robna, simpatična, vendar zadržana. Margaretha m ^^ Kopeinig je tiste vrste novinarka, ki te skozi ozka m ■ očala premeri od nog do glave in te nato vljudno, M m vendar odločno, vpraša kdo si, odkod prihajaš in kaj M ^^ hočeš. Je ena izmed uglednih avstrijskih novinark, ki ima za sabo že lepo kariero, ki je prepotovala pol sveta, študirala, doštudirala in nadštudirala ter se nato posvetila poklicu, kot se pač novinarju spodobi. V svoji karieri je naletela na vrsto ovir, ki je niso omajale. Posveča se pisanju o vprašanjih, ki jo zanimajo in ki so ji všeč. Posveča se predvsem Evropi in naravnost prizadeta je, ker so državljani države, kateri pripada, taki evroskep-tiki, ker Avstrijci ne razumejo prihodnosti, ampak so nekako zaprti v preteklost. Margaretha pa je med avstrijskimi novinarji med najbolj prepričanimi v pravilnost evropske izbire. V evropsko izbiro sodi tudi pozitiven odnos do različnosti, do tistih, ki so drugačni iz katerihkoli razlogov, do manjšin, do koroških Slovencev, na katere je še posebej navezana. O njih je veliko pisala, v zadnjem času v uglednem dunajskem dnevniku Kurier, in si s tem zaslužila tudi prestižno nagrado, ki jo Otto v on Habsburg potomec habsburške dinastije, dvajset let evropski poslanec, sicer pa prepričan privrženec evropske ideje, vsako leto na predlog združenja manjšinskih dnevnikov MIDAS izroči novinarju velikega državnega dnevnika, ki je v svojem pisanju namenil posebno pozornost manjšinam. Prejela jo je prejšnji teden v Cluju, Kolozsvarju ali Klausenburgu, mestu s tremi imeni; in to je bila tudi priložnost za prijeten pogovor o njenem odnosu do slovenske manjšine. Kateri je bil Vaš prvi stik z dvojezičnim okoljem? Kdaj ste zaznali, da na Koroškem obstajata dva jezika? Moja mati je pripadala manjšini. Otroštvo sem preživela na Koroškem in moji stari starši, pa tudi mama, so z menoj govorili slovensko. Slovenščina je bila moj prvi jezik, pela sem slovenske pesmice. Potem, pri šestih letih, so me poslali v šolo in ravnatelj je moji mami povedal, da ves pouk poteka v nemščini. Odtlej je postala nemščina moj prvi jezik. No, takrat sem pravzaprav spoznala, da živim v dvojezičnem okolju. Slovenščino razumem, vendar jo govorim z veliko težavo. Kako dolgo ne živite več na Koroškem? Vse od konca gimnazije. Potem sem šla študirat na Dunaj sociologijo in politologijo, nato v Švico na nadaljevanje študija politologije in nato v Latinsko Ameriko, na podiplomski študij v Kolumbijo o regionalnem načrtovanju in razvoju. Se kdaj vračate na Koroško? Se, občasno, k sorodnikom. Nemško govoreči Korošci so zaprti, ohranjajo svoje predsodke in se izživljajo v prepričanju, da so dominantna skupina in da sploh ni pomembno, kaj se dogaja v soseščini in prav tako ni pomembno, kaj se dogaja v Evropi. In kakšna je razlika od časa, ko ste jo zapustili? Glejte, rekla bi, da ne vidim velikih sprememb. Res sem pesimistična glede prihodnosti slovenske manjšine. Podpiram jo, želim, da bi se razvijala, ker mislim, da je to pomembno tudi za evropski integracijski proces. Ta različnost, toliko jezikov in različnih kultur, vse to je bistveno za Evropo. Znanje jezikov je bilo zame zelo pomembno, od tega imam velike koristi. Res je presenetljivo, da po tridesetih letih ne zaznavate znatnih sprememb na Koroškem... No, nekatere spremembe so, še zlasti v nekaterih delih koroške družbe. Mislim predvsem na intelektualce, ki so manjšini zelo naklonjeni, do nje odprti in podpirajo njena prizadevanja. Če pa razmišljam celovito, ni sprememb, saj si slovenska manjšina že dolga leta prizadeva, se bori za pravice. Uradna vlada na Dunaju pa se za pravice slovenske manjšine ne zanima, ne podpira je; isto velja seveda za deželno vlado. Je to pomanjkanje podpore zakoreninjeno v koroški družbi? Kako bi lahko ocenili zadržanje poprečnega prebivalca Koroške do slovenske manjšine? Mislim, da bi lahko rekla, da gre za pomanjkanje spoštovanja. Zelo močna ugotovitev... Je. Dodala bi pomanjkanje vzgoje, pomanjkanje zavesti, pomanjkanje odprtosti, politične in socialne odprtosti. Poleg tega imam vtis, da je prevladujoč odnos koroškega prebivalstva do slovenske manjšine podcenjevalen, kot da bi šlo za manjvredni del prebivalstva. Ampak vemo, da je ta ocena sociološko neutemeljena. Na primer, znano je, da je veliko število Slovencev na pomembnih delovnih mestih, pa tudi število akademsko izobraženih Slovencev je visoko. Odstotek je višji kot v dominantnem nemško govorečem delu koroške družbe. Če ostaneva pri sociološki oceni, ali je možno, da se ljudje bojijo Slovencev? Da, nekateri ljudje se bojijo. Mislim, da gre za psihološko vprašanje; to je nekakšno tekmovanje. O tem nihče ne govori, vendar imam vtis, da se nemško prebivalstvo boji slovenske manjšine, ker je v številnih pogledih boljša. Slovenci so bolj izkušeni, govorijo jezike, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo imajo več zvez. Skratka, lahko sodelujejo s Slovenijo, razumejo ljudi iz Hrvaške in s celotnega območja Balkana. To je res prednost in morda je to razlog za neke vrste zadržanost. Vse to je bilo razumljivo, dokler je bil v Jugoslaviji na oblasti komunistični režim. Strah je bil nekako razumljiv. Podobno je bilo stanje pri nas, v Trstu. Vendar se je potem, po padcu komunizma, po osamosvojitvi Slovenije, ta odnos spremenil. Kako je bilo na Koroškem? Ne bi rekla, da so se ljudje na Koroškem odzvali enako kot pri vas. Veliko ljudi ni zaznalo spremembe med prejšnjo in novo situacijo, med časom, ko je bil na oblasti komunizem in časom po vstopu Slovenije v EU. Tu gre očitno za pomanjkanje vzgoje, za zaprtost, za pomanjkanje volje, da bi razumeli novo situacijo. So raje zaprti, ohranjajo svoje predsodke in se izživljajo v prepričanju, da so dominantna skupina in da sploh ni pomembno, kaj se dogaja v soseščini in prav tako ni pomembno, kaj se dogaja v Evropi. Zato sem pesimistična. Stanje se mi zdi naravnost usodno, tako sociološko kot politično. Omenili ste Evropo. Če gledamo na Koroško od zunaj, imamo vtis, da tamkajšnje prebivalstvo sploh ni navezano na Evropo. Glejte, statistik ne znam na pamet, vendar je Koroška glede evro-skeptikov v ikov za pisanje o Koroški tih napisov? injhanje odprtosti in vzgoje skem vrhu, pa tudi glede morebitnega članstva Turčije v EU. To je seveda tudi posledica politike deželne vlade, ki je kot znano na Koroškem zelo skeptična glede evropskega integracijskega procesa. Pa je bil vstop Slovenije v EU koristen za Koroško in za Avstrijo nasploh? Seveda, statistike jasno govorijo. Stopnja zaposlenosti se je po vstopu v EU povečala, številni prebivalci Koroške delajo v Sloveniji, povečale so se številne dejavnosti. Jasno je, da je ta širitev blagodejno vplivala na Koroško. Kar je prav nasprotno od tega, kar trdi deželni glavar Jorg Haider... Natanko tako. In je tudi nasprotno od tega, kar ljudje mislijo. Stvarnost je drugačna od občutkov prebivalstva. Ko se nahajate pred takim stanjem, se seveda vprašate, kakšna je bila vloga sredstev obveščanja, kajti prav mediji ustvarjajo javno mnenje. Kaj pišejo o tem časopisi, ki so najbolj brani na Koroškem, na primer Kleine Zeitung? No, Kleine Zeitung je še kar korekten in poroča o stvarnosti, kakršna je; isto velja za deželni radio in deželno televizijo. Veliko ljudi pa bere Krone Zeitung, ki pa zavzema protievropska stališča. To seveda ustvarja javno mnenje. Občutek pa imam, da so emocije globlje in nadkrilijo stvarnost. Onstafeln Kärntner Slowenen auf :•. .1. m ""■ni^iAt. H ¿■«timiWn. ■ ^uuiifnru mr-Anm ■ ""hii- > v." i -i Wli L>i is. 1 Bfc vlTo-Vn. H ■ . j. ti __«ttarvtn v .. Mi H+a ¡J* «"..i - , . . W'tffcjf' 1+-; L — ---»-i SSiföE V kolikšni meri vpliva prisotnost slovenske manjšine na to mišljenje. Vemo, da Slovenci živijo samo na majhnem delu Koroške, glavar Haider pa gradi svojo politiko na zavračanju dvojezičnih napisov. Ali Korošci to res razumejo kot problem? Manjšina ima veliko vlogo v gospodarstvu, ima podjetja in banke, ustvarja delovna mesta. Raven brezposelnosti na Koroškem Mislim, da bi bilo bolje, če bi manjšina govorila z enim samim glasom.... Razumem pa, da so težave, ker je ena skupina pripravljena pristati na vsakršno rešitev, druga skupina pa vztraja pri načelih in ne pristaja na nič. To stanje je zelo slabo, nobene perspektive ne daje za prihodnost manjšini, poleg tega pa javnost sprejema to razdeljenost zelo negativno. je najvišja v Avstriji. Slovenska manjšina je torej ekonomski dejavnik na Koroškem, vlogo pa ima tudi na intelektualni ravni, pri razpravi o družbenih vprašanjih. Logično bi bilo, da bi ljudje cenili slovensko manjšino in torej drugače razmišljali tudi o dominantni vlogi nemškega prebivalstva. Res je težko razumljivo, da ni prišlo do sprememb v zavesti in v zadržanju ljudi. To tudi težko razložimo ljudem, ki ne poznajo stanja na Koroškem. Dvojezični napisi so sedaj osrednje vprašanje. Zakaj neka evropska država noče postaviti nekaj napisov pred vasi, kajti o vaseh govorimo, ne o Celovcu. Ali se sramuje dvojezičnega imena? To zadržanje je izven vsake logike. Obstajajo predsodki, morda nekaj zgodovinskih problemov, predvsem pa je tu pomanjkanje odprtosti in vzgoje. Vem, da izobraženi ljudje na Koroškem razumejo stanje in so naklonjeni slovenski manjšini, v majhnih vaseh pa je veliko problemov. Gre torej za zaprtost, za pomanjkanje vzgoje, pa tudi za odločitve številnih avstrijskih in še zlasti koroških politikov. To velja za Haiderjevo stranko, sicer pa so do slovenske manjšine zadržani v vseh strankah razen pri Zelenih. To velja tako za socialiste kot tudi za ljudsko stranko. Tu se povezujeta nacionalizem in neke vrste populizem. To je pač dominantno počutje, dominantni nemški nacionalizem. Ali drži, da bi kakršnakoli odločitev v zvezi s tem vplivala na volilne izide? To verjetno drži; karkoli bi naredili v korist slovenske manjšine, bi verjetno vplivalo na volitve na Koroškem. Prihodnje deželne volitve bodo leta 2009, morda celo prej. Zato je za stranke najbolje, da ne odločijo ničesar; natanko to se je dogajalo v zadnjih letih. Naredili niso nič, ali, še slabše, zanikali so pravice manjšine. Kaj pa nova avstrijska vlada? Ste kanclerja Gusenbauerja vprašali, kaj misli o tem vprašanju? Res, intervjuvala sem ga in mu zastavila tudi to vprašanje. V vsakem intervjuju sprašujem tudi o tem. Odgovoril mi je, da imajo koalicijsko pogodbo, po kateri naj bi odločali do junija ali julija letos. Ampak nič se ni zgodilo in zato ni razloga za optimizem. Tu ni razlike s prejšnjo vlado. Sicer je bila prejšnja vlada že blizu rešitve, vendar slovenska manjšina te rešitve ni sprejela. hO* '»(irr Uikr. KIIIVIAA t rt" •"itnm nuj, „, P. "i»)«. si «x* h* i.u, v,.,■ J* rim u ESWs* J . '^'"lA r |Jy . B^wllt- ■JiWWH "Hn-fllfc,. ''"-ivrimn £ij......rase 1ks*.....3f i ___ "uvUtnJnv: ££"*<• bäes "U * nn nn ¡■s»""«'"' 1 t::. II . ■ r* . -i Ö, . Schnell *t*T#f ■P '^H.ah ■ n ¡T i A A "f vfCG J Nummer Steher! Umen die ^parpreisa skajo dovolj na avstrijske oblasti. Je kaj za tem? Dobro vprašanje. Rekla bi, da ima slovenska vlada veliko pomembnejših interesov. To so sosedje, sodelujejo in nihče ne želi dodatnih problemov. To zaskrblja tudi slovensko manjšino na Koroškem. Sicer pa v Sloveniji opozarjajo na neenotnost slovenske manjšine na Koroškem in trdijo, da jim to otežkoča stvarno poseganje za reševanje manjšinskih vprašanj. Tudi to drži. Majhna slovenska manjšina je razdeljena na tri skupine in to ni dobro za njeno prihodnost. Ste torej pesimistka? Natanko tako, pesimistka sem. Mislim, da bi bilo bolje, če bi manjšina govorila z enim samim glasom. To je resen problem; ampak sama ne pripadam tem skupinam in nočem ocenjevati, zakaj so razdeljeni, ampak izvajali bi lahko pritisk, če bi oblikovali skupna stališča. Razumem pa, da so težave, ker je ena skupina pripravljena pristati na vsakršno rešitev, druga skupina pa vztraja pri načelih in ne pristaja na nič. To stanje je zelo slabo, nobene perspektive ne daje za L Številni predstavniki manjšine menijo, da slovenska vlada ni naredila dovolj za koroške Slovence. Verjetno imajo prav. Člani slovenske vlade sicer vedno zahtevajo spoštovanje pravic, vendar ne priti- Manjšina ima veliko vlogo v gospodarstvu, ima podjetja in banke, ustvarja delovna mesta. Raven brezposelnosti na Koroškem je najvišja v Avstriji. Slovenska manjšina je torej ekonomski dejavnik na Koroškem, vlogo pa ima tudi na intelektualni ravni, pri razpravi o družbenih vprašanjih. Logično bi bilo, da bi ljudje cenili slovensko manjšino in torej drugače razmišljali tudi o dominantni vlogi nemškega prebivalstva. prihodnost manjšini, poleg tega pa javnost sprejema to razdeljenost zelo negativno. So po vaši oceni dvojezični napisi pomembno vprašanje za manjšino, ali so drugi problemi pomembnejši za njen obstoj in razvoj ter bi jih bilo treba zato prednostno reševati? Odkrito je treba povedati, da dvojezični napisi ne bodo zagotovili preživetja manjšine, tudi njenega razvoja ne. Tu je potrebno veliko drugega: šolski sistem, sredstva obveščanja, finančna podpora, kulturne dejavnosti, politična podpora... Dvojezični napisi niso bistveni za preživetje manjšine, so pa postali simbol, znak sprejemanja manjšine, zunanje znamenje, da v tej deželi živijo tudi Slovenci. Mislim, da bi morali politiki zagotoviti pravico do dvojezičnih napisov. Navsezadnje jih imajo v številnih evropskih državah: v Španiji, na Finskem, celo v Franciji. Slovenija je januarja uvedla evro, z januarjem bo uvedla schengenski sporazum. Meja bo tudi fizično izginila. Bo to predstavljalo spremembo za celotno območje, spremembo za slovensko manjšino in morda spremembo v odnosih koroškega prebivalstva do slovenske manjšine? Nisem prepričana, da bo to privedlo do bistvenih sprememb v zavesti koroškega prebivalstva. Vsekakor se kratkoročno to ne bo zgodilo. Morda bodo rezultati vidni na dolgi rok. Evropa se odpira, Koroška pa ostaja zaprta? Res ne vidim nobenega večjega razvoja. Seveda pa je vse odvisno tudi od izidov prihodnjih volitev, od stopnje zaposlitve in še enkrat od vzgoje. Nimam nobenih razlogov, ki bi mi dopuščali, da bi napovedovala kakršnekoli spremembe v bližnji prihodnosti. Vse bo ostalo pri starem, tako, kot je sedaj. Koroška ni sposobna, da bi kakorkoli izkoristila edinstveno priložnost, ki ji jo ponuja lega na meji z Italijo in Slovenijo. 1 4 Sreda, 9. maja 2007 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Mamilašu ni pomagala Ko si je 28-Ietni Riccardo Simonit iz Tržiča vbrizgal usodno dozo heroina, je bila ob njem 26-Ietna ženska. Tržiški karabinjerji niso razkrili imena Tržičanke, zoper dekle pa so podali kazensko ovadbo, ker je zbežaIa, ne da bi prijateIju nudiIa ustrezno pomoč. Simonita so 4. aprila našli v stanovanju brez življenja. Rešilno službo 118 je poklical neznanec, ki je povedal le, da je nekoga v ulici Cellottini v Tržiču obšla slabost. Zdravniško osebje in karabinjerji niso imeli dovolj informacij, da bi na kraju posredovaIi v času in rešili mladeniču življenje. Neznanca so zaman prosiIi, naj ostane pred vhodom v stanovanje. Preiskava karabinjerjev se je takoj usmeriIa na avtorja oz. avtorico teIefonskega kIica, ki je biIa po vsej verjetnosti ob Simonitu, ko si je ta vbrizgal mamilo. Izkazalo se je, da je Simonit tistega dne najprej skušal odkupiti heroin na Tržiškem. Ker ga pri znancih ni našeI, se je v spremstvu dveh prijateljic podal v Slovenijo. Vsak je odkupil dozo, nato pa sta Simonit in 26-Ietna Tržičanka pospremiIa prija-teIjico domov in odšIa v mIadeničevo stanovanje. Tam sta si vbrizgaIa heroin, po pribIižno eni uri pa je Simonita obšIa sIabost. Ob krstni predstavitvi nove knjige, ki je posvečena njegovi stoletnici, bo jutri Trgovski dom prvič odprt javnosti. Pred leti je sicer Kinoatelje priredil pobudo v dvorani Petrarca, ki sodi v kompleks poslopja in je namenjena državni knjižnici, a ostaja neizkoriščena in v pričakovanju na obnovo. Jutrišnje srečanje v organizacije slovenske konzulte pri goriški občini pa bo prvo v pritličnih prostorih, z vhodom na korzu Verdi, kjer naj bi še letos odprli informativni center v režiji NŠK. Knjigo z naslovom Trgovski dom - Sto let prisotnosti bodo ob 16.30 predstavili župan Vittorio Brancati, predsednik slovenske konzulte Igor Komel ter soavtorja publikacije Boris Peric in zgodovinar Sergio Tava-no. »Nova knjiga želi širši javnosti prikazati pomen Trgovskega doma in slovensko dejavnost v stavbi,« pravi Komel in pojasnjuje, da so knjigo pod pokroviteljstvom goriške občine izdali slovenska konzulta pri občini, Slovenska kulturno gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni dom Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž in knjižnica Damir Feigel. Pri pripravi knjige je sodelovalo več avtorjev, ki osvetljujejo pomen in zgodovino poslopja. V svojem pisnem pozdravu župan Brancati izraža željo, da bi Trgovski dom čim prej postal kraj srečevanja med Slovenci, Italijani in Furlani. »Trgovski dom naj bo simbol naše težko razumljive zgodovine polne žalostnih trenutkov, a Nova knjiga brez katere ne moremo shajati; naj bo dokaz, da je sožitje med narodi prepotrebna vrednota,« poudarja Brancati. V nadaljevanju knjige se vrstijo prispevki, v katerih o zgodovini Trgovskega doma in o dejavnostih v njem pišejo Boris Peric, Marco Pozzet-to, Sergio Tavano, Fiorenza Ožbot, Henrik Tuma, Vili Prinčič, Milan Pahor, Julijan Belt-ram, Dorica Makuc in Filibert Benedetič; v nekaterih primerih gre za ponatise že objavljenih besedil, posebno dragocena pa je priloga z dokumentacijo o odvzemu stavbe. V zadnjem delu so objavljene avtorske fotografije Borisa Prinčič, sicer pa se knjiga zaključuje s prispevkom Livia Semoliča z naslovom Trgovski dom v tretjem tisočletju. »Naše mesto je vse do danes drago plačevalo svojo marginalnost, ki se je prelevila v dokajšen regres, ki gaje Darko Bratina večkrat označil z besedami: "Gorica, ne gorica - Izid publikacije o stoletnici Fabianijeve palače sovpada s postopkom vračanja Ob predstavitvi nove knjige Trgovski dom prvič odprt za javnost »Znanje, pogum in ambicija po prepotrebni razvojni viziji naj bodo vodilna nit načrtovanja uporabe stavbe« Proces o azbestu odložili Zaradi odsotnosti javnega tožiIca Car-mineja Laudisia so včeraj v Gorici odIožiIi proces o azbestu, na katerem sodijo bivšim predsednikom upravnega odbora družbe ItaIcantieri Giorgiu Tupiniju in Vittoriu Fanfaniju ter direktorju IadjedeInice ManIiu Lippiju zaradi smrti deIavca Giuseppeja Piaz-ze. Dne 25. junija se bo v Gorici začela nova sodna obravnava; pred sodnikom se bo zaradi uporabe azbesta v ladjedelnici in termoelektrarni Endesa oz. zaradi smrti petih delavcev moralo zagovarjati trinajst osumIjencev. Andricev Tržič Ptičji pogled na Trgovski dom foto boris prinčič več mesto in ne še vas". Istočasno pa je pokojni senator imel tudi točno začrtano razvojno vizijo, ki bi omogočila nov preporod našega mesta kot novega središča širšega prostora, ki prebija upravne, jezikovne in miselne meje v smislu medkulturne naveze,« meni Semolič in poudarja, naj Trgovski dom postane kraj medkulturne promocije, kjer se slovenska ponudba povzdigne na raven povezovalca in spodbujevalca kulturne ustvarjalnosti. »Državna knjižnica, ki ji je namenjena dvorana Petrarca, in Narodna in študijska knjižnica, ki so ji namenjeni pritlični prostori, bosta lahko odigrali enkratno vlogo prepletanja in medsebojnega oplojevanja v sodelovanju z vsemi tistimi ustanovami, za katere Trgovski dom pomeni kraj srečevanja in skupnega ustvarjanja,« meni Semolič. Po njegovi oceni ponuja Trgovski dom tudi priložnost dvema slovenskima glasbenima šolama: »Četrto nadstropje s čudovito mansardo bi morda predstavljalo za obe glasbeni ustanovi kraj, kjer se lahko udejanji fizična povezava, ta pa se lahko prelevi v visoko kakovostno spojitev novih razsežnosti,« ugotavlja Semolič in zaključuje: »Znanje, pogum in ambicija po prepotrebni razvojni viziji, naj bodo torej vodilna nit razmišljanja in načrtovanja uporabe "Novega Trgovskega doma", ki bo iz Gorice gledal v Ljubljano, Celovec, Benetke in še dlje, kot središče velikega jezikovno in kulturno pluralnega prostora. To je izziv za vse in ne izključno za našo narodno skupnost.