Sšs 309
Trsi, soboto 8. novembra 1SI3»

IZHAJA VSAK DAN
?3dl eb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične šte*. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fiobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrsžini, Sr. Luciji, Tolminu. Ajdov-IČini, Dornbergu itd. Zastarele fitcr. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ♦smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 sfc. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka eadaljna vrsta K 2. Kali oglasi po 4 stot. beseda, naj-•manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
FJa«!i;vo In topljivo v Trstu. itjj	■	a.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je m»if
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; aa
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava am ozira BtraoalD« aa n*4*IJsko lilksja „SDIJIOSTI" ilu* 1 ca ••is lata Kron 5*30, aa pol lata Krom »tO.
Vsi dopisi naj »o pošiljajo aa uredništvo lista. N »frank*-
vaaa pisma se no tprejen«]« t* rokopisi to ■• vraćaj». Naročnino, ogla?« in reklamacije je pošiljati na upravo
UREDNIŠTVO: uToa Giorgio fialatti 20 (Narodni des) Izdajatelj in odgovorni urednik štefan GODINA. Laat konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .EdJaoat*, vpUana zadruga a omejenim poroštvom v Trsta, u* ca
Giorgio Oalattl Stov. 20. FoItito-hranllnKnl ra?un Itetf. 841-652. TELEF0F1 H 11-57.
aesrmsfi
Politično društvo „Edinost14
sklicuje
za jufri9 9. novembra
ob 10 dopoldne
v veliko dvorano „Narcd. doma".
DNEVNI RED:
1.	Naš položaj in naše delo.
2.	Poročila o delovanju v parlamentu in v tržaškem mestnem svetu ozir. deželnem zboru.
Na mnogobrojno udeležbo vabi
ODBOR.
BRZOJAVNE VESTI.
Bosenska kriza.
DUNAJ 7. (Izv.) Te dni se vrše odločilne konference glede usode bosenskega sabora. Jutri se bodo vršila posvetovanja skupnega finančnega ministra vit. BiHnskega, bosenskega deželnega šefa Potloreka, dr. Dimovića, ki je, kakor znano, izdela? program za delaztnožnost sabora, predsednika sabora dr. Msndfča in načelnika muslimanskega kluba, Arnavtoiića. Program, ki bi omegočil delovanje sabora s sodelovanjem vseh narodnosti, obstoji v sledečih točkah:
1.)	Prejetje 47a°/0 obresžne plače za odkap kmetov potom dežele. Te obresti to morali plačevati dosedaj kmetje sami. Dežela na| pokrije te stroške, ki bi znašali več milijonov, z uvedbo davkov na veletrgovine z alkoholom, na železniške vozne listke In z uvedbo razredne loterije.
2.)	Uredba Jezikovnega vprašanja v smislu izključne veijave srbo-hrvatskega jezika.
3.)	Osnovanje parohijalnih posestev za srbske župnike, ki se nahajalo v silno slabih gmotnih položajih.
4.)	Restituiranje vseh tekom izjemnega stanja v Bosni razpuščenih srbskih* organizacij in korpjcaciJ in sicer na podlagi starih pravil.
Tozadevni zakonski načrt! na} se pred leže cesarju v pred sankcijo še pred sklicanje sabora in denarne postojanke za Iz sedbo teh načrtov naj se postavijo že v proračun za 1. 1914. Piičakovati Je, da pride pri JutrŠnjih pogajanjih do popolnega "sporazuma z vlado. V tem slučaju bi dr. Di moslč postavil pri nadomestnih volitvah z« one izpraznjene mandate, ki so Jih odložili poslanci t. zv. skupine okoli „Srpske Riječi", lastne kandidate. Dr. Dimovlčeva akcija stremi zs tem, da se ustanovi srbsko-hrvatska koalicija, ki bi se omejila predvsem ie na praktični program, ki pa bi se polagoma razviia v trajno skupno postopanje obeh Jugoslovanskih plemen.
Gališka krha.
LVOV 7. (Izv.) Danes se je vršila ve* dan kocferenca poljskega centra in poljskih a?tonomt3tov, torej obeh onih poljskih političnih organizacij, ki sta principijelni nasprotnici grtHkega volilno reformnega vprašanja. Korfcrecca se ie končala s popoiaim neuspehom. Autonomisti Ja konservativci so sprejeli resolucijo, ki poudarja, da nlkakcr ne morejo opustiti svojega dosedanjega stališča v volilno-reformnem vprašanju m da odločno odklanjajo proporSoi sistem in do-vlšanje žtevfla rusinskih mandatov v deželnem odboru. Pogajanja se jutri nadaljujejo.
V Lvo?u sta navzoča ptliski minister krajan Diugccz in pa načelnik poljskega kluba, dr. Leo, da takoj poročata na raero-dajra meata o rezultatu pogaJan|. V poučenih političnih krogih izjavljajo, da so izgledi za poljsko-rusinski sporazum Jako slabi in da bodo pogajanja najbrže definitivno razbita. S tem bi bifo vprašanje gališka volilne reforme zopet strmoglavljeno in vlada bi stala pred obema eventualnostima: ali razpust galiSkcga deželnega zbera in uvedba upravne komisije po češkem vzorcu, ali pa cklroa volilne reforme. Odločitev pade najpozneje v nedeljo.
Prelom poljsko-rusinskih pogajanj bo imel svoje posledice tudi v dunajskem parlamentu, kjer prlčno Rusini najbrže z naj-ostrejšo hrupno obstrukcijo. Domneva se, da bo v iatem hipu, ko bodo lazbita poljsko-rusinska pogajanja, zapečatena tudi uroda poslanske zbornice in govori se, da bo
prihodola seja, ki se bo vršila v terek, že zadnja.
Ogrska reprezentantska zbornica.
BUDIMPEŠTA 7, (Kor.) Zbornični predsednik Bto>hy otvori sejo ob 11 dopoldne. Poslanec Koioman Hegediis Je predložil zbornici poročifo taitičnega odseka o osnutku tiskovnega zakeni, p.si. Roiand Hegediis naročilo finančnega odseka o proračunu za I. polletje 1914., posl. Simon pr? porcčHo brambnega odseka o rekrutni predlogi
Nato fe zbornica nadaljevala debato o reformi porotnih sodišč, tekom katere Je poročevalec justičnega odseka stavil predlog* ki določa, da najvišje sodišče nima pravice spreminjati izrek porotnikov v tiskovnih pravdah. Justični minister Je naglaial, da se najbrže tudi ta zakon ne obnese v praksi, nakar bo treba misliti na novo predlogo. Predloga fe bila nato v specijalni debati sprejeta. Opozicije ni bilo danes v zbornic?.
Prihodnja seja v torek. Dnevni red: Predloga o rt formi tiskovnega zakona.
Nepremostljive diference v mednarodni komisiji za določitev južne albanske meje.
DUNAJ 7. (Izv.) Iz zanesljivega vira se poroča : Mednarodna komisija, ki ima nalog, cfa dciočl fužne meje Albanije, že od 23 oktobra ni napravila nobenega koraka Med delegati tripleentente in trozveze je prišlo d3 nepremostljivih d ferenc, tako da je nemogoče nadaljevanje dela. Zatrjuje se, da bo Francija z ozirom na poročilo svo-;ega delegata, da so sklepi londonske re-unije glede Južne meje netočni, kmalu od-poklicala svojega zastopnika.
BERLIN 7. (Izv.) V berlinskih diplomatičkih krogih se zatrjuje, da Grška nikaker ne bo čakala na avstdjsko-italijanski ultimatum, ampak bo cdpofelicaia svoje čete Iz albanskega ozemlja že poprej.
Zdravstveno stanje Franca Kossutha.
BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) O zdravstvenem stanju težko obolelega Franca Kossutha je bil izdan danes sledeči'buietin: Bolnik je prespal noč mirno. Funkcioniranje čreves je zopet normalno. Splošno stanje se Je zboljšalo, srce bfje zadovoljivo, zaežitje hrane zadostno.
Zopet madžarski škandal.
VELIKI VARAŽDIN 7. (Izv.) Bivši poslanec In člaa stranke dela P. Ersci Je razprodal neko zemljišče med kmste, ki jih Je pa znamo osleparil. Kmetje so ga tožili nato zaradi povračitve škode. Odvetnik, ki Je kmete zastopal. Je objavil celo zadevo v listih. Ko se je včeraj Ercsi srečal z omenjenim odvetnikom pri sodišču, ga Je Eicsi napadel In mu dal zaušnico. Odvetnik pa seveda ni obdržal rok v hlačnih žepih, temveč je pogrebi! Ercsija in ga začel neusmiljeno pretepavatl. Končno pa ga je vrgel v zaboj za drva, ki Je stal poleg peči. Ercsija so izvlekli iz zaboja vsega razbitega In z raztrgaro obleko. Madžarski postanci so res krasni ijudje.
Grško-srbska pogodba.
DUNAJ 7. (Iz.) Z ozirom na izjavo grškega pos'anika Drsguralsa v Petrogr2du, da obstoji med Grško in Srbijo zvezna pogodba, poroča „Neue Freie Presse" iz izvrstno pcu-čenega vira, da se nansša ta pogodba te na integriteto bukareškega miru. Grško-srbska konvencija ne obvezuje Grške, da bi morala v slučaju srbsko-avstrijske vojne pr;2k:člii Srbiji na pomoč, Srbija pa tudi ni obve?ana, da bi morala pomagati Grški v slučaju grško-iurške ali pa grško-iiali|an-ske vojne.
Grško bo garski odnoSaji.
SOFIJ A 7. (Iz7.) Francija ie povprašala v Sofiji, ali b\ ce bilo mogoče vzpostaviti zopet cdsošaje z G:ško. Bolgarska je odgovorila, da na to toliko Ča^a ci mislit?, dokler bodo postopali Grki tako nasilno z m?.-cedonskimi Bolgari. Bo'garska vlada pripravlja tozadevno tudi poseben memorandum na vsleslie.
Srbsko in bolgarsko posojilo na Francoskem.
