Stav. 118.
V Trstu, v žetrteh M. »prHa 1915,
Letnik X!..
Izhajn v ak dan, tudi ob nedeljah in praznikih,
oh 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
UfdhriBto: Ui" Sv J r=:;ćisk.i A*!&ega ?t. 20. I nadstr. — Vsi t :::•• r, *e • «'. .. .-) urcdni&va lista. Mefrankirana pistva se ne rr:t jcrvio »n rckopi«? sc nc vračajo.
rri rrc(!nik Štefan Godina Lastnik konsorcii j'■'•'n' !ificfs{:,J- 1. 'v f j.ks.-irc .KdinostiV vpisane zadruge z \r r.. J,	v T* tu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20.
■;C; • • ■ rr rlštvc .:n uprave štc*-*. 11-57.
f?«r»tffSaa srala: & crfi Idi ......K
« ' ' *_- ....••«•• • • • *	•
'a !r ............................G —
za r r i c 1 i r k o izdajo za cclo Jeto....... 5'20

Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarje« zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosli ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov ..... min po 10 vin Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst. . .......K o.—
vsaka nadaljna vrsta.............2'—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 10 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek »Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.* Uprava in inseratni odde!ak se nahajata v ulici Sv. Frančiški AsiŠkega št 20. — Poštnohranilnićni račun Št. 841.652.
' : _ :	i IlfplSli Si tajili tli^ilfil feojL
ttcinl nu iiidi oH oišlitl Qstry om G imvMrA Sflficiji in mm nič polnili domkov. - mm uspeli pri mm in tomm* - An$leski napadi ' "" pil vpernu brezuspešni, mm priđoaiie® o mmm Med Kozo in Mozslo topsuskl Hoji. Francoski napadi o Prlester^alrtu od&iti.
mmm o patoplful Bandi oklopne Križate JLeon mmit. - črnoflolnišKe predloge«mn\u mojnotsKi ztornici sprejete.
to z vlačilnimi ladjami, ki je rešilo ION :nož in jih pnpeljalo v Castrignano del Capo, Lecce in Tarent. Admiral Scnet in vsi častniki križarke »Leon Gambetta« so mrtvi.
Z nemšUa-rusKsfii bojišči
UL N V J, 2K (I<or.) Uradno se razglaša:!
28. aprila.
šiii - jlo iai je neizpreinenjen. Karpatih in na ruskem Poljskem posamezni srditi topovski boji. Naša artilje-r\]2 je z dvema zadetkoma povzročila eksplozijo dveh ruskih municijskili zalog.
Ponovljeni ponoćni napadi v odseku vzhodno od višine Ostry so bili zavrnjeni.
V jugovzhodni Galiciji in Bukovini nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: | pL Hoefer, frnl.
potopitev francoske Križarke „Leon Gambstta".
RIM, 27. (Kor.) »Giornale dltalia« poro C a iz Brindisija: Ker radiotelegrafični aparati »Leona Gambette« niso funkcionirali, bi bile izgube na moštvu zelo velike, če ne bi intervenirali italijanski fema-foristi, ki so klicali na vse strani na pomoč in odšli kljub pozni noči na rešilno delo. Skoro istočasno so odplule vse v okolici se nahajajče ribiške ladje in nekaj torpedovk iz Brindisija in Otranta. in so preiskale vse vodovje v bližini. Tudi mno-g<» zdravnikov z bogatim pomožnim mate-r a lom je prispelo z veliko naglico. 5 od 1 rešenih je bilo ranjenih. Moštvo je bi-I.) esenečeno v spTmju. Tako si je tudi r z ti, da je bilo mnogo mornarjev na-\ iših. Okrajne oblasti v Tarentu so c	.-alog. naj odpošljejo obleko.
LIN, 2H. t Kor J Glede uspeha av-pod vodnika, čigar pomen je i „»i Jc:i švie iz današnjega dunajskega poročila, \ iada povsod veliko veselje, katero se še poiiiiiožuje vsled vesti o za 1 urke povoljnem uspehu bejev v Darda-nclah in dobrih poročil z zapadnega bojišča. V obče se slišijo občudujoči glasovi o hrabrem činu avstro-ogrskega podvodnima. Razpravljaje o uradnem dunajskem poročilu častita časopisje avstro-ogrski mornarici k lepemu činu njenega podvod-::ekra orožja in poudarja, da uspešno torpediranje daleč proč od domače luke po-menja posebnega priznanja vreden čin.
BRINDISI, 28. (Agenzia Štefani). — Od i.ioštva križarke »Leon Gambetta«, ki je ostalo ž j vo, se doznava, da sta križarko zadela dva torpeda na levi strani in da se jc potopil v desetih minutah. Število re-šencev znaša Našlo se je 58 mrtvecev. ki so bili davi z vojaškimi častmi po-k tiani na castrignanskem pokopališču.
BRINDISI, 28. (Agenzia Štefani). Davi je na krovu torpedovk dospelo semkaj is rešencev s križarke »Leon Gambetta«. Skoraj vsi so ranjeni. Namestili so jih v mornariški bolnišnici.
BRINDISI, 2*. I Agenzia Štefani). O potepu križarke »Leon Gambetta< se doznava- 'edeče podrobnosti: Oklopna križar,- : j Inla z zelo zmanjšano hitrostjo, la-v ^e<!cm ;«iilj na uro. Zadeli so jo dva-kra eoi podvodnika »U 5«. I^rugi tor-l-td • je ekspif <iiral v strojnici ter je razdejal dinamo stroje, vsled česar ni mogla ladja brezžičnim !*>tom klicati na pomoč. Smrtno /jdeta križarka je skušala dospeti obali, da bi nasedla, pa ni prišla več tako daleč, ker se je potopila v desetih minuta :. Prvi Ma prihiteli na pomoč italijanski torpedo\ki št. 33 in Po morju plavali kosi preobrnjenih čolnov. Moštvo, ki te ostalo živo in si je napravilo splave m vesia. ie klicalo na pomoč. Tor-
daljnih napadov, ^ri Altkirchu je neki naš letalec sestrelil trancosko letalo.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemška sodba o francoskih in angleških poročilih.
BUROLIN, 28. (Kor.) \Volttovemu uradu se poroča iz velikega glavnega stana: Včerajšnja francoska in angleška poroči-i la so podala zopet nesaj zanimivih dokazov o sredstvih, s katerimi se vara javnost v deželah naših nasprotnikov. Francozi trdijo, da so 25. aprila jim vzeti vrh Hartmannsweilerkopfa zopet zavzeli. V resnici pa ga po popoinoma ponesrečenih
BEROLIN, 28, (Kor.) Woltfov urad poroča: Veliki glavni stan, 28. aprila.
