štev. 89 TRST, četrtek 31. rrarca I9IO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN tadl ob nedeljah ia praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodaiajo po 3 nw6. (6 sto t.) ▼ mnogih tob&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdoT-#*ini, Dornbergu itd. Zastarelo štev. po 5 nrč. (10 stot.). OOLA8I 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • at. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. 2a oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izkliu&no le upravi „Edinosti". — Plati j ivo in atoZljivo o Trsta. ===== ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA J4 O tOČl za eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Baratala* u tf ađ«ljako IzAaaJ* „KĐIVOSTI" atan«: za •alo lato Kron 5*30, sa pol lota Kroa a-OO. Vsi dopisi se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma •• ne sprejemajo in rokopisi to M vračajo Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj is odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. = Poftno-hranllnltnl račun It Ml 652. TELEFON It 11-57. Politično druftjo „Edinost"«Trstu Podpisani odbor sklicuje IZREDEN občni zbor na dan 4. aprila 1910 ob lO. uri predpoludne v Sokolovo dvorano v N. Domu. Dnevni red s 1) Volitev odbora in pregledovalcev računov. 2) Slučajnosti. ODBOR Polit, druiiva .Edinost". BRZOJflUNE UESTI. Avdijenca japonskega princa pri cesarju. DUNAJ 30. Cesar je danes ob 11. uri predpoludne vsprejel v posebni avdijenci japonskega princa Hiroyasu Fušimi. Nikolić odložil Ogulinski mandat. ZAGREB 30. Deželni posl. dr. Vladimir pi. Nikolić je naslovil na svoje volilce v Ogulinu odprto pismo, v katerem jim naznanja, da odlaga ogulinski mandat, ker je bil izvoljen v dveh okrajih. SRBIJA. BEL1GRAD 30. List „Pravda" poroča, 4a je, glasom informacij zarotniških krogov, ki so v stiki z dvorom, princ Gjorgje pozval vlado, naj v svrho vreditve njegovih pravic do prestola skliče veliko narodno skupščino. Vladno glasilo „Samouprava" •enača pa vse senzacijonalne vesti, nanašajoče se na srbski dvor, kakor pobožne želje srbskih radikalcev, ki se bržkone ne kpolnijo. Srbski kralj se namerava odpovedati prestolu? BEROLIN 30. „Lokal-Anzeiger" poroča iz Belegagrada, da se tamkaj razširja govorica, da se kralj Peter po svojem povratku ©lipove prestolu v prilog prestolonasledniku Aleksandru. Princ Aleksander je podpisal že več važnih dekretov imenovanja in pride tudi na Dunaj povodom 80-Ietnice cesarja Frana Josipa, da mu čestita. GRŠKA. ATENE 30. Na današnji seji zbornice je bilo prečitano kraljevo poročilo o sklicanju velike narodne skupščine. ATENE 30. Kralj se je podal s kraljico •b 10.30 v zbornico, kjer je slovesno pre-eital poročilo glede sklicanja narodne skupščine. Poročilo je bilo živahno aklamirano. Demonstracije proti Rooseveltu v Kairu. KAIRO 30. (Nem. kab. družba). Narodna stranka je vprizorila več demonstracij proti Rooseveltu, ki je v nekem govoru na vseučilišču pripomnil, da ni Egipt še zrel za ustavo. Demonstrante so korakali po ulicah z vskliki: „Živela ustava \u Doli z Rooseveltom 1 Nacijonalistični voditelji in voditelji ljudske stranke odrekajo Rooseveltu pravico, da bi po 4 dnevnem bivanju v Egiptu odločil vprašanje, tako važno za deželo, ter zatrjujejo, da je le iz naklonjenosti do Anglije izjavil, da ni Egipt Še zrel za samovlado«; . TURČIJA. CARIGRAD 30. Bolgarski car Ferdinand je poslal iz Drinopolja sultanu brzojavko, v kateri se mu je še enkrat zahvalil za prisrčni vsprejem. CARIGRAD 30. Sultan je vsprejel v poslovni avdijenci bivšega italijanskega poslanika markiza Imperiali. Novi poslanik De Planches je dospel semkaj. 335 oseb zgorelo v Oekoritu. BUDIMPEŠTA 30. Uradno poročajo, da je zgorelo v Oekoritu povodom plesne zabave 335 oseb. Francoska vlada izrazila sožalje na nesreči v Oekoritu. PARIZ 30. Francoska vlada je naročila francoskemu poslaniku na dunajskem dvoru, naj izreče cesarju Fran Josipu in skupni vladi sožalje na nesreči v Oekoritu. Francoska zbornica. PARIZ 30. Zbornica je s 454 proti 53 glasovom vsprejela proračunski provizorij za mesec april in je nato nadaljevala debato o starostnem zavarovanju. •fr Neguš Menelik. PARIZ 30. Agence Havas poroča iz Adena: Neguš Menelik je umrl. ADEN 30. (Poročilo Agence Havas.) Menelik je umrl predpoludne. Cesarica se nahaja v rokah prestolonasled. Lidj Jeassu. Vojak usmrtil šolarja in potem samega sebe. BAUTZEN 30. Vojak Riihle od 7. stot-nije pešpolka Št. 103 je v neki častniški sobi prerezal z britvijo vrat 13-letnemu šolarju Willy Kaiser-ju, potem, ko je storil na dečku, kakor se zdi, nek nenravstven delikt. Morilec je potem usmrtil samega sebe. Nesreča na železnici.' MUELHEIM ob RENU 30. Ob 2. uri popoludne je luksus-vlak Št. 174 zadel na zadnji del vojaškega vlaka. 50 oseb, večinoma vojakov je bilo ubitih oziroma ranjenih. MUELHEIM 30. Glasom poročil od druge strani je 23 oseb ubitih, 30 pa več ali manj težko ranjenih. Od oseb, nahajajo-čih se v luksus-vlaku ni bil poškodovan nihče. Zima v spomladi. MONAKOVO 30. Iz vseh krajev Bavarske prihajajo poročila, da je padlo mnogo snega. BUDIMPEŠTA 30. Iz vseh krajev dežele prihajajo poročila, da je zapadlo mnogo snega, ki je poškodoval sadno drevje. DUNAJ 30. Po vsem Nižeavstrijskem sneži. Na Dunaju so ulice pokrite snegom. Bruhanje Etne. CATANIA 30. Etna je začela zopet bruhati, zato se tudi mase lave hitreje valijo naprej. Potres. CANTAZARO 30. Danes ob 7.59 zjutraj je bilo čuti v Catanzaru precej močan potresni sunek, katerega ognjišče je utegnilo biti oddaljeno kakih 70 km. Škode ni bilo. PODLISTEK. Lastna ovira.. Zgodba iz igralskega življenja. —Po Maks Bernu VALO BRATINA. Split 30. Danes je bilo tukaj slovesno blagoslovljeno novo poslopje državne realke. Vse mesto je v zastavah. Prebivalstvo se je udeležilo slovesnosti. Sarajevo 30. Deželnik načelnik general pehote Varešanin se je danes kakor generalni nadzornik čet podal na inšpiciranje v severno Dalmacijo. Aleksandrija 30. Roosevelt se je odpeljal v Napulj s parnikom „Prinz Heinrich" Severonemškega Lloyda. Kairo 30. Roosevelt je s svojo rodbino odpotoval v Evropo. Odprto pismo veleblagorodnemu gospodu dru. Ivanu Šusteršiču, državnemu poslancu, načelniku „Slov. kluba" in voditelju S. L. S. na Kranjskem. Dve dejstvi sta odločilni, da se danes obračamo do Vas, veleblagorodni gospod doktor, s tem-le odprtim pismom. Prvemu dejstvu se pokorimo kakor imperativu slovenskega rodoljubja, drugo dejstvo pa nas — vsaj tako je naše mnenje vzlic vsej dolžni skromnosti — še posebno pooblašča, da pišemo do Vas to-le odkrito besedo. Naj spregovorimo najprej o poslednjem dejstvu ! Stranka, ki ste jej Vi, veleblagorodni gospod doktor, voditeljem, ni nam