PARIZ 7. (Iz?,) Bolgarski zunanji minister Genadljev Je odpotoval danes v Scfijo. Kakor se zatrjuje, se mu je posrečilo pri dobiti francosko vlado za bolgarske interese. Dosegel je v vorašanju najetja posojila popoten uspeh. Francoska vlada (e zahtevala garancije za prijateljske odnošaje med Bolgarsko in Srbijo; vrh tega morata obe državi prevzeti tudi del turškega dolga. Genadljev je v Imenu svoje vlade pogoje tudi sprejel.
Seda) pride na vrsto na|prej izplačilo 250 milijonskega srbskega posojila. Likvidacija 250—300 milijonskega bolgarskega posojila se izvrši pozneje. Na Srbijo in Bolgarsko odpadli del turikega državnega dolga
na novoosvojenem ozemlju znaša po 17%i na Grško odpadla kvota pa 60% Ruska duma.
PETROGRAD 7. (Kor.) Vlada je pr?d ložila dumi predlogo glede dovolitve 100 000 rublje/ za raziskovanje radijskih in mezo-torijskih plssti na Ruskem.
Škrlatica v Zadru.
ZADER 7. (Iz?.) Med mladino se je pojavila ŠSrlatfca in tud! več slučajev Je^arja. Oblasti so radi t?ga zspr?e vse ljudske in srednje šo!p.
Strajkovno gibanje na avstrijskih visokih šolah.
Demonstracije tehnikov v Pragi.
PRAGA 7. (Izv.) Tu Je prišlo danes do velikih dijaških demonstracij. Dopoldne so imeli češki tehniki v »Narodnecii dotnu* protestno zborovanje, na katerem so vsi govorniki vehementno napadali vlado radi zanemarjanja češke tehnike. Vt&da gicd-j čisto mirno, kako se podirajo v tehniki stropi in da se zgolj radi žlvljenske ne«sr-no;ti v raznih traktih predavanja ne morejo vršiti. DijaŠt?o je sklenilo, brzojavno pozvati grefa Sturgkha in naučnega ministra Hussa reka, naj vendar Že ecSrrat napravi vlada potrebne korake in nakaže provizerično druge prostore, sicer bo d Jošt primorano, da stopi v ponedeljek v stavko. Po zborovanju so odšli tehniki pred tehniko, kjer Je prišlo kmalu do zelo burrih prizorov. Dijaki so prinesli namreč s seb-~J tramove podrtih stropov in Jih nositi po ulicah. Nistcpila Je policija, nakar je prišlo do ostrih spopadov. Dijaki so metaU iz tehnike na poiitfjo elek trične žarnice, zapahe, gobe in druge pred mete. Ei policist |e bil nevarno ranien. Na ulici Je vladala velika gnječa. Občinstvo se je odtočno zavzeio za d jake. V gnječi Je dobit neki tehnik tako težke poškoc.be, da so ga morali neza7estoega takoj prepeljati v boinišaico. Trije tehniki so bili aretirani, med n;imi tudi Hrsat Tadfč.
Splošna visokošolska stavka.
DUNAJ 7. (Izv.) Na tukajšnjih visokih šolah so biii danes nabiti letaki, ki poživljajo dijaštvo na geceraino stavko vsega avstrij skega visokošoistva vseh visokih šol radi zanemarjanja in zaposta?!]anJa visokošolskih interesov od strani vlade. Zatrjuje se, da Je za ta načrt že pridobljeno vse dijaštvo visokih šol na Dunaju, v Gradcu, Krakovu, LJubnu ia Pfibramu. V soboto se bo vršil na Dunaju „burne!* celokupnega dijaštva. Deluje se na to, da bi se pričela stavka že v ponedeljek.
Stavka na krakovski umetniški akademiji.
KRAKOV 7. (Isv.) Slušatelji tukajšnje umetniške akademije so sklenili prirediti 8lmpatlj3ki šrrajk radi dogodkov m dunajski umetniški akac!em?jf.
Neodkritosrčnost Italije.
(Mh.) Že opetovano naru je bila prilika, da smo opozarjali na dvoumno ulogo, ki jo je igraia Italija v balkanski krizi. V vsej albanski kampanji je Italija hujskala Avstrijo in jo potiskala v ospredje, dočlm se je sama lepo skrivala za našim hrbtom. Saj je še celo dunajska „Zeit" za božjo voljo prosila ItsPjo, naj vendar tudi ona prevzame na hrbet ec del sovraštva balkanskih narodov. TGda Italijani ko ostajali še nadalje lepo v czadju. O priliki ultimatuma Sroiji Je bila zopet Avstrija, ki Je Šla sama v ogenj. Da pa so v Befgradu vkljub temu vendar izpregledali iialljansko igro, dokazuje Pašičev ekspoie v skupščini. Način, kakor Je Pašfč ignoriral Italijo, je v Rimu silno zabolel in italijanski listi so hiteli opravičevat se, češ, saj mi srao vendar vedao podpirali Srbijo 1
Vsa ta neodkritos-Čnost italijanske politike pa se Je pokazala sedaj, o priliki konflikta z Grško rsdi Južne Albanije. Jasno |et da more biti Avstriji povsem indiferentno, al? Argfrokastro in Korica in Južna Albanija spioh pr?pada Grški ali Albaniji. Mislimo, d h bi celo dunajska diplomacije ne prigovarjala dosti, ko bi vso Albanijo z Ar-gyrokastrom vred dobila Grška, da ie ne bi Je dob;la Srbija a'i Črna gora. Kaj bo z ArgyrGksstro, Korfco, Krfskim kanalom itd., to so vse stvari, ki interesirajo fe Ital'jo in naravno bi bilo, da glede teh krajev prevzame ona napram Grški ono ulogo, ki Jo je glede Severne Albanije prevzela Avstrija napram Srbiji. To bi bilo naravno in zato tudi umevno. V tem smislu so tudi pisali vodilni dunajski listi. Tod?, da tega ne bi bili nikdar storili I „Giornale d' Italia" piie ves ogorčen: .Nekateri avstrijski listi bi hoteli o tej priliki vreči na ramena Italije odgoveraost za dogodke, na katerih rešitvi
delujeta sporazumno dunajikl in rimski kabinet. Morda misli avstrijsko časopisje, da bo Italija hodiia po kostanj v žerjavico zz druge, a manever je, poudarlamo, bedast in neopravičen po dejstvih. Po sreči deluje „Bailhausplatz* (sedež avstrijske vnanje po-I Hke) Lven In nad avstrijskimi časopisi. (ŽBllbog I Ko bi temu ne bilo tako, bi bilo pač marsikaj drugače I A to Je ravno, da „Balihau5plati" žvižga na [avno mrenle v Avstriji, v kolikor ga ne dela on sam I — Op. ured.) V noti, ki sta Jo redigira'a te dni dunajski in rimski kabinet, Je izraženo popolno scglašanj'i stališč cbeh kabinetov dtlo avstrijskih časopisov je » popolnem nasprotju s sedanjimi direktivami avMrfj^ke politike. N-: Dunaju imajo toliko kolikci ml ia Še več interesa na tem, da ne prideta obe obredi K«fskega kanala v grške roke (!! > Albansko obrežje mora imeti strategijo zaledje, ki Je neobhodno potrebno za n no varnost in ki bi v rokah druge sile bilo v večjo nevarnost Avstriji (!!?), cego It Hji, ki ima vedno obrežje ctrantskcga kanala ! Iu Tako torej! Zdaj vemo! V Severni Albaniji naj se Avstrija sama ob so v raži pri Srbiji, v Ju5ni Albaniji Je sicer Italija pripravljena sodelovati, toda, ker ima Avstrija — teko pravi org^n rimske v'ade — tudi tam doli večje interese, nego Italija, mora seveda tudi ona prevzeti nase giavno sovraitvo Grike!
„Giornale d'Itaiia* sicer odklanja zahtevo, da bi Itaiija hodila po k^stacj v žer-{a^fco, a za to zahteva, tako le i^ed vrstami, da oš morala to storit! Avstrija — pour le rci g* Itslle. Zdi se terej, da s&atrajo v Italiji že za nekaj povsem npravnega, d^ bi morala Avstrija na Ballanu •grati ulogo bulldoga, ki na] grize Sroijo fn Grško. Ia ža$, da Je bilo doslej temu ~ts tak^. Naravnost neumijlva je slepota d:» skega k-bir^eto, ker ?icer bi bila moral: že davno spregledati tisio dvomljivo, neodkrito-srčno In zavratno politiko Italije, z&htevaioče, naj {emlje Avstrija nas2 ves od!j tudi ob vpraiacjih, ko gre le za izključno korist Italije. Jako dobro karakt-:rizu,fe to brezg :ivo In nespametno politiko avstrijske diplom cjje lift „Die Zeit* v uvodniku pod naaiovcm: „S tujimi o č m i I*
Z neoporečno argumentacjo dokazuje ne Ie to, k2r trdimo mi tu gori — da v Južni Albaniji gre za italijanske in ne avstrijske Interese —, marvtč tudi to, da "e v največjem interesu Avstrije, da te G:'1 a okrepi, ker bi bila v siučaju kar. h Avstriji sovražnih namenov Italije na Adriji grška pomorska sila v izdatno protitežje proti namenom Italije!! „Die ZćU* misli tu na znani načrt Italije — ki sma«ra Adrijo za „Ji mare n o g t r o* — da bi zaprla Avstriji Oir&ntski prehod, vsled česar bi bila avstrijska pomorska rl!a kakor v zagati, iz katere ni izhoda. „Die Zeit" zaključuje : „Niši lastni fntere-i bi zahtevali tore}, da prizanašamo Grški in da celo pov-spešujemo nje stremljenja. Naša diplom, cifa dela pa ravtso nasprotno: kakor slepec, ki stvari, nahajajoče ?e okoli njeg^, gleda vedno s tujimi očmi, le ne s svojimi — avstrijskim! !■
Izbcraa slepote 1
kErakterlstika res avstrij-ke
Domača vesti
Pošten cdgovor. GJasiio znanih irtra-sigentov v Istri „Pučki Prijate j* se §e nadalje zaletava v istrske rodoljube, ker nočejo molčati k neopravičenim in krivičnim napadom na učitelje družbe sv. Cir.lo in Metoda za Istro. Za to go«pado so ti učitelji liberalci in ker jih Je „Naša Sloga" vzeia v zaščito, sa tudi nje katoličanstvo zdi BP. P." — sumljivo.