Vzhodno bojišče. — Z napadom smo severovzhodno in vzhodno od Suwalkov zavzeli ruske postojanke v frontni širini dvajsetih kilometrov.
Severno od Przasnysza sta bila ujeta včeraj dva častnika in 470 Rusov ter zajete tri strojne puške.
Vrhovno armadno vodstvo.
Pomanjkanje živeža na Ruskem.
PETROGRAD, 28. (Kor.) Kakor poroča »Ruskoje Slovo«, je v guberniji Rjesan od živil na razpolago samo še krompir. V mnogih občinah je samo še do 23. maja zalog. V Kursku je največji mlin radi pomanjkljivega dovoza žita ia premoga u-stavil obrat. V Vladikavkazu primanjkuje sladkorja in krme.
Po poročilih lista »Rječ« postaja v Pe-trogradu vprašanje preskrbe s premogom vedno bolj kočljivo. Pri dnevni potrebi 25.000 pudov prihaja le 2500 pudov. Mestna uprava je v resnih skrbeh glede vzdr-žanja vodovodnega obrata, ker je premoga le še do 23. maja.
»Rječ« proti izgonu Židov iz ruske armade.
PETROGRAD, 27. <Kor.) »Rječ« nastopa proti članku ruskega lista »Zemščina«, kjer se nasvetuje, da naj se odpusti vse žide iz ruske armade, češ, da so izdajice in strahopetci in armadi bolj škodujejo kakor pa koristijo. Ce so že doma škodljivi. zamorejo tem manj koristiti na fronti, kjer so demoralizirali ruske čete in razširjajo vladi sovražno propagando.
vRječ« vprašuje, kako so mogeče take izjave, kajti potem bi imela Nemčija čisto prav s svojo izjavo, da hoče osvoboditi tlačene narode. Tudi v Nemčiji in Avstriji so antisemitski listi, toda taka izvajanja nedopustna. Kje je ruska cenzura, ki dovoljuje tako pisanje. Faktični izdajalci domovine so pravi ruski ljudje.
Z zepsU bojišča.
BEROLIN, 28. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 28. aprila.
Zapadno bojišče. — Na Flandrskem so Angleži tudi včeraj poizkušali, zopet o-svojiti izgubljeno ozemlje. Popoldne so na obeh straneh ceste Vpern - Pilkem zastavili napad, ki je popolnoma razpadel dvesto metrov pred našimi postojankami. E-nak uspeh je imel v večernih urah drugi angleški napad dalje proti vzhodu. Tudi tu je imel sovražnik močne izgube. Na zapadnem bregu prekopa sovražnik ni napadal.
V Champagui smo danes ponoči severno od La pesnila z naskokom vzeli obsežno francosko utrdbeno skupino ter jo zmagovito vzdržali proti već sovražnim napadom ter jo povečali. Sovražnik ie imel velike izgube. 60 neranjenih Francozov, štiri strojne puške in trinajst minovk je padlo v naše roke.
Med Mozo in Mozelo so se podnevu vršili le hudi artiljerijski boji. Močan francoski napad v •Priesterwaldn je bil krva-
pedo.ki <-te pobrali IS m marjev. katerim s<» na krovu podali prvo pomoč in o-krepčiki. Nato je prispelo iz Tarenta bro-do\ -e mšilcev torpedovk tipa »Indomi-
PODLISTEK
vo in za Francoze izgnbonosno odbit Proti našim postojankam na Hartmanns-weilerkopfn Francoel po ponesrečenih naskokih 26. t m. niso več poizkušali na-
ženi avstrijski plovni družbi in razveljavljena pogodbe s Cunard črto.
Prihodnja seja bo jutri ob 10. uri pred-poldne. Dnevni re_d: Tretje čitanje. Raz-ven tega bo poslanec Štefan Rakovszky motiviral svoj predlog, glasom katerega naj se z bojišča povrnivšim se vojakom pedeli volilna pravica.
Slede interpelacije.
Kot prvi interpelant podkrepi poslanec Pavel Farkas, ki se že od začetka vojne nahaja na bojišču kot topničarski častnik, svojo interpelacijo in vpraša: Ali misli gospod ministrski predsednik obvestiti zbornico glede preiskave proti posameznim goljufivim vojnim dobaviteljem ter navesti tudi, kaj se je v tem pogledu ukrenilo za sedaj in za bodočnost?
Poslanec Karel Huszar tudi interpelira radi zgodivših se zlorab. Konstatira, da od nobenega ogrskega vojaka ni čul nobene pritožbe, dasi je videl veliko težko ranjenih, ako so bili ranjeni od sovražne roke in po sovražnem orožju, slišal pa da je besede zgražanja^ ako je šlo zato, da so morali vojaki radi slabe obleke trpeti in prenašati neprijetnosti zime. Povsod se dogajajo nepravilnosti, a pri nas so te nepravilnosti zavzele take dimenzije, da je treba v očigled temu diktirati strogo kazen za zgled.
Interpelant navaja dalje nekaj v szat-marskem komitatu dogodivših se nepravilnosti. Tukaj da kmetje še do danes niso prejeli denarja za rekvirirane konje, medtem ko so trgovci s konji dosegli, da -so brzo dobili svoj denar. Nemška južna armada je v szatmarškem komitatu nakupila za 170.000 kron konj ter jih plačala takoj. Višji mestni glavar szatmarski se je ponudil, da sprejme svoto ter jo razdeli ined kmete. Malim kmetom je pa odtrgal manjše zneske (klici: Saj so ga zaprli!). Govornik navaja potem podrobnosti glede nepravilnosti pri preskrbljevanju gališ-kih beguncev v szatmarskem komitatu, Dovolj smo močni, da javno ožigosamo in kaznujemo take nepravilnosti. (Živo odobravanje.)
Pslanec Huszar poda nato svojo tozadevno interpelacijo in želi slednjič pojašnjenja glede zadeve interniranja grškoka-toliškega redovnega duhovnika Arkadija Pastoryja ter nadalje zahteva, da naj bi ne bili podvrženi cenzuri oni časnikarski članki, ki se ne nanašajo na vojskovanje in ki so naperjeni proti dobavnim nepravilnostim.
