120. številka
Trst v ponedeljek t. maja 1905.
leča;
ter Iz&aifc vsaki d&s. M
r- fiiar in prazrurib r. 5. uri. vn tmnedelikih ob
uri :tun;.
■ ftmii-r.f številk«* i»r.caiajo po 3 novč. <6 Btotink) tnr ti -sturTian t Tr^tu ir, ncoivri. Ljubi i« ni. Gorici, >Iii. kramu. Mariiic.ru. Celovcu. Idriji. Pt Petru. Sežani, Nabreiini. Novemme*tu iić.
(tli« Ir aarofkf HDreiema ur.rava :i*ta .Ei'.nosta. nlica orrio Geiatti £t. is. — lradne ure «<» «d i. pop. do
ireeer. — i>ne i glasom 16 *t na vrsto perit: poslanice, smrtnice, avne zaGvaje in doma«5! oeiasi i>o ooctxibi.
^^^cco RUM ste*. 11*;.
Edinost
Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Ne
V edinosti ic tnod
Naročnina znaša
«a vse teto 24 K. pni leta K. 3 mesece »» K. — naročbe brez douoslane naročnine se uprfva ne i Vsi dopisi nai se pošiljajo na uredništvo lista. Nermnkovaua
sisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne > ^.»čajo. Naročnino. oeiase in reklamacije pošiljati m. upravo Hata
UREDNIŠTVO: ui. <iior*io <ialatti 18. <.Vir>tlnI dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODIN'A. Lastnik konsorcii lista ..Edinost". — Natisnila tiskarna konsorciia '.ista ..Edinost*1 "" Trstu, ulica Giors*io Galatti fit, 18. Poštno-hrauiluični račun št. K.VJ.841.
Vojna na skrajnem Vztoku.
(Brzojavne vesti).
Admiral A vel lan.
PETROGRAD 30. (Petrogr. brz agen.) i "pravi tel j ministerstva vojne mornarice, pod;i« :niiral in generalni adjutant Avellan i ni novan admiralom, a ostane v svoji — : inji službi ter ohrani dostojanstvo generalnega adiutanta.
Brzojavka generala Linevića.
PETROGRAD 30. General Linevič je -?raj brzojavil: Ruske čete so najtadle ~ij>once pri mestu Tunkhusianu, so jih aporedoma pregnale iz petih j>ozicij ter /asedle Tunkhusinn.
Baltiška eskadra.
HONUKONG 30. (Reuterjev biro). Parni k .Stettin* je videl v torek po noč. v zalivu Hongkong 30 do 40 ladij halti^ke
es kadre.
Demsnti o prestriženju kabela v Hainan
BERNA 30. Mednarodni brzojavni 1 še ni prejel ni kakega poročila, da bi nevtralni podmorski brzojav v Hainan
-srnzen

Brzojavne vesti.
Velikanoč v Petrogr adu.
PETROGRAD 30. Povodom veliko-> nih praznikov je bilo števili.o oseb po-anih v državni svet, m- dlemi tudi ge-*ral »jrippenberg. Nadalje je car pomi <>stil v arest na glavni straži na 3 do 4 nese :e, artilerijske častnike Davidova, Kar-zova in Rntha, ki so bili padi strelov povedeni pasvečevanja "<>cl» obsojeni v trd-njarski zaj>or.
PETROGRAD Cerkvena procesija okolo Iza k me katedrale se je v mino noči radi previdnosti vršila pod var-st	vojaštva. Procesra se je izvršila
m:rao.
Olahcanje zs. ruske kmete.
PETROGRAD 30. «Petrogr. brzojav, agent.) Neki carski ukaz dovoljuje kmetom raznih gubemi^ novih olahčanj s tem, da so brisani zastanki posojil, ki so se dajala kmetom povodom slabih letin od leta 1867 do rojstva c^sareviča-prestolonasled-nika. Neki list je izračunil, da znašajo ti brisani dolgovi 75 milijonov rubljev.
Odlikovanje kneza Uruzova
PETROGRAD 30. Car Nikolaj je po-iil ruskemu [>oslaniku na Dunaju, knezu
l rusovu red Aleksandra Nevskega.
Is Belegagrada.
BELIGRAD 30. Minister notranjih stvari Protiv in predsednik skupščine Sta-nojevič sta se po enotednem potovanju v inozemstvu povrnila semkaj. Srbski pod-konzul v Budimpešti Ivanić je imenovan voditeljem tiskovnega urada.
Španski kralj v Parizu.
PARIZ 30. Tukajšnji mestni svet je povabil mestni svet v Madridu, naj se povodom obiska španskega kralja v Parizu udeleži tukajšnjih svečanosti. Govori se, da je madridski mestni svet to povabilo že vsprejel.
Kralj Edvard v Parizu.
PARIZ 30 Angležki kralj Edvard je danes obiskal predsednika Loubeta ter ostal pri njem pol ure. K malo na to je Loubet vrnii obisk ter se pri kralju mudil 20 niinut.
Pruske obmejne garnizije konsigni-rane
POZNANI 30. Vse pruske obmejne garnizije ostanejo po povetju za časa pravoslavnih velikonočnih praznikov konsi-gnirane v vojašnicah.
Grof Goluchowski.
BENETKE 30. Grof Go.ucfrovvski se je rptopoludne, poslovivši se na'prisrčneje od Tittonija, vrnil na Dunaj.
Imenovanja v armadi.
DUNAJ 30. „Vojaški naredbeni list" je priobčil nastopmo: Cesar je saškega kralja Friderika Augusta imenoval imeji-teljem 5. dragenskega polka ; nadvojvoda •osipa Ferdinanda iinejiteljem pešpolkašt. 45; nadvojvodo Josipa Augusta imejiteljent dragonskega polka 15. Nadalje so imenovani nadvojvoda Oton generalom konjeni-štvE, nadvojvoda Josip Ferdinand polkovnikom, nadvojvoda Peter Ferdinand podpolkovnikom. Zborni poveljnik Czibulka in Pucherna sta imenovana za FZM, adlatus vrhnega poveljnika ogrske deželne 1 brambe, Klobučar, je imenovan generalom konjeništva. Poveljnik vojne mornarice Montecuccoli pa admiralom.
Skrunilci imena in spomina Strossmayerjevega,
1.
Veliki Josip Juraj Strossmaver je legel i: počitku in sniva svoj večni sen. Prešel je v nesmrtnost. Blagopokojni biskup je
bil prvi sin naroda hrvatskega.....prvi
Jugoslovan. A ni bil le to, bil je še veliko več : bil je med najprvimi, najvećimi, kar jih je minolo stoletje podarilo minolo stoletje vseobčemu človeštvu.
In še le tedaj, ko je Stro5smayer izdihnil svojo veliko dušo, ko je jel narod polagati vence — te nežne sporočevalce o ljubezni, udanosti in žalosti — na vznožje Strossmayerjevega mrtvaškega odra : ] še te le tedaj je hrvatski narod, je Jugo-slovanstvo, je vesoljnje Slovanstvo, je ci-vilizovani svet jel prav ocenjevati in meriti veličino preminolega biskupa. Sedaj še le, ko je mrtvo telo ležalo na mrtvaškem odru, je videl svet in strmel, kako velika je bila duša, ki se je osvobodila iz smrtnih ostankov in se dvignila tja gori v visoke sfere nesmrtnosti ! Sedaj šele je svet spoznaval prav in strmel, kolikimi neizmernimi duševnimi fond: je razpolagal gigantski duh biskupa Strossmayerja ! Sedaj še le je videl svet pred seboj kakor odprto knjigo tisto veliko srce blagopokojnikovo, ki mu je velevalo, naj ne štedi s temi fondi svojega uma, marveč naj trosi to I svoje bogotstvo z radodarno roko med sodobnike, med narod svoj, med vso družino krvnih sorodnikov, med — človeštvo.
Da, da, velika luč, ki je blestela nad 1 pol stoletja iz malega mesteca slavonskega, j Djakova, ta luč je svetila vsem in razsvit-ljala poti, ki vodijo do človeške kulture...!