„Naša Sloga" pa reagira: „Bolje bi b'lo, da bi molčali o teu;, kajti, Če d! mi hoteli preiskovati nešafere, ki z svojim „katoličanstvom" tirajo samo navadno trgovino, petera nam ne bi P. P. več predbacival sumljivo 11 a m p i k bi okolo sebe opazil dovolj farizejev.
Šs en „dokaz* ra?afa P. P. za sum!ji-vost katoličanstva „NaSs' Sloge" — č<?, da ni priobčila poročila o katoliškem sheda ? LJubljani. Na ta „argument* odgovarja puljskl list: „Pred vsem nsše uredništvo ci imelo prilike, da bi se udeležilo kongre a, a od udeležnikov nam nikdo ni peski poročila. Če bi je pa prinesli do druzih listih, d. pr. po „Slovencu", bi bili morali prinesti tudi tiste glasovite politične izjave, ki so oficijelno padle na kongresu, katere pa mi kakor Hrvatje samo obsojamo /"
Stran II.
„EDINOST" št. 309.
Y Trsta, dne 8. novembra 1913.
Pošten odgovor |e bil (o. »,Naša S:oga" đrjivlja končno, da bo hcdila tudi codalje neustrašeno tista pota, ki so tih pokazali prvi buditčfji šn boritelji za narodoa prava, izskušeni vedje : Laginja, Macdlć ia Sp'nčlć! P j tem odgovoru se ne bomo nič čudili, če P. P. proglasi tudi te može za — liberalce! Vprašanje pa je, kaka bo sodba naroda ? I!
„Piccolo" se — bo]i. Sicer je to res uekaj čudaega, skoraj bi rekli, neverjetnega, toda resnica pa je le. Kdor namreč na-tačneje zasleduje tržaško italijansko časopisje, je moral opaziti v zadn'em času neko posebnost, ki kaže židovski list z Goldonl-[evega trga v res najpristnejši židovski gloriji.
Nekaj mesecev sem namreč Izhaja v Trstu neki ponžžen italijanski dnevni listič „La Vita", ki je sicer tudi kamorašk?, da kar brenči samega neodrešenja. Nekaj pa je vendar dobrega na njem, da daje vsaj nekaj zaslužka domačim ljudem in ne skoraj samim renjikoTom, kekor je to pri „Piccolu". V toliko |e tudi ta „Vita" boljša, da vsaj dauzadnera ne blati nas Sioveccev, kakor se to vedno dogaja v „Piccolu". Toda za to nam končno ne gre Sn tudi nismo in ne bc-mo pričakovali nikdar, da bi nas hvalilo Jtsiljansko kamoraško časopisje. Ta „Vita" te listič, ki se mu ne obeta bogve kakšna bodočnost, predaja se po „soldu" in obo-grtd najbrž ne bo nihče pri njem. Ima pa, kakor je videti, precej dobrega lokalnega poročevalca, kakoršnlh najbrž pri „Plccclu" nin?a?o ii znto tudi prin'.ša „Vita" marsikatere zanimive tržf-Škc vesti, ki jih „Piccolo" nima. To pa je tudi vzrok, da se je začel sedaj veiezanžmlv bo] med nrlijonarskim „P;ccoIom" in krajcarsko „Vito". „Piccolo" 32 je začel bati Konkurence.
Znano je iz nedavnih časov, na kak način je znal „Piccolo" uničiti vse ostale Jaške liste in si zagotoviti absolutno vlado. Pred leti je Izhajal Ust „II Paese", ki se je že precej razširil. Kakor hitro pa je začuti! „Piccolo", da bi mogel poleg rjega vztrajati tudi še drug list, je začel proti njemu najaesramneJŠ! boj, dokler ga dI končno uničil. Kr.kor je storil z imenovanim listom, tako hoče sedaj tudi z „Vito«, ki si Je tudi že začela pridobivati svoj krog čitatelje v. „Vita" gre „Piccolu" po živcih, in treba jo je ubiti.
Da se list, ki se ne sramuje v svojih sualih cgiasih pod „Dlversi* uganjati pravcatega sovodsiva, tudi v tem boju ne sramuje uporabljati aajgrših sredstev, je um-IJivo, saj gre za uničenje konkurence in list, ki razpolaga z milijonskim imetjem, mera vendar gledati na to, da ubije konkurenco, k? 7aoo5!uje celo nekaj domačinom, ns pa rtcjikclov. Da bi odvzel „Piccclo" čitatelje „Vite", je začei v zadnjem času v svojem večernjem izdanju prlobčevati vse one drobne tržaške vežti. česar pre| ni bilo nikdar. Ia kako jih razvlači na dolgo in široko, samo da bi bila s!?ar „interesantneja", samo da bi ona mala „Vita" ue mogla ali prehitevati velikega „Piccola", aii Istih dogodkov prtobčevatl zanimiveje. Ker imata z'asti „Piccolova" renjikolika poročevalca Diinese in Pittani poleg tega še pri tržaški policiji par dooriti prijateljev med nižjimi uradnik?- k lu se prav posebej protežiralo, Je u-nljivo, da dela z ^sem parom na to, da „Piccoio* zopet absolutno zaviaaa v tržaški javnosti.
Nam sicer ni prav nič na tem, ali požre „Piccolo" „Vito", saj sta oba naša nasprotnika, toda prernačilno pa je za največji iiali-anski tržaški list, kako vfcljub mi lijouom, ki si jln že nakopočll, na vseh koncih ia krajih gleda iz njega najpristnejša židovska — samogoltnost.
Za zboljšanje položaja državnih
nameščencev. Prejeli smo: Ker so se vršila že skoraj v vseh večjih mestih Avstrije zborovanja drž. nameščencev v svrho protestiranja proti zaviače?ac!u udejstvilve siuž-beie pragmatike, se je odločila tudi koalicija držav, nameščencev v Trstu, da skliče enak shod fn sicer v nedeljo due 9. t. m., cb 11*30 dopoldne v prostorih gledališča Fenice.
Pokazati hočemo *!adi tudi mi, da cara (e dosti zavlačevanja, da ne verjamemo več njenim obljubam, d3 se ne damo voditi za ros, ko smo vendar faktor, brez katerega se državni voz ustavi.
Naj ce torej udeleže zborovanja vsi državni nameščenci brez razlike strank in na • rodnosti, kajti tu gre za življensko vprašaje. Kdor se zborovanja ne udeleži, škoduje samemu sebi. — A ne vabimo le somišljenikov, temveč vse davkoplačevalce, da se vsakdo prepriča, da nI res kar poudarja ob vsaki priliki vlada, da so namreč z uaejstitvijo službene pragmatike zvezani visoki davki. Država nam da lahko brez vs3*:sga funktima to, kar u?ra?ičeno zahtevamo, da se pošteno preživimo.
Naj ne manjka torej v nedeljo nihče kdor hoče pomagati sebi ia dobri sivari.
Falzifikatorjl zgodovine. Največjo nevoljo so izzvali Nemci v v«em nenemškem svetu z drznostjo, kakor so zlorabili zgodovinski dogodek 100 letnice bitke pri Lipskem v velikonemške svrhe, v najsmradijivejo samohvalo. Niti najmanje zasluge niso priznavali Nenemcem na zmagi nad Napoleonom, da-si so v združeni vojski, ki je izvo-jevala to zmago, Slovani tvorili gotovo blizu — polovico. Med tedanjimi avstrijskimi vo|-
r-kovodji [e bil tudi češki plemenita! Radeč^ od Radeč, a nemški listi so ga enostavno potajili ia ga niti omenjali niio. Posebno drzno ralzifikacijo pa je zagrešila „Neue Freie Presse" s tem, da je knezu Karlu Schvvarzenbergu, pravnuku avstrijskega maršala v bitki pri Lipskem, položila na Jezik besede, ki jih v resnici nikdar ni izgovoril, ne napisal. Falziflclrala je namreč neki citat ia podtaknila knezu besede: „Pri Lipskem Je zmagal Nemec, ki je z nem-š k i m i vojaki osvobodil Nemčijo in njegovi nasledniki se zavedajo svojih nadaljnjih dolžnosti do nemškega naroda*
Praška „Union" Je dokazala, da Je ta cliat fafz'fiđran. Dunajski Ust Je namreč besede „nemško" in „Nemčijo" enostavno po-taknil v tekst.
Ker že ne morelo ootajlti tedanjega avstrijskega maršala Schwarzenberga, pa ga Nemci enostavno reklamirajo za nemštvo da-si je to stara, zgodovinsko znana češka plemenitaška rodbina. Da se tedanji maršal n\ čutil Nemca, dokazule nepobitno zopet neoporečen, historičen dokument: pismo, ki je le pisal po bitki pri Lipskem svoji ženi Ia ki se glasi: „Vse svoje življenje sem bil ponosen na to, da pripadam hrabrim 0 e h o m, ali nikdar ni bilo to č u t-stvo v meni tako Iskreno ia živo, kakor v tistem nepozabnem tre-n o t k u; ko ni moglo nič omajati možatosti teh Junakov pri Lipskem.
Do velikih dogodkov,- ki smo Jih doživeli, ne bi bilo prišio nikdar, da niso Čehi s brezprimerno trdovratno s 11 o in vztrajnostjo, ne plašeč se nobenih žrtev, sodelovali na velikem in svetem delu..."
Ia to |e — naglašamo — historičen dokument, objavljen v publikaciji d.ra Jana B Noraka, izišli na Dunaju pod naslovom „Plima feidraaršala kneza Schwarzenberga svoji ženi." Originale hrani rodbinski arhiv Sch\v;rz?nbergov v Vorliku, kjer se more vsakdo prepričati o njihovi prsstaosti.