isto-mišljenica. Glede namena, ki ga ima to odprto pismo, bilo bi pa brez pomena, ako bi hoteli razpravljati, da-li so razlike, ki nas ločujejo, principijelne naravi, ali pa morda odločujejo tu bolj razlogi strankarske taktike ? ! Za naš današnji namen bi bilo to — kakor rečeno — brezpomembno in se zato omejamo le na konstatacijo obstoječega dejstva, da stranka, ki jo vodite Vi, in narodna stranka na tržaškem ozemlju, ki jej služimo mi z vso dolžno zvestobo in vnemo, nista politični istomišljenici. Ali neomajno naše mnenje je, da vsaki stranki, ki je blage volje in hoče zares služiti koristi skupnega naroda, delati za njegov vsestranski napredek in mu graditi bodočnost, veljaj direktiva: diferenciranje po strankah ne sme ovirati skupnega dela, kadar ljubezen in zvestoba do naroda zahtevata skupnega nastopa, ko gre torej za cilje, ki niso programna točka kake speci-jelne stranke, marveč stvar narodne skupnosti ! Kateri pa je temeljni pogoj v omogočanje takih skupnih nastopov v gotovih važnih trenotkih praktičnega političnega življenja ? ! Uverjeni smo, da tudi Vi, veleblagorodni gospod doktor — ker nočemo dvomiti na čistosti Vaših namenov — soglašate z nami, ako pravimo, da prvi pogoj za možnost skupnega dela v slučajih, ko je takov skupni nastop postulat zvestobe in ljubezni do lastnega naroda, je ta, da so stranke druga proti drugi lojalne in objektivne: da jih v presojanju dela drugo mišljen iko v ne zavaja skrb za lastno strankino korist v krivičnost. To je: ne odrekajmo drugomišljeniku priznanja, ko nam mora govorit? tudi lastno uverjenje, da je storil ali vsaj nameraval nekaj, kar je, oziroma bi bilo dobro za skupno narodno stvar. In takov dokaz o lojalnosti in objektivnosti ne le nasproti stranki, ki jo vodite Vi, ampak tudi proti Vaši osebi, veleblagorodni gospod doktor, smo podali mi v nedavni minolosti v kritičnem trenotku na naj- eklatantneji način. To je bilo namreč tedaj, ko ste bili Vi z obstrukcijo nekako v središču parlamentarnih dogodkov. Ne le velik del inteligentne slovenske, ampak tudi av-strijsko-slovanske javnosti sploh je tedaj dvomil na primernosti in koristnosti po Vas-inavgurirane parlamentarne taktike. Vzlic vsemu — in tudi vzlic dejstvu, da smo prišli v navskrižje s tisto strujo v slovenskem političnem življenju, ki smo jej mi po Vašem in Vaše stranke mnenju politični somišljeniki — smo stali mi tedaj odkrito na Vaši strani, ker nam je govorilo uverjenje, da je Vaša taktika primerna tedanjemu političnemu in parlamentarnemu položaju. Priznati morate, veleblagorodni gospod doktor, da je bil to pač zadosten dokaz o naši lojalnosti in objektivnosti nasproti Vam in Vaši stranki in ki nas — kakor smo menili že uvodoma — osobito pooblašča, da se obračamo do vas z odkrito besedo, ki smo jo naravnost dolžni svojemu rodoljubju. Veleblagorodni gospod doktor 1 V listu, ki je pripoznano oficijelno glasilo Vaše stranke, se vsako toliko uprizarjajo kampanje, ki zistematično in preračunano otežujejo vsako skupno in vzajemno delo ne le v domovini, ampak tudrv naši državno-zborski delegaciji, dočim bi zahteval živ-ljenski interes naroda, da bi bila vsaj ta in vsaj tedaj, ko so veliki narodni interesi v igri, vzvišena nad domače vsakdanje praske. Tako lahkomišljeno otepanje sicer morda nadarjenih, ali vendar neodgovornih žurnali-stov, preti postati v največo nevarnost izlasti sedaj, ko se brez vsacega dvoma pripravljajo velike evolucije v naši državi. Bolj in bolj se bliža tisti psihologični moment, ko bo od bistrovidnosti, okretnosti in kompaktnosti v zastopstvu avstrijskega Slo-vanstva odvisna prihodnja mera polit, moči in vpliva Slovanov v tej državi, ko bo torej mogel vsaki pogrešek, oziroma zamuda vsled pomanjkanja enotnosti v nastopanju naravnost usodno delovati na bodoči položaj naš za dolge dolge čase, ali pa celo za vedno. Ni torej, veleblagorodni gospod doktor, morda le pretirana sentimentalnost, ali celo jokavost, s katero nas v glasilu Vaše stranke tako radi skušajo smešiti, ki nas je končno sklonila k temu, da se obračamo direktno do Vas s tem-le pozivom. Tista slovenska javnost, ki jej ne kalijo vida oblaki dima, provzročanega od srditih bitk med domačimi strankami, ki marveč preko teh oblakov motri tisto veliko bitko z vnanjim sovražni-kvm za bodočnost našega naroda: ta slovenska javnost irna pravico zahtevati od Vas pojasnila, kako so Ji odgovorno vodstvo stranke o razposajenih skokih lahkomištjen h in neodgovornih stranklnsh žurnalistov ?! Konkretnih slučajev menda ne treba navajati. Saj razburjajo že dlje časa vso slovensko javnost, Ako ne dobimo povoljnega pojasnila in bi morali priti do zaključka, da vodstva soglaša z vsem destruktivnim divjanjem v strankinem glasilu, potem ne bo razsodni slovenski javnosti preostajala druga put, nego, da bo pisala na račun stranke vse zlo, kije bo provzročal kakov frivolni in cinični nje žurnalistični zastopnik. Ako bi pa doznali iz Vaših ust avtoritativno besedo, da vodstvo stranke ne soglaša z gori ožigosanim destruktivnim početjem, bilo bi mnogo pridobljenega za vspo-stavljenje takih oblik naše politične borbe, — Škoda, da ni pisatelj prisoten ! — mi je dejala Irma med pavzo. — Vaša realistična igra bi nanj silno uplivala in bi ga gotovo očarala. Vi zastopate njega, in davno minole čase, polne spominov; in jaz sem prepričana, da bi niti on sam, če bi me srečal v življenju še katerikrat, ne govoril s tako prepričevalno toploto o svetosti čistih, mladeniških čutstev, in da se ne bi mogel tako silno, tako pretresljivo razžalo-stki vsled odtujenja dveh ljubečih se bitij, kakor ste to storili vi! Vaš jok, vaše tožbe srn ganile srca, kakor vzdihajoča pesem nevidne vijoline. Brezdvomno so Irmo Puo, nanovo vzbujeni spomini na njeno mladost, kakor utis predstavljane pesnitve sentimentalno navdahnili: kajti tako patetično izražanje cavstev in tako eksaltirano priznavanje ni •Ogovarjalo njenemu vsakdanjemu značaju. Entuzijastično navdušenje poslušalcev je potrjevalo ugodni utis, ki ga je napravilo ta večer moje igranje... Od onega večera, ko mi je bil od neznane roke vržen na oder mrtvaški venec, nisem več dosegel tako popolnega častnega vspeha; pa tudi triumf anonimnega avtorja je bil tako izreden, da je otvoril komadu vrata do vseh odrov in je bolehnemu pisatelju ogladil in vzravnal s trnjem posuto strmo cesto do slave... Ko sem dospel — utrujen od naporne igre in pijan burnega priznanja — zopet domov, me je obšla iznova velika in težka žalost... Moja duša je bila tako polna, da me je hotela preplaviti... Edino bitje pa, ki bi moje pripovedovanje rado poslušalo, ki bi se nad mojo vestjo radovalo kakor z bojaznijo prisluškujoč otrok na ugoden izid srebrne bajke, to edino