« (dr) Pisatelj in prejemnik Nobelove nagrade Ivo Andrič je Tržič postavil v središče zgodovinske pripovedi, ki jo je tržiška občina izdala, danes ob 11. uri v občinski sejni dvorani pa bo knjižni podvig predstavila javnosti. O knjigi, v kateri sta zbrani dve Andričevi pripovedi, bosta spregovorila pisatelj in tržiški častni občan Predrag Matveje-vič ter župan Gianfranco Pizzolitto. Furlanski priročnik V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili furlanski priročnik »Lessic Amministratîf Manuâl«, ki ga je uredil William Cisi-lino; sestavljajo ga poglavje furlanske slovnice, slovarček z juridičnimi izrazi in formular z upravnimi termini. Spomin na Alda Mora V bivši šoli za bolničarje v ulici Vittorio Veneto v Gorici bo danes ob 18.45 verski obred, na katerem se bodo spomnili na Alda Mora; spregovoril bo direktor revije Nuova Iniziativa Ison-tina Renzo Boscarol. Srečanje prireja študijski center Rizzati. Industrijci o prosti coni Na zadnjem zasedanju skupine prevoznikov pri goriški zvezi industrijcev so poudarili potrebo po ohranitvi bencina proste cone, saj bi brez olajšav prevozna podjetja iz goriške pokrajine zabredla v globoko krizo. Načelnik avto-prevoznikov Erminio Gianesini je poudaril, da je svojčas goriška Trgovinska zbornica že predlagala, kako rešiti težave, sedaj pa je treba njene predloge preliti v zakonski osnutek. Carinjenje tema posveta Na sedežu goriških industrijcev v ulici Arcadi bo danes ob 16.30 okrogla miza o novostih v carinjenju. V ospredju razprave bodo spremembe na področju carinskega »auditinga«. gorica - Razprava o prihodnosti goriškega zdravstva Območje splošne bolnišnice naj ostane namenjeno zdravstvu KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO Vittorio Brancati bumbaca »Območje splošne bolnišnice v ulici Vittorio Veneto moramo obdržati, kljub temu da se je izjalovil poskus uresničitve čezmejnega bolnišniškega središča. V stiku smo s podjetjem iz Veneta, ki želi na območju bolnišnice izpeljati projekt, ki je povezan z zdravstvom.« Tako je včeraj ob robu srečanja na temo prihodnosti goriškega zdravstva, ki ga je organiziral odbor Korda, povedal župan Vittorio Brancati. Podrobnosti o možnostih prekvalifikacije goriške bolnišnice, ki bo prenehala delovati z odprtjem nove strukture v ulici Fate-benefratelli - napovedana je januarja leta 2008 -, župan ni hotel razkriti. »Nočem se prenagliti. Več bom povedal po dogovoru, če bo do tega prišlo pred zaključkom mojega mandata,« je dodal Brancati. Proti prodaji območja bolnišnice v ulici Vittorio Veneto, tik ob državni meji in v neposredni bližini s šem-petrsko bolnišnico, so se včeraj izrekli tudi predstavniki odbora Korda. Le-ta vseskozi dosledno zagovarja predlog Darka in Carmen Bratine, da bi tam uresničili čezmejno zdravstveno središče, ki pa ga je Antonio-nejev desnosredinski deželni odbor z odbornikoma Fa- solom in Romolijem na čelu zavrgel leta 1999. »Operacija je bila vse prej kot jasna, privedla pa je do razsula goriškega zdravstva. Popolnoma zgrešeni so bili že računi: Antonione-jev odbor se je zavzel za novo bolnišnico Janeza od Boga, ker naj bi bil za tri milijarde lir cenejši od preureditve bolnišnice v ulici Vittorio Veneto. Razmerje je bilo 64 milijard proti 67 milijardam. V resnici je bolnišnica Janeza od Boga doslej stala že celih 50 milijonov evrov. Dela bi morala biti dokončana leta 2005, manjkajo pa še vse inštalacije, ureditev cest in dostopa ter še marsikaj,« sta povedala Nicolo Fornasir in Ugo Luterotti. »Za uresničitev projekta čezmejnega zdravstva smo naredili, kar je bilo v naši moči, pred dejstvom pa smo se morali vdati. Dežela FJK in druge občine v pokrajini nam niso stale ob strani. Zato smo se odločili, da bomo na najboljši način skušali izpeljati projekt Janeza od Boga. Dežela je zagotovila sredstva, ki bodo omogočila, da bodo bolnišnico dokončali, in sicer 14.000.000 evrov za inštalacije, 1.500.000 evrov za prometne dostope in 7.000.000 evrov za opremo,« je zaključil Brancati. (Ale) Silvana Brandolin Podpira županskega kandidata Bellaviteja na listi Forum per Gorizia Na listi Forum per Gorizia, ki na goriških občinskih volitvah podpira županskega kandidata Andreo Bellaviteja, nastopa 40-letna Silvana Brandolin, vsestransko angažirana ter socialno in okoljevarstveno občutljiva Goričanka. Diplomirala je iz tujih jezikov, poročena je in mati treh otrok, ki ji včasih dovolijo - kot sama pravi -, »da nisem samo "full time parent", polno zaposlena mati, ampak da se ukvarjam tudi z jeziki (prevodi in tečaji) in s prostovoljnim delom«. V nadaljevanju svoje predstavitve Silvana Brandolin navaja: »Od leta 1999 sem članica odbora Združenja staršev otroškega vrtca v ulici Brolo v Gorici (odbor skrbi predvsem za biološko men-zo v vrtcu), od leta 2000 aktivist pri okoljevarstve-ni organizaciji WWF, s katero sem večkrat sodelovala pri pripravah najrazličnejših prireditev, kot npr. Straffichiamoci - Bimbinbici, Biofest in Bio-Cormons; leta 2001 sem v občinski ludoteki, namenjeni otrokom do šestega leta, sodelovala pri prvih eksperimentalnih "okencih za starše" na pobudo goriške občinske uprave; od leta 2003 sem članica združenja Cittadinanzattiva.« O razlogih, zakaj kandidira za vstop v goriški občinski svet in še predvsem zakaj podpira žu- panskega kandidata Bellaviteja, Brandoli-nova pravi: »Ker se v Bellavitejevem programu konstruktivno govori o skupnem sodelovanju za skupne tran-sver zaI ne ci Ije, kot so okolje, zdravo življenje in prihodost za naše otroke; ker je glavni pojem njegove volilne kampanje ljubezen do mesta in meščanov, posebno do tistih, ki preveč po tiho iščejo pozornost in jih prepogosto nočemo slišati; ker je v njegovih besedah zaznati spoštovanje do različnih in do različnosti: namesto da bi jih doživljali kot problem, jih je treba valorizirati kot bogastvo; ker v njegovih javnih posegih ni polemike in vulgarnosti, temveč sta razumevanje in občutljivost. Končno: ker vzdušje, ki je nastalo od dne, ko smo z Bellavite-jem začeli to skupno pustolovščino, je tako bogato in polno čarobne energije ter navdušenja, da -kakor koli se bodo iztekle volitve - bomo zmagali, ker bo v nas ostalo rodovitno seme te izkušnje.« / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 9. maja 2007 tržič - Sindikalne zveze sklicale za petek splošno pokrajinsko stavko in demonstracijo 15 Ob krizi tovarne Ineos Films v nevarnosti mnoga podjetja V tržiškem obratu se bo proizvodnja nadaljevala do 13. julija - Nato mobilnost gorica - Dvodnevna pobuda Kinoateljeja Nova obzorja integracije na meji Z leve Figljeva, Doktoric in Zago »Koristno soočenje med politiko, kulturo in prostorom bi privedlo do "trajnostne" intergracije goriškega čez-mejnega prostora med Slovenijo in Italijo. Tovrstno soočenje verjetno ni možno na podlagi zgodovinskega spomina, ki vsaj v zadnjem stoletju ni skupen, ampak lahko postane končni učinek skupne uporabe okolja, storitev, ustanov, priložnosti in načrtov za prihodnost.« Iz teh razmišljanj se je po besedah predsednika goriškega Kinoateljeja Aleša Doktoriča porodila zamisel za pobudo z naslovom Bitke za ozemlje, prostori sobivanja - Podobe, zgodbe, dialogi, ki bo v Hiši filma na Travniku potekala jutri in v petek. Prireditev sodi v projekt Interreg Go&Go - Audiovizualni center Medkulturne storitve, katerega nosilec je Kinoatelje. »V središču pobude sta vprašanje odnosov med Gorico in Novo Gorico ter meja nasploh,« je povedal Doktorič, sociolog s Tržaške univerze Moreno Zago pa je opisal vsebino prvega dogodka, ki se bo v predavalnici univerzitetne smeri DAMS začel jutri ob 15. uri. »Gre za videoseminar na temo meje, v katerem bodo odlomke šestih filmov komentirali izvedenci,« je povedal Zago, avtor knjige »Confini di celluloide« (Meje iz ce-lulojda), ki jo namerava Kinoatelje izdati in je namenjena različnemu tol- bumbaca mačenju meje skozi filmsko govorico. Z začetkom ob 20.45 bo sledila projekcija treh filmskih poslastic. Slovenski kratki film iz leta 1961 Kje je železna zavesa? avtorja Maka Sajka, bolgarski dokumentarec »Cia e tazi pesen?« (Čigava je ta pesem?) režiserke Adele Pee-va in belgijski film »Le mur« (Zid) avtorja Alaina Berlinerja bodo na ogled v izvirnem jeziku ter z italijanskimi in angleškimi podnapisi, vstop v dvorano pa bo prost. V petek se bo dvodnevna pobuda Kinoateljeja zaključila z okroglo mizo o novem mestnem obzorju Gorice in Nove Gorice. Srečanje bo potekalo v dvorani goriškega Kinemaxa med 9. in 13. uro, o integraciji čezmejnega prostora pa bodo s predstavniki institucij in z občinstvom razpravljali novinar ter nekdanji senator in evropos-lanec Dimitrij Volčič, novogoriška novinarka Klavdija Figelj, Moreno Zago in filmski kritik Sandro Scandolar-a. »Ugotavljam, da se na novogoriški strani meje premalo govori o čezmej-nem sodelovanju v politiki in kulturi. Zato bo v petek še posebno zanimiv prispevek bivšega novogoriškega župana, nekdanjega slovenskega ministra in ravnatelja SNG-ja Sergija Pelhana, ki je soudeležen pri pripravah strategije kulture na območju Nove Gorice,« je povedala Figljeva. (Ale) Arhivski posnetek množične delavske mobilizacije na Tržiškem altran Številna industrijska podjetja goriške pokrajine doživljajo težke trenutke, zato pa so se sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL sklicale splošno pokrajinsko stavko, katere osrednja manifestacija bo potekala v petek, 11. maja, v Tržiču. Glavni dogodek je predviden ob 10. uri v občinski dvorani bivše pokrite tržnice v ulici Resistenza, kjer je ob seji in posegih delavcev napovedan tudi govor državnega tajnika sindikalnega združenja UIL Paola Piranija. Delavski sprevod se bo pričel pred tovarno Ineos Films v ulici Timavo, ki ji preti zaprtje. Predstavniki angleškega lastnika so se včeraj na goriškem sedežu zveze indudstrijcev srečali s sindikalisti ter napovedali, da se bo v Tržiču proizvodnja nadaljevala do 13. julija. Ob tem so razložili, da bo po zaprtju obrata 150 zaposlenih na mobilnosti, postopek za zagotovitev dopolnilne blagajne pa se še ni začel. Sindikalisti bodo v prihodnjih dneh prosili za pomoč pristojnega deželnega odbornika Roberta Cosolinija, po vsej verjetnosti pa bo za reševanje težav potreben poseg ministrstva za delo. Ob tem so predstavniki delavcev povedali, da se nekaj podjetij že zanima za prevzem tržiškega obrata. Med temi je tudi nemška družba Renolit, ki proizvaja plastične folije. »Obdobje stagnacije goriškega industrijskega sektorja se ni še zaključijo, čeprav je v letu 2007 na državni ravni prišlo do gospodarske poživitve, vsaj na zaposlitvenem področju,« so povedali predstav- niki sindikalnih združenj CGIL, CISL in UIL in pojasnili: »V kratkem obdobju smo na Goriškem v industriji izgubili 12 odstotkov delovnih mest, kar pomeni preko tisoč brezposelnih delavcev. Tekstilni sektor smo izgubili skoraj v celoti, saj je bilo ob mesto približno 900 delavcev. Nato gre omeniti tovarno Finmek, kjer so odpustili 400 delavcev, sedaj pa je na vrsti Ineos Films. Kriznih situacij pa ni še konec. Veliko družb je na Goriškem odpustilo mnoge delavce, ne da bi to odmevalo v medijih.« Sindikalna združenja opozarjajo na pomanjkanje učinkovite deželne in pokrajinske industrijske politike, obenem pa na zamudo pri realizaciji infrastruktur, ki so potrebne za spodbujanje razvoja območja, na pomanjkanje »režije« na pokrajinski ravni, ki bi skrbela za načrtovanje, določanje in upravljanje novih območij z industrijsko namembnostjo ter na pomanjkanje enotnega pokrajinskega regulacijskega načrta za industrijske in obrtne cone. Po besedah sindikalnih predstavnikov je ne nazadnje pomanjkljiv tudi sistem javnih uradov za zaposlovanje, ki ne odgovarja potrebam brezposelnih občanov. Sindikati zato pozivajo deželo FJK in pokrajino Gorica, da se zavzameta za učinkovito gospodarsko politiko in spodbujanje industrijskega razvoja. »Poskrbeti je treba tudi za zajezitev krize, ki grozi mnogim podjetjem v pokrajini,« še dodajajo sindikalni predstavniki. volitve - Mladi Unije predstavili županskim kandidatom dvanajst predlogov Krešejo se mnenja o razvoju mesta Bellavite za vključevanje mladih v politiko, Gironcolijeva za študentski dom, Tuzzi za prost dostop v svetovni splet Mladi Unije so v goriškem Kulturnem domu predstavili svojih dvanajst programskih točk za razvoj mesta in se nato o njih pogovorili z županskimi kandidati Ermini-om Tuzzijem, Donatello Gironcoli in An-dreom Bellavitejem. Okrogle mize, na kateri so bili prisotni številni mladi Goričani, se ni udeležil kandidat Oljke Giulio Moset-ti, ki je bil zaseden na drugem srečanju, zagotovil pa je, da bo predstavljene predloge upošteval. Prvi je spregovoril Tuzzi; kritično se je izrekel o predlogu Mladih Unije o študentski izkaznici za storitve, ki naj bi bila na razpolago študentom med 14. in 26. letom, saj bi morali po njegovem mnenju študentje prej zaključiti izobrazbeno pot. Zelo pozitiven se mu je zdel predlog o brezplačnem internetnem dostopu za študente, zatem pa je kritiziral upravljanje urada Punto giova-ni; trdil je, da tisti, ki se tam zbirajo, ne predstavljajo goriške mladine, ker niso vključeni v nobeno društvo ali organizacijo. Giron-colijevaje poudarila, daje treba mladim prisluhniti in jih dosledno vključevati v upravljanje občine. Pristavila je, da bolj kot hostel, Županski kandidat Andrea Bellavite nagovarja mlade in občinstvo v dvorani Kulturnega doma bumbaca ki so ga predlagali Mladi Unije, potrebuje Gorica neke vrste študentski dom, kjer bi tuji obiskovalci prenočevali, a tudi spremljali dodatne dejavnosti. Bellavite se je strinjal z vsemi dvanajstimi predlogi mladih; nekateri so že vključeni v njegov program, druge bo dodal. Tuzziju pa je odvrnil, daje reprezentativnost mladine kompleksen problem in da ne gre poditi nikogar, zlasti ne tistih, ki prinašajo nove ideje, čeprav niso vključeni v organizirane skupine in društva. V razpravo je posegel tudi kandidat Oljke za občinski svet David Peterin, ki je podčrtal, daje enotnost leve sredine izjemnega pomena. »Prvi krog bodo neke vrste primarne volitve, na balotaži pa moramo združiti moči,« je menil Peterin in zaključil: »Pri pripravi dvanajstih predlogov sem sodeloval z mladimi iz vrst komunistov, Marjetice in Italije vrednot, sam pa sem član Mladinske levice. Gradili smo na isti valovni dolžini. To je prava Unija. Če je niso uspeli zgraditi nam predhodne generacije, jo bomo pa mi«. VOLILNA TRIBUNA LD za Mosettija Goriški predstavniki stranke Levih demokratov Oliviero Furlan, Maurizio Salomoni in Lucio Ulian pozivajo volivce, naj volijo za županskega kandidata Oljke Giulia Mosettija in naj z glasom levi sredini zagotovijo mestu kulturni in gospodarski razvoj. »Gorica lahko postane kraj srečevanja in stičišče nove Evrope,« menijo upravitelji iz vrst Levih demokratov in ugotavljajo, da se bo iz simbola sožitja mesto lahko razvilo v pomebno gospodarsko in kulturno središče. »Desna sredina predstavlja imobilizem in sanja o preteklosti, ki se ne bo nikoli več vrnila,« poudarjajo pokrajinski odbornik Salomoni, občinski odbornik Furlan in goriški občinski svetnik Ulian, ki ob koncu še dodajajo: »Oljka in njen kandidat Mo-setti zagotavljata svežino ter se bosta znala povezati z manjšimi listami in z radikalno levico ter skupaj z njimi osredotočiti pozornost na potrebe mesta.