Tu imate kričeč dokaz, kako se sedanje nerc; Šiv o v svoje pang rmsnske svrhe ne p'.aši nobenega In tudi najgršfcega sredstva, niti ne falzifikaclje zgodovinskih dokumentov ia zgodovinske resnice. Prav kakor da Je hodil k njim v šolo znan? rovinjski BartciJ, ki je izdal Italijanom proslulo parolo : osar tutto I
Na naslov c. kr. poštnega ravnateljstva. V četrtek, dne 6. t. m.P nekako ob 5 popoldne je prišla v gsa^ni poštni urad nek« Karla Metlika, ki Je hotela odposlati nekaj denarja v Ljubljano. Nakaznico je imela izpolnjena v slovenskem jeziku, kar pa je taso zbodlo uradnika nri sprejemnem uradu, da je nahrulii odpošiijateijico z besedami, kaj mu prinaša te stvari v takem tujem jeziku („liagua straniera"). Metlikova mu (e sicer sama pošteno odgovorila, da slovenski jezik ni niieaka „Hcgua st?sniera" v Trstu in da bi ou kot c. kr. poštni uradnik pač moraS znati ta jezik ia dostejao obsevati s strankami; toda vzHc vsemu temu bi se tudi osi še drznili vpraŠ3ti sia7no c. kr. poštno ia brzojavno ravnateljstvo, po kakem službenem opravilniku sme oni v javni službi se nahajajoči c. kr. poŠti! uradnik na tak način žaliti stranke, k\ slučajno ne pripadajo k isti naroduostt, kakor šafc tak c. kr. poštni utadi&? Vprašujemo nadalje s kako pravico sme eni c. kr. poš!ni uradnik zaničevati ia blaiiti naš slovenski jezik, ki ie v Trstu uradno priznan kot deželai jezik? Končno ši vprašujemo, aH ne bi bilo morda c. kr. poštno In brzojavno ravnateljst/o pripravljeno, v smislu službenih predpisov poučiti onega gospoda c. kr. poštaega uradnika, da je zato plačan od države, d a vestno in do stoj no opravlja 3voje službene posle, ne pa da ? uradu uganja svojo neslužbeno kamo-ražko siovenožrsko politiko?
Prošnja do usmiljenih src. Ivan Škeri, voznik na Greti, ki Je gotovo dobro znan vsem onim, ki se spominjajo hudih narodnih bojev, ki so se vršili svoj Čas ca Greti ob vsakih volitvah, saj je bil eden naših najboljših zaupzikov in agitatorjev, je sedaj po več nego enoletni bolezni popolnoma brez sredstev in nima s čim živeti. Vsled bolezni, ki je skorajda neozdravljiva, si tudi ne more sam prislužiti ničesar. Prosimo torej niše ljudstvo, ki Je vedno odprtega srca ia' odprtih rok, kedar gre za podporo v res-aici potrebnim, da se spomina tega našega človeka in mu priskoči v pomoč. Darove sprejema uprava našega lista.
*7 prid podpornemu društvu za slovenske visokošoice na Dunaju se bo vršil pod vrhovnim pokroviteljstvom predsednika pedpornega društva na Dunaju, gospoda senatnega predsednika dr. Mir o-slava Ptoja, v sredo, 12. novembra 1913 ob 8 zvečer koncert v veliki dvorani hotela „pri pošti" (l. Fieischmarkt, Dracheng )
Sodelujejo: pianistiaja Calre Fiedler-jeca, konservatoristlnfa Orila Medvedova (sit), koaservatorist Anton Neffat (spremlle-vanje), koaservatorist Josip Rijavec (tenor) ia koaservatorist Ivan Trost (gosli). Klavir je dala brezplačno na razpolago tvrdka Jak. Ctapka sin, c. in kr. dvorni fabrikant.
Predprodaja vstopnic: v „Danici" VIII. Schonborngasse 5, v »Savi* VIII. Laudoo-gasse 25, v „Sloveniji* VIII. Lanjegasse 50, v „Krasu* XVIII. Schopenhauerstrasse 75 in v „jugoslov. klubu slov. akademikov" IX Beethovengasse 4.
Blagajniške posle opravlja med. Matiia Ambrožič, VIII. Lerchenfdderstrasse 152 I.-22.
Pokroviteljski komite: Dr ivaa Arnejc, prefizor, šolski referent v na-učnera min. Dr. Mihael Gabrljelčlč, dvorni svetnik. Dr. Vladimir G obočnik pl. Soro-dolski, sekc. šef. Fran G' f^nauer, drž. in dež. poslanec. Dr. Anton Gregorčič, drž. in dež. poslanec. Dr. Fiork) Gregcrlč, min. koncipist. Dr. Gustav G egoria, od/., drž. in dež. poslanec. Dr. Franjo J^nkovič, nam. dež. glavarja, drž. poslanec. Dr. Fran Kf-movec, glazbenik. Dr. A'bert Kramer, redak-rer. Dr. Gojmir Krek, dvorni tajnik. Dr. M. Laglnja, odv., drž in dež. poslanec. Dr. Stanko Lapajae, dvorni ia sodai cdtetGik Eisc. Ivan Lavrič pl. Ziplaz, feldmarSal-laltnant. han Luzar. nadrevfdent |. ž. v p. Mstso Mand č, profesor, drž. in dež. posl. Dr. Anton Podpečnlk, zobozdravnik. Josip vitez Pogačnik, podpredsednik drž. zbora. Dr. Vladimir Ravnlhar, odv.. drž. in dež. poslanec. Dr. Milaa vitez Rešetar, vseučil. profesor. Df. Oioksr Rybsr, odv, dfž. in poslanec, Dr. Karol Šavnik, fin. nad jetnik. D;. Ivo Sabelj, c. in kr. sekc. svetnik. Dr. Pave! Marija Vaijavec, odvetnik. Jakob Vovk, predsednic društva „Z?ezda".
Za prirediteijski komite: fil. Lavo ČJer-mslj, načelnik; med. Mstija Ambrožič, bia-gjjnik; fil. Erae,*.t Aljančič, tajnik.
Za sprejem zagrebškega društva „Kolo" v Trstu Pripravljalni odbor za slavnostni sprejem z&grebškega pevskega društva „Kolo", ki priredi v našem ,Narod-nem domu" prihodnjo soboto že naznanjeni koncert, je poslal vsem našim kulturnim društ/om poziv na ponovni sestanek društvenih delegatov, da jim poroča o dosedanjih svo|lh ukrepih. Sestanek se bo vršil juiri, v nedeljo, v „Narodnem domu", ob 9 dopoldne. Bratska društva opozarjamo tudi tem potom na ta sestanek, proseč jih da se tega udeleže.
Zagrebški mestni občinski zastop ljubljanskemu „Sokolu". V občinskem za-stopu v Zagrebu Je stavil svetnik dr. Lev Mmura predlog, na! se ljubljanskemu „Su-solu* pošije ta ie čestitka: „Svobodno in kraljevsko glavno mesto Zagreb se pridružuje čestitkam vsega slovanskega sveta, poslanim ljubljanskem a »Sokolu" v času, ko •lavi 50 letnico svojega obstanka, s toplo željo, da bo tudi v bodoče predhodnik v borbi slovenskega naroda proti njegovim sovražnikom, s toplo nado, da po Sokolstvu vodeni slovenski narod ;zveruje zmago svojim Ideaiom".
Kar pa podeija tej izjavi simpatij prve občinske korporacije naroda hrvatskega posebno veijavo, je dejstvo, da je bila sprejeia soglasno, da [e torej pred Idejo našega edmstfa izginilo vse strankarstvo. Zato je to veliko posvedočenje čiste velike misije, ki je priiOjena Sokolstvu v našem narodu. Hrvatski umetniki rešujejo z bratsko požrtvovalnostjo slovensko gleda'.Iško krizo, prvi hr-vatiisi umetniki prihajajo med Slovence, v Ljubljano ia v Trsi, da z mogočno silo umetnosti ćlrijo ia utrjajo veti, k« spajajo oba naroda, tn sedaj se oglsša občinski zastop k'-čljevske prestolnice Hrvatske, da se z manifisrantao izjavo poklanja eni najvažnejših slovenskih institucij. To je v resnici ve-sika pesem hrvatsko-slovenske vzajemnosti I Tako bodi in ostsni tja v — srečnejšo bodočnost !
K morju t Tako kliče Cehom v Zagrebu izhajajoči „Česhy iist". K morju Jih zove iz po!!t:č*Jh in gospodarskih ratlcgov. S tem bi se jačiia če5ka kolonij v Trstu m dalmatinska pristanišča bi dobila slovanski značaj. Obenem bi dobili di-ektao zvezo z Bosno in Hercegovino ia Srbijo I
Naše gospodarsko gravltlranje — tako piše rečeni list doslovno — k obrežju Adrije mora Imeli značaj zaveslne flzljognora?Je. Mi moramo vedeti, kaj hočemo tam kakor Čehi in kafcor Slovani. Trst, za katerega se bore danes Slovani z Italijo In kamor gravitira tudi nemška ekspanzija, mera biti za Češko izhodišče k morju. Iz tega. vzroka se mora češka politika bližati jugoslovanski! Za bodočnost Je gotovo ie Jadransko morje edino ugodno iihidišče za uaše blago na Balkan. V temelj bodočim gospodarsk m zvezam z Balkanom mora postati red v tem vulkanlč-aem kotu Evrope. Avstrijski možje industrije in trgovine so z veseljem pozdravljali obirk Pašlcev na Dunaju, ki kaže nove izg'ede za bodočnost v trgovskem prometa. Toliko v čeških industrijskih ia trgovskih krogih, ko-liker tudi v nemško-avstrijsklh krogfh ni ostals neopažena gorečnost, s katero skuša v zadnjem času Nemčija pridobiti Srbijo, oošiijajoč tja zastopnike in žirnsiiste, k! hvalijo bogastvo dežele ia zovejo tja nemške podjetnike s posredovanjem Hstov „Die Zelt" m »Neues Wiener Tagbiati".
Ta enuncijscija iz čeških krogov se dotika vprašanja tolike važnosti tudi za na* ia za vse avstrijsko Siosanstvo, da bo treba posebej govoriti o njej sami in pa tudi odkrito besedo na Češko adreso!