bitje je ležalo sedaj spravljeno tam gori nad koridorjem, tam gori v podstrešni sobici, in je bilo tiho in mrzlo, kakor upadla lunina svetloba, ki je padala skozi z drhtečim listjem zastrto okno na temne lase umrle in je obdajalo njeno glavo kakor svetla avreolaL. Edino bitje? sem se vprašal... Ali neznana darovalka venca ne živi več? Ali je morda ne srečam še nekoč ? — Tilka in fantom, sta zopet zmedli moj duh; Tilka pa se mi je zdela tedaj lepša in svetejša... Od obupne toposti premagan sem zadremal in sem se vzbudil šele, ko je že razlivalo solnce svoje vesele in svetle žarke v mojo sobo, in ko se je začul ven iz koridorja in gori od podstrešne sobice oni nemir, ki je običajen skoro pred vsakim pogrebom. Vstal sem, se hitro napravil in bežal k vratom. O, kako žalosten, kako siromašk pogreb bo to ! sem si mislil, in zabolelo me je. Uboga Tilka! Kako rad bi bil tvojo zadnjo pet posul s cvetlicami! Pa ti poznaš mojo ubožnost; globlje nego drugi si pogledala v brezupno življenje ubogega komedijanta, ki si ga počastila s svojim čuvstvovanjem in svojo ljubeznijo!... Solze so oblile naenkrat ves moj obraz... Zaprl sem vrata in ostal sem sam v svoji zapuščeni osamljenosti... Ko sem pogledal skozi okno, sem videl na dvorišču celo trumo, ki je prišla, da bi lepo, umrlo mladenko občudovala, kakor kako sliko ali mramornat kip. — Kako radovedno so vsi pričakovali najžalostnejšega trenotka, ko odnesejo mrliča iz hišel S koridorja je bilo čuti razkav možki glas, ki je ukazal: prižgite voščene sveče... Jaz sem hotel Tilki pokloniti za zadn:# pot kak znak svoje ljubavi. Opotekal sem se okoli svoje pisalne mize, odprl predal in pograbil prvi in edini venec, ki sem ga dobil dotlej in ki mi je bil tako dragocen. Bil je to oni od mojih kolegov zasmehovani, priprosti, vednozeleni mrtvaški venec, vspodbudno darilo zagonetne, plemenite neznanke, ki sem jo brezuspešno iskal povsod, ki se ni hotela dati spoznati in katere slika je ponovno stopala moteče med me in Tilko. S tem vencem, — najljubšim in najdražjim spominom ubogega komedijanta sem hotel okrasiti krsto umrle deklice, katere ljubkost in plemenitost je konecno vendarle zatemnila čar nedosežne, prisa-njane figure... Opotekaje sem stopil k Tilkinem nir-tVaškem odru, ki ga je lrma Pua že navsezgodaj posula črezinčrez duhtečimi rožami. Odmaknil sem, (zdaj se mi zdi moj tedanji nazor nepravilen) nazaj par najlepših rož, ki so me, ker so prihajale od lahkomiselne igralke, ženirale, in sem položil na belo pregrinjalo ubožni zimzelenov venec. Ko je stara gospa Rupnica zazrla venec, je silno zaihtela, kazala s tresoč« Stran II. „EDINOST" St. St. V Trstu. 31. marca 1910 da bi poslednje pričale o kulturnem napredku in političnem dozorevanju našega naroda. Zaključujemo izrazom vsega spoštovanja, ki je v dolžnost tudi nasproti političnemu nesomišljeniku. Dnevne novice. Nova srbska stranka na Ogrskem. Nekateri disidentje srbsko-radikalne stranke na Ogrskem so si ustanovili novo stranko z imenom „srbska ljudska stranka". Njen organ se bo imenoval „Srbstvo". Sedaj so na Ogrskem štiri srbske stranke. Volitev novega dunajskega župana se bo vršila bržkone dne 28. aprila. Masarykova ali češka napredna stranka se hoče reorganizirati. Začele so že priprave za revizijo programa. Rezultat te revizije bo predložen strankinemu zboru, ki se bo vršil to leto. Senzacijonalna aretacija. Z Dunaja poročajo: Policija je aretirala Ludvika bar. Possingerja, sina bivšega deželnega glavarja v Lincu. Aretacija se je zgodila na zahtevo monakovske policije, ki zasleduje Possingerja radi goljufije v znesku 150 000 kron. Nuncijatura v Berolinu. Nemški listi poročajo, da je imel obisk nemškega državnega kancelarja v Rimu vspeh, da Sv. Stolica v najkrajšem času ustanovi v Bero-linti nuncijaturo. Domače vesti. „Slovenčeva" nehotnetnost. „Slovenec" prinaša v svojem izdanju od minole sobote trojico notic pod naslovi: „Ploj molči!" — „Edinost" tudi molči" in dr. „R y b a r t u d i molči". Misli namreč na sklepe „Zveze Jugoslovanov" ozirom na vseučiliŠko vprašanje, ki jih pa — kakor razvidno iz našega včerajšnjega izdanja — v resnici niti — ni bilo ! Vsi molčijo — kriči „Slovenec" s ko-rajžo, ki je posebno v tem slučaju preka-rakteristična za sovražtvo ljubljanskega lista do — resnice. Kajti v isti številki prinaša „Slovenec" tozadevno izjavo dra. Rybara, o kateri pravi — da je mera farizejstva do vrha polna — da jo jemlje z zadoščenjem na znanje. Se hujšo nehonetnost je zagrešil „Slovenec" v svojem sobotnem izdanju. Pravi, da molčimo, da-si je imel že v rokah naše izdanje od sobote zjutraj, kjer mu odgovarjamo v daljšem članku na uvodnem mestu. Morda bi utegnil kdo misliti, da pri „Slovencu" niso še čitali naše omenje številke. Ali proti temu domnevanju govori dejstvo, da „Slovenec" polemizuje proti notici „Slovencu" na uho" v isti naši številki. Če je tako dobro čital malo notico, je jednostavno izključeno, da bi bil prezrl cel članek z debelo tiskanim naslovom: „Vseučiliščno vprašanje in „Slove n e c".. V teh dveh slučajih je prišla nehotnetnost „S 1 o v e n č e v a" do drastičnega izraza. Kdo se je ujel ?! Na našo notico v sobotni številki pod naslovom „Slovencu na uhoa, prihaja ljubljanski list s praznim izgovorom, da je tržaška podružnica „Gospodarske zveze" zato poslala trgovcu g. Gre-goriču laško pismo, ker se je gotovo kedaj laški podpisal. To je naravnost drzna izmišljotina in nas je rečeni trgovec naprosil, naj izjavimo v njegovem imenu, da se v svojem življenju ni nikdar podpisal drugačnim nego slovenskim pravopisom, Sicer pa bi niti ne trebalo te izrecne izjave za vse one, ki našega Gre-goriča poznajo. „Slovenec" je jednostavno hotel z lažjo na škodo značajnega poštenjaka pokriti narodni greh svojega lastnega deteta. Grdoba tega postopanja je tem huja, ker voditelj tržaške podružnice „Gospodarske zveze" prav dobro pozna g. Gregoriča še iz onih časa, ko je neprestano rohnel proti oni, ki izdajamo svojo narodnost s tem, da Edinosti" da je premalo radikalna in preveč; vzgajamo svoje otročiče v tujem jeziku. roko nanj, in me vprašala, da-li je to oni, ki mi ga je Tilka po đonila pred nekaj tedni! — Tilka?! — sem zaklical, kakor prebujen iz motnega sna v brezupno resničnost. Gospa je molčala in samo kimala ves čas tako skrivnostno, kakor v oni burni noči, ko sta razsajala zunaj vihar in nevihta, ki sva jo prečula ob umrli Tilki... Besede gospe Rupnice so mi dirnile kakor bridka, strašno bridka obtožba in kakor novo smrtno oznanilo. Tilkc in fantoma je bilo konec ! Ko so nesli krsto previdno doli po mi je bilo, kakor da mrtvih bitij k večnemu ozkih stopnicah, spremljam dvoje počitku. — — — Uboga Tilka, ki je stala sama sebi na ftoti, ki si je bila lastna ovira!!! — sem vzdihoval ves prevzet od zagonetne zataje- vanosti mlade dekliške duše.