Ivo so položili Strossmayerja na mrtvaški oter, v dnevih, ko je trebalo jemati slovo od tegta velikega mrtveca in smo se vsi v duhu žalovaje zbirali okolo tega mrtvaškega odra, se je še le pred duševnim očesom vsega sveta vzravnal v vsej svoji visočini in iridel je svet, kako veliko je bilo delo, ki je je je izvršil ta mož v dolgem blagoslovljenem življenju svojem...! Tako velik, tako gigantski, prevelik, da bi mogeL biti le svojemu narodu v last. .. . Bil je to najzvesteji med zvestimi sinovi svojega naroda, kateremu pa je koristil največ s tem, tla je blestečo lučijo svojega duha razsvetljal poti do vseobče kulture, vseobče civilizacije . . .
Zato je vest o Strossmayerjevi smrti napravila toli globok utis na ves civilizo-vani svet.
Z elementarni« silo je v hipu prevladala zavest, da ta smrt pomenja izgubo za človeštvo in njegovo civilizacijo. Tudi oni, ki so mu bilt za življenje nasprotniki, so vspričo veličastja smrti klonili svoj tilnik pred to veličino . . . Ves civilizovani in — pošteni svet je vil vence slave okolo čela, ki je krilo takov genij. —
Ves ? Ne ! Bilo je tudi izjem, zelo nečastnih izjem. Tudi takih, ki pričajo o kričeči nehvaležnosti. Mej tem, ko celo listi a la »Neue Freie Pressec, >Zeit* in kar je take čifutarije, niso odrekali tributa spo
štovanja spominu Strossmayerjevemu, ko so se celo smrtni sovražniki pokojnega biskupa, Madjari, silili nekako v rezervo, je pa bil neki list, o katerem je javna tajna, da je na uslugo avstrijskim vladam, ki je fanatizmom kakega derviša metal kamenje jeze, sovražtva in klevete na mrtvega Strossmayerja. Bil je to list »Extrablatt<^.
Danes pa hočemo pribiti tu to cvetko — avstrijske hvaležnosti, v kolikor je namreč avstrijstvo reprezentirano v izvestnih guvernamentalnih glasilih.
Niti ene same dobrohotne besede ni imel >Extrablatt« za pokojnega biskupa. Kar je pisal ta list, je bila le ena sama pavšalna obsodba. Strossmayer je bil >vo-jevita narav«. Zgodovina ga označa kakor »prevzetnega«, »od vere ljubezni oddalja-jočega se služabnika cerkve«. Kakor poseben klasičen dokazilen dokument navaja „Extrablattu brzojavko, ki jo je poslal Strossmayer v Kijev. Ta brzojavka je bila »hujskajoča« in je dala magjarskim novinam prilike, da so osvetlile ščuvalno delovanje Strossmayerjevo! In wExtrablatt« je ob mrtvaškem odru pokojnega biskupa insultir<?l s tem, da se je skliceval na tedanje izjave glasila iste madjarske vlade, ki je lažnjivo in nesramno denuncirala Strossmayerja. »Strossmayer ni ne patri j o t, ne katoliški viši pastir, najmanje pa lojalen sin svoje domovine". Dalje pravi »Extrablatt«, da je cesar sam, povodom vaj v Belovaru, ozničil biskupa kakor > pansla vistiškega agitatorja«.
Potem pa se roga, da Strossmnyer vendar - le ni dosegel tega, po čemer je hrepenel, da ni ustvaril novega poglavja v svetovni zgodovini. Dokaz temu : 11*1 doživel, da bi dozorevale cvetoče sanje p a n-s 1 a v i z m a, kraljestvo Ilirija je pozabljeno in — Rusija je poražena v vztočni Aziji!!
Več podlosti, nizkosti v mišljenju, posurovljenja čutstev, fanatičnega sovražtva do roda, blagoslovljajočega Strossmaverjev spomin, in veče virtuoznosti v — umazanem klevetanju ob mrtvaškem odru velikega moža res ni možno zahtevati niti od lista, ki je na glasu, da se ga poslužujejo avstrijski guvernamentalni krogi . . . !
> ^r <~
PODLISTEK.
191
Prokletstvo.
&e<MloTm6Ki roiiian AvfCBU Senoo. — Naduljeva!
in dovršil I. E. Tomlć.
Frevel M. C—A.
Jahala je poleg kralja, belca, lepo valovito žival, ki je premetavala tanke noge, metala grivo okolo vrata., kakor da hoče otresti s sebe ves svileni škrlat, ves ta zlati naJzit. Xa škrlatu. na zlatu je sedela bleda, v črno povita gospa, gledajoča pred-se r.a beli kri/ črnega molitvenika. Ni pogledala ni na desno, ne na levo, niti ni čuia vsk likanj a ljudstva. Zlatom nališ-uani konjušniki kakor da vodijo belca, na katerem sedi telo kake mučenice svetnice. i Ja, <ia. to je Jelisavina hči, da, da, iz solze vstaja plamen maščevanja, ker je tudi narod, gledajoči jo. točil solze usmiljenja. stiskal pesti maščevaike.
Troje oseb v sijajnem sprevodu, k: ise je ob slavnem hrupu pomikal pod hladom pisanih zastav proti kamenim vratam, tro ji'-a črnih oseb je ostala suhih očes, trojica Benečanov, jahajočih vsporedno: Al a v ro-
ti ljudje, kakor da so bili gluhi, so si šepetali kratke beneške besede.
—	Sišman ? je vprašal Mavročen.
—	Sipa hvalo na ure asno republiko, se ie nasmehnil Barbadigo.
—	i)a mu je rešila kraljico? Je li ? Ha, ha ha ! je dola! Loredan.
—	Da! je pritrdil Barbadigo. A kraljica?
—	Preklinja Horvate in Paležnike, je odgovoril Mavročen.
—	Da so jej ubili mater je-li ? Ha, ha, ha je izbelil zobe obriti Barbadigo.
—	Da, je rekel Mavročen. Dvomila je zelo. Ali nismo je izpustili iz očesa od Zadra do Nina, od Nina do Senja, od Senja do Zagreba. Kapljico za kapljico smo prilivali kakor strupa v njeno občutljivo srce. Naš jezik, smeh gladkega obraza je nadvladal neumno žensko in prejasna republika more biti gotova, da so Horvatje in Paližne zadavili Jelisavo. Blizu smo, blizo Dalmacije.
—	Dobro je. bratje, se je nasmehnil Barbadigo. Marija, vidim, je bolehr.a. A bolno telo so dobra tla za strupen plevel. Posejal sem mnogo cekinov, da se razdor razv ije čim lepže. Ali pazite, bratje, glejte kako Sišman, podobno Cezarju, dviga svojo
* •■•"!. Lorciar a ned njima Barbadigo. le glavo. Naj ne raste previsoko. Samo Pr o,
kleti Bošnjak nam je na potu. Z Ladislavom Karlo vičem je lahko Pokazali smo siromaku vrečo zlatih svetnikov; zdi se, da ga leva roka srbi, z desno bi nam mogel prodati Dalmacijo. Saj je tudi on kralj.
—	In ima „titulum juris" za prodajo dežele. Bene dixisti, je pokimal Mavročen,
—	Ob tem razgovoru je bil sprevod dospel do mesniških vrat, s katerih je Paviša < ronč mahal z veliko belo-modro zastavo. Tu sta se kialj in kraljica zaustavila. Pod
v rat m, je stalo veliko griško svetovalstvo, vse v dolgih modrih oblekah pod črnim kalpakom, a z okovano sabljo na levi strani. Svetovalstvu na čelu so bile tri osebe: sodnik Nikola Adularov, držeči zlato sodno žezlo, živan Benkovič z griško zastavo se svetim Blažem, in beležnik Tomo, nudeči na velikem srebrnem krožniku kruha in soli.
In Tomo je rekel kraljici :
—	Da si nam zdrava, svetla kraljica, gospodarica na zvestem Griču. Evo ti, kruha in soli ! Stopi pod našo streho, pod tvojo streho, ker smo tvoji od srca, in ne izneveri nas nobena moč. Na tvoji strani stojimo, za te se borimo, a ti brani zlato pravico, svobodo nnšo, naj bo trdna pred '
Rusko-japonska vojna.
TRST, dne aprila li>0">.
Vpliv baltiške fiote in nje cilji.
Dopis iz strokovnjaškega peresa.
Mi smo tudi sedaj istega uverjenja, ki je zastopamo že dolgo, da se Togo umakne v Kitajsko cesto, v bližino dorno-
svetom. Da ti Bog dade sreče po nesreči, veselja po žalosti, da nam svetiš zdrava, vesela se svojim kra!jem v imenu božj-m !
