Uto UX. ftnmka 55. - ■ '■•.-. ■• * I UiMiml. i tont 9. mira 1926. Ccnn Din 150 l*aafa iiu «aa pa?**«**, Umall aaiii|« ta »rasalk«. — laMratfc do 30 petit i 2 D, do 100 vrst I •-» 50 p, većji fnserati petit mti 4 D; noti«, poslano, izjave, reklime, prekllci besedi 2 D. — Popust po dogo- I Mro. — lfttcntni davelc posebej. — „llapaaatil R«Na> velji letno v Ja*os!aviji 240 D, sa Inozemstvo 420 D | Vprmrtitvo: Zaaiftava allc« *t«¥. 9, pritllftfe. * Telefon itii. 904. Vrotalfttvo: KaaHova eiica *t. 5,1. aadstrapio. * Telefon ttev. 94* W PoStntna platana v gotovini. K današnjemu zborovanju 4 Zveze narodov V 2enevi so se sestali danes držav-«3ci in politici v Zvezi naroctov vč'a-Djenih držav. Prvoino je računala po irtična javnost, ča priđe na dnevni red pomladansejca zajedanja Zveze narodom' poleK sprejema Nemć:je se več važnih probleme/, toda nepričakovana demisija Briancove vlade tik pred zajedanjem je prložaj histveno spreme. ni!a. Demisija franeoske vlade je vi>li-Tsla fcdcor strela z iasnega. Medna-rodna koncepcija s tem do>wlkom si-cer ne bo trpela, vendar je pa verjetno, da se dnevni red zasedanja Zveze na-rodov v rnarsičem spremeni. Medna-rodna po-it%a ni odvisna od tejra ali nnega politika, toda francaska vladna •niza je nastooila v trenoiku. ko bi morah Franci ja enend6no poseči v delo Zveze narodov m prcnreeiti eventualne nemške nakane. Briand je od-potovsi v Zenevo in stori vse, kar je v njegovih močeli. da ostanejo temelji oovojne evropske konstelacije nedotalr" njeni, vendar pa do važnih načelmh Dosvefcovanj m sklepov to pot v Zene-vi najbrž ne priđe. V tafcih razmerah fe težko načeti važno vprašanje reorganizacije «veta Zveze narodov. Spre-iem Nernčije v Zvezo narodo\* bo ostal torej bržčas edina točka dnevnega reda, vse dru?o bodo morali najbrž odložiti na jesensko zasedanje. Po locamski pogodbi se je z^ojem, da bo tuđi ona sprejeta. Tako bi postala 6veza narodov po spreienru Nemčije, l^oli^ce. ^parije. Brazilije 5n Krt^iske i-saj v relativnem zmislu oopolna im za Ddlašanje načelne razprave o reorganizaciji njenega sveta ni nobenesa pra-vejca povoda. Toda Nemci so začeti in-Irl^irati. Njihova taktika je naperjena ^čvvidno proti razširjenju sveta Zveze narodov. Nemčiia ie izjavila, da je bila «r Locamu povabljena v svet m da je to Donudbo sprejela pod pogojem, da v organizaciji Zveze narodov za njenim hrbtom ne priđe do nikakih važ-nejših sprememb. Anarlesko 3a\Tio nrae-nje se je z mali mi izjemanti pridružilo temu staJSču. Nemška zunanja politika fe v spretnih rokah. Njena taktika grc ta tem. da pridobi na času, ker noče Izrubiti ničesar, kar ji nudi vstop Nem-čije v Zvezo narodov. Tako je prišla Zveza narodov v položaj. Iz katere^a bo težko naiti izhod. Dati Nemčiji vse pravice in priznati njeno ođločilno be-5edo ćelo tam, kjer s^e za spTejem Pc!j5.ke, je precej riskantno. Z druse strani r>a zavezniške države ne morejo odbijati Nemčlje od Zveze narodov, ker so se prorričale, da je ta ustanova brez njeneija sodelovanja ncnopolna. Zato so Nemčijo same rovab'le. nai vstooi in prevzame obenem s pravica-mi rudi vse doTžnosti. Nedvomno m> vsi udeleženci da-naš-njlh ženevskih rosvetovanj iskreni pri-iatelii miru. Vsak deTa za ronrirltev JEvrope na svroj način. Francosiki mini-5tr??ki predsednik v ostavki s sijajro zzm'omostjo. angleSci zunanji mini-ster z nekako očetovsko ljubezn:jo, ncmSki kancelar s pametnim nazira-niem, polj?ki načeln?K pa s popolnirn raztimevanjem položaja. In vendar si dane«; nišo iskreno pogledali v oči. Dr-7avniki teh ^tirih držav si ne zaupajo. Nemč-ja bo skušala v Zenevi prei>rečiti spre.iem Poljske v svet Zveze narodov, Icer je prepričana, da hočejo imeti za-vezniške države nekako protiuLez, ki bi paralizirala nemski vpliv. Zavezniš!rcča ie v tem, da v Locarnu ni prišlo do podrobne razpra^'e o pokojih in posledicah vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Dru-Ko napako so napra\*i!i zavezni5!ci dr-ža\-niki s tem. da so takoj. ko se je Nemclja priziasila, nastopiJi s teorijo o numi protkrteži. S tem so že v na-prei izrekli Nemčiji nezaupnico. NemJki drža\Tii kancelar ni tako naiver, da bi ne vedeh kaj nomeni v | daiiem slučaju reorganizacija sveta i Sestanek DrnStoa narodop Važna posvetovasja zastopnikov velesiL — Sporazum o stalnih mestih t sretu Društva narodov je baje že dosežen. — 2eneva, S. marca. Nemška delegacija s kanclerjem dr. Luthrocn in zu-nanjim drža\-nim ministrom dr. Strese-mannom ;e prispela v soboto iz Berlina v 2enevo. VTčeraj so prispele v 2enevo Se ostale delegacije. V hotela »BeaurU vasre« je bilo včerai izredno živahno z ozirom na današnie zasedanje Društva naroctov. X tem hotelu so se zbra;i ob 15. popoldne zastopniki vsch velesil. ki so podnisale v Locamu ren4co var-nost.io pogodbo. Navzoči so b li za Francijo Aristide F^riand. za Anjarlijo Chamberlain. za Itali:o Scialoia. za Btl-jr'io Vandervelde in za Nemčijo dr. Lu-ther m dr. Stresemann. Na sestanku so zastopniki velesil razmotrivali vpraši-n*e e\*entuaJnsg:a razširj^.na sveta Dm-štva narodov Prevladui^ nazar. naj se vprašanje odgodi na seutombersko redno zasepoliTie se je sestal k seji svet. pinpo-ldne pa «e bo vrš:Ta seja plenuma Društva narodov. Fnnclio dobi poponoma noo režim? Možnost koncentracijske vlade mešcanskih strank. — Zahteva po novih volitvah. — Briand ostane zimsnji minister. Pariz, 8. marca. Listi izerpno ob-raVnavajo položaj, ki je nastal po od-stopu Briandovesa kabineta, in o vti-sih. ki jih je napravil ta odstop v Fran-ciji in inozemsrvTu. S povdarkom Dod-črtavajo potrebo cimprejšnje rešitve vladne krize. Mosora je sestava koncentracije vlade vseh me^ćan. strank. Kot voditelji bedoćej^a kabineta se na-vajajo Raul Peret. Cail'.aux, de Monzie. Poincare in Steeg. Aristid Briand v vsakem slučaju ohrani portfelj zunanje-ga ministrstva. Listi obenem zvraCajo odgovornost za usodne posledice, ki jih lahko ima vladna kriza ob tako važnem času. na one skupine v parlamenti', ki so s svojo trmo zakrivile padec vi .ide. •JournaU naglaša. da mora bodoči načelnik vlade povzročiti z ozirom na parlamentarno krizo, da se parlament razpustL Po «Petit Parisienu» je Cail-laux izjavit, da vsi znaki kazejo na to, da bo bodoči ministrski predsednik zo-pet Briand. «Le Vo!ontć» smatra raz-pust zbornice za verjeten. Predsednik republike Doumersrue in predsednik poslanske zborr.ice Herriot sta se sestala v Lyonu. Predsednik repu olike Doumergue namerava danes pozvati na konsultacijo načelnike po-samni parlamentarnih skupin. V Lyonu so si izmcnjali ^rCje misli o ;>esiavi nove \ !ade Dcumcsue, iierriot in Re-nauld. Nadolievflnie debate o notranji politild Skupscina je rčeraj in danes na dal je vala razpraTO o proračuna notranjega ministrstra* ^ Beoierad, 8. marca. Včeraj je narodna skupščrna dopoldne in popold-.e nadalje vala razpravo o proračunu nj-tranjejca ministrstva. Večerat je prišlo do ostresra konflikta med govomiki opo-zicaie in nmraniim tninistrom Bo^žo Ma-ksimovićem. Dor>oldne j<> pričsla seja ob 9. ter ie prvi govoril Davidovićev demokrat dr. Mijovič. ki je oštro napadat politično unravo naše države. No-traau nrinister Boza Maksimović mu je temperamentno odjjovarjal ter je več-krat njesrav srovor Drekinjeval z med-klicl Prišlo ie med njim in dr. Mijovi-ćem do »streha konflšcta. Med radikali in davidovičevci je sploh vladalo včeraj prav napeto razmerje. ki je večkrat vodilo do izbruha. Govorili so včeraj dopoldne še dosI. A^atonović. posl. Luka Plesković. popoldne pa med drusrimi rudi posl. Fran Smcd^j. ki ie naglašal da je SLS za edinstveno tiržavo. toda zahteva njeno uredtev po načel.h čim ^irše artonomije. Na^laša! je dalje, da so Srbi in Hrvati en narod, nišo pa en narod s Slovenci, ker Srbi in Hrvati ne razumeio slovensko. Jusoslovenskega naroda ni pač pa je narod Srbov. Hr-vatov. Slovencev in Boljjarov. Vsi ti so hiKOsIovenski narodi in iim je jujroslo-venstvo Ie skupno ime. V zbornici je prišlo do živahnih međkLcov. ko je zažzl jjovarnik trditi. da je jusoslovenstvo prazna fraza, teT nasrlaŠati. da imax> Slcr\renci veliko lasrno kulturo in ie Ie škoda, da se Srbi in Hrvati ne uče pri njih. Srbi umevaio edinstvo čisto drusače u^zi Slovenci. Srbom pomeni eiinstvp hegemonijo in notranjeoo-litični irriperiializem. Zveze narodov. Zato bo sku5al na da-na^njem i^rednem zase^ianju raz^ravo o rcojjjanizaćij. preDrećiti in doseči sajTiO forma'ni sklep o sprejerju Nemčije. Fo demisiji franeorke \1ade mu je ta nacrt ze!o obišan. Pri and re bo mogel fi?ovoriti v Imenu FratrciK* v.'