-- Vsi so me gledali v moji strašni, nepopisni bolesti za umrlo devojko... gledali začudeno, in so zmigavali z glavami začudeni nad globoko žalostjo in čuvstvovanjem tujega komedijanta. O, saj niso vedeli, kaj sem nesel k pogrebu... (Zvršetek.) — farškaM Kdo se nego „Slovenec", ki je zopet pokazal, kako treba taksirati tisti njegov narodni radi-kalizem, s katerim se ponaša po...... potrebi. Prepovedano slovensko govoriti. — Minuli torek vršila se je pred tukajšnjo obrtno sodnijo razprava vsled tožbe, ki so jo vložili proti mizarskemu mojstru Ivanu Maritati-ju njegovi pomočniki Ignacij Maline, Josip Tehavec, Ivan Pasi in Fran Stopar, ker jih je odpustil z dela edino-le zato, ker so med delom govorili slovenski med seboj, 0 čemer 5mo mi že parkrat poročali. „Piccolo" ima o tej razpravi poročilo, ki je prikrojeno po stari navadi, tako, kakor je to njemu prav. „Piccolo" poroča namreč, da so delavci tožili Maritatija, ker jih je odpustil brez odpovedi, zato, ker so kljubu prepovedi gospodarja govorili na delu med seboj jezik, ki mu ni poznan. Toženec se je izgovarjal, da jih je odpustil proti redni odpovedi, davši vsakemu enotedensko plačo. Odpustil da jih je, ker so zanemarjali svoje delo in govorili jezik, katerega on ni razumel. Ker je Kotar dal tožencu že preje potrdilo, da je popolnoma plačan, je umaknil tožbo, dočim se je Pasi poravnal proti odškodnini 7 kron. Maline in Tehavec pa sta vstrajala pri zahtevi, da se ju namesti nazaj v delo. Zbog tega je bila razprava pre-nešena na dan 1. aprila. Tako poročilo v „Piccolu". Soditi po tem poročilu, seveda tožitelja Maline in Tehavec nimata prav, ker ima vsak gospodar pravico, da odpušča svoje delavce kadar hoče in kakor mu drago po predidoči odpovedi. Ako je bilo torej res, da je hotel Maritati plačati odpuščenim delavcem enotedensko plačo, bi tem pač res ne preostajalo druzega, nego da vsprejmejo denar in — molče. A stvar je v tem slučaju vsa drugačna. Omenjeni delavci so bili že dlje časa zaposleni v Maritatovi delavnici. S 1. marcem pa so že omenjeni delavci napravili z Maritatom pogodbo za akordna dela, ki bi imela trajati do 10. maja. Bogsigavedi s kakega razloga pa so našli — sami Slovenci — kmalu potem na zidu neko tablo z napisom, v katerem se zahteva od delavcev, da morajo italijansko govoriti med seboj. Pomočniki pa so mu odgovorili, da si oni ne puščajo prepovedati, da ne bi govorili v svojem materinem jeziku. Zahtevali so pa obenem odstranitev one, za njih ponižujoče table. Ker se torej delavci niso hoteli ukloniti, so našli dne 19. m. m. ko so pri-i- i na delo, zaprto delavnico in Maritati je 1 javil, da so vsi odpuščeni; hotel je izplavati vsem enotedensko plačo in zahteval zato povračilo pismenih pogodb. Kotar se je dal tudi res pregovoriti, da se je zadovoljil z enotedensko plačo in izročil Maritati-ju pogodbo. Pasi se je poravnal pred sodnijo, dočim zahtevata Malnic in Tehavec izpolnitev pogodbe, to je, pravico, do izvršitve pogojenega akordnega dela, ki bi imelo trajati, kakor Že rečeno do 10. maja tega leta. Menda ni potreba še kakega posebnega komentarja, ker je vsa zadeva pač jasna£da bolj jasna ne more biti. Obenem pa nam kaže ta slučaj, kako daleč sega fanatizem nekaterih pritepencev, ki nam bi hoteli braniti na naši zemlji, da ne smemo govoriti v svojem jeziku. Umeje se, da mizarja Maritati prav posebno priporočamo našim ljudem. S Školja. Prejeli smo: Vašemu „Izletniku", ki se je potrudil na dan sv. Jožefa k nam, mi je odgovoriti par besed v svoje in sosedov opravičenje. Otroke, ki jih je dopisnik čul govoriti laški, niso sinovi in hčere domačinov Vr-deljčanov. Našim domačinom bi se lahko očitalo to in ono, a da bi njih otroci govorili laški med seboj — to izključujem. Sramoto v tem pogledu nam delajo priseljeni „bratje" alla mesar Konjedic, ki je doma v Šempasu na Goriškem. Njega otroci: Norma, Galiano, Toselli, Gagliardo, Verdi in Nerina širijo po Školju laščino in to s pomočjo soproge-matere, ki je doma z — Bovškega! Ta človek je prišel k nam na Školj tako le: g. Stanko Godina je želel imeti na Školju slovenskega mesaija. Obrnil se je do mesarja g. Zadnika in ta je pripomogel Ko-njedicu, da je prišel na Vrdelco. Priporočil ga je in založil, meneč, da bo mož vsaj hvaležen za storjene mu dobrote. Prišel je in si dobro opomogel, a v zahvalo slovenskim Vrdalčanom, ki so ga podpirali, nas zdaj izziva, zaničuje in žali! „I ščavi no manja che boba o pur un pocco di carne ordinaria". [Slovenci (Sužnji) jedo samo manj vredne jedi, ali pa le malo mesa najslabejše vrste]! „Edinost" je že oprala tega šempa-skega Kalabreža, a zastonj! On je odprl svojo podružnico nasproti „Narod, domu" pri Sv. Ivanu in Slovenci ga tu in tam lepo podpirajo in redijo njega in njegove Ga-liane! To so oni stebri lahonstva, ki jih Vzdržujemo mi in s tem redimo gada na lastnih prsih. Toliko sem hotela povedati za danes, da se ne bo mislilo, da smo mi domačini j Enkrat pozneje počešem še druge prije torej ujel ? Nikdo drugi,! seljence, ki ne delajo časli narodu iz katerega izhajajo I \rdeljcanka. Tržaški Slovenci leta 1848. Tozadevnemu predavanju gospoda profesorja IleŠiča v naši gledališčni dvorani so mnogoštevilni poslušalci sledili z največim zanimanjem. Kakor velezanimiv prispevek k snovanju tržaških Slovencev prinašamo tu nastopni oklic takratnega „Slavjanskega društva" : POVABLJENJE k sedinjenju slavjanskiga družtva v Trstu. Mnogi v Ters+u živeči Slavjani so družtvo z imenom „Slavjanski zbor v Terstu" osnovati sklenili, v ktero brez ozira na razne slavjanske narečja vsaki Slavjan stopiti zamore. Namemba tega družtva hoče biti: a) Dvignenje slavjanstva v Austrii po mogočnosti na nar višji stopnjo izobraženja po vodilu slobode, enakosti in bratinstva. b) Zagotovljenje in bramba ustavnih naprav na potu enacih pravic vsih austri-janskih narodnosti. c) Vzajemnost, približavanje in pora-zumenje vsih kolen velikiga slavjanskiga naroda. d) Podpiranje Cesarstva in ustavniga prestola. K dosežbi te čvetere namembe bodo udje imenovaniga zbora a) v primernimu pohištvu se družili, b) novine in časopise vsih slavjanskih narečij, zraven dnevnike drugih jezikov, tudi veljavne zemljopise in slovnike v izbornih izbah k občinski rabi vsakiga uda pripravljene imeli. c) po mogočnosti podučenje slavjanskih bratov te dežele širili. Vsaki ud plača na leto 12 fl. in sicer zaporedama za pol leta naprej ; zunajni, ne v Terstu živeči udje plačajo polovico, to je 6 fl. na celo leto. Radovolne darila k osno-nanju tega zbora se bodo zahvalno prejemale. Povabimo tedaj Slavjane in prijatle slavjanstva v