—	- V imenu božjem ! so vskliknili (iri-čani, snemši svoje kalpake in klanjajoči se globoko. Tomo pak je pristopil k kraljici dvignivši krožnik !
—	Hvala! Hvala ! se je naklonila Marija, zategnivša svoji uveli ustnici v nekak milostljiv usmev, vzela mrvo kruha in zrno soli v usta ter je ponovila sladko-grenko :
—	Hvala, moji Gričani, Toliko se je bila naučila hrvatski v svojem suženjstvu.
—	Slava Mariji ! so začeli Gričani vsklikati, dvigajoči svoje kape; kraljica je namignila, kralj je pokimal a sprevod je pohitel dalje po brdu med vsklikajočim narodom.
—	Da bi mi imeli tako ubogljivih Ijudij, je rekel Barbadigo.
—	Xe bi trebalo ogleduhov, je dodal Mavročen.
—	Slavi — schiavi ! je završil Loredan in spodbol svojega konja, da doseže s tovariši kraljevo spremstvo.
(Pride še).
vine, da torej Roždestvenski, izlasti sedaj, j rično-gospodarski dogodek, da je ena cela Ali, kako naj se človek smeje, če pa je j prvih trth mesecih do 3000 kron pri-
ko j. tudi do.šla III. eskadra, najde odprto pomorska država z enim mahom potisnena	komedija tako draga. Saj tudi scenerija
pot V istoćno kitajsko vodovje. Že to je — j v najhuje in najdelikatneje življenjsko stanje	na odru kaže včasih krasno> Jasno in tiho
brez vsacecra taktičnega boja velik strate- ;_ T nevarnost TSeobec lakote« ker llillia	noć* ali> će zunaJ dežuje. se »lavno občin-
gičen vspeh za rusko brodovje. Koristi ! TC£ _ riži.	stvo vendar le moči na potu domov. Xaj
od te pozicije ob uhodu v rečeno vodovje! ' Riža ? !	italijanska in avstrijska diplomacija pri-
(preliv pri Formozi in otokih Kinkin} b ' Xu. kaj je kriv riž ?	rejati tudi najlepše sestanke in proslavljati
biie:	j Japonska vojna uprava je že pred 14	»v°je »prijateljstvo« in zavezništvo, fakt
maritimna korist: a) temelj za brodovje dnevi izpraznila vsa svoja velika skladišča	Pa vendar ostaja dalje, da je to zavezni-
b> vsaj delno groženje japonski prevozni riža Riž je poslala v Mandžurijo za vojsko.	štvo> fakt Pa vendar <>st*ja dalje, da je to
črti Japonska-Daljni, kakor dosedanji glav- i	je ^iaVna hrana Japoncev. Riža po-	zavezništvo možno le za ceno velikih zahtev
ni lovozni črti za armado Ovama v M^n-' rablja dan na. dan v veći ali manji meri	na interesih naše monarhije. Jug monarhije
džuriji. S tem bo Togo siljen dodeljati j toliko bogataš, kakor siromak v Japonski.	mora krvaveti politiški. in ekonomno v to,
transportom spremljevalne eskadre, kakor je japGnske mize, na kateri bi se ne	da Tittoniji in Goluho\vski morejo pri-
jih bo moral imeti Roždestvenski za varo- nahajal riž sleherni dan. Inzularska kon-	jateljski stiskati roko in govoriti lepe na-
vanje svojih transportov. Torej bo Togo strukcija japonskega prebivalstva — pa	pitnice ob šumečem Šampanjcu. Prebival-
siljen v deljenje svojih moči; c) če pa tudi verski vplivi — vse to živi in raste	stvo na	od čegar zvestobe in požr-
Togo noče žrtvovati spremljevalnih eskader bo pa siljen rabiti pot preko korejske ceste do 1-uzana, potem korejskem kopnem Fuzan-Seul-Ljaojan kakor bodočo dovozno črto za armado v Mandžuriji. To pa bi bil za Ovama silen udarec, ker od Seula
na hranivi osnovi riža. Vsaka druga hrana,	tvovalnosti je zavisna bodočnost monarhije
razun ribe, je draga. To so dejstva.	'	j ■ - to krvavi ! ! In naj bi bilo na korist
Dosedaj so ruske vojne ladije zausta-	monarhiji. Človek se*prijemlje za glavo,
vile in sekvestrirale pet trgovinskih paro-	ker ne more umeti take — vnanje poli-
brodov, nabasanih z rižem in določenih za	tike tega prikrivanja resnice. Japonsko. Ta okolnost sama je prevrgla Nu. to pot imamo nekoliko opore,
dalje v Mandžuriji železnica ni napravljena j vso Jap0nsk0 v tako ekstazo, da je izgu-	za razjasnenje. Vzdržuje se namreč govo-
in bi se transporti zamujali za mesece, kar . bUa svojQ dosedanjo čudovito in brezpri-	rica, da je želel nemški cesar tega
bi pomenjalo za armado Linevič mesece i merno potrpežljivost. Pa je - li možno, da	sestanka in da sta se gg. Tittoni in Go-
do' ička ; d operacije proti Vladivostoku bi ta blaženi rjž mogel poroditi takov oziroma obleganje trdnjave nemožno iz duževni prevrat v žilavih japonskih telesih ? vzroka, ker bi bilo potem brodovje Rožde-	Vse pomorske tinese in zahrbtne izmi-j 2
lucho\vski slavila medsebojno — pour le roi de Prusse*....! Berolin potrebuje tro-zveze in radi tega je grof Golucho\vski
stvenski Togu za hrbtom; e) posledica vseh	se stavijaj0 na tapet od strani Ja-
teh navedenih okolnosti bi bila, da bi bil ponce^ da bi se ta iznenadna in grozna Ovama vezan in oviran v svojih operacijah. ; gospodarska situvacija Japonske vsaj ubla-d.,kler ne pade odločitev med Togo in žUa flrezžićni brzojavi, ogledništvo, Reu-
terjev brzojavni aparat, izmišljeno kretanje odpravljena i ! ! japonskih eskader in povsodna navzočnost
Roždestvenski m.
Vse označeno vplivanje baltiškega brodovja na skuprj položaj na bojišču se joge - se peha in trže, da bi se jeklena poojstri v najveći meri, čim bi Roždestven- naloga in sv.stni pomorsko-vojni cilj Rož-
postal gospodar Korejskega preliva. destvenskega skalil in izjalovil. Ali V tem hipu bi pa bila pretrgana zadnja ne budet ničevo !
(Zvršetek pride.)
Dementi o zopetnih mirovnih pogajanjih
Londonskim „Times* so iz Washing-tona sporočili, da so neresnične govorice, češ, da se predsednik Roosevelt povrne v
moral hiteti v Benetke. Bog ve, kdaj bodo
zopet — definitivno, seveda — odpravljali tista nesporazumijenja med Italijo in Avstrijo, ki so bila ravnokar — definitivno > 1 1
pod c) označenena dovozna črta preko fvore e (Fuzan-Seul Ljaojan). To bi bila krona tiatcga rplita baltiške flote ua položaj, o katerem suio govorili že v rimi ki h minoleza leta. Ta višek vpliva bi bil tudi odločilen sploh za izid vojne. Po vsem tem je torej jasno, zakaj bo Togo siljen držati se v domačih vodah med Ja-
D&lmacija in Nemci.
Posl. Svlvester je na nekem volilnem shodu kakor javljajo z Dunaja, imel govor o vprašanjih, ki zanimajo sedaj Avstrijo in Ogrsko. Govornik se je dotaknil tudi dalmatinskega vprašanja. Rekel je, da se mora Avstrija z vsemi silami upreti spoje-nju Dalmacije s Hrvatsko ter da ne sme Avstrija pod nobeno ccno izročiti Dalmacije, ker bi s tem izgubila polovico svoje morske obali in 50 izvrstnih luk. Tudi Trst da bi vsled tega izgubil velik del
Washington, ako se v najbližjem času po-p ms o 111 Korejo. On mora, dokler je le kaže možnost o početku mirovnih, poga-
žno. čuvati dovozno črto v Mandžurijo. Janj med Rusijo in Japonsko, ter da je svoje trgovine. — ^ Kaj je^pa tekom 190 iiako jasno pa je, da naslednja etapa on pozvan, da prevzame ulogo posredo-R / estvenskega (po prelivu pri Formozi ' valca. Japonski odposlanec ni prejel o tem in ot ikih Linču) mora biti Korejska cesta ! nikakih poročil ter je kategorično izjavil, »'im je dospel semkaj, je zadobil tudi da se položaj ni spremenil.