-aj talio odločio ne. knker bi govor'\ če bi njrtov kabinet ne bi dcm's'-j^T/ra!. An^Ie^ka zumnja rolirika je pa itaft spiavala zadnje C2.se v Rermanof lske vode in tako se prav lahVo prrperJ, da bo na današnjom zaredanju Nemčije sprejeta v Zvezo narodov, vprašanje reoTjramzuC-ije sveta pa odloženo. S tem bi Nemčija pridobila na čam in njene rn*rire y>rr.ti ra^Ji'jrnju 5-veta Zveze narode/ bi se lahlio Vadalje-vale. Pri teh besedah ie nastal v zbornici velik hrup. ker so radikali burno ujjo-varjali in protestirali. PosL Smodej ic nato napada] politiko notran>ej?a ministra, ki sra je ponovno prekmjal, tako da je prišlo med njim in posl. Smodejem do žrvahnesra besedneira dvoboja. Včcraišnja seja Narodne skupščine ie končala ob 20. Danes nadaljuk skup-ščina razpravo o proračunu notraniega ministra. Opozicija ie včerai z zadovoljstvom ufcotovila. da priha.iajo sedaj ministri k sejam Narodne skupsčine ter podajajo^pojasnila k proračunu svojega resora. Cim je to posl Pero Markovič sinoči iziavil, je ministrski predsedn'k Nikola Pašič zapustil zbornico, kar je izzvalo :-on^čne o^az^e tn smeh. — Beograd, 8. marca. Danes do-poldne je skupŠČina nadaljevala raz-pravo o proračunu noiranieea ministrstva. Seja je potekla brez večjih kon-fliktov in incideirtov. Posl. Milmtin Tomić (radikal) .»e kot zastopnik Crne^ore oštro napada! Crnogorske federaliste. Posl. Košta Onjatić (rad.) je branil radilcalfiko politiko v Bosni in Hercegovini ter na-padal muslimane, posL Milari Nikolić (dav. dem.) je govoril o terorju vladinih organov v pdrotskem okrožju, dr. Ilija ^umenkovič (dav. dem.) pa o ne-znosnih razmerah .ki vladajo v Makedoniji. Naoadal je no^ranjesra ministra, češ da zlorablja orožništv-o v stranjcar-sfce svrhe. Govorili so §e Aleksa Zujević Crad.), in dr. Nje koš in Ži-vković (rad."*, na kar je h'Ia dopoldrn^ka seia zaključora. Perfidne se nada-juje raz^rava o proračunu notraniesa ministra, ki bo danes zveč^r tzglasovan. KATASTROFALNI VIHARJI V SEVEROZAPADNI EVROPI — Pariz, 7. marca. V severazapadni T.\r?o v> včere^ na-stali katastrofalni snež-ni vhnrjl. V Sant Cyru so vitiarji c<'trgali vel^k oT5ar--,va'ni rr^r-v v ttr ga p -jvrl-n m:. un:č:li. Po p>r/ IV.h rz Havra vlada ^b obrežju AtKilslvesi oceanu tik vihar, da je po^ar-Jci pr:mct rnem % Cen. Mesto Trourmille je popc-lnoma oJtrg^Jio o-d ostalesra r>rome:a. Tu so v.h.-rji p .v?tr.- na javnih naT>rav?h in ic-IC7n;c2h. V Cherhonrjiu m> vihajji eslre-vj! vej ćlmešklh žrtcv. V RHavskom kanalu rszsaja c-rkan. k; je prekini! začas-•:o v.s p.^mjrgti premet niv\i Trnaicijo in At^;.jq. - . Prlbfčeulćev siiod u Borani! V nekdasji radikalni domeni se je udeležiio shoda 5000 selfa* kov« — SDS in narodne manjšine. — Zasreb, 8. marca. V Belem Monastir-j-u v Barani]! je bil včeraj velik shod, ki ga. je priredila ^Dš v krau, kjer je dosxi tlo-miniraJa radikalna stranka. Uspeh shoda je zato splošro pres^netil. Pcslanec bvetezar P r i b č e v i č ic prispel v MonastiT v spremstvu poslane«v dr. Boškovića in dr. Ivana Boškovi-ć a In dr. Ivana P a 1 e ć k a. Na kolodvoru v Belem Monastirju se je zbrala velika množica seljakov. ki je Svetozarja Prlbi-čevića burno pozdravila in ga v veiikem sprevodu in z zastavami odvedla na trg pred občinsko hiso, kj-er se je vrsil od 10. do 13. velik zbor. Navzočih je bilo okoli 5000 ljudi, med niimi ogromna većina sel.a-kov. Radikali bo skušaJi shod razbiti. Nii-hova poslanca Leovac in Banac sta na zbor pripeija'.a večjo skupino pristašev, ki so sprva hoteli zbor moliti z medkHci in razgrajanji. Zborova!ci pa so izzivače mirno odstranili, nakar se je zbor vrš?l povsem mirno )n brez vsakega Incidenta. Posl. Svetozar Pribičevfć je v ___7-' dveurnem govoru pomasti:! navzočim seda-a]1 politični polc^aj. Niesov e:vot &o na-vzuči većkrat preVlnjali z navdušenim odo-bravanjeni. Posl. dr. Bošković ie go-vorll o davčni p litiJd, posl. dr. Pale ček pa je zbranim Nemcem pojasnil staKš:e SDS napram nem.slem narodnijn manjs> nam. Izvajal je med drugim: Naša država kot demokratska država hoče dati v vsakem slučaju nar^nm rnanj-šlnarn to, kar jm pri stoj a po ustavi in mirovnih pogedi>ah. Pri. nas cbstcie stranke,, ki so versfce, plemenske in partlkularist č-ne. Te ne mo-rejo dati narodnim manj.Vir.am tesa, kar j:m je ^>o pr>£ . Tarta>.o\vcr je prcmagal Rosellija, Kmoch*Dav!d>ona, e podjetr* žepar v zostilni frmaknil listnico s 180 Din. — Drug uzmovič ie posetil čcvljarja AIo»-zija Zuriina v Ro2ni dolini in mu odnescl I bankovcev po sto dinarjev. V soboto in nedeljo ie bilo po mesti! zelo žrvahno. Zvečer je poUcl'a morala intervenirati na raznih krajih ter napraviti red. VeS ratarajačev in pijančkov je preno« čilo v bržonu. S policijo ;e imel tuđi oprav-ka uradntk M. L., ki se je izdajal za detektiva in nadlegoval goste v nekem lokalu. Stražniku, ki ie zahteva!, da se legitimira. ie I rekel: »če :e res tuđi on tako trapasi«. Mož je pri.^el v navsknž s § 104. in bo ImcI opravka na sodišcti. £) Danes zadttjlkrat ^ ^ obi 4., pol 6., pol ft. In 9. uri > I .ta. ki gi Risu tai' ^ (Zatajena ljubavna pisma) { 3 ki ;e dose?el včea] kolosalni u^reh. ! g Vse predstave razprodanc Nezamudite! < JJ Jutri ljubljenec vsega sveta < i Gunnar Tolnaes ' Jl o katerem smo že veliko čitali vbri- ! £ ljantni vescloigri! ? j ^ Telefon 730 „Kino Dvor" < Borzna poročila Ljubljanska borza* Les ni trg: Povpraievanje zelo živahno, ponudb dostf. prodano: hrastovi pe-obroljeni plohi od 60—140 mm. od 2.50 nt dalje naprej od 22 cm napr. fco. vagon Lju-Mjana. 7 vag.f 1000 Din; deske 20mm monte fco. Podbrdo ali Kranjska ffora, 1S vagenov. 54J Din; deske od 25—30 mm monte, fco. Podbrdo ali Kranjska gora, 16 vasonov. 540 Din; remeljni 30/30, 50/50, 60/60, lOaiOO. 120/130. monte, fco. Podbrdo ali Kranjska gora, 5 vasonov, 54U Din. Žitni trg: Povpra>evan.a ine ponudb precej. Prodanih 1 vagon bačke pšenice, 76 kg, 2^o, fCo. Sekič 270 Din, 1 vagon čin-kvanlin koruze fco. Monastir, 195 Din in Y vagon ječmena, fco. Novi Sad 165 Din. ZAGREBSKA BORZA. Devize: Curih 10.9316—111.9716. Pra~ ea 168.10—lb9.iO. Pariz 2 2.78—204.78. Ncwyork 56.627-56.927, Trst 22722—22ŠA2. Berlin 13.53—13.57. Dunaj 800—»34. Valute: dolar 56.10—56.40. Efekti: Ljubljanska kreditna 200; Ju-gobanka 103 —J 04. Pra5teiJiona 965—97<\ Trboveliska 355—360, VevČe 100. „ ^ t INOZEMSKE BORZE. — Curili, 8. marca. Borzi BecgTaa 9.17, Pariz 1S.52, London 25.24, Newyork 519,50, Mifcn 20.83, Pra«ra 15.395 Stran 2. •SLOVENSKI NAROD* dne 9. mare« 1925. Stev. 5!). Plenarna selo tielaoshe zbornice Volitrr «pr«Tnega odbora. — Resolocija proti redokdfui pri Trbovelfski družbi. VčeraJ dopoMne in popoldne se je rrfila v Ljubljani v dvorani mestnega magistrata plenarna seja novoiz voljene skupšene Delavske ziiornice. Seje. ki Je imela prečei slovesen značaj, so se udeležUi polrtošteviln > vsi navzoč; delegati, socijalisti z rJ^čiroi nagel^ki v jumbnicah. Za račasnega predsednika ic bii izvoljeli g. Melhijor CobaL za pod^redsedmka Da g. Rudolf Javan in t cir. Milavec je izvedel verikaci>o tn averil mandate vseh delegatov. Novi delegati $o se konstituirali v treh kki-b;h. v socijaJistićnem. v naroclnem kluba m v klerikalnem. Po kratki debati so se vršile nato volitve v upravni odbor. Vložene so bile tri kandidatske liste, od vsakejra khiba po ena. Večino je d.bJa socijali-stična Usta. na katero je ođpad!:> 7 od-bornJcov: dva odbornika je dobil Narodni klub. tri pa klerika I cL Izvoljeni so bili: od Narodneza Muha zsl Rudol! Jovan in Valentji Urbančič: od socijajistov SCX. Melhijor Cobal, Rado Celesnik, hrane Svetel. Ježe Gol-mayer. Ulrih Vosperiik« Alojzij S<;dej io Ivan Makuc; od klerftjjcev su. Anton Milavec, Ivan Gajsek in Srećko Zumer. V oadzorstvo so bili izvoijeni Josip Ošlak. Alojzij Lesk^šek in Fran Ore-hek. Upravna o£>ot bo imel danes po-pokine sejo. na kateri bo izvoljčno rrred-sedstvo. Na predlog z. dr. Đ.oh;nca (Narod.it klub) je bi! za dobo petih let izvolien za glavnega tajnika Delavske zbornice do-sedanj tainik g. Filip Uratruk. Delegat g. Terseglav u*, kritiziral, da v^ada na. glavno sejo Delavske zbornice ni poslala svojega zastoprrika. Skupšćina je prešla na to na razpravo o krizi v naši rudar, industriji in o zadnjih redukcija'n rudarjev pri Trbovei;ski dmžbi. Debata je bila živahna, a stvarna. Končala je s spre iemom resolacije, ki jo objavljamo spodaj. Na predio* def e*ratin>e Ajdiškove (Trbovlje) je sku^ščinia seglasno skle-nila podpirati po svojih močeh srrovnnie Dečitfi domov po delavskili krajih. Ravno tako je bil sogiasno s^rc.