« Bellavitejev program Županski kandidat petih levosredinskih list Andrea Bellavite bo nocoj ob 20. uri v deželnem avditoriju v Gorici predstavil javnosti svoj program, pri pripravi katerega je sodelovalo dvanajst delovnih skupin in ki je odraz vseh komponent njegove koalicije. V ospedju pozornosti so zdravstvo, socialne politike, okolje in kultura, sicer pa je po Bel-lavitejevih besedah priprava programa potekala v znamenju partecipativne demokracije. »Z nami so sodelovali izvedenci z raznih področij, obenem pa smo prisluhnili predlogom in potrebam preprostih ljudi,« je poudaril Bel-lavite, ki bo danes ob 15. uri obiskal KB Center, kulturno žarišče goriških Slovencev na korzu Verdi, ob 18. uri pa se bo v palači Attems-Petzenstein na Kor-nu srečal z državnim tajnikom Stranke komunistične prenove-Evropske levice Francom Giordanom. Vrhunec kandidatovega današnjega dne bo nocojšnja predstavitev volilnega progra- Državljani o zdravstvu Lista Državljanov za predsednika prirejajo jutri ob 17.30 v Western Palace Hotelu v Gorici srečanje o zdravstvu v deželi FJK. Med govorniki bodo pokrajinska tajnica združenja splošnih zdravnikov Adriana Fasiolo, odgovorni za center za duševno zdravje Franco Perazza, koordinator sodišča za pravice bolnikov Giuseppe Morandini, predsednik Državljanov za predsednika Bruno Malattia in deželni svetnik Piero Colussi. Paselli v Krminu Deželni svetnik Maurizio Paselli in kandidati za občinski svet Državljanov za predsednika na listi »Ulivo per Cor-mons« Gianfranco Brandelise, Elena Gasparin, Alex David Zorzini in Marco Mersecchi se bodo jutri ob 20.30 v sejni dvorani krminske občine srečali z volivci in jim predstavili svoje načrte za razvoj kraja. Romoli na Coldiretti Županski kandidat desne sredine Et-tore Romoli se je sestal z goriškim vodstvom neposrednih obdelovalcev Coldiretti; srečanje je potekalo v župnijskih prostorih na Svetogorski ulici v Gorici. Obdelovalci si želijo v mestu kraja za neposredno prodajo svojih pridelkov. Povedali so tudi, da pripravljajo na trgu pred novogoriško železniško postajo tržnico skupaj s sorodno slovensko organizacijo. Romoli je predlagal, da naj bi za prodajo pridelkov goriških obdelovalcev v prihodnje uporabljali trg Sv. Antona ali pokrito tržnico v mestu, ki pa jo bo treba primerno obnoviti. Poseben poudarek je bil namenjen vinski cesti, ki se začenja pri Pevmi in predstavlja po kandidatovi oceni neizkoriščen gospodarski resurz. Romoli je tudi potrdil, da namerava uvesti odbornika za kmetijstvo ter da bo pozornost namenjal predmestjem s kmečko dejavnostjo. Povedal je še, da bo skrbel za ovrednotenje goriških sort radiča in da bo od slovenskih sosedov zahteval, da se v poletnih mesecih poviša pretok vode, ki jo spušča solkanski jez. 1 6 Četrtek, 10. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Po padcu schengenske meje Lekarne Preprodaja drog se bo povečala Po cestah »italijanske«injekcijske igle Vprašanje mamil je bilo v ospredju včerajšnjega sosveta za zagotavljanje večje varnosti v Novi Gorici. Na dnevnem redu sta bili sicer tudi poročilo o razmerah na območju novogoriške občine in problematika varnosti po padcu schengenske meje. Prišli so do zaključka, da obstaja največ bojazni ravno v tem, da bi se po padcu schengenske meje dvignil odstotek kriminalnih dejanj na obmejnem območju, znotraj le-teh pa še več primerov preprodaje in uživanja prepovedanih drog. »Pričakuje se, da se bo še povečalo število italijanskih uživalcev mamil, ki droge kupujejo pri nas in se z njimi tu "zadenejo",« je povedal direktor policijske uprave Alojzij Mohar, njegov kolega Vladimir Leban pa je pristavil: pred kratkim smo na neki lokaciji na Cankarjevi ulici našli okoli 50 injekcijskih igel. Ugotavljamo, da so te igle v večini primerov italijanske, to pomeni, da Italijani pridejo k nam drogo kupiti in jo tu uporabijo.« V nadaljevanju razprave, ki so se je udeležili predstavniki osnovnih šol, županovega kabineta, sodišča in policije in drugi, so udeleženci ugotovili, da italijanski uživalci v Novo Gorico prihajajo zaradi cenejše droge in milejše zakonodaje na tem področju. Ravnateljica srednje lesarske šole in obenem pod-županja novogoriške mestne občine Darinka Kozinc je opozorila tudi na preprodajo drog pred šolami, sodnica za prekrške Magdalena Krapež pa na omenjeno razliko med italijansko in slovensko zako- Karlo Devetak bumbaca Karlo Devetak potrjen Goričan Karlo Devetak je potrjen na mestu podpredsednika Čedaj-ske ljudske banke. Tako je bilo soglasno sklenjeno na včerajšnjem prvem zasedanju upravnega sveta bančnega zavoda, potem ko so na nedeljski skupščini delničarjev v Čedadu potrdili vse tri člane, ki se jim je iztekel mandat. Ob De-vetaku je bil na podpredsedniškem mestu včeraj potrjen tudi Adriano Luci. O svojem ponovnem imenovanju je Karlo Devetak poudaril, da je tako potrjena tudi vloga slovenskih delničarjev Kmečke banke in izkazana pozornost slovenski specifiki, ki jo je čedajski bančni zavod osvojil po prevzemu Kmečke banke. DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481-531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481410341. U Kino Vladimir Leban in v ozadju Alojzij Mohar fotok.m. nodajo na področju drog. Župan Mirko Brulc je zbrane seznanil tudi s tem, da bo po padcu schengenske meje na območju novogoriške policijske uprave sto policistov odveč in bodo zato premeščeni na južno mejo. Opozoril je na dosedanjo prakso, s katero so se spopadale ostale članice EU, in sicer, da se je v takšnih primerih stopnja kriminalitete na obmejnih območjih povečala za okoli 15 odstotkov. »Pri tem vprašanju ne bi bil rad tako črnogled, varnostno stanje v Novi Gorici in Gorici ni kritično. Če ga primerjamo z ostalimi slovenskimi mesti smo na spodnjem delu lestvice,« je županu odgovoril Mohar in dodal, da gre sicer pričakovati povečanje preprodaje mamil. Udeleženci sosveta so nato sprejeli sklep, da ministrstvu za pravosodje pošljejo dopis, v katerem bodo opozorili na morebitne posledice padca schengenske meje in na premilo zakonodajo s področja drog. Katja Munih »Naš Tito« in baklada Včeraj popoldan je Vipavsko dolino in Goriško preletelo letalo, ki je za seboj vleklo transparent z napisom Naš Tito. Tako je sekcija Maj 45, ki deluje v okviru združenja borcev NOB Nova Gorica, obeležila letošnji 9. maj, dan zmage. Po oceni nekaterih Goričanov je letalo preletelo tudi goriški sedež Tržaške univerze na italijanski strani meje in se mu je pridružil helikopter italijanske policije, kar pa so na ronškem letališču zanikali. Sinoči so na Sabotinu pripravili še družabno srečanje z baklado. »Na takšen način želimo neodvisno od aktualne politike opozoriti na zgodovinska dejstva,« pravi član sekcije Maj 45 Valter Vodopivec. Sinočnja prireditev je na Sabotinu potekala ob poškodovanem napisu Naš Tito. Pozdravnem nagovoru nekdanjega jugoslovanskega diplomata Štefana Cigoja je sledilo prižiganje bakel. Z baklado so začeli pred tremi leti, ko je bilo premikanje napisa Naš Tito na Sabotinu najbolj intenzivno, hkrati pa Slovenija dan zmage praznuje »bolj sramežljivo«, je ocenil Vodopivec. »Tudi Tito, ki je bil med drugim častni meščan Nove Gorice, je del naše zgodovine, tako kot upor proti okupatorju in boj za priključitev Primorske k matični domovini,« je še opozoril. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Epic Movie«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Sval-volati on the Road«. Dvorana 3: 17.50 - 20.15 - 22.15 »Number 23«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 17.20 - 19.50 - 22.20 »La vie en rose«. Rumena dvorana: 18.45 - 22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 2: 19.40 - 22.20 »Spider Man 3«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Epic Movie«. Dvorana 4: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Le vite degli altri«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«. Razstave DRŽAVNA MEJA NA GORIŠKEM 19452004 je naslov stalne muzejske zbirke v stavbi novogoriške železniške postaje. Odprta je od ponedeljka do petka 9.0012.00 in 13.00-17.00, ob sobotah 9.0012.00, ob nedeljah in praznikih zaprta; ključ je na voljo v tamkajšnji turistični agenciji Lastovka. Vstopnina stane 1 evro, za otroke brezplačno. KULTURNI DOM Gorica obvešča, da bo do 10. maja na ogled razstava Okno v svet 2007; informacije na tel. 0481-33288. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici bo do 13. maja (od torka do sobote po urniku knjigarne) na ogled razstava slik Zorana Karmelica z naslovom Med sanjami in Sredozemljem. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo v petek, 11. maja, ob 20. uri odprtje razstave Anje Jerčič z naslovom Slike 2006/2007. Umetnico bo predstavila Nadja Zgonik. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN na trgu De Amicis 2 v Gorici bo do 19. avgusta na ogled razstava z naslovom Pi-ranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila; vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@provincia.gorizia.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a v Novi Gorici) bo v četrtek, 10. maja, ob 20. uri odprtje razstave slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. Avtorico in njeno delo bo predstavila likovna kritičarka Anamarija Sti-bilj Šajn. À Koncerti lončelo); 30. maja ob 20. uri Aleksander Gadžijev (klavir); 5. junija, ob 20. uri Armando Mariutti (Flavta), Maria Gamboz (harfa), Elena Allegretto (violina); 12. junija ob 20. uri Tina Gojkovič (rog), Hermina Hudnik (klavir), Bor Zuljan (kitara); 21. junija ob 20. uri Jana Fajdiga (flavta), Meta Fajdiga (klavir); 26. junija, ob 20. uri v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici MePZ Lojze Bra-tuž iz Gorice. KONCERT NA MEJI 2007 bo v nedeljo, 13. maja, ob 19.30 na skupnem trgu obeh Goric. Nastopili bodo Alice, Oliver Dra-gojevic, Zoran Predin, Martina Feri in Zaira Zigante; informacije na tel. 048133288 (Kulturni dom). Vstop prost. KROŽEK »VECCHIA QUERCIA« v Krminu (Plešivo 6) organizira v sredo, 16. maja, ob 21.30 koncert brazilskega kitarista Iria De Paule; informacije in rezervacije na tel. 347-5615720 ali 333-8842084ali po e-mai-lu: circolovecchiaquercia@gmail.com. SNOVANJA 2007: 10. maja ob 20. uri v deželnem avditoriju Pianizem; 24. maja ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju klavirski recital Simone Peraz; 26. maja v veliki dvorani KC Lojze Bratuž Zaigrajmo in zapojmo; 1. junija ob 20. uri v komorni dvorani KC Lojze Bratuž Romantične pripovedi s Severa; 8. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Harmonika, petje in ples; 12. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Med romantiko in impresionizmom; 23. junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici Pod cerkvenim obokom; 28. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Zapiski na črtovju. V OSMICI PRI SALAMONU v Rupi bo v organizaciji občine Sovodnje v petek, 11. maja, ob 20.30 tradicionalni koncert ljudske glasbe. Nastopa folklorna skupina Skala iz Kubeda v Istri. M Izleti DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirejata v nedeljo, 20. maja, izlet v Slovenske Konjice in Žičko kartuzijo; informacije pri Slavi na tel. 0481-483136. PD NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) organizira v nedeljo, 13. maja, udeležbo na Tradicionalnemu izletu planincev v organizaciji PD Brda, SPD Gorica, CAI Gorica in PD Nova Gorica. Zbirno mesto ob 8. uri pred železniško postajo Plave (odhod vlaka iz Nove Gorice ob 7.35, v povratku ob 12.53). Pohod je primeren za vsakogar, potrebna običajna planinska oprema. Za dodatne informacije bo sestanek na sedežu društva v četrtek, 10. maja, ob 18. uri. Vodi Rajko Slokar. SPDG vabi člane in prijatelje v nedeljo, 13. maja, na izlet v okviru pobude Sabotin-ske družne poti. Cilj izleta je Korada, pristop pa iz Plavi. Prevoz z lastnimi sredstvi. Pohod, ki ga letos prireja PD Brda, se bo začel ob 9. uri. Zborno mesto: gostilna v Plavah. Hoje ob vzponu bo okrog dve uri. Povratek v isti smeri, oziroma proti Vrhovljam, vendar mora vsakdo zase poskrbeti za prevoz. Obstaja tudi možnost prevoza z vlakom (ob 7.35 iz Nove Gorice). GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: (v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici) 22. maja, ob 20. uri Pavle Merku - skladateljski večer - Komorni ansambel Gaudeamus, Vasja Legiša (vio- □ Obvestila vodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču) 5. mednarodni ženski balinarski turnir; ob 17. uri bosta nagrajevanje in družabnost. Tekmovale bodo ekipe iz naše dežele in iz Slovenije. GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira od 21. maja do 1. julija začetniški in nadaljevalni tečaj alpskega ekskurzionizma; informacije na sedežu društva v ul. Rossini v Gorici vsak četrtek med 21. in 22. uro. KD JEZERO Doberdob vabi v četrtek, 10. maja, ob 20.30 na ogled filma »Il leone del deserto« režiserja Moustapha Akkada. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo knjižnica danes zaprta. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA z naslovom Hip, hura, cirkuška predstava bo od 11. junija do 13. julija in od 27. avgusta do 7. septembra. Namenjeno je otrokom od 3. do 12. leta. Vpisovanje na tajništvu Dijaškega doma (tel. 0481-533495) od 13. do 18. ure. RUMITRSKI JUS v sodelovanju s PD Ru-pa-Peč razpisuje nagrado za Naj mlaj 2007 (nagrada domača panceta in buča vina, posebna nagrada za najvišji mlaj, ki bo dvignjen ročno); prijave na tel. 338-5076534 ali contact@jere-mit.com. Mlajska veselica bo v Rupi v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri, kjer bodo podeljene nagrade. Sodelovali bodo KD Rupa-Peč, Prvačka pleh muzi-ka, harmonikarji KD Mihaelov sejem - Mengeš in Dramska skupina Bilje; na sporedu krstno predvajanje dokumentarnega filma »Od nimr do nimr, mlaj!« režiserjev Gregorja Božiča in Darka Sinka. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN MLADINSKI DOM prirejata v Gorici poletno središče Srečanja in izzivi 2007 za otroke in mlade od 4. do 14. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole, in sicer od 11. junija do 13. julija od 7.45 do 13.00 z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom. Predvpis s popustom samo do četrtka 10. maja na sedežu MD v ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do petka med 15. in 18. uro); informacije na tel. 0481-546549 ali 0481-536455. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure danes na prefekturi v Gorici. ŠKRD TRŽIČ razpisuje likovni natečaj namenjen učencem 4. in 5. razreda osnovnih iz Komna, Romjana in Tržiča na temo Moj Kras. Tema je prosta, prispevke bodo zbirali do 31. maja in najboljše nagradili; informacije ne tel. 0481-474191. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB vabi v nedeljo, 13. maja, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmovanje bo v Ušjah pri Pe-tovljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne puške in bivše vojaške puške. Pogrebi BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 12. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v So- DANES V TRŽIČU: 13.30, Agnese Bu-satto vd. Radossi v kapeli pokopališča in v Spineo za upepelitev. DANES V PIERISU: 11.00, Gabriele Spi-nelli (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 17 Sreda, 9. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI demokratska stranka - Pismo sekretarja Levih demokratov Prodiju Fassino: Uskladiti pot do ustanovne skupščine Do primarnih volitev naj bi nastajajočo stranko vodil koordinacijski odbor pod Prodijevim vodstvom RIM - Ustanovni proces bodo verjetno vodili sedanji koordinatorji Demokratske stranke. Tako je predlagal sekretar Levih demokratov Piero Fassino premieru Romanu Prodiju v odprtem pismu o oblikovanju novega političnega osebka. Obenem pa je voditelj Hrasta tudi obsodil »zastrupljeno vzdušje, ki ga je mogoče zaznati v poročilih medijev, ki se sklicujejo na razna sporočila za javnost, ne prispeva k projektu Demokratske stranke«. Na petkovem vrhu pa bo predlagal, naj sedanjo ustanovno fazo vodijo tisti, ki so še učinkovito koordinirali dejavnost Oljke. Prodijev odgovor ni izostal. Premier je poudaril, da »povsem soglašam s Fassinom, pospešiti moramo postopek oblikovanja nove stranke,« je dejal ob prihodu v Milan. Dodal je tudi, da pred poletjem najbrž ne bo mogoče sklicati ustanovne skupščine. Piero Fassino je v svojem pismu Prodiju delno povzel predlog zunanjega ministra Massima D'Aleme, da bi imenovali koordinatorja nove stranke. Prodi je nesporni lider, ki so ga izbrali ljudje, je menil D'Alema, vendar nove stranke ni mogoče zgraditi z levo roko. Zaradi tega naj bi izbrali koordinatorja, ki bi skrbel za to. Predlog so zavrnili pri Marjetici, katerim se je zdelo, da je lik koordinatorja preveč pisan na kožo Fassinu. Zaradi tega je sekretar Hrasta predlagal širšo koordinacijo, ki naj bi vodila stranko do primarnih volitev, na katerih naj bi izbrali prvega moža nove politične sile. V bistvu neko telo, ki bi bilo podobno tistemu, ki je skrbelo za koordinacijo Oljke in v kateri so bili Maurizio Migliavacca (Levi demokrati), Antonello So-ro (Marjetica) in Mario Barbi (Prodijevi somišljeniki). Fassino se zavzema, da bi z novim zagonom odpravili tisto napeto vzdušje, ki zastruplja odnose. »Ne vem, kdo skuša z zastrupljanjem vzdušja umazati tako ambiciozen in pomemben projekt. Osebno pri tej igrici ne nameravam sodelovati. Edini moj cilj je, da bi se Demokratska stranka rodila hitro in bi bila krepka. Zato na vrhu Oljke, ki se bo sestal v petek, moramo določiti pot, ki naj nas pripelje do ustanovne skupščine,« je zapisal Fassino. Dodal je, da bo osebno predlagal pot, ki jo je v teh dneh večkrat nakazal: vsedržav-ni ustanovni odbor, ki naj bi mu predsedoval Prodi, pokrajinski ustanovni odbori po vseh mestih, vrsta predstavitev projekta in manifesta nove stranke, priprava ustanovne skupščine tako, da bo zajet najširši možni krog ljudi in organizacij. Ta proces naj bi vodili tisti, ki so doslej dobro koordinirali delo Oljke. »Odločitev je vsekakor tvoja, bistveno je, da vlijemo zaupanje vsem, ki verjamejo v projekt Demokratske stranke. Romano Prodi in Piero Fassino na arhivskem posnetku rim - Ministrica ni povabila organizacij gejev in lezbijk Prepir med Bindijevo in Ferrerom glede državne konference o družini RIM - Družina je v teh dneh v ospredju pozornosti, predvsem pa ostrih polemik. Prepirom, ki spremljajo priprave na Family Day (potekal bo v soboto v organizaciji katoliških skupin in ob podpori italijanske škofovske konference) je dolila olja na ogenj ministrica za družinska vprašanja Rosy Bin-di. Ministrica namreč ni povabila predstavnikov organizacij gejev in lezbijk na državno konferenco o družini, ki bo potekala 24. maja v Firencah. In takoj je bil ogenj v strehi leve sredine in tudi same vlade. Dva ministra - Paolo Ferrero (SKP) in Emma Bo-nino (Radikalci) - sta že napovedala, da se na vabilo ne bosta odzvala in sta kolegico obtožila, diskriminacije istospolno usmerjenih. Za desno sredino pa so polemike v Uniji samo priložnost za zaostritev napadov na vlado. Bindijeva je branila svojo odločitev, ki je po njenem mnenju v skladu s programom Unije. »Branila sem in branim pravice z isto odločnostjo, s katero se zavzemam za pravice družine. Prispevala sem k oblikovanju zakonskega predloga o partnerskih zvezah, vendar nisem nikoli skrivala, Rosy Bindi da bo v ospredju konference v Firencah tradicionalna družina, kot je zelo jasno opredeljena v ustavi,« je poudarila ministrica. Vendar Ferrera ni prepričala. »O pravicah vseh ljudi, ne glede na njihovo spolno usmerjenost bomo govorili drugje, zaradi tega pa ni umestno, da gre na floren-tinsko konferenco,« je dejal minister. Kolegico je kritizirala tudi Emma Bonino, svoj piskerček pa je dodal tudi minister za Univerzo Fabio Mussi. »Zgrešeno se mi zdi, da v začetku tretjega tisočletja razpravljamo o istospolno usmerjenih kot v srednjem veku,« je menil Mussi. Barbara Pollastrini, ki Paolo Ferrero je z Bindijevo pripravila zakon o partnerskih zvezah, pa je dodala, da bi bilo zgrešeno, če bi se konferenca v Firencah začela z razdvojeno večino. Senator NZ Francesco Storace je takoj izkoristil prepir za napad na vlado. »Mislim, da smo presegli že vse dovoljene meje. Prodi bi moral zapoditi oba ministra,« je bil oster senator. Užaljeni so bili tudi predstavniki gejev in lezbijk. Častni predsednik Arcigay Franco Grillini (LD) je Bindijevi očital »brutalno diskriminacijo na rovaš homoseksualcev«. Napolitano: Znižanje kazni je bilo nujno potrebno RIM - Predsednik Giorgio Napolitano je včeraj med obiskom zapornikov v Rebibbii poudaril, da je bil zakonski ukrep o znižanju kazni nujno potreben, saj bi v nasprotnem primeru življenje v italianskih zaporih postalo nevzdržno. Napolitano, ki je je zapornike obiskal skupaj s pravosodnim ministrom Clementejem Mastello, je tudi dejal, da morajo biti z zaporom kaznovati tisti, ki zagrešijo take zločine, da z njimi povzročijo splošno razburjenje. Zavzel se je tudi za za večjo pozornost do žrtev zločinov. Italijanski predsednik se je tudi zavzel za prenovo celotnega kaznovalnega sistema v državi in poudaril, da mora biti tudi pri zaporni kazni spoštovano dojanstvo obsojenega. Politične sile in institucije pa je pozval, naj med državljani širijo kulturo zakonitosti, »ki je najbolj učinkovita preventivna metoda«. Prepričan je, da pravice obsojenih niso v celoti zagotovljene, istočasno pa tudi meni, da mora parlament najti take rešitve, ki bodo zagotavljale kolektivno varnost in dosledno spoštovanje zakonitosti. Po obisku je tudi Mastella spregovoril o zakonskem zn ižanju kazni in dejal, da so z njim »v italijanskih zaporih spet vzpostavili zakonitost«. Petim članom upravnega sveta RAI iz vrst Doma svoboščin grozi sojenje RIM - Rimsko tožilstvo je zahtevalo sojenje za pet članov upravnega sve-ra RAI iz vrst Doma dvoboščin, ker naj bi zlorabili položaj, ko so avgusta 2005 izglasovali Alfreda Meocci-ja na položaj gfeneralnega direktorja RAI. Gre za Adelchija D'Ippolita in Giuliana Urbanija (FI), Marca Sta-derinija (UDC), Gennnara Malgieri-ja (NZ), Angela Mario Petronija (NZ) in Giovanno Bianchi Clerici (SL). Njihova krivda naj bi bila po mmnenju tožilstva v tem, da so za Meoccija glasovali kljub temu, da je pristojni urad za telekomunikacije ugotovil, da bi bilo njegovo imenovanje predstavljalo krišitev določil o konfliktiu interesov. Zaradi tega je kasneje tudi sam Meocci odstopil s položaja, javna televizija pa je morala zaradi tega tudi plačati kazen v višini 14,3 milijona evrov. Temu je treba dodati še 10 odstotkov zaradi prepoznega plačila. Kot navaja rimsko tožilstvo, je celoten znesek šel iz državne blagajne, krivdo za to pa je treba pripisati namerni napaki omenjenih članov upravnega sveta. Globo sta potrdila tako deželno sodišče kot Državni svet, o mnorebit-ni vložitvi obtožnice pa bo odločal sodnik za predhodne preiskave Giorgio Maria Rossi. rim - Premier optimističen Prodi zadovoljen z dosežki vlade RIM - »Imeli smo pljučnico, sedaj pa smo okrevali.« Romano Prodi je tudi včeraj z zadovoljstvom ocenil gospodarski napredek Italije in zaslugo za to pripisal »grenkemu receptu«, ki sta ga z gospodarskimi ministrom Tommasom Padoo Schioppo predpisala pacientu. Toda premierovim besedam je takoj oporekal vodja opozicije Silvio Berlusconi. Po njegovem mnenju se Prodi kiti s tujim perjem, saj naj bi sedanja gospodarska rast in večji davčni priliv sad dela njegove vlade. Prodi ni repliciral. Dan potem, ko je napovedal postopno odvijanje davčnega vijaka, je premier pred udeleženci srečanja, ki ga je v Italiji organizirala revija The Economist, poudaril predvsem dosežke svoje vlade. »Sanirali smo javne finance. Ko sem se lani odločil za zelo agresivno zdravljenje, mi je bilo jasno, da bo treba plačati neko politično ceno. Sedaj pa vsi priznavajo dosežene rezultate,« je bil ponosen Prodi. Po njegovem mnenju Italija sedaj lahko optimistično gleda v prihodnost, saj ima možnost, da maksimalno izkoristi sedanji gospodarski zagon. »Izziv ni majhen, vendar zagon nam omogoča, da uvedeno potrebne spremembe. Prepričan sem, da bomo dosegli cilj,« je dodal premier. Potem ko je zavrnil obtožbo, daje njegova vlada nastopala nacionalistično, je kot dokaz odprtosti in transparentnos-ti navedel postopek za privatizacijo letalskega prevoznika Alitalia. Prav tako je dokazala odprtost v primeru Telecoma, medtem ko so druge države, na primer ZDA veliko bolj restriktivne do tujih vlaganj. Ob koncu je premier izpostavil delo vlade pri uresničevanju velikih javnih projektov. »Metoda usklajevanja stališč morda ni zelo seksy, vendar vendar se edina obrestuje,« je menil Prodi. Pred časom ni nihče ne verjel, da bo dosežen dogovor o gradnji zapornic MOSE v Benetkah, zato je prepričan, da bo uskladil stališča z župani in ljudmi tudi glede evropskih koridorjev in uplinjevalnikov. nigerija - Sporočilo gverilcev MEND Talci se počutijo dobro Skupaj s štirimi Italijani sta pridržana tudi Američan in Hrvat - Novi napadi na naftovode RIM - Italijanski delavci, ki so teden dni talci gverilcev MEND v Nigeriji se počutijo dobro. Tako je sporočilo gverilsko gibanje, ki je italijanskim medijem posredovalo fotografije talcev. Skupaj s štirimi Italijani sta na posnetkih tudi Hrvat in Američan, ki sta bila odvedena med napadom na ploščad ameriške družbe Chevron. »Počutijo se dobro, hranimo pa jih s tem, kar je na raz po la go v ta bo ru, kjer so pridržani,« je bilo še zapisano v sporočilu. Vod stvo MEND je do da lo, da ni v teku nobenih pogajanj z družbami, ker gibanje ne zahteva nobene odkupnine, ampak želi dokazati nesposobnost nigerijskih oblasti, da bi preprečile boj za osvoboditev območja delte reke Niger. Talci bodo izpuščeni po 30. maju, ko naj bi sedanja vlada odstopila. Gibanje, ki napoveduje nadaljevanje ofenzive proti naftnim družbam, je tudi sporočilo, da je včeraj napadlo dva naftovoda družbe Agip, ki je napada potrdila. 198 Sreda, 9. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI beograd - Zaskrbljeni odzivi v Bruslju Predsednik srbske skupščine podpredsednik Šešljeve stranke Tačic: Ta izvolitev ne koristi državi - Možne zopetne predčasne volitve Beograd - Srbska skupščina je včeraj zjutraj po 15 urah razprave za svojega predsednika izvolila namestnika vodje Srbske radikalne stranke (SRS) Tomislava Nikoliča. Zanj je glasovalo 142 od 250 poslancev, kolikor jih ima novi skupščinski sklic, kandidatka Demokratske stranke (DS), ki jo vodi srbski predsednik Boris Tadič, Milena Mi-loševič pa je dobila 99 glasov. Demokrati (-DSS) premiera VojislavaKoštunice (DSS) so se opredelili za kandidata radikalcev, za katerega so glasovali tudi socialisti (SPS). Dolgotrajna in žolčna razprava, ki se je končala nekaj po 4. uri zjutraj z izvolitvijo 56-let-nega Nikoliča, je minila v prepiru Tadičeve DS in Koštuničeve DSS glede krivde za neuspešne dogovore o oblikovanju vlade, ki so ga sicer nadvse uspešno razvnemali poslanci iz vrst radikalcev in socialistov. Čeprav je SRS zmagala na januarskih volitvah, ji ni uspelo najti zaveznice za prevzem oblasti, zato se je pogajanj o oblikovanju vlade lotil t.i. demokratski blok. Predsednik Srbije Boris Tadič je Ni-količevo izvolitev ocenil kot »zelo škodljivo za interese države«, beograjski analitiki pa že opozarjajo na možne politične in gospodarske posledice podpore odhajajočega premiera Vojislava Koštunice vodji srbskih radikalcev. Izvolitev predstavnika radikalne stranke za predsednika srbske skupščine je »zaskrbljujoče znamenje«, se je iz Bruslja odzval komisar za širitev Olli Rehn. Ob tem je poudaril, da bi proevropske stranke v Srbiji morale upoštevati želje svojih volivcev, ki želijo evropsko prihodnost. Rehn je sicer »presenečen nad tonom politične razprave v Srbiji«, konkretno nad tem, da so bile v prepirih med različnimi stranmi nekatere njegove izjave dojete kot izjave »nasprotnika, ne partnerja«. »Kljub zaskrbljujočemu signalu, ki je prišel iz srbske skupščine včeraj in davi, menim, da bi stranke, usmerjene v reforme, še vedno morale upoštevati želje svojih volivcev, ki želijo evropsko prihodnost, in ustrezno ukrepati,« je dejal Rehn. »Srbija je na križišču - izbrati mora med vrnitvijo v nacionalistično preteklost in evropsko prihodnostjo,« je poudaril Rehn. »Še nekaj časa je ostalo za oblikovanje vlade,« je dejal Rehn. Srbske stranke morajo namreč po ustavi vlado oblikovati do 14. maja, sicer bo treba sklicati nove volitve. Glavna ovira pri sestavljanju vlade naj bi bilo vprašanje, kdo bo odgovoren za varnostne sile v državi. Vodenje varnostnih struktur je za Srbijo pomembno v luči sodelovanja s haaškim sodiščem pri iskanju generala Ratka Mladiča. EU je namreč zaradi nezadostnega sodelovanja zamrznila pogajanja s Srbijo o članstvu v EU. Tomislav Nikolic med nedavno volilno kampanjo »Razdelitev portfeljev je notranja zadeva države,« je odgovoril Rehn na vprašanje, kako komentira te zaplete. »Ne gre za enega človeka, gre za delovanje celotnega sistema, za politično voljo,« je dejal. Jasno je bilo povedano, kaj mora storiti Srbija, »če želi napredovati na poti v EU, poudarjam, če želi napredovati na poti v EU«, je sklenil Rehn. Tadičeva DS in zveza LDP-LSV-GSS-SDU Čedomirja Jovanoviča sta poskušali preprečiti razpravo o kandidatih za predsednika novega skupščinskega sklica. Njuni poslanci so namreč zatrjevali, da bi morala skupščina najprej obravnavati poročilo državne pogajalske skupine za Kosovo o poteku dunajskih pogovorov s Prištino. Zadevno razpravo naj bi nalagala resolucija o Kosovu kot sestavnem delu Srbije, ki so jo poslanci izglasovali v prvem delu konstitutivne seje 14. februarja. Med razpravo je bilo slišati tudi mnenje, da je povsem nesmiselna izvolitev Nikoliča, saj bo »njegov parlament« čez teden dni razpuščen, če Srbija ne bo dobila vlade. Donedavni predsednik srbskega ustavnega sodišča Slobodan Vučetič je v ponedeljek izpostavil, da rok za oblikovanje vlade poteče 15. maja ob polnoči in da mora Tadič že dan pozneje razpustiti parlament in razpisati volitve, če do takrat ne bo uspel dogovor o vladi. Veljavni predpisi tudi določajo izvedbo volitev v 60 dneh po razpustitvi skupščine oziroma najpozneje do 14. julija. (STA) zda - Deset brigad v pripravljenosti Pentagon bo poslal v Irak dodatnih 35.000 vojakov WASHINGTON, BAGDAD -Ameriško obrambno ministrstvo je včeraj desetim ameriškim bojnim brigadam s 35.000 vojaki odredilo, naj bodo v pripravljenosti, saj naj bi jih od avgusta do decembra lahko poslali v Irak. Ti naj bi po besedah predstavnika Pentagona, Bryana Whitmana ameriškim poveljnikom omogočili dovolj fleksibilnosti, da končajo misijo v Iraku, odločitev o njihovi namestitvi pa naj bi ameriški vojaški poveljniki v Iraku sprejeli septembra. Po podatkih vojske naj bi omenjene bojne brigade v Irak namestili za največ 15 mesecev, že avgusta pa naj bi v omenjeno državo poslali okoli tisoč dodatnih pripadnikov podpornih enot iz vrst rezer-vis tov. Ameriški predsednik George Bush je že v začetku leta odredil namestitev dodatnih 30.000 vojakov v Iraku, ki naj bi pripomogli k zajezitvi sektaškega nasilja v Iraku, še po- sebej v okolici Bagdada. Po ocenah obrambnega ministra Roberta Gate-sa bodo ameriški vojaški poveljniki v Iraku septembra ocenili, ali je bila namestitev dodatnih sil zadostna in bi se ameriški vojaki lahko začeli vračati domov, ali pa bodo morali v nemirni Irak poslati dodatne sile. Ameriški kongres in tamkajšnja javnost sicer zahtevata umik ameriških vojakov iz te bližnjevzhodne države in stopnjujeta pritisk na predsednika Busha, ki je pred dnevi podal veto na predlog zakona o financiranju vojne v Iraku, ki je vseboval tudi časovni okvir za pričetek umika ameriških sil iz te države.Eksplo-zija avtomobila bombe na tržnici v svetem šiitskem mestu Kufa, 160 kilometrov južno od Bagdada, pa je včeraj ubila 16 in ranila najmanj 70 ljudi. Eksplozija na tržnici, ki je od največje mošeje v mestu oddaljena le 400 metrov, je odjeknila v trenutku, ko j e bilo tam polno ljudi. (STA) sao paulo - Benedikt XVI. na svojem prvem obisku v Latinski Ameriki Papež odhaja osvajat srca Brazilcev Jutri ga bo sprejel brazilski predsednik, popoldne pa se bo srečal z mladino - V Aparecidi bo odprl splošno konferenco škofov SAO PAULO - Papež Benedikt XVI. se danes odpravlja na svoj prvi uradni obisk v Brazilijo, ki bo hkrati tudi njegov prvi uradni obisk Latinske Amerike, celine, kjer prebiva skoraj polovica vseh svetovnih katoličanov. Papež, ki ga skrbita zmanjševanje števila pripadnikov katoliške cerkve ter naraščajoča priljubljenost teologije osvoboditve med brazilskimi verniki, bo prve dni svojega petdnevnega obiska prebil v Sao Paulu, nato pa se bo podal v mesto Aparecida. Papeža bo v četrtek zjutraj v Sao Paulu sprejel brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, popoldne pa se bo Benedikt XVI. na nogometnem stadionu, kjer pričakujejo kakih 30.000 ljudi, srečal z brazilsko mladino. V petek bo papež na letališču Campo de Marte daroval mašo frančiškanskega meniha iz 18. stoletja Antonia de SantAnno Galvaa razglasil za svetnika, ki bo tako postal prvi v Braziliji rojen svetnik. V soboto se bo Benedikt XVI. podal proti mestu Aparecida, kjer bo v nedeljo odprl peto splošno konferenco škofov in kardinalov Latinske Amerike in karibskega otočja po letu 1955. Na poti se bo ustavil v Papež Benedikt XVI. centru za zdravljenje odvisnosti od mamil v Guarantingueti, pred baziliko v Aparecidi pa bo v soboto daroval mašo. Za razliko od svojega predhodnika papeža Janeza Pavla II. doslej Benedikt XVI. ni veliko potoval. Obiskal je le Poljsko, Španijo, dvakrat svojo domovino Nemčijo ter Turčijo. Zato so se na njegov račun že pojavile kritike, češ da je papež preveč osredotočen na Evropo in da zanemarja druge celine. Prav v Latinski Ameriki po mnenju Vatikana Cerkev nujno potrebuje nov zagon, saj naj bi v zadnjih desetih letih število katoliških vernikov na tem območju močno upadlo, deloma na račun prebežnikov v evangelijske cerkve, deloma zaradi širjenja hedonističnega sekularizma po zahodnem vzoru. V Braziliji je po podatkih prefekta kongregacije duhovnikov, brazilskega nadškofa Claudia Hummesa, število pripadnikov katoliške cerkve, ki so leta 1991 predstavljali 83 odstotkov prebivalstva, do leta 2005 upadlo na 67 odstotkov. Še vedno pa je to država z največjim številom katoličanov na svetu - v Braziliji živi 134 milijonov katoličanov. Vatikanski državni sekretar, kardinal Tarcisio Bertone je medtem ocenil, daje papeževa pot v Brazilijo čudovita priložnost za promocijo socialne pravičnosti v Južni Ameriki. Prav na socialno pravičnost se osre-dotoča v Latinski Ameriki zelo priljubljena teologija osvoboditve, ki poudarja poslanstvo krščanstva, da revežem prinese pravico. Benedikt XVI. je do slednje kritičen, saj po njegovem mnenju odpira vrata naukom binkoštne cerkve (ena izmed evangelijskih cerkva). Velik občudovalec teologije