Terstu in zunaj Tersta v slavjanski teržaški zbor. Pristop naj blagovolijo zapisaje imena in prebivališta na pričijoči list uterditi. Kakor hitro bode 200 v Terstu živečih udov podpisanih, se bo v splohni seji vsih zbornikov sklenilo, jeli če družtvo čitavnica, ali večji zbor širjega namena biti. ODBOR SLAVJANSKIGA DRUŽTVA V Terstu dana 23 Kozaperska 1848. * * * Kakor za tedanje razmere značilno okolnost navajamo še, da je bil ta poziv razglašen v štirih jezikih: v slovenskem, hrvatskem, italijanskem in nemškem jeziku. Odmev izza demonstracij za slov. šole v Trstu. Nedavno smo poročali, da sta bila 27. jan. t. 1. pred dež. sodnijo kaznovana dva mazinjanca in sicer Magrini na 10 in Cosmini na 2 meseca težke ječe, ker sta napadla oziroma streljala dne 5. decembra m. 1. na Slovence, od katerih je bil tudi Marč težko ranjen. Državni pravnik pa se ni zadovolil s to kaznijo, marveč je vložil proti kazni, prisojeni Magriniju, pritožbo na višjo deželno sodnijo. Vsled tega je višja dež. sodnija razveljavila prvotno obtožbo in je povišala Magriniju kazen od 10 na 16 mesecev. V blaženje pomanjkanja krme po okolici. Javili smo že, da je dalo c. kr. namestništvo na razpolago svoto 1800 K v blaženje pomanjkanja krme po naši okolici. Da se izogne vsakemu morebitnemu nespo-razumljenju, javlja naša kmetijska družba za Trst in okolico, da je prejela v stvari od c. kr. namestništvenega svetnika nastopni odlok: Predsedništvu kmetijske družbe za Trst in okolico v roke gosp. predsednika Ivana Goriup~at na Opčinah. C. kr. namestništvo je dalo z odlokom 31. XII.-09 štev. II-7-474.-09 na razpolago tega urada iznos 1800 (tisoč osemsto) kron iz sredstev, dovoljenih od c. kr. ministerstva poljedelstva za zlajšanje posledic pomanjkanja krme. Z odlokom 14. t. m. štev. 11-13. III.-10 je c. kr. namestništvo dalje naznanilo, da proti porabi preostanka podpore iz 1. 1909 v znesku 769 K 14 stot. v isto svrho ni nobene zapreke. Odobrujem ob tej priliki predloge tega predsedništva z dne, 24.11-10 štev. 399, da se namreč razdeli gori navedene svote sorazmerno po številu živine s sodelovanjem načelništev sedmerih zavarovalnic goveje živine in brez obzira na to, je-li potrebnež član ali ne dotične zavarovalce in sicer: 1. Zavarovalnici v Bazovici s Padričem in Gropado, ki imajo skupaj zavarovane in nezavarovane živine . 666 glav K 720 2. na Opčinah z Banami in Ferlugi živine .... 534 „ „ 600 3. v Trebčah živine ... 215 w „280 4. na Prošeku s Konto veljem živine 244 „ „ 300 v Sv. Križu živine . . 122 „ „180 v Škednju s Sv. M. Magdaleno sp. in gor. živine 244 „ „ 300 7. v Lonjeru živine . . . 124 „ „ 180 5. 6. Skupaj živine 2149 glav K 2560 V prigibu pripošljem imenike onih kmetovalcev, kateri so v resnici podpore najbolj potrebni za daljne poslovanje. Temeljem namestništvenega odloka z dne 31.XII.-09 bi bila naloga zavarovalnic goveje živine, da naročajo krmo na debelo, ter jo razprodajajo potrebnim kmetom pm ceni, ki je nižja nego tržna. Brezplačna podelitev krmCje dovoljena samo v slučajih posebnega obzira vrednih. Kmetovalcem, kateri nakupijo krmo, določeno za olajšanje pomanjkanja, je strog* prepovedana daljna razprodaja. Ako bi se pripetile zlorabe, bi se moral# proti dotičnim postopati, ne glede na morebitne kazenske nasledke. Svoto 1800 kron naj se pri podpisanem vzdigne. O porabi skupnega iznosa 2569 K 14 stot. se ima svoječasno predložiti redn* izkazani račun. Dr. Fabrizzi. Skupna prireditev štirih tržaških slovanskih društev. Preveselo vest moramo javiti danes z radostnim srcem vsej slovanski tržaški javnosti. Bratska društva Slovanska Čitalnica, Češka Beseda, Dalmatinski Skup in Srpska Čitaonica segla so si — prvič v vsej dobi njihovega obstanka bratsko v roko in združeni odbor teh bratskih društev je sklenil jednoglasno in z navdušenjem, da priredijo vsa ta društv« še to sezono in sicer dne 16. aprila t. 1. v koncertni dvorani „Narodnega doma" skupni veliki javni koncert z vrlo izbranim vspore-dom. Natančni vspored tega interesantnega koncerta prinesemo čimpreje ! Za danes izražamo svoje veliko veselje in zadovoljstvo na tem, da so Slovanska Čitalnica, Češka Beseda, Dalmatinski Skup in Srpska Čitaonica, takorekoč kakor pred-stavitelji tu v Trstu bivajočih pripadnikov vseh slovanskih narodnosti končno stopili v ožji bratski stik I Opozarjamo vso slovensko javnost že sedaj na to uprav redke prireditev ter želimo bratskim društvom na njihovem rodoljubnem podjetju kar najve-čega vspeha! Predavanje N. D. O. V soboto, dne 2. t. m. priredi N. D. O. javno predavanje v svojih društvenih prostorih v ul. Lavatoi® št. 1. Začetek točno ob 8. zvečer. Predaval bo g. Krivic, učenec Masarykov, o predmetu: Masaryk in njegovi življenjski nazori. Dandanes, ko vesoljni civiliziranci slare šestdesetletnico tega slovanskega veleuma, je tako predavanje gotovo ne samo popolnoma upravičeno, temveč naravnost potrebno, saj je vendar treba, da se naše občinstvo nekoliko natančneje seznani z možem, ki je bil predmet že toliki slavi in hvali, pa tudi tolikim ostrim napadom. Dvignil se je celo stari sivolasi modrijan v Jasni Poljani, Tolstoj, da častita svojemu soborilcu za pravo človeštva na njegovi šestdesetletnici, nebroj častitk je sprejel slavljenec, in ravno tako so ga tudi ob tej priliki njegovi nasprotniki oblili z gnojnico svojih sumničenj in obrekovanj. Prepričani smo, da bo naše občinstvo pokazalo največje zanimanje za tega velikega slovanskega učenjaka in misleca ter se udeležil« predavanja v najobilnejšem številu, da čuje iz ust učenca, kak je njegov mojster in kaki so njegovi življenski nazori. Pričakujemo torej najobilnejše udeležbe in to zlasti s strani delavskih slojev, katerim je bil Ma-saryk vedno in vselej najiskrenejši prijatelj. V tečaj za aspirante na mesta poročnikov in kapitanov za dolge vožnje se je pričelo vpisovanje dne 30. marca na ravnateljstvu tukajšnje trgovske in navtične akademije. Pouk v rečenem tečaju se prične dne 1. aprila 1910. Onim kandidatom, kine bivajo v Trstu, dovoli naučno ministerstv® podpore, za katere je že razpisan natečaj. „Chantecler" v Trstu. Kakor smo poročali včeraj, pride v Trst iz Pariza družba francoskih igralcev, ki uprizori tu „Chantecler", živalsko dramo Edmonda Rostanda, v kateri nastopajo ljudje preoblečeni v razne živali, kakor petelina, fazana, kokoš itd. Igra je doživela v Parizu in v drugih kra-jik vsled svoje originalnosti prave triumfe. Iz Pariza so se napotile istočasno tri igralske družbe, ki bodo uprizarjale Chan-teclera po vsej Evropi. Ena teh družb pride tudi v Trst, kjer uprizori to predstavo 11. aprila v Politeama Rossetti. Proti mučenju konj. Društvo za varstvo živali razpošilja okrožnico, v kateri se obrača na