^t predl •£ dr. Bchinjca, da se zohteva od vlade iz. enačenje Delavske zbornice z drugmii stanovskina zbornćcamt Isti delegat je predlagal v zvezi s tozadevnim predio-eom k. Makuca. naj odpošljejo vse Delavske zbornice iz Jugoslavije skupno delegacijo v Rusšjo. da objektivno prouči položaj delavstva v sovjetski Rusiji. Tuđi ta predio« je bil sprejet Ob 4. poTX>Idn«> je predsodnik za-ključil sejo. za katero je vladalo tuđi med ob carstvom veliko zanimanje. RESOLUCUA plenarne seje DeUrske zbornic« za ređticl- raoe rudarje in namc&čeace Trb*vel}sfc« preaogokoiM* đraibe. Plenarna seja skuščine Delavske zbornice za SJoveni o, ki je zborovala v nedc'io dne 7. marca t 1., ie za\-zela h krizi v tr-bc\tijskih pre.T;Ogokopnih revh-ii]i sos'asno sledew€ stališče: HcupSćina daje izraza svojim frlobokim simpatijam e mogli zadobiti komisija v tako kratke m času objektivno 5liko o gospodarski ia soda*ni krizi v Trbovljah. Z.astl smatra skup>cina, a, <2a ie treba takoišni-e uzakonitve cd Glavne bTatovske skiadnice za Sloveni o predlajra-nifa spremamb k TTravHnflcu bratovske sklad-irice. Ce to ni takoi mekoće, naj se pcstu-*i s takolširjim pos©bram minister^ain.'.Ti od o-kom, izdanim na podlagi tozadevrega po-o:-lastila naroene skupštine, oae Cler.e pra-vilnika bratnvskih skladnic sl^som kate ni; ponic-nja pr«. .initev dcla izjubo o čraHskifa pravic izven veijave. Masaj>kGva proslava v Umkm đoniti Če5kos!ovaška Cb:*c v Ljubljani 'je oriredila včeraj zjutra? ob 10. v velilđ dvorani Narodnega doma intimno in Drisrčno proslavo rofstncsa dne pred-sednika Ceškos!ov?*Vc re;nr?sikc Ma-saryka. Proslava se ie razvila v lepo inanifestarija rz čcško-jugoslovensko bratstvo. Ude!ežiii so 5e je odlični rredstavniki raznih oblasti med drnri-mi Renera! Kalafatović. konzularni zbor. zastopnik odsotneta vcl. žur^ani načelnik Kremcnsek. zastoy>nika Mes:-ne obeine jrercn^a Likoz^r in Turk. za-starmiki narodnih cr^arizacii, ženstva. lepo število drugega občinstva, v prvi vrsti pa reveoa korporativna naša Oe-škoslovaška kolom a. Dvorana Naroinc?:^ doma je tiia oknsno ozaljšsna z zelcnjern. Na vzvi-šenem prostoru pa *e viseia slika tcvž-ka Masaryka v naravni velikosti, ovita z iusoslsvensko in českosiovaško zastavo. Slavje je ot\oril v imenu Češko-slovaške Obce g. Ludvlk s pozdravom navzočih, nakar iz imel konzul g. dr. Resi predavanje o Masarykovem de!u za revolucijo. Ob ki.-r.cp svojega zani-mivega sov^ra je vzkliknil našemu kralju trikratni >blava«. godba Dravske divizije pa je zaigrala »Bože pravde«, ki so io navzoći posiušali stoje. Nato ie imel dr. Krivic kot -.astopnik Ce^koslovaške-jugoslovenske Lige ze-lo aktualno predavanje o i\Usaryko-vcm delu za Jugoslavijo pred In med vojno. Po konćanem govoru dr. Krivica je mala deklica tukaišr.je češke sole Lidunka Moravca deklamirala Desem »Pozdrav crezidentu«. gdć. Bjanka Humlova pa ie nato vzorno recitirala »Mladina prezidentu Masarvku«. Slav-nostni nagovor na mladino je imel uči- telj rukajšnje če^ke »o!c g. \Votava, ki je predaval o temi »Principi preziden-ta Masaryka«r. Ga kogozova je nato čustvena recitircSa ptsein >• Osvobodi-tev«, zdć. Vedralova pa je zapela lepo. Masaryku najbolj priljubljeno slovasko narodno »Teče voćs...«. Na klavirju jr> je ST>rernljaI ircn oče. prof. Vedra*. K sktepu je dr. Krivic nrečital s'edečo udanosttiO brzojavko prezidentu Masa-r^kt:: »Ceškcslovaška pomožna sola. Češka obec v L'ubljar' in njeni pred-stavriki in prijatelji Cc:ko?lovaskega narrc'a s-ave dar,cs Va5 krasni praznik s čustvom hva!«žnn."ii, uJanosti in v zvestobi nar>ram \3-tt. svoietru osvo-boditeliu, dobrom ku in učHe'iu. Naj Vas božja previdnosL ki vodi Vaše de-lo, ohrani narodu in Cloveštvu v srečo se veliko veliko pomladi. Godba Je nato zaigrala še češko državna himno, na kar je bila nad vse pri-srčrui siavnost zaključena. Opoldne je konzul g. tlr. Resi 5nrejemai v prosto-rih konzulata čestitke zastopnikov oblasti i.i organizacij.________________ 60 letnica g. Petra Stepiča Jutri v torek praznu]e g. Peter Stepač, veletrgovec j \inom vn resta-vrater v Spodnji Ši^ki. 60-letnico. V dobi vedro večjega družahnega m ;av-nega pOTnena trsro^skega stanu pred-stavija t? 60-Ietnica da?ode3c» ki ga tuđi sirša javnost ne srne prezreti. Saj je slovensko gospodarstvo oolno prime-ror\, ki pos\'edočujejo, kako erersrJa čk>ve§kega hotenja tuđi iz malih raz-mer laltko doseže veleugledno javno in gospodarsko pozicijo. Med take vrste pijonirjev gospodarskega napredka spada ba§ jubilant g. Stepič. Peter Stepič se je rodil 9. marca 1866. v Brezjah xrri Koštanje vici. Med deseterimi otroki malega slovenskega seljaka naravno ni bilo veliko mesta in tako ie moral jubilaot že z 10. letom s trebahoai za kruhom. Po raznih burnih peripetijah, polnih pomanjkanja m bridklh ŽKijenj*ih izkušenj, se je končno natehl v §ijki pri Ljubljani in postal MjBostjcn trrovec z vinom. S svojo poskFvno solidnostjo in s T>rikup-ljrv-im obee^ranjem je svojo trgovino razširil tekom Časa tako, da veija da-oes za urvega slovenskega veletrgov-ca z \inooi. Pole* poslovnega delovanja ni za-necnarjal aplošn'.h nacijonalnili in jav-tiih dolžnosri. 6 posebno vnemo in z nekako prirojeno potrdbo se je udei-stvoval na raznih poljih naše nacajo-nalne delavnosti zlasti pa v dobrodel-nosti, kjer slovi kot eden prvih dobrot-ni:ov. Jubilant ie de!o. Torck, 9. marca: »Žongler Naše Ljube Go* 8f C. A. Srcda, 10. mart-i: «\"e5ni mornar*. C. Ova premijeri y cpl Masscnet: «2zn£lzz Kase Ljube Gosce». %A) t Rvoji o.jen «Grisćlidis» js Masse* net uporabil srednjeveško umetniško obliko fr»nct>ske dram «.Vlysterco: r «Žongleriu» pa je poscgjl v najstarejšo nacionalno obli* Lo drame, v «T«iiracle». ki je nastala v kate* dra-lah X*še Ljufce Gospe v Parizu in Char^ tresu. L:'oreto je napsa! gimnazijski profet •cr Mauricc Lena zelo spretno; učinkovito je menjaval resne in vesele scene v tem pra* starem miraklu, ki kaže kanoniriranje sejm* skega žongler ja po sami sveti Devici. Žon« glcr, ki s srojimi umetnost mi zaman išče kruha, vstnpd v ne';daj sla\~;oznano opatijo ter.ediktincev ▼ Clunvju z uamenom, da bi se končno venji ljubljeni Materi hežji. V družbi učenih menihov. k; se pe* čajo z glasbo, kiparstvom, ^ikarstvom m pesoištvona, čuti ubogi Žongler grenko svo* je neznanje in že hoće zapustiti samostan, nrisleć, da nm je a svojo preprostos*jo v mečust in sramoto. Vrli in jovinalai brat kuhar Bon?facij, kaj zabavna oseba, pa ga potolaži z legendo, ki dokazuje. 6.A je Ma* đoni mnogokrat ljubSkt Žrtev revnega, po* nižn&ga vcrni'.va in mu rsled tega izkazujc St- svo;o posebno mi!ost. ZongleT se »opet opogu~i in sklcne počastiti novo krasno po* dobo Mi done, ki jo je na&Iikal menih in ki fcvoji t daj v samostanskem oltar ju, s tem, kar z.-: •* svoj im i žonglersk'mi spretr.ostmi. Opat :.i menihi ziru pa vredna nnjv^šje pohvale. Takega Bcterta si žtlirn rK>vsodi, ker hočera, da . \"ja čnstl Knitil pa jie pred v>em pokaza! lepo režisersko spret* nost, ugjja ^ch) kot t^rale^c /, oduševljeno i£:-L>, a pjvec ni zmagjovit. irdoAarjava nosi os^r tuj akcent, meša rneil Movecski jezik hrvatski, glas ni lirično mehak in laskav. AngL-Ia, zbor in ostali so prav dostojni. Ncffat je xx partiture z Iiubemijo in temeljitim poglcbHeniem izčrpal vse lepoto ter orkestru in odru vćihnii svežino in prc* pričevalno moč. —ć. Kalman: «GroEca Marica»« \" nedeljo zvo^er smo tli.