osvoboditve, ki je že desetletja trn v peti Vatikana, je tudi brazilski levičarski predsednik Lula. Cerkev mora pomagati reševati socialna vprašanja, meni Lula, ki je ob stališča uradnega Vatikana trčil tudi pri nekaterih vprašanjih zdravstva in izobraževanja. Predsednik tako glasno poudarja, da je treba ljudem razdeliti kondome in jih naučiti, kako naj jih uporabljajo, medtem ko je papež katoliške poslance v Latinski Ameriki že večkrat zaprosil, naj zaščitijo tradicionalne katoliške vrednote. Papeža tako čaka težka naloga: na južnoameriški celini obnoviti zaupanje v katoliško cerkev. Vendar od njega ni pričakovati gorečih govorov in spektakularnih gest, ki jih vročekrvni Brazilci ljubijo in ki so papežu Janezu Pavlu II. prinesla visoko priljubljenost, menijo analitiki. Da ne bi kak gorečnež papežu skrivil lasu, bo v Braziliji skrbelo okoli 10.000 ljudi, med njimi 1.600vojakov. Benedikta XVI. bodo neprestano varovali štirje člani švicarske garde in štirje člani elitne enote brazilske zvezne policije. (STA) francija - Mediji Sarkozy predlaga Fillona za premiera? PARIZ - Bodoči francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo za predsednika vlade imenoval bivšega ministra za socialne zadeve Fran-coisa Fillona, je včeraj poročal londonski časnik Financial Times. Sarkozy je v nedeljo zvečer po telefonu obvestil britanskega premiera Tony-ja Blaira o svoji nameri, piše ugledni časopis, sklicujoč se na neimenovane vire v britanski vladi. Medtem ko Sarkozy letuje na jahti pred otokom Malta, se množični protesti proti njemu v Franciji nadaljujejo. V uradu britanskega premiera niso potrdili navedb Financial Times, poudarili pa so »zelo prijazen in topel« značaj pogovora med Sarkozyjem in Blairom, v katerem je britanski premier konservativnemu politiku čestital za zmago na nedeljskih volitvah. Sarkozy je v drugem krogu predsedniških volitev ob rekordni volilni udeležbi prepričljivo ugnal socialistično tekmico Segolene Royal in prejel 53,06 odstotka glasov. V ponedeljek je odpotoval za tridnevni oddih na Malto, kjer se je skupaj z ženo Cecilio in desetletnim sinom Louisom nastanil na jahti. Sarkozy bo uradno prevzel predsedniško funkcijo 16. maja, ko bo Elizejsko palačo po dvanajstih letih na oblasti zapustil Jacques Chirac. Politični opazovalci pričakujejo, da bo energični bivši notranji minister Sarkozy začel z udejanjanjem svojega političnega programa takoj po pričakovani zmagi njegove konservativne Unije za ljudsko gibanje (UMP) na junijskih parlamentarnih volitvah. Sarkozy je obljubil zlasti korenite reforme za liberalizacijo okostenelega francoskega gospodarstva. Tako bi brezposelne prisilil k temu, da sprejmejo ponujena delovna mesta, močno znižanje davkov pa naj bi spodbudilo gospodarstvo. Prva poteza novega predsednika, čigar formalne pristojnosti so omejene na zunanjo in obrambno politiko, bo imenovanje premiera. Najresnejša kandidata za to mesto sta po poročanju francoskih medijev Fillon in trenutni minister za delo in socialne zadeve Jean-Louis Borloo. 53-letni Fillon je v letih 2002 do 2004 vodil ministrstvo za delo in socialne zadeve, nato je bil minister za šolstvo in znanost. Svoj stolček je izgubil v preoblikovanju vlade po zavrnitvi evropske ustavne pogodbe na referendumu junija 2005. Bivši minister je znan po reformah, ki so izzvale množične poulične proteste. Med drugim je izdelal sporno pokojninsko reformo in pri njej vztrajal kljub močnemu odporu javnosti. Fillon je izpeljal tudi reformo 35-urne-ga delovnega tedna. Kot šolski minister se je lotil reforme sistema izobrazbe, a jo je izvedel le v omiljeni obliki zaradi večtedenskih protestov dijakov in študentov. Tudi v ponedeljek so se nadaljevali množični protesti proti Sar-kozyju v številnih francoskih mestih, ki so se bili začeli takoj po objavi prvih rezultatov volitev v nedeljo. Sarkozy se je z zaničljivimi izjavami na račun mladih priseljencev zameril zlasti v socialnih naseljih v primest-ju, kjer živijo mnogi priseljenci. V pariški mestni četrti Bastille je v ponedeljek zvečer razgrajalo 500 ljudi, ki so metali kamenje v izložbe trgovin in telefonske celice ter prevračali parkirana motorna kolesa. Policija je priprla 100 domnevnih kršiteljev. V Lyonu je policija s solzivcem razgnala 200 pro-testnikov, v Lillu je zagorelo več deset avtomobilov, o nemirih so poročali tudi iz Nantesa, Rennesa in Tou-lousa. (STA) / SVET Sreda, 9. maja 2007 19 belfast - Po dolgih desetletjih krvavih spopadov včeraj zgodovinski dogodek Z zaprisego nove vlade Severna Irska stopila na pot, ki pelje do pomiritve Vlado vodi predsednik unionistične stranke Ian Paisley, njegov namestnik pa je predstavnik Sinn Feina Martin McGuinness BELFAST - Vodja največje protestantske stranke na Severnem Irskem, Demokratične unionistične stranke (-DUP), Ian Paisley, ki je desetletja zavračal vsakršno sodelovanje s katoliško manjšino, je včeraj zaprisegel kot prvi minister nove 12-članske severnoirske vlade. Le nekaj sekund kasneje je na položaju njegovega namestnika zaprisegel Martin McGuinness iz vrst najmočnejše katoliške stranke, Sinn Feina. S tem je bila na Severnem Irskem po skoraj petih letih obnovljena široka regionalna samouprava. 81-letni Paisley in 56-letni McGuinness sta zaprisegla na ustanovni seji nove severnoirske skupščine. Ob tem sta se pred podpredsednikom skupščine zavezala, da bosta služila »vsem ljudem na Severnem Irskem enako«. Na slovesnosti na gradu Stor-mont sta bila med drugim prisotna tudi britanski in irski premier, Tony Blair in Bertie Ahern. Pais ley se je ta koj po tem, ko ga je parlament soglasno potrdil za vodjo nove regionalne administracije, v svoji zaprisegi med drugim zavezal, da bo sodeloval s severno irskimi katoliki in vlado sosednje Irske. Oboje je pred tem desetletja zavračal, s svojo neomajnost-jo pa si je celo prislužil vzdevek Doktor Ne. McGuinness, nekdanji pripadnik Irske republikanske armade (IRA), je ponovil enako zaprisego kot pred njim Paisley. Ta med drugim od vseh članov vlade zahteva, da podpirajo severnoir-sko policijo in britanska sodišča - stališ če, na ka te ro je Sinn Fe in po prav ta -ko desetletjih nasprotovanja s težkim srcem pristal januarja letos. V naslednjih minutah je zapriseglo še preostalih deset članov vlade. Že pred začetkom zgodovinske zaprisege sta se oba zavezala, da bosta delala za skupno prihodnost. "Stopava na pot, ki nas bo vodila nazaj k miru in blaginji," je dejal Paisley. McGuinness pa je ob prihodu v Stormont izjavil: "To, čemur bomo priča danes (včeraj za bralca, op. ur.), ni reklamni trik ampak zgodovina... eden največjih korakov naprej, ki ga je ta proces doživel v skoraj 15 letih." Včerajšnja slovesnost naj bi končno uradno zapečatila desetletja pogosto krvavega konflikta med severnoirski-mi katoliki in protestanti, ki je terjal več kot 3500 življenj. Predstavlja pa tudi konec mirovnega procesa, ki se je začel s podpisom velikonočnega mirovnega sporazuma aprila 1998. »Verjamem, da je Severna Irska končno prišla v obdobje miru. Obdobje, ko ne bo več vladalo sovraštvo. Kako dobro bo biti del čudovitega ozdravljenja province,« je v govoru po zaprisegi dejal Paisley, z namestnikom McGuinnessom ter britanskim in irskim pre mi e rom ob bo ku. Pred tem je Blair, ki naj bi še ta teden napovedal datum svojega odstopa z vrha britanske vlade in laburistov, v pogovoru z novinarji dejal, da bo zgodovina odločila, ali bo temelj njegove zapuščine predstavljal mir na Severnem Irskem ali pa vojna v Iraku. »Po desetih letih v tej službi sem prišel do točke, ko prepuščam drugim, da presojajo o teh zadevah,« je dejal, obenem pa dodal, da je za pre mi e ra »naj po memb ne -je, da dela, kar verjame, da je prav, o vse mu os ta le mu pa naj so di zgo do vi -na«. Obnova severnoirske samouprave je sicer zanj osebno izreden trenutek, ki ga doživlja zelo čustveno, je še pove dal. Volitve nove severnoirske skupšči- Od polnoči se je nasilju odpovedala tudi paravojaška Sila ulstrskih prostovoljcev. Na desni strani pa novi severnoirski premier Ian Paisley in njegov namestnik Martin McGuinness s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom. ansa ne so potekale 7. marca, na njih pa so slavili zagovorniki trde linije: DUP je s 36 poslanskimi sedeži postal najmočnejša stranka, Sinn Fein, sicer politično krilo Irske republikanske armade (IRA), pa je z 28 sedeži zasedel drugo mesto. Zmerni ulstrski unionisti (UUP) so se morali zadovoljiti s tretjim mes tom, prav ta ko zmer na ka to liš ka So ci al de mo krat ska in la bu ris tič na stranka (SDLP) pa s četrtim. V skladu z volilnim uspehom ima DUP v 12-članski regionalni vladi štiri ministre in seveda prvega ministra, ki je nekakšen severnoirski premier. Sinn Fein ima tri ministre in namestnika prvega ministra, UUP dva ministra in SDLP enega. V času zaprisege se je pred Stor-montom zbralo nekaj deset protestni-kov, ki so se spopadli s policijo, pri čemer so bili trije protestniki aretirani, trije policisti pa lažje ranjeni. Šlo naj bi za skupino mirovnikov, ki zaradi vojne v Iraku nasprotujejo Blairovi prisotnosti na današnji slovesnosti. (STA) wshington - Svetovna banka Preiskovalna komisija: Wolfowitz kršil etični kodeks banke WASHINGTON - Preiskovalna komisija Svetovne Banke, ki preiskuje obtožbe na račun predsednika banke Paula Wolfowitza, je ugotovila, da je ta z zvišanjem plače in zagotovitvijo napredovanja svoji prijateljici Shahi Riza kršil etični kodeks. Ugotovitev preiskovalne komisije bo še povečala pritisk na Wolfowitza, ki je že izgubil podporo osebja banke, naj odstopi. Wolfowitz trdi, da ne bo odstopil in hkrati obtožuje svoje nasprotnike vodenja »kampanje klevetanja« proti njemu. Wolfowitz je že prejel poročilo sedemčlanske komisije in se bo lahko na obtožbe odzval v naslednjih dneh. Komisija pa poročila še ni predstavila 24-članskemu odboru direktorjev, ki bi lahko Wolfowitza prisilil k odstopu. V ponedeljek je sicer odstopil glavni Wolfowitzev pomočnik Kevin Kellems, ki je dejal, da je »zaradi razmer, v katerih se je znašla Svetovna banka, zelo težko učinkovito uresničevati poslanstvo institucije«. Kellems naj bi položaj zapustil naslednji teden. Predmet preiskave proti Wolfowitzu je povečanje plače v višini 60.000 ameriških dolarjev in zagotovitev napredovanja Shahi Rizi. Odbor poleg tega preiskuje tudi nekatere kadrovske odločitve Wolfowitza. Med drugim tudi zaposlitev Kellemsa in Wolfowitz-evega svetovalca Robina Clevelanda, ki je bil pred tem zaposlen v Beli hiši. (STA) havana - V časopisnem članku Castro za poskus ugrabitve letala obtožil Washington HAVANA - Kubanski voditelj Fidel Castro je v članku, objavljenem v ponedeljek, okrivil ZDA za neuspel poskus ugrabitve letala s strani dveh kubanskih vojakov, ki se je prejšnji teden končal s smrtjo vojaka in stražarja. Castro je dejal, da so ZDA ugrabitev izzvale s tem, ko so »izpustile na prostost teroristično pošast« Luisa Posado Carrilesa, ki ga na Kubi iščejo zaradi smrtonosnega bombnega napada na kubansko letalo leta 1976. »Nekaznovanje in gmotne nagrade, s katerimi se že več kot pol stoletja nagrajuje nasilna dejanja proti Kubi, vzpodbujajo takšna dejanja,« je napisal Castro. Kuba že več tednov protestira proti odločitvi ameriškega sodišča, da proti plačilu varščine izpusti 79-letnega Caril-lesa, ki ga v Venezueli in na Kubi iščejo zaradi organiziranja bombnega napada na kubansko potniško letalo leta 1976, v katerem je umrlo 73 ljudi. Kuba ga obtožuje tudi organiziranja vrste bombnih napadov v hotelih v Havani leta 1997, v katerih je umrl italijanski turist. Carilles sicer zanika vse obtožbe. Poskus ugrabitve prejšnji teden so sicer organizirali trije kubanski vojaki, ki so pobegnili iz svoje vojašnice in pri tem ubili stražarja in vojaka. Enega pobeglega vojaka so oblasti takoj ujele, dva pa sta se uspela vkrcati na letalo, vendar so ju še pred poletom proti ZDA onemogočili. V javnosti se sedaj pojavljajo ugibanja, ali bo vojake doletela smrtna kazen. Kubanki vojaški zakon namreč za vse vojake nad 20 let, ki zapustijo dolžnost, predvideva smrtno kazen. (STA) belfast - Premier in njegov namestnik Doktor Ne in terorist na čelu Severne Irske BELFAST - V Belfastu je včeraj zaprisegla zgodovinska vlada, ki naj bi končno utrdila mir na Severnem Irskem ter končala desetletja prelivanja krvi, ki so zahtevala več kot 3000 življenj. Njeno oblikovanje je omogočil dogovor, kije bil še pred petimi leti videti nemogoč: vodja protestantske Demokratične unionistične stranke (-DUP), goreči protestantski pridigar Ian Paisley, je postal prvi minister, Sinn Feinov Martin McGuiness, obsojeni terorist Irske republikanske armade (IRA), pa njegov namestnik.Paisley je eden najbolj prepoznavnih akterjev v britanski politiki. In kljub temu, da je že precej v letih, je s svojim donečim glasom in pridigarsko, skorajda biblično retoriko pri svojih 81-ih še vedno veličastna figura. Evangeličan, ki je leta 1951 ustanovil Svobodno prezbite-rijansko cerkev, je v preteklosti strastno kritiziral tako republikansko gibanje kot katoliško cerkev, ki jo je nekoč celo označil kot »vlačugo Babilona«. Tudi z napadi na račun homoseksualnosti in alkohola, »hudičevo sirotko«, ni nikoli skoparil. Z vodjo Sinn Feina Gerryjem Adamsom se je prvič srečal šele 26. marca letos, v prav zares zadnjem trenutku za obnovo široke regionalne samouprave na Severnem Irskem. Po desetletjih zavračanja je takrat vendarle pristal na delitev oblasti s katoliki, kljub temu pa ostaja upornik: zagrozil je celo, da se ne bo udeležil slovesne zaprisege nove vlade, če London ne bo izpolnil svoje obljube o zajetnem finančnem paketu Belfastu. Kot je poudaril, brez obljubljene pomoči ne bo mogel »izkazati pravice svoji domovini«, zato ga na torkovo »pantomimo« ne bo. V spodnji dom parlamenta v Londonu je bil prvič izvoljen leta 1970, naslednje leto pa je sodeloval pri ustanovitvi DUP - stranke, ki na ves glas brani Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Ostro je nasprotoval tako sporazumu Sunningda-le iz leta 1973 kot tudi Angleško-irske-mu sporazumu iz leta 1985, ki sta skušala končati nasilje na Severnem Irskem, zaradi njegove neomajnosti pri sklepanju velikonočnega mirovnega sporazuma leta 1998 pa so ga mnogi že odpisali kot političnega »dinozavra«. Toda z vse večjimi volilnimi uspehi v naslednjih letih, ko je DUP postal najmočnejša stranka na Severnem Irskem, so prišli tudi prvi znaki popuščanja s strani Paisleyja, ki si je s svojo desetletja trajajočo brezkompromisnostjo prislužil vzdevek »Doktor Ne«. V luči ugibanj, da bi naj trpel za hudo boleznijo, se je leta 2004 srečal z irskim premierom Bertiejem Ahernom, kar je bil velik premik od časov, ko j e leta 1965 celo s snežnimi kepami obmetaval enega od Ahernovih predhodnikov. Na pogovorih v škotskem St. An-drewsu oktobra lani je prvič nakazal, da bi utegnil pristati na delitev oblasti s Sinn Feinom, če bo ta priznal se-vernoirsko policijsko silo, kar je ta katoliška stranka januarja letos s težkim srcem storila. S tem je odprla pot za dogovor 26. marca, ko je Paisley sicer zahteval šest dodatnih tednov časa, deloma tudi zato, da bi videl, če bo Sinn Fein zares izpolnil svojo zavezo. Tudi obsojeni terorist Irske republikanske armade (IRA) in Sinn Feinov glavni pogajalec, 56-letni Martin McGuinness, je ena najbolj kontrover-znih in prepoznavnih figur na Severnem Irskem, ki danes zaključuje izredno preobrazbo. Potem, ko se je pred dobrimi tremi desetletji identificiral z bojevito IRA, je v času Adamsovega vodenja Sinn Feina pomagal nekoč prepovedan ideal severnoirskih republikancev preoblikovati v sestavni del političnega sistema, danes pa prevzema položaj namestnika prvega ministra. Pri 20-ih se je leta 1968 v rodnem Derryju (Londonderryju) najprej priključil katoliškemu gibanju za državljanske pravice, dve leti kasneje pa Sinn Feinu, danes najmočnejši katoliški stranki na Severnem Irskem. Nasprotniki so ga pogosto označevali kot »botra botrov IRA« in le redki so bili presenečeni, ko je maja 2001 javno priznal, da je bil v 70. letih prejšnjega stoletja član te teroristične organizacije. Med drugim je bil namestnik poveljnika IRA v Derryju januarja 1972, ko so britanske enote na t. i. krvavo nedeljo ubile 13 neoboroženih protest-nikov, borcev za državljanske pravice. Obtožbe na njegov račun so se v letih po tem kar vrstile, vključno z ugibanji, da je odredil umore katoliških ovaduhov, ki naj bi zbirali informacije za Britance. V Veliki Britaniji se mu je uspelo izogniti zaporu, je pa bil leta 1973 na Irskem obsojen na šestmesečno zaporno kazen, potem ko so ga ujeli z dobrimi sto kilogrami razstreliva in skoraj 5000 naboji. Njegova preobrazba v izvoljenega politika se je začela leta 1982, ko je postal član takratne severnoirske skupščine v Belfastu, nakar so mu v skladu s protiterorističnimi zakoni sicer prepovedali vstop v Veliko Britanijo. V letih 1990-1993 je sodeloval v tajnih pogovorih z britansko stranjo, potem ko je IRA avgusta 1994 razglasila premirje, pa je celo vodil Sinn Feinovo delegacijo v Londonu. Njegova vloga pri sklepanju in kasneje uresničevanju velikonočnega mirovnega sporazuma je bila ključna za vzpostavitev miru in široke samouprave na Severnem Irskem. Je tudi predstavnik Sinn Feina v parlamentu v Londonu. (STA) 20 Sreda, 9. maja 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it doping - Italijanski kolesar zmanjšuje odgovornost Ivan Basso se brani: »Vse moje zmage so čiste« Povezavo s španskim zdravnikom Fuentesom je opisal le kot trenutek slabosti - »Ni skesanec« MILAN - Italijanska športna javnost je nestrpno