oblastnije, vozniška podjetja, časopise in na prebivalstvo sploh, naj deluje z vsemi silami proti mučenju konj, ki se vrši pogostoma po ulicah Trsta in ki raeče slabo luč na naše mesto. Mi bomo tozadevna, hvalevredna prizadevanja društva vedno radi podpirali, kolikor bo v naši moči. Društvo ima svoj sedež v ul. deHe Acque 5. Novačenje. Dne 29. t. m. je bilo pozvanih na novačenje 220 nabornikov, od teh j h je prišlo 209. Potrjenih jih je bilo 40. od teh 2 za vojno mornarico, 26 jih pa uvrstijo pozneje v četne oddelke, 21 jii pride v nadomestno rezervo. Včeraj je bilo pozvanih 210 nabornikov, Od teh se jih je odzvalo 198. Potrjenih je bilo 21. Tržaško podporno in bralno društvo uljudno vabi vse gg. odbornike in njih namestnike k jako važni redni seji, za daaes v četrtek ob navadni uri. V Trstu, 31. marca 1910. „EDINOST" št. 89. Stran BI Tržaška mala kronika. Radi tatvine je bila včeraj na zahtevo gospe Elize Comel aretirana Marija Zeiler, ki jej je lansko leto, ko je bila pri njej v službi, ukradla dva zlata prstana in par uhanov v skupni vrednosti 28 K. Zeiler je tatvino priznala. — Včeraj popoludne je bila v manufakturni prodajalnici L. Butti-ja na Korzu aretirana neka Antonija Sluga, ker je neki kmetici ukradla 28 K. Hotel se je voziti zastonj. Na par-niku avstrijskega LIoyda „Karlsbad" so pred včeraj aretirali nekega 19-letnega Alighi Antali-ja iz Bejruta, ki se je bil v Aleksan-driji skrivaj vkrcal na omenjeni parnik in so to zapazili še le na visokem morju. Zlomil si nogo. V mestno bolnišnico so vsprejeli včeraj 32-letnega zidarja Ivana Bizjaka, stanujočega v ulici Piccardi štev. 2, ki si je na delu zlomil levo nogo. Poskus samomora. Včerajšnjo notico pod gornjim naslovom nam je popolniti v toliko, da so Antonijo Križan izvlekli iz morja finančna stražnika (ne mornarji!) Ve-likonja in Drobič in stražnik Spate. Loterijske številke, izžrebane dne 30. marca: Praga 24 48 12 66 6 Lvov 89 67 32 70 31 Koledar in vreme. — Danes: Modest šk. — Jutri: Hugon šk. $ l Temperatura včeraj: ob 2. uri popoldne -f- 8° Cels. — Vreme včeraj: deževno. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura hladna. V začetku slabo vreme, potem bolje, Naše gledališče. V nedeljo 3. aprila se bo po dolgem času zopet enkrat uprizorila na mnogostran-ske želje narodna igra s petjem in godbo „DESETI BRAT". Za ponedeljek 4. aprila pa se ponovijo prvič tako dobro uspeli „PROSTOZIDARJI". Tržaška gledališča. FENlCE. Danes druga repriza Falio ve operete „Ločena žena". (Die geschiedene Fran). Društvene vesti. Pev. dr. „Adrija" v Barkovljah priredi v nedeljo 3. aprila veliko vrtno veselico, ki bo, kakor je sklepati iz programa, nadkri-lila daleč vse prejšnje prireditve v Barkovljah in tudi marsikatero v tržaški okolici sploh. Na programu je vojaški orkester, dvospev basa in soprana, mala „opereta", igra, narodne in umetne pesmi, vsega skupaj 15 točk. Veselica je popoludne, vsakdo se lahko malo sprehodi in zvečer je lahko zopet v mestu. Plesni venček prirede v soboto 2. aprila v Sokolovi telovadnici naše vrle „Sokoliće". Ples bo vodil g. prof. Umek. Vstopnina 1 K. Čisti dobiček je namenjen družbi CMD. Čitalnica pri sv. Jakobu naznanja, da uprizori od nedelje naprej vsako drugo nedeljo predstavo v dvorani „Nar. doma" pri Sv. Ivanu in sicer 10. in 24. aprila, 8. in 22. maja, 5. in 19. junija. Prva predstava bo 10. aprila z opereto „Čevljar baron". Objednem se „Čitalnica" najsrčneje zahvaljuje si. občinstvu za vdeležbo na pred-siavi „Divjega lovca" na velikonočni ponedeljek. Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu priredi v nedeljo dne 3. aprila svoj prvi „Vijolični večer". Iz prijaznosti bo sodeloval moški zbor pevskega društva „Kolo". Na vsporedu bodo: I. Petje narodne pesmi (spremlja godba), II. „Dobro došli! Kdaj pojdete domov?", igra v enem dejanju. III. Srečkanje in ples. Med zabavo in plesom bo poslovala šaljiva poŠta. Darove za srečolov vsprejemata društveni sluga in g. L. Gradnik, Via Tiziano Veccelio št. 4. Svetoivanska podružnica CMD bo imela glasom soglasnega sklepa občnega zbora v ponedeljek 4. aprila ob 4. pop. konec istega s predavanjem prof. dr. I. Mer-harja in malo predstavo v prostorih „Gosp. društva" na Frdeniču. Nastop „Vrdeljskega Sokola" bo v nedeljo 31. t. m. ob 5. uri pop. Tolike živinske moči in tolike delavnosti ni izvestno razvil še nobeden Sokol kakor Vrdeljski. Niti ne šteje dveletnega obstanka, pa se je že vdeležil nastopa v Ajdovščini, na Opčinah, pri Sv. Ivanu in sedaj bo imel zopet nastop v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu. To mlado, čilo društvo zaslužuje naše simpatije in priznanja, zato bodo gotovo vsi ljubitelji naše mladine prihiteli v nedeljo popoludne, da je s svojo navzočnostjo spodbudijo k trajnemu in vspešnemu delovanju. Na svidenje v nedeljo in sokolski „Nazdar"! DAROVL — Svetoivanski cerkveni pevci zbrani v prijateljski družbi darujejo svetoivanski podružnici C. in M. Kron 7*40 ter obsojajo skrajno nesramno pisarjenje „Slovenca" o naši šolski družbi in obljubljajo, da jo bodo od sedaj naprej krepkeje podpirali. — -Vrdeljskemu Sokolu" je daroval g. Albert Šušmelj 1 K. — V osmici g. Antona Sancin - Drejač v Skednju nabrali veseli gostje za tamošnjo podružnico CMD, 5 K 60 stot. — Škedenjski diletantje priredili igro „Cigani" in darovali od čistega dobička 50 K škedenjski podružnici, ostalih 25 K pa za ljudsko knjižnico. — Pri botrinjah Jakoba Sancin je nabral g. Josip Sancin p. d. Voko K 6 50 za podružnico sv. Cir. in Met. v Škednju. Za žensko podružnico C. M. družbe je podaril g. Jajčić v protest proti „Sloven-čevi „Ciril-Metodariji" 2 K z vsklikom: Bežite izdajalci, kralj Matjaž je vstal nad vas 1 Za svetoivansko podružnico CMD je nabral g. Kariž v Lonjerju na osmici Čok-Pušar zato, ker je mali Švab krasno-slovil „Sokol" in „Slovenska šola" kron 9. Nadalje je v isti namen daroval pri poračunjenju vina g. Albert Šušmelj 1 K. Skupaj K 10. Nar. del. organizacija. Jako važen sestanek sklicuje N. D. O. v svojih prostorih jutri dne 1. aprila ob 7.30 uri zvečer. Vabljeni so za gotovo vsi odborniki strokovnih in krajevnih skupin ter členi N. D. O. Ker je sestanek velike važnosti za N. D. O. je upati, da se vdele-žite istega polnoštevilno. Narodni slov. delavci v svobodni luki organizirani pri N. D. O. priredijo v nedeljo, dne 3. aprila svojo narodno veselico s petjem itd. v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Program je tako obširen. — Začetek ob 5. uri pop. Vstopnina za možke 30 nč., za ženske 20 nč. Vabljeni so vsi naši delavci, da se udeleže omenjene narodne veselice. Vesti iz Goriške. x Tržaška cesta se nahaja v takem stanu, da je prava sramota za našo mestno upravo. Že pred