-al: v operi pre; raljcro Kalmanove «Groiice Marice^. O -»ijcj l\rli poročam jx> reprizi Glcdališče j« bilo ssveda do zadniega kots. pc*Ino. Sama teht* ru publika. Peli in igrali k> prav živahno. dlavne osebč: PoV'čeva, Urenovec, Pećek, Ribičeva, Povhc. Z^a opereto — made in 1 juh'j^pa — cisto «rf"^;ii->. Lepc oblclcc, hecni razgovori, prozni pie^i, zlate *arbo?, veselo pluskanje; \scge je bilo dosti. SmiJi te mi samo Drenovec. Srce ine je bolek), ko r in ga posluidl petL No. pa res zanj cima* ro zaracne. Cc je kdo dob:.r pcvec, pa je slab igralec. Opereto ie vžigajoče dirig'ra! cir. Švara. Ta je zato pravi «kampc!jc*»- rl*? ' or nalašč! \7sa rsJost pa je odločno prc* coljja. Sijajcn uspeh ravzlic tema, kajpeda* Tcrej več prihodajičl —č. — Iz zgodovine siavnega Ševukovega kvarteta. Zibelka feev^ikovega kvarteta je \"aršava. Leta 19(>3. so se združili elani var-?2vrkc Fiiharmonfie LolnsK.v, Prochazka, Moravec in Va^ka v Ce?.ivi »rv*anct var-ša\ ske FiILa-nrioni.:c, zaleli so s Studi^sni komornih del in krnzltr za tem tuči z jav-n.inii koncerti v V'aršavi in sosednjih več-jih krajih prostrane Ruske. Svojtmu kvartetu so r»a]i ime Š^vdkov kvartet, potem, ker so bili vsi triie Drvo navedeni £ian;. učeccl slovečesa s lloiinskesa pedago.^a proi. Ševčika- Po brećnih prvih uastopih odšij so v Pariš, Duna;, lierMa, Stockbolm, London, Milan, Madriu, Moskvo. Petro?rad itd. Povsodi so dosegli najlaskavei&e ocene. tako s rtrarri kritike, kakor izredno topel sprejem s strani kancertae publika. Dva-krat so koncertiralt tuđi v Lhibljani. Spre-memho je imel kvartet samo v čelistih. Leta 191?. :e odš.l prvi čelist Vaška ter sto-pil m-esto njega ćcVisi Flngerland Tega je zamenil lansko leto prvi koncertnl mojsler priškega Narodnega dtvaiila Fra?rc Pour. Program Sevčikovesa kvarteta je Lzređc© širok ter otvsega vso klasično, franeosko, rubko, CeJVo in drugo glasbeno Hteraturo od naistarejših mostrov pa do moderne seda-nie dabe. Koncert — torek 9. i. m. v Uni-cnski dvorani. — Nova nemško - i talijanska opera. Ottorino Respighi, vod ja najnovejše itali-ianske glazben« struje. \t dokonča! novo opero Potopljeni zvon po znani Mauptman-navi dramL šBeležnica KOLEDAR. Danesz Ponedeljek, 8. marca 1°16; ka. toličani: Ivan, Bodin; pravoslavni: 23. fe« bruarja, Polikarp; muslimani 2. šabana 1344; židje 22. adara 5686. Jutri: Torek, 9. marca 1926: katoličanh Frančiška, Dan: mir; pravoslavni 24- fe bruarja: Janez Krstnik; muslimani 24. šabana 1344; židje 23. adara 5686. DASAŠSJE PRIREDITVE. ' Gledališče: opera zaprta, drama «Desett brat». Kino Matica: «£na minuta pred 12. uro»; Ljubljanski dvor: »Pisma, ki ga nišo doseg' la*>; Kino ideaU »Yo!acda«. DEZURSE LEKARNE. PGr.edcljek: Sušnik, Marijin trg; Kuralt Gospcsvctshi cesta. Torek: Trrikoczv, Mcstni trg; Ramor, Miklošičeva cesta. Sclnce zaids ob 17.56, vzide jutri ob 6.25 in zaide ob 1737. Mesc-c \z:dz jutri ob 3.06 in zaide ob 12.17. Velik vični v zagrebško ; i :h ni eno fakuiteto \z blagajne so vlomilci odnesu 25 t^dt Dnu. pustili pa 230.000 Din nedotak-njenih. Za^rebška policija je bila v sobnto zjatraj obveščena od tehničue fakuitc-te, ca sa ponoći, najbrže med polnočjo in tretjo rro zuitraj. drzni vlnmilci vlo-miii v ^obo. kjer se nahaja fakultetina blagajna. Sr.botni vlom zopet kaže. da izvr^uje v Zagrebu viome ua zelo rafiniran in s:stematiče!i način dobro organizirana vlomilska tolpa. Način, kako je bil \ lom v tehnično fakuiteto izvršen, r>GtrJHje domu evo. da so rafinirani vlomilci polet: drznosti razpola^ali tuđi z iirjmcK-erneišim vlomi'skim orodjem. Sluga lchnične fakultete Franjo Še» ti ne ij Drišel okoli 6. zjulrai v malo dvoranj fakultete, ki se nahaja med ravnaterevo pišamo in blagainiško sobo. Ko je vstopil v ravnateljevo sobo, je c!ixi."'.!, da so vrata v blai^ainiško sobo ocifrta. To se mu je zdelo, ker ie soba i avadno skrhao zaklenjena, jako i. umi »ivo, in stopil je v njo. Bilo je takoi jasnr. ći je bil izvršen ronarski vlom. Okoti blagajne je vladaj naiveČji nered. Vlonuici so bia.?ajno prevrtaij ter nai-preje v?:cH iz nie obvezince vojne od-Jkooninj in še dru?:e vrednostne papir-je. Te vse so pometa!i po sobi. Slujja je o i^-n obvestil kriminalno nolicijo ter pisan;:>kc.£ra ravnatelja tehnjčne fakultete iomičića in blagajnika Pero v i ć a. Tnj. lice mesta došli kriminalni organ: so znajvečjo opreznostjo in na-tcnjinsijo uj:oto\i deja^ski stan in fr> to?i"a.i"iraii razne predmete. Ugotovljeno je bilo. da so vlomilci prisU v blagrajni- ško sobo ori. v tehnično fakuiteto na ta način, da so preskočili zid, ki deli fa-kuJteto od Obrtne sole. Od tu so vlomilci skozi mala dvoriščna vrata, prišli v malo dvorano fakultete in od tam v blajrajnisko sobo. Predno so pričeli svoj vlomi!si:i posel, so vlomilci prerezan hišni telefon. Izvedli so še dru^e merc opreznosti, nakar so pričeii z vrtanjem blagaj-i.c. Navrtali so veliki tresor, kjer so r.aiii vrednostne papirje in pa 25.000 ti:narjev. Alisleč. da v blagajni ni več (Jenarja, so nato vlemilci poskakali skozi okno kar na ulico. K sreči blagajne nišo ćovolj natanč-no pregledali in tako je ostal mali tresor neciotaknjen. V njem pa je bilo 230 tisoč Din. denarja, ki je bil na ta načiri rešen. Trdi obveznic vojne ško^c. ki reprezentira jo vrednost 370.000 Din, denarja, ki je bil na ia način rešen. Tudi obveznic vojne Škode, ki repre-zentirajo vrednost 370.000 Din, nišo /želi seboi, ampak so jih razmetali po tleh. Morda nišo poznali njihove vred-nosti ali pa so se baii, da bi lili ne mogli brez nevarnesti vnovčiti. Policija ie \i>regla ves svoj aparat da bi prišla drznim zločincem na sled« a dozdaj še brez uspeha- Jack London: 55 Roman treh src — Ce bejinja Chia ne bo protestirala, — se je rasmejal irancis. Chia n\ protestirala — vsaj stari svečenik ni naSel v svojih vozi ih nobenega ugovora. Kraj mlade g^sce so zvezali mulam noge. Pecri so priresli iz bližnjega potoka vode. nametali v kotlino suhi jadi in zakurili. Stari Maya je bil šlep in s-iih za vse. Neprestano je prebiral svoje vezle *n moli. — Samo da bi se 22 ne kitila groza, — je dejal Francts. — Ko smo ga prv:č srečati v Vuchitann, so se m\ z1e!e njsjovc oč: divjc, — Ie prftrdil Henry. — T^d^ to ni bMn nič v rrmeri z nje^ovinti plamte-čimi oč.Tti, ki iih vidi§ zdzl Tu se je oglasil peon, ki sicer pogovora obeh "^ -?rinov v angleščini ni razumel, vendaT ie pa 1 rrrrife!. — Doticati se ?tar?i svetini plemena Maya je. "0 begoskrunstvo. To je pot v smrt Mncgi sol na ta nač'n že umrli. Smrt je nastopila naenkrat iij ?iila je grozna. Tako je cmrl tudi moj stari očc.J Taii on je ljubil žensko iz nižav. In iz Ijubezni do! nje, radi zlata je prodal skrivnost plemena Maya tef oofcaifll ^udeoi iz doline s pomočjo svetih vez- !ov pot tja, kjeT so skriti zakladi Poginil Je in z ."!;im so poginili vst Zdaj moj oče ne ljubi žensk iz nižave. ker je 5tar. Preveč jih ie Ijnbil v mladosti — m v tem je njegov greh. On ve, kako nevarno :e kazati pot k zakiadom. Mnogi so že iskali te zaklade. Od tistih, ki sa jih našli, se ni še nihče vrnil iz tega pogorja. Ljud>e pripoveduje)o, da so našli to skrivalice tudi conquistadorji in pirati A.ngleža Morgana, pa so vsi pustHi tam svoje kosti. — Ali postane§ po očetcvi smrti tn* rl veliki sveče.ifk plemena Maya? — ga ie vprašal Framcis. — Ne, senor, — ie odkimal p«on z glavo. — Jaz sem samo Po o^etu potomce tega plemena. Vozlov ne mam čitati. Oče me n1 nau^il, ker se po mojih žilah ne pretaka čista kri plemena Maya. — A če bi nmrl, recimo, ta hip, ali ie Še kdo, ki bi znal prečitati vozle? — Ne, senor. Moj oče je zadnji ki ic pozna starodavni jenik. Naenkrat sta se pojavila heonde in Ricardo. Vsi so ostrmeli. Mule sta pustila tam, Wer so se pasi« mule Morganove ekspedicije, ter prišla nerrpa-ženo do kotl>ne. Stala sta tu in gledala v zadregi na svoje prijatelje. Henry in Francis sta se na prvi pogled razveselila Leonc:;nega prihoda, toda tega ve-seih je bilo takoj kenec, č:m sta pomislila, kakšna nevar.icrst preti mladenki v teh divjih džurg'ah. Zato sta energično zahfevala, naj Se Lconcie z Ri-cardom nemudoma vrne. — Saj me vendar ne morete poslati nazaj, ne da bi mi dali poprej jesti, — je dejala in zlezla v katlino s čisto žensko zviiačo. Stari svećenik je slišal ta pogovor. Vstal je in oči so se mu srdito zaiskrile, ko je zagledal Leon-cio. V divji jezi Jo ?e začel zmerjati. V stavke, ki jili je cagk) izgevarjal v starem jezl-ku plemena