Parnih Beatrice« ni uplenjen.
Londonskemu „Llovdsu" je došlo od
* -*ezo z Vladivostokom
Riž in — Japonska
»Trs. anski Llovd« prinaša nastopni agenta parnika „Beatrice" poročilo, v ka-čian-.-k o tem predmetu, ki stopa po se- terem se dementuje vest, da bi bili Rusi (ian h dogodkih na morju v stadij okrajne uplenili parnik.
aktualnosti:	J__y ^ ^ _____
Prihod ruskega vojnega brodovja z Madagaskarja v južno kitajsko morje za-	Sestanek v Benetkah,
sck. 1 je z velikim udarcem v narodno g o-	Slo je vse gladko kakor ura, kakor
. r>ko s tuvacijo Japonske. Admiral je bilo predvidjati. Iz Benetek se je usula R .Mestvenski je pokazal že v dogodku cela poplava vesti o obisku gospoda grota prs Hullu samem, da je dober strateg. <Toluchowskega v Benetkah, oziroma o / .anjem svoje vojne mornarice pri Ma- sestanku ministrov za vnanje stvari a v ti..- skarju >e je razkr.l kakor dobrega strijskega in italijanskega Najveći del tega p ti no - vojaškega diplomata. A izne- kar prinaša ta poplava vesti, je treba se-:dnim dohodom svojega vojnega bro- veda staviti n* račun fantazije raznih poči »vja v južno kitajsko morje presenetil ročevalcev. Veliki del tega so le več ali t.-.s j n po tnim dejstvom, da je ne samo manje posrečena ugibanja, ker ni verjetno, i r strateg", ne samo ugleden politično- da bi bila ministra vsakemu novinarju \ a>ki diplomat, ampak da je tudi hn in prav vse izpovedala, o čemer sta se raz-i z v rs: en narodni gospodar.	govarjala med seboj, ali, kakor rečeno,
Ro* iestvenski je uredil v morskem šlo je gladko, lepo po redu, kakor je bilo z ; . anamsko trancozkega Kam-Ranka predvidjati. Posnetek lanjske ga sestanka j t'j v ceno svoje vojne brodove. Mejite m v Opatiji se je izborno posrečil: grotu j - p'.ul kontn admiral Nebogatov proti Goluchovvskemu so priredili v Benetkah j - kitajsk> m m»rju. To stvarno dejstvo sijajen vsprejem, sobane, v katereh se je prestavlja nam odlomek tistega divno za- vršil sestanek so bile sijajno odičene. obed 1: - ;.ega pomor>ko-strategičnega plana, prirejen gostu na čast, je pričal tla go-k; j- - svojim prologom začel pri Hulu, stitelj Tittoni ni štedil novcev. Oba mini-• - ' s - =j. p<» Madagaskarju, ž mate- stra sta si napivala. Tittoni je proslavil ■ —.-kv ntn »stj » nadaljuje prek > (iolucho\vskega kakor odličnega državnika Kan-Ranka in Sajgona,dalje proti Formozi in delavca za občni mir ter ja napil ce-in japonski.	sarju Franu Josipu. Goluchovvski je pro-
I aponska se nahaja danes na psiholož slavil Tittonija kakor odličnega delavca k':n razpotju svojega biti ali ne biti... za občni mir in je napil italijanskemu II.;ske vojne ia ii; - pr»-»*ezal'- sr» v kitaj- kralju Viktoriju Flmanuelu. Oba ministra mor j vsaki morski promet med sta dala izraza svojemu velikemu veselju ! vr .po in Japonsko z ene, a med poslednjo na tem, da je prišlo do tega sestanka v in K m z erus^e strani. Roždestvenski lienetkah.. . iz kratka vse je šlo kakor po je okiral	deus ex machina — vse loju pravi verni posnetek sestanka v
tr ortne parobrode, obložene s kitaj- v Opatiji: kakor so bila na tem »detini--k :r. in anamskim rižem v pristaniščih tivnoc odpravljena vsa nesporazumijenja K : in K<»kinkine. Ti parobrodi ne in se je vspostavilo popolno soglasje, m- r o, aii "nolje rečeno, ne smejo odpluti tako je tudi sedaj zagotovljeno najlepše •z : t ^sk h in kokinkinskih pristanišč v soglasje in so definitivno odpravljena vsa Jap nsko. Ker pa je Japonska danes — tista nesporazumijenja, ki so bila — že k kor loznajemo iz borznih virov za tr- lani dehnitivno odpravljena!!!!
let, kar pripada Dalmacija Avstriji, ta poslednja za Dalmacijo njene luke, trgovino, sploh za povzdigo gospodarstva storila, tega ni poslanec Sylvester povedal.
manjkljaja !
Tudi upravni zaklad, iz katerega društvo podpira precejšnje število ubožcev (lanjsko leto je izdalo za te 768 kron) ne pokriva izdatkov. Zaleti je, da se naši imoviti krogi zavzamejo za to društvo ter istemu omogočijo še nadaljno podpiranje revnih udov, Btarčkov in sirot. In to s tem. da pristopijo kakor podporniki ali uatanovniki, ali pa da istemu pomorejo z darovi.
Društveni odbori ne gledajo o podeljevanju milostnih podpor na drugo, nego na resnično ubožtvo. Zato bi bilo dobro, ko bi se te človekoljubne institucije našinci spominjali bolj pogostoma.
Ob5 ii zbor tega vrlega društva bo, kakor opetovano javljeno, dne 7. maja ob 4. uri popoludne v »Sokolovi« dvorani. Volitve odbora ee pa pričnejo v društvenih pr -štorih že dne (k maja (od G. do 8. ure zvečer) in ee bodo nadaljevale tudi na dan občnega zbora od 9. do 12. ure predpoludne, popoludne pa med občnim zborom v »Sokolovi« dvorani.
Iz Dobravelj na Vip;.VBkem : Dne 21. maja priredi nase »Bralno pevsko društvo v Dobravljah« plea in javno tombolo. Prvi pričae ob 3. uri, druga ob 5. uri popoludne. C.sti dohodek je namenjen za nakup tambu-raškega orodja. Tombola bo imela dva do bitka : oinkvino 80 K, tombolo 200 K. Za večo udobnost udeležnikov je društvo izpo elovalo še en vlak na vipavski železnici.
Urnik vlakov je sledeči: Is Gorice ob 2. uri 10 min.. Dobravlje ob 3. uri 30 min., popoludne. Iz Ajdovščine ob 4. uri 40 min., Dobravlje ob 5. uri. Iz Gorice ob 7. uri 10 min., Dobravlje ob 8 in pol uri zvečer. Zadnji vlak iz Ajdovščine ob 9 in pol uri, Dobravlje ob 9. uri 45 min., v Gorico ob 11. uri po noči.
Apeliramo sosebno ca mestna društva, ki naj uvažujejc, da meBto le redkokedaj kaj daja deželanom, dočim ti poslednji vaik-dar pomagajo na večih prireditvah v mestu. Podpirajmo se medsebojno in zapi raj mo po medsebojni podpori tujinstvu pot v našo lepo vipavsko dolino ! ' Ne dopuščajmo, da bi nam tujinec trgal kos za kosom naša lepe zemlje !
0 kulturelnein stanju „kulturnega -
naroda. Po tem naslovom nam pišsjo iz Gorice: Bilo je na Velikonočni ponedeljek. Po
mnogih deževnih nalivih prešlega velikega ; tsdna prekrasea dan. Ze pod jednajsto uro
Drobne politične vesti.
Nova južno-sibirska želez | ^ ^ ^ ^ ^^	y megto
niča. Ruska vlada je sklenilagraditi že-,	^ ^ >Katarineki trg<| kjer S9 na_
haja takozvana »Steicleldska re6tavracijat.