Ministrski predsednik grof Štefan Tisza je razpravljal nato o posameznih slučajih ter potem o plačevanju rekviriranih konj in vozil.
Kar se dostaje nerednosti glede dobave v obče, je bila vlada že od začetka prepričana, da je treba nastopati proti tej rak-rani z največjo strogostjo. (Živo pritrjevanje.)
Hitro ko se je doznalo za ta kažnjiva dejanja, so državna pravdništva in policijske oblasti dobile strog nalog, da prijavljene pritožbe brez popustljivosti pre-iskujeio in najstrožje nastopajo proti vsakemu, ki bi bil zakrivil kako kažnjivo de-janie, ali se ga samo udeležil. Posebno, kar se dostaje kažnjivih dejanj, ki neposredno ogrožajo varnost, pripravnost ali življenje pred sovražnikom stoječih čet, se vlada postavlja na stališče, da se na nje raztegne paragraf 327a vojaškega kazenskega zakona, ki na podlagi iz-iemnih odredb v slučaju vojne določa kompetenco vojaškega kazenskega sodišča tudi glede civilnih oseb. (Obče živo odobravanje.) Ako bi se vojaško sodišče
poizkusih, da bi ga zopet zavzeli 26. aprila popoldne, sploh niso napadli več. Nahaja se torej samo po sebi umevno v naših rokah.
Angleško poročilo pravi, da so Francozi na levem angleškem krilu zopet zavzeli Het Sas na Flandrskem. V resnici pa tudi tega kraja včeraj niso napadli. Dalje trdi angleško poročilo, da nemško poročilo o zajetju štirih težkih angleških topov ni resnično. Obžalovanja vredno je za angleško armadno vodstvo, da je tako slabo poučeno po svojih podrejencih, dasiravno je samo ob sebi umevno, da je najbrž redno poročevanje vsled hitrice, s katero so angleške čete 25. aprila zapustile bojišče, prišlo nekoliko v nereć. Zajeti topovi pripadajo po oznambi, ki je na njih, drugi londonski Garisson artiljeriji in drugi londonski teritorijalni diviziji. Jih je pa 12 osem-centimetrskih topov, ki bodo v najkrajšem času jasno označali nasprotniku svojo navzočnost na naši strani.
Sovražni letalec vrgel na Friedrichshafen
FRIEDRICHSHAFEN, 28. (Kor.) Zjutraj je priletel v precejšnji visočini neki letalec od zapadne strani nad Friedrichshafen, katerega so rakoj obstreljevali. Vrgel je vsega skupaj šest bomb, od katerih sta dve povzročili neznatno škodo. Neki moški je bil na roki lahko poškodovan. Letalo je izginilo v vzhodni smeri in se je precej nagibalo.
Vsa angleška pristanišča zaprta.
AMSTERDAM, 27. (Kor.) Angleški konzulat je sporočil, da ostanejo vsa angleška pristanišča do nadaljnega za an-g'eške in tuje ladje zaprta.
OSrsKo-hruofsKi državni zHor.
Poslanska zbornico.
BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) Zbornica je sprejela v tretjem čitanju podaljšanje dr-žavnozborskih mandatov.
Nato se je pričela razprava glede zakonske predloge o municipalnih volitvah; zakon je bil sprejet.
Tekom razprav e je minister za notranje zadeve zavrnil v včerajšnji seji po poslancu Gezi Polonyju podane obdolžitve proti glavnemu mestu in njegovim voditeljem ter izjavil, da sprejme on odgovornost glede glavnomestne uprave. Hvalil je posebno delavnost župana in zaključil, da je treba odstraniti vsa nasprotstva. Stati moramo ramo ob rami, da vidi tudi sovražnik, da je ogrski narod edin v mišljenju in da stoji zbornica na višku svojega poklica ter da je edina v boju, trpljenju, delu in požrtvovalnosti. (Dolgotrajno pritrjevanje.)
Po govoru ministra za notranje zadeve so bile sprejete druge točke dnevnega reda, manjše zakonske predloge in ministrska poročila. Med zadnjimi se nahajajo poročila glede podelitve koncesije Zdru-
GREŠNICE.
Roman. — f rancoski spisal Xavier dc Montepin
Pivoine se je vedla izborno. Prvikrat se
je izka/ovjia hvaležna za neumnosti, ki iih je \ < \ počenjal zaradi nje in ki jih je seuuj 'i ira* i ^ z izgubo svoje pro-
V. fi
> iMcfca dr.c je -la na policijo in je do-. 'jenie. da jj ^mela obiskati areti-i., .a. kar je seveda storila takoj, da bi
\ «vuj ii-	potolažila jlubimca, ki se je
v stale;n precej filozofski vdal v svojo
lisotlo.
\rzea B*xJiU se je veselil natihoma, ko i je izvedel zjutraj o tem dogodku.
K<;e ie Pivoine vrnila iz dolžniškega 7 : ga ie naški v svojem stanovanju.
kjer jo je čakal. Obžaloval je njeno nesrečo in jej je ponudil kot odkritosrčno vdan
in nesebičen prijatelj svojo pomoč.
Pivoine je sprejela njegovo ponudbo.
Od tistega časa je bil Arzen Bochu »ca-valiere serviente« lepe grizete. Spremljal jc je povsod, kakor njena senca, in jo je znal obraniti oboževalcev, ki so se gnetli okoli nje, da bi se okoristili z njenim »vdovstvom-c.
V ostalem pa se je strogo držal svoje prvotne taktike in se je skrbno izogibal pogovoru o ljubezni, za kar mu jc bila Pivoine hvaležna. Kot prijatelja ga je namreč videla rada, ni si ga pa mogla misliti kot ljubimca, ne da bi se bila smejala. Končno so se pa upirali tudi ostanki dobrih čustev, ki jih je še imela v sebi, proti pomisli, da bi sedaj varala Virgila, ki je zašel v nesrečo in izgubil svobodo.
\ kljub temu pa ni bil več daleč čas, ko je vkljub vsemu temu postala Arzenova
ljubimka.
izreklo nekompetentnim, bi se pa poskrbelo na drug način. Temu namenu služi tudi predloga, ki jo je vlada že podala in v kateri se zahteva glede določila kazni veljavnost tudi za preteklost. Sicer jc to nevaren precedens, toda ako gre za tako podla kažnjiva dejanja, ki bijejo vsaki morali in pravici v obraz, ne zaslužijo oni, ki se okrivijo iz nizkotne dobičkarije s takimi strašnimi posledicami spojenih kažnjivih dejanj, nič drugega. (Obče živo pritrjevanje.)