Maya, Je vplctal slučajne ?panske besede. — Oče travi, da pomen: ženska zlo, — je prevede! pecm oC'Ctovo zrreranje. — On pravi, da za-našajo ženske med mo5ke prepir, da nosijo s seboi naglo utrujenost in nenadno smrt. Za ženskamj gre vedno nesreča in božja jeza. Njihova p*>ta nišo božja pota. Ženske vrx^jo moške v pogubo. On pravi, da so ženske večne sovTažnice boga in mo-Skega in da je človeku pot k begu zaprta, cim se poja\i ženska. Pravi tudi, da ženske vedno izbri-Šejo sledove božjih nog in da zadržtijejo moške na poti k bogu. Mvj oče pravi, da se mora ta ženska takoj vrniti. Sme:'c je Francis poslušal svečenikovo obtožbo ženskega spola, Henry je pa pripomnil: — Nu, vidite Leoncie, zdaj ste slišala, kaj so ženske. Tu ni mesta za vas, V Kaliforniji, tam je mčsto za ženske. Tam iroato ženske ćelo voiilno pravico in rrrcški jih obežavajo. — Vsa nesreća bo najbrž v tem, da si 3c starec predobro zar>omnil žensko, ki mu je zagren'rla mla- dost, — je deial Francis. Obrnil se je k peonu, ra koč: Prosi očeta, naj precrta, kaj pra\ijo vozli — sa li za ali proti boii ženske po božjih stopinjah. Zaman je veliki svečenik čital in prebiral svoje pismo. O ženskah ni bilo v njem duha ne sluha. — Svoje lastne izkušnje je zamenjal z mitologijo plemena Mas*a, — se jo Z5sme:al Fiancis zma-goslavno. — Mislim, da ni nič strašr.ega v tem, Leoncie, če se udeležite oaše zakuske. Kava že vre. Potem pa... Toda ta »potem« je nastopi! prej, predno so mi sMIi. Komaj so sedli in zacsli jesti, ko je zbila Fran. cisu, ki je vstal, da ponudi Leoncii prepečencev# krogla klobuk z glave. — Pri moji veri! — ie dejal in sedeL — Tega pa res nisem pričakoval. Henryr, pogloj no, kdo me je hotel kar tako tebi nič meni nič ustreliti. Tišti hip so se vsi, ražen starega svečenika, ozrli na so mral v nepopisnem strahu peoru Stev. 55. «S L O VPKSK! NARO D» dne 9. marca 1926. "* Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 8. marca 1926. 9T ta_ n^, as^efnft ▼ |>ro5Tetiiem miritetr-ttro. Vest o ime nova nm nove ga načelnika f prosvetnera ministrstvn al povsem točna. poseđanji oačebik oddelka. za srednje Sofe Mazarašević je bil nenadoma suspendiran in sicer racfi piemcstitvc nekega profe->orja ir Zapreta. V^rašan.Hr njesovega su-fpendLranja pa še ni definitivno rešsno. tJaano je samo to, da M-asafnSević ne ostale več v proG-vetrem cninistrstva. Nov na-telnik oddelka za srečn.'e sole bo imenovan le ćsL — Lčitefcke premestltve. Na pritis5t CJU ia poedinib pnzaćetiii učiteljev :< pro-tvetni minister RatKć 5k;cn«!, da v bo&oče ce bo več jrremcščal trčiici.'ev, raže« v slo-raih če se iim dokaze, da so kaj zakrtviH. Bploh Pa pred zaključkom šolskega. leta nt bo preme^Ćer. noben učitelj. — Doktorat ekonomsko - komercifalnib ved. Prosvetni minister RaJiČ je izdal po-BebDO uredbo, s katero so doloČer.i predpisl za nostriiikacijo doktoratov inozemskih ekonomsko - komercijalnih visokih so!. Ta fcredba se ti^e začasno saio onih, fci ho Ce.o postati profesorji ekonomsko - korrrer-ci akie visoke So*e v Zasrebu. Pozneje. ko se ustanovi visoka trsovska akademija v Ueogradn, bo veljaJa uredba tuđi zanjo. — Vpokojtev v glavni kontroli. Vpo-fcojen je inspektor s'avne kontrole Dragutin gimonlć. — Reorganizacija žeasklb strokvmh ZjL V TnrnisirJ-tvu za trgovino ia industrijo prončava:o aačrt kako reorganizirati Žen. »trokovce sole, Vse te Sole se podrede v todoče posebnetnu oddelku v trffovinskem nlnistrstvti. — Crnogorci zaiiUvaja šc!e. V Beograd fe prispcla iz Crnogore deputacija, k! je za-fnevala cd prosvetrre^a m:n:stTStva dovoli-iev krciiita v zresku Su.000 Din za zsrradbo rovih sol v Crni jjari. Prosvetni minister jo fcoveik 60.000 dlr.arjcv. — Reforma uiuitVfeL V prosvetnem tranistrstvu izdelu cjo na^rt zakona, na pod-1z?ž kateresa se imajo učiieijišCa preuTečiti ro će^tem siste-ru. OIj: \! pc!ože na ućite-!\'šč;h po končanih £:ircijaii ispire le v slučaju, ako ne ni'mer-v-i;o oditl na vBje pedagoške iole. — Prevzeoi tovaru« »Titait« v Karani-ku. Livarca želera v Osijeku le prevrela v svc'e roke upravo tovarne »Titan« v Kam« rJiu- Za ra\"nate'ja osfjcške livarr.e je imenovan d^sedanji ra"VTia4elj »Titana« %. PHpel. — Zakon o sospodarskem svetu. O go-tpodarskem sveta je javnost že mnogo raz-prav!ja!a- Gospodarske orffanizad e so v raznih resohici'ah zahtcvaie irstanovitev ta-ha pT€po:rcone fnštitucfjc. Kakor sedaj javlja o fceojradski listi, je zakon o gospodar-skem svetu v tolfko sestavtjen. da se prei-!"ži rnfnistrs.Kcrmi sveiu v odobrenje in nato ta rodni skcPŠ^ni. — Novinarski karneval v Beogradu. V f^oto zvečer se :c vršil v prostorih >Luk-f a« velik novinarsW karneval, kl ie dose-f:?T v mora'.rcm in gmotnem ozirn popo'n fcspeh. Uddežba je bfla ogromna. Zbrala se je \-sa breosraćska elita. V veliki dvOTani $n rbu:a!e sp!o§no pozornost karikature na-f\h pokitikov. Posebno posrečena je bila Radi ćeva karCatnra. Radića so pTećstavili tot palaca. Pribičević ie bil kaa-iklran v os!cj prestclica. — Državna borza dela v Ljubljani- V Času od 31. ćo 27. febmaria 1536 >e bilo v Državni bsrzi cc'a razpisanih 143 prostih me-t. 152 oseb ie iskafo dc\a. v 47 slučajih *-e bona posredova'a z uspebom in 42 oseb je odpctoval>. C>U 1. januarja fiii odčcli nacrte nekim nepokHranim cscbaai in tvrd-kam. sta pr"!: v konflikt z za^rebOco sek-ci.o inžcnirje^* in arhitektov, ki rziavlia, da taj-n'h «IeJ ne Kre mlda.atl nestrokovn?m fak-tor.e.-n. Društvo inženir:-Tv in arhitefccv bo v fem smisli interveniralo tuđi pri građbenl in nadzorna cblasif. — Razpis za podeficirsko solo, Zagreb-?ka pc5ad:*si.a podoficirska §ola bo spreiela K'. ma a t. I. veriko število goiencev iz građanstva fn iz vojske. Pravico prlglasftve i"r.i;o vsi zadostno pismeni m'adeničf od 17 do 21. leta. Pogoje razpi^a Iahko interesenti vf^^'edajo pri vseh občinskih uradih ia ŽsnJa.-meri 5kih posta ah- — Smrtna kosa. V C^rknici pri Rakeku Je air.ri 67 let star g. Anton K r a v a n j a srar-, celedni tamošnji pesestnik in trgovec. Pr:ko;nlk x trmojo storil za gospodarski na-rrea« hvali n.eno dramatično silo, ki ne za-osta-a sa iiričnimi partijanit List poroča o top'em prlznanjn občfn^tva. V istem ^m!s!u icornenrrrajo znstrrr&nje g*. Zikov« »Narod-«* 14hk« In »Večer«, — Biti dvoma, je te bodo skiiSali Cehi poMfca« to dobro pevko na svoje reprezentativno gicdališče. s cimer izgubi zagrrebška opera prvovrstno moć. VpraŠanje ie ks. kdo bo pri nadlickacUi estal zadmi: alt Zagreb ali Praga, Vsekakor i« % zadn'hn praškim Kostovac;ćm gc. Z±avt TnednarcKlni slov« utr>en. Zopet priraer lepeza rupredka pevke, ki je začela svojo karijero v Liubliani in se naši publiki omi-lHa. da Je Sfreje 5e daties med svoje in se veseli vsakega nene^a uspeba. — StrahOTit vihai- ob JadraiUL V petek 5. t. n. te vladal ra cetem Jairami strahovit viiiaT. Mestoma :e tuđi snežilo. Drvjala je taJco silna berja, da so bCe ladje, pripravljene ra odhod, primorane ostati dalle ▼ pristanJScih- Pamik »Palatmo« tržaškega L!oyda, ki je vozll proti Aleksandniu se ie moral ustaviti med Splrtom in Sibcnrkotnt ker mu te burja polomila dva Jaroborja ter odne^Ia vse Te silne čr^-nc V Sp!itn le btrria r.npravila mnoso škode, porirvala Je drev-ie. pa3me ter porušila telegrafske, telelonske '.n električne napTave. Tuđi na otofru Hvaru je frrrrja mmzvila. o^romro škodo. Pos-cnci naši ne bi se prepirali, dolžnosti svojih ne prezirali, *^^P. že da\mo davke mm bi uredili\ če *nurotvcTni» *BUDDHA» čaj bi pili! MOllE Dg« za gospođe prlpo^oča po solo xmerc£li c?oa!i (vrdka hn K^aCf Ljabljana IZ Ljuu.ji.tJ —u Javua poverjenišiva Vodnikove Crv lb s v Linbliaiii. V Ljubljani vpUu.e o ćl^nc Vodr.i];ove družbe bleueća javna po-vcrjeniliva: Tiskovna zadruia. §t. Jakob. tka kr ai'izsl, Dvor-ka knjižnica in Simon Grc^orć ^va knjižnica. Ker bo trajalo vpi-šivanje le kralek Čas, se prosiio vsi intere-*c: :l da se č!mpre' vpiiejo kot Slani pri o:.;j«jeniii povcr]cni^i\ ik. Članarina znaia iuino 2'J ijinarJdT, za katere prčjmejo člani 4 knjig?, r,d teh Ve';ko praiiko z razno\*n>t-no zabavno in poučno vsebino, dve kniisl prfpovedne vsebine *cr eno kn;ij;o poučne vs-ebrne. Na* ne bo nlkogar, ki bi ne bil član Vodnikove dražbe! —li Privctna razstava Tomerlinovih sfik. Kzkor nam porcča;o, ,"c dcl ^liic g. Sla^sa Tenier!ina, znai e^a akademskeja slikar a iz Zajeba, ki 5 j bila razstavt>eiie v Jakopičevem pa\ iljo _», te^aj cer?;encrrru občinsivu na o^led v g^I-crU kr.eza J. čer-kasova. Še!en;narzova uiica 7, L —V} Pravice za deco. V sre 10. t. -m. priredi Atena veČ€T pravi ic v mali se ie vršit v Cel.'skem domu pod tem naslovom ples faviirske podružnice SPD. Obisk ie bS ne-pričakovaCD velik, rlasti se je fbralo lepo Jtev^Io piacinc€v in laW:o prišli na svo^' račun vsi. —c Stalni volilol tmetiikt za nešto Ce-Ife so od 5. marca počensi stalno raz^rnjeni ob navađirih uradnih urah v Soli 2 mestnesa magistrata. —c Društvo hlififli posestnfkov t Ce£a hna svoj redni občnl zbor v soboto dne 13. marca ob 8. zvečer v hotelu »Pošta< z običajnim dnevnim redom, —c Sestanek članov SDS zn Celje-Okclico bo u tećen v ćetrtfck II. marca pri PennozeTŽn v Gaberju. Sport Nogsmstne prvenstvene tekme v Ljubljani ILIRUA . HERMES 3 : 0. _ SLOVAN - JADRAN i : 2. - Prtmorl© . SLAVIJA 12 : 0. Vćcraj je bi! a v Ljubljani otvorfent prvenstvena sezona. 