Prostori razsvetljeni. Na uho nam udarjajo zvoki godbe, vmes j a se čuje uiekordno dr
leznico med Taskendom na zakaspijski in T o m s k o m ra sibirski železnici ter spojiti tako ti dve veliki prometni žili z
eno poprečno progo. S to novo železnico i ^ podplatQV Jz iadovednoBti emo krenili se Rusija primakne tim bliže perzijskemu ^ Gorjška p,evdo!a§ka raladina in starica zalivu in Indiji.	? je bjla tu zbrana na pc5astju boginje Terpsi-
-	hore. Z daleka ni naš ni men govoriti proti
j plesu kakor takemu. Saj sami odolevamo
Domače vesti.	njega sladkim vabnjam. In boginjo plesa čaBfi
Letno porodilo in račnn »Delavskega j kralj kakor berač. Tudi nimamo namena ža-
podpornega drnšttac. To društvo je izdalo I Hti naš,h laških sosedov, s ktenmi nas je
ravnokar letno poročilo, iz katerega posnem- neizprosna meda pojavila pod en klobuk Ijemo, da je to največje slovensko delavsko Ker do dna duše smo uverjeni, da v očigled društvo v prešlem upravnem letu vsprejelo mravljični ekspanz^vnosti germanskega p.e 608 novih členov, brisalo pa 421. Število mena in njega aspiracij ne bi gabilo društvenikov se je pomnožilo za 187 oseb k r e m e n i t e j š e g a temelja srečne in obojega spola. Društvo je štelo koncem de- jasne bodočnosti za nas obe h, neg3 cembra prošlega hta 1599 členov. Umrlo je bi bila odporna sloga med nami so-19 členov, in sicer: Vekoslav Pangos, Igna- .8 e d i — do katere pa morda ne pride po laški cij Pupis, Katarina Kete, Anton Kroglič, krivdi! Ampak pribiti hočemo dejstvo, ki nam Lovro Brolib, Matija Samec, Marija Trenta, i jasno osvetljuje stenje toli hvalisane tisočlet-Fran Sila, Josip Švagelj, Anton Jernejčič, >e kulture: notri med srečnimi plesalci se Dragotin Prinčič, Fran Bere?, Ivan Kope- giblje vsa polno državnih stražnikov in njim na ček, Fran Svetina, Antonija Gombač, Miha čelu — k. policijski komisar ! ! Plesalci, raja Grahar. Anton Merzek, Fran Vidmar in joči na plesu, pa obdani od cele suite poli-
Peter Žetko.	' caJev ! To daJa P^m š'jati ! Da niso biIi l50
Bolnikov je bilo 650, slučajev bolezni trebni in na mestu, gotovo bi ne bili tu ! pa 81(J. Bolnikom je bilo izplačanih na pod- R«, a« bili na plesu zastopani sloji, kakor •>orah 26.384 K 50 6t)t., zdravila in kopelji rokodelci, služinčad itd., ki jim v ljubosumju bo stale 3346 K 3 stot., bolnišnica 1823 K rada vskipi južna kri in jim ni treba toli 83 stot. ia na pegrebščinah je bilo izplača- obzira nn svoj stan in glas; ali vendar,
vendar .....
Ne tajimo, da se tudi na Slovenskem
nih 1080 K.
Skupnih dohodkov je bilo 48.986 K in
24 stot. Skupnih stroškov pa 46.864 K in	kje no deželi prikazuje na kakšnem plesu
7,S slotink. Ves promet je torej iznašal	kak orožnik, da a potrebi pomiri razdražljivo
95 851 K in 2 etot. Društveno premoženje j	fantovsko kri. No, t3 je konec konci odpu-
je iznašalo dne 31. decembra 1904., 81.338	stljivo. Ali to je bilo v glavnem mestu go-
kron	riške provincije! In plesalci so bili iz slojev,
Poročilo proslavlja pokojne društvene	ki stalno bivajo v mestu in ki (ako že sami
dobrotnike: J. J. Strossmaverja, JoBipa Turka	ne inteligentni) pa so po stanu in službi v
in Jakoba Sotlarja, ki so preminuli v letošnjem letii.
»Delavsko podporno djuštvo« ima, ka-
_ . 10 z ri/'-m. — povsem nepreskrbljena	Saj bi se človek smejal od srca tej —
z r m, se iz tega dejstva poraja najza komediji, ki se prireja vsako toliko ' kor se nam poroča, v letošnjem letu nena-: . . ; in se nikdar primeri vsi se histo- glede razmerja med Avstro-Ogrsko in Italijo, vadno mnogo bjlnikov, terja imelo že v
trajni, neposredni dotiki z inteligencijo ! !
To Be je godilo v občini, ki ima laški občinski zastop in (notabene) v večjem mestu! Da bi Be po slovenski domovini v mestih vrš li plesi s tako številno policijsko asistenco,
niia pa-- m «naac. Zuaue eo n&ni i-zuiere i.a e.iem. I« Ćehi so strastno udani pleeu. V colici mest se po eti prirejajo v večjih go t iaah veliki plesi. kjer se suče vcas h po )_80 parov, ali, relarja ni nikjer videti t. 1 »enega. Umevno je to, ker Ćehi so v istem
•	rnislu kulturen narod, v katerem smislu po-r avamo beseda „kulturePrepričani pa smo,
i oblast, ako ne bi bila prepričana o prtrebi r -otnosti stražnikov, gotovo, jih ne bi bila slala. Oblast 6i je pač mislila o c' e s t e ton, «| u i f a i t 1 e m u b i <j u e ! Po-eba zastopstva cblasti na tem plesu pred-•.vlja fotegrati^o istega v kaj tsmaem nega-vu ! Toli hvalissna tisočletna kultura pa Be jm predočuje sa risana z zelo motnimi kon-
urami! B=sede govori, dejanja pričajo!--
\ko pa še zabeležim-, da so na omenjeni ve -elie mei najveselejsim rajanjem aretovali inc-iega polentarja iz blaženega kraljestva, ki je nekoliko prenavdušeno izrazil — o e o m b a b, mislimo, da dofftao komentirali !
Lovnik t rokah sovražnika ! Tako js likuje ialotno nekdo iz Gorice v včeraj--: em _P ccolo~. Kaj sa je zgodilo vendar? Iz „P eeolo" so ne more izvedeti ničesar po-z.t:vne£f». ker vse njegovo pripovedovanje je nekam tijinetveno. Dekan Filipič je dobil v L r-aiku somišljenikov in se mu je posrečilo odpraviti z municipija« dosedanjega zaslužnega župana Perco. Sedaj mrr«mi biti gotovi itment ra .. Piccolo" dalje —, da vse priza-levanje dekana in novega župana ba naper-eco v to, da se okolo „uboge Gorice" bolj a bclj stisne slovenski cbroč. Tako bo — se glasi konec jerenrjade—po slovenski □ po slovenskem mun c;piju kmalu iz-en zadnji skrajni rob Furlanije v naši aol.c*.
Konfuzno sicer ali vsakako Etrašno ! Iz Kanala : Dne 1*8 t. m. vdobili smo -adko. Nastanil se je tukaj c. in kr. lovski
:aljon št. 7. To je dalo povoda velikim -vnestm. Ves trg bil je ta dan v zastavah, b uhodu dvigal se je krasen slavolok. Da bil vsprejem toliko bolj veličasten, naročili smo Kaaalei vojaško gedbo iz Gorice. Okoli 4. ure popoladae napovedani prihod prikovalo je ob slavoloku tukajaaje f tarašinstvo, vetTjnsko in gasilno društvo v uniformi, r žaiki in mnogo obč nstva z godbo na čelu. 'r hajajoče pozdravila je godba z veselo ko rsnn eo. Gosp. župan jih je pozdravil v imenu .sth navzoč.h, zaključivši svoj nagovor s .'.rikratnim živio" na pie3vitlega cesarja, na i ar je godba zasvirala cessr3ko pesen. Dična z -{»>a poklonila je gosp. majorju, kakor • veljniku, v imenu vseh navzočih krasen >ek, za kar se je isti najsrčnaja zahvalil. >a t > je bil vel: o i sten pohod na trg, kjer se e vršila molitev ob m lib zvokih godbe. Po : vršeni molitvi odkorafea' je 1 a'aljon na grad ter ee pcstavil pred vojašnickjer je bila m«d zelenjem in za^tavtm postavljena ceear-pv:i podoba. (j\:dba je zasvirala še enkrat -arsko pesen, na kar so ee podali vojaki v
*	as^ico. Okoli • ». ure svirala je godba na *rgu ter nam nudila nenavadnega užitka, po-
» ko so zadrnele nt-3 mile narodne pesmi. /i f*"?r je bila bakljada pj krasno razsvetljenem t'gu. Po dovršeni bakljadi je pa veselje 'rajalo -s dalje in godba svirala je še pozno v noč.