Sklicevali smo se tudi na časopisje. Po mojem mnenju je javnost tu na mestu. V takih slučajih mora- biti tudi narod poučen o stvari. Samo dvoje bi se ne smelo zgoditi. Gotovih reči se ne sme objaviti, dokler objava škoduje uspehu preiskave. Potem se pa take goljufije tudi ne smejo, kako bi rekel, objavljati z nekakim zadovoljstvom, kakor da bi se na Ogrskem ne dogajalo nič drugega, kot ta kažnjiva dejanja in kakor da bi ta dejanja stavila našo armado pred katastrofalno nesrečo, ki tvega uspeli in ki bi lahko omajala naše zaupanje v končno zmago. (Živo odobravanje.) Ministrski predsednik prosi, da se njegov odgovor vzame na znanje.
Odgovor ministrskega predsednika glede obeh interpelacij se vzame na znanje.
Poslanec Štefan Szabo (kmetska stranka) interpelira nato poljedelskega ministra in se pritožuje, da kmetje niso dobili še plačila za rekvirirane konje in vozila.
Poljedelski minister ga v tem pogledu zavrne na odgovor ministrskega predsednika in povdarja, da so kmetje po večini že dobili svoj denar.
Poslanec Szabo interpelira nato hon-vedskega ministra glede vprašanja dopustov za poljedelska dela. Ta interpelacija se odstopi honvedskemu ministru.
Seja se nato zaključi.
HagtititsKfl zbornico.
BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) Magnatska zbornica je imela danes popoldne izredno sejo, da reši predloge o razširjenju črnc-vojniške dolžnosti, uvrstitve ogrskih črno-vojnikov v avstrijske čete in končno poročilo o uporabi črne vojske.
Baron Ervin R o s n e r je nnjno predlagal, naj se razpravlja o predlogah, ne da bi se od kazale odsekom. Vemo pač, je izjavil govornik, da bi na podlagi naših dosedanjih zakonov poklicani in poklica pričakujoče rezerve mogle izpolniti vrzeli, ki nastajajo v vrstah naših na bojišču junaško se borečih čet. Predlagani pa predlog, ker vem, da visoki magnatje voči-g!ed pomena, ki danes prešinja ves madžarski narod in naše hrvatske brate na enak način, z ozirom na navdušenje, ki je utišalo za ves čas vojne vsak strankarski prepir, in glede na navdušenje, ki je vredno slavnih tradicij izreka »Moriamur pro rege nostro«, ne morejo odlašati niti en trenutek, če gre za ustvaritev zakonov, ki naj dajo na razpolago devet novih starostnih letnikov v obrambo dežele, in so poklicani, da za vse slučaje organizirajo in zagotove popolno razvitje vse moči dežele. Trdno smo odločeni, da dovojujemo vojno do konca z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, ki ne pozna obupavanja. tako dolgo, da moremo zagotoviti deželi blagoslov trajnega in častnega miru. (Živahno, dolgotrajno odobravanje.)
Nujni predlog je bil soglasno z velikim navdušenjem sprejet in prav tako tudi predloge splošno in v podrobnostih. Nato se je seja zaključila.
XIX.
Ljubavna strategija.
Virgil je bil tri tedne v Clichyju.
Nekega jutra, ko je imela nekaj opravkov na drugi strani Seine, je Pivoine zjutraj odšla iz svojega stanovanja, ne da bi počakala Arzena, ki jo je navadno spremljal.
Bilo je poldne, ko je prišla v dolžniški
| zapor.
Vratar pri drugih vratih, ki je imel nalogo. da je izročal obiskovalcem izkaznice policijske prefekture, jo je ustavil in jej rekel:
—	Ni ga več tu.
_ Koga? — je vprašala Pivoine, ki je
mislila, da se je mož zmotil.
—	Onega, ki ga želite obiskati.
—	Gospoda Virgila?
—	Da.
—	To ni mogoče.
_ Ali je nemogoče, ne vem$ vem le, da je tako. Sicer pa tudi lahko vprašate pri jetnišnlČartft.
Pivoine je storila, kakor jej je svetoval, in jetnišničar jej je potrdil, kar je pravkar povedal vratar.
Ob devetih zjutraj je prišel neki gospod in je plačal dijakove dolgove, nakar so seveda Virgila nemudoma izpustili iz zapora.
Pivoine je prosila natančnejših pojasnil. Jetnišničar ni vedel nič drugega, ali pa, kar je bilo vseeno, ni hotel povedati me več.
Pivoine je torej morala zapustiti dolžniški zapor, ne da bi bila dobila pojasnila o skrivnosti, ki jej je vzbujala veliko radovednost. Zato se je hitro vrnila v rue de la Harpe, kjer je takoj 4zvedela rešitev u-ganke.
Antoine je stal ob vratih hotela. Ko je zagledal Pivoino, je v veliki zadregi prijel z roko za čepico.
— Kje je moj ključ? — ga je vprašala mlada deklica.
Antoine ni odgovoril.
—	Ali me nisi razumel?
—	O da, gospodična!
—	No, in?
—	Vaš ključ ....
—	Kje je?
—	Ga ni več tu.
—	Ali je Virgil morda gori? — je vzkliknila Pivoine.
—	Gospod Virgil? — je ponovil sluga s tako potrtim obrazom, da je Pivoine pač ^poznala takoj, da njen ljubimec ni prišel v hotel in da sluga nič ni vedel, da so ga izpustili iz zapora.
—	Ali torej dobim ključ, ki ga zahtevam že pet minut? — je končno vzkliknila Pivoine nestrpno.
—	Jaz ga nimam, gospodična.
—	Kje pa je?
—	Pri gospe .... vzela ga je ona m mi je rekla, naj vas pošljem k njej, ko pridete domov.
—	Dobro, pa grem k njej.
(Dalje.)
?trt* n.
»EDINOST« štev. 118.
V Trstu, dne 29. aprila 1915
rsaznanlteu Kovin. :
Opozarja se na predpise ministrskih u-kazov z dne 19. aprila 1915 drž. zak. št. 101 in 102 o dolžnosti naznaniti iz določ-pih kovin obstoječe obratne uredbe oziroma o porabljanju teh uredb. \ažirejši predpisi teh ukazov so:
Imetniki obrtnih, kmetijskih in gozdarskih obratov morajo obratne uredbe, ki se ne rabijo in ki so docela ali po pretežnem delu iz aluminija, svinca, bakra, medi. niklja ali rdeče litine, naznaniti obla-stvu.