2rcb je določil za na-sprotnfke sledeče pare: Ilirija - Hermes, Slovan - Jadran ia Primorje - Slavi ja. 2e takoi prve tekme so presenetile. Tako je bf'a senzacija zmaga Slovan a nad favoriziranim Jadranom; Hennes preti Ilirtii ni nastopil. Primorje pa si je izvojeva'o pri-iakovano vUoko zmajo nad Slavix>. Obc tekmi kl sta se odisrraii, sta tradiH ateb sport, kar Je pri skrajno sitbem »tair?« hrrl??a tuđ! umc^Tm. V nastopnetn podajmo fcralko fisMraciio (dmovanir % OJRUA • HERMES 3 1 t. Hermes ni nastopU in zato na. p<«Sagi saveznih pravil trjrubi s 3 : 0. SLOVAN - JADRAN 6:2(1:1). ■ biovan ie Jadran« vrnil milo za draro, ka4il v jesenski prvenstveni tekmi je utrpel od Jadrana visok poraz 1 7 : 1. Poudarjati Pa ;.. da ?e Jadran vso tsro i^ral le e 10 igiz'.;\ in se to s petini rezervamL Zma^i Slo>\.:ia navz.ic tenru ni oporeka«. Prvi poi-čas l:j. si bili moitvi približno enaki in je Jadran v tera času v-zdrzal odprto igro. V drtf-c;.! polčasn se njegovo oslabljeno moštvo ni mojrlo vc5 trpiraii nar^adoim Slo-vana. kl je sedaj dasciniral \n poasnil črno-belc v ceienzivo ter do9egel pet zaporedniii goalrv. Jadran je večfcrst napravil nevarne pok:ic v taijor nasprouHica io pri enem teh sporač jaih capadov je žo^a obvisela v mreži Slovana. Tekma ie nudila slab sport, ker se b isjrišče udiralo pod no^anii irral-cev. boJU je zadovoljivo s. iM 0 ž i a a, PRI.ViORJE . SLAVIJA 12 : 0 (3 : 0). Tc'ih.a je končaia s pričako'vano zmago Primor -.. }„: je sicer v pr-vcni polčasu igralo ze^ ležerno in sete v dragem polčasu se povspelj na običano vrŠino. Slavija se na razmoče::em isrišču sploh ni mCgla ganiti in ie morala pot>olnoTa kapitulirati. So&ii je objektivno g. Deržaj. TI:UME REZERVNIH MOSTEV. Do;. r'.Jsie sta se imeli na igriSču liirije vršiti ttiuni rezerv Ilirije in Hermesa ter Jadran - Slovan. Prva dva tekmeca sploh ništa nSi Lupila, v dnici tekmi pa je rezerva Jadr^i.u zmisa!a nad Slovanoin s 6 : 3. Dra£e neddjske nogometne tekme« — Z\CI?EB. NedeSjske pnretnttvent telcme: G.-arjuii-l-đ : Concordia 9:2 (5:1). Oradjan^.i ie b! ves čas v oremoči. Sod-nik Justin. ft:£< : Zelemčarj; 9:0 (1:0). Gnfait SL.rn zabij 3 z-alc ObCinstva okoti 4000. Na p-đ:asi dosetlarfjlb renrHatov je staiije prve-, iva ▼ Zagreba sJe^deče: Ha§k 10 tođk, 3!:^ g'nJov; Ora-dJansk! 9, 29:9; CoTTcordia 7, 16:14: OoJrtJa 5, 9:15; Želez-nićarfi 4, 10n>7; Sparta I, 5:27. Dunaf. fed včerajšn^h prvenstvenili tek em ie deJotna presenetfl, ker 60 bili fa-vorraiTaiti fcl*ub4 tepeni. Senzacijo sta /lasti \-rfađHa ?r>raza ^etme in RapfcHa. !?e-n:!taC so bili: Aanaiteuri—^A"na tefcma S§ramerio«—Ha-JeoaJi je IpnirSaJa z 2:2 (0:T). — P/?/1G4; Etanatslki Štovan fe i&o&rdi včeraj bčaten poraz. Sparta ga Je glatMc© odpra-. I!a s 4:0 (2:0). Slavija je zape: tri-timfirala oad DFC in aan^gala s 5:3 (3:1). Vršovice—Lfcen 2:0, Viklorija ZsSk/OV— Cedhie Kariki 3:L — ,Va.*r smučerji. Po precej dolgem pre« s!eo na plačilo 10 mrlijonov fran-kov odškodnine. Ga. Lamhrmo trdl da je fočitcv zakona, kl je bila izvršena pred leti, da omojroči iz državnih inte-resov Karolov zakon z grško princeso ! Helenot bila Ie formalna zadeva. S tem, i da se je princ KaroJ odpavedal pre-sfolu, pa je baje pretrčat s\-oje vezi s prmceso Heleno. Ker se sedaj proti vsontu prlčakovanju princ Karol ni vrnil k svoji edino pravi, prvi ženi za-htcva ta, da ji Drine Karol odšteje pri-memo odSkodnino in da skrbi za materijalno elezistenco svojega deteta. Detetu je ime Mircea. Ga. Lambrino zahteva 10 mHijonov frarikov in smatra to vsoto za rrimerno, ker določa zalvon. da bodi odškodnrna v razmerju s^ socijalnim in omotnim položajem očefa in moža. Ga. Lairtbnno ie predložila pariškerrni sod'iščti cei šop last-noročnih prinčevih pišem, v katerih jo priznava kot 9vr>io edino. pravo ženo in v katerih tuđi ne taji očetovsrtva. Nc3co pi-^mo z dne 1. avgusta 1919. na pr. se srlasi: ^Dra^a ZizV. Morajn odpotovat!, da ?revzamom komando svojega polka na frontu N* vetn, kaj se mi IaWrt-znanje, da sem oče tvojega sina Mfr-cea in da te Idjub nepriznanju zakona smatrani kot svojo edino pravo ženo. Polj ubij ?*ti ta. Karol.« Parii.. s& namifimfefo. 'da 60 princ Karol odštd vsekafcor $e vedno ogromno svote 10 mili)ottov pred raz-pravo, ker ne more biti ljubo niti nje mu, niti rumunskerrru dvoru, Iri bo v 53krajnem slučaju ćelo sam plača 1 za-htevano od?Skodnino. Gospa Lambrino pa bo za teh 10 iriilijončkov srotovo tuđi Urodila ona, za princa ia dvor ne baš prijefaa pisma ht tožbo mnakntta, dasti ker se zaveda, da je s svojo tožbo !r^uhila tuđi shTmatfje Javnosti, U 90 bile UosdftJ na njeni *tr*a£ ¥dWL\ loZĐujfllSl II SilliOl IluiobilSP MUMVil wC2z&ci,?ona!no odkritje beogradska policijo- — Med aretiranimi l: -i ^i7*^^*^.' je tuđi ca čnstnlk« ■--^m^----»^. I32C2^aska policija J3 odkrila dobro u or^aiii^lraRo druibo vohunov. Glavni ciaiii razbojnisko-voljunske toipe so žc pod ključem. Med aretiranimj je ludi neki častnlk, č^ar inicna policija nous Izdati. Prcriskava je trajala nad eno let • Najure j je bil aretiron najnsvarn-'.-si bosanski razbojnik Ccca Antonić iz Bi-jeljino. Niejrove pomoćnike so aretirali po vrsti In naposled i^ nrilel v roke šc za-diiji n R.avni elan te čcdie družbe Fehkim Bal ković iz Zvornika. Za vssnrl temi zločinci so b le Izdane že pred dveina l^trma tircllce rudi številnlh 7loči;iov. Najvec;i zločin je bi! umrr kapeiana Henflinjri v Eijeljini. ki spada med naiznsonetneiše z!očms v naši državi. Porcija dol.^o ni mo^ia izslediti m^riicev. Konč-no je ugotovila. da ne gro sama za razbojništvo. nego ti'di za vo-hunstvD v prid Mndžarske. \ohuni so ski s^!i pridobiti Vd svojo stran tudt naSe državljane. Z aretacijo Coce An-to.'išća, Fehima Baljkovića in r.junih ln-močnikov ie uničer;:i ena r.ajnevarncj.šili !*i iiajdrznejšili vohunskih organizaci:. kf jih je imela A^adzarska na našem 'ozerr:Iiu. Beosrradsko sodišče ie potrđt-lo ?r:!ep o preiskovalnem zaporu in pohvalilo beogradsko policijo, da je tal:o veslao vodila preiskavo. Umor v Eijeljini. ^T^ -1. junija 1923 ob treh ponori je r-rišel na stanovanje kapitana AUreda Henflinsa v Bijcljini Mehmed Mujkić, natakar javne h:5e, ki s^ nahaja v isti ulici da kupi žgania. KupUanovo stanovanje je bUo razsvetljeno, na trkaa:^ pa ni nihče odffovoril. Natakar se je yrn3 s prazno steklenico. Drucro iutro je luč v kap'tanovetn stanovanju se vedmo gorela. Policija je odprla vrata in našla kapitanovo trupio strašno raz-mesarjeno. Glava je bila odrezana i.i vsa razbita s kladivom. Na telesu je bilo nebroi globokih ran. Sum je padel najprej na nezakonsko kapitanovo ženo Heleno Lutz in na smčka Freda, s katerim ie ravnal oče zelo grdo. Oba }e policija aretirala in sedela sta v pre-jskovahiem zaporu 6 mesecev. Aretiran Je bil tuđi .latakar Mehmed Mujkić. Pozneje so Mujkića izpustili in mož je pobeffnil na Madžarsko, Tudl kapitano-va žena in sinček sta bila izpuščena. Takcv je ostal zago-neten umor nepojas-njen in sele 21. aprila 1924 se je posrećilo priti zločincem na sled. Iz Madžar* ske se je vrnil aataksr Mujkić v sprem-stvu nckejra TurkuSća. Ccvljarja iz Hi-ieljme. Paliciia ie ob \ aretirala in