Poštenjaka, ki pa vendar nista taka.
' » »d Karalambo Stavrrpulo (Grk) ima *r > zdelovalnico in prolajalnieo obuvala u i: sv. N kola; a :n s cer v hiši, ki tvori z ui eo sv. Spirid'jona. Za nekaj časa -sm je pa gospod Stavropulo opažal, da mu ečkrat zč ne z prolajalnice en par, po dva para čevljev. Sslenil je bil, da bj pazil in škilil zasač ti detične^a, njemu tedaj še neznan g; i tatu. Tako je tudi storil, a vspeh Sj'-tr vega opaz -van a ni bil isti, kakoršaega je od žilei. Vendar sj pa ta opazovanja i »-egia vsaj to, da je začel Stavropulo sumiti i i mladeniča, ki jih je on imel v službi - prodajalca. SčI je torej na policijo, kjer -:<? e zglasil pri adjunktu Juriju Titzu in ;iu povedal veo »tvar ur mu izjavil tudi *um. Ad unkt Tjtz je dal vsled tega : £vsti k sebi t na dva m'aden ča, ki sta S. in C. G. Pr šedša k njemu, ju je ad-ak' Titz vprašal kar Dar*vnost, če li ona d kradel* obuvalo na škodo svoj«ga gospo-r'a. E. S. in C. G. sta seseda zanikala in tntr^čno protestirala proti takemu sumni-n u. No, adjunkt T:tz ju je spustil na svo-. ker a: mel tehtnega razloga, da bi ju : rn< gel pridi/at v eapoiu.
Sj isti dan. ko rt* se vrnila s policije,
b:va njegova zsrjčnics. Gospodu Stavropulo ki je 13 zvedel, je pa prišlo na sum, da bi šel tudi on v Izolo in tam skušal zvedeti kaj vtč o njemu ukradenih čevljih. Kakor zamislil, tako je storil. Šel je s parnikom v Izolo, tam se je zgla?il na crožn ški postaji in prosil, da bi asi žniim en orožnik na dem zaročenke C. G-ave, kjer naj bi orožnik iz-višil hišno preiskavo. Ustregli so mu radi. Šel je žnjim en orcžiik, a ko sta vstopila v stanovanje C. G.-ove zaročenke, je ta po9led nja, ki je sedela po'eg svojega zaročenes, nekaj stisnila mej krila. Orožnik jej je pa velel, naj vttine in naredi par korakov. Mladenka se je nekoliko obotavljala, a slednjič je morala vendar le ubogati. A komaj je bila vstala in naredila en korak, je že nekaj zaropotalo na tla. Orožnik se je prip:-gnil in porabljen par ženskih čevljev, vrednih 24 kron.
C. G. je na to priznal, da mu je kolega smo dogjdek za-j E. S. večkrat izročil kak par čevljev, katere I sta petem prodala. On pa da ni n kdar s&m ukral ničesar. Kradel da je le E. S., a on je le nosil preč. Seveda ga je orožnik pro glasil aretovanim in ga djai takoj pod ključ.
Stavropulo ae je pa takoj v.nil v Trst in šel nemudoma na policijo, kjer j a povedal o vspehu svojega izleta v Izolo. Zahteval je tudi, da policija takrj izvrši hišao preiskavo pri E. S., ki ttanuje v ulici della Zjnta* Na policiji so mu radi mtregli. Preiskovaje na stanovanju E. S., so pa našli le nar starih popravljenih škorenj, o katerih je E. S. pri znal, da jih je vzel pri gospodarju in jih petem sam rabil.
Vzel jih je pa zato, ker so se oai štoraji do'gi časa valjali v prodajalaic. in ni njih lastnik, ki jih je b:l dal popraviti, pr šel ponje.
Seveda so djali tudi njega ped ključ. GoBpod Stavropulo trd", da mu je bilo vsega skupaj ukradeno za 226 kron obuvala.
Tatinska trojica. Predvčerajšnjim pi-poludne je neki redar v ulici della Pieta, in sicer ravno na vogalu ul. Petrarca, zapazil tri mladeniče, ki so noBili vsaki po eno culo pod pazduho. R darju bs je ona trojica s culami zdela sim'jiva. Začel je torej od daleč slediti en m trem, da bi na dalje opazoval njih vedenje. A oDi trije so kmalu zapazili, da jim redar Bledi in so na to tikoj začeli bežati. To videči, jo je pa redar vdrl za njimi, kajti tedaj je bil gotov, di oni trije ptički nimajo popolnoma čiste vesti, ker drugače bi ne bežali pred njim. Oni trije so torej dirjali, a redar za njimi. Mej begom so pa oni trije začeli metati iz cul na vsako toliko časa po komad perila. Ko so tako pridirjali do šole v u' ci Parini, je eden onih treh preskočil zid, ki obdaja dvorišče šole, šel preko dvorišča in ee tam skušal skriti. A redar mu ni pustil časa, da bi se skril ; preskočil je z d tu Ji on in na dvoriš5u aretoval onega ptička. Odvedel ga je na 13 na policijski komisarijat v ulici L iigi Ricci, kjer je aretovani povedal, da je 17 letni dninar Dominik Olivo, doma iz Gorics, a stanuioČi v ulici deU'Olmo št. 12. Giede svojih dveh tovar šev pa ni hotel povedtt ničesar, kakor tudi ni hotel povedati, kje da so ukradli ono perilo.
Djali so ga seveda prd ključ, kjer si bo m rdi premislil in povedni eno in drugo.
Moral ho zopet v kletko. 26 letni Alojzij Nem c, done a iz Vrtojba pri Gorici, je bil radi raznih zloč nov kaznovan in po prestanej kazni zaprt v pris lno delavnico v Ljubljani. Neki dan v začetku meseca marca t. 1. se je pa temu pt čku posrečilo pobegniti iz — ljubljanske kletke. Užival je predrago proatjst c-ela 2 nieseea. Včeraj v jutro ob 6. uri, ga je pa redar Andrej Ušaj zapazil v Skednju in ga aretoval. Odvedel ga je na policijski komisarijat pri sv. Jakobu, kjer so ubozfga ptička vzeli na zapisnik ter ga začasno vtaknili v ono kletko, ki se nabaja v ulici Tigor. Od tam ga bodo pa poslali nazaj v ljubljansko kletko.
Slovansko pevsko društvo vabi gg. pevke in pe.ee na re lno vajo v torek dne 2 maja. Ker ee ist^ udeleži izleta v Divaču 14 t. m. prosi se da pridu vsi.
izžrebane dne 29.
ni bat', da bi se zmaD Šal promet na južni železnic". V prvih letih se utegne re9 občutiti neznatna razlika, ali uvoz in izvoz v Trstu tako nfglo raste, da bosta imeli v 5 do 6 let obe progi mnogo dela.
Trgovina z vinom v Italiji.
V zadnjem času se je trgovina z italijanskim vinom poslabšala. V Siciliji se težijo, da n majo nikakega posla. Tudi v drug h krajih ni bolje. Italija je že začela čutiti posledice odpravljene klavzule.
Razne vesti.
Stoletnica cilindra. Ta mesec je minulo sto let, odkar so prvikrat začeli nositi cilinder. Prvi ga je stavil na glavo neki Anglež ter fcodil po Londonu. Toda ljudem ni ugajalo to pokrivalo, strgali so mu je z glave ter je pomečkali. Niti uro ga ni nosil. Občinstvo ni dopustilo, da se zavržejo stare navade. Tudi policija sa je morala pokoriti glasu občins;va tar je zabranila nos ti cilin der, račun v pustnem času. Tekom 100 let so se dogodile s cilindrom razne spremembe. Najprej bo ga izdelovali iz kosje dlake, od domačega zajca, iz volne — a nazadnje iz naifiaeje svile. Tudi oblika se je menjala. Pod Napoleonom I. je kroj cilindra zgoraj zelo širok, a obod visoko vzdignjen ; pod kraljem Karlom X. (1824—1830) je bil kroj manji, obod plošnjat ter ozek. C linder kralja Lu-dovika Filipa je ogromen z zelo visokim obadom; Napoleona III. je že od svile in zelo visok.