pričakovala novinarsko konferenco kolesarja Ivana Bassa, ki je dan pred tem preiskovalcem Italijanskega olimpijskega komiteja (CONI) priznal, da je vmešan v dopinški škandal z imenom Operacija Puerto v Španiji. A novinarji so lahko v Milanu le slišali že obrabljeno frazo: »Nikoli nisem jemal dopinga. Vse moje zmage so čiste,« besede lanskega zmagovalca Gira pa so vendarle dobile dopolnitev, ko je priznal, da so med krvnimi vrečakmi, ki so jih zasegli razvpitemu španskemu zdravniki Eufemianu Fuentesu, tudi take z njegovo krvjo. »To priznam in sem za to pripravljen plačati s kaznijo, vendar odločno zanikam, da bi kdaj jemal doping ali delal tranzfuzije krvi. V moji karieri sem doživel na desetine nenapovedanih kontrol in nikoli niso odkrili ničesar. Povezavo s Fuentosom je Basso opisal kot trenutek slabosti, ki ga bo spremljal vse življenje. »Zavedam se, da se poskus jemanja dopinga obravnava kot njegova uporaba,« je dejal Basso, kije že pred časom prekinil pogodbo z moštvom Discovery Channel in odpovedal letošnji Giro. Kolesar je zanikal tudi kakršno ko- 29-letni Ivan Basso trdi, da ga Mednarodna zveza ima za zglednega kolesarja ansa li sodelovanje s preiskovalci afere in dogovarjanje, ki mu bi zmanjšalo kazen. »Priznal sem samo svojo odgovornost, svojo vpletenost v afero. O drugih kole- sarjih ne vem ničesar,« se je vloge »izdajalca« otepal Basso in dodal, da še vedno namerava tekmovati, seveda, ko bo odslužil svojo kazen. kolesarstvo - Dirka Po Sloveniji bo od 12. do 16. junija V kraljevski etapi bodo obiskali tudi Trbiž LJUBLJANA - Kolesarska dirka Po Sloveniji se spet vrača tudi v zamejstvo. Potem ko je lani potekala samo po slovenskih cestah, bo letos spet obiskala Hrvaško, Avstrijo in Italijo. V Zagrebu bo cilj prve etape, v Beljaku druge, med kraljevsko, četrto etapo pa bo za nekaj časa skočila tudi na Trbiž. Petdnevna dirka, ki bo od 12. do 16. junija, bo skupno dolga 835 kilometrov, imela bo etapo več kot lani. Na njej bo nastopilo 15 moštev, in sicer štiri domača ter 11 tujih. Dve bosta celo iz ProToura, in sicer Lampre in Liquigas. Novomeškim organizatorjem je po dolgoletnem trudu končno uspelo, da bo večjo vlogo pri dirki odigralo mesto Ljubljana. V glavnem slovenskem mestu natančneje na Prešernovem trgu se bo preizkušnja začela, še večji spektakel se obeta dan pozneje, ko bo cilj na Ljubljanskem gradu (start v Šentjerneju). »Zame bo ta etapa prestižna. Dolgo časa bo potekala po mojih dolenjskih cestah, cilj pa bo v našem glavnem mestu. Kaj bi si želel lepšega, zato bom prav v tej etapi najbolj motiviran,« se nastopa že veseli Gorazd Štangelj, gotovo eden izmed najbolj zvenečih imen dirke, ki pa v skupnem seštevku ne pričakuje posebej vrhunskega rezultata: »Za dirko se ne bom posebej pripravljal, saj so programi mojega moštva Lampre drugačni. A samo voziti se ne bom prišel. Upam samo, da se bom po Giru dovolj spočil, da bi lahko vsaj pokazal zobe. S kolesarji, ki se pripravljajo na to dirko, pa se verjetno ne bom mogel kosati. Še posebej ne v etapi s ciljem na Vršič, ki bo verjetno odločila zmagovalca. Če bom ponovil lansko deseto mesto, ne bom razočaran.« Povsem drugače bo v dirko vstopil lanski zmagovalec Tomaž Nose. Po treh lažjih - prva naj bi bila povsem sprinterska, drugo in tretjo pa naj bi odločal sprint manjše skupine, bo čakal na kraljevsko, četrto etapo od Kranjske Gore prek Nevejskega sedla, Predela do Vršiča. »Zelo si želim ponoviti lanski uspeh, a se zavedam, da bo težje, saj je dirka drugačna kot lani. Ima več etap, le en cilj na vzponu, kraljevska etapa je šele četrti dan, ko bomo že utrujeni, pa tudi sama četrta etapa je drugačna. Lani je bil v njej le vzpon na Vršič, letos pa bomo morali premagati še Nevejsko sedlo in skrajšani Predel. Vsekakor pa bomo naredili vse, da tudi letos zmagamo, če ne bo uspelo meni, upam, da bo kateremu od drugih članov naše močne ekipe,« je na novinarski konferenci (na Ljubljanskem gradu so jo pripravili po zgledu največjih dirk na svetu) dejal kolesar Adrie Mobila. Med slovenskimi legionarji poleg Štanglja pričakujejo še Mateja Mugerlija (Liquigas), Boruta Božiča (LPR) in Jureta Golčerja (Tenax), kot je dejal Štangelj, naj bi na dirki nastopil njegov moštveni kolega - odlični sprinter Danilo Napolitano, prireditelji pa računajo tudi na predlanskega zmagovalca Poljaka Przemyslawa Niemie-ca (Miche), na motiviranega Hrvata Vladi-mirja Miholjeviča (Liquigas) in še na kak- Gostitelji letošnje dirke Po Sloveniji iz štirih držav (z leve): Marjan Vojan iz Zagreba, Jure Kufersin (ZSŠDI), Ivan Lukan (SŠZ Celovec) in predsednik kolesarske zveze Slovenije Boris Lozej šnega kakovostnega tujca, ki bi slovenskim adutom, med katerimi bo gotovo spet dvakratni zmagovalec Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj), poizkusil preprečiti, da bi število slovenskih zmag poskočilo na številko osem. Zmagovalec bo prvič znan v soboto, do zdaj je bilo to vedno v nedeljo, s čimer bodo zadovoljni predvsem rekreativni kolesarji, ki imajo v nedeljo legendarni maraton Franja. Etape 14. dirke Po Sloveniji: 12. junij: Ljubljana - Zagreb (182 km) 13. junij: Šentjernej - Ljubljana (163 km) 14. junij: Medvode - Beljak (168 km) 15. junij: Kranjska Gora - Trbiž - Vršič (160 km) 16. junij: Grosuplje - Novo mesto (162 km) hokej na ledu - SP Četrtfinalna poslastica Češka - Rusija MOSKVA - Predtekmovalnega dela svetovnega prvenstva elitne skupine hokeja na ledu je konec. Odslej gre zares. V zadnjih tekmah je Rusija premagala Švedsko (4:2), Kanada pa Zda (6:3). Zmagovalki sta zasedli prvo mesto v svoji skupini, poražen-ki pa drugo. Poslastica današnjega četrtfi-nala bo prav gotovo tekma med Rusijo in Češko (ob 14.15 po Slo2). Kanada se bo pomerila s Švico, Švedska s Slovaško, Zda pa s Finsko. Iz elitne skupine sta izpadli Avstrija in Ukrajina (Italija je dosegla obstanek). Na prihodnjem SP v Kanadi leta 2008 se bosta elitni druščini pridružili Francija in Slovenija. PORAZ EDERE - Tudi na drugi tekmi končnice hokejskega in line prvenstva za naslov državnega prvaka je morala tržaška Edera priznati premoč Vipersov iz Asiaga (9:6). Tretja, morda odločilna tekma bo danes (18.00 po RaiSportSat) v Bassanu. LISA RIDOLFI - Na včerajšnji prvi tekmi finala končnice za naslov namiznoteniške-ga prvenstva A1 lige je San Donatese s 3:0 izgubil proti ekipi Sterilgarda Castel Gof-fredo. Nekdanja igralka zgoniškega Krasa Lisa Ridolfi je proti Negrisolijevi zmagala le en set. Povratna finalna tekma bo jutri. CORRI TRIESTE - Letošnje že 5. tekaške prireditve, ki bo 28. junija v središču Trsta, se bosta udeležila tudi olimpijski prvak Stefano baldini in zmagovalec newyorškega maratona Giacomo Leone. Proga bo okoli Velikega trga, pretekli pa bodo pet krogov po 5 kilometrov. ROKOMETNI FINALE - V prvi tekmi finala končnice rokometne A lige je Italgest casarano povsem nadigral Bologno in zmagal z izidom 32:25. NBA - Košarkarji Detroita so v drugi tekmi polfinala vzhodne konference proti moštvu Chicago Bulls sinoči še drugič slavili na domačem igrišču (108:87) in pove-dli z 2:0 v zmagah. V Salt Lake Cityju je na prvi tekmi polfinala zahodne konference Utah Jazz premagal Golden State Warriors s 116:112. lukan nogomet - Ljubitelji Sovodenj V končnici po streljanju 11-metrovk Denis Cotič v dobrem in slabem junak tekme Sovodnje - Mossa 8:7 po 11-me-trovkah (1:1) STRELEC: Visintin 30. min. LJUBITELJI SOVODNJE: Grimaz, Peteani, Figeli (Figelj Peter), Figelj Erik, Pisk, Tomšič, Piras (Pahor), Grilj, Koršič (Cotič), Visintin, Righi. TRENER: Ce-scutti Sovodenjski ljubitelji so v dodatni tekmi premagali ekipo iz Moša in se zasluženo uvrstili v končnico prvensta za napredovanje v A1 ligo FIGC. Zaradi okrnjenosti igralskega kadra je trener potegnil iz naftaline take, ki niso igrali že dalj časa. Luco Piska in Tomšiča so navijači pogrešali že od zdavnaj, a so igrali s polno paro in skupaj z ostalimi postregli z borbeno tekmo proti izkušeni ekipi. Bomber Visintin je mrežo zatresel v 30. minuti s silovitim udarcem. V drugem polčasu so se nasprotniki podali v juriš, a trudna Sovodenjka obramba ni popustila. Pravi »man of the match« je bil Denis Cotič, ki je stopil na igrišče v zadnjih petih minutah. Najprej je zapravil veliko priložnost za drugi gol, v Dirka po FJK naslednji akciji pa v kazenskem prostoru porušil napadalca in sodnik je doso-dil enajstmetrovko, po kateri je Mossa izenačila. Potrebne so bile tako enajstmetrovke. Spiderman Grimaz je ubranil pet udarcev, njegovi soigralci pa so jih zastreljali štiri. Usodni gol je padel šele po 22. enajstmetrovki, ki jo je hlad-kokrvno izvedel kdo drug, prav Cotič! V soboto (16.30) čaka Sovodenjce tekma proti Valvasoneju iz Pordenona na nevtralnem igrišču Amat. Anconi 2 (Ul. Piemonte/Paderno v VIdmu). Z današnjo etapo od Cassacca do Gorice (148.9 km) se bo pričale etapna dirka po FJK za kategoriji Elite in under 23. Jutri bosta na sporedu dve poletapi. Prva (76,6 km) bo od Trsta do Tržiča, druga (ekipni kronometer, 24,2 km) pa od Ogleja do Gradeža. Naslednje dni do 13. maja se bo dirka odvijala po Furla-niji, odločilni bosta zadnj gorski etapi. Med tekmovalci je tudi 12 Slovencev. Vuitton Cup: znani polfinalisti VALENCIA - BMW Oracle, Team New Zealand, luna Rossa in Desafio Espanol so polfinalisti med izzivalci na Ameriškem pokalu. Po današnem dvoboju med Oracleom in New Zea-landom bo znan končni vrstni red, poznavalec Paul Cayard pa napoveduje zmago ameriškega BMW Oracla, ki naj bi po njegovem mnenju za pol-finalnega tekmeca izbral Desafio. Po Cayardu je doslej presenetil Desafio, več pa je pričakoval od moštva Ma-scalzone Latino, ki je včeraj spet izgubil derbi z Luno Rosso. Danes Roma-Inter RIM - Ob 18. uri (Tv Raidue) se bosta Roma in Inter na Olimpicu pomerila na prvi tekmi za državni pokal. Benkovič končal kariero LJUBLJANA - Slovenski smučarski skakalec Rok Benkovič je na neuradnem sestanku s trenerjem slovenske reprezentance Ari-Pekko Nikkolo dejal, da bo končal svojo tekmovalno kariero. 21-letni Kamničan, ki v letošnji sezoni ni najbolje skakal, je svojo tekmovalno pot pričel leta 1997, 19. februarja 2005 pa je v Oberstdorfu osvojil naslov svetovnega prvaka.»Da, res je, z 'Benkotom' sva danes govorila in povedal mi je, da ne bo več skakal. O razlogih ne želim govoriti, to bo potrebno vprašati njega,« je povedal trener Nikkola. Maradona pije sokove BUENOS AIRES - Diego Armando Maradona je dejal, da je dokončno premagal odvisnost od alkohola. Maradona, ki mu je videti, da je uspešno izgubil tudi nekaj odvečnih kilogramov, je še povedal, da je prav tako že pripravljen odigrati nekaj ekshibicij-skih tekem.Maradona je bil v nedeljo pogojno izpuščen iz lokalne klinike, potem ko je moral 16 dni preživeti v bolniški postelji, saj je zaradi pijančevanja zbolel za obliko hepatitisa. »Alkohola ne pijem več, prav tako pa sta minili že dve leti, odkar sem nazadnje poskusil droge. Zdaj pijem le še sokove,« je dejal 46-letni nogometni zvezdnik. Snaidero v Bologni V predzadnjem krogu rednega dela košarkarske A1 lige bo nocoj (20.30) videmski Snaidero gostoval v Bologni (proti Climamiu). □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB toplo vabi v nedeljo, 13. maja 2007, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmovanje se bo odvijalo v Ušjah pri Petovljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne poške in bivše vojaške puške. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 12. junija 2007 dalje jutranje začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara) TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira začetniške in nadaljevalne tečaje za odrasle, ki se bodo odvijali v športnem centru na Padričah ob večernih urah. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 12. maja 2007 ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah 5. mednarodni ženski turnir. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije. AŠD-SK BRDINA v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija 2007 športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. / ŠPORT Četrtek, 10. maja 2007 21 intervju - SELEKTOR ITALIJANSKIH MARATONCEV LUCIANO GIGLIOTTI Maraton je boj človeka proti človeku, ne pa proti času Tržaška Bavisela ne omogoča dobrih rezultatov - V Keniji tekajo otroci dalj časa kot profesionalci Po nedeljskem maratonu v Trstu smo se v ciljni areni pogovorili z odgovornim za maratono pri italijanski atletski zvezi Lu-cianom Gigliottijem, odličnim trenerjem, ki je maratonca svetovnega formata pripeljal do zlatega odličja na olimpijskih igrah: Bordina leta 1988 v Seulu in Baldinija leta 2004 v Atenah. Luciano Gigliotti je v teh dneh pred težko nalogo, saj bo moral v kratkem predlagati imena 10 maratoncev, 5 moških in 5 žensk, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu v Osaki, ki bo zaradi neprimernih vremenskih razmer (30 stopinj Celzija in do 70 % vlaga) posebno težavno predvsem za maratonce. V Trst ga je privabila predvsem elita italijanskih maratoncev, ki so se potegovali tudi za italijansko prvenstvo masterjev. V Trstu so letos spremenili progo. Vam je bila všeč? Spominja me na maraton v Bostonu. Težava nove proge je v tem, da so prvi štiri kilometri navkreber. Maratonci so v tem prvem delu izgubili kar nekaj sekund - do minute, ki pa so jo potem bržkone nadoknadili od Miramarskega gradu naprej, ko nogomet Prava lekcija Donatella Pomladi 93 TURNIR V CODROIPU Donatello - Pomlad 6:0 (5:0) POMLAD: Mattiassich, Ten-ce, Žerjal, Kuret, Purič, Zuppin, D' Oronzio, Hoffer, Pahor, Carli, To-sone; Brass, Calzi, Vidoni, Madotto, Valente; trener Stojkovic. Donatello, sicer eno vodilnih mladinskih nogometnih društev v naši deželi, je zadal nogometašem Pomladi (najmlajši letniki 1993) pravo nogometno lekcijo. Že po petnajstih minutah so igralci furlanskega društva vodili s 3:0. Do-natello je igral na ostri »pressing« čez celo igrišče. Pred odmorom so igralci nasprotnikove ekipe še dvakrat premagali vratarja Mat-tiassicha. V drugem polčasu se slika na igrišču ni bistveno spremenila: Donatello je držal vajeti igre v svojih rokah, četudi se je ritem igre precej umiril. Trener Giorgio Stojkovic je pohvalil nasprotnika: »Vsa čast, saj so nas popolnoma nadigrali. Dali so nam pravo lekcijo.« Pomlad bo v prihodnjem krogu (jutri ob 19.00) igrala v Var-mu proti Latisani. ZAČETNIKI 11:11 Pomlad A - San Sergio 0:2 (0:1, 0:1, 0:0) POMLAD A: Vidoni, Daneu, Vallon, Bonetta, Ruzzier, Porro, Rossone, Paoletti, Krasniqui, P. Ri-dolfi, D' Oronzio, trener V. Ridol-fi. Kljub dobri in požrtvovalni igri so varovanci trenerja Valter-ja Ridolfija na zaostalem srečanju morali priznati premoč tržaškega San Sergia. Pomlad je igrala dobro v drugi in zadnji tretjini, v kateri se je D' Oronziov strel odbil od prečke. Trener Ridolfi je pohvalil nastope Krasniquija, D' Oronzia in Rossoneja. ZAČETNIKI 7:7 Pomlad B - Muggia 0:6 (0:4, 0:1, 0:1) POMLAD B: Guštin, Perko, Sedmak, Simeoni, Rebula, Ma-russi, Arduini, Ghira, Ridolfi, Kante, Skupek, Sardoč, Bolognani, trener Livan. Pomlad B je odigrala najbrž najslabšo tekmo v letošnji sezoni. Trener Massimo Livan ni bil prav nič zadovoljen s prikazano igro. (jng) se cesta spusti navzdol. Na taki progi je po-memno, da pride maratonec na konec obalne ceste, torej na konec spusta, s čvrstimi nogami - sprememba naklonine (op.a. od obalne ceste naprej ni daljših naklonin) je za mišice posebno naporna. Celotna proga je razgibana in ni hitra. Zmagovalec Ot-tavio Andriani bi v Padovi v enakih razmerah tekel minuto manj. Letošnji Evropski maraton je imel kar tri zajce. Ali nastopi v vsaki maratoni zajec? Klasični maratoni, kot so London, Chicago, Berlin, Boston navadno imajo zajce, da bi lahko maratonci pretekli razdaljo v najkrajšem času in tako izboljšali rekorde. Na uradnih maratonih, kot so evropsko in svetovno prvenstvo ter Olimpijske igre pa zajci niso dovoljeni. Na teh preizkušnjah je možna le ekipna taktika, kar pa zahteva od tekačev tudi žrvovanje nastopa v vlogi zajcev. Ponavadi pa mi tega ne počenjamo. To so tudi tekmovanja, ko morajo tekači sami ugotoviti pravi ritem, kar je nedvomno težje. Osebno mi ni všeč vloga zajca, saj spreminjajo koncept maratona, kjer se ne bori človek proti človeku, ampak človek proti času. Katera pa je glavna vloga t.i. »pa-ce-makerjev« - zajcev? Dan pred maratonom se določi, kateri bo ritem. Tempo določijo na podlagi tekačev, ki nastopajo in želijo izboljšati svetovni rekord. Seveda je tak izziv možen predvsem na t. i. hitrih maratonah, kjer postane zajec poglavitni element. V Trstu je torej »pace-maker« skorajda nepotreben, saj poleg visokih denarnih nagrad nima poglavitne vloge. Ali lahko vsi postanemo maratonci? Kvaliteta, »dobra glava«, kot temu pravimo mi, torej psihična stanovitnost in zagrizenost so glavni elementi dobrega maratonca. Kdor ima vse te značilnosti lahko postane maratonec, mali Baldini. Katere so razlike med rekreativnim maratoncem in profesionalcem? Najprej bi poudaril, da je lažje trenirati profesionalca kot rekreativca. Vsakemu profesionalcu določimo program in seveda dneve, ko telo obnavlja potrebne snovi, ki jih striktno upoštevamo. Tega pa pri re-kreativcu ni, ker je on v službi, skrbi za družino in ima mogoče še druge obveznosti, ki pa jih profescionalec nima. Obenem je rekreativec dvakrat pod stresom: zaradi vsakdanjega življenjskega ritma in zaradi fizičnih naporov. Zato moramo biti pri tem vedno zelo previdni. Poudaril bi, da je pri rekreativcu pomemben tudi odnos, ki ga ima do tega športa. »Tečem, ker je zdra- Gigliotti rekreativcem svetuje zdrav tek brez stremljenja po doseganju boljšega časa za vsako ceno kroma vo, ker me sprosti, ker po naporu jem z večjim apetitom.