Naznaniti je treba:
1.	Stroje in aparate (destilacijske, hladilne in kuhalne aparate, kotle, oglavmce za kotle, bobne, cilindre, valjarje i. dr.), j
2.	cevovode in njih armature.
3.	električne naprave vštevši vode.
4.	nadomestne dele.
Med predmete, ki jih je naznaniti, spadajo tudi taki večji deli imenovanih u-redb. ki se dajo lahko odločiti od njihovih I ostalih iz družili tvarin obstoječih delov. j
Dolžnost naznanila velja, vseeno jeli o- j brat podjetja trajno ustavljen, ali se-li na- j merava obratovanje, kakor pri sezonskih j obratih, povzeti v poznejšem času.
Prcstanki, ki se podajajo v rednem te- j Ru trajnega obrata, na primer ker so potrebna popravila, ne osnujejo dolžnost na-1 znanila.
Pri napravah, ki trajno obratujejo, jej naznaniti posamezne uredbe, ki so trajno j izven obrata, in nadalje rezervne aparate in nadomestne dele.
Uredbe ki so v rudniških obratih, pri j železnicah, v plovstvenih obratih, nadalje v bolnicah, človekoljubnih zavodih in učiliščih ter lekarnicah, ne spadajo pod naznanilne predpise tega ukaza. Za uredbe, ki so v državnih obratih in zavodih, veljajo posebna določila.
Tiskarske valjarje tiskarnic za katun in tapete in tovaren za voščeno sukno, nadalje domače kotle za žganje in uredbe davščini od izdelka zavezanih žganiarnic, ki so docela ali po pretežnem delu iz imenovanih kovin, je naznaniti brez ozira na to, se-li uporabljajo afi ne.
Imetniki obratov morajo spredaj ozna-menjene obratne uredbe tistih podjetij, ki se ne obratujejo ob času, ko dobi moč ta ukaz, naznaniti političnemu oMastvu I. stopnje, v čigar okraju je obratna naprava. najkasneje do vštetega 5. dne majnika 1915. I. Pri tem je navesti, zakaj je ustav-j Ijen obrat, kedaj se ie ustavil in kako dol- j go bo najbrže ustavljen.
V	istem roku morajo temu oblastvu naznaniti tudi posestniki naprav, ki se obratujejo. uredbe, ki se ne uporabljajo, ter rezervne aparate in nadomestne dele ozna-menjene vrste.
Nadalje je v oznamenjenem roku na-! znairiti oblastvu v paragrafu 3 imenovane uredbe.
Ako se ustavi obrat naprave tako. kakor je oznamenjeno v paragrafu 2 odstavek 1 po 20. dnevu aprila 1915. ali ako se po tem dnevu v obratu, ki se sicer nadaljuje. trajno nehajo uporabljati posamezne uredbe imenovane vrste, je imenovanemu oblastvu naznaniti to v osmih dneh ter o-znameniti dotične obratne uredbe.
Ako se eventualno zopet povzame obratovanje ali se zopet uporabljajo dotične tfredbe, je tudi to naznaniti v osmih dneh.
Obratne uredbe, ki jih je naznaniti, se zahtevajo za vojne namene. Brez obratne naprave, h kateri spadajo, se smejo le organom. ki jih je vojaška uprava pooblastila za nakupovanje ali prevzemanje predmetov, sicer pa le s posebnim dovoljenjem trgovinskega ministrstva prostovoljno prodati ali podelovati: dokler se ne u-krene drugače, pa ostanejo imetniku obrata. ki jih eventualno uporablja, in v njegovi hrambi.
Ako se prodajo uredbe z obratno napravo. ima zahteva moč napram novemu posestniku.
Imetnik obrata more vsak čas zahtevati, naj vojaška uprava odloči, ali končno-veljavno prevzame zahtevane uredbe ali jih prepusti na njegovo svobodno razpolaganje.
V	vlogah o takih zaprosilih je uredba posamezno oz nameniti; pri tem je navesti. katere težne količine aluminija, svinca. bakra. medi. niklja in rdeče litine so v njih. Pri zaprosilih. naj se prepuste na svobodno razpolaganje, je navesti, ali hoče prosilec predmete prodati ali za kateri namen jih hoče podelati. Navede se lahko tudi znesek, za katerega je posestnik pripravljen predmete prostovoljno prepustiti vojaški upravi.
Vloge je pošiljati priporočeno c. kr. o-srednji rekvizicijski komisiji (Dunaj I., vojno ministrstvo).
Ako prosilec ne dobi odločbe o takem zaprosilu v štirih tednih od dneva, katerega je oddal svojo prošnjo, sme svobodno razpolagati s predmeti, navedenimi v prošnji.
V	ostalem se eventualno končnoveljav-no prevzamejo po določilih zakona z dne 26. decembra 1912 (drž. zak. štev. 23*>) o vojnih dajatvah in opravah.
Odškodnina, in sicer po navadni vrednosti stvari, se da le. ako se prevzamejo predmeti končnoveljavno.
I redbe, ki se izločijo, kakor staro gradivo, so zahtevane že z ukazom z dne 29. marca 1915 (drž. zak. štev. 81); zanje se uporabljajo torej določila imenovanega u-kaza.
Obrazci za naznanitev uredb se dobivajo pri c. kr. namestništvenem svetniku v Trstu (ulica Caserina šlev. 7). Naznanilo se ima podati le enkrat.
Dr. Fabrizi L r.
Omče m\l
Posurovljenje čutstev. Pred par dnevi smo poročali, da si je šef znane londonske korespondenčne Reuterjeve pisarne — ki se toliko imenuje ravno v današnjih dneh — vzel življenje. Storil je to iz velike žalosti. ker m u ie žena umrla nagle smrti. Takoj po nje smrti je pisal svojemu vrtnarju. da mu je brez neizmerno ljubljene soproge življenje v neznosno breme, ki ga ne more prenašati. Prosil je. naj ga polože v grob k pokojni ženi. da ju zopet združi v ljubezni smrt. Naj že tako sodimo o činu samomora, naj ga tudi najostre- 1 ie obsojamo z verskega stališča, vendar se mora v takih tragičnih slučajih v človeku vzbuditi blagi čut vsaj v toliko, da ne bo zasramoval nesrečnega pokojnika, j Drugače znani berolinski list »National-1 Zeitung«, ki je po smrti barona fierbei ta j Reuterja prinesel nekaj takozvanih »Knit-felverzov«. v katerih surovo, cinično brije norce, nele iz samomorilca, ampak tudi j iz njegove soproge. »Per Revolver iiber Na^ht. an der Balire umgebracht!« I ako zaključuje surovež svojo — sramoto! Da„ da! Z upravičenim ogorčenjem pripominja »Arbeiter Zeitung< : Kar si je dovolil tu berolinski »šmucblatt«, je enostavno sramota za nemško časopisje.