Sedem let v ječi po nedolžnem. Nemški listi poročajo iz Karlsruhe na Badenskem: Teh d a i je b 1 po odredbi deželnega sodišča v Freibargu izpuščen iz ječe v Bruchsalu na Bvobodo mož, ki je, kakor je pokazala na novo uvedena preiskala, sede. nad sedem let po nedolžnem v ječ:. Isti je bil na temelju izjave neke prič?, ki je ssdaj sama priznala, da je po kriveai priseg a, obsojen radi pož ga-nja na osemletno ječo.
Javna zahvala.
am- Y manufakturni prodajalni j
Alojzij Galberti
ulica Barriera vecchia 13. ——•
Za bližajočo se jesen in zimo!
Um blap same novosti
iz ta in inozemskih tovarn
Izbera moškega in ženskega blaga
(drap. de dame) ; zimske volnene srajce, maje, jager, mornarske iz dlakastega bombaža ter
vsakovrstne za gospe in otroke. I^hni* fuštanja najnovejših barv in risanj I i. U UI kakor tudi flanela x Lawntenni3 Odeja od volne ali imbotirana. Židane in volnene ovratnice ier rute od gl. 1*20 više.
Izbor delavskih hlač in srajc. Pncohnnct • Drobnarijea z krojače in si-
rUoCUlIUol . vilje. _ Sprejema narooDe
moških ln ženskih oblek ter perila.
Najzuiernejše cene
> > ? ) >
i
>
> > > >
drogerija Josip Ziaonii
• O o e	"	w	o o
. Caserma
Izbor drog", barv. čoplćov, pokosti. parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malino ver Itd. itd.
SVOJI K SVOJIM!
Prva klet dalmatinskih vin
B!liskom & Araiubašfn
7 TRSTU; ulica Sauiia 22.
T TRANSITNA ZALOGA ^m
Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji.
Sa zahtev se pošilja na dom v steklenicah ali ao<lćekih.

■r Novo prodajalnico jesfvin,
založeno z blagom prve vrste kakor kavo. sladkor, olje, milo, belo in t u rs no moko, otrobe Itd. itd.
priporoča ^ndrej Site
Trst, al. Medla 56 izravon ni. Ros set ti) Trst.
Dragotin Vekjet - zlatar
v Trstu, Corso št v. 47 priporoča vsakovrstne jp
a^zlatenine in srebrnine =
ter* žepne ure.
9*~ Sprejema poprave ter kupuje zlato. "»6
— Cene zmerne. —
Podpisana se tem potom najtopleje QQQOOOOOOOOOOOOO zahvaljuje vsem, ki so na kakoršenkoli način
dali izraza sočutju o priliki smrči in pogreba naše nepozabne hčere ozir. sestre
Ivanke.
Pri tem nam je v prvi vrsti dolžnost spomniti se g. dr. Finka, okr. zdravnika v Ajdovščini, ki se je čez več neg-o leto dni
Hermangild Trocca
Barriera vecchia. št. 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetom
za otroke in odraščene.
Venci
111 po
So 74
28 8
2 37
Loterijske številke aprila :
T r e t	69 27
Line	3 60
- ——> • -C - _ ~ ~=-
Gospodarstvo.
Promet na južni železnici.
Dunajska ..N. Fr. Prosse" dokazuje v nekem članku, da se radi zgradbo nove že-C. (j. s parn.kom v Izolo, kier pre-! lezn;.ške proge :z Trsta prekj alpskih dežel,
z izredno velikodušnostjo, ki ga odlikuje, od p0rcelana in biserov vezaruk z me-brezplačno trudil, da bi odvrnil od nje — den* žico? od limernili cvetlic s tra-morilko sušico ; istotako preč. gfosp. župnika	kovi in napisi
svetokriškegra za večkratne obiske in to- j gjjjg na	^fo U Mit6
lažbo V njeni dolgi in nad vse mučni bo-	Najnižje konkurenčne cene.
ir^vrc "ruj!: riST ©ooooooooooooooo
njega požrtvovalnega vodje g. Mermolja, ^	----- ^^ ---------
učitelja istotam za odpete, ganljive žalo- 9 stinke v cerkvi in ob grobu; koneč no vseh predragih domačinov, ki so se, vkijube silnemu poljskemu delu, tako mnogoštevilno udeležili pogreba ter s tem po-veličali spomin | redrage pokojnice.
Še enkrat tisočera hvala vsem. Bog Vam plati !
Dobravi je. dne 28. aprila 1905.
Rodbina Verčon št. 78.
Sprejemajo se vsako Trstu.'t dela
: posebnih načrtih.	--
w Mira ml brezplačBo in franto.
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapefarij
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
1
mm am a

Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroča voljo do jediT utrjuje želodeo in ojačuje organizem.
Priporočeno od na^sloveeih zdravnikov v vseh
slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiči. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nsii 3000
I.
zdravniškimi spričevali.
SERRAVALLO
Srsl.
Aloiz Cian * A. Visiut mi ®
'ije

u občinstvu. Ai sm prevzela!7 n0vi prodajalni* jestvin tr-ovino in avtorizovai.o krojačnico J in kolonija! Pčfft] rfilSHlEl
All;x Citta di Trieste 1 Tiloliiti vsakovrstne j«*strin
v ui. Torn-nt«* št. < nasproti drdiš^ii <iold«ni).
Jf Tam v<iohiva velika zaloga i/.gotovljenih obit k za odrastle in dečke. Delavske hlače prvo vr-te k. ior tu<li hja^o vseh vr< in najposlednejše ——i novosti.	—.
■1-L.	£21 rf?
k_ik<.r taro. riž. t^sionine i niif;(?ii-»t«' i. aiatikor . turščno in t-eio moko. ninvim maain. jTeć«*. milo, u-d-lno oije prve
▼me p« 36 novč. — B!.;sr<> ledno sveže.—
Kaznanilo.
Podpisani javljam cenjenemu občinstvu, da tv	• - to j.r.-v/el 11a PROŠEKU
us i rodil u ieo
-osj^l FUKA
^krb«*l l>oin. da bo ta moja filijalka vedno preskrbljena z vsem v to stroko spadajoči m blagom. Za obilno podporo se priporoča
dOSIP ZIGON
m i rod il a iča r v TRSTI' — ulica C ase r m a.
Toiasoii uiisse
Tr«r s ikr-dekor ter.
Pprt'ifina iif\a nn lio.'oji. r>e-
koraci;** pnl> 8 papirjem. Slikanic sob in napisor v vvh plodih iu na vse načine. Ponarejen les in marmor. K.ir-v.mje pohištva, podov itd. Vse po znieruih eenah. tnčuo in hitro. — Delavnica: ulica Ugo foscolD štev. IS.


c aucoosooGocooo
Svoji k svojim!
Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muha,
ul ('av.'iDa (uhod ulica Oa-vazzeni 5t. 3».
Cosooooocoooooo

JSa!!Bj5ktuma trgovina i
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče *
Cecii ralažao m franfra.
3rag.Schonberger
TRST
al. S. Catcrina ny II
ciTiiM fcrejočnica
Naročbe in plačila po dogovoru
7žaia obieiase iziotofi ?24ar.
3van Jančar
tehn. konces. robozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu, Poprave v 1* urah. Cone zmerne, ^f-Sprejema od S—6 pop.
=f{ova zaloga =
ov.<a in sena na debelo in drobno M. vd. Zercjuenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo.

Prva trž. tasiluica
__ na električno moč ^
Gualtiero Cozzio
Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje.
Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd.
2 - t r»T
P. FertOt urar
TRST - ul. Poste nuove št. 9 priporoča veliki isbor ur: Omega. Schaffhause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor nr za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
Suerino Jfocon
ulica livarne! In št v. 3
Priporoča svojo zaiogo ogija lis drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
Fo55iJaj>J© na dom.
» Telefon šiev. 1664.
Mova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in drogufjar
Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja nre iia jamstvo.
Podpisani priporoča svojo
mr NOVO PEKARNO
iN SLADČIČARNG
pri Sv. Jakobu
tetrsKa ulica 12 (navea si. šole).