.Slovanska Čitalnica" otvori letošnjo zimsko sezono danes, v soboto, z glasbenim večerom, na katerem se bo proizvajal vseskozi serijozen program, oP-stoječ Iz vokalne In instrumentalne glasbe,
I Id ga proizvajajo člani druStva. Na sporedu so kompozicije Dvcraka, Abta, Raffa, Bohma, Mozarta ia Beethovna. Po glasbenem delu
je buflet, prosta zabava in ples. Sodeluje salonski orkester bosanskega pešpolka. — Z ozirom na agilnost, ki Jo razvija „Slovanska Čitalnica" fn z ozirom na njeno resno stremljenje, se Je nadrjiti, da bo navzočih ptl otvoritveni prireditvi č;:a na} eč Članov in prijateljev tega društva, in sicer tudi tedaj, Če bi vreme ne bilo ptevtč vabi ivo I PriČeiek Je t0ČG0 ob 8.30 zvečer.
Izpred sodišča.
Lepi reševalci italijanstva.
Naši čitatelji se goto o Se spominjajo, k^k vihar Je nastal v itall'a^skem časopisju, ko Je prišlo hotelsko poojelje v Grijanu v roke slovenske družbe. Ia kako tjdi ne, saj se Je po mnenju „Piccolovem" in po mnsn|u vs.ga iaškollberaluega knmoraštva s prehodom tega podjetja v 3ioveske roke pretrgala dotlej baje nepretrgana zveza samo t •llter'-skega Trsia in prav tak$?eg4 avstri.sfcega Primorja z blaženo „Patrijo* on<tran Črno-žoltih mejnih kolcev. Ia prav Slovenci so bili tako neframci, da so ravno pred nosom vsemogočne laš<oItberalne tržaške gospode zabili ta klin v „laško" povest ia tako od-trgaii najmuejšo hčerfco — „la Trleste itMi-anaw — od prsi tnko vroče ijubijene mamice. Sirotic a kaj naj počac sedrij ? Kdor že v Trstu čuti pošteno italijanski, ne pre-stooi tega „slovenik-ega kima" v „italijanski" oosesti; tako je bilo s-cien eno I
Hotelska d-užba „Grijan-Miramar* je popolnoma preuredila hotelsko posiooje Ia kopališče v G:;janu ia si je celo nabavila svojo Iastao motorno ladjico „Miro", ki Je voiil.i iz Tista, od pomola sv. Ksrla, v Gr-ljau. Laškim zagrizencem seveda to ni bilo nikakor prav fn dekli so nalraznovrstnt-jše težave slovanskemu podjetju. Posebno pa fe začei divjati proti slovenski hotelski družoi neki Jurij Calafati, lastite parobrodiča „Mi-ramar", ki Je bii trdno prepričan, da ga ni čloreka rszun nlega na svetu, k b: smel prevažati ijudl v Miramsr in Giljan, nd|raanj pa seveda slovenska hotelska družoa. Dogajalo se je vedno, da [e ta Cai.fati sam, ali njegov brat Koastantia, ait pa Kak uslužoenec z njegovega parulka začei trgati naznanila hotelske družbe ua pomolu sv. Karla in na ta ali oni način odvračati ljudi, da bi se ne vozili z motornim čolnom hotelske družbe. Stvar je pa postala 5e hujša, ko je slovenska hotelska družba zamenjala svojo motorno ladjico s parDikom „Voiosko". To |e bi! pri Calafatljih ogenj v strehi. Z čeli so se pravcati napadi na osob|e parnika „Vo-loske", prišlo |e do najnesrarnne š h ž -.litev ia celo do teiesmh poškodeb. I a to vse v imenu itaHjan.iva, da «e oČu. i promet med Trstom Ia Mira t. arom ia Grijanom v italijanskih rokah.
Taico je dne II. majnifca t. 1. zalotil uslužb^ntc »iovenske hotelske družbe, g. Fran Amf, Kor.štantina Calafatija, ko Je na pomolu sv. Karla trgal reklamni lepak hotelske družbe. Ker ga Je odločno posvaril zaradi tega dejanja, je Konštaatfn Calafati nameril nanj s pestjo, češ da mu razbije „gobde". V tem <>a Je priskočil Jurfj Calafati in zavratno udaril Amfa z vso močjo z roko zadaj po glavi. Anif je šel Iskat redarja, a v tem je Calafati že tekel na policijo in tam ovadii Amf3, češ da ga je Aref napadel.
Dne 19. septembra t. I. je uslužbenec Iste družbe, Fran Caharlja, opravljal svojo službo na pomolu sv. Karla. Govoril je z nekim tujcem, ki se Je hotel peljati v Grijan, in mu ponudil, uaj se pelje z „Volo-sko". Ko je to zashšal Jurij Calafati, Je p.i-stopil in rekel onemu tujcu: ,Questo se vapor dei ščavi, no ste andar con lui..." Ker mu je Caharija odgovoril, naj Ju pusti v miru in da mu ni nič mar, če se ljudje hočejo peljati z „Volosko", ga Je Calafati z vso močjo udaril po čeljusti. Pritekel je takoj tudi Cilafatljev brat Kocšantin, ki pa že nI več mogel „poseči vmes", ker Je Caharlja že odšel po stražnika.
Dae 11. oktobra t. i. Je Jarij Calafati začel na pomolu sv. Karla teosnii menialč pretepati samo zate, ker se mu Ciharija ni hotel izogniti na Javnem pomolu, kakor |e neupravičeno zahteval od njega. UJaril ga je po glavi, sujil v život ia ga celo tudi ugrizali za prst desae roke. Nato pa |e prišel Calafitije? uslužbeaec Ivan Stef. nleh in pehnil Cahari a, da je padel na t a. Ko Je ležal na tleh, ga je Calafati suval z nogo in tolkel s pestjo. Caharija je *mel rame poškodbe na glavi. Raztrgala sta mu tudi suknjo, da je imel 20 K škode. Ooeaem pa je tudi Calafati zraer;ai Caharlja s psovkami: „farabutto, manlgoldo, Ščiavo, simlotto" i. dr.
Vsied krika [e prlhitel na lice mesta policijski stražnik, ki |e pograbil Calafatija za roko, da bi ga bil odpeljal na policijski koralsarijat. Calafati, veliki reševalec tržaškega italijanstva, ki misli, da mu morajo biti pokorni tudi c. kr. redarji, je nalirulil redarja z besedami: „Mene, kapitana, pre|emate, onega pa (tepenega Cahsrl|a) ?a ne. Seveda, protežirate ga, ker Je vaš patrijot!"
Take stvari sta uganjala Calafatija In njegovi ljudje danzadnem na pomolu s?. Karla. Odganjali so potnike od družbenega parnika pVoIoske" z vsemi mogočimi psovkami proti uslužbencem na „Voloski14 In proti Slovencem sploh. Psovka „Ičavo" |e bilo nekaj popolnoma vsakdanjega. Dne 22. oktobra (e prišla Calafatijeva sestra zopet
V Trstu, dne 8. novembra 1913.
„EDINOST" št. 309.
Stran III
fvflftllfi nollf V Dro2e (Kotu>12 kovane slovenske tovorne drot so dosesie dosedal vsepovsod naittaiisi sloves, narodnlab ifyUvUf PKUl S miročfljte pri domači MM, M wm postreže po koBknren&Hb cenah.- wmsr J. 1 SOBAH Trsti Vasal 19
■ ____
cdgan|at }judi od „Vclcske*, a jo |e komisar na „Vjioski", Robert Kolenc, odločno odgnal od parn'ka, za kar |e imel vso pravico. Na to *ta pa zopet pridrvela Konitan-t'n \a Jurff Calafati ter začela kričati in obkladati K .lecc i s psovkami: „galeoto, ladro, roba de galera!" Jurij Calafati pa je še dostavil: ,A bordo de „VoSosca" se tutti 3a<1ri, una maniga de lsdri!" Tako sta kričala cpričo vžega občinstva, ki ze je nahajalo na pomolu.
Ker pa končno vendar ti Calsfatijl vzUc svojemu velikanskemu itaiijanstvu in prav taki protekciji, kl jo uživajo pri laškoliberal-nih kamorašk h tržašHh hotelih, še vendar ai30 zrantii tako visoko neba ped oblake, da ne bi jih megla zadeli pravica in zaiiu-žena kazen za njihove 2lobae napade na uslužbenca siorenske hotelske družbe in njihove nesramne psovke, so se Juri) in Kooštant n C*!cf ti ter n.un uslulbenec Ste-Jranich moral: v torek 2a svoje nesramnosti zagovarjati pred ic 'ensfcira sodnikom. Tožl-selje Frana Araf*, Fr:aa Csharija in Robe i ta Koienca le zastopal dr. Slavik.
Po dovršeni raipravi je bi! Jurij Ca l a f 3 t i obsojen zaradi prestopka proti te Ees^i varnosti. zagreSenega v dveh slučajih, zaradi piestopka lahke teiesne poškodbe, zaredi prestopka žaljenja javne straže in zaradi trikratnega prestopka žčfjenja časti, torej zaradi sedmih prestopkov, vedno ze ponavljajočih v čim daije tem zlobnejšl meri, v plačilo denarne globe 70 K, reci sedemdeset kron, v slučaju ne-žztirljivosti pa v 7 dni zapora. Oproščen pa je b!i Csltfatl od obtožbe hudobnega pcijkodovarja tuje lastnice, ker ga Je hotelska družba „Grljan-MIramar" ovadila, da Je irgal družbena naznaniia. Sodnik ga je oprostil, čtŠj daje s trganjem naznanit ie hotei preprečiti konkurenčno reklamo, da pa ni imel namena, da bi poškodoval tujo 3 a s t n i n o I
Konštsntin Calsfati je bil obsojen zaradi dvakratnega žaljenja časti na 30 K globe, v slučaju neiztirljivosti pa tri dni zapoia.
I/aa Siefatiich je dobil zaradi prestopk? proti telesni važnosti 20 K globe, oziroma dva dni zapora.
T< žitelju Cahariji je priznal sodnik 30 K odštfc-dnine ?a boleCioe. Obsojenci morajo tudi olačati tožbene strtške.
Sodil je okrafni sodni« Corml.
Zastopnik državnega pravdništva si je pr'tftžal tridnevni vzklicai rok is prav tako iudi zastopnik tožlteijev.