meseci je dal magistrat izkopati obcestne jarke in vsakdo je pričakoval da se čim prej pokrijejo. A, kaj še! Po tolikih mesecih so jarki še odprti, voda se nahaja v njih, ki že od daleč smrdi in oku-ža tamošnjo okolico. Nihče se ne gane, dasi je tako postopanje naravnost kažnjivo. Pa tudi je ni ceste v Gorici, kjer bi bilo toliko prahu, kakor na tržaški. Povsod se vsaj nekaj stori, a ta cesta, dasi se nahaja skoro v središču mesta, se kakor nalašč zanemarja tako, kakor bi to bila kaka poljska steza. Je pač to, da ne stanuje ob tej cesti noben mestni starešina, ki bi vplival in reklamiral na magistratu za odpravo teh Škan-doloznih nedostatkov! Na belo nedeljo uprizori pevsko društvo „Lipa" v Plaveh v prostorih g. Križ-nič krasno nar. igro s petjem „Zaklad". Ta igra, polna krasnih prizorov, v pravi narodni noši, mešan in moški zbor, po predstavi razne zabave, posebna novost „ribji lov", vse to privabi gotovo obilo občinstva, da poleti v romantične Plave ob Soči, komaj četrt ure oddaljene od Gorice. Odvetnik Pr. Igo Jane naznanja, da je odprl v Postojni svojo pisarno. t Mihael Lah star 70 let, je umrl včeraj popol. po kratki bolezni previden s svetotajstvi za umirajoče. Od žalosti potrti sinovi Ivan in Anton, soproga in drugi sorodniki naznanjajo britko izgubo prijateljem in znancem. Pogreb se bo vršil v petek 1. aprila ob 4. uri iz hiše žalosti pri sv. Mar. Magd. spodnji št. 271. Sv. M. Mag. spodnja, dne31.|3|09. talnlote rodbina. Odlikovana pekarna in slai i zlato kolajmo ln krilcem na mednarodni obrtni raastavl ▼ Londona 1909 Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 oS,,"d~ trikrat na dan svež kmh. Prodajalnica e tudi dobro preskrbljena z vsako vrstil«! Mikati Cebno za čaj; im% razne fina vina In likeri« v buteljkah in deaertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi aajtlaejša »oko Iz najboljših mlinov pa najnižji ceni BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se '.a obilen ohiflk z odlirnim aD' St vanje .i Vinko Skerk VELIKI DOHODI Za LETNO SEZONO JOSIP SPEHAR TRST, ulica S. Caterina §tev. 9 -- Piazza Nuova je bogato založena z veliko izbero «*- zadnjih DOVOStl Za LETNO S0ZOIIO po J ako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGa. Izbira srajc, omtnitoT, »v atnm. zaoesKc itd. - Na že^n se fižitlajn uzorci- □ t Za Trst in okolico |j r a jako lukrattvnega podjetja na Reki. Proti dobri proviziji. Ponudbe na „Inseratiii oddelek Edinosti ' ulica Giorgio Galatti 1* pod „Podjetje štev. 512". □ Pravkar je izšlo v najinem založništvu: Cvetko Golar: PISANO POLJE 8°, 114 strani. Broširano K 180, vezano K 2 80. Golar nam mudi s to knjigo zbirko pesmi, polnih ubranosti in toplega prirodnega čuta, ki jih bodo gotovo povsod radi čitali. Ovitek in velike začetne črke je narisal M. Gaspari. V Ljubljani, meseca marca 1910. Ig. plem. Kleinmayr & Fed. Bamberg, založna knjigarna. PLAČILO TUDI NA OBROKE. Jakob dub in »k y TRST Bar r i era 34, II. nadit. TRST VELIKA IZBERA IZGOTOVLJENIH OBLEK Z k GOSPODB in man u fakturnega blaga po Jako smernih oenth. PLAČILO TUDI NA OBROKE. Tovarna cevi in cementnih plošč, te raco v, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa ^ristifle (Jualco - Crst ulioa San Servoio štev. 2 Telefon 21-42. Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trstf ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano ST „Ril' Rlpinista" K STIflMO štev. 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik ? te trgovine je rodom teh in govori vaš lepi L jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine ^^za hribolazce in potovale« sploh. udani D. Rrnstein. Specijaliteta: uanjatl »redmeti kaker ■a primer: kovdegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeiler na Dunaja redmeti pripravni za darila. - Nepre-■oćljivi anjleškl ulašćl tvrdk« 8ou«h-tof P. Fraakenateln & Sena. ■■■■■ LekK A. aferrv balzam == (postavno obvarovan) ■ Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko. Učinkuje proti želodčnim krčem, na petju, slabemu pribavljanja, kašlju, pljučnim in pranim boleznim, zagrljenju itd. — Čisti rane, ublažuje bolesti, 12 . malih ali 6 dvojnih Bteklenic, ali pa velika posebna steklenica K 5 Lekarnarja Antona TMerry pristno mazilo Iz VRTNIC (CENTIFOL1UM) zanesljivo učinkuje pri otekliaah, ranitvah, vnetjih, 2 lončka •ar K 3 60. -EM N alovlja se na lekarno: " ■ i— « o«w».j4» od ub leuruu . A. THIERRY, PREGRAOA pri ROGATCU - D«bl " v w i>fc«maii Via Malcanton št. 9 KONKURZNA MASA :: MACCARI A PROSS K je odločila k popolni likvidaciji in prodaji na drobno vsega ob-stojcCega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE ang!., franc. in domačega.' TRST, Vi« Malcanton it«w. 9, TRST Stran IV. »EDINOST« at. 89. V Trstu, dne 31. marca 1910 RESTAURACIJA PA88EGGIO 8ANT' ANDREA fttv. 36. Toči Izvrstno p»vo. vi«o vrst« Dobra kuhinja Velika dvorana in posebna B CplfflfAf M**1 '■•tal* soba u društva n: It LlJUvCl. stilno Alla st-lti Ml AIITIOIICflMPI ELIJI":: Trst Rusjanov vzlet. Na velikonočni ponedeljek se je imel vršiti na Velikih Rojah vzlet Rusjana z njegovim areoplanom, kakor smo ob svojem času poročali. Ob napovedani uri je pričelo ljudstvo romati na Vel. Roje v takih množinah, kakor bi poprej pač nihče ne bil pričakoval. Težko je bilo prešteti ogromne množice; menimo, da se je zbralo na Rojah nad 5000 ljudij. Prišli so iz Trsta, in naše okolice, pa tudi iz najbolj oddaljenih krajev naše dežele. Zastopana je bila vsa aristokracija goriška, športna društva, oficirji i. t. d. Vzlet bi in»el pričeti ob 3. uri pop., a ker je veter tedaj preveč nagajal, so morali gledalci potrpežljivo čakati do 6. ure. Ob tej uri je Rusjan končno zajahal svoj letalni stroj in se je spustil ž njim štirikrat v tek •d enega do druzega konca Roj. Do kakega vzleta pa ni prišlo izvzemši par sunkov, ki so pač dvignili stroj za kako sekundo dva metra visoko, a ni se mu posrečilo •stati v zraku. Projektirani vzlet se je takrat ponesrečil. Morda je kriv nevspeha Iahak vetrič, vendar, če take sapice stroj ne prenaša, potem me obeta vspehov. Možno je tudi, da je vplivalo in oviralo Rusjana brezumno pehanje nestrpne množice sem in tja, ker prejšnje dni pri pripravljalnih poskušnjah se je kil že dvignil nekaj metrov visoko in je bil tudi ostal nekaj časa v zraku. Da-si ni še vse upanje izgubljeno, da se Rusjanu vendar prej ali slej posreči kak vzlet, eno je gotovo t toliko gledalcev, kakor se je zbralo takrat, Rusjan pač ne bo več videl. Kaj primitiven je bil aranžma. Malce drugače si mora človek pač urediti predno s tako reklamo nastopa v javnosti pred tolikimi gledalci! Za vzdrževanje redu infanterija in orožništvo pač ni pripravno, posebno če nastopa v tako pičlem številu. Pri