Redna odborova seja ženske podružnice CMD bo v četrtek, 29. t. m. ob 5 in pol popoldne na Ciril-Metodovi šoli na | Acquedottu štev. 20, II. nadstropje. Prosi! se polnosteviine odborove udeležbe.
Poučevanje v zasebnih prostorih. Tri j zasebne učiteljice na dekliški ljudski šoli v Vodnjanu so bile premeščene, in sicer ena v Oprtalj, dve v Poreč. Zaprosile pa so dovoljenje, da bi poučevale v zasebnih j prostorih v Vodnjanu. Mnenje, ki je je od- j dal deželni odbor deželnemu šolskemu svetu, se je glasilo, da se imajo taka dovoljenja dajati v prvi vrsti učnim silam s stalnim nameščenjem, oziroma poročenim in po službi starejim učnim silam.
Osredni odbor Z. J. Ž. D a n e s, v četrtek, ob 8. zvečer odborov a seja v prostori NDO., ul. Boschetto št. 1. I. nadstr.
Človek ne ve. kje ga čaka nesreča. — Na Opčinah službujoči 39 letni finančni preglednik (rešpicijent) Anton Ulko je snoči ob sedmih na tamošnji postaji finančne straže na popolnoma gladkem podu zdrsnil in pri tem tako nesrečno padel, da si je zlomil piščal desne noge nad členkom. Morali so telefoničnim potom pozvati zdravnika z zdravniške postaje, ki se je takoj z avtomobilom odpeljal na Opčine, tam Ulku povil zlomljeno nogo in mu sploh podelil najnujnejšo zdravniške^ pomoč ter ga potem z istim avtomobilom pripeljal v Trst v^estno bolnišnico, kjer je bil sprejet v IV^Idelek.
Ne puščajte otrok otrok samih na ulico. Včeraj popoldne ob polištirih je bil zdravnik z zdravniške postaje telefoničnim potom pozvan na pomoč v ulico Vincenzo Bellini. kjer da je na cesti neki deček, ki potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik se ie takoj odpeljal v rečeno ulico in tam je med množico ljudi našel 6 letnega Josipa Mungherla. ki stanuje v hiši štev. 3 v Poštni ulici. Dečko je imel desno nogo jako oteklo, a zdravniku so povedali, da ga je bil neki voznik podrl z vozom in povozil. Zdravnik je dečku povil nogo z Bu-rofiovimi obkladki in ga dal potem prepeljati domov. — Sploh puščajo matere v : Trstu le prerade svojo deco samo, brez vsakega varstva po ulicah, kjer so otroci izpostavljeni vsakovrstnim fizičnim in duševnim nevarnostim.
S pretepom končana igra. Včeraj popoldne je 12 letni Josip Kobol, ki stanuje z roditelii v Rocolu štev. 47, igral na ne-l kem travniku v Rocolu z drugimi svojimi ! sovrstniki. Med igro pa je prišlo do spora med njim in nekim njegovim tovarišem in kmalu sta se začela klestiti in praskati. Kobolov nasprotnik ie naenkrat pobral debel kamen ter žnjim na vso moč udaril Koboia po glavi nad desnim uše-soni. Kobolu se je takoj pocedila kri po licu. ker mu je bil nasprotnik s kamnom napravil precejšnjo rano. Ranjeni Pep-ček je nato tekel jokaje domov, a mati ga je takoj odvedla na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik najprej rano desin-reciral in potem zašil z enim šivom. Nato mu je pa še povil glavo, da je Pepček izgledal. kakor kak star Turek, ki je bil v Meki in nosi zato bel turban.
Zlomila si je nogo. Včeraj popoldne o-koli treh je 55 letna Josipina Manfrini, ki stanuje v hiši št. 7 v ulici della Concordia, stavila v red lonce na polici nad ognjiščem. Da se ji ni bilo treba pri tem poslu preveč stezati, je bila postavila k ognjišču stol in stopila nanj. Naenkrat je pa uboga žena izgubila ravnotežje in padla s stola na tla. Prihiteli so nato k njej njeni domači, ki so jo takoj spravili v posteljo; a ko so videli, da žena ne more nič z levo nogo, katera je visela od nje, kakor mrtva, so nemudoma pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje. Ta se je kmalu pripeljal k Manfredinijevi in konstatira!, da si je zlomila kost leve noge nad kolenom, Obvezal ji je nogo za silo in jo dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer bo morala precej časa ležati, preden bo mogla na noge.
Je pač ženska, 12 letna Bernharda Hor-ničeva, čeprav še majhna, in ravno zato, ker je ženska, ljubi lepotičje. Včeraj zjutraj je bila našla čisto majhen prstanček iz medenine, ki se je pa svetil, kakor bi bil iz najčistejšega zlata. In ker je ženska. si je Bernardika brž nataknila ta prstan. a ker ji ni šel na noben drugi prst, si ga je nataknila na mezinec desne roke. Kako se je potem Bernardika ponašala s svojim prstanom v šoli pred svojimi sošolkami, in kako so jo te poslednje zavidale!! Posebno prvi dve uri, pozneje pa
vedno manje, ker je čutila najprej, kakor bi ji tisoč mravelj lezlo po onem mezincu. Slednjič jo je pa začel mezinec celo boleti in Bernardika je hotela sneti prstan, a — ga ni mogla, ker ji je bil prst zatekel. Opoldne, ko je prišla iz šole domov, je pa prosila mamo, naj ji ona sname prstan, a tudi mati ga ni mogla sneti. Slednjič je pa mati spremila Bernardiko. na zdravniško postajo in tu ji je zdravnik z nalašč v to pripravljenimi kleščami preščipnil nesrečni prstan in jo tako rešil muk, ki si jih ie sama pripravila s svojo nečimernostjo.