primala sta, da ima Mad'Iarska v naši državi dobro arganizirano voli unsko družbo. Izjavila sta tuđi. da neki Mustafa Jusukić iz Doboja ve kdo je umoril kapitana Heflojijra. Šest dni pozneje ;e policija Jusukića aretirala. Mož je ^zia-\H, da sta umorila kapitana Fehim Balj-koaić in Coca Antonić. Najprej sta Izvršila umor v Zvorniku, potem ra v Bijeljmi, nakar sta pcbe^rtila v Budim-pcsio. S seboj sta vzela 70.000 Din, pol-r.o vrećico napolcondorov in dukatov ter raznih dragocenosti. Vse to sta dobila pri oimenienem kapitanu v Bijeljir.i. V BiKiimpešti sta živela zelo razkošno. BaljkoTvić se je pozneje oženil m otvo ril kavama za svoje rojake. Antonić pa je odšel na Dtmaj. Toda denar je bii kmalu zaoravljen in tako sta stopila oba v družbo madžarske Spijonaže. Dobila sta naročilo, nai ustanovita v Ju^o-sJaviji vohunsko oreanizacik). Z nekirn Ivanom Šandorjem ie pri-šel Baljković v maju 1924 v Sufaotico. Ta sia, izvršila več đrznih vlomov in drugih sločinov. Tako sta vlomila v^ blagajno Evgetia Svajgerja in odnesla 100.000 Din ter večio množino delnic siiboti^ke tvornice »Feruin«. Se isti dan sta pobejjnila na Madžarsko in prodala vrednostne papine bankirju Jovanovi-ču v Se>cedinu. Jovancrvić je poslal v Subotico svojejja agenta, da se informira o tečaju delnic Trsrovec Švajjrer ie to izvede! in poslal v Seiredin svojega odvetnika. da ujtotovl, kako je prišel Jovanović do njegovih demic. Jovano- vlć je povedal. da fin mu prodala de.-n'.cj dva Bosanca. Šva.^eriev odyem:k je odpotoval r/iio v liudimpešto ia iz« 10ZA zadevo madžarski policiji- s Kako sodi;o Macii^ri svoje. vciianc. ^ Bud:rnr'e5*r.nska po!icija f-s Ballkc* viia in ia.idoria našla ter iu baje are-. tira'a. £va.::rerjev odvetnik se je vrnil v Subotico in vložil pri drža\TiL'm pravUnišivu tožbo. Subctlško državna pravdiV.štvo ie takoj zahtevalo izroči-tev obeh zlnč:r»ccv. iS\adžarsko pravo-« sodno m*Tiistrstva dol.v^o sploh ni hotelo odstoveriti. Nnposlcd je sporoČilo siibo* tiškeniu sodišču. di razbojnikov ne mo< rc izrnClti našim oblastem, ker sta mo džarska državljana in zato ,?i bo sodilo n:adžarsko sodišoc. In tako so *iaše oblasti v Subotici izrr>či!e ves materijal biid^pestanskemu sodišču. Kmalu ie prišlo iz Budimpešte cbvestilo. da sta lula Baiikovio in Sandor radi vloma v, Subotici obsojcKa na oa!drugo leto ječe, Kak ) težko jj biia ta jsča. se vidi naj* bolje iz dejstva. da so je Fehim Baljko-* vić kma'u poiavil v Beogradu, kamoc ie prišcl iz Novela Sada tuđi Antonid* GJavrni objekt rnaJžarskc^a vehunstva le bil novosadski aerodrom in avijatičr^ arzs-nal. Baljkovića je spozjial v Bso«« seradu neki policijski asent. ki ga. je ho-» te! tuii aretirati Toda mož se je pra-* vocasno izmuznil in pobcsnil nazaj na MLid^nrsko. Kmalu za njim ie odšel tuđi Sandor. _± Prve areiacajc va preisKava- 1 Našo oblasti so izdale za obema na v^c strani tiralice. In res se zločinca kot 2.s::lna madžarsku vohuaia ništa dolso mudi'a na Madžu.rskcin. Lani v decembru ju je policija na osje-slvem kolodvoru izsledlla Policijski a^ent je obvestil orožniško postaja in tako sta bila vo-huna končno aretirana. Bila sta siCLt uklenjenii. klir.b temu je pa Bal&ovi^ med vožnjo v Cćo^rad pobesnil ter se vrnil na Madžarsko. Antcnića so sreČ-» no pripeljali v Bec^rad. kjer so ga vkcu vali v težke ver^e, da ne uide. Prve dni je bil v zaooru r/iren. pozneje, pa je začel raz^rajati. Neke noči je zlornil težka okovana vrata s^'oie celice iis napadel na straži stojećega Orožnika« Bcsneg:a zločinca so komaj ukrotili. Ne-. kaj dni pozneje je hotel v pismi napasti pomoćnika policijskega sefa Aćimovića* Zđaj so mu zakovaji roke ia nose tako* da se ne more Kaniti. \ Zanimivo je, da je Antonič večkrai dobre volje in da rud govori resnico, Preiskoval.ii sodnik j^ znal to njegovo dobro stran spretno iskoristiti in taka je spravil iz njesra priznanje, da je iz^ vršil v dnižbi Fehima Baljkovića 19 kr.4 vavih zločinov. Pole^r tejra ie prirnaU da ima Madžarska v naši državi veliko vohunsko organizacijo. Madžarska ie zločince podpirala in jim nudila po vsa^ kem zločinu varno zavetišče. Stojima pred razkrinka.ijem vohunske organi«« zacije. Kompromitirani so baje tuđi vo^ jaškj krogi. Beogradska policija je ne-« kesa administrativne;^ častnika ža aretirala. Samo le danes - ponedeljek in jutri-torek graadiosen bistoričen film. FantastiCna ldvedel mlado kandidatinjc* smrti v bolnico. Pri sebi mladenka ni imela dragesa kakor žepni robec ter notes, v katerem je bi!o ime Božica O. i.i ulični naslov. V bolnici so u^otovili, da je mladenka res identična s 17 letno uradnico Božico O.. namesčeno pri nekem Ijubljanskcni arhitektu. Mladenki so takoj izčistili že-lodec in je danes že izven nevarnostu Alotiv, ki je senal mlado dekle v smrt. ni znan. — «NIGRIN» je najboljša in najecnejsa domaća krema za čevlje in usnje. — Zahtevajte ga Y vseh trgovinahl ^1 Afftn 4w •SLOVENSKI N A R 0 D» dne 9. mare« 1926. Stev. 55: 46. redni oboii zbor Kmetske posojibiice ljubljanske okolice v Ljubljani Kmetsku poeojiJnic* ljubljanske okolice, & z. s n. z. ▼ Ljubljani, prafnuje Ietos 45. letnioo tvojega ohstoja kot najstarejši čisto slovenski denarni zavod ▼ Ljubljani. Dne 4. marca 1926. se j« vršiJ njea 4&> redni •fcčni zbor. Ob jubileju je zadela zavod i smrtj© rredsednika g. Ivana Kneza telka izgjba, revidno, prevdamo in solidno vodstvo po* kojnikovo je utrdilo trdno sigurnost ter Beizbrisno zacrtalo pot stalne ga napredka. Pod 31ctnim predsedstvom pokojnika se je farvil zavod po skromnih početkih v naj-▼ečji » najjaćji tvojega ustroja ne samo v Sloveniji, tetnveč v ceii niši držari. Smrt« ra kosa je zahtevala t zavodu še druge frtve Umri je zaaluini g. Anton Pogačnik, fcrrfi župan ▼ Sp> Siški, ki je bil 15 let član rta£etstva. Tragično premin ulemu uradniku | g. Zvrku Boltavzarju je sledil po daljši bole zn i visji knjigovodja g. Marijan Ravnjhar po nad dvajsetletni zv&sti službi in napo» &!ed je prehitela smrt med »lužbo uradnega slugo g Vinko Suligoja. L'spehi zavoda pišejo umrlim sodelavoera najlepšo posmrtnico in spomenico. 45ietnica zavoda se proslavlja predvsem g vsoto hranilnih vlog, ki je na dan <.fcčne* ga zbora že znatno prc«egla 100 milijonov dinar }ev. Stanje vlog dne 31. decembra 1025. izka-zuje ie Din 99,026.940.65. Prirasttk v letu 192V znaia Din 21.420.723.66. Karakterističan za preteklo upravno leto je zastoj ▼ povprašcvanju po kreditih. Po# sojila so se zaradi tega dvignila lc za Din 5.437.638.96 ter irkazujejo Din 74.214-539.69. Pa ie ta presežek te je poerečil Sele proti koncu leta s kratkoroćnimi kred ti, tako da jt stanje naložentga denarja, ki je bilo med letom vseskozi znatno višje, pa dio za časno ob zaključku na Din 18,777.980.11. Rees* komptni kredit za Iastni račun se ni već uporabljal, v bilančni postavki po Din 6S0 tisoč je zapopaden le ntposredni kredit strank, ki ga posreduje zavod s svojim ž'« rotn. Kakor je razveseljiv in čaMen za zavod visok in stalen povišek vlog radi splošrega zaupanja in ugleda, vendar ni to se znah blagostanja in napredna našega splošnega domaćega gospodarstva, Icakor tuđi ni za* stoj v povpraševanju po kreditih znak rholj sanja materijalnoga stanja. V vsch gospo* d rskih panogah, zlasti v trgovini, obrti in industriji je klonil razmah prvih let osvo. bojenja. Glavne neprilike so dovolj znane, ublažile, odstranile bi se lahko ob umeva* nju merodajn h faktorjev. Pa tuđi v teh razmerah se opaža dobra stran: likvidirajo, iz^injajo predvsem nezdrava podjetja, so* l:dna gospodarstva stopajo v ospredje, da* •i se ne rasvijajo, kot zahtevs splošni in* terca. Kmetska posojilnici je v zašćito doma« ć*S* *r6* *c ▼ prctekletft letu znatno mi* ževala obrestno mero pri kreditih ter stre* ini trajno Se za čim znatnejšim znižanjem. To mora in tuđi more, ker je dovolj krep* Ko fundirana in po izvršenih odpiših v vseh rx»tavkah popolnoma krita. L pravno premo/enje je naraslo na Din 102.521.432.21. Rezervni zakladi so se zvi« šali po pripisu datacij iz novega Čistega do bička na Din 2.n06J»43.01. Lastne nepTemič* cir.e v nizkih bilančnih postavkah nudijo vsakomur dokaz trdne zgradbe zavoda. — Portfelj vrednostnih Iistin. znižan in odpi* san na Din 7,609.369 vsebuje izključno