T^k je bil torej začasni zaključek onih grd h dogcdSov, ki jih je provzročala v imem Itsiijanstva družba Calefat! & Comp na pomolu sv. Kar!a, hoteč na vsak način oškodovati slovensko hoteisko družbo „Gr Ijan-Miramar". No, tržašso iraiijanstvo Je res lahko ponosno na take svoje varihe. Radovedni smo oa tudi, če se po vsem tem še znajde kak Slovenec, ki bi še stopil na par-atk »Mir a mar", kjer gospodarilo ijudje, ki zmerjajo Soveace z uajgnusnejšiini psovkami]
Tržaška mala kronika.
7rst, 7. novembra.
Prebrisani tatovi. S pomola Giusep-pina je izginil velik zaboj, v katerem se je aahalai planino, veliko zrcalo in razni kosi cblc-se. vse v skunni vrednosti okrog 1300 K. Zaboj je bil izročen Licydu in bi ga oiii morali naložiti na psrnik „Brioni" za Spuž. O tatovih ni nikakega sledu. Čepojde tak > dalje, se zna prigodi!!, da nekega lep.ga jutra niti svetilnika ne bo več v tr-zsškl luki, ker ga tudi odneso — ^neznani* tatovi.
—	Pri Sv. Ani štev. 1 ima tobakarno j osip Železnik, ki stanuje v Skednju. Včeraj ponoči nekako okrog dveh je prišel mimo iob-karne stražnik in je še videl, kako sta dva moška stekla od vrat v tobakarno. Ko •e natančneje pregledal vrata, je videl, da so bila že ulomijena. Prišel Je torej še pravočasno, ca ju je odgnal. Tatova sta imela tako h tre noge, da ju ni moge? ujeti.
—	V stanovanje Antonije Del Conte v sil. Broletto štev. 16 so vdrii tatovi s pomočjo ponarejenih ključev in so ukrsdli iz predala neke omare 100 K. Kot osumljeno, da je biia soudeležena pri tej tatvini, so aretirali deklo pri Del Contijevi, 15-letno Marijo Andreazzi iz Spod. Škofij.
—	Prošlo noč so neznani zlikovci vdrli
trgovino z drobnim blagom Adolfs
Schelesingerja v ul. S. Sebastiano št. 4. Najprej 50 vdrli 23 majhno dvorišče, oskoder kc nato splezali v prvo uaistropje, kjer Ima imenovani trgovec svoje skladišče. Tam so uiomlli močna vrata in tako prisil v trgovino. Odnesli so precej različnega blaga Ia iz predala nese pisalne mire 500 K v
denarjih. Vsega skupaj so napravili škode za kakih 5000 K. Trgovec je zavarovan proti ! tatvini.
— V neki gostilni v ul. della Guardfa i je bila nekemu I anu Kfunu ukradena de-1 narnica s 60 K Klun je ovadil tatvfno po llciji, ki Je kmalu r>*to zasledila tatu in ga aretirala. Bil Je to 60ietnl Josip Dodič, stanujoč v ul delia Guardia št. 24. Imel je pri j sebi še 50 K.
Zastonj se je hotel vozili. — Na
Cunardovnm parn&u „Carpathia" Je btl aretiran 18!etni Albert Dfrocct, rodom iz Bakra, ker se je v Reki vtihotapil na parn^r, i ne ca bi bži plačal pievoznino.
Slab posel so napravili oni tatovi, ki so prošlo acč vlomili v tobakarno v ul. S Marco št. 26. Po uiici prihajajoča redarska patrulja je namreč opazila dva možaka, k: sta očevidno stala m straži, ko so drugi blii na „delu". Ko sta zagledala patrulj je eden zažvižgal in potem sta stekla. Oaenem sta pa tudi iz omenjene tobakaine stekla dva druga. Ujeti ni b!lo mogoče nošenega. V to-bakarni so potem konstatirati, da so tatovi odnesli ie psr kronic in LekaJ tobaka. Trud se potemtakem pač ni izplačal.
Društvene vesti.
Telovadno društvo Sokol v Trstu.
Danes zvečer točno cb pol-devetih v zgornjih prostorih kavarne Balkan seja društvenega odbora.
Pridite polnošievilnuI
Starosta.
Ruski kružok fm a v nedeljo, dne 9 t. m. oaborovo sejo v Slovanski Čitalnici ob 11.30.
II. vojaško veteransko društvo v Trstu naznanja, da se bo ustanovni občni zbor voja streicev vršil v n^deijo dne 23. novembra ob 2 30 popoldne v prostorih državnih uslužbencev, ulica Farneto št. 7, I. K voju strelcev za Trst in okolico lahko pristopi vsak neomadeževan avstrijski drža v-lan, stanujoči v Trstu ali okolicp, ki je iz-VfŠll aktivno vojaško službo, sli pa je nadomestni reservist in ni prestopil 50. leto. Deč^i, ki se niso dovršili 16. ieto, se vpllejo kakor učecci. Vpisovanje se bo vršilo vsak dan cd 10. do 12. ure dopoldne in od 5. do 7. popoldne v pisarni, ulica del Oimo št. 4, I.
Podporno društvo c. kr. finančne straže za Primorsko ima danes z?ečer ob 8 v restavraciji „Etnlracht" s»cje zboro?anje z dnevnim redom: Poročanje poslanca, raz-iagan:e preosnevnega nasveta finančne straže, gosp. prof. d.ra Rtdiichs, eventueici predlogi. Prosi se obilne udeiežbe. Tudi nečlani so uljudno vabljeni.
Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju Javlja, da se predavanje g. dr. Iv. Prijatelja: „Osemdeseta leta v slovenski kuiturni zgodovini" nadaljuje v soboto, 8. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih Vili. Langegasse 50/1.
Slov. akad. društvo „Slovenija" si Je na orvem rednem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: predsednik stud. iur. Jože Rjtar, podpreds. stud. iur. Ježe Rus, tajnik stud. phil. Makso Roblč, blegajnik stud. ohii. Viktcr Gruntar, knjižničar stud. iur. Tine Detefa, gospodar stud. med. Mrgole Matija, arhivar stud. med. Kambič Miro,

::: Splošna hranilnica :::
TRST, via Torre Bianca št. 41, v bližini kavarne „Nuova York".
Edini slovenski denarni zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati hranilne vloge, z^ katere se zahteva
ptzpilarna varnost.
Pri rSplošni hranilnici" v Trstu morejo torej vladati varuhi in oskrbniki denar svojih varovancev, županstva občinski ter cerkvene oblasti cerkveni denar in sodišča sprejemajo vložne knjižice „Splošne hranLnice* v Trstu za mladoletne otroke v sodno shrambo.
Poslovanje zavoda se vrši pod državnim nadzorstvom.
Vlagajo se lahko zneski od 2 K dalje. — Rentni davek plačuje hranilnica sama.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4%
Obresti se pripisujejo h glavnici dvakrat v letu. Natančnejša pojasnila v vseh zadevah hranilničnega poslovanja daje ravnateljstvo.
Uradne ure : od 9 do 12 dopoldne In od 3 do 5 popoldne.
Poštno-hranilnični račun št v. 137.019.
Odlikovana pekama in slaščicama
Oinko Ikerk - [rst
Trikrat na da n svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših inliiiev po najnižji ceni. Fina inozemska vina ia likerji v steklenicah.
Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slaščice se izdelujejo s bigijeničcim električnim strojem.
;eno, krompir, jabolka, furionstta vina
in drage poljske pridelke na debelo
dobavlja furdka
J, Kouočič & Co.
Si Peter m Krasu.
SLOVENCI!
Vaš narodni zlatar fn urar
Alojz Povh
se nahaja na trga BarrieraS,
Velika zaloga
beneških otrobov, sena, OVSci, Zi*cl in moke
lastnik
Trst, uliea Raffineria št v. 7
(bivše skladišče Barucli & Co) Flizke eene. Flaiboljša kakovost.
trgovma
izgotovijeri obkk
za gospode, dečke in otroke
Enrico Rehak
Trst, ulica Čardaci (iiots Mša).
Blago fino in ravadno. Izbera sukna za obleke Hlače in jopiči za delavce. Velika izbera paietot3, ranglana itd. itd.
Zdraviliščni zdravnik y Marijinih Va-rih precizira svojo dolgoletno izkušnjo z bolniki vseh stanov v sledečih stavkih: 1. Od vseh odvajalnih sredstev, ki sem jih tu poskušaval, se je izkazala kakor naj boljša naravna kisla voda „HUNYADI JAN OSu. 2. Ista ni povzročila nikakega ščipanja v želodcu ali pa bljuvanja, ampak je učinkovala brez vsakih bolečin. 3. Tudi pri daljši uporabi ni izgubila svoje moči, in ni povzročila redno uporabo. 4. Po dokončanem zdravljenju v Marijinih Varih sem dosegel s kislo vodo „HUNYADI JA-NOS" izborne uspehe s tem, da je jamčila ista dobre uspehe zdravljenja v Marijinih Varih.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trtt» ollca Soaomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Prva tržašKa tovarna
Icli Trieste
b _ š ar » ■ a	a r s	i
9»
G. Murer, ulica Chiozza št. 18.
Za loga vseh novosti. Gumijevi plaSči in cevi, pripadki in komadi si izmeno. Absolutno konkurenčne cene. Olajšanja pri plačevanj'u Koleaa ,,Racer" od K 130*— naprej, najboljša ljudska kolesa.
Popravila se izvršujejo pod garancijo točno In po
nizkih cenah.
Vsa obolenja dihalnih organov
BOLEZNI NA PLJUČIH
oslovski kašeljT kašelj, katarje, Influenco In naduho SSSS slrollnom „«»OCHE".
Izborni, dobrodejni učinek se občuti prav kmalu. Tako nadležni nočni znoj izgine. Tek in telesna teza rasteta, biroiinu „Roche* lastna zdravilna moč se obnaša že 15 let. — Manjvredne ponaredbe in takoimenovane nadomestne preparate zavračajte odločno in zahtevajte izrecno sirolin „Roche« v originalnem zavoju, ki se dobiva v vseh lekarnah po k 4 .
liiiinlllniiilllliiiiilllluiillllliiilllllini
Vsem: tospodlnjsm
toplo priporočamo
KOLINSKO
■ i i s edino piUtni, po kakovi —iam&pfl elovenstei igdelek.
CIKORIJO
« korist drufti sv.
CMta I« metodi I
Stran IV.
.EDINOST" št. 309.