takih prilikah je na mestu edino kavalerija. Napovedane vojaške godbe ni bilo. Vstopnina se je pobirala po 2 K za prve in po 1 K za druge prostore. Mimogrede bodi pa povedano, da drugih prostorov — sploh j ni bilo! Slovenci, ki smo potrpežljivi in ki prav radi prispevamo tem načinom vsaj deloma k velikim stroškom, ki jih ima naš rojak s svojim letalnim strojem, pač radi take malenkosti s pregledavamo, ne pa tako tujci, na katere je to zelo nevgodno vplivalo. Nameravani vzlet je imel vsekakor tudi dobre posledice. Pred vsem je pustilo mnogoštevilno ljudstvo obilo denarja našim krčmarjem v Štandrežu, okoristili so se pa tudi izvoščeki in goriški tramvaj. Podružnica „Slov. plan. društva" za Ajdovsko-Vipavski okraj v Ajdovščini, | priredi dne 3. aprila t. 1. skupen izlet na | „Trstelj". Odhod iz Ajdovščine ob 11'50 i •lop, z vlakom. j Vabijo se vsi gg. planinci in planinke,; da se tega izleta udeleže v čim večem številu, ter da privedejo seboj svoje znance in znanke. V slučaju slabega vremena se izlet ne' bo vršil. _ Književnost in umetnost Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri kat. Jugoslovanih. Pod tem naslovom je izšla brošurica, v kateri je ponatisnjena razprava, ki jo je objavila „Edinost" pod naslovom : „Škofu Naglu v slovo". — Priporočamo to brošurico, ki se dobiva v tiskarni „Edinost" za ceno 30 vinarjev vsem oni, ki se zanimajo za predmetno vprašanje. Čisti dobiček je namenjen zgradbi novega šolskega poslopja pri sv. Jakobu. Razne vesti. Kje se dogaja največ samomorov ? Neki nemški list poroča, da se največ samomorov dogaja v Saksonski kjer prihaja jia en milijon prebivalcev 330, samomorov, v vsej Nemčiji 220 samomorov. Nemčijo v tem pogledu nadkriljuje samo Francoska, g kjer se dogaja 225 samomorov na milijon prebivalcev in Švicarska z 221. V Avstriji « znaša število 163, v Angleški 87, v Norveški •3, v Italiji 56, in v Rusiji 33, na Španskem samo 18. U najem se oddajo bicikli dvokoles :: 13 HALI OCLttJISS! MALI OGLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane be- I A , sede se računajo enkrat več. Naj- I ^k manja pristojbina stane 40 sto- • ^ 1 tink. Plača se takoj Ins. oddelku. I Odda se mebiirana soba pri slovenski družini 3 minute od južnega kolodvora. Ul. Ti araella 3, H n., vrata 8._300 Radi odpotovanja va, k'op, kopgiji i*d Naslov Edinost._519 Odda se t pa em mt-bhrana soba v ulici Gom merciale štev. 4. II. n. iOO Prodam za krčme več miz, stolic, veliko kuhinjsko omaro ter automat „Dalir oru ulica Ponrinna štev. 690, II desno. 520 močan dečeo, zmožen skladiščnih del. Nnvnoniam prijateljem in znancem, da rd-nd&llolljolll prem osmico d»ces na volk«- soboto. 'ločim izvrstno *ino, domaČega pridelka. Anton Švab, po domafc S»abar, 8v Ivan, na Bren režiji. 497 pne nnflopelrn n lesa I«bera mkovratnlb obloženih in oatraienlh pre 'motov ta bahavega ta J*lov9ga lesa Itd. Bogito izbera obložim - Lop&te za pekarle. CENE ZMERNE. CENE ZMERNE. a> co o "ra* o S «3 a> >o « o a. CO ]¥a obroke Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kostorts, ni. S. Glounnn! 16, L n. zra* en „BUF ET AUTOMAT1LO" < CD 3 CD (£3 —. N ca ca B9 CD —I fo C o POZ R! Skladišče ni v pri ličju. ampak v prvem nadstropju. POZiR! Skladišč* r:i v pritličju, ampak v prvem nadstropju. oNo [ z bogsto oprerco za vsaka Corso 49 vrstni pogreb. in prodajal jnico mrtvaških predmetov in vsa j kovrstnih vencev iz umetnih cvetlic j perle, porcelana — Velika zaloga voščeni sveč Prodaja na f?ebe*o >n drobno T - < r H. St biei ifi dru-} se ]9 preselilo na (Piaiza Goldoni) Tel. 1405 zaloga m šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. O svaldella i«delj»h In praznikih odprto do 4. popolad. Erpest Pegjap, Trst Ulica Caserma 19 (naspref kavarne Commercio) ■ - -^M^T ..^m- Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Vse vrste salami. Najflu. sir. Mast. Konserve. Praške in graške gnjatl. Razne klobase. — Moderno opremljen beffut. VedHO »veže D^EHEftJEVO PIVO. — KRAŠKI TEBAN. — Garantirana PRISTNA VINA iz prve vipavske vlnorejske aadrg* ŠAMPANJEC. - DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK. Gostilničarjem se daje primeren popust. n Prodajalna slanine: In: dellkates - z bnffetom ———— Bartolič & Plessing — Trst nllaa Šarili 22 (vogal hI ce S. Giorgio 5) Pivo Dr«-her. uležano in Ka'Serjevo. Španska rics iz Tbe Continental Bodeča Comoanj. - Dezerto* vica b la in taleča iz kleti ptinca Lichtensteiua v Feldsln gu in grofa Lantierija t Vipavi. Vai.ki d*t knhbnH gojat, štarjelska gnjat in razno*rsfa e a'flniut Sveže turovo maslo iz planin ia Ubran sir. K K 8 Jure Karaman Zaloga vina: V. Tintore lO. Gostilne: Via Scorzeria 4 in V. Valdirivo 14. Gosp. Jure Karaman iz Kr la (Jesenice) Dal • a« ija i; lož 1 je na zidnji mednarodni razstavi v Parizu avoja izvrstna dalmatin akn vina (črno, belo, opolo in refošk) in bil odlikovan z diplomo /l»te kolajne in ćant- nim križcem (Diplome de Mćdaille d' or avec Croix d' Honneur du Mćrite. Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCHSE (ex drug Dragotina Vekjeta) TrSt prodaj?D.*Vekjdt) COfSO StCV. 36 Bogati izbor zlataoine, srt^rnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupojc in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. UMETNI ZOBJE Plombir&Djo zobov Izdiranje zobov brez S vsake hoiečme Pr, J. (?rmak! V. Tuscher :: zobozdravnik :: kcncesij. zobni tchaiV. - TRST - ulica deli * Caserma št 13, II. n. fjj ; Nad 4Q-le;Bii vspeti ; nad 40-leE:ii vspeH. I ^ | PASTIGLIE PREhr'DINI I K3 od ogolunjene sladie fiko Jo. ^ i ■B Izna ditelj in m at li P. PR ENDI NI v Trsia. ^ \ ::: Zd avniško priperećeno proti ::: [ grlobolu, kašlju, hripavosii, kataru. s Podeljuje pevcem in g vorniiom tisi glas. Zaloga v lekarni P. PRE&DINI in t ?s;H DolišiH leSanian v Trsta in Evropi. Zahtevajte vedco „i astiglle Prendtal". lliiin je aaTjiTniaiilaT f Oiuseppe ^risi o O O F* o o Uvoz in izvoz jajc in perutnine — Izključna prodaja perutnine — Trst - ulica Campanile St. 15 a-vi i Alberti : VEDNO VELIKI DOHODI : Q gj kokoši. Specijaliteta: letošnji plščunel ^ ^ za pečenje iu praženje. Poulard««, r (stare tri leta>, kakor tudi PURANI, jpj ooouooeoo ;000?5v. Za/oga izgotovijenih oblek In — manifakturnjga olcga Al Moiidoi OO Preseljena iz Barriere št. 33 v nI deli* Ustri ste;. S (Sv. Jakcb) p ▼elika labt-rm m«Akih, d«*kih in otroSah o- blt^k. Z»lo«n kfaiga ut ohltke po mvi. Srajce ' ■ćeđnje kluie, nogovlee, pleteuine, ovratalki lil« »peatHiki, ovratnic itd. itd. t begati teberl. Zaloga najboljših modrih, rume- ■ nih in belih jop za mehanike itd. Spee^aliteta: hlai« za delavce. Vse po najzmernejiih cenah. itOiEL KALKAN 70 soby elektr. razsvetljava, lift, kopelji L KOGL. HOTEL KALKAN