Po sili je hotel imeti večerjo in obleko. Predvčerajšnjim popoldne je bil zopet fire iran v meafni ubožnici 511etni tapetar Avgust Lukežič, ki nima nebenega sta'nega stanovanja. Ta človek je v mestni ubožnici d'bro znan, ker je bil tam že večkrat are- i tiran, ker prihaja tja večkrat prosit podpore, j Prav zaprav ne prihaja prosit, temveč za- j htevati podpore, ker vsakikrat grozi urad-1 niku, s katerim ima opraviti ter razgraja, da je joj: zadnjic ko je bil tam, je celo s kamenjem pobil par šir>. No, predvčerajšnjim popoldne okoli politreh je zopet prišel v mestno ubožnico in šel v sobo št. kjer se nakazujejo podpore, ter zgrdo zahteval, j naj mu da o večerjo in pa obleko. Na odgovor, da mu ne morejo vstreči, je pa Lu- j kežič pograbil stol in ga začel vihteti proti glavam vseh štirih uradnikov, ki se naha-ja o v isti sobi in ki so vsled tega pobegnili. Na krik, ki je bil nastal, je pa prihitel iz neke druge sobe uradnik Susanna, da bi Luke/iča odstranil. A Lukežič se je tudi njemu uprl in mu grozil s tolom. Vendar se pa Susanna ni dal oplašiti ter je slednjič vendarle spravil zbesnelega Lukežiča iz sobe na hodnik. Med tem je pa prihitel tudi v mestni ubožnici službujoči občinski redar j Hugo Perlati, ki je Lukežiča aretiral in ga! odvedel na policijski komisarijat v ulici deij Bachi. Tu je Lukežič priznal, da je res raz-; grajal v mestni ubožnici in da je stolom hotel pjbiti uradnike ter pristavil:
— Enkrat moram na vsak način enega ali druzega uradnika mestne ubožnice spraviti na oni svet,
Seveda so Lukežiča oddali v zapore.
Kurja prijatelja. Vratar hiše št. 505 v Skorklji, Henrik Perini, je predsnočnjim okoli devetih opazil, da so se po vrtu, ki se nahaja tik hiše, in ki je s hišo vred last dra. Evgena Škabarja, klatila dva nepoznana dečka. Sklenil je paziti, kaj da bosta počela in kmalu je videl, da sta zavih proti kurniku, ki se nahaja tik hiše, in takoj zatim je nastalo v kurniku grozno kokodakanje. Ne da bi ga ona dva dečka videla, je Perini pohitel za njima h kurniku. Tam je eden onih dveh jemal iz kurnika kokoši ■p jih deval v vrečo, katero je drugi držal. ^Perini je oba trdno prijel za vrat in obenem pozval svojega gospodarja, dra. Škabarja, ki je takoj šel po reda'ja. Še le ko je prišel redar, je Perini izpustil oba uzmoviča ter ih izročil redarju, ki ju je odvedel na redarstveno stražnico v Skorklji in od tam pa na pclicijski komisarijat v ulici di Torre bianca. Are4itana sta 151etni brezposelni potepuh Ivan Micheluzzi, ki stanuje v ulici di Crosada št. 12 in pa IGIetni tudi brezposelni potepuh Ernest Štoka, ki stannje v zagati de i Falchi št. 4. Trdila sta oba, da sta | prišli na Škabarjev vrt le zato, da bi na-[šla prenočišče in da sta nameravala spati v kurniku ki je zelo obširen. Micheluzzi je trdil, da je vrečo prinesel Štoka in da je Stoka pregovoril njega, naj vzameta par kokoši. Š oka je pa trdil ravno nasprotno, da je namreč vrečo prinesel Micheluzzi in da je temu prišlo na misel, * da bi kradla kokoši. Oddali so seveda oba v zapore v ulici del Coroneo.
Za 8 kron raznih kovin, in sicer medene vratne kljuke, urađene svečnike, neko-1 ko svinca in nekoliko kosov bakra, je 40-j letni kovač Anton Abram, ki stanuje v ulici della Ferriera št. 28, ponujal predvčerajšnjim popoldne na prodaj starinarju Cerneki v ulici deli' Olmo št. 4. Bil je že položil rečene kovine na tehnico, ko je slučajno stopil v Cernekovo trgovino neki redar, kar je očividno spravilo Abrama v zadrego. To je pa opazil tudi redar in zato se mu je zbudil sum, da je morda Abram one kovine kje ukradel. Povabil ga je zato s seboj na policijski komisarijat v ulici dei Bachi Tu je Abram trdil, da onih kovin ni ukradel, temveč, da jih je, in sicer ne vse na enkrat, nabral v Cimolinevi kovačnici Nato so pozvali na komisarijat kovača Cimolina, a ta je odločno zanikal, da bi bil kdaj imel v svoji kovačnici one kovine. Vsled tega so oddali Abrama v zapore.
Ni se mu posrečilo. Predsnočnjim je bil prišel spat na prenočišče Maksimilijana Živica v ulici di Riborgo štev. 35 neki mladenič, ki je sicer na 2ivičevo zahtevo naprej plačal prenočišče za eno noč, nakar mu je Živic odkazal posteljo v sobi, v kateri sta spala že dva druga, in sicer neki Martin Grobiša in pa neki Ivan Lukež. Zjutraj ob petih, ko je bil še v postelji, je pa 2ivic, ki spi v mali sobici tik vrat svojega stanovanja in ki ima vso noč vrata te sobice odprta, da vidi, če kdo pride ah če kdo odide, videl onega mladeniča, ki je z neko precej obilno culo pod pazduho odhajal s prenočišča. Ker je vedel, da je bil oni mladenič prišel k njemu na prenočišče brez vsake cule, si je Zivic takoj mislil, da je moral oni mladi gost kaj u-krasti. Zato je pa kar v samih spodnjih hlačah zdirjal za njim na ulico in potem za njim, dokler ga ni slednjič dohitel in ujel na takozvanem Malem trjju (Piazza piecola), kjer ga je izročil nekemu redarju, ki ga je aretira! in odvedel na policijski komisarijat v ulici della Muda vecchia. Tam je aretirani povedal, da je l&letni Ivan Kleba, doma iz Vodnjana, odkoder je šele pred par dnevi prišel v Trst. V culi je pa imel vso Grofcjievo in Lukeže-vo obleko, katero so takoj vrnili Zlvicu. 2ivic je pa obleki ponesel svojima gosto-, ma, ki sta medtem še spala. Ce bi ne bil
Živic pazil, bi ne bila imela včeraj zjutraj kaj obleči.