V Trstu, dne 8. novembra 19!i
namestnika: stud. iur. Jože Videnšek, stud. tech. France Ostan, pregledniki: stud. med. Janez Oražem, stud. iur. Tone Svetina, stud. iur. Vekoslav Ooričan.
Akad. društvo slov. agronomov
„Kra3H na Dunaju si fe na svojem I. rednem občnem zboru izvolilo sledeči odbor za zimski tečaj šolsega leta 1913—1914. Pred sednik polj. tehnik Dragoslav Mlkuž, podpredsednik pol], tehnik Evgen Mayer, tajnik gozd. tehnik Franc Miklavlč, blagajnik polj. tehnik Ivan Supanič, gospodar kulturni tehnik Rudolf Wfsiak, knjižničar kulturni tehnik Franc Urbas, namestnika: kulturni tehnik Leon Knafeljc in polj. tehnik Bogdan Ferblnc, preglednika kult. teknik Franc Hinterlechner in kulturni tehnik Miroslav Kutin.
DAROVI.
—	Svetolvanski podružnici CMD je daroval Angel Jurkič 1 K in And. Ličen tudi 1 K, ker se ni mogel udeležiti predstave. Iz nabiralnikov se Je nabralo za seotember in oktober: Narodni dom K 1379, Učit. kružok K 4 77, Suban na Viša?! K 4 48, Oosp. društvo Ferdeaič K 5 03, Žtvič So-vranišče K 15, Fonda-Nimček K 5*25, Koiač Nova cesta K 138. Skupaj K 4970. H?ala, le tako naprej!
—	O praznovanju godu gospe Dragice Kocijančič darovala družba K 510 za revne bsrkovljanske otroke.
Slovensko gledališča
v Trstu.
V nedeijo ob 3.30 popoldne se uprizori kot otroška predstava v letošnji sezoni« ena najlepših bajk za mladino, svetovno znana bajka v 6 dejanjih
PEPELKA.
Pri tej popoldanski predstavi sodeluje vse naše dramsko osobje, kakor tudi popolni vojaški orkester.
Cene so dramske.
♦
* *
Zvečer ob 8.15 se poje prvič v Trstu velika romantična opera v 3 dejanjih in 5 siikah
ČAROSTRELEC.
To mojstrsko delo velikega klasika Webra se uprizori pri nas po originalu ter se bo predavala tudi proza, ki Je navadno črtana. Za predstavo se vrše velike priprave in bo za glasoviti prizor, ki se vrši v volčjem brezdnu, scenerija popolnoma nova.
Sodelujeta popolni orkester in povečani zbor.
Predstava je v abonomentu.
Vstopnice in sedeži so v razprodaji pri dnevni gledališki blagajni v „Narodnem domu" (glavni vhod).
Har. delavska organizacija
Podružnica NDO v Skednju sklicuje za danes, v soboto, ob 7 zvečer javen shod za delavce v plavžih. Na njem bo govoril tov. dr. J o s. M a n d i č. — Tovariši I Udeležite se shoda v častnem številu!
Shod podružnice NDO v Gabrovlci, ki se je vršil preteklo nedeljo, (e uspel naj-sifajnejše. Na vrtu g. Bandlja se je zbralo veliko število domaČega delavstva, zidarjev, ki so z navdušenjem sledili poročilu tov. ar. S o s i č a, predsednika osrednjega izvr-ševalnega odbora »Narodne deiavske crga nizacije", ki je v obširnem govoru pojasnjeval obupna razbere zidarjev ter potrebo trdne in močne strokovne organizscfje. Siro-kovna organizacija Je edino sredstvo, z katerim je delavstvu omogočeno vodili boi proti dobro organiziranemu podjetništvu, ki postaja cd dne do dne silnejše proti delavskemu ljudstvu. Govornik se je zlasti bavil z brezposelnostjo domaČih zidarjev, ki zavzema vedno širše polje in katere posledice se vedno jasneje po kazuje jo. Pokazal je vzroke te brezposelnosti ter sredstva v boju proti njim. Iz vsega poročite je bilo razvidno, da Je dolžnost vsakega, ki se mu gode kri vice In ki si hoče pomagati, da se pridruži vrstam „Naredne delavske organizacije11, ker ona odgovarja gospodarskim in narodnim interesom slovenskega delavstva. Govorniku so zbrani delavci neprestano pritrjevali, kar Je tudi znak, da so ga razumeli. Upati Je, da se podružnica NDO v Gabrovlci močno razvije in da najde pot v njene vrste vsak zatlranec.
Vesti iz Goriške.
_ Shod za italijansko vseučilišče v
Trstu se bo vršil v Gorici v gledališču. Povabljeni so vsi italijanski poslanci. Shod sklicujejo italijanski visokošoici. Seveda pa ne bodo gromefi, ali tiho, tiho bodo o tem, kako oni sami odrekajo Slovencem najele-mentarneje pravice na šolskem polju.
Dve predavanji odpadeta. Narodna Prosveta v Gorici naznanja, da cdpadeta dve predavanji, tako danes v soboto in drugo soboto 15. t. m. Ciklus pa ostane tako številen, kakor je bilo prvotno določeno ; odpadli predavanji se nadomestite pozneje. AH kar dve soboti brez predavanj I Ali ni na razpolago noben drugi predavatelj razven onih -j v nazosnliu Naiodne Presvete ?
Razburjenje glede začetnega zasedanja goriškega deželnega zbora se fe po-
leglo. Po deželi uvldevajo, da ni moglo biti drugače in da so le navadni hujskači tist ljudje, ki natvezujejo lahkovernežem, da bi bil mogel deželni zbor v štirinajstih dneh storiti naravnost čudeže. »Novi Čas* se je blamiral s svojo brezvestno gonjo In prezgodno Je bilo veselje novostrujarjev, da bo deželni zbor zepet razpuščen ter bi se zope bili na voliščih. — Nič ne kaže, da bi se razbil deželni zbor, marveč so tu znamenja da ostane in da bo deloval. Tako tudi mora biti. Mari na] imamo deželni zbor samo za to, da bomo vsako leto volili?
Tihotapca so ujeli cb meji na Kana! skem. .Zaprti so radi tihotapstva Fran Lovršček iz Krštenice, A. Bajt iz Melinkov, Anton Markič, Jos. Peternel, Anton Markič in Jos. Bardon iz Italije. Gre za veliko volov, ki so jih prepeljali iz Italije na Kanalsko. Tihotapcem je prišel na sled znani orožniiki stražmešter Karol Pahor v Kanalu.
Legar. V Bracanu v Furlaniji se [e pojavil pred Časom legar, ki še sedaj ni ponehal. Neki Zamar le umrl, njegov brat Je sedaj izven nevarnosti, neki drugi pa je že popolnoma ozdravel. Treba bo kaj ukreniti, da se ne zanese bolezen še kam drugam.
Poskuse o rahljanju zemlje z razstre-IJlvi priredi dižavno vinarsko društvo v Kamnjah 13. t. m., v Prvačlni 14, v Krepljah 15, v Vipolžah 17, v Šiorencu 18, v Ped gori 19. t. m. Razkazovanja bo spremljal primeren pouk. Vinogradniki se gotovo v obiinem številu udeleže teh poskusov.
Se sedaj se ne ve, kdo Je oni samomorilec od nedelje 2. t. m., ki se Je vrgel v hudournik Koren v Gorici. Mlad Človek je, okoli 22 let, oblečen po delavsko. Morda je kak Tržačan, tiste dneve Je bilo prece? Tržačanov v Goric?.
V Tomaju Je razpisana služba pešt nega ekspedijenta na novoustanovljenem poštnem uradu. Prošnje do 22. t. m. na ravnateljstvo v Trstu.
Samomor vojaka. Vojak-planinec, ki se je ustrelil v Gorici, se imenuje Josip Zoreč. Pokopali so ga brez vojaških časti na ukaz vojnega ministrstva.
Vesti iz Istre.
Predkoncesija za gradnjo lokalnih železnic. Železniško ministrstvo je podeHio go?p. Petru Mnnzutto, županu in vtlepo-sestaiku v Umagu, dovoljenje za debo treh let za izvršenje tehničnih predpriprav za gradnjo lokane železnice od postajališča Salvore lokalne železnice Trst—Poreč preko Umaga In Motovuna do postaje RoČ c. k drž. železnice in od postaje Lipoglava, c. k. drž. železnic do postaje Opatija—Matulje c. k. prtv. Južne železnice.
Trgovcem z vinom iz Kranjske I S Poreščine:
Vsako leto, posebno pa letos, prihajajo trgovci ia gostilničarji — večinoma Iz Kranj&ke — kupovat vino na PorešČIno. Ti trgovci se oglašajo navadno pri kakem posredovalcu italijanske narodnosti, ki jih oddaja, naravno, v kleti Italijanov. Kleti Hrvatov pa ostajajo neoblskovane, kar provzroča slednjim mnogo škode.
Da se temu odpemere, priporočam vsem slovenskim trgovcem z vinom, naj se ob potrebi obračajo pbmeno aii ustmeno na j?o*p. Ivana R a d o Š a, blagajnik? posojilnice v V! Š n \ a n u pri Poreču, ki jim bo zadovdjao podajal tozadevne na svete.	_
Druge slovenske dežele.
„Sokol" v Senožečah. — Ustanovni občili zbor telovadnega društva „Sckol* Senožečah se bo vršii v nsdeljo, dne 16 t. m. ob 4 pop. v gostilniškem prostoru gospe Ludovike Muš.č z dnevnim redom : 1) Vpisovanje članov, 2) nagovor predsednika, 3) poročilo blagajnika, 4) Volitev odbora, 5) Slučajnosti. Na zdar I
Listnica uredništva.
G. Ivan Kontelf, Sežana: Za priobčitev snoči nam doposlanega naznanila se blagovolite obrniti ca inseratni od
dele k „Edinosti'
I MALI OGLASI
MALI OGLASI m rtfttuf« m « vi*. fecMie. Martac tisku« besaia vtkrrt nt MaJ»«C)i« piU»)Mi « rta. Plača m Ukfti Um itni atMka.
Pridna Šsvalia zmožna vsakega dela, i§Če rriuiid oiVIIJcft službe. Gre tudi na dem.