« To so vzgibi dobrega re-kreativca, agonistično mrzlico in strmljen-je po najboljšem času pa bi postavil na drugo raven. Kako bi potekal normalen trening rekreativca? Treningi se razlikujejo od osebe do osebe. Najprej je treba vedeti, kako telo odgovarja na tak napor in v kolikem času se telo regenerira. Ugotoviti moramo, kateri je tisti ritem in hitrost, ki bosta omogočila rekreativcu, da preteče vseh 42 km. Glede na to hitrost je treba sestaviti celoten vadbeni program. Slepo sledenje tabelam znanih tekaških revij Runner world ali Correre, je napačno, saj so to le splošna navodila. Dobro je, da vsak maratonec poskrbi za zdravstvene kontrole. Ključno vlogo imajo tudi trenerji, ki vsakodnevno ugotavljajo, ali so treningi pravilni, in obenem popravljajo tehniko teka, ki je tudi zelo pomembna. Seveda mora biti maratonec pozoren tudi na prehrano ... Tako je. Zato je potrebna tudi zdravniška pomoč. Največkrat je dobro, da obdržimo naše prehrambene navade. Conska dieta, ki določa vnašanje 40 % ogljikovih hidratov, 30 % protein in 30 % maščob, je za maratonca neprimerna, saj maratonec normalno poje do 70 % ogljikovih hidratov, 30 % protein in 10 % maščob. Če se povrnemo k profesionalcem, kako potekajo njihovi treningi? Tekaški treningi sledijo temu pravilu: ko pretečejo zjutraj daljšo razdaljo, do dveh ur pa pol, so zvečer prosti, sicer pa tečejo dvakrat dnevno. Programi se razlikujejo od tekača do tekača. Na primer, ko Stefano Baldini preteče daljšo razdaljo, se on naslednja dva dni posveti regeneraciji, s tem da tudi v tem času teče. Na teden preteče približno 230-240 km. Ali gojijo maratonci tudi druge športe? Poleg teka vključuje vadbeni program tudi treninge v telovadnici kot preventiva za poškodbe. Vadba v telovadnici omogoči tekaču obenem pripravo na motorični in mišični ravni. Sicer pa se maratonci ukvarjajo z drugimi športnimi panogami predvsem nekaj dni po maratonu, ko se morajo regenerirati. Stefano Baldini na primer je letos po maratonu kolesaril. Predvsem ko nastopijo poškodbe, so tekači prisiljeni poseči po drugih športih. Največkrat prideta v poštev kolesarstvo in plavanje. Na svetovnem vrhu je čedalje več kenijskih tekačev. Zakaj so oni tako uspešni? Menim, da je ključ vsega njihova življenjska zgodba, saj imajo oni naravno telovadnico in že kot otroci vedno tekajo naokrog. Treninral sem samo enega Ke-nijca. Že kot otrok je pretekel na tisoče kilometrov. Ker je bila šola oddaljena 10 kilometrov, on pa je bil vedno pozen, je to razdaljo vsako jutro pretekel. Tudi ko je Michele Gamba z drugimi treniral v Keniji, so se jim med tekaškim treningom vedno pridružili otroci. Ko pa so trening zaključili, so jih otroci spraševali, zakaj je že vsega konec. V Keniji je realnost popolnoma drugačna; Kenijci nimajo vseh dobrin, ki jih imamo zahodnjaki, želijo uspeti in prek športa spremeniti stil življenja. V Evropi pa se čedalje bolj nagibamo k sedečemu stilu življenja. V teku je že kolonizacija Afrike, saj so najboljši italijanski trenerji in me-nadžerji v Keniji. Znani trener Della Rosa je odprl tam že 13 trening-kempov, kjer trenira od 40 do 50 mladih. Denar dobiva od sponzorjev, obenem pa tekači z nastopom na maratonah prejmejo denarne nagrade. Veronika Sossa tenis - V ženski C ligi dva poraza v treh dneh Individualni nastopi slabijo možnosti Gajine ekipe Ta konec tedna so dekleta morala v deželnem delu prvenstva C lige opraviti kar dva kroga. Najprej so v petek zvečer odigrale zaostalo srečanje proti TC Natisone. Srečanje se je končalo na rezultatu 3:1 za domačo postavo. Najboljša med njimi je Novogoričanka Manca Križman, ki ji je kategorija 3.2 gotovo pretesna. Ciguie-va, ki je neizpodbitno steber Gajine ekipe, je tudi tokrat zmagala in sicer proti Grutmanovi. Poleg nje ponavadi pride z večjo zanesljivostjo do točk Orlandova na tretji deski. Tokrat pa se je morala spoprijeti s Križmanovo, ki je bila za razred boljša. Na drugi deski je Coslovicheva pokazala premalo, da bi iztržila kaj več v srečanju proti Blasuttovi. V igri dvojic je že kazalo, da bodo gajevke ujele vsaj remi. Po tesni zmagi v prvem setu se je tudi drugi začel zelo izenačeno. Pri stanju 3:3 pa je sledil padec v koncentraciji in formi, ki sta ga domačinki, predvsem po zaslugi Grutma-nove, izkoristili in osvojili srečanje. Številne tekmovalne obveznosti Mlada Gajina igralka Carlotta Orlando kroma Paole Cigui na individualnih mladinskih mednarodnih turnirjih, ki se v teh tednih odvijajo v raznih krajih v Italiji, ter nastopi Orlandove z deželno reprezentanco na kvalifikacijah pokala Belardinelli ( to je prestižno državno prvenstvo za deželne ekipe do 14. leta) in poleg tega še njen nastop na turnirju 3. kategorije v Flumignanu, so deloma odtegnili pozornost dveh najboljših gajevk do ekipega prvenstva. Res so imele malo šans, da bi se prebile do vrha lestvice in mesta, ki zagotavlja nastop v državnem delu, kot kaže pa ga bodo zaključile slabše od pričakovanj. V nedeljo je bilo na sporedu srečanje proti TC Maniago. Gajevke so se na gostovanje odpravile brez Ciguieve, ki je že odpotovala v Prato na ITF turnir under 18. Srečanja so se odvijala na hitri sintetični površini, le ta pa ni zadosten razlog za popoln polom gajevk: edino posamezno zmago je dosegla Devettijeva. Rezultati srečanj: TC Natisone - Gaja 3:1 Grutman - Cigui 6:3, 6:2; Balduz-zi - Coslovich 6:0, 6:1; Križman - Orlando 6:2, 6:2; Križman/Grutman - Ci-gui/Orlando 6:7, 6:3, 6:0 TC Maniago - Gaja 3:1 Turchetto-Coslovich 6:4, 6:3; Bal-duzzi - Orlando 6:1, 6:3; Dal Cont - De-vetti 4:6, 3:6; Balduzzi/Turchetto - Co-slovich/Orlando 7:5, 6:3 (ma.r.) Pozzecco le za meter zaostal za zmagovalcem V nedeljo 6 maja se je vršila 2 tekma pokala Alpe Adria. Tekme se je udeležil tudi Pozzecco Daniel (Arcobale-no Carraio Team). Na to tekmo se je vpisalo približno 170 tekmovalcev raznih kategorij iz raznih krajev Slovenije, Avstrije in Italije. Proga je bila kar zahtevna, Daniel jo je moral pre-kolesariti sedemkrat. Proga je imela dva težja vspona. Že od začetka je bil Daniel v vodilni skupini štirih tekmovalcev. Končal je tekmo na odličnem drugem mestu in to samo za en meter od zmagovalca. Hitri devinovci Najmlajši kolesarji SK Devin so v kraju Ursinins Piccolo pri Buji so sodelovali na 4.Memorialu Spizzo v priredbi društva Bujese. Matteo Visintin je spet pokazal, da je najmočnejši v kat. G5 in je brez težav privozil prvi čez ciljno črto. Peti je bil Jan Petelin, Erik Mozan pa se je v kat. G6 uvrstil na 14.mesto. Začetniki so se istega dne tekmovali v Povolettu na Veliki nagradi Elettroimpianti Tomaia Denis & Co, ki jo je priredil VC Cividale Val-natisone. Charly Petelin je bil v gorskem cilju prvi, Simone Visintin pa drugi. Visin-tin je nato imel zvrhano mero smole, saj je v spustu padel, na srečo brez hujših posledic, moral pa se je zateči celo v bolnišnico na pregled. Petelin je končal dirko na dobrem osmem mestu. Uvrstitve devinovcev na dirki za pokal Minikros šparglja v Latisani: Kat G5 1. Matteo Visintin, 2. Jan Petelin; Kat. G6 7. Erik Mozan, 10. Christian Chacchi Uvrstitve začetnikov na cestni dirki v Škocjanu ob Soči pri Pierisu: 1. Luca Bergamasco (Team Isonzo; 3. Charly Petelin (SK Devin); 4. Simone Visin-tin (SK Devin); 18. Peter Sossi (SK Devin). Uspešni izbranci FJK V Busalli pri Genovi je bila prva preizkušnja državnega pokala v gorskem kolesarstvu 2007. V reprezentanci FJK tekmujejo štirje »začetniki« društva Team Isonzo- C.Pieris, med temi trije kolesarji iz devinsko-na-brežinske občine: Denis Milič, Sara Bergamasco, Luca Bergamasco in Federico Nocent, Stefano Braidot (Ca-privesi) in Tamara Rucco (Acido Lat-tico) ter med naraščajniki: Lisa Napolitano (SK Devin), Luca Braidot, Daniele Braidot in Marco Buzzolini (vsi Caprivesi). Dirka "cross country" je bila zaradi mokre proge zelo zahtevna. Denis Milič se je v prvem krogu dobro izkazal na 4. mestu, toda zaradi padca je dospel na cilj na 13.mestu med 70 tekmovalci. Začetnik 1.letni-ka Federico Nocent je bil 25., Luca Ber-gamasco se je uvrstil na sredini lestvice. Sara Bergamasco je bila med 17 dekleti osma. Lisa Napoletano med naraščajnicami sedma. Dvojčka Luca in Daniele Braidot sta bila odlična 2. in 4.. Marco Buzzolini je bil 31. med 77 tekmovalci. FJK je po prvi preizkušnji 4., Piemont 3., Lombardija 2., vodi pa Južna Tirolska. Druga dirka bo na Sardiniji 2. in 3. junija. Čupini optimisti odlični na Spring cup v Cervii Minuli konec tedna so se Čupini optimisti udeležili že tradicionalne regate Spring Cup v Cervii. Tokrat so se varovanci Matije Spinazzole izkazali in dosegli izredno dobre uvrstitve, bodisi v kategoriji kadetov kot v kategoriji junioresov, kjer je bila konkurenca ostrejša. Kadeti so skupno izpeljali 3 plove. Med 85-imi krmarji je zmagal Ettore Botticini (CV Talamone). Čupi-na predstavnica Chantal Zeriali se je uvrstila na odlično skupno 10. mesto in 2. med dekleti (uvrstitve v posameznih plovih: 10, 11, 21), njen brat Haron pa je zasedel 46. mesto. Junio-resi so izpeljali 4 plove. Med njimi je tekmovalo 121 jadralcev, vrh lestvice pa je osvojil Antonio Tamburini (CV Bellano). Ingrid Peric je med borbenimi tekmovalci zasedla skupno 15. mesto in 6. med dekleti (uvrstitve v posameznih plovih: 6, 7, 30, 8), Mirko Ju-retič pa je zasedel 42. mesto. (af) 22 Sreda, 9. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI ljubljana - V petek zvečer v diskoteki Funfactory V gosteh Bob Sinclar, eden najslavnejših DJ-ev in avtor številnih glasbenih uspešnic V petek 11. maja bo Ljubljana v središču pozornosti svetovne glasbene scene. V diskoteko Funfactory prihaja namreč eden izmed najslavnejših DJ-ev, in sicer Francoz Bob Sinclar (na posnetku), ki je leta 2005 zaslovel z uspešnico »Love Generation«. V Italiji je bil to pravi hit, saj je znano podjetje mobilne telefonije uporabilo ta sin gle za last no kam panjo, tako da so si vsi požvižgavali refren te slovite sklad be. Bob Sinclar (pravo ime je Christophe Le Friant, rodil pa se je v Franciji leta 1967) je glasbeni pro du cent, hou se, hip-hop in acid jazz DJ, remixer in lastnik znamke Yellow Productions. V poznih osem de setih le tih je Sin clar ra ču-nal, da bo postal profesionalni teniški igralec, a sanje o športnem uspehu so se kaj kmalu razblinile, saj j e dokaj hitro spoznal, da bo večji uspeh požel s ploščami kot pa z rumeno žogico. Prvi album je izdal leta 1998 z naslovom Paradise, v ospredje pa se je prebil nekaj let pozneje, in sicer s singlom »I Feel For You Baby«. Single je bil vključen v album Champs-Elysees, ki ga je izdal leta 2000. Leta 2003 je izdal tretji album z na slo vom III (ze lo znan je postal single »The Beat Goes On«), dokončno slavo pa je doživel leta 2005 s singlom »Love Gneration« in leta 2006 z albumom Western Dreams, v katerem so poleg sklad be Love Gene ra ti on vključeni še hiti »World Hold On«, »Rock This Party«, »Tennessee« in zadnja uspešnica spota mobilne telefonije »Give a Lil' Love«. Kot piše na svojih spletnih straneh, je uspešnica Love Generation prava him na mla di ne in obe nem tega ob -dobja, v katerem živimo. V nekaj mesecih so prodali kar 1,2 milijona kopij tega plošče. Lahko si jo slišal v taksiju v Tel Avivu, v restavraciji ob morju na Madagaskarju, na avtobusni postaji v Bombayu, v Parizu, New Yorku, na Ibizi, skratka res prava svetovna himna. Z albumom Western Dreams je Sinclar ne dvo mno pus til las ten pečat v raz vo ju sve tov ne hou se glas be. Njegovi miksi so polni vložkov, predvsem pa menjave zvokov in ritmov, ki dajejo celoti izjemno dina mič nost, tako da sploh ne mo -reš biti miren ob poslušanju njego- vih skladb. Uspešnica »World Hold On« je bila nominirana za gram-miyja 2007 (kategorija remixed recording), z istim remixom pa se je uvrstil na prvo mesto lestvice Hot Dance Club Play Single 2006 medija Bilbord Magazin in tako za sa bo pus til celo Ma don no in Chris ti no Agui le ro. V petek 11. maj a se torej v Ljubljani obeta res enkraten spektakel. Zabava v diskoteki Funfac-tory se bo pri čela ob 22.00, cena vstopnice pa je 28 evrov. Rado Šušteršič GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Zdravnik po sili«. Produkcija SSG. Urnik: v petek, 11. maja ob 20.30 (premiera Red A z italijanskimi nadnapisi), v soboto, 12. maja ob 10.00 in v soboto, 19. maja ob 20.30 (Red B). GORICA Kulturni dom V četrtek, 17. maja ob 20.30 / »Komi-go 2007«. Mauro Fontanini: »Chi xe l'ultimo?«. Režija: Riccardo Fortuna. V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina G. T. La Barcaccia - Trst. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Nastopa Špas Teater z delom »5moških.com«. Režija: Jurij Zrnec. PIRAN Gledališče Tartini V sredo, 16. maja ob 20.00 / Študentski večeri odprti za vse. »Šoupova sred(ic)a«. Nastop študentskega im-provizacijskega gledališča imprObala in pop/jazz kvarteta s tržaškega glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini. Vstop prost. V petek, 25. maja ob 20.00 / Glasbeno-gledališki večeri. "Pomlad v gledališču Tartini Piran", kabaret »Medigre 0024«. Igra Zijah A. Sokolovic. SEŽANA Kosovelov dom V petek, 11. maja ob 20.00 / Balet »La-crimas«, nastopa Opera in balet SNG Maribor. V petek, 25. maja ob 20.00 / »Prigode dobrega vojaka Švejka«, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 9. maja ob 20.30 / Hristo Bojčev: »Orkester Titanik«. Režija: Matjaž Latin. V nedeljo, 13. maja ob 20.30 / Iskra Ignis: »Kolumbovo jajce«. Gostovanje Gustav gledališča. V ponedeljek, 14. maja ob 18.00 / Maja Aduša Vidmar: »Modro pišče«. Ko-produkcija z Gledališčem Koper. V petek, 18. maja ob 20.30 / William Shakespeare: »Dvanajsta noč ali kar hočete«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Tuzle. V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Rob Becker: »Jamski človek«. Gostovanje Gustav gledališča. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 9. maja ob 17.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Jutri, 10. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 11. maja ob 19.30 / Eugene Labiche, Botho Strauss: »Šparovček«. V soboto, 12. maja ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V ponedeljek, 14. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 15. maja ob 15.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 25. ob 19.30 in v soboto, 26. maja ob 20.00 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. Mala drama Danes, 9. maja ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«. Jutri, 10. maja ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V petek, 11. maja ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V soboto, 12. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V petek, 18. in v soboto, 19. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič: »Ahasver«. Šentjakobsko gledališče M. Bor: »Vrnitev Blažonovih«, (partizanski vestern). / Režija: Jure Novak. Urnik: danes, 9. ob 19.30, jutri, 10. ob 17.00, v petek 11., v soboo, 12., v ponedeljek, 14. in v sredo, 16. maja ob 19.30. V soboto, 19. maja ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. V ponedeljek, 21. maja ob 19.30 / William Shakespeare: »Komedija zmešnjav«. Režija: Dejan Sarič. V torek, 22. maja ob 20.00 / M. Jova-novic: »Naslednik«. Gostovanje teatra Paradoks. _AVSTRIJA_ PLIBERK Kulturni dom Jutri, 10. maja ob 20.00 / »Pogled dlje« - Kvartet (gledališki abonma) - gostuje Mestno gledališče Ljubljana. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevim Na-buccom. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli V soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja ob 21.00 / Plesne predstave: »Arebours«, koreografija Daniele Albanese; »Tin..Tinn..Ambulis«, koreografija Car- lotta Plebs; »Arebours (-2), koreografija Danele Albanese. V sredo, 23. in v četrtek, 24. maja ob 21.00 / Plesna predstava: »Bassa Con-tinua«, koreografija Tanja Skok. V soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja ob 21.30 / Plesni predstavi: »Crush« in »Before«, koreografija Thomas Noone. Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »Suor Angelica«. Urnik: v torek, 15. in v petek, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja ob 16.00. Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: v soboto, 12. maja ob 20.30, v nedeljo, 13. ob 16.00, v sredo, 16. in v četrtek,17. ob 20.30, v soboto, 19. ob 17.00, v sredo, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V sredo, 16. maja ob 20.00 / Koncert ansambla Phophonix Orchestra. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 10. in v petek, 11. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester italijanske Švice. Dirigent: Alain Lombard; solistka: Zora Slokar - rog. V torek, 15. maja ob 16.00 in 18.00, Gallusova dvorana / Popoldan s Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent: Marko Hribernik. Gojenke Internacionalne baletne šole Bled. Koreografinja in vodja baleta: Marisa Paull. V torek, 15. maja ob 20.15, Linhartova dvorana / Hanne Hukkelberg, koncert - spremljevalni program Druge godbe. V sredo, 16. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Europa galante & Fabio Biondi, koncert. Umetniški vodja: Fa-bio Biondi - violina. V četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini. _AVSTRIJA_ PLIBERK Kulturni dom V soboto, 12. maja ob 20.00 / Letni koncert MePZ Podjuna - nastopajo MePZ Podjuna, MoPZ Valentin Po-lanšek, Šentjanžki tamburaši. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 13. maja, bo na ogled kiparska razstava Nina Spagnolija. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00, prost vstop. Tržaška knjigarna - Galerija: od danes, 9. maja (otvoritev ob 18.30) do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Opti-cal art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Sedež deželnega sveta (Trg Oberdan 6): od danes, 9. maja (otvoritev ob 12.00), bo na ogled fotografska razstava Luigija Vitaleja »Tracce no-global tra Oriente e nuovo mondo«. Galerija Rettori Tribbio 2: do 11. maja razstavlja mešane tehnike in skul-pture Oreste Dequel. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. Galerija Rettori Tribbio 2: od sobote, 12. (otvoritev ob 18.00), do 25. maja bo razstavljal slikar Casarsa. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): v soboto, 12. maja ob 20.00, odprtje slikarske razstave »Utrinki«, akvareli Mihaele Velikonja. REPEN Muzej Kraška hiša: do 20. maja razstavlja fotografije pod naslovom »Kruh« Viljem Cigoj,.odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, za večje skupine je možen obisk tudi z drugačnim urnikom. Informacije na tel. št. 040-327240 ali na e-pošto: nfo@kraskahisa.com GORICA Palača Attems-Petzenstein: do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedel- jkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _VENETO_ BENETKE Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: od petka, 11. maja (otvoritev ob 18.00), bodo na ogled slike Seada Emrica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo: v prvem nadstropju so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobro-vem - poskus rekonstrukcije«. Odprto od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota in nedelja od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Spomeniško varstveni center (Trg francoske revolucije 3): od jutri, 10. maja (otvoritev ob 18.00), do 12. maja bosta razstavljala Anastasia Korsič in Peter Pahor pod naslovom »Kako Arhitekti (po) Platnu + Papirju«. Odprto v petek in soboto od 10.00 do 22.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. _AVSTRIJA_ DUNAJ Slovenski kulturni center Korotan (8., Aolbertgasse 48): jutri, 10. maja ob 19.00, odprtje razstave »Polifonija 07« - razstavljajo: Marta Jakopič-Kunaver, Irena Polanec, Anton Rep-nik, Janez Repnik, Rudi Skočir, France Slana, Etko Tutta, Alenka Viceljo, Boris Žohar. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (8.5.2007) Vodoravno.Sikar, psi, ekonomika, nart-nica, Marko, Lalo, hrt, noj, N.T., Nama, ksilolit, anekdota, oko, Nil, one, pot, teja, obrazilo, enakopravnost, sekač, C. K., Andi; na sliki: Marko Hmeljak. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 9. maja 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.45 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 9.35 10.35 10.40 11.00 Anima Good News Nan.: Družina Pellet (i. Dennis Farina, Gold Elon, Bonnie Somervil- le) Dnevnik, prometne informacije Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodijo Monica Maggioni, Lu-ca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino Zelena linija - Zeleni meteo Tg parlament Deset minut za oddaje pristopanja Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.30 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 22.50 22.55 0.30 Vreme in dnevnik Razvedrilna oddaja o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodartsvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Alessio Di Clemente, Corinne Clery) Variete: Festa italiana Življenje v živo Tg parlament Dnevnik in vreme Kviz: L' Eredita Dnevnik Nogomet: Roma - Inter (pokal Italije, finale) Dnevnik Aktualna odd.: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, Kino V^ Rai Due 6.00 6.15 6.55 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00 14.00 15.50 17.10 18.05 18.30 19.00 19.50 20.30 20.55 21.05 23.45 23.55 1.15 Tg2 Eat Parade La sposa perfetta Skoraj ob sedmih Variete: Random Svet v barvah Dnevnik, vreme/Achab/Medicina 33/Nesamodenar Variete: Piazza Grande Dnevnik, Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje Variete: Italija na 2. (vodi Roberta Lanfranchi) Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Čarovnice (i. Alyssa Milano, Rose McGowan, Erica Dane), 17.50 Andata e ritorno (i. Michele Botti-ni, Nadia Carminati) Tg2 Flash/Šport Dnevnik/Meteo 2 Reality: La sposa perfetta Nan.: Piloti Dnevnik, vreme Tg2 Deset minut Reality: La sposa perfetta (vodi Roberta Lannfranchi) Dnevnik Variete: Balls of steel Tg parlament 6.00 Rai News 24, Morning News, Il caf- fe' Corradina Minea 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme 12.25 Tgr Agritre 12.45 Aktualno: Zgodbe 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis 15.10 Nan.: Trebisonda, 15.45 The Saddle Club 2 16.15 Tg3 Mladinski dnevnik 16.35 Melevisione 17.00 Dok.: Drugačna Geo 17.45 Dok.: Geo & Geo 18.15 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg šport, 21.10 Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: La squadra (Massimo Bo- netti, Mario Porfito, Ester Botta) 23.00 Dnevnik, deželne vesti 23.15 Tg3 Primo Piano 23.35 Dok.: Bilo je leta... 0.25 Tg3 Night News 0.35 Mi smo zgodovina Rete 4 6.00 Pregled tiska 6.25 Kapljice zgodovine 6.30 Nan.: Kojak (i. Telly Savalas), 7.40 Charlie's Angels 8.40 Za boljše življenje 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Wolff 16.00 Nad.: Steze 16.50 Film: L' anno della cometa (pust., ZDA, '92, r. P. Yates, i. Penelope Ann Miller, Tim Daly) 18.55 Dnevnik in vreme 19.30 Aktualno: L' antipatico 19.55 Aktualnosti Tg4 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.05 TV film: Komisar Cordier (krim., Fr., '05, i. Bruno Mandinier) 23.15 Film: Tutto su mia madre (dram., Šp., '99, r. Pedro Almodovar, i. Cecilia Roth, Penelope Cruz) Canale 5 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mnenje TV film:Una famiglia ritrovata (dram., ZDA, '00, i. Mercedes Ruehl) 9.40 Tg5 Borza Flash 10.50 Nan.: Squadra Med 11.50 Uno, due, tre... stallla! 12.25 Nad.: Vivere 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Antonio Sabato jr., Patrick Duffy) 14.10 Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, Anna Safroncik, Alessandro Mario) 14.45 Aktualno: Moški in ženske 15.30 Tg com/Meteo 5 16.10 Nad.: Cuori tra le nuvole 17.00 Tg5 minut 17.05 Nad.: Tempesta d' amore 18.10 Reality: Uno, due, tre... stalla! 18.45 Kviz: 1 contro 100 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Reality show: Uno, due, tre Stalla (vodi B. D' Urso) 0.00 Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) 1.20 Nočni dnevnik Tg5 1.50 Striscia la notizia O Italia 1 6.20 6.50 9.00 11.10 12.25 13.40 15.00 16.50 18.00 18.30 19.05 19.40 20.10 21.00 23.00 1.00 Nan.: Arnold Variete za najmlajše Nan.: Chips (i. Erik Estrada), 10.05 Supercar Nan.: Hazzard Odprti studio, 13.00 Šport Risanke: Detektiv Conan Nan.: Smallville (i. Tom Welling), 15.55 Sedma nebesa Risanke Nan.: Zack in Cody v Grand Hotelu - Klub dvojčkov Odprti studio, vreme Nan.: Love bugs 3 Nan.: La vita secondo Jim (i. Jim Belushi) Nan.: The O. C. Film: Cinderella Story (kom., ZDA, '04, r. Mark Rosman, i. Hilary Duff) Film: Global Effec t (dram., ZDA, '02, i. Madchen Amick, Daniel Bernhardt) Šport studio, 1.30 Odprti studio/Vaše mnenje ^ Tele 4 13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki in odmevi 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 12.35 Šport v Posočju 13.05 Lunch Time 14.25 Blizu mladine 15.00 Nan.: Velika dolina 17.00 Risanke 19.00 Vprašanja zdravniku 19.55 Športna oddaja 21.00 Aktualno: Stoa 23.35 Koncert Orkestra konservatorija Tartini La 7 LAs 6.00 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik 9.30 Dok.: Living Famously 11.30 Nan.: Angelski dotik, 13.00 Duhovnik Dowling 14.00 Film: La ballata dei mariti (kom., It., '64, i. Aroldo Tieri) 16.00 Dok.: Atlantida 18.00 Nan.: Star Trek, 19.00 JAG 20.30 Osem in pol 21.30 Aktualna odd.: L' infedele 23.35 Variete: Markette 1.30 Film: Zero effect (kom.) (T Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Žogarija, ko igra se mularija 9.35 Nan.: Podstrešje 9.50 Ris.: Grdi raček Tine 10.15 Zlatko Zakladko: Čaj pamnoram- ske ceste 10.40 Knjiga mene briga: Karel Armstrong: Knjiga mene bri- 11.00 11.30 12.00 13.00 13.25 13.50 14.00 15.00 15.10 15.45 16.05 17.00 17.30 18.30 18.40 18.55 19.35 19.55 21.30 21.40 22.00 23.05 0.20 1.15 Dok.: Lepota v ogledalu zdravja Resnična resničnost Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Podoba podobe Odpeti pesniki Dok.: Nikolajeva ladja Poročila, promet Hidak-Mostovi Ris. nan.: Šola prvakov 2 Kviz: Male sive celice Poročila, šport, vreme Z vami Žrebanje Lota Risanka Vreme, dnevnik Vreme. Šport Sedmi pečat - Film: Film za ženske (kom., Češka, '05, r. Filip Renč, i. Zuzana Kanocz, Marek Vašut, Simona Stašova) TV igra: Klinika Kozarcky (M. Iva-nišin) TV igra: Kapljica v morju (M. Caf-nik) Odmevi, vreme, šport Omizje Z vami Dnevnik 6.30 7.00 8.30 9.00 10.25 11.30 12.30 13.15 14.10 16.55 19.05 20.00 21.30 22.25 23.30 0.15 2.10 14.00 14.20 14.30 15.00 16.35 17.30 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 22.00 22.15 23.35 0.15 0.30 11.00 17.00 18.00 18.45 19.10 19.40 20.00 20.30 21.00 22.05 22.35 23.00 23.30 Slovenija 2 Zabavni infokanal Infokanal 9.55 TV prodaja Zabavni infokanal Hri-bar Oddaja o glasbi: Zlatolaska (vodi Mojca Mavec) Lestvica na drugem Dok. nan.: V dvestotih dneh do boljšega sveta (Fr., zadnji del) SP v hokeju na ledu: Skupina A (četrtfinale) Nogomet: Maribor - Gorica (Pokal Hervis, polfinale, povratna tekma, prenos) Nad.: Celia (Šp., '92, i. Cristina Cruz, Ana Duato, 2. del) Tarča Dok.: Čas vojne TV priredba predstave SNG Drama Ljubljana: Zgodbe iz dunajskega gozda zadnji del) Slovenska jazz scena: Bratko Bibič in The Madleys - Utrinki z domačega vrta Film: Antares (dram., Avstrija, '04, r. Goetz Spielmann, i. Petra Mor-ze', Andreas Patton) Dnevnik zamejske TV Koper Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Film: Trenutek resnice (dram., Fr., '52, i. M. Morgan) 25. Medn. pokal v plesih Sprehodi po stari Ljubljani Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Minute za... Primorska kronika TV dnevnik, šport Odmev Pogovorimo se o... City folk Folkest v Kopru Vsedanes - TV dnevnik SP v hokeju na ledu Iz arhiva... Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik i Tv Primorka Videostrani Športni ponedeljek Mala potepanja Med Sočo in Nadižo Moj hobi Na živce mi gre Dnevnik, vreme Kultura: Podobe časa Odprta tema: Vaš kanal LUNG Slovenska vojska Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar ; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z B. Deve-takom in M. Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga: Brina Svit: Odveč srce (prip. Mi-nu Kjuder, 13. del); 10.30 Glasbeni listi: 70.-80.-90. leta; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napoved-nik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Glasbena skrinjica; 18.00 Spo-razumevajmo se brez prepira; 18.40 Jezikovna rubrika: Slovenska jezikovna politika (Marko Stabej); 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 16.55 Slov. nogometni pokal; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik RS; 21.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads, Zvone Tomac RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse naj- boljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 8.05 Svetovalni servis; 8.15 Priimkova delavnica; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Pojemo, pojemo; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasb. uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.40 Šport; 18.00 Ekspres; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.25 Glasbena oddaja SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski glasbeni dnevi; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Nove poetike; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 24 Sreda, 9. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdt nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan lÜ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona VREMENSKA SLIKA 1000 1000 C 1O1O 99O »j C C 99O TOLMEČ O 10/21 O GRADEC 10/21 CELOVEC O 9/23 TRBIŽ O 9/20 o 7/21 KRANJSKA G. O 9/21 S. GRADEC O TRŽIČ 8/24 O KRANJ CELJE 10/24 O MARIBOR o 11/22 PTUJ O M. SOBOTA 011/22 VIDEM O 13/28 O PORDENON 14/27 & ■■ 11/17 ČEDAD O 14/27 LJUBLJANA GORICA rtri> N. GORICA 12/25 N. MESTO 11/26 995'_CA O «/-■-, POSTOJNA o O 6/23 __^ KOČEVJE ^ PORTOROŽ O ^ 12/26 , , . UaG OPATIJA REKA 14/26 ZAGREB 12/25 O PAZIN O ÎNAPOVED ZA DANES' rV gorah bo povečini spremenljivo, ob morju in v nižinah delno jasno z zmerno oblačnostjo. Topleje bo. Danes bo prevladovalo sončno vreme, bolj oblačno pa bo v severovzhodni in severni Sloveniji. Popoldne bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 22 do 26 stopinj C. J M. SOBOTA O 11/25 Severno od Alp pritekajo bolj sveži in občasno vlažni tokovi, nad Sredozemljem se krepi anticiklon. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.21 Dolžina dneva 14.39 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.07 in zatone ob 11.11 A Nad Skandinavijo in sev. Atlantikom ter nad sev. delom srednje Evrope in nad vzhodnim Balkanom je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se od severozahoda bliža Alpam. Z zahodnimi vetrovi doteka v višinah nekoliko bolj vlažen zrak.< BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo za večino ljudi ugoden in v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbuden. V severni polovici države se bodo pri najbolj občutljivih občasno pojavile z vremenom povezane težave. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 10.42 najnižje -32 cm, ob 18.23 najvišje 28 cm, ob 18.45 najnižje -15 cm, ob 19.44 najvišje -27 cm. Jutri: ob 1.20 najnižje 0 cm, ob 5.09 najvišje 5 cm, ob 11.59 najnižje -35 cm, ob 18.56 najvišje 37 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........24 1000 m...........17 1500 m...........12 2000 m ............ 8 2500 m............4 2864 m............2 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER vesolje - Smrt zvezde SN 2006gy, ki je bila oddaljena 240 milijonov svetlobnih let Največja supernova doslej Njena masa je bila 150 krat večja od našega Sonca, vidna pa je bila dva meseca - Sedaj pozornost zvezdi Eta Carinae Tako so si pri NASA zamislili eksplozijo supernove SN 2006gy. Spodaj pa sta infrardeči posnetek (levo) in posnetek žarkov X (desno) istega vidnega polja. ansa WASHINGTON - Astronomi so bili priča eni največjih eksplozij zvezd, kar so jih kdaj zapazili ljudje, je v ponedeljek sporočila ameriška vesoljska agencija NASA. Po moči in dolžini eksplozije zvezde, oddaljene kakih 240 milijonov svetlobnih let, znanstveniki sklepajo, daje razneslo eno največjih zvezd, kar si jih je mogoče predstavljati. SN 2006gy naj bi imela 150-krat večjo maso kot naše Sonce, eksplozija supernove pa je bila z Zemlje vidna več kot dva meseca. To je bila kraljica vseh supernov, kar so jih kdaj opazili, je menil eden od voditeljev astronomov, ki so jeseni opazovali ta veličastni nebesni pojav, Alex Filip-penko. Do supernove, kot pravijo zvezdi, ki jo raznese, običajno pride, ko se zelo velika zvezda zaradi lastne gravitacije zruši sama vase. To je smrt velike zvezde, doživijo pa jo samo tiste zvezde, katerih masa vsaj za osemkrat presega Son čevo ma so. Manj še zvez de ob smr ti - to je, ko v njihovem jedru preneha potekati jedrska reakcija - tiho izginejo. Pozornost strokovnjakov za supernove se je zdaj obrnila k veliki zvezdi v naši lastni galaksiji, imenovani Eta Carinae, pri kateri so opazili sumljivo zmanjšanje njene ma se, kar bi lah ko pome ni lo, da bo zvez do kma lu raz nes -lo kot supernovo. »Eksplozija Ete Carinae bi bila lahko najboljša zvezdna predstava v zgodovini moderne civilizacije,« meni Mario Livio z inštituta za opazovanje vesolja v Baltimorju.(STA) Micku Jaggerju se življenje zdi dolgočasno LONDON - Mnogi menijo, da mora biti življenje rock zvezdnika Micka Jaggerja zelo razburljivo, sam pa misli, da je »dolgočasno«. Zaradi takšnega stališča se je kljub visokemu obljubljenemu honorarju odločil, da ne bo napisal avtobiografije. »Da bi sedel z nekom in mu razlagal v nedogled o svoji preteklosti. To se mi zdi precej dolgočasno,« je dejal pevec skupine Rolling Stones, ki z nenehnimi škandali polni strani rumenega tiska. Vendar pa Jagger pušča odprte možnosti, da bo nekoč napisal nekaj o sebi, vendar ne v obliki »komercialnih spominov, ampak v kakšni drugačni obliki.« (STA, dpa) Ahmadinedžad prekršil tabu m < LICK CHANDRA TEHERAN - Iranski konservativni predsednik države Mahmud Ahma-dinedžad je prekršil tabu, ko je pred televizijskimi kamerami objel svojo nekdanjo osnovnošolsko učiteljico in jo poljubil na roko. S tem si je 50-let-nik nakopal jezo islamskih verskih voditeljev. Iranski dnevni časopis Hizbolah je tako vedenje predsednika označil za »skrajno nespodobno«. V Iranu moralni kodeks prepovedujejo moškemu, da bi se v javnosti dotikal žensk, prvič v 28-letni zgodovini islamske republike pa se je zgodilo, da je kateri od visokih iranskih politikov javno kršil kodeks. Sicer pa naj po pripovedovanju prisotnih 70-let-na učiteljica Ahmadinedžadu ne bi pustila druge možnosti, kot da jo objame. (STA, dpa) Šestletnik v smeti vrgel diamante TEL AVIV - Šestletni deček iz Izraela je nevede v smeti vrgel mošnjo, polno diamantov, ki je pripadala njegovemu očetu. Ko je oče to ugotovil, je bilo že prepozno, saj se je tovornjak z dragocenim tovorom že odpeljal na smetišče. Obupani moški je potem na mestni upravi poiskal smetarski tovornjak ter ga prei-skal, vendar večurno brskanje po smeteh ni prineslo sreče. (STA, dpa) POREČ