Umrli so: Prijavljeni dne 28. t. m. na mestnem fizikatu: Fabijan Svetko, poldrugo leto, ulica del Ponzanino štev. 1; Giaconin Gizela, 8 mesecev, Sv. Marija Magdalena spodnja štev. 145; Dernarchi Silvan, 5 mesecev, ulica Rigutti štev. 22: Desco Josip, 60 let, Rocol štev. 133; Apo-lonio Josip, dan, ulica Calvola št. 8; Tav-čer Emilija, poldrugo leto, Škorklja štev. 665; Simrišič Ivan, 78 let, ulica della Pe-scheria št. 11. — V mestni bolnišnici dne 25. t. m.; Kovačevič Ana. 72 let; Zeitz Antonija, 22 let; Zoršič Josip, 41 let.
Vojna mlečna kava. Iz različnih krajev poročajo časopisi o pomanjkanju mleka. Izkušena gospodinja, predstojnica znane kuhinjske šole, izjavlja k temu vprašanju sledeče : Tudi pri pomanjkanju mleka se ni potreba navajenemu kavinem zajuterku odreči. Ce je manj mleka na razpolago, se mora naravno tudi kava manj močna zakuhati, to se pravi, da se vzame manj zrnate kave, nekoliko manj Franckove kave kot drugače, pač pa več vode, kakor je mleka pri rokah. — To da seveda nekoliko manj močno, pa vendarle prav okusno vojno mlečno kavo.
Milo iz lilipga misKa Meceni
BeroiiMn S Co., Ocšin no Lo&i, Telschen
uživa v.-estransko priljubljeno-t vsled svojega izbornoga učinka in dokazani neprekos-ljivosti 7.-J. odpravo poletnih mehurčkov in racjontlno negovanje kože in lepote. Na tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja ! Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken-pferd" ia na polno ime tvrdke ! Dobiva se po K 1*— v lekarnah, mirodilnicah in par-femerijah. Kavno tako «e je obnesla lilij na krema „M a n e r a-1 (SO stot) za ohranitev nežnih belih rok.
: MALI OULUSI
se račHnajo po A stot. bcMcio. Mastno tiskane be.tde se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaia 40 stotink. :
Pžrtot, nrar, ~"ica sta"'011 žt 26!! a«
SlfiinnAP išče delo v kaki trgovini. Naslov pove VUjttl&l Ins. odd Edinosti.	230
MlZarjP	G*usePPe Csfprin štev 3.
Fotograi A. Jerkič
uiira št 7. Jzvršuje ^.i fotogri-.fska (Jela. (243G
Sledilne družinske peči
K 7-20, medena obežala za zavese K 3'o0t prodaja CESOA, Trst, ul. Casorma Stev. 14.	29
Kdor imn „Edinost"
prinese Ins. odd. Edinosti proti primerni nagradi.
r
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J.Čermak
se je pressli! in ordinira sedaj
v Trstu, ulica O. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste.
Mm zen3¥ iM&eleiioe. PIcmEšitanja.
L
TraousKo-oMna zadruga «Trstu
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
VABILO
na
ki se bo vršil
v torek, dne 11. maja 1915 ob S1/2 uri zvečer v dvorani „ i rgovsko izobraževal, društva", ul. S. Francesco d'Assis! št. 2, I.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzor ništva.
3.	Potrjenje letnega računa.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Privoljenje nagrad načelstvu.
6.	Volitev načelništva in nadzorništva.
7.	Slučajnosti.*)
TRST, v aprila 11)13.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
UlČakar Josip 1. r. Zvsiiter VaSenrn 1. r.
*) OPOMBA. § 37. zadružnih pravil: Vsak zadružnik sme na ebčnem zboru staviti predloge, ki niso na dnevnem redu, a jih mora naznaniti pt-?meno načelstvu vsaj pet dni pred občnim zborom
ADVOKAT
Dr. ERNEST REKAR
vljudno naznanja
da je otvoril svojo o /etniško pisarno v Trsfu9 ulice Caserma štev. 5
(nasproti c. kr. policijskega ravnateljstva).
Telefon štev. 22-99.	Telefon štev. 22-99.
Živci, lil Mm do obupi.
Skoraj vse bolezni, katerih vzroki niso pojasnjeni, so navadno poslodica šibkih živcev. Razne slabosti prihajajo nenadno iu ne ve te odkod, slabost sledi slabosti, tako. da poskusi človek, ki ga mučijo živci, 3tt5 bolezni v letu. Živčevje je namreč izčrpano in vsled tega pride do raznih pojavov, kakor n. pr. tresoči udje, bolečine v mišicah, brezčutno t na raznih delih kože, slaba razpoloženost, upadlost, bojazen, slabo prebavljanje, utrujenost in razne druge slabosti, ki so znaki oslabelih živcev.
Ne smatrajte ta svarilna znamenja kot malo-pomembna, ker
izmozgajo živčne bolezni mozeg življenja.
Živčne bolezni, ki se no zdravijo postajajo od dne do dne hujše, dokler pride popoln polom.
Kaj pomaga proti temu?
Kakor je potrebna sol dobri prebavi, tako u-činkujejo „Kola-tablete" na živčevje.
„Kola" uredi prebavo in se lahko imenuje „uničevalec bolezni", ker dela telo odporno vsaki bolezni. „Kola" vstvarja moč in življenje ter pomlaja telo. Vporabljajte rekaj časa „Kola tablete* in prepričali se bodete o dobrodejnein u-plivu istih Jaz sem popolnoma prepričan, da Vam „Kola Tablete" pomagajo in Vam jih pošljem vsled tega
za poskušnjo popolnoma zastonj.
Jamčim Vam, da ne vsebujejo „Kola-tablete" nikakih Škodljivih snovi in da Vam vFled tega ne morejo škoditi.
Dr. Davidoff in drugi odlični zdravniki so se izrazili jako pohvalno o učinku prist.
nih .Kola tablet".
Popolnoma zastonj priložim pošiljatvi podučno in zabavno knjigo, ki Vas seznani z raznimi vedami.
Zahtevajte še danes poskusno pošjljatev, pišite takoj dopisnico in naslovite jo na
„Lekarna Sv. Duh" Budimpešta
VI. odd. 425 (Heilige Geist-Apotheke).