na» se varne papirje, vsi avstrijski in ogrski papirji so izbrisani kakor vsaka epovoljna »led izza vojne dobe. Stevilo deležnikov se je zvišalo na 4506. Zaradi izdatnega znižanja obrestne mere pri kreditih in po strogo izvršenih izkaza* nih odpis h je do^egel čisti dobiček D:n 508.684.81. Od slednjega se je preodkaralo Din 40.000 v podporni zaJdad za nameščen« ce, ki bo poslej no«il iroe Ivana Kneza v počaščenje spomina. Ta z&kl&d izkazuje sedaj Din 231.983.17 ter bo od vsakoletnega cbčnega zbora po uspehih Čistega dobička redno subveceijoniran. Nadalje se je dolo* čilo od novega čistega dobička Din 70.000 za dobrodclne narodne namene, katerim so se naklonile tuđi že med prettklim letom i*a račuo upravnih stroškov znatne vsote. Nanovo irvoljeni upravni odbor se jo konstituira! nastopno: Andrej šarabon. vele tržec in posestnik v Ljubljani, predsednik; Feliks Stare, veleposestnik in tovarnar na Kolovcu, podpredsednik; Avgust Jenko. po* Sistnik, Šaša Knez, veletrzec in Aloizij Vodnik, posestnik, vsi v Ljubljani, člani načelstva; Mati ja Dolničar, posestnik ▼ ?martnem ob Savi, Ivan R'JS, posestnik na Grosupljem, in Jo«;ip SuŠteršič, posestnik v Senički, člani nadzorstva. —g Vlclnalne železnlce v državnih ro. kafa? Iz promeinega ininistrstva prihaja vest. da namerava država prevzeti v svojo režijo vicinalne Železrrice. Tarife teh želez-nic bodo do konca !ta izenačene s tarifarri na državnih železnioali. Vprasanje dol^ov \icinalnih železnic ima resiti poseben iiv-termini^terijalni odbor. UNDERW00D pisalni stroj, nad 2,000.000 strojev v rabt — Zastopnik Lud Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Telefon 98O 3O-T Zđravje je pol boiostvo. Za uspešao duševno in tdesoo delo fer m uspeh v tivljenju sploh je človeku predpogoj te les no zadovolj-itvo. Ne mučite svoje teto pri vsakem koraku s trdimi usnjatimi peta mi, ker one povzročajo moćne potresljaje. Nosite tuđi Vi TILLMA-hmntmk p««pUto la p«t«. Vi ie potem ne bodete boteii nikakor več odreći u god nem u In elasti&iemu koraku. PALMA-kaučuk ptte so trikrat tako izdržljive in še ceneje kot usnje 4CT Sprtten in agileii ZAITOPIIR, ki potuje po Sloveniji z avtotnobilom sprejme zastopstvo I 5oi!diiYli trgovcev in industnj. Ponudbe pod ..Zasto^stvo" na I oglasni zavod Kop tar, Ljubljana, Colova 21. I___________________________________________ I Zahvala. Povodom izgube našega nepozabnega očeta, brata in strica, gospoda Franca Adamila tzrekamo svojo najsrčnejso zahvalo za vse izraze sožalja. Osobito pa se zahvaljujemo g. dr. Pavlu Krajcu za njegov neumorni trud ob prfliki bolezni ter g. J. Kavčiču, lastniku parne pe-karne, za nepoplačljivo požrtvovalnost in Ijubeznivo Žalno spremstvo. Zahvaljujemo se dalje vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Žalujoći ostali. 7» Gostilnai «KoroSki dom» toči pristna Hajerska vi« na, poleg tuđi dalmatinca liter po U Din. Kuhinfo vodim zopet sam«. — Fe priporočam 725 Kmti Koroiec PosredoTalnica za složkinfe TAVLA MRAK, (oreje v posred oval nici fi. Nowot« ny), Lfubl) ma. Kopitar* jrvm ulica štev. 4 Cpoleg Zmajskega mostu> — se pajtopleje ptiporoča. 51/T Gospodično^ ki bi podučevalc Ulčino v večernih urah — i&čc zakonski par. — Naslov pove uprava «Slovenske* ga Naroda«.________50/T IzTTstna ^npHft (Brotspeck) selo poceal. Namčila do 100 kc 19 — dmar: v suha; na ročila preko 100 kg 18.— dinar* jev, suha. — Ista soljena slanini pri kilogramu 1 dinar ceneje. — Prva Bjelovarska tvornica su* homesnate robe. Josipa Svobode smovi d. d. Bjelovar. 708 Bčcmo dra pomoćnika sa izdelovanje klobas, to* da le take, ki imajo naj» roanj 5—6 let prakse, in ki so že delali v večjern podjetju in so popoino* nia f jivd v izdelovanju klobas, n^sebno v suie« nju mesa. — Reflektira* mo samo na irvrstne in solidne moći. Nastop ta* koj. — Ponudbe na: Prva Bjelovarska tvornica su* homesnate robe Josip« Svobode sinovi d. d. Bje« lovar. 709 Kumujemo zlato. srebro, platin. — Tovar# na za ločenje dragih kr> ▼in, Ljubljana VII, Sv. Jerneja cesta 8. 669 Invalid mlad, pošten — išfie sluS« bo vratar ja ali nočnega čuva ja. — Nastoni lahko takoj. — Ponudbe pod • Invalid701» na upravo «Slov. Naroda*. Iscem gostilno v najem ali na račun. — Andrej Sinčič, Tomeriči 6, pošta Kastav. 707 Lep fantek Šest let star. se od da sa svojega ali v oskrbt) proti primemi odškodnini. — Dopisi pod «Dobrosrćni Ijiidje 731» na upravo «SK Naroda*. RADIO aparate in sestavne dele ima v ralogi FMNC BM, UusHaM, CmlcMitfO nabrtiia lim. S Iščem lokal za mešano trgovino v mestu na prometnem Icra Ju. — Ponuđhe na upra« vo *Slov. Naroda* pod •Lokal 703» na upravo •Shov. Naroda*. Gospodična zmožnt slovenskega in nemskega jezika, dobra strojepiska — Uče služ* bo v pisarni ali trgovini. — Ponudbe pod «Pridna 704» na upravo «Slov. Naroda*. POZOR! POZOR! Prodajam ostanke 7a perilo no polovični ali zelo znižani ceni. — Res* Ijeva cesta 30. I. nadstr. — Ne samudite ugodne prilike! 724 Vajenec poštenih starSev, star od 14—15 let, s primerno solsko izobrazbo — se &prcjmc takoj v trgovino mešanega blaga pri tvrd* ki Ivan L'šeničnik, Stu* denice pri Poljčanah. 728 2,|lV«|1. Po odom smrti našega nepozabnega ^Mrai?« sina, biata, svaka, strica, gospoda Drago Beseljaka se na topi ej e zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so mu v bolezni kaj dobr ga naredili, vsem. ki so se udelrž li pogreba, zlasti pa tt. duhovščini, vodstvu pogrebneea It podpornega društva železni^kfh in državnih nsiu'bencev v Liubl:am, kakor tud! vodstvu deželne bolncc. — Vrscm se najiskreneje zahvaljujemo ter ga priporočamo v blag spomin. Lj«bljana - Idrija, dne 6. marca 1926. 762 2alu,oče rodbin?: ■•seljak *Poljanft«k. Zahvala« Za mnogotere izraze prijateljskega sočutja, kl srno |Hi prejeli ob smrti naše blagopokojne mame, tašče, svaki nje in tete, gospe Hdele Skaberne zm mnogobrojno častio spremstvo na zadnji poti pokojnice se vsem najpri-srčaejse zahvaljajemo, zlaati tuđi za cvetje, poklonjeno pokojnici. V LJUBi-JANI, dne 6 marca 1926. Avgust MU»n Ruia Skaberne In vsi ostali soroditlkl. Stefan Vincek •wto-t«p«tnlk in scAar Triilka cesta 9% 6linct Specijalna delavn ca za tapec'ranie avtomobi'ov in o'ro^kih vozičkov, Izdelovame denarnic. aktovk, damskih torbe, ter vseh us n ja tih popot-nih predmetov. 757 Polnof anr enik (Vollgater) 50,60 kupim. — Ponudbe na: iMajerič, Ljubljana, Prisojna uI'-ca št. 1. 733 Poslovodja išČe službo pri mizarskem podjetju. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Poslovodja/702». Obnovite naroćnino! HndaU psi kg Din 5a— prodaja oprava Mi naroda" Za Velikonoč nov klobuk moram Imetit Kjc naj ga kupim ? Najceneje ga kupiš v dobro znani trgovini klobukov Jo&Pok nasL A. JAMNIH v LJUBLJAMI. Stau I trg žt. 14 V«lllca zalog« najnovojftSh novosti klobukov In 6oplc P. Lukas LJUBLJANA Sv. Petra cesta 7 se priporoča za izdelavo prvovrsiaih ftkornjev, gorskih, lovsklh, sportnlh ttt vseh vrst iuksusnih čevljev točno po tneri. Postrežba primano solidna. — — Cene zmerne. 73« Vašu budućnost kazat će vam grafolog Egipčanin u svakom poslu, braku i ljubavi; karakter čita iz crta ruke i rukopisa. Posiete prima dnevno od 9.— 1. in od 2.—8. uz qeno od Din 20, — BEM ALI; Sv. Petra cesta, hotel Soča, soba 16. 723 NARODNA KNJIGARNA ——— Prelornova ulica it 7 ■ BV* Zaradi izselitve globoko znižane cene za vse pisarniške in šolske potrebščine, papir, trgovske knjige, stare letnike Ljubljanskega Zvona ter leposlovne in druge knjige. Ugodna prilika za lole *n knjižnice. W Samo ie do 12« marca 1926 ~&& 729 Posojilnica v Cerknici naznanja žalostno vest, da je nje dolgoletni član in tajnik, gospod i Anton Kr a van ja trgOTec in posestnik t CerluUci po kratki in težki bolezni v 67. letu starosti preminuL Vrlemu članu in človeku ohranimo blag spomin. . ^ > V Cerknlci, dne 7. marca 1926. _ " - . .^ i : BuiCelstv^ Po kratki bolezni nas je rapustil naš ljubljeni, tihi in dobri oče, stari oče, brat, svak, stric, tast in zet, gospod Anton Kravanja st. trgovec in posestnik v Cerknici dne 7. t. m ob 9. uri dopoldne in odšel v 67. letu svoje starosti v večnost. Pogreb se vrši v torek, t. j. 9. marca ob 3. uri popoldne v Cerknici. Cerknica pri Rakekn, dne 7. marca 1926. Žalaloii ofrod In sorodnikL