Vedno svež krnb- Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba lačna. Benedikt iSubaa
Tovarna kisa
Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 r.o i. * Fuštanj veleur cd 27 novč. dalje. bel. s v in <G piquat fuštanj. Kotenina bela !n siva. Maje. šhjl
In rute. Odeja od volne ali bombaža. Preg-injaia fo ^ preproge za maj posteljo. Kravate, srajc«' z \ i n>niVe m	Krila, ilovice. č;ane • Mjnat, £
^	kakor xu*ii raznovrstne drobnarije	^
Podpisani priporoča svoj iskušeni
w železni
s kolesi za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev, zasipanje, zrivanje itd. samo vodilen, preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane škropilnice proti peronospori in s veje ns-prenehljive vinske stiskalnice.
v
ZIVI G, inženjer - Trst
- Skladišče — trgovinska ulica
ri s
Trst - Riva Grumu.'a 6
BrUSCMfla &HrOVatll Zal°sa istrskih in dalrnat. vin
v Ulici Cecilia 16 {vogal ul. Ruggero M.mna}
^	Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših
,, . . . . . . . ' kletij. Cene: istrsko po 64 st.. belo briško po SO st.. Zaloga vinske ga kisa . opok> iz Vjsa po 7:> v,e frflnbo nH dori/
in specijalnih kisov. !	Za obilne miročbe se priporoča
Konkurenčne cene. j	IVAN TCNEL
OES
Karlo houvier
= zl2tar in draguljar z=
Tr»t - v ulici Barriera veccbia 10 - Trst.
Prodaja in /ameujava zlata, srebra in dragulj ter izrršaje vsakovrstne poprave.
MIRODILNICA
Simona Mm
ulica Farne t o it. 33
podružnica
ul. Settefont&ne 629
sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah.
MIIIOPILNICA Henrik Bone i ta
ul. Carradori 18 (VOgai Geppa)
Specijaliteta Dav.idiiih in nie-(licinalnih tlrog. )>ar»". [K>kosli. lakov, ioetk, č<ipičev, navaii-urga iu parfum nega mila, p<'-troleja. Špirita t Jeste I za goreti. — Barvilo za ćišćeuje
■	vina.	-
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
3van petelin
tovarna testenin TRST
ul. S. Francesco d' assisi 47.
M. SALA RINI
S\ A
ulici Ponte della Fabtra
1 Vogal ul. Torrente.)
Pomlad!
Poletje!
ZOBOZDRAVNIK
\ Dni?. Med. Dr. MaRso BrillaEl \
v TRSTU ulica S. Anteni o it. 9. H.
nadstr.
porcelanom
4 Izvršuje zadelanje z emajlom,
I	srebom in zlatom.
J I/deluje posamezne umetne zobuve kakor
tudi celo zobovje.	^
R ORDINIRA od ^.— 12 predp., 3.-5. popol ►
^farodni kole		k je
vdobiti p	ri upravi	
„CMaist" —		
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA Gl RISPARMIO 5
MEBLOVAKJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALGGI BREZPLAČNO.
Zaloga oblek in površnikov
za gospode, dečke in otroke, velik izbm olatuen •
ob'.eke in kostumov, raznovrstne jope ter r .meua i:i
■	-■------= modra obleka za delavce. ——1™»=™^,
Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se izvrše točno in hitro po zelo nizkih cenah.
Xa deželo vzorci brezplačno iti franko.
PODRUŽNICA:
,.AIXA OITTA DI LOISD2A"
nI. Poste nuove št. 5. (vopal ul. 1'orre rum...
IIBI
Čudo v ceno!
odo komadov samo za gold. 1*85.
Ena krasna zajamčeno dobro idoča precizijska ura na 36 urni tek s pozlačeno verižico 1 krasna špila - ponar. biseri, kravato. 1 pozlačen prstan s ponar. I tamnom za gospode ali dame. 1 krasna garnitura gtmboT iz i", doublč zlata za manšete. ovratnik in [ ;>rsa. 6 platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pi--alna oprava. 1 krasno žepno ogledalo v škatljici z glavnikom. 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 vez. be-ležnioa. razglednic stavnih umetnikov zadnjega -toletja. 72 angl. pisalnih peres in 3!>o raznih reči, ki so v lii-i noobho«lno potrebne. Vse skupaj z uro, ici je "ama t<»!iki> vredna. ~tane le gol d. 1*35 Pn-ilja na povzetje ali predplačilu.
H. SPINGAHN, Krakov št. 43.
K»lor naroči 'J zavitka, v dobi v dar 1 lep žepni nožić na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih se priloži i v-akemu p<> 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne.
co cc
ca
I
I'
Velikanski izbor
m iittil slilel
od K 20 — do 50 —, specijaliteta črne od K 30 — do 50 — Kostumi
od platna ali sukna za otroke od K 3"— do 7 —. Velik izbor hlač od
K 4 — do 15 —. delavskih hlač po 2 4-0. -—	^
Posebnost: delavske blače iz tako zvane hudičevo kože Iv 4*—. Srajce bele ali od satena, kretona, spodnje srajce itd. itd.
=== Cene brez konkurence. ===== TRST, ulica Arc^ta št. 9 (vogal ulice Sapone).
I i 1
Prirejcvalcem šolsH in đngfc na znanje!
31 ■
gb »
co o
Prva izvirni slovenska spevoigra
»
časi"
je v tisku in zagleda kmalu luč sveta.


I 1 1
Karlo IVIarcuzzi
v ulici Vincenzo Bcllini št v. /
j
DELRVMICR kirurgičnih priprav.
Ortopedični aparati. — Predmeti za
bolnike.
J

„SANUS1'
novi higijenični zobotrebniki
disir<fekt:rani parfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod. C. LOM IN L Trst Barriera 2S 5
Drog-erija
GUSTAV MARCO
ull«*a <-iu]ia st. "ZO. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. TT". Zaloga šip in steklenin.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
/alairatelj c. kr. redarstvene straže, e. kr. rlavne^a carinskega urada in skludlšč. c. kr. priv. Ilovd. orož. c, kr. Hnaučue >traže v Trsta. Kopru in Pnlju.
TKST. - Ulica Rosario štv. 2. - T Si S T priporoča svojo bogato zaiogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe iu otroke.
Kdor sc hoče uobro in z veliko ekonomijo p obleči, naj se poda v	fg.
prodajalnico 11
izgotovljenih oblek | £
I. FARCHI Barriera vecciila5
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeno.'. Trst - Carlo Goldonijevtrg 11. • Trst
Zastopnik tovarne koles in motokoles iicif
1'rodaja najboljše \ »svilo (J>iks) = T1
Napeljava in zalosraelektričnih zv.-r-č:;.-v	m
prodaja gramofonov, zouofon v in fonosrrafni-. / i priprav za točiti pivo. Lastna mehanična dvlavniea : i popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles i:«l.
Volika zaloga pripadkov po tovarniških con.iti
TELEFON štev. 1734.
t • •
izvo z n o- ma rčne (Ejcp ort-Ma rz 5 n ) In viežane (Laerer)
piue	~
v boteljkah, kakm i . li
(S
kjer se vsaki dan izdeluje obleka „.. ■ v lastni krojačnici.
Jržaška posojilnica in hranilnica
_ registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Caserma štev. 2, /. n. — TRST — V lastni hfši. Telefon št. 952. Vhod po glavnih stopnicah. «« Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4"..
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom iu sicer na uknjižbo po 51./'.,, na menjice po 6"l)f na
zastave po 51 3°;0. Uradne ure: od 0,—12. dopoludne in od 3.-4. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima nvjmoderneje urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. Poštno hranilničui račun 816.004.
»SLAVIJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po nairaznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena dniira zavarovalnica. Zlasti je agodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili.
= = tovarne Bratov Heinin^h
Steinfeld pri Gradcu.
zaj»i?a jSffoiienijevs {iesshul^r
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pn
ANTONU DE.
c: k 7*
'-t . i ?s> t
TRST degli Artisti stey.
Vsak član ima po preteku petih pravica do dividende.
let
„S i a v 1 j a
vzajemna zavarovalna tanka ? Pragi. — Rezervni fond 29.217.694 46 K. izplačane oošioanine; 73,324 b2317 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno uj/ravo.
Vsa pojasnila daje :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodski i ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najniž iii cenah, ."•kode ceujuje takoj in najauntm-ie. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička :z-i;itn* podpore v narodne in občriok »ristue namene.