Ulica Ferriera štv. Iti, II. nad.	2614
Martinova gos	Tsšfc
Trstu, ulica Carradori IS. Zaliti se jo bo dalo z novim istiskin^, vipsvekim in brijskim vinom. _ Se
priporoča Ž i g o n.	2615
Qtannv9nip in traBO Ee odda dvema go-OUSIlUVailjC spodoma v ulici Boachetto 40,
vrata 2.	2617
20-letna služkinja 'J&JFSIČ;
najraje v kaki gostilni. Povprašati je v Inseratnem cddeUu Edinosti.	2671
ToLfij te odda malo stanovanje v Rojanu. Po-■ a l%U| j ganila daje Žganjama, ul. Gep pa 16. (S 633
|cpO Cp takoJ mladenič za alueo. Oni s kole-!OUO	eom imrjo prednost. — Ponudbe na
knjigarno Gorenjec & Co.	2629
ep praktikant z 2—4 gimnazijami. - Po-l^lsb OC nudbe ca knjigarno Gorenjec & Co.
2630
GfjtfiVn ekziatenco ei zagotovijo gespooje s w UTU prodajo neobhodno potrebnega predmeta. 15% do 20°lo zaslužek. Pojasnila: K. Ostier, Fiazza Caserma, čakalnica. Trst.	2607
Vipavske vina ^VTo' S"
Da dom po 72 vin., teči Ivan Vodopivec v Tr-stu, ulita Gi?l;a štev. 36.__26H
Elegantna soba h,1Č JSZ
samo boljšemu gespedu fn ki stalno biva v TrBtu. _ 2612
Zenitna ponudba!
v no in pose.'tvcm, mirnega značaja, ki ni imel pri-)ike seznaniti se z dekletom, želi znanja z gospici nekoliko izobraženo, če mogoče z doto, kutera bi se porabila za ustanovitev še ene trgovine. Nedolžnim pridnim deUetom ere&n družinski dam zagoto?ljen. Hčerke posestnikov in trgovcev imajo prednost. Ponudbe g sliko, katera se vrne z navedbo starosti in naslov je poslati pod „RADOSLAVOV ŠTV. 23" poštncleŽeČe, glavna poŠta, Trst. Odgovor sledi do 30 nov. Na anonimne ponudbe se ne otira ; tajnost zajamčena in iesncss te ponu ibe, naj ee smatra za častno zadevo.	2552
Mebltrana soba
> dda takoj. Ulica Comnaerciale 9 pritličje 2577
Mebi&vana so^a Ee odda brtz hrflne v
11, III. nadstropje.
ulici Commerciale ftv.
2367
Službo krčmarja •SEfcftfiS?.
sko, ton«umno in g-o^podirsko d uštvo .JADRAN" pri Sv. Jake bu v Trotu, ulica deli' Industria štv. 10. Nastop *akoj Pit-mene ponudbe poslati na naal.iv : Josip Ba bič, ulica deiriatria št. 64. Trst (2588
C* CO I. Tržaška Slovanska Godba priredi ja-■	ven ples cd te nedelje dalje vsako ne-
deljo in praznik v lepi dvorani gostilne ex „Grotta" ulica Tivarnella.	2610
Si£flflVAmP v n Narodnem domu" v II. nad-viciiuiCIijC strepju. leve stopnjice odda so z 24. ffbiuvarjem 1914 ped zelo agodnimi pogoji. Pojasnila daje Inseratni oddelek Edine s ti. £609
1pp m hlapca za voziti s kenjem in druga lahka l-Jt-CiZi dela. Nastop takoj. Piednost imajo mladeniči z dežele od 15 do 17 let. Naslov pove Inse-eeratai oddelek Edinosti.	2606
MlAlfZsPcIffi društvo Zatolmin odda na dražbi iTIIvlIOl CI\U izvrstno čajao maslo po dogovoru dno 11. novembra 1913.	2591
ne m
Antona Jerfciča nuslov: Trst, ui. rtUuyi	delle Poste 10; Gorica, Gosposka
ulica 7.	"Jt
4444
Ricc&rde BaSdassi, ££
sumnega društva') priporoča evojo mesnico
P^irn^npcm c«<n i enemu občinstvu s roj buffoi ni^i^rUUdlll Točim prvo\Tstno Drokerjevo pivo na pipo, brez aparata, in vsakovrstne«« vina. Trst, ulica Sanllk štev. 24. (nasproti muzeja Kevnl-tella). _ Lastnik: JOSIP TOMAŽIČ.
Čevljarnica „Alia Sartoreila"
T^cf ulica Arcatft šty- 5- — Velika izbtra obu-I £ d 1 obuvala za goape in gospode. Sprejemajo ?e naročila ter poprave. Cene zmerne.	1417
Medena obešala fVSSSJ^JSH
rane in iz alumin ja, leseni predmtti in	želaznine za domačo uporabo, po cenah, da se ni	bati konkurenca. — Obrnite Be samo do Umberto	Ocsca, ulica Caserma štv. 14,	1682
Priporoča se
R^iv^ki ia IaiuJjarBki saInn	ulica Sette
fontan« 5t. 8, Točna in higijeicična po-Htrežbr.. Ve:ika izbera parfemov. Vsakovrstna lasu-•jarrika dala po rmerai cgni.	1617
%®tm iovak, brivec vJŠ
veuere št. 57, se teplo priporoča cenj, slovenskemucb Čmstvu za mnogoSievLIni oblak. — SVOJS K SVOJL'Vi i	zbto
Tran |/ciri 3 ulica Fornace 13. Tovarna rs d« OdKSlUd in trg0,ina giasoviijev in pianinov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmirne Svoji k svojim 1__2224
Hriliknuana čevljarnica 3 zlato kolajno v U ullrtu V dilG?« GancvL La^toa delavnica. Spre-jeaa narečja po aeri in popravlja. C«ns zmarne. Joi.ip Maca: cl^ulica Cor.ti atv L'S.
Franc Žgajnar
podov veake vrste ulica della Tesa Bt. 3 a, nad II., Trst.	1871
Pekarna in slašoič&rna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Cuardia 24. Podružnica VojaSki trg (Piazza ds»lti
Caserma) 4. Kruh večkrat na dan svež, rasličuo moke, vse vrati biakotov ter prodaja raznih vin in likerjev v stekianloah
ŠlfEm Č-froBfes mi^s-^ki mojster, Trst, ulic* OlBITa Belvedere St. 10. — Izvriojf vsakovrstna mizarska dela.	352
cenjenamu občinstvu Buffat' v ulici Gfcega štev. &. Točijo se prvovrstna vina in pivo.	1804
Trsl-GHj&n -Miramar
Salonski parnlk „Volosca*'
(za 400 oseb)
Odhod vsak dan s pomola Sv. Karla
ob 9.15 predp., 2.45, ob nedeljah in praznikih razven tega Se
ob 9.15 predp., 2.30 in 4 popol. CENE :
Vožnja tia in nazaj . . . , , K 1*—.
za častnike . ........ —'50
Samo ena vožnja....... —'60.
„ M „ za otroke • . . „ —
O1.
na vogalu ul. Carradori-Ohog^a
je pod novim vođitvom JOSIPA ŽIGONA popolnoma preurejena ia preskrbljena s pijačo najrazličnejših
vrst tor c Izborao kuhinjo za tople In mrzlo jedi. Sprejema abonemeut nt hrano Ia preskrbuje preso&gčit. — Tazetriskl in inozemski časniki na raz^olafo. Za cenjeni obisk se najtopleje priporoča
JOSIP ŽlfiO>\ poslovodja.


Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl v Trstu, ulica Campo 3an Gia-como št. 18, (na vogalu ulice del Pozzo)
Podružnico trgovine jestvin
in kolonija!nega blaga.
Priporočam se za obilen obisk in beležim z velespoštovanjem Vekoslav Stepanč č
SiSf4
m
1&I03& fa- la ž^izaca. vin ipfrlta llkarj«v razprodaja «a drr/ose Ia dabsic
JAKOB PERHAUC
Trat, Vla dellb Acqna it 6, Tmt
(Nasproti Caffe Cmitzlš} lsber francoskega E&mpABjea, pentfils dežura šib lUlijkBskiii in avttro - ogrnlh Tia. Bord^au.t Srjgud«!, rentkih vin. MtaaUa ta ObUati. Banj koniakj r&zaa CgaDja tor poacb&i pridni trepiroTec, tilvoveo Uj brisiavac. Isdeiai L mti, dclli L S®-ličnih traje v. Vikka saročba m Ukoj Uvrfci. Ris^ &ja m po povse;jo. Ceniki n& iihtovo ta fraai'5,
Razprodaja od Ilira asoraj.
Podpisani priporočam ceni. občinstvu svojo novo GOSTILNO
i Gacciatori"
TRST, — ulica Chiozza štev. 5
Toči se domače prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrBtOj Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik.
JKonig:
nemški zolsctehsiak
Trsr, ulica San Mcolo št. 18./U.
Sprejema od 10 do 1 in od 3 do 8 po^o!.
G

TOMAŽ ZADNIK TRST
= TELEFON štv. 16-03.
trg Sv. Irana Stv. 6. - Prodaja meso iz lastno klavnice na debelo in drobne.
Na drobno goveje: sprednji deli po K 1-1-4-in 1 60. Zadnji deli po K 1 76 in 1*92. Na debelo po dogovoru. •= ISesnica jo vedno dobro praskrbljeca s teletino prve vrste* nakor tudi perutnino. Za mnogobrojen obiik se uljudno priporoči',
Tomaž Zadmk?

Jf^g*&
svate-?.**	W '/J ak: .-:'.f fc
(Togai Piazza Goićtoni) - CORSO 47 - (TELEFON 5t. 14=02,)
Ppesas	»sa karajo
Zastopstvo 1 prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opčlno 3t I70'| T. VITEZ v Nabreiirti na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noflhoro); F. BRNETlO v Škednju. -	--Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne 9prevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksnijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnes^ cvetja, biserov, kovine fo porcelana, krste iz kovine in raznovrstne ij; les.*, pajčoian obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birrnance in druge svečanosti bog&tia izbira raznovrstnih, vencev in evotiic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. ^